Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Georgi Gospodinov
Novice
Zložila je časopis in rekla:
si bral o toči in viharju v Iowi –
nekatera zrna so bila velika kot žogice za golf.
No, to je zato, ker tam veliko igrajo golf,
toliko žogic so izgubili,
in zdaj padajo nazaj.
On - mi slediš? - meče odvečne žogice nazaj,
on, Šaljivec.
Ampak ona se niti za trenutek ni zasmejala,
obrnila se je proč in prestrašeno rekla:
On nikoli ne zgreši.
Zajec ljubezni
Ne bo dolgo trajalo, pravi
in za seboj pripre vrata.
Bil je poseben večer,
na štedilniku je počasi brbotala zajčja obara,
nasekala je malo čebule in česna,
in korenček narezala na majhne ploščice.
Ni vzela plašča,
ni namazala ustnic. Nisem vprašal,
kam gre.
Je pač taka,
nikoli ni imela občutka za čas,
vedno je zamujala in vse, kar je rekla, je bilo,
da ne bo trajalo dolgo.
Še vrat ni zaprla za sabo.
Čez šest let
sem jo srečal na ulici (ne najini)
in nenadoma je bila videti zaskrbljena,
kot bi se spomnila,
da je pozabila izklopiti likalnik
ali kaj podobnega.
Si ugasnil štedilnik, je vprašala.
Še ne, sem odgovoril,
nekateri zajci znajo biti zelo trdi.
138