Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Txema Martínez Inglés
Jutra
So jutra,
napol izgubljena, na primer
za mizo kakšne gostilne,
v katerih nas lenobna svetloba ali samotna kavarna
lahko ozdravita celo črva
neke nedoločljive noči,
ki se počasi razvija v duši.
So jutra,
ki jih ni ravno na pretek,
v katerih tvoja nesramnost
postane k sreči
le eden od možnih načinov,
da mi izviješ prijazen nasmešek
in trdno, obnovljeno odločitev,
da te bom imel rad
(kljub umazani igri in pastem).
So jutra,
kot bi bilo, na primer, lahko
jutrišnje,
v katerih spomini postanejo premor,
tisto, kar bo ostalo za vedno,
začetek ponižnega in zaupljivega sporazuma
za prihodnost,
jutra, v katerih se nebo brez oblakov
razpira pred mano in presenečen
spoznam, da je poraz postal nesmiseln
in da je zagotovo že nastopil čas,
da pokopljeva izgovore, da poiščeva
med vsemi odgovori tistega,
ki je najbolj neprimeren: odgovor tišine.
So jutra,
kot tole kratko današnje jutro,
v katerih me ni strah popraviti govora,
tega neskončnega, izrabljenega
seznama velikega števila fraz,
ki me opravičujejo,
jutra, v katerih mi brezno šepeta
na uho s prijaznim, jasnim glasom
in ga čutim bližje kot kdajkoli poprej.
Včasih težko verjamem,
toda res je: so jutra,
v katerih si celo upam spregovoriti
besedo
dostojanstvo.
272