Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Sydney Lea
preveč krvave packarije, in da bi bilo preveč tako, kot če bi se s težkim
rezilom
spravil nad zbeganega Arthurja, rakunovo človeško podobo, kot sem že
omenil.
Po strelu z lovske puške je žival padla in enkrat hropnila. Potem: tišina.
In jaz, nič drugega kot obupen primerek pisateljske rase, sem klecajočih
kolen
premišljal o sebi na enem in Arthurju in okleščeni beli brezi na drugem
koncu
in o stavku slavnega pesnika o stvareh, ki so ‘vprežene skupaj z jarmom
nasilja’.
238