24.06.2014 Views

3. Deblo SEMENOVKE (Spermatophyta)

3. Deblo SEMENOVKE (Spermatophyta)

3. Deblo SEMENOVKE (Spermatophyta)

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>3.</strong> <strong>Deblo</strong> <strong>SEMENOVKE</strong><br />

(<strong>Spermatophyta</strong>)<br />

• So najstarejše kopenske rastline;<br />

• Imajo razvito prevajalno tkivo, oporno tkivo in<br />

povrhnjico;<br />

• Razdelitev debla semenovk na:<br />

1. golosemenke,<br />

2. kritosemenke.


Razdelitev golosemenk<br />

Razdelimo jih na:<br />

- SAGOVCE; dvodomne rastline; po videzu<br />

spominjajo na palme;<br />

- GINKIJEVCE; dvodomna drevesa s<br />

pahljačastimi listi; živi fosili;<br />

- IGLAVCE (borovke, cipresovke in tisovke);<br />

imajo iglice ali luskaste liste. Borovke in<br />

cipresovke so enodomne. Predstavniki:<br />

smreka, bor, macesen klek.


Zavitolistni sagovec - Cycas revolta<br />

• Ena najstarejših kopenskih rastlin; še iz časov<br />

dinozavrov; pred ca. 130 mio. let<br />

Vir: zavitolistni sagovec; pridobljeno 6. 12. 2012; http://roze.si/zavitolistni-sagovec


Sagovec<br />

Vir; sagovec; pridobljeno 6.12. 201<br />

http://projekti.gimvic.org/2002/2b/ogrozenevrste/OSNOVNA/OGROZENE%20RASTLINE.HTM


GINKO (Ginko biloba)<br />

Vir: ginko biloba: pridobljeno 6. 12. 012; http://zdravplanet.blogspot.com/2009/05/ginkoginko-biloba.html;<br />

http://rastline.mojforum.si/rastline-post-62677.html


Golosemenke<br />

• so brez izjeme lesnate rastline;<br />

• semenske zasnove; so nezavarovane na površju plodnih<br />

lusk – bodočih semen.<br />

Vir: smreka; pridobljeno 6. 12. 2012; http://kamniski-vrh.net/b.html


• Najbolj znano drevo med iglavci. Moški cvetovi<br />

rdečkasto-rumeni, iz ženskih rdečih pa se<br />

razvijejo storži; s semeni.<br />

Vir: cvetenje smreke in storži; pridobljeno 6. 12. 2012; http://kamniski-vrh.net/b.html


Smreka-shema cvetov<br />

Vir: cvetovi smreke: pridobljeno 6. 12. 2012;<br />

http://www2.arnes.si/~sskrles1s/smreka/navadna_smreka.htm


Metageneza;<br />

Vir: pridobljeno 8. 1. 2013; http://sl.wikipedia.org/wiki/Rastline


Iglavci v Sloveniji<br />

Tri družine:<br />

1. BOROVKE; smreka, jelka, macesen in več vrst<br />

borov,<br />

2. CIPRESOVKE; brin in cipresa,<br />

<strong>3.</strong> TISOVKE; tisa.


Smreka (Picea abies)<br />

Vir: Smreka; pridobljeno:6. 12. 2012; http://www2.arnes.si/~evelik1/les/smreka.htm


Kritosemenke – skupne značilnosti<br />

• od vseh rastlin so najbolj razvite;<br />

• imajo pravo steblo, liste, korenine in celo<br />

cvet;<br />

• semenska zasnova je obdana s plodnim<br />

listom in je zato skrita v plodnici;<br />

• prevladujejo zeliščne vrste, veliko pa je<br />

tudi drevesnih in grmovnih vrst;<br />

• prevladuje diploidna (2n) faza, haploiden<br />

gametofit je močno zakrnel in se razvije<br />

šele v času zrelosti spolnih celic;


• cvet je najpomembnejši organ, ki<br />

kritosemenke razvojno postavlja nad<br />

ostale rastline;<br />

• prevladujejo žužkocvetke, nekatere vrste<br />

so sekundarno postale vetrocvetke;<br />

• pelod lahko prenašajo tudi druge živali in<br />

celo voda;


• po oploditvi iz semenske zasnove,<br />

natančneje iz embrionalne vrečke v kateri<br />

je jajčna celica, nastane seme, ki je<br />

obdano z enim ali več zaščitnimi sloji<br />

(plod);<br />

• seme vsebuje mlad sporofit = kalček, ki<br />

ima razvite klične liste, hranilno tkivo ter<br />

zasnovo korenine;<br />

• danes poznano čez 240.000 vrst<br />

kritosemenk, ki so razširjene v vseh<br />

območjih planeta.


Morfologija cveta navadne zajčje<br />

deteljice (Oxalis acetosella).<br />

1: venčni list, 2: čašni list, 3: prašnik, 4: brazda na<br />

cvetnem pestiču, 5: plodnica, 6: plodnica, 7: jajčece<br />

Vir: Morfologija cveta navadne zajčje deteljice (Oxalis acetosella); pridobljeno 8. 1. 2013;<br />

http://sl.wikipedia.org/wiki/Cvet


Razdelitev kritosemenk – glede na št.<br />

kličnih listov<br />

DVOKALIČNICE<br />

(Dicotyledonae)<br />

• kalček ima dva klična lista,<br />

• vejnato razrasle korenine,<br />

• žile v steblu so razporejene<br />

v kolobarju,<br />

• žile v listih so mrežasto<br />

razrasle,<br />

• cvetni deli so ponavadi štiri<br />

ali pet števni.<br />

ENOKALIČNICE<br />

(Monocotyledonae)<br />

• kalček ima le en klični list,<br />

• šopasta razrast korenin, žile<br />

v steblu so neurejene,<br />

• listne žile potekajo<br />

vzporedno,<br />

• cvetni deli so ponavadi<br />

tridelni ali mnogokratniki<br />

števila tri.


Kalček-fižol<br />

Vir: fižol; pridobljeno 8. 1. 2013; http://botanika.biologija.org/zeleniskrat/poskusi_sam/zalozne_snovi_v_semenu.htm


Steblo dvokaličnice in enokaličnice<br />

Vir: prerez stebla; pridobljeno 8. 1. 2013; https://sites.google.com/site/rzknatecaj/trpotec---<br />

rastlina-leta-2010/01---trpotec-je-rastlina


List dvokaličnice<br />

Vir: list dvokaličnice; pridobljeno 8. 1. 2013;<br />

http://foto.biologija.org/4images/details.php?image_id=95&sessionid=dktr6o7g90hk3b09b65o4<br />

vtj97


Cvet dvokaličnice<br />

Vir: cvet dvokaličnice; pridobljeno 8. 1. 2013; http://www2.pef.unilj.si/kemija/pai/cvet/index.html


Kritosemenke – ekološki pomen<br />

• najbolj razviti avtotrofni organizmi in<br />

njihov razvoj se še ni zaustavil;<br />

• razširjene so po vsem svetu in so<br />

pomembne pri ustvarjanju različnih<br />

ekosistemov;<br />

• večina živalskih vrst je močno odvisnih<br />

od kritosemenk, bodisi jim zagotavljajo<br />

hrano, bodisi življenjski prosto;


• pomembne so pri nastajanju prsti<br />

(predvsem drevesa) in poseljevanju novih<br />

okolij kot pionirske vrste;<br />

• pomembna vloga v človeški prehrani,<br />

saj predstavljajo večinski delež celotne<br />

rastlinske hrane;<br />

• pomembne so v tekstilni, kemični in<br />

farmacevtski industriji, gradbeništvu…


Dvokaličnice – sistemska delitev<br />

• nekateri sistematiki delijo dvokaličnice na<br />

dva (pod)razreda in sicer na nižje razvite<br />

dvokaličnice in na više razvite dvokaličnice;<br />

• izvornejše: magnolijevke, lokvanjevke,<br />

poprovke, lovorovke in rogolistovke; značilna<br />

spiralasta namestitev cvetnih elementov; kažejo<br />

tiste znake, kot njihovi predniki, ki so bili blizu<br />

sagovcem;<br />

• delitev v številne redove, ki tudi niso poenoteni<br />

pri vseh znanstvenikih;<br />

• najpogosteje delitev v družine, rodove in vrste;


Dvokaličnice – poenostavljena<br />

delitev v družine<br />

• v Sloveniji so predstavniki ca. 114 družin<br />

dvokaličnic:<br />

1. družina: magnolijevke (Magnoliaceae)<br />

2. družina: lovorovke (Lauraceae)<br />

<strong>3.</strong> družina: poprovke (Piperaceae)<br />

4. družina: lokvanjevke (Nymphaeaceae)<br />

5. družina: rogolistovke<br />

(Ceratophyllaceae)


6. družina: zlatičevke (Ranunculaceae)<br />

7. družina: klinčnice (Caryophyllaceae)<br />

8. družina: kaktejevke (Cactaceae)<br />

9. družina: rožnice (Rosaceae)<br />

10. družina: bukovke (Fagaceae)<br />

11. družina: brezovke (Betulaceae)<br />

12. družina: metuljnice (Fabaceae)<br />

1<strong>3.</strong> družina: križnice (Brassicaceae)<br />

14. družina: vrbovke (Salicaceae)<br />

15. družina: mlečkovke (Euphorbiaceae)


16. družina: vresovke (Ericaceae)<br />

17. družina: razhudnikovke (Solanaceae)<br />

18. družina: črnobinovke<br />

(Scrophulariaceae)<br />

19. družina: ustnatice (Lamiaceae)<br />

20. družina: kobulnice (Apiaceae)<br />

21. družina: broščevke (Rubiaceae)<br />

22. družina: zvončičevke<br />

(Campanulaceae)<br />

2<strong>3.</strong> družina: nebinovke (Asteraceae)<br />

24. družina: radičevke (Cichoriaceae)


Dvokaličnice – ekološki pomen<br />

• v to skupino sodijo vsa sadna drevesa, ki jih<br />

človek goji za lastno prehrano ali pa jih predela v<br />

sokove, marmelado ali celo zdravila;<br />

• večina lesnih vrst, ki jih človek izkorišča za<br />

gradnjo hiš in drugih stavb;<br />

• mnogo vrst je pomembnih v farmaciji in<br />

tekstilni industriji;<br />

• enostavna in hitra kalitev ter rast; primerne za<br />

vzgojo in vzrejo.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!