Žuželke

Žuželke (Insecta)
• med vsemi živalmi so najbolj pestra, številčna in
razširjena skupina živali; poznanih je čez 800.000
vrst (70% vseh vrst živih bitij), verjetno pa živi čez
milijon različnih vrst (nekateri entomologi -
strokovnjaki za žuželke, govorijo celo o 30 milijonih
vrst, ki živijo v tropskih gozdovih);
• prevladujejo kopenske vrste, nekaj je tudi
sladkovodnih, le nekaj vrst živi v pasu bibavice (ozek
pas obale morja, kjer sta plima in oseka najbolj
vidni);
• so edini nevretenčarji, ki so sposobni aktivnega
letenja (to je uspelo le še vretenčarjem);

• njihovo telo je izjemno dobro prilagojeno na življenje
na kopnem in v ekstremnih okoljih; sestavljeno je iz
glave, oprsja in zadka, nekateri členi trupa so se
med seboj zlili. Na oprsju imajo 3 pare členjenih nog
in 2 para kril, ki sta lahko tudi zakrnela. Primitivne
žuželke kril še nimajo razvitih; čeljusti nekaterih
žuželk so velike (rogač), močne (sršen), lahko so
preobražene v sesalo (metulji, komarji), kljunec
(stenice), lizalo (muhe) ali pa popolnoma manjkajo
(enodnevnice);
• za žuželke je značilna popolna preobrazba, za
nekatere skupine žuželk pa nepopolna preobrazba.
• žuželke delimo v dve večji skupini in sicer brezkrile
pražuželke (Apterygota) in na leteče žuželke
(Pterygota).

Žuželke
Vir: rogač, metulj, stenica, muha; pridobljeno 22. 1. 2013;
http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7899

Glavne skupine žuželk
1. Pražuželke (Apterygota)
2. Kačji pastirji (Odonata)
3. Ravnokrilci (Orthoptera)
4. Ščurki (Blattaria) in bogomolke (Mantoidea)
5. Termiti (Isoptera)
6. Kljunate žuželke (Hemiptera)
7. Hrošči (Coleoptera)
8. Kožekrilci (Hymenoptera)
9. Metulji (Lepidoptera)
10. Dvokrilci (Diptera)

Krilate žuželke-skupne značilnosti
• telo je podolgovato, disimetrično in deljeno v glavo,
oprsje in zadek;
• na glavi je poleg enega para tipalnic še par
sestavljenih oči, imenovanih pikčaste oči (oceli);
lahko zaznavajo tudi ultravijolično svetlobo, celotno
sliko pa sestavljajo manjše sličice;
• oprsje je pogosto močno in ščitasto, sestavljeno iz
treh členov; vsak člen nosi en par členjenih nog;
• na zadnjih dveh členih oprsja so s hrbtne strani je pri
večini žuželk nameščena kožnata krila, ki lahko tudi
zakrnijo (npr. pri ušeh in bolhah).

Krilate žuželke-skupne značilnosti
• zadek je pri večini vrst zgrajen iz 11 osnovnih členov;
nekateri redovi žuželk (npr. vrbnice in enodnevnice)
imajo na zadku izrastke, ki jih imenujemo cerki;
• čutila so zelo razvita, najbolj mehanski receptorji
(razne dlačice in jamice z dlačicami v nogah in na
zadku);
• mnoge žuželke se oglašajo s pomočjo drgnjenja
organov (kril in nog), kar imenujemo stridulacija
(škržati, črički);
• samci in samice se lahko razlikujejo (kresnice,
metulji) ali pa so si zelo podobni;
• spolni organi so kompleksni, dobro razviti;

Pražuželke (Apterygota)
Predstavnik skakačev
Srebrna ribica (Lepisma saccharina),
Vir: pražuželke; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7901

Pražuželke-skupne lastnosti
• so najprimitivnejša skupina žuželk;
• prvotno nimajo razvitih kril;
• so nekaj mm velike,
• v glavnem talne živali, ki se hranijo z drobirjem
ali plenijo manjše žuželke:

Delitev pražuželk - na red
- dvorepke (Diplura); imajo dolge tipalnice, nimajo pa
oči, na zadku je en par cerkov, ki sta lahko
preoblikovana v klešče, s katerimi lovijo manjši plen;
- proturi (Protura), nimajo oči in tipalnic, prednje noge
so podaljšane in nadomeščajo tipalnice;
- skakači (Collembola); ustni organi so vpotegnjeni v
glavo, imajo sposobnost skakanja;
- ščetinorepki (Thysanura), ki imajo ustne organe
zunaj glave; v to skupino sodi splošno znana srebrna
ribica (Lepisma saccharina) .

Kačji pastirji (Odonata)
Vir: kačji pastirji; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7902

Kačji pastirji – skupne lastnosti
• med žuželkami so najhitrejši in najspretnejši letalci;
• so plenilci, z dobro razvitimi čeljustmi in velikimi
sestavljenimi očmi na glavi;
• zadek je dolg in vitek ( modro, zeleno ali rdeče
obarvan);
• imajo nepopolno preobrazbo, ličinke, ki živijo v
sladkih vodah, se prehranjujejo z vodnimi živalmi;
• iz časa karbona so znani orjaški kačji pastirji
(Meganeura), ki so imeli razpon kril tudi do 75 cm;
• do danes so se kačji pastirji zelo malo spremenili,
preživele pa le manjše vrste.

Razdelitev kačjih pastirjev
Glede na strukturo kril jih delimo v dve skupini:
1. enakokrili (Zygoptera) in
2. raznokrili kačji pastirji (Anisoptera)
• enakokrili kačji pastirji so počasni letalci, prednja in
zadnja krila imajo enako ožiljena, lahko jih zložijo
skupaj čez telo; zelo pogosta predstavnika pri nas sta
modri bleščavec (Calopteryx virgo) in obvodna
zverca (Lestes sponsa);
• raznokrili kačji pastirji imajo različno ožiljena krila, ki
jih ne morejo zložiti, zato so zravnana; znani rodovi
so spremljevalec (Anax), studenčar (Cordulegaster),
porečnik (Gomphus) in ploščec (Libellula);

Ravnokrilci (Orthoptera)
Kobilica meri od 15 do 25 mm. Samica poljskega murna Bramor meri od 35 do 50 mm.
meri od 20 do 26 mm.
Vir: ravnokrilci; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7903
•

Ravnokrilci – skupne lastnosti
• v to skupino uvrščamo:
‣ kobilice (Tettigonioidea),
‣ saranče (Caelifera) in
‣ murne (Grylloidea), nekoč pa so k tej skupini
prištevali tudi posnemalce (Phasmida) in bogomolke
(Mantodea);
• telo je bočno stisnjeno in nekoliko podolgovato;
• zanje je značilna nepopolna preobrazba.

Ravnokrilci – lastnosti
• kobilice imajo krila zložena strehasto ob telo, prvi par
kril je bolj kožnat, imajo dolge tipalke. Oči in ustni
organi (grizalo) so dobro razviti. Večina vrst je
rastlinojedih, nekatere pa so plenilske, oglašajo na
podoben način kot murni, le da je zvok
podoben cvrčanju;
• saranče imajo kratke tipalnice. Zanje je značilno, da
se lahko v ugodnih razmerah zelo hitro namnožijo in
v milijonskih rojih požrejo vso vegetacijo področja
kjer se hranijo (v severni Afriki na ta način vplivajo na
širjenje puščav)
• murni so znani po tem, da se z drgnjenjem kril
oglašajo (stridulirajo); predstavnik murnov je tudi
bramor (Gryllotalpa gryllotalpa), ki ima prednje
noge močne in prilagojene za kopanje v zemlji. Danes
veljajo bramorji, zaradi prekomerne uporabe
pesticidov, za ogroženo vrsto.

Saranče (Caelifera)
Vir: Saranče (Caelifera); pridobljeno 12. 3. 2013;
http://www.foitfoto.cz/?section=home&action=detail_photo&id=1712

Ščurki (Blattaria) in bogomolke
(Mantoidea)
Vir: ščurki in bogomolke; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7904

Ščurki - značilnosti
• so omnivori;
• imajo dobro razvite čeljusti;
• telo je sploščeno, na glavi imajo dolge tipalnice in so
zelo dobri in urni tekalci, velikost telesa je menda
primerljiva s hitrostjo geparda;
• pri nas živi nekaj gozdnih vrst, po svetu pa sta
razširjena kuhinjski ščurek (Blatta orientalis) in
ameriški ščurek (Periplaneta americana);
• problematnični so njihovi iztrebki in slino pogosto
prenašajo nalezljive bolezni;
• samice so večje od samcev. Jajčeca odložijo v
poseben rjavkast kokon, iz katerega se razvijejo
ličinke;
• preobrazba je nepopolna.

Bogomolke - značilnosti
• so sorodne ščurkom;
• pri nas živi navadna bogomolka (Mantis religiosa) in
spominja na veliko kobilico.
• ima značilne dolge prednje lovilne noge, trikotna
glava in velike oči dajejo prepoznaven videz tem
plenilcem;
• samice v času parjenja požrejo samce in si tako
zagotovijo dovolj belajovin za zarod.

Termiti (Isoptera)
Termiti so različnega videza Delavci (svetle barve) in vojaki Termitnjaki so lahko, glede
na vlogo, ki jo opravljajo. (s temnimi glavami, z močnimi čeljustmi). visoki tudi do nekaj metrov
kljub temu pa je še večji del
termitnjaka pod površjem
Vir: termiti; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7905

Termiti (Isoptera) - značilnosti
• imajo izjemno pomembno ekološko vlogo na
traviščih Afrike, Avstralije in Južne Amerike;
• po videzu in socialnemu načinu življenja spominjajo
na mravlje, z njimi niso v bližnjem sorodu;
• kolonijo termitov navadno tvori jajcerodna samica
(kraljica), ki ima močno nabrekel zadek in se pari le
enkrat v življenju, živi tudi 15 let;
• v istem termitnjaku živi več generacij;

• termitnjak je umetna tvorba iz strjene sline in kepic
zemlje, ki jo izdelajo termiti delavci in je ogromnih
dimenzij; pod vidnim delom je velik sistem razvejanih
podzemnih rovov in hodnikov;
• najbolj znani termiti so kompasni termiti
(Amitermes meridionalis) -termitnjake postavljene v
smeri sever-jug;
• so nekrilati, vendar v času spolne zrelosti mladim
samicam in samcem zrastejo krila in začnejo rojiti;
• so glavna hrana mnogim vretenčarjem.

Kljunate žuželke (Hemiptera)
Vir: kljunaste žuželke; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7906

Kljunate žuželke (Hemiptera)
Med kljunate žuželke sodijo:
‣stenice,
‣škržati,
‣kaparji,
‣slinarice,
‣listne uši.

Kljunate žuželke (Hemiptera) -
značilnosti
Stenice (Homoptera);
• prednji par kril močnejši in na bazi odebeljen, zadnji
par pa je prozoren;
• mnoge vrste imajo krila zavarovana s ščitastim
oprsjem;
• večina stenic je obarvanih, mnoge so neokusne ali
celo strupene;
• ustni organi so preobraženi v kljunec.

V Sloveniji živijo:
• jagodna stenica izloča smrdljivo snov s katero se
ubrani pred plenilci;
• nekatere stenice so plenilci, primer je hrbtoplovka
(Notonecta glauca), ki živi v vodi obrnjena na glavo in
se z nogami dotika vodne gladine ali
• vodni škorpijon (Nepa rubra), ki ima prednje noge
podobne škorpijonovim škarjam, iz zadka pa mu štrli
dolga dihalna cevka;
• vodni drsalci (Gerridae) so lovci na vodni gladini in
imajo izjemno občutljive dlačice na nogah;
• posteljna stenica (Cimex lectularius), ki nima kril,
sesa kri vretenčarjev in je prenašalka nekaterih
bolezni.

Škržati (Cicadidae)
• živijo predvsem v sredozemskih in tropskih
območjih, pa tudi v Severni Ameriki;
• z drgnjenjem pokrovk (kril) proizvajajo cvrčeče
zvoke;
• imajo nepopolno preobrazbo, ličinke
nekaterih vrst lahko v zemlji preživijo, v stanju
ličinke, tudi do 17 let.

Listne uši (Aphididae)
• hranijo se s sokovi rastlin;
• se razmnožujejo s pomočjo partenogeneze; iz
neoplojenega jajčeca se razvijejo mlade
ličinke, navadno samice.

Hrošči (Coleoptera)
Vir: hrošči; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7907

Hrošči (Coleoptera) - značilnosti
• so zelo številčna in pestra skupina žuželk;
• prvi par kril spremenjen v trdne pokrovke, ki
varujejo žival pred mehanskimi poškodbami; Letenje
omogoča zadnji par kril;
• večina je plenilcev z močnimi čeljustmi;
• hrošči imajo popolno preobrazbo;
• največ vrst živi v tropskih pragozdovih.

Najbolj znane vrste hroščev
• brzci (Cicindelidae) in krešiči (Carabidae) so urni
plenilci, ki le redko poletijo.;
• kozaki (Dytiscidae) in kolovrti (Gyrinidae) so
plenilski vodni hrošči;
• potapniki (Hydrophilidae) so rastlinojedi ki so pri nas
ogroženi;
• kratkokrilci (Staphylinidae) imajo kratke pokrovke in
smrdljive žleze;
• krasniki (Buprestidae) so eni najlepših in največjih
hroščev, katerih ličinke živijo v lesu in povzročajo
škodo;
• rogači (Lucanidae) imajo velike čeljusti s katerimi se
samci borijo za ozemlje in za samice.

Najbolj znane vrste hroščev
• govnači (Geotrupidae) katerih ličinke živijo na
gnojnih svaljkih, ki jih starši oblikujejo z valjanjem po
zemlji;
• majski hrošč (Melolontha melolontha) sodi med
skarabeje (Scarabeidae), katerega ličinka (ogrc) se
razvija pod zemljo štiri leta.;
• pokalice (Elateridae) imajo poseben podtrebušni trn
s katerim se lahko poženejo v zrak;
• kresnice (Lampyridae) imajo svetilne organe;
• kozlički (Cerambycidae) imajo najdaljše tipalnice;
• lepenci (Chrysomelidae), so najbolj številčna skupina
hroščev kamor sodi koloradski hrošč (Leptinotarsa
decemlineata) in rilčkarji (Curculionidae), ki imajo
sprednji del glave podaljšan v rilček.

Kožekrilci (Hymenoptera)
Čebela (Apis mellifera) prinaša Tudi mravlje imajo v času rojenja krila Osje gnezdo
cvetni prah v panj
Vir: kožekrilci; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7908
•

Kožekrilci (Hymenoptera) - razdelitev
Med kožekrilce uvrščamo:
‣ čebele (Apoidea),
‣ čmrlje,
‣ ose (Vespidea),
‣ peščene ose (Sphecidae),
‣ mravlje (Formicoidea),
‣ najezdnike (Ichneumonidae),
‣ ose šiškarice (Cynipidae),
‣ lesne ose (Siricidae) ter še nekatere druge družine.

Kožekrilci-groba delitev
1. rastlinske ose (nimajo žela s strupeno žlezo);
2. prave ose; sem sodijo mravlje, ose, čmrlji, čebele,
peščene ose in najezdniki; (v zadku posebno želo, ki
je opremljeno s strupno žlezo).

Kožekrilci (Hymenoptera) - značilnosti
• najezdniki so parazitske ose, ki odlagajo jajčeca v, ali
na telesa ličink drugih žuželk, posebej na gosenice
metuljev. Samice imajo dolgo leglo ter poseben nitast
izrastek, s katerim prebode telo ličinke in vanjo odloži
jajčeca;
• imajo značilen par opnastih, skoraj usnjatih
prozornih kril;
• imajo popolno preobrazbo; bube so navadno mehke
in brezbarvne;

• mnoge vrste pravih os in čebel so socialne žuželke in
živijo v kolonijah;
• najbolj znana vrsta je domača čebela (Apis
mellifera); čeljusti imajo preoblikovane v lizalo in se
hranijo z nektarjem ter rastlinskimi sokovi;
• mravlje so podobno organizirane kot termiti in tudi
pri njih šele spolno zrelim osebkom zrastejo krila;
• sršeni (Vespa crabro) in ose (rod Vespa) so plenilci.

Metulji (Lepidoptera)
Odrasli metulji se večinoma Ličinka metulja niti najmanj ne spominja Številne vrste nočnih
prehranjujejo z nektarjem. na odraslo žival. metuljev so običajno bolj
varovalne barve, da so podnevi - v
času mirovanja bolj neopazni
za morebitne plenilce.
Vir: metulji; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7909

Metulji (Lepidoptera) - značilnosti
• od vseh žuželk so krila metuljev največja in najbolj
pisana, pokrita so z drobnimi luskami, ki se prekrivajo
kot strešniki;
• poznanih je več 100.000 vrst, živijo po celem svetu,
največ v tropskih območjih;
• zanje je značilna popolna preobrazba; ličinko
metuljev imenujemo gosenica in na zadnjih členih
zadka so posebni oprijemalni organi, ki opravljajo
nalogo nog;

• tipalnice metuljev številnih vrst so peresasto razrasle
in so zelo občutljive na vonj;
• ustni organi metuljev so preoblikovani v dolgo,
spiralasto zvito sesalo;
• prehranjujejo se s sokovi rastlin, nektarjem ali pa se
kot odrasli osebki sploh ne hranijo; nekatere
indonezijske vrste moljev se hranijo s krvjo
vretenčarjev.

Metulji (Lepidoptera) - delitev
• nekateri delijo metulje na 'nočne' in 'dnevne', kar pa
ni pravilno;
• znani evropski metulji: belini (Pieridae), lastovičarji
(Papilionidae), pisančki (Nymphalidae),
debeloglavci (Hesperiidae), modrini (Lycaenidae),
sovke (Noctuidae), pravi molji (Tineidae), pedici
(Geometridae), veščci (Sphingidae), zavijači
(Pyraloidea), ovniči (Zygenidae), medvedki
(Arctiidae), kokljice (Lasiocampidae) in številni
drugi;
• mnoge vrste so ogrožene in zato zaščitene,
predvsem tropske vrste metuljev; posledica
pretiranega zbiranja za zbirke in zaradi uničevanja
njihovega življenjskega prostora.

Dvokrilci (Diptera)
Samica komarja sesa kri - hrano, ki je Domača muha (Musca domestica). Košeninar (Tipula paludosa) je
bogata s hranilnimi snovmi za jajčeca.
podoben velikemu
komarju,
meri do 25 mm.
Vir: dvokrilci; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7910

Dvokrilci (Diptera) - značilnosti
• od ostalih žuželk se ločijo po tem, da je pri njih
zadnji par kril zakrnel. Ostala sta le betičasta
izrastka (haltere), ki omogočata živalim
kontrolo letenja in ustvarjata poseben brenčeč
zvok;
• ustni organi so spremenjeni v lizalo ali sesalo;
• večina vrst se prehranjuje z rastlinskimi
sokovi, nekateri so plenilci, mnogi pa sesajo
kri.

Dvokrilci (Diptera) - predstavniki
• košeninarji (Tipulidae) so preprostejši dvokrilci, ki so
podobni velikim, dolgonogim 'komarjem‘;
• pravi komarji (Culicidae) in obadi (Tabanidae), ki kot
golubaške mušice (Simuliidae) sesajo kri.
• muhe trepetavke (Syrphidae) lebdijo v zraku kot
kolibriji, vendar so mnogo bolj spretne. Hranijo se s
cvetnim nektarjem;
• muhe grabežnice (Asilidae) lovijo druge žuželke in jih
s pikom usmrtijo, nato jih izsesajo (prebavijo zunaj
telesa);
• zolji (Gasterophilidae) odlagajo jajčeca na sluznice
domačih živali (nos in zadnjična odprtina), kjer se
razvijejo ličinke imenovane žerke. Te parazitirajo v
živali, dokler se ne zabubijo in padejo na tla;

• prave muhe (Muscidae) so najbolj razširjene;
• vinske mušice (Drosophilidae), najbolj pogoste v
človeških bivališčih.
• odrasle živali pogosto posedajo po živalskih iztrebkih
s katerih sesajo raztopljene organske snovi ali sesajo
kri na ranah različnih toplokrvnih živalih, pogosto
prenašajo zajedalce in so povzročitelji
različnih bolezni;
• posebaj nevarna sta muha ce-ce (Glossina palpalis);
• komar mrzličar (Anopheles maculipennis), ki v svoji
slini gostita enoceličarje, ki parazitirajo človeka.

Ekološki pomen žuželk
• eden najpomembnejših členov v prehranjevalni
verigi;
• uspeh in razvoj jim je omogočil trden zunanji oklep,
sposobnost letenja in z zunanjo lupino obdana
jajčeca, kar omogoča razmnoževanje tudi v suhih in
mrzlih področjih ter številen zarod;
• prisotne so v vseh ekosistemih. Predstavljajo velik
delež hrane za druge živali;
• po načinu prehranjevanja jih delimo na: plenilce,
zajedavce, rastlinojedce in razkrojevalce;

• pestrost oblik, barv in vedenjskih obrazcev je žuželke
naredila precej izjemne in izstopajoče;
• nekatere vrste žuželk s pridom izkorišča tudi človek
(čebele in sviloprejke), mnoge pa je človek opredelil
za 'škodljive‘;
• predvsem socialne žuželke, kot so termiti, mravlje,
čebele in ose predstavljajo analogijo človeški družbi
(mnogi strokovnjaki so s proučevanjem socialnih
žuželk videli nekatere podobnosti s človeško družbo).