Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Georgi Gospodinov
Postajna zgodba
Iz zbirke In druge zgodbe
Vse glavne postaje na svetu poznajo zgodbo o javnih straniščih, v katerih
nastopajo naši sodržavljani. Vse se vrtijo okoli načina, kako prelisičiti
avtomatska vrata na omenjenih straniščih, in o načinu, kako prisotnost
Bolgarov prinese okoli zakonitosti teh mehanizmov z režo za kovance.
En sam kovanec in nekaj hitrega podajanja kljuke je dovolj, da se olajša
cela vrsta potnikov. Ampak slišal sem, da se je ob podobni priložnosti na
neki železniški postaji v Nemčiji omenjeni mehanizem takoj pokvaril. Ker
niso vedeli, kako poklicati na pomoč, je obtičala skupina začela kričati
edino nemško besedo, ki so jo poznali. Najbrž še iz ruskih filmov o drugi
svetovni vojni. Namreč: Achtung, Achtung!
Kar je na omenjeni postaji povzročilo nepopisno paniko, evakuacijo
čakalnic in prihod protiterorističnih enot. Medtem ko so tisti znotraj kričali
Achtung, so tisti zunaj osamili celotno področje in čakali na eksplozijo.
Odgovor na vprašanje »Kje se nahajamo zdaj?« je podoben. Stranišča
zvonijo z opozorilnimi klici. Vsi vedo, kaj se dogaja, toda nihče ne odpre
vrat in nihče ne pride ven. In edina pot iz stranišča vodi navzdol. V Tartar.
Prevedel Iztok Osojnik
144