Zbornik Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica 2004 - Ljudmila

Brigitte Kronauer
posredovalnih procesov, omogoča bralcu, da drsi skozi besedila, a se hkrati
lahko upira naskoku morja podob in empatičnih likov.
To je toliko nujneje, ker je intenzivnost čutnosti v svetovih Brigitte
Kronauer včasih veličastna. Kot virtuozinja zaznavanja nam Brigitte Kronauer
odpira v akribično potujitveni maniri osupljive poglede, največkrat
v vsakdan, v banalno; kot da bi v temnem vsakdanu zasvetile luči in
razkrivale povezave in detajle – mnogokrat povečane – in jih osvetljevale
v magični svetlobi. Za bralce to pomeni širjenje zavesti in novo doživljanje
starih svetov. Dasiravno je veselje ob odkritju začinjeno z napornim branjem,
se užitek ob vsakem branju stopnjuje. Umetnost Brigitte Kronauer,
da s pomočjo literarne sugestije vsakdanjost konstruira kot nevsakdanjost,
njen presenetljivi dar opazovanja, ki se mu bralec ne more nehati čuditi,
je posledica globokega nezaupanja v predpripravljeno prikazovanje
realnosti. Že kot otrok je namreč spoznala, da vsebujejo ti vzroci strukturo,
ki se te polašča. Doživela je, da so zgodbe, ki so ji jih pripovedovali odrasli,
modelirale njene zaznave in jih tudi uničevale! 3 Zato jo že od pisateljskih
začetkov najbolj zaposluje ustvarjanje realnosti, 4 kajti to, kar bralec ima
za realnost, je po njenem mnenju pravzaprav le vedno nova zadovoljujoča
identifikacija z ustaljenim načinom gledanja, ki smo ga že zdavnaj
ponotranjili. 5 Svoje stališče avtorica razloži še natančneje: Če se »jaz«, »ona«
ali »on« iz mojih zgodb ne more identificirati z domovino danih šablon,
se poskuša osvoboditi s pomočjo atomiziranja. Pri tem ne poskuša le
uničiti ‚literarnih‘ struktur, ki jih ponujata in vsiljujeta družba in surovo
življenje odraslih, ampak se trudi tudi sam razkrojiti: to pomeni opustitev
trdečih kontur v prid stapljanja z večjim kontekstom. V najboljšem
primeru ne gre le za beg pred »ideologijami« družbe, marveč razkroj v
ozadje ali v tla, v naravo! 6
Razbijanje ideologije in politizacija »narave«, okolja, privatnega in vsakdanjega
potekata tudi na jezikovni in pripovedni ravni. Nepričakovani prehodi
iz konkretnega v abstraktno ter nenavadne podobe in predstave intenzivirajo
fragmentarnost in heterogenost. V besedilih Brigitte Kronauer se
življenje in svetovi bohotijo in pulzirajo, življenjska področja in eksistenčne
oblike se prepletajo in menjavajo brez prehodov. Pisateljica presega meje
na različne načine in si domišlja identifikacijo z rastlinami, živalmi, prostori
in miti: uporablja zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko izobrazbo in
posreduje enciklopedično znanje. Prav literarno in mitsko lahko služi kot
posebna folija, ki osvetljuje in razlaga ravnanje likov ali ga vpenja v zahodnjaške
ali tudi nemške miselne in religiozne tradicije – posebej intezivno
in izrazito je to v romanih Berittener Bogenschütze/Lokostrelec na konju,
Das Taschentuch/Žepni robec in Teufelsbrück. Četudi je dogajanje največkrat
zreducirano na minimum in se »dejanje« pogosto odvija v notra-
3
Brigitte Kronauer: Die Wiese. Erzählungen. Mit einem Nachwort von Brigitte
Kronauer, 1993, str. 120.
4
Brigitte Kronauer: Der unvermeidliche Gang der Dinge (1974), v: Text und
Kritik, Brigitte Kronauer, 112. zvezek, oktober 1991, str. 3.
5
Prav tam.
6
Brigitte Kronauer: Die Wiese, str. 124.
12