Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Ocean Saint-John Persa
Vasyl Makhno
Za Vitalija Haida
Ocean Saint-John Persa je namen iz dolgih črt
spletenih v hieroglif imena
reke, ki dere v prepad samote
mesečev ozek rob, nasekan v valovih
na srebrne iglice in ribje luske, se svetlika
v boleči luči, ki spominja na lesketajoč staniol
jesensko listje se oprime travnate smokulje
se z njo odplazi v brlog spomina in prepusti drevo
iz ljube domovine in sestro mravljico udarcem vetra –
norost, ki zareže kot gravura
zakrvavi v grenkem dimu in svetleči vlagi
pajčevina zazvenči v visokem tonu razbitih steklenic
v katerih se pretaka temna luč – in v globini
vodnih svitkov žameta brzi čez zlat satenast šiv
in z ribjimi kostmi prekrije slučajno vezenino
v tem tiči skrivnost v srcu posekanih morskih korenin
morski ježek pod dotikom zacveti v beli grm –
sramežljivo z nosnicami vsrka temo in se prelevi v mrak
krhka sladka pena na meglenih paličicah kot apno
in vse do obal morja te azijska sokrvica spominja
na širjavo, ki je pogled ne more zaobjeti
besede, ki jih jezik ne more zavrteti v plesu
njihovo prosojno grobo platno in črnikaste olive
razdražljiv okras, ki ga ne moreš obnoviti niti se ga spomniti
temna nočna voda se svetlika, polna školjk in morskih zvezd
drhti v biserih, zbledi v premazu zraka
in se gosti kot krzno zebre na rebrastih valovih
spokojnost poveže črte v pozlačen zapredek
v obliko zaokroženega časa v sledeh črnila
krog zavesti – bel kot sukanec v mreži –
pajki časa in miške časa – znaki eksistence
prerasli z mahom neobstoječega – svetijo z zelenimi očmi
požirajo nam misli in sence vlažijo s slino
248