1. ALGE
1. ALGE
1. ALGE
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Kraljestvo rastline (Plantae)<br />
Značilnosti:<br />
• evkarioti;<br />
• prvotno fotoavtotrofni organizmi;<br />
• v večini primerov imajo celice celične<br />
stene;<br />
• večinoma so pritrjeni organizmi;<br />
• so enocelične in mnogocelične;
Morfološka razdelitev rastlin<br />
<strong>1.</strong> STELJČNICE; preprosto telo – steljka (talus);<br />
nimajo diferenciranega stebla, listov in korenine;<br />
enocelične in preprosta tkiva;<br />
2. MAHOVI; nekateri podobni steljčnicam, drugi<br />
brstnicami - imajo razvito stebelce in lističe,<br />
nimajo korenin;<br />
3. BRSTNICE; zgrajene iz stebla, listov in<br />
korenine – brst (korm);
<strong>1.</strong> <strong>ALGE</strong> - avtotrofne steljčnice<br />
• Raznolikost zgradbe;<br />
• Gospodarski pomen alg;<br />
• Merila za razvrščanje alg v sistem;<br />
• Izvor alg;<br />
‣ deblo EVGLENOFITI<br />
‣ deblo ZELENE <strong>ALGE</strong><br />
‣ deblo RUMENKASTE <strong>ALGE</strong><br />
‣ deblo RDEČE <strong>ALGE</strong>
Raznolikost zgradbe<br />
• Telo alg ni razčlenjeno v steblo, liste in korenine;<br />
členjenost telesa: filoid, kavloid, rizoid;<br />
• Delitev alg glede na zgradbo:<br />
- bičkatse alge;<br />
- kroglaste alge;<br />
- nitaste alge;<br />
- pletež;<br />
- tkivna steljka;<br />
- cevaste alge;
Gospodarski pomen alg<br />
• alge sproščajo kisik;<br />
• hrana rastlinojedim morskim organizmom;<br />
• hrana človeku;<br />
• priprava gojišč-mikrobiologija;<br />
• uporaba v farmacevtski in živilski industriji.
Merila za razvrščanje alg v sistem<br />
• Biokemijska merila:<br />
- vrsta klorofila in pomožnih fotosintestkih<br />
barvil;<br />
- vrsta snovi, ki gradijo celično steno;<br />
- vrsta rezervne snovi v celicah;<br />
• Morfološko merilo; pojav bičkaste stopnje,<br />
št. bičkov…
Izvor alg<br />
• Prvi evkariotski organizmi na Zemlji;<br />
• Mnogi poznavalci menijo, da so predniki<br />
modrozelene bakterije.
Deblo EVGLENOFITI<br />
(Euglenophyta)<br />
• enocelične bičkaste alge;<br />
• najbolj poznan predstavnik – EVGLENA;<br />
• nimajo celične stene; citoplazmo obdaja<br />
celična mrenica z beljakovinskimi vlakenci;<br />
• predstavniki so lahko avtotrofni in<br />
heterotrofni; možno prehajanje iz ene oblike<br />
v drugo-odvisno od okolja;
Zgradba evglene<br />
1 - biček, 2 - očesna pega, 3 - škrob, 4 - kloroplast, 5 - vakuola, 6 - celično jedro<br />
Vir: Zgradba evglene; pridobljeno 12. 12. 2012; http://sl.wikipedia.org/wiki/Evglena
Deblo ZELENE <strong>ALGE</strong><br />
(Chlorophyta)<br />
Glede na zgradbo in način razmnoževanja se<br />
delijo zelene alge v tri razrede:<br />
• prave zelene alge; bičkaste, kroglaste,<br />
nitaste,<br />
• jarmovke; kroglaste ali nitaste; spolno<br />
razmnoževanje – konjugacija,<br />
• parožnice; makroskopske alge; steljka je<br />
vretenasto zrasla; značilna oogamija.
Življenjski prostor zelenih alg:<br />
• SLADKA VODA; v večini primerov,<br />
• MORJA; večje vrste alg.<br />
Oblike:<br />
- enocelične; kroglaste, bičkaste; kolonije;<br />
- mnogocelične; cevaste, nitaste oblike.
Prave zelene alge; Morska solata<br />
Vir: Morska solata; pridobljeno 12. 12. 2012; http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/execrp/03_morsko_dno_v_obreznem_pasu/index.html
Sladkovodna alga (Ulothrix sp.)<br />
Vir: Sladkovodna alga (Ulothrix sp.); pridobljeno 6. <strong>1.</strong> 2013;<br />
http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7627
Zelena alga; Apneni morski<br />
dežniček<br />
Vir: apneni morski dežniček; pridobljeno 12. 12. 2012; http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/execrp/03_morsko_dno_v_obreznem_pasu/index.html
Deblo RUMENKASTE <strong>ALGE</strong><br />
(Heterokontophyta)<br />
• Zanje je značilen krolofil a in c ter rezervni<br />
polisaharid krizolaminarin.<br />
• Razdeliilmo jih v tri skupine:<br />
- rumenozelene alge; bičkaste in cevaste oblike,<br />
- kremenaste alge ali diatomeje; so enocelične,<br />
kroglaste oblike; vsebujejo silicijev dioksid,<br />
nahajajo se v slanih in sladkih vodah,<br />
- zlate alge; nimajo cevaste oblike,<br />
- rjave alge; izključno v morjih; zrastejo tudi do<br />
preko 50 m v dolžino, so nitaste oblike ali kot<br />
tkivna steljka.
Rumenozelene alge<br />
Vir: Rumenozelene alge; pridobljeno 12. 12. 2012; http://www.flickr.com/photos/lisak/419453877/
Kremenste alge<br />
Vir; diatomeje; pridobljeno 12. 12. 2012; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7624
Zlate alge<br />
Vir: Zlate alge; pridobljeno 12. 12. 2012; http://www.uog.edu/up/micronesica/Newtaxaphotos.asp
Rjava alga cistozira<br />
Vir: rjava alga cistozira; pridobljeno 12. 12. 2012; http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/execrp/03_morsko_dno_v_obreznem_pasu/index.html
Rjava alga padina<br />
Vir: rjava alga padina; pridobljeno 12. 12. 2012; http://www2.pef.uni- lj.si/kemija/execrp/03_morsko_dno_v_obreznem_pasu/index.html
Deblo RDEČE <strong>ALGE</strong><br />
(Rodophyta)<br />
• Rdečo barvo dajejo pomožna fotosinteteska<br />
barvila.<br />
• Pri nekaterih se v celične stene odlaga<br />
apnenec in so gradniki koralnih grebenov.<br />
• So nebičkaste oblike.
Rdeča alga lavrencija<br />
Vir; rdeča alga lavrencija; pridobljeno: 12. 12. 2012;<br />
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/execrp/03_morsko_dno_v_obreznem_pasu/index.html
2. Deblo MAHOVI (Bryophita)<br />
• Biokemijska sestava mahov<br />
• Steljkasti in listnati mahovi<br />
• Razmnoževanje mahov<br />
• Skupine mahov
Biokemijska sestava mahov<br />
• klorofil a in b;<br />
• beta karoten;<br />
• celulozna celična stena;<br />
• rezervni škrob (v plastidih).<br />
Te sestavne so enake kot pri zelenih algah,<br />
praprotnicah in semenkah.
Klorofil a in b<br />
• Heterociklična aromatska spojina z ioni Mg<br />
v sredini in več stranskimi verigami<br />
(podobno kot hemoglobin; namesto Mg je<br />
Fe).<br />
• Zgradba stranskih verig določa tip klorofila.<br />
• Klorofil absorbira modri in rdeči del<br />
spektra, odbija pa zelenega.
Strukturna formula klorofila a<br />
Vir: pridobljeno 28.12. 2012http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slika:Chlorophyll_a.svg&page=1
Steljkasti in listnati mahovi<br />
• Glede na zgradbo mahove uvrščamo med alge<br />
in brstnice (praprotnice in semenke);
Steljkasti mahovi (talozni)<br />
• podobni so algam;<br />
• zeleni del telesa je navadno ploščat in vilasto razrasel;<br />
• na tla je pritrjen z nitastimi rizoidi.<br />
Vir: Pelija (Pellia epiphylla); Podobnik A., Devatak D.: Biologija 4 in 5; Raznolikost živih bitji, DZS, 1998.
Listnati mahovi (foliozni)<br />
• stebelce je pogosto olistano;<br />
• lističi so navadno enoslojni z večslojnim<br />
osrednjim rebrom;<br />
• z rizoidom, ki izhaja iz spodnjega dela<br />
stebelca je rastlina pričvrščena na podlago.
Gametofit šotnega mahu<br />
(Sphagnum)<br />
Vir: Gametofit šotnega mahu (Sphagnum) ; Podobnik A., Devatak D.: Biologija 4 in 5;<br />
Raznolikost živih bitji, DZS, 1998.
Zvezdasti mah (Mnium)<br />
Vir: Zvezdasti mah (Mnium) ; Podobnik A., Devatak D.: Biologija 4 in 5;<br />
Raznolikost živih bitji, DZS, 1998.
Lasasti kapičar (Polytrichum)<br />
Vir: Lasasti kapičar (Polytrichum); Podobnik A., Devatak D.: Biologija 4 in 5;<br />
Raznolikost živih bitji, DZS, 1998.
Razmnoževanje mahov<br />
• za mahove je značilna metageneza;<br />
• zelena rastlinica je osebek spolne<br />
generacije;<br />
• spolne celice se razvijejo na gametangijih,<br />
ki se razvijejo na vrhu stebelca ali stranskih<br />
poganjkih;<br />
• praviloma so mahovi ločenih spolov; moški<br />
gametangiji- anteridiji in ženski<br />
gametangiji – arhegoniji.
Spolno razmnoževanje<br />
• pogoj je zadostna količina vode med<br />
anteridiji in arhegoniji, da spermatozoidi<br />
priplavajo do arhegonijev;<br />
• z oploditvijo jajčne celice nastane zigota, ki<br />
se razvija v arhegoniju;<br />
• zigota črpa hranilne snovi od materinske<br />
rastline (dve rastlini v enem)<br />
• nova rastlina ni zelene barve in nima<br />
možnosti fotosinteze in je heterotrofna ter<br />
sporofitska.
Metageneza listnatega mahu<br />
Vir: metageneza listantega mahu; pridobljeno 6. 12. 2012;<br />
mahuhttp://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=8629
Skupine mahov-groba razdelitev<br />
Jetrenjaki : studenčni jetrenjak (Marchantia<br />
polymorpha) in pelija (Pellia epiphylla)<br />
Lističarji:<br />
<strong>1.</strong> šotni mahovi (Sphagnidae),<br />
2. pravi lističarji.. (Bridae).
Studenčni jetrenjak<br />
Vir: studenčni jetrenjak; pridobljeno 6. 12. 2012;<br />
http://www2.arnes.si/~babaza/strani/vse_marchantiaceae.html
Studenčni jetrenjak<br />
(Marchantia polymorpha)<br />
Vir: Sudenčni jetrenjak; pridobljeno 6. 12. 2012; http://sl.wikipedia.org/wiki/Jetrenjaki
Pelija<br />
(Pellia epiphylla)<br />
Vir: pelija; pridobljeno 6. 12. 2012 http://sl.wikipedia.org/wiki/Jetrenjaki
Listnati jetrenjak<br />
(Plagiochila asplenoides)<br />
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Jetrenjaki; pridobljeno 6. 12. 2012
Predstavnik listastih mahov<br />
(Bryopsida)<br />
Vir: Predstavnik listastih mahov; pridobljeno 6. 12. 2012;<br />
http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7635
Razdelitev mahov na razrede<br />
<strong>1.</strong> razred: mahovi rogačarji (Anthocerotopsida)<br />
2. razred: nižji jetrenjaki (Marchantiopsida)<br />
3. razred: višji jetrenjaki (Jungermantiopsida)<br />
4. razred: listasti mahovi (Bryopsida)
Mahovi rogačarji<br />
Vir: Mahovi rogačarji; pridobljeno 6. 12. 2012;<br />
http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7635<br />
So izjemno preprosti, ime pa so dobili po tem,<br />
da se sporogoni ob zrelosti na vrhu razklenejo<br />
in so zato podobni rogovom.
Razlika med višjimi in nižjimi<br />
jetrenjaki<br />
Višji jetrenjaki so:<br />
- mnogo bolj razviti;<br />
- precej podobni listastim mahovom.
Ekološki pomen mahov<br />
- zadržujejo vlogo;<br />
- nudijo zavetišče mnogim malim gozdnim<br />
živalim;<br />
- pomembni za ustvarjanje posebnih ekoloških<br />
razmer npr. šotni mahovi (Sphagnum sp.), ki<br />
tvorijo šotna barja (ogroženi habitati); šotni<br />
mah raste v višino, pri dnu pa odmira; nove<br />
plasti šotnega maha se ustvarjajo na starih<br />
plasteh, ki se počasi spreminjajo v šoto; šota<br />
organska snov, ki je temnorjave barve, je<br />
bogato hranilo, pa tudi edini vir kuriva v<br />
območjih severa;<br />
- so tudi pionirske vrste, saj so ene prvih<br />
rastlin, ki poselijo novonastala območja, nove<br />
ekosisteme.