3. Deblo SEMENOVKE (Spermatophyta)

3. Deblo SEMENOVKE
(Spermatophyta)
• So najstarejše kopenske rastline;
• Imajo razvito prevajalno tkivo, oporno tkivo in
povrhnjico;
• Razdelitev debla semenovk na:
1. golosemenke,
2. kritosemenke.

Razdelitev golosemenk
Razdelimo jih na:
- SAGOVCE; dvodomne rastline; po videzu
spominjajo na palme;
- GINKIJEVCE; dvodomna drevesa s
pahljačastimi listi; živi fosili;
- IGLAVCE (borovke, cipresovke in tisovke);
imajo iglice ali luskaste liste. Borovke in
cipresovke so enodomne. Predstavniki:
smreka, bor, macesen klek.

Zavitolistni sagovec - Cycas revolta
• Ena najstarejših kopenskih rastlin; še iz časov
dinozavrov; pred ca. 130 mio. let
Vir: zavitolistni sagovec; pridobljeno 6. 12. 2012; http://roze.si/zavitolistni-sagovec

Sagovec
Vir; sagovec; pridobljeno 6.12. 201
http://projekti.gimvic.org/2002/2b/ogrozenevrste/OSNOVNA/OGROZENE%20RASTLINE.HTM

GINKO (Ginko biloba)
Vir: ginko biloba: pridobljeno 6. 12. 012; http://zdravplanet.blogspot.com/2009/05/ginkoginko-biloba.html;
http://rastline.mojforum.si/rastline-post-62677.html

Golosemenke
• so brez izjeme lesnate rastline;
• semenske zasnove; so nezavarovane na površju plodnih
lusk – bodočih semen.
Vir: smreka; pridobljeno 6. 12. 2012; http://kamniski-vrh.net/b.html

• Najbolj znano drevo med iglavci. Moški cvetovi
rdečkasto-rumeni, iz ženskih rdečih pa se
razvijejo storži; s semeni.
Vir: cvetenje smreke in storži; pridobljeno 6. 12. 2012; http://kamniski-vrh.net/b.html

Smreka-shema cvetov
Vir: cvetovi smreke: pridobljeno 6. 12. 2012;
http://www2.arnes.si/~sskrles1s/smreka/navadna_smreka.htm

Metageneza;
Vir: pridobljeno 8. 1. 2013; http://sl.wikipedia.org/wiki/Rastline

Iglavci v Sloveniji
Tri družine:
1. BOROVKE; smreka, jelka, macesen in več vrst
borov,
2. CIPRESOVKE; brin in cipresa,
3. TISOVKE; tisa.

Smreka (Picea abies)
Vir: Smreka; pridobljeno:6. 12. 2012; http://www2.arnes.si/~evelik1/les/smreka.htm

Kritosemenke – skupne značilnosti
• od vseh rastlin so najbolj razvite;
• imajo pravo steblo, liste, korenine in celo
cvet;
• semenska zasnova je obdana s plodnim
listom in je zato skrita v plodnici;
• prevladujejo zeliščne vrste, veliko pa je
tudi drevesnih in grmovnih vrst;
• prevladuje diploidna (2n) faza, haploiden
gametofit je močno zakrnel in se razvije
šele v času zrelosti spolnih celic;

• cvet je najpomembnejši organ, ki
kritosemenke razvojno postavlja nad
ostale rastline;
• prevladujejo žužkocvetke, nekatere vrste
so sekundarno postale vetrocvetke;
• pelod lahko prenašajo tudi druge živali in
celo voda;

• po oploditvi iz semenske zasnove,
natančneje iz embrionalne vrečke v kateri
je jajčna celica, nastane seme, ki je
obdano z enim ali več zaščitnimi sloji
(plod);
• seme vsebuje mlad sporofit = kalček, ki
ima razvite klične liste, hranilno tkivo ter
zasnovo korenine;
• danes poznano čez 240.000 vrst
kritosemenk, ki so razširjene v vseh
območjih planeta.

Morfologija cveta navadne zajčje
deteljice (Oxalis acetosella).
1: venčni list, 2: čašni list, 3: prašnik, 4: brazda na
cvetnem pestiču, 5: plodnica, 6: plodnica, 7: jajčece
Vir: Morfologija cveta navadne zajčje deteljice (Oxalis acetosella); pridobljeno 8. 1. 2013;
http://sl.wikipedia.org/wiki/Cvet

Razdelitev kritosemenk – glede na št.
kličnih listov
DVOKALIČNICE
(Dicotyledonae)
• kalček ima dva klična lista,
• vejnato razrasle korenine,
• žile v steblu so razporejene
v kolobarju,
• žile v listih so mrežasto
razrasle,
• cvetni deli so ponavadi štiri
ali pet števni.
ENOKALIČNICE
(Monocotyledonae)
• kalček ima le en klični list,
• šopasta razrast korenin, žile
v steblu so neurejene,
• listne žile potekajo
vzporedno,
• cvetni deli so ponavadi
tridelni ali mnogokratniki
števila tri.

Kalček-fižol
Vir: fižol; pridobljeno 8. 1. 2013; http://botanika.biologija.org/zeleniskrat/poskusi_sam/zalozne_snovi_v_semenu.htm

Steblo dvokaličnice in enokaličnice
Vir: prerez stebla; pridobljeno 8. 1. 2013; https://sites.google.com/site/rzknatecaj/trpotec---
rastlina-leta-2010/01---trpotec-je-rastlina

List dvokaličnice
Vir: list dvokaličnice; pridobljeno 8. 1. 2013;
http://foto.biologija.org/4images/details.php?image_id=95&sessionid=dktr6o7g90hk3b09b65o4
vtj97

Cvet dvokaličnice
Vir: cvet dvokaličnice; pridobljeno 8. 1. 2013; http://www2.pef.unilj.si/kemija/pai/cvet/index.html

Kritosemenke – ekološki pomen
• najbolj razviti avtotrofni organizmi in
njihov razvoj se še ni zaustavil;
• razširjene so po vsem svetu in so
pomembne pri ustvarjanju različnih
ekosistemov;
• večina živalskih vrst je močno odvisnih
od kritosemenk, bodisi jim zagotavljajo
hrano, bodisi življenjski prosto;

• pomembne so pri nastajanju prsti
(predvsem drevesa) in poseljevanju novih
okolij kot pionirske vrste;
• pomembna vloga v človeški prehrani,
saj predstavljajo večinski delež celotne
rastlinske hrane;
• pomembne so v tekstilni, kemični in
farmacevtski industriji, gradbeništvu…

Dvokaličnice – sistemska delitev
• nekateri sistematiki delijo dvokaličnice na
dva (pod)razreda in sicer na nižje razvite
dvokaličnice in na više razvite dvokaličnice;
• izvornejše: magnolijevke, lokvanjevke,
poprovke, lovorovke in rogolistovke; značilna
spiralasta namestitev cvetnih elementov; kažejo
tiste znake, kot njihovi predniki, ki so bili blizu
sagovcem;
• delitev v številne redove, ki tudi niso poenoteni
pri vseh znanstvenikih;
• najpogosteje delitev v družine, rodove in vrste;

Dvokaličnice – poenostavljena
delitev v družine
• v Sloveniji so predstavniki ca. 114 družin
dvokaličnic:
1. družina: magnolijevke (Magnoliaceae)
2. družina: lovorovke (Lauraceae)
3. družina: poprovke (Piperaceae)
4. družina: lokvanjevke (Nymphaeaceae)
5. družina: rogolistovke
(Ceratophyllaceae)

6. družina: zlatičevke (Ranunculaceae)
7. družina: klinčnice (Caryophyllaceae)
8. družina: kaktejevke (Cactaceae)
9. družina: rožnice (Rosaceae)
10. družina: bukovke (Fagaceae)
11. družina: brezovke (Betulaceae)
12. družina: metuljnice (Fabaceae)
13. družina: križnice (Brassicaceae)
14. družina: vrbovke (Salicaceae)
15. družina: mlečkovke (Euphorbiaceae)

16. družina: vresovke (Ericaceae)
17. družina: razhudnikovke (Solanaceae)
18. družina: črnobinovke
(Scrophulariaceae)
19. družina: ustnatice (Lamiaceae)
20. družina: kobulnice (Apiaceae)
21. družina: broščevke (Rubiaceae)
22. družina: zvončičevke
(Campanulaceae)
23. družina: nebinovke (Asteraceae)
24. družina: radičevke (Cichoriaceae)

Dvokaličnice – ekološki pomen
• v to skupino sodijo vsa sadna drevesa, ki jih
človek goji za lastno prehrano ali pa jih predela v
sokove, marmelado ali celo zdravila;
• večina lesnih vrst, ki jih človek izkorišča za
gradnjo hiš in drugih stavb;
• mnogo vrst je pomembnih v farmaciji in
tekstilni industriji;
• enostavna in hitra kalitev ter rast; primerne za
vzgojo in vzrejo.