Mahovnjaki (Bryozoa)

Višji nevretenčarji
• podkovnjaki (Phoronida),
• mahovnjaki (Bryozoa),
• ramenonožci (Brachiopoda),
• iglokožci (Echinodermata),
• ščetinočeljustnice (Chaetognatha),

Mahovnjaki (Bryozoa)
• so manjša skupina preprosto zgrajenih kolonijskih
živalih;
• živijo v apnenčastih strukturah, ki so pogosto
podobne 'mahovom' (od tod tudi ime);
• posamezni osebki so pritrjeni (sesilni) in organizirani
v večje kolonijske komplekse, ki so pogosto podobni
pahljačastim, peresastim ali skorjastim strukturam;
• so majhne, do 0,5 mm velike morske živali, ki jih
obdaja zunanji skelet, ki je podoben majhni škatlici,
v kateri je posamezen osebek (mahovnjaki po
obliki spominjajo na korale ali rake vitičnjake);

• prehranjujejo se s filtracijo (precejanjem) vode,
saj imajo okrog ust venec lovk (tako strukturo
imenujemo tudi lofofor) s katerimi lovijo majhne
organske delce;
• v glavnem so obojespolniki (hermafroditi), v
razvojnem stadiju se iz jajčeca razvije plavajoča
ličinka;
• so brez transportnega sistema, organov za
izmenjavo plinov (kot so pljuča ali škrge) nimajo
razvitih, prav tako pri njih ne opazimo nobenih
kompleksnih čutil.

Mahovnjaki
listasti mahovnjak grmičasti mahovnjak skorjasti mahovnjak
Vir: Listasti, grmičasti in skorjasti mahovnjak; pridobljeno 25. 1. 2013;
http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=8062

Mahovnjaki
• Vir: Mahovnjak; pridobljeno 12. 3 . 2013;
http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=8063

Ekološki pomen mahovnjakov
• pomembni kolonijski organizmi pri naseljevanju
novih morskih ekosistemov;
• so pionirski vodni organizmi, ki skupaj s koralnjaki,
vitičnjaki, spužvami in drugimi sesilnimi organizmi,
poselijo razbitine, magmatske skale ter plavajoče
smeti;
• so hrana majhnim plenilskim nevretenčarjem, kot so
manjše rakovice in kozice, plenilski polži ter manjše
ribe;
• pogosto kolonija mahovnjakov nudi zavetje mnogim
živalim;

• nekaj predstavnikov živi celo v celinskih vodah
(popisanih je okrog 50 vrst);
• mahovnjaki so se pojavili že v zgodnjem
ordoviciju in so pomembni paleontološki dokaz o
razvoju morij in morskega življenja na Zemlji;
• apnenčasti skeleti so pomemben element pri
tvorbi morskih sedimentov, sodelujejo pa tudi
pri nastajanju koralnih grebenov;
• za človeka mahovnjaki nimajo posebne
vrednosti.

Iglokožci (Echinoderma)
• zanje je značilna radialna (zvezdasta) simetrija,
najpogosteje 5-delna
• telo obdaja trdnejši zunanji skelet, ki ga tvorijo
majhne apnenčaste strukture (osikli) ki jim
omogočajo premikanje;
• telo je pogosto prekrito z iglicami, kar je dalo
skupini tudi ime;
• imajo razvit poseben tip notranjega
vodovodnega sistema in zunanjih brazdnih nožic
(podijev), ki jim omogoča premikanje, izmenjavo
plinov, prehranjevanje ter čutno zaznavo;

• s spreminjanjem tlaka in prečrpavanjem tekočine
po vodovodnem sistemu in krčenjem tisočih brazdnih
nožicah, se iglokožci premikajo po tleh, kot da bi
drseli;
• samo predstavniki morskih lilij so pritrjeni na tla;

• usta so osrednja telesna odprtina na eni strani telesa,
najpogosteje na spodnji, nasproti ustom se nahaja
zadnjična odprtina (anus);
• notranji transport omogoča celomska tekočina, ki
skrbi za izmenjavo plinov in odpadnih snovi;
• živčni sistem je peternato razvejan in preprost, z
manjšim številom ganglijev.
• mnoge vrste lahko izvihajo dvodelen želodec iz
telesa in prebavijo plen izven telesa;
• osebki so enospolni; oploditev je zunanja
• razvoj vsebuje tudi stadij prosto plavajoče ličinke, ki
ima po telesu migetalke.

Najpomembnejši predstavniki
iglokožcev
• morske zvezde (Asteroidea),
• kačjerepi (Ophiuroidea),
• morski ježki (Echinoidea),
• morske lilije (Crinoidea),
• brizgači (Holothuroidea).

Morske zvezde (Asteroidea)
Navadna morska zvezda
(Asterias rubens)
Ognjenordeča morska
zvezda (Echinaster
sepositus),

Morske zvezde - značilnosti
• so plenilci; prehranjujejo se z drugimi iglokožci,
mehkužci ali koralnjaki;
• pri nas sta pogosti rdeče obarvana navadna morska
zvezda (Asterias rubens) in ognjenordeča morska
zvezda (Echinaster sepositus);
• sposobne so izjemne regeneracije; iz odlomljenega
kraka in delčka centralne ploščice lahko izraste
popoln nov osebek;
• mnoge vrste morskih sonc (Acanthaster) so v velikih
množinah prava nadloga in lahko opustošijo koralne
grebene, prav tako naredijo veliko škodo v gojiščih
školjk.

Kačjerepi (Ophiuroidea)
Vir: Kačjerep - Gorgonocephalus arcticus; pridobljeno 25. 1. 2013;
http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=8068

Kačjerepi - značilnosti
• so zelo podobni morskim zvezdam, le da
imajo mnogo tanjše in nežnejše krake, pri
nekaterih vrstak se kraki cepijo na manjše dele;
• so od vseh iglokožcev najhitrejši;
• centralna ploščica je mnogo večja kot pri
morskih zvezdah;
• dolgi in izjemno lomljivi kraki so porasli z
bodicami in trni;

• prehranjujejo pa se tudi z mrhovino;
• pri velikem številu lahko razvijejo v pravo ekološko
katastrofo in uničijo obsteječe habitate;
• veliko vrst je globokomorskih;
• ličinka kačjerepov se v svojem razvoju ne pritrdi na
podlago, temveč je planktonska.

Morski ježki (Echinoidea)
Vir: morski ježki; pridobljeno 24.1. 2013;
http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=8069 morski ježk

Morski ježki -značilnosti
• njihovo telo je bolj ali manj kroglasto, lahko je
sploščeno in poraslo z dolgimi iglicami in bodicami ali
pa je brez bodic;
• peščeni dolarji (Clypeastroidea) in srčasti morski ježki
(Spatangoidea), ki živijo zaviti v mulju imajo bodice
zakrnele;
• v telesu morskih ježkov se nahaja poseben organ
imenovan Aristotelova svetilka, ki je stožčast
prehranjevalni organ, ki ima pet zobcev s katerimi
lahko morski ježek strga alge in sesilne nevretenčarje
s podlage;
• mnogi morski ježki izločajo iz telesa posebne niti, ki
se hitro zlepijo in služijo za obrambo;
• v iglicah nekaterih vrst se nahajajo tudi strupi.

Morske lilije (Crinoidea)
Vir: morska lilija; pridobljeno 24.1. 2013;
http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=8070

Morske lilije - značilnosti
• delimo jih na pritrjene morske lilije ter prosto
plavajoče vlasulje;
• naseljujejo morske globine;
• podobne so kačjerepom s pecljem;
• so zelo starinska skupina in najverjetneje so se iz njih
razvile ostale skupine iglokožcev; pojavile so se v
ordoviciju;
• prehranjujejo se z drobnimi organskimi delci in
planktonom.

Brizgači (Holothuroidea)
Vir: brizgači; pridobljeno 24. 1. 2013; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=8071

Brizgači - značilnosti
• njihovo telo je črvasto in navidezno dvosomerno;
• njihov zunanji skelet močno reduciran na
mikroskopsko velike koščene delce (osikle), telesna
stena pa je precej podobna usnju;
• premikajo se s pomočjo brazdnih nožic, ki so
nameščene v vrstah, nekatere vrste pa plavajo s
pomočjo črvastih gibov.
• večina jih živi na substratu;

• usta imajo nameščena ob strani; obdaja jih venec
lovk, ki so fino peresaste;
• nekatere vrste v nevarnosti izločijo dolge, lepljive in
elastične niti, ki so del prebavno-dihalnega sistema;
• spolne žleze so enojne, spolno izvodilo se nahaja ob
strani ust;
• prehranjuejejo se z organskim drobirjem iz dna, ali
pa s planktonom, ki ga precejajo s pomočjo lovk.

Ekološki pomen iglokožcev
• igrajo pomembno vlogo v bentoških združbah
(združbe na morskem dnu), kjer se prehranjujejo tudi
z mrhovino, predvsem pa pritrjenimi živalmi, kot so
korale, mahovnjaki in spužve;
• prekomerno razmnoževanje povzroči opustošenje
ekosistemov;
• mnoge vrste so kulinarična specialiteta;
• včasih iz nekaterih (ježki) pridobivali razna barvila;
• v sodobni medicini ježke uporabljajo tudi za
pomembna zdravila.