letno poroÄilo sglÅ¡ 2010-2011 - Å olski center Novo mesto
letno poroÄilo sglÅ¡ 2010-2011 - Å olski center Novo mesto letno poroÄilo sglÅ¡ 2010-2011 - Å olski center Novo mesto
Šolski center Novo mesto Srednja gradbena in lesarska šola Šegova ulica 112 Novo mesto L e t n o p o r o č i l o 2010/ 2 0 1 1 N O V O M E S T O , A V G U S T 2 0 1 1
- Page 2 and 3: K A Z A L O Letno poroĉilo .......
- Page 4 and 5: S T R O K O V N I A K T I V I GRADB
- Page 6 and 7: Aktiv je izvedel naslednje aktivnos
- Page 8 and 9: Sodelovali smo v pripravi in izvedb
- Page 10 and 11: Ob rednih šolskih urah in dodatnih
- Page 12 and 13: - EKO-šola (februar-april 2011) -
- Page 14 and 15: V tem mesecu je izšel tudi razpis
- Page 16 and 17: zvoĉno kopel z gongi, kristalnimi
- Page 18 and 19: LG2K gradbinec 4 (4) 1. ogled gradb
- Page 20 and 21: V torek, 10.5.2011, smo dijaki 3. l
- Page 22 and 23: Ogled sejma Informativa in ogled NU
- Page 24 and 25: SLIKA: Ţe izdelana zunanja stena,
- Page 26 and 27: nagradami za vse tiste ki so sodelo
- Page 28 and 29: R A Z S T A V E --LESSARSSTVO-- Nad
- Page 30 and 31: Dejavnosti po osnovnih šolah in na
- Page 32 and 33: odzvala in sprejela izziv, da na os
- Page 34 and 35: - primerjati uĉiteljevo samoevalva
- Page 36 and 37: sestavlja kmeĉka hiša ter pripada
- Page 38 and 39: Cilj našega ogleda je bila cerkvic
- Page 40 and 41: male gospodinjske aparate, bazene,
- Page 42 and 43: Novo mesto je iz zgodovinskega ter
- Page 44 and 45: Omeniti je še potrebno, da so dija
- Page 46 and 47: Skupnega poroĉanja kot je v navadi
- Page 48 and 49: TEKMOVANJJE MLADIIH KERAMIIČARJJEV
- Page 50 and 51: AUTOCAD Sašo Pekolj Letošnje tekm
Šolski <strong>center</strong> <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong><br />
Srednja gradbena in lesarska šola<br />
Šegova ulica 112<br />
<strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong><br />
L e t n o p o r o č i l o<br />
<strong>2010</strong>/ 2 0 1 1<br />
N O V O M E S T O , A V G U S T 2 0 1 1
K A Z A L O<br />
Letno poroĉilo .......................................................................................................................................................................................................... 1<br />
<strong>2010</strong>/<strong>2011</strong> ................................................................................................................................................................................................................. 1<br />
KAZALO.................................................................................................................................................................................................................. 2<br />
UVODNA BESEDA RAVNATELJICE .................................................................................................................................................................. 3<br />
STROKOVNI AKTIVI ............................................................................................................................................................................................ 4<br />
GRADBENI AKTIV ................................................................................................................................................................................................................ 4<br />
LESARSKI AKTIV .................................................................................................................................................................................................................. 5<br />
SLOVENISTIČNI AKTIV ...................................................................................................................................................................................................... 9<br />
NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNI AKTIV.................................................................................................................................................................. 9<br />
AKTIV TUJIH JEZIKOV ...................................................................................................................................................................................................... 10<br />
AKTIV ŠPORTNIH PEDAGOGOV ................................................................................................................................................................................... 10<br />
DRUŢBOSLOVNI AKTIV ................................................................................................................................................................................................... 11<br />
SVETOVALNA SLUŢBA ..................................................................................................................................................................................... 12<br />
DIJAKI S POSEBNIMI POTREBAMI .................................................................................................................................................................. 17<br />
STROKOVNE EKSKURZIJE ............................................................................................................................................................................... 17<br />
-GRADBENIŠTVO- ............................................................................................................................................................................................................... 17<br />
-LESARSTVO-........................................................................................................................................................................................................................ 20<br />
SEJMI – PROJEKTNI DNEVI............................................................................................................................................................................... 27<br />
-LESARSTVO-........................................................................................................................................................................................................................ 27<br />
RAZSTAVE ........................................................................................................................................................................................................... 28<br />
–LESARSTVO- ....................................................................................................................................................................................................................... 28<br />
PROMOCIJA ŠOLE............................................................................................................................................................................................... 28<br />
DAN ODPRTIH VRAT <strong>2010</strong> ............................................................................................................................................................................................... 28<br />
INFORMATIVNI DAN ......................................................................................................................................................................................................... 29<br />
PROGRAM PREDSTAVITEV POKLICEV NA OSNOVNIH ŠOLAH ............................................................................................................... 29<br />
PROJEKTI.............................................................................................................................................................................................................. 30<br />
SODELOVANJE V PROJEKTU RESTAVRIRANJA .................................................................................................................................................... 30<br />
SODELOVANJE V PROJEKTU RK .................................................................................................................................................................................. 31<br />
JUNIOR ACIEVEMENT ...................................................................................................................................................................................................... 31<br />
KAKOVOST ............................................................................................................................................................................................................................ 32<br />
EKO ŠOLA .............................................................................................................................................................................................................................. 34<br />
PROJEKTNI DNEVI ............................................................................................................................................................................................. 35<br />
GRADBENIŠTVO .................................................................................................................................................................................................................. 35<br />
PROJEKTNI DAN- GRADBENI TEHNIK,1. LETNIK ................................................................................................................................................. 35<br />
PROJEKTNI DAN- GRADBENI TEHNIK, 2. LETNIK ................................................................................................................................................ 37<br />
PROJEKTNI DAN- GRADBENI TEHNIK, 3. LETNIK ................................................................................................................................................ 38<br />
–LESARSTVO- ....................................................................................................................................................................................................................... 39<br />
PROJEKTNI TEDEN 1. LETNIK MIZAR ........................................................................................................................................................................ 40<br />
GLEDALIŠKI KLUB ............................................................................................................................................................................................................. 46<br />
TEKMOVANJA ..................................................................................................................................................................................................... 46<br />
GRADBENIADA NOVO MESTO <strong>2011</strong> ............................................................................................................................................................................ 46<br />
LESARIADA ŠKOFJA LOKA <strong>2011</strong> .................................................................................................................................................................................. 47<br />
TEKMOVANJE MLADIH KERAMIĈARJEV <strong>2011</strong> ...................................................................................................................................................... 48<br />
MATEMATIČNO TEKMOVANJE .................................................................................................................................................................................... 48<br />
EUROSKILLS ......................................................................................................................................................................................................................... 49<br />
AUTOCAD .............................................................................................................................................................................................................................. 50<br />
V. MEDNARODNO TEKMOVANJE MLADIH KERAMIĈARJEV .......................................................................................................................... 50<br />
MEGRA .................................................................................................................................................................................................................................... 51<br />
TEKMOVANJE GME ........................................................................................................................................................................................................... 52<br />
KNJIŢNI MOLJ - BOOKWORMS ...................................................................................................................................................................................... 53<br />
BRALNA ZNAČKA- NEMŠĈINA ..................................................................................................................................................................................... 53<br />
PRAKTIĈNO USPOSABLJANJE ......................................................................................................................................................................... 53<br />
DIJAŠKA SKUPNOST .......................................................................................................................................................................................... 55<br />
NAGRADNI IZLET DIJAKOV SGLŠ ............................................................................................................................................................................... 57<br />
KULTURNE DEJAVNOSTI ................................................................................................................................................................................. 57<br />
ŠPORTNE DEJAVNOSTI ..................................................................................................................................................................................... 59<br />
-ŠPORTNI DNEVI- ................................................................................................................................................................................................................ 59<br />
VRSTNI RED OBČINSKEGA PRVENSTVA V KOŠARKI ZA DIJAKE .................................................................................................................. 85<br />
VRSTNI RED PODROČNEGA PRVENSTVA V ROKOMETU ZA DIJAKE ........................................................................................................... 87<br />
VRSTNI RED OBČINSKEGA PRVENSTVA V MALEM NOGOMETU ZA DIJAKE .............................................................................................. 91<br />
VRSTNI RED OBČINSKEGA PRVENSTVA V ODBOJKI ZA DIJAKE .................................................................................................................. 92<br />
DEJAVNOSTI UĈITELJEV ................................................................................................................................................................................. 93<br />
GRADBENIADA ZA UČITELJE <strong>2010</strong> ............................................................................................................................................................................. 93<br />
STROKOVNA EKSKURZIJA uĉiTELJSKEGA ZBORA .............................................................................................................................................. 94<br />
ZAKLJUĈNI IZPITI .............................................................................................................................................................................................. 94<br />
POKLICNA MATURA .......................................................................................................................................................................................... 95<br />
LETNO POROĈILO SREDNJE GRADBENE IN LESARSKE ŠOLE, ................................................................................................................ 96<br />
ŠOLSKO LETO <strong>2010</strong>/<strong>2011</strong> ................................................................................................................................................................................... 96<br />
2
U V O D N A B E S E D A R A V N A T E L J I C E<br />
Pred vami je <strong>letno</strong> poroĉilo Srednje gradbene in lesarske šole za šolsko leto <strong>2010</strong>/<strong>2011</strong>, ki je potekalo po<br />
letnem delovnem naĉrtu. Kar je zapisano, predstavlja celo<strong>letno</strong> delo naših dijakov in profesorjev. S<br />
ponosom ugotavljam, da smo z dejavnostmi, ki so predstavljene v poroĉilu, vsi skupaj naredili korak naprej<br />
k prepoznavnosti in ugledu šole v lokalnem, drţavnem in mednarodnem okolju .<br />
Naj posebej omenim naslednje dogodke in aktivnosti, ki so zaznamovali preteklo šolsko leto:<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
uspešno sodelovanje na EUROSKILLS <strong>2010</strong> – tekmovanje v poklicnih spretnostih;<br />
predstavitev poklicev po osnovnih šolah in izvedba tehniĉnih dni;<br />
dan odprtih vrat in informativni dan;<br />
športne in kulturne dejavnosti ter strokovne ekskurzije;<br />
projektni tedni (novost so projektni dnevi v tretjem letniku za gradbene tehnike);<br />
sodelovanje z OORK (izdelava pohištva za krizno sobo v humanitarnem centru in izdelava pisalne mize<br />
s predalnikom za 3 druţine);<br />
sodelovanje v projektu LENARDO DA VINCI MOBILITY kot partnerska šola (štirinajstdnevni obisk<br />
dveh dijakov in profesorjev iz Karlovca – Mješovita industrijsko obrtniĉka škola);<br />
potrditev EKO šole in s tem EKO zastave;<br />
vzpostavitev projekta preventive za celotni Šolski <strong>center</strong> – Skupina mladostnikov pri razmisleku o<br />
posledicah njihovih dejanj in uĉenje socialnih vešĉin ter pristopov k reševnju teţav;<br />
predavanja in predstavitve podjetij s podroĉja gradbeništva in lesarstva;<br />
organizacija gradbeniade za dijake in sodelovanje na lesariadi ;<br />
predstavitev na sejmu MEGRA;<br />
organizacija in udeleţba dijakov na razliĉnih tekmovanjih;<br />
sodelovanje na mednarodnem tekmovanju iz AutoCAD-a v Italiji in peĉarjev keramikov v Budimpešti;<br />
nagradna ekskurzija za uspešne dijake.<br />
Uspeh dijakov ter delo uĉiteljev in mentorjev je podrobneje predstavljeno v posameznih poroĉilih v<br />
nadeljavanju.<br />
Svet se nenehno spreminja in z njim mi. Ĉe sprejmemo, da je vsaka sprememba sprememba na bolje in da<br />
sprememb na slabše ni, potem nam vsaka aktivnost iz zaĉrtane smeri predstavljajo nek novi izziv in si samo<br />
zastavljamo vprašanje KAKO in ne ZAKAJ.<br />
Zahvaljujem se vsem dijakom, sodelavcem in sodelavkam za trud in doseţke na kulturnih, športnih in<br />
drugih podroĉjih ter posebna zahvala staršem za zaupanje in podporo.<br />
Damjana Gruden, dipl. inţ.,<br />
ravnateljica<br />
3
S T R O K O V N I A K T I V I<br />
GRADBENII AKTIIV<br />
Anže Mrvar<br />
Ĉlani gradbenega aktiva v letošnjem šolskem letu: Lili Ţnidaršiĉ, Zdenka Zorko, Nevenka Cesar, Mirko<br />
Gorenc, Anţe Mrvar, Damjana Gruden, Franci Struna, Radomir Bajić in Sašo Pekolj.<br />
V šolskem letu 2009/<strong>2010</strong> smo izvedli naslednje aktivnosti:<br />
V zaĉetku šolskega leta smo pripravili letne priprave za posamezne strokovne predmete. Uskladili smo<br />
kriterije ocenjevanja in doloĉili minimalne standarde znanja. Letne priprave za prvi, drugi in tretji letnik<br />
programa gradbeni tehnik, ki poteka po prenovljenem izobraţevalnem programu smo pripravili v okviru<br />
programskega uĉiteljskega zbora, v katerem smo v toku celega šolskega leta aktivno sodelovali. Vodja<br />
PUZ gradbeni tehnik je ĉlanica našega aktiva Nevenka Cesar.<br />
V zaĉetku oktobra smo se udeleţili gradbeniade za uĉitelje v Bohinju. V velikem številu so se nam<br />
prikljuĉili tudi ostali uĉitelji naše šole, ĉesar smo še posebej veseli. Zasedli smo peto <strong>mesto</strong>, še bolj<br />
pomembno pa je, da smo navezali veliko stikov z uĉitelji ostalih gradbenih šol.<br />
13. oktobra smo izvedli Dan odprtih vrat. Potekal je v športni dvorani Leona Štuklja, izveden pa je bil v<br />
obliki sejma. S pomoĉjo razliĉnih delavnic in prikaza dela smo predstavili vse izobraţevalne programe.<br />
V izvedbi smo sodelovali tudi s podjetji, kjer naši dijaki opravljajo praktiĉno izobraţevanje (Keragrad,<br />
Tesarstvo Gazvoda, slamnata streha Nemaniĉ).<br />
V sodelovanju s svetovalno sluţbo in lesarskim aktivom smo pripravili vrsto predstavitev za osnovne<br />
šole. Izvedli smo predstavitve in tehniške dneve, deloma v naših prostorih, deloma pa na posameznih<br />
osnovnih šolah. Spisek predstavitev z izvajalci je v prilogi poroĉila.<br />
Lili Ţnidaršiĉ, Nevenka Cesar, Zdenka Zorko, Damjana Gruden in Anţe Mrvar so pripravili naslove<br />
seminarskih nalog za ĉetrto izpitno enoto in naloge za drugo izpitno enoto na poklicni maturi.<br />
Organizator delovne prakse za model gradbeništvo in gradbene tehnike je bil Franci Struna.<br />
Lili Ţnidaršiĉ kot organizatorka strokovnih ekskurzij je bila zelo delovna in je zelo uspešno izvedla vse<br />
planirane aktivnosti. Nekaj strokovnih ekskurzij in predavanj je bilo izvedenih tudi izven plana, kar je<br />
zelo pohvalno.<br />
V okviru praktiĉnega pouka za prve letnike programa gradbeni tehnik, ki je letos prviĉ potekal v naših<br />
šolskih delavnicah je Franci Struna organiziral veĉ predavanj, prikazov in ogledov v zvezi z razliĉnimi<br />
materiala in izdelki.<br />
Vse aktivnosti, ki smo jih izvedli, smo objavili na naši spletni strani, ki jo je urejal Mirko Gorenc.<br />
V mesecu februarju smo izvedli informativni dan, kjer smo predstavili izobraţevalne programe za<br />
naslednje šolsko leto. Pri organizaciji in izvedbi so sodelovali prav vsi ĉlani aktiva.<br />
Pripravljali smo razstave na hodnikih šole, kjer so se posebej izkazali Anţe Mrvar, Lili Ţnidaršiĉ in<br />
Zdenka Zorko.<br />
Sodelovali smo pri pripravi informativnega filma o naši šoli (Mirko Gorenc).<br />
4
Sodelovali smo na mednarodnem sejmu gradbeništva MEGRA v Gornji Radgoni. Pripravili smo<br />
sejemski prostor, sodelovali pri izvedbi skupnega izdelka vseh srednjih gradbenih šol Slovenije in se<br />
udeleţili tekmovanja v zidanju, kjer smo dosegli peto <strong>mesto</strong>. Vse aktivnosti je izpeljal Rado Bajić s<br />
pomoĉjo dijakov G3B.<br />
Naši dijaki pod mentorstvom Franca Strune so se udeleţili mednarodnega tekmovanja keramikov na<br />
Madţarskem. Tekmovanje je organiziralo podjetje »Schoenox«. Dijak Klemen Fluher je v moĉni<br />
konkurenci zasedel odliĉno drugo <strong>mesto</strong>.<br />
V mesecu marcu smo izvedli projektne dni za dijake 3. letnikov programa gradbeni tehnik. Po konĉanih<br />
projektnih dnevih smo izvedli samoevalvacijo z dijaki, kateri so izrazili veliko podporo takemu delu.<br />
13. aprila je na Šolskem centru <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong> pod okriljem Srednje gradbene in lesarske šole potekalo<br />
mednarodno tekmovanje dijakov srednjih šol Slovenije in šol iz Trsta in Karlovca. Mentorji so svoje<br />
ekipe odliĉno pripravili, dosegli smo naslednje rezultate:<br />
1. <strong>mesto</strong> tesarji MENTOR: Darko Brišar<br />
1. <strong>mesto</strong> keramiĉarji MENTOR: Franci Struna<br />
2. <strong>mesto</strong> gradbeni tehniki MENTOR: Anţe Mrvar<br />
5. <strong>mesto</strong> zidarji MENTOR: Rado Bajić<br />
4. <strong>mesto</strong> foto nateĉaj MENTORICA: Julija Krajšek Souvan<br />
3. <strong>mesto</strong> nogomet Vodja tekmovanja: Mario Mohorović<br />
2. <strong>mesto</strong> lokostrelstvo Vodja tekmovanja: Bojan Brulc<br />
5. <strong>mesto</strong> košarka Vodja tekmovanja: Matjaţ Cerkovnik<br />
4. <strong>mesto</strong> odbojka Vodja tekmovanja: Aleš Tomiĉ<br />
Skupno smo osvojili 2. <strong>mesto</strong> med vsemi šolami udeleţenkami.<br />
Sodelovali smo pri delu Društva gradbenih inţenirjev in tehnikov <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>.<br />
Izvedli smo šolsko tekmovanje v AutoCAD-u. Trije najboljši so se udeleţili drţavnega tekmovanja v<br />
Celju, kjer je Matej Drobniĉ dosegel drugo <strong>mesto</strong>.<br />
Trije dijaki so se skupaj s predstavniki gradbene šole iz Celja in Maribora udeleţili mednarodnega<br />
tekmovanja v AUTOcad-u, imenovanega »CAD olimpiada« v Roveretu, Italija. Mentor je bil Mirko<br />
Gorenc.<br />
18.maja <strong>2011</strong> je v Ljubljani na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo potekalo 17. drţavno prvenstvo iz<br />
gradbene mehanike. Zmagovalec v kategoriji tretjih letnikov je David Pungert iz 3.ag. Mentorica je bila<br />
Nevenka Cesar.<br />
V letošnjem šolskem letu se gradbeni aktiv dobil prenosni raĉunalnik in projektor, ki sta namenjena<br />
izkljuĉno izvedbi pouka. Oboje naj uĉitelji ĉim veĉ uporabljajo.<br />
Ĉlani strokovnega aktiva smo se udeleţili razliĉnih seminarjev, kar je razvidno iz osebnih letnih poroĉil<br />
ĉlanov.<br />
LESSARSSKII AKTIIV<br />
Goran Delajković, univ. dipl. inž. les.<br />
Ĉlani aktiva: Nadja Kapš, Miran Bajec, Goran Delajković, Mihael Gorše, Valentin Peĉaver, Franc Kapš,<br />
Slavko Barboriĉ, Slavko Mirtiĉ, Anton Hrastar, Anton Košir, Darko Brišar.<br />
5
Aktiv je izvedel naslednje aktivnosti :<br />
1. Priprava letnih priprav za lesarske poklice. Na zaĉetku šolskega leta smo uskladili kriterije<br />
ocenjevanja, naĉrte ocenjevanja znanja ter doloĉili minimalne standarde znanja za lesarske<br />
programe. Letne priprave so pripravljene v okvirju programskega uĉiteljskega zbora, v katerem<br />
smo sodelovali v celem šolskem letu.<br />
2. Sodelovanje na sejmih-Pohištveni sejem Lj, Obiskali smo in si ogledali Celjski sejem,<br />
Pohištveni sejem v Ljubljani in sejem Dom.<br />
3. Dan odprtih vrat Pripravili smo podobno kot lansko leto s pravoĉasnim informiranjem okolice<br />
o dogodkih, ki bodo potekali na naši šoli (ţe v mesecu avgustu ali septembru). Pred dnevom<br />
odprtih vrat je nujno v sodelovanju z javnimi glasili javnost in ciljno populacijo dijakov<br />
pravoĉasno informirati. Priprave na izvedbo informativnega dneva so potekale v sklopu<br />
koordinacije oţje skupine v sestavi: ravnateljica Damjana Gruden, svetovalna sluţba Mirjam<br />
Ţnidarĉiĉ, koordinacija med splošnoizobraţevalnimi aktivi in strokovnimi aktivi Maja Weiss,<br />
strokovni aktivi gradbeništvo Mirko Gorenc in lesarstvo Goran Delajković.<br />
Po moji oceni je koordinacija med ĉlani oţje skupine delovala korektno, kooperativno in<br />
uĉinkovito. Kot koordinator zadolţen za podroĉje lesarstva lahko podam naslednjo oceno:<br />
- Izvedba vseh aktivnosti je bila visoko profesionalno in korektno izvedena. Nosilci aktivnosti so<br />
svoja podroĉja korektno, strokovno in uĉinkovito izvedli na vseh nivojih. Aktivnosti so se izvedle<br />
koordinirano, kvalitetno in vsebinsko zelo profesionalno. Rezultat teh prizadevanj je bila kakovostna<br />
predstavitev programa, motivacijsko usmerjena komunikacija s poudarkom na predstavitvi<br />
komparativnih prednosti naše šole skozi doseţene in verificirane rezultate.<br />
- Kod koordinator moram poudariti naslednje opazke:<br />
Priprava zloţenk in predstavitev je bila uspešno opravljena v koordinaciji Mihael Gorše in Goran<br />
Delajković. Ocenjujem, da je predstavitveno gradivo izvedeno enako estetiĉno kot tudi vsebinsko<br />
kakovostno.<br />
Enako pohvalim prizadevanja in strokovno pripravo ter izvedbo predstavitve programa MIZAR Mihaela<br />
Goršeta, ki je pokazal veliko prizadevanja, strategije in vsebinsko motivacijskih vsebin in usmeritev.<br />
Vsekakor je veliko prispevala tudi pomoĉ pri splošnih podroĉjih profesorice Dine Plut.<br />
Na podroĉju programa obdelovalca lesa pohvalim izvedbo predstavitev uĉitelja Mirana Bajca.<br />
Na podroĉju lesarskega tehnika – PTI se lahko pohvali prizadevanja in dolgoletne izkušnje Biljane Bahat<br />
Vovk, naĉina predstavitve in pozitivne promocije šole.<br />
Na podroĉju predstavitve za program lesarski tehnik SSI pohvalim strokovno pomoĉ pri informativnem delu<br />
prof. Melito Blatnik.<br />
Kvaliteta delavnic je to leto dosegla še dodatno dimenzijo z zelo kvalitetnim in izobraţevalnim prikazom<br />
delovanja lesarskega laboratorija, ki ga je pripravil Valentin Peĉaver v sodelovanju z dijaki 1BL.<br />
Prikaz uporabe raĉunalništva v stroki, raĉunalniško projektiranje in naĉrtovanje je zelo uspešno organizirala<br />
in prikazala Nadja Kapš skupaj s skupino dijakov iz 1BL razreda.<br />
V sklopu predstavitve smo skupaj z starimi obiskali šolske delavnice v dopoldanskem in popoldanskem<br />
ĉasu. Prikaz dela delavnic so uspešno predstavili Slavko Barboriĉ, Franci Kapš, ter Tone Košir. Predstavitev<br />
je bila zelo strokovno in vsebinsko atraktivno izpeljana. V ĉasu izvedbe sta Hrastar ter dijak Pajk<br />
predstavila dimenzijo uspeha na evropskem tekmovanj EUROSKILS.<br />
6
Kod koordinator se še enkrat zahvaljujem vsem za korektno in prizadevno sodelovanje. Še enkrat smo<br />
dokazali, da lahko kot tim doseţemo in izvedemo visoko kakovostne predstavitve.<br />
4. Informativni dan Uporabili smo lanski model in aktivnosti z nekaj spremembami. Z<br />
aktivnostmi in informiranjem širše javnosti smo poskušali doseĉi poveĉanje interesa za vpis v<br />
poklicne in tehniške usmeritve (lesarski tehnik PTI in SSI ter mizar). Pri pripravi<br />
informativnega smo sodelovali s svetovalno sluţbo, osveţili informacijsko in predstavitveno<br />
gradivo in atraktivnost spletne strani. Pri pripravi informativnega dneva smo menili da je<br />
potrebno predstaviti potrebe širše okolice po profilih mizar in lesarski tehnik. K sodelovanju<br />
smo povabili ter realizirali sodelovanje predstavnikov gospodarskih druţb ter vidnejše<br />
samostojne podjetnike v namen pozitivne promocije stroke in eksistenĉne perspektive<br />
potencialnih dijakov.<br />
Projekti kot je podjetništvo za mlade (Junior Achievement) se nadaljuje v obliki projektnega pouka. V<br />
projekt smo skušali privabiti veĉ dijakov ter v izvedbo vkljuĉili razliĉna podjetja. V šolskem letu <strong>2010</strong>/11 so<br />
v projektu sodelovali dijaki L3a. Izdelke smo realizirali in plasirali ter predstavili izven šole v sklopu<br />
projekta Rdeĉi kriţ, ter informirali okolje o napredkih in doseţkih.<br />
DIJAKI PRISPEVALI DEL POHIŠTVA ZA GARSONJERO<br />
Uĉenci ŠC <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>, Srednje gradbene in lesarske šole, so v projektu »Podjetje in priprava dela«, na<br />
pobudo OZRK <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong> naredili naĉrt in izdelali del opreme za garsonjero v Humanitarnem centru RK.<br />
Garsonjera je namenjena kratkotrajnim namestitvam posameznikov in druţin, ki ostanejo brez strehe nad<br />
glavo. Ob današnji predaji, ki so se ga udeleţili poleg dijakov mentor Goran Delajkoviĉ, koordinator<br />
projekta Igor Kalin in ravnateljica Damjana Gruden, so poudarili, da so ţeleli s svojim delom prispevati k<br />
druţbeno odgovornemu ravnanju in skrbi za skupnost. Gre pa tudi za sodelovanje šole in Mizarstva Cvelbar<br />
iz Šentjerneja, ki je darovalo material in svoje znanje z veliko prakse dijakom pri humanitarnem projektu.<br />
Donator latof leksa je Mizarstvo Bogoviĉ. Dobro sodelovanje in konkretno delo dijakov je pohvalila in se<br />
jim hkrati zahvalila predsednica OZRK <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong> Mojca Špec Potoĉar.<br />
Projekt OZRK – krizna soba<br />
Sodelovanje ŠC <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>, Srednje gradbene in lesarske šole, in OZRK <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong><br />
V okviru predmetnega podroĉja » Podjetje in priprava dela« dijaki programa srednjega strokovnega<br />
izobraţevanja lesarski tehnik obvladujejo postopke poslovnih procesov, postopke priprave dela in izvedbe<br />
poslovnih in proizvodnih procesov. Na predlog vodstva šole se je skupina dijakov iz L3A – lesarski tehnik -<br />
odzvala in sprejela izziv, da na osnovi predlagane dispozicije pripravi in izvede projektiranje, organizacijo<br />
in proizvodnjo ter montaţo pohištva za opremo krizne sobe v prostorih objekta rdeĉega kriţa na Ulici<br />
Slavka Gruma v Novem mestu. Pod mentorstvom uĉitelja Gorana Delajkovića , univ. dipl. inţ., so dijaki<br />
oblikovali projektno skupino v sestavi:<br />
Gregor Krajšek - oblikovanje<br />
Borut Florjanĉiĉ - oblikovanje<br />
Beno Govekar - konstrukcije<br />
David Jerovšek - proizvodna tehnologija<br />
Glorija Cvelbar - vodja skupine.<br />
Po predstavitvi predlogov idejnih rešitev je skupina predloge predstavila gospodu Antonu Cvelbarju,<br />
lastniku podjetja Mizarstvo, Anton Cvelbar ,s.p. , Dolenje Vrhpolje. Gospod Cvelbar je podprl predlog<br />
skupine, ponudil izvedbo na strojni opremi podjetja ter pomoĉ v materialu. Rezultat je narejeno pohištvo,<br />
zasnovano po potrebah prostora krizne sobe ter usklajeno z videzom ostale vgrajene opreme v prostorih.<br />
Realizacijo projekta je podprlo vodstvo Šolskega centra NM , Srednje gradbene in lesarske šole, in sicer<br />
ravnateljica gospa Damjana Gruden, dipl. inţ., ter koordinator aktivnosti zunanjega sodelovanja OOZRK<br />
NM gospod Igor Kalin v sodelovanju z OZRK, ki ga je predstavljala gospa Barbara Ozimek.<br />
7
Sodelovali smo v pripravi in izvedbi kreativnih delavnic na podroĉju izdelkov iz lesa, sodelovanje z<br />
humanitarnimi organizacijami, sodelovanje na projektih Eko šole( S. Barboriĉ, S. Mirtiĉ) .<br />
Sodelovali smo uspešno tudi pri aktivnostih restavriranja na širšem podroĉju Dolenjske v<br />
sodelovanju z cerkvijo<br />
( organizator F. Košir).<br />
5. Tekmovanja Lesariada dijake <strong>2011</strong><br />
Lesariada se je odvijala 23. aprila <strong>2011</strong> na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki.<br />
6. Predstavitev po osnovnih šolah smo nadaljevali po lanskem modelu predstavitve šole in<br />
poklicev ter izpeljavo delavnic. Ciljne delavnice in predstavitve smo izvedli ne le za višje<br />
razrede OŠ, zraven smo povabili uĉence 5. in 6. razredov, ki jih zanima ta poklic. Osnovni cilj<br />
je bilo poveĉanje vpisa za en oddelek dijakov. Zavedamo se populacijske krize, menimo da je v<br />
regiji še nekaj prostora ( pribliţno za en oddelek) za poveĉanje vpisa v stroki ( lesarski tehnik,<br />
mizar ali obdelovalec lesa).Veĉ problemov nam je prineslo propadanje nekaterih podjetji<br />
spodroĉja lesne industrije, ter negativna kampanja javnih medijev na podroĉju gradbeništva in<br />
lesarstva. Vse ima za rezultat nizko število dijakov v oddelkih.<br />
7. Strokovne ekskurzije Organizirali smo strokovne ekskurzije po skupinah in razredih v okvirju<br />
realizacije strokovnega pouka po tematskih sklopih. Strokovne ekskurzije smo povezovali zs<br />
projektnimi dnevi in predstavili v sklopu projektnega pouka. Organizator ekskurzij je Valentin<br />
Peĉaver. Glede na moţnosti smo se povezovali s podjetjem ( proizvajalci opreme, izvajalci<br />
procesov, …)in vnaprej definirali program ogleda. Na ta naĉin smo izvedli projektne dneve za<br />
programe SSI in PTI ter mizar.<br />
8. Izobraţevanje učiteljev<br />
Organizacijo izobraţevanja uĉiteljev smo po podroĉjih in po tematskih sklopih prilagodili potrebam prenove<br />
programa, dinamiko sprememb in uvajanje novih sredstev ali metod dela. V katalogu izobraţevanja ni<br />
posebej opredeljenih področjih eksplicitno za lesarstvo. Iz tega razloga smo spremljali strokovno<br />
literaturo in objave strokovni sreĉanj in seminarjev. Zaradi finanĉnih teţav so predvideni obiski enega ali<br />
dveh strokovnih sejmov s podroĉja lesarstva odpadli .<br />
9. Razvojne aktivnosti so bile opredeljene skozi oblikovanje razvojne skupine, ki je poskrbela za<br />
prenovo katalogov izdelkov za podroĉje lesarskega tehnika ter mizarja v luĉi posodabljanja<br />
pogojev za izvajanje praktiĉnega pouka na šoli. Prenova je zajemala novih idejnih katalogov na<br />
podroĉja:<br />
- Poklicna matura- Izdelek in zagovor<br />
Zastavili smo naloge, v katerih je izdelek obvezen. Doloĉili smo pripravo projektne naloge v sodelovanju z<br />
RK <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>. Postavili smo omejitve, da ne bo preveĉ podobnih nalog. Mentorji so bili tudi uĉitelji<br />
prakse. Predloge naslovov projektnih nalog smo predlagali vsi uĉitelji lesarskega aktiva.<br />
Predlagali smo, da:<br />
1. Izdelek izdelajo v celoti v šoli.<br />
2. Priprava projektne naloge v sodelovanju z RK <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>.<br />
3. Razstavni prostor-lesarski trakt: projekt bomo izvedli v okviru maturitetne projektne naloge.<br />
8
Zaključni izpit v prenovljenem programu mizar:<br />
Prenoviti je potrebno Katalog izdelkov za zaključni izpit mizar in Lesarski tehnik PTI. Glede na<br />
izkušnje, ki smo jih pridobili s prvo generacijo prenovljenega programa mizar, je prenova kataloga izdelkov<br />
nujna. Skupina za pripravo in kataloga N. Kapš, M. Gorše, S. Barboriĉ, A. Hrastar, F. Kapš, S. Mirtiĉ, D.<br />
Brišar, G. Delajković je pregledala obstojeĉi katalog in pripravila predloge novih izdelkov, ki jih bomo<br />
izvedli naslednje šolsko leto v novih delavnicah, razvršĉenih po programih (stavbno, bivalno pohištvo…).<br />
Skupina je posebej poudarila potrebo po oblikovanju kataloga izdelkov za lesarskega tehnika SSI za<br />
naslednje šolsko leto. Usklajuje naj se naĉin in terminski naĉrt izvedbe .<br />
Izdelke ZI, ki so ostali na šoli, bi lahko podarili socialno ogroţenim druţinam v okviru RK Obmoĉne enote<br />
<strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>. S tem pripomoremo k promociji SGLŠ.<br />
SSLOVENIISSTIIČNII AKTIIV<br />
Alisa Kršić, prof.<br />
V šolskem letu <strong>2010</strong>/<strong>2011</strong> smo bile ĉlanice slovenistiĉnega aktiva: Sanja Kirn (nadomešĉala Tanjo Burgar),<br />
Suzana Kumelj Braĉiĉ in Alisa Kršić. Naloge in cilji, ki smo jih uresniĉile:<br />
ureditev starih in izdelava novih uĉnih naĉrtov za posamezne izobraţevalne programe;<br />
doloĉitev uĉnih ciljev in kriterijev ocenjevanja pri posameznih izobraţevalnih programih;<br />
sodelovanje z ostalimi aktivi pri organizaciji projektnega tedna za 1. in 2. letnik mizar;<br />
sodelovanje pri projektih Voda, Odpadki, Energija v okviru EKO šole, izvedba EKO branja za EKO<br />
ţivljenje;<br />
sodelovanje na EKO dnevu – izdelava EKO ĉasopisa, obisk vrtca Pedenjped;<br />
sodelovanje na informativnem dnevu (gledališka igra);<br />
mentorstvo dijakom (Gledališki klub);<br />
sodelovanje pri organizaciji kulturnih dejavnosti (predvsem gledališke igre in kinopredstave);<br />
sodelovanje s strojno šolo pri predstavi dr. Preţir v okviru kulturnega praznika;<br />
izobraţevanje na podroĉju didaktike slovenšĉine in ocenjevanja slovenšĉine na poklicni maturi in<br />
zakljuĉnem izpitu;<br />
spremljanje novosti na strokovnem, metodiĉnem in didaktiĉnem podroĉju,<br />
na podroĉju uĉbenikov in uĉnih sredstev;<br />
lektoriranje šolske dokumentacije;<br />
izdelava seznama uĉbenikov in druge literature za uĉbeniški sklad za novo šolsko leto.<br />
NARAVOSSLOVNO--MATEMATIIČNII AKTIIV<br />
Dina Plut, prof.<br />
V letošnjem šolskem letu smo aktiv sestavljali Igor Kalin, Mihaela Kovaĉiĉ, Melita Blatnik, Matjaţ<br />
Cerkovnik in Dina Plut. Slednja sem imela funkcijo vodje matematiĉnega in naravoslovnega aktiva.<br />
Imeli smo deset obseţnih sestankov in vsakodnevno sprotno medsebojno informiranje.<br />
Matematiĉno tekmovanje je bilo letos zelo uspešno. 41 dijakov srednjih strokovnih in poklicnih šol se je<br />
udeleţilo šolskega tekmovanja, 16 od teh je dobilo bronasta priznanja. Na regijskem tekmovanju smo bili<br />
deleţni 4 srebrnih priznanj, dva dijaka naše šole pa sta domov prinesla zlata drţavna priznanja. Eden od<br />
njiju je bil celo na drugem mestu v drţavi. Rezultati vidni na drţavnem nivoju, so nam še posebej v ponos.<br />
Zakljuĉili smo z ugotovitvijo, da je bilo minulo šolsko leto na našem podroĉju uspešno, saj smo dosegli vse<br />
cilje. Delo v oddelkih in realizacija uĉnih ur je zadovoljiva, saj ni izpada ur. Posledica tega je uspešnost in<br />
kvaliteta znanja dijakov. Poleg omenjenega je k znanju pripomoglo veĉje število kvalitetnih predstavitev<br />
uĉne snovi s pomoĉjo plakatov in projektnih nalog.<br />
9
Ob rednih šolskih urah in dodatnih urah smo dijake zakljuĉnih letnikov pripravili na poklicno maturo in<br />
zakljuĉni izpit.<br />
Delo aktiva:<br />
ĉlani aktiva smo se udeleţili seminarjev in študijskih skupin,<br />
izdelava letnih uĉnih naĉrtov, preverjanje in ocenjevanje,<br />
sestava opisnih standardov znanja,<br />
seminarji za POM,<br />
priprava in izvedba projektnega tedna za 1. in 2. letnik MIZAR,<br />
priprava in izvedba EKO dneva za 2. letnike MIZAR,<br />
prenova ustnih vprašanj za poklicno maturo,<br />
redne govorilne ure za dijake,<br />
dodatne ure za dijake (individualna pomoĉ po pouku),<br />
sodelovanje pri humanitarnih akcijah v okviru naše šole,<br />
sodelovanje z drugimi programskimi enotami v novih prenovljenih programih,<br />
medsebojno povezovanje matematike, fizike in naravoslovja,<br />
sodelovanje z matematiki in fiziki drugih šol,<br />
sodelovanje pri projektih ŠC,<br />
predstavitev aktivnosti dijakov pri matematiki in fiziki na informativnem dnevu,<br />
sodelovanje pri interesnih dejavnostih in ekskurzijah dijakov,<br />
sodelovanje z uĉiteljskim zborom in svetovalno sluţbo z izmenjavo izkušenj,<br />
deţurstvo in ĉišĉenje šolskih prostorov in okolice,<br />
dijaki s posebnimi potrebami – pomoĉ pri uĉnem naĉrtu,<br />
sodelovanje pri pripravi in izvedbi programa za lesariado in gradbeniado,<br />
sodelovanje pri Enoti za izobraţevanje odraslih na ŠC,<br />
sodelovanje na tehniĉnih dnevih,<br />
pregled uĉbeniškega sklada in oddajo naslovov uĉbenikov knjiţnico za novo šolsko leto,…<br />
AKTIIV TUJJIIH JJEZIIKOV<br />
Maja Weiss, prof.<br />
Aktiv tujih jezikov smo sestavljale Saša Kralj, Vesna Prodanović in Maja Weiss.<br />
V letošnjem šolskem letu smo v okviru šole sodelovale na informativnem dnevu, za katerega smo izdelale<br />
plakate. Sodelovale smo na projektnih tednih oz. dnevih na naši šoli. Sodelovale smo tudi v projektu Eko<br />
šola. Izvedle smo bralno tekmovanje v anglešĉini (Knjiţni molj), ki se ga je udeleţilo precejšnje število<br />
dijakov. Dopolnile in popravile smo izpitno gradivo za ustni del poklicne mature.<br />
AKTIIV ŠŠPORTNIIH PEDAGOGOV<br />
Nataša Eržen, prof.<br />
V tem šolskem letu sva profesorja športne vzgoje na SGLŠ (Nataša Erţen in Mario Mohorović) realizirala<br />
veĉino zastavljenih ciljev za to leto.<br />
REALIZACIJA ŠPORTNIH DNI V ŠOLSKEM LETU <strong>2010</strong>/<strong>2011</strong><br />
- Nižje poklicno izobraževanje<br />
Program Razred Število ur Športni dan, realiziran<br />
Obdelovalec lesa<br />
Kovinar<br />
L1K 12 ur ATLETIKA (6ur), 13.9.<strong>2010</strong><br />
ŠPORTNE IGRE (6ur), 11.10.<strong>2010</strong><br />
Obdelovalec lesa LG2K 12 ur ATLETIKA (6ur), 13.9.<strong>2010</strong><br />
10
Gradbinec<br />
ŠPORTNE IGRE (6ur), 11.10.<strong>2010</strong><br />
Kovinar<br />
Gradbinec G3D 12 ur ATLETIKA (6ur),13.9.<strong>2010</strong><br />
- Srednje poklicno izobraževanje<br />
Program Razred Število ur<br />
Model-gradb. (peĉarkeramik,<br />
LG1c 12 ur ATLETIKA (6ur), 13.9.<strong>2010</strong><br />
zidar, tesar)<br />
Mizar<br />
Model-gradb.<br />
Mizar<br />
G2b<br />
L2d,<br />
L2e<br />
12 ur ATLETIKA (6ur), 21.9.<strong>2010</strong><br />
ŠPORTNE IGRE (6ur), 11.10.<strong>2010</strong> (G2b in L2d)<br />
ATLANTIS (6ur), 17.3.<strong>2011</strong> (G2b in L2e)<br />
Model-gradb.<br />
Mizar<br />
G3c<br />
L3b<br />
- Srednje strokovno izobraževanje<br />
6 ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.<strong>2010</strong> (L3B)<br />
ATLANTIS (6ur), 17.3.<strong>2011</strong> ( G3C)<br />
Program Razred Število ur<br />
Gradbeni tehnik<br />
G1a 18 ur ATLETIKA (6ur), 13.9.<strong>2010</strong><br />
Lesarski tehnik<br />
L1a<br />
ŠPORTNE IGRE (6ur), 11.10.<strong>2010</strong><br />
Gradbeni tehnik<br />
Lesarski tehnik<br />
Gradbeni tehnik<br />
Lesarski tehnik<br />
G2a<br />
L2a<br />
G3a, G3b<br />
L3a<br />
ATLANTIS (6ur), 11.2.<strong>2011</strong><br />
18 ur ATLETIKA (6ur), 21.9.<strong>2010</strong><br />
ŠPORTNE IGRE (6ur), 11.10.<strong>2010</strong><br />
ATLANTIS (6ur), 11.2.<strong>2011</strong><br />
24 ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.<strong>2010</strong><br />
SMUČANJE, 18.1.<strong>2011</strong> (12 ur) (G3a in G3b)<br />
SPUST S KAJAKI, MAJ <strong>2011</strong> (6ur)<br />
Gradbeni tehnik G4a 18ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.<strong>2010</strong><br />
SMUČANJE (12 ur), 18.1.<strong>2011</strong><br />
- Poklicno-tehniško izobraževanje<br />
Program Razred Število ur<br />
Lesarski tehnik L1b 12ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.<strong>2010</strong><br />
SMUČANJE (12 ur), 18.1.<strong>2011</strong><br />
Lesarski tehnik L2b, L2c 12ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.<strong>2010</strong><br />
SMUČANJE (12 ur), 18.1.<strong>2011</strong><br />
Izpeljali smo kar nekaj športnih dni, udeleţevali pa smo se tudi šolskih športnih tekmovanj, ki jih organizira<br />
Agencija za šport. Nekateri rezultati so bili boljši drugi zopet malo slabši, glede na to, da smo majhna šola<br />
se šolskih tekmovanj udeleţujemo zelo kvalitetno in zavzeto.<br />
DRUŢBOSSLOVNII AKTIIV<br />
Biljana Bahat Vovk, prof.<br />
V šolskem letu <strong>2010</strong>/<strong>2011</strong> smo ĉlani druţboslovnega aktiva v sestavi Biljana Bahat Vovk, Janja Hauptman,<br />
Julija Krajšek Souvan in Franci Moţe sodelovali pri naslednjih dejavnostih:<br />
- Informativni dan (februar <strong>2011</strong>) – razstava in predstavitev poklicev -Biljana Bahat Vovk, predstavitev<br />
poklicev<br />
11
- EKO-šola (februar-april <strong>2011</strong>) – znak EKO-šole, EKO-ĉestitke (Julija Krajšek Souvan), Zdravo<br />
ţivljenje – tehnike sprošĉanja (Franci Moţe), obisk centra za ravnanje z odpadki Cerod v Leskovcu in<br />
Komunale <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong> (Biljana Bahat Vovk)<br />
- Šolska kronika (Janja Hauptman) in <strong>letno</strong> poroĉilo SGLŠ (Julija Krajšek Souvan);<br />
- Obisk baleta Bajadera in koncerta slovenskih skladateljev v Slovenski filharmoniji in Etnografskega<br />
muzeja Slovenije (Franci Moţe);<br />
- Voden ogled Novega mesta (Biljana Bahat Vovk, Julija Krajšek Souvan);<br />
- Sodelovanje na projektnih tednih za mizarje<br />
- Objava elektronskega uĉnega gradiva – umetnost (Julija Krajšek Souvan);<br />
- Delavnice z dijaki ob posebnih dnevih – dan boja proti AIDS-u (Biljana Bahat Vovk);<br />
- Vodenje dijaške skupnosti (Biljana Bahat Vovk);<br />
- Projekti Kakovost, Samoevalvacija in Inovacijski projekt – Uĉenje za ţivljenje, OLV, Odvisnost med<br />
mladostniki (Biljana Bahat Vovk);<br />
- Sodelovanje pri dobrodelni akciji Nivee – Podajte nam roko (Julija Krajšek Souvan);<br />
- Sodelovanje na zgodovinskem tekmovanju – Pot v prihodnost (Janja Hauptman);<br />
- Sodelovanje na tehniĉnih dnevih in predstavitvah SGLŠ na osnovnih šolah (Biljana Bahat Vovk).<br />
S V E T O V A L N A S L U Ţ B A<br />
Mirjam Ţnidarčič, univ. dipl. soc. del.<br />
V šolskem letu <strong>2010</strong>/<strong>2011</strong> je delo svetovalne sluţbe veĉinoma potekalo po letnem delovnem naĉrtu in po<br />
programskih smernicah za svetovalno sluţbo.<br />
V mesecu septembru <strong>2010</strong> se je zakljuĉil vpis za dijake v 1. letnik izobraţevalnih programov, ki jih izvaja<br />
Srednja gradbena in lesarska šola, ter za vse »zamudnike« višjih letnikov. Na podlagi tega je bilo dokonĉno<br />
oblikovanih 20 oddelkov in skupin.<br />
Prvi šolski dan sem z ravnateljico obiskala vse razrede 1. letnika ter se dijakom predstavila.<br />
Razrednikom sem za prvi roditeljski sestanek pripravila gradivo z naslovom »Vloga in naloge razrednika,<br />
vodenje sestankov«, ki je bilo razrednikom v pomoĉ pri prvem sreĉanju s starši dijakov na govorilni urah,<br />
predvsem pa kot oporno gradivo tistim razrednikom, ki so se s to nalogo v tem šolskem letu prviĉ sreĉali.<br />
Na osnovne šole smo poslali ponudbo za predstavitev naših programov ter organizacijo in izvedbo tehniĉnih<br />
dni za uĉence 7., 8. in 9. razreda, prav tako sem bila v stiku s svetovalnimi delavkami ter z drugimi uĉitelji<br />
stroke, da smo se datumsko dogovarjali za organizacijo tehniĉnih dni in predstavitev poklicev za<br />
osnovnošolce.<br />
V tem mesecu smo organizirali in izvedli prvo sejo Sveta staršev.<br />
Pomembno skrb sem namenila otrokom s posebnimi potrebami. V tem mesecu sem namreĉ zaĉela izvajati<br />
dodano strokovno pomoč 3 dijakom niţjega poklicnega izobraţevanja. Poleg uĉne pomoĉi sem vsaj eno<br />
uro tedensko posvetila pogovorom na temo krepitve samozavesti, metodam veĉanja lastne samopodobe,<br />
metodam pravilnega uĉenja, ustreznejšim oblikam komunikacije, odnosom do sošolcev in uĉiteljev.<br />
Oddelĉni uĉiteljski zbor je za dijake s posebnimi potrebami pripravil individualizirane naĉrte. Veliko smo<br />
12
sodelovali s starši in z zunanjimi institucijami, predvsem s Centri za socialno delo, z Zavodom za šolstvo in<br />
osnovnimi šolami s prilagojenim programom.<br />
V oktobru je delo potekalo po ustaljenem naĉrtu programskih smernic. Potekale so priprave na Dan<br />
odprtih vrat.<br />
Priĉeli smo s predstavitvami poklicev, ki so jih izvajali uĉitelji splošnih in strokovnih predmetov ter<br />
svetovalna delavka, tehniĉne dneve pa so vodili uĉitelji praktiĉnega pouka.<br />
V prvih letnikih sem dve šolski uri namenila izvedbi predavanja in delavnic na temo »Metode učenja«,<br />
katere je veĉina dijakov sprejela z zanimanjem. Delo je potekalo v skupini, kjer so imeli vsi dijaki aktivno<br />
vlogo. Reševali so delovne liste, na koncu vsake delavnice je sledila kratka refleksija in razmišljanje o tem,<br />
na kakšen naĉin lahko formalno in tudi neformalno pridobljeno znanje in vešĉine umestimo v vsakdanje<br />
ţivljenje in osebne navade.<br />
Z uĉiteljico druţboslovja sva v razredu LG 1.C tri šolske ure namenili pregledovanju in izpolnjevanju mape<br />
uĉnih doseţkov (MUD), ki so jih dijaki zelo dobro sprejeli in bili motivirani za delo.<br />
Potekalo je tudi nekaj preusmeritev dijakov ter vpis novih, ki so po zaĉetku šolskega leta ocenili, da se niso<br />
odloĉili za pravi poklic ali pa so iz kakšnega drugega razloga ţeleli zamenjati ali se izpisati iz<br />
izobraţevalnega programa.<br />
V oktobru sem se udeleţila izobraţevanja na temo »Prepreĉevanje in prepoznavanje nasilja«.<br />
V mesecu novembru sem imela veliko razgovorov z dijaki in njihovimi starši zaradi razliĉnih uĉnih,<br />
vedenjskih in disciplinskih teţav.<br />
Organizirala sem uvodni sestanek za dijake tujce, ki so se prostovoljno odloĉili, da se bodo udeleţili 70-<br />
urnega teĉaja slovenskega jezika na Šolskem centru.<br />
Za zakljuĉne letnike smo pripravili predavanje o stresu in povabili mag. Joţico Moţino, psihologinjo iz<br />
Zdravstvenega doma <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>, ki je dijakom predstavila temo.<br />
V zaĉetku meseca decembra sem povabila Tonija Koĉevarja, predstavnika lokalne akcijske skupine za<br />
podroĉje zasvojenosti na Mestni obĉini <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>, ki je dijakom prvega letnika predaval o razširjenosti in<br />
nevarnostih uţivanja vseh psihoaktivnih in prepovedanih snovi (marihuana, heroin, kokain, ekstazi …) ter o<br />
oblikah zasvojenosti med mladimi. Predavanje so dijaki zelo dobro sprejeli, bili so motivirani za poslušanje<br />
in sodelovanje.<br />
V decembru sem se udeleţila zadnjega izobraţevanja v ciklu izobraţevanj na temo »Preprečevanje in<br />
prepoznavanje nasilja«.<br />
V januarju sem dijake 3. letnika srednjega poklicnega izobraţevanja seznanila z moţnostmi za vpis v<br />
programe poklicno-tehniškega izobraţevanja. Seznanila sem jih s samim vpisnim postopkom, pogoji za<br />
vpis, z omejitvami … Dijake, ki se izobraţujejo v programu mizar, sem seznanila o dveletnem<br />
izobraţevanju za pridobitev naziva lesarski tehnik. Program lahko obiskujejo na naši šoli, medtem ko<br />
morajo dijaki, ki se bodo odloĉili izobraţevati v poklicno- tehniškem izobraţevanju smeri gradbeni tehnik,<br />
redno izobraţevanje nadaljevati v Ljubljani, Kranju in Mariboru ali pa izredno na Enoti za izobraţevanje<br />
odraslih na Šolskem centru.<br />
Za dijake zakljuĉnih letnikov sem izvedla delavnico o poklicni orientaciji s pomoĉjo raĉunalniškega<br />
programa »Kam in kako«, ki nam ga je posredoval Zavod za zaposlovanje.<br />
13
V tem mesecu je izšel tudi razpis za vpis na univerze za zakljuĉne letnike poklicno-tehniškega in<br />
strokovnega izobraţevanja. Razpis sem razdelila med dijake, se z njimi pogovorila o smereh študija, ki so<br />
jih zanimale, o vpisnih postopkih, omejitvah vpisa, merilih za izbiro …<br />
Pred skupnim izpolnjevanjem prijav sem se udeleţila seminarja v Ljubljani, da bi dijakom lahko nudila kar<br />
najbolj strokovne informacije v zvezi z vpisnimi postopki.<br />
Za dijake zakljuĉnih letnikov smo pripravili tudi strokovno ekskurzijo v Ljubljano, in sicer za dijake 4.<br />
letnika smeri gradbeni tehnik smo organizirali predstavitev programov in ogled Fakultete za gradbeništvo in<br />
geodezijo, dijaki 5. letnika lesarskega tehnika pa so se udeleţili predstavitve študijskih programov na<br />
Biotehniški fakulteti v Ljubljani na Oddelku za lesarstvo, kjer so si lahko ogledali tudi njihove laboratorije.<br />
Odziv dijakov je bil izredno pozitiven. Po obisku obeh fakultet so si dijaki na Gospodarskem razstavišĉu v<br />
Ljubljani ogledali še Informativo 11, vseslovenski sejem izobraţevanja, štipendiranja in zaposlovanja.<br />
Dijaki so lahko pridobili še druge informacije pred informativnimi dnevi o šolanju, študiju, zaposlovanju,<br />
štipendijah, moţnostih dodatnega izobraţevanja in študentskega dela.<br />
Srednja gradbena in lesarska šola je dobila novo zadolţitev, in sicer vodenje in organiziranje preventivnih<br />
projektov na Šolskem centru. Tako me je ravnateljica pooblastila kot koordinatorico preventivnih projektov.<br />
Oblikovala sem nov projekt, ki vkljuĉuje delo s skupino mladostnikov, kjer le-ti razmišljajo o posledicah<br />
svojih dejanj in se uĉijo pristopov k reševanju teţav. Vkljuĉitev dijaka v omenjeno skupino je torej moţnost,<br />
da se mu v okviru izreĉenega alternativnega vzgojnega ukrepa, to je poprava škodljivih posledic ravnanja,<br />
ponudi vkljuĉitev v neformalno obliko uĉenja v obliki pogovorov v skupini, izmenjavi izkušenj, obravnavi<br />
doloĉenih tem (npr. samopodoba, moralne vrednote, bonton primernega obnašanja …) delavnic. Skupina je<br />
torej dodana vrednost pri izvajanju alternativnih ukrepov v skladu s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih<br />
šolah.<br />
Projekt sem predstavila vsem svetovalnim delavkam Šolskega centra, kjer smo se dogovorile tudi o samem<br />
protokolu vkljuĉevanja takih dijakov v skupino. V tistem mesecu so svetovalne delavke vse informacije o<br />
preventivnem projektu prenesle uĉiteljskim zborom posameznih šol.<br />
Konec januarja sva s svetovalno delavko Srednje strojne šole povabili znanega predavatelja, psihoterapevta<br />
in raziskovalca mag. Romana Vodeba, ki je dvema uĉiteljskima zboroma predaval na temo mobing,<br />
nezavedno ĉustvovanje in stres. Predavanje je trajalo tri šolske ure.<br />
Februarja sem se intenzivno pripravljala na izpeljavo informativnega dne za uĉence osnovnih šol, njihove<br />
starše, svetovalne delavce in nekatere uĉitelje. Oblikovali smo enotno podobo Šolskega centra <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>,<br />
kar se je izkazalo za dobro. Poleg predstavitve Šolskega centra Srednje gradbene in lesarske šole smo jim<br />
predstavili tudi posamezne izobraţevalne programe, vpisni postopek in pomembnejše datume ter druge<br />
informacije, na katere so morali biti pozorni.<br />
Za ta dan smo pripravili nove zloţenke ter drugo gradivo za predstavitev šole. Po opravljenih predstavitvah<br />
sem imela še nekaj individualnih razgovorov s starši, predvsem zaradi neodloĉnosti njihovih otrok o izbiri<br />
ustreznega izobraţevalnega programa.<br />
Z dijaki zakljuĉnih letnikov, ki so se sami udeleţili informativnega dne na razliĉnih fakultetah, pa še vedno<br />
niso vedeli, kam bi se ţeleli vpisati, sem opravila individualne razgovore.<br />
Koordinatorica Eko šole me je povabila k sodelovanju pri izvajanju posameznih delavnic za dijake na temo<br />
revšĉine. V skladu s smernicami in nalogami Eko šole sem se pripravljala na izvedbo predavanj in delavnic<br />
na to temo.<br />
Marca smo z dijaki zakljuĉnih letnikov izpolnjevali prijave za vpis na univerze in višje šole ter jih poslali<br />
na prijavno informacijske sluţbe in s tem zakljuĉili prvi del prijavnega postopka. Nadaljnje postopke v zvezi<br />
s prijavo in z vpisom so dijaki izvajali samostojno, razen ĉe so ţeleli še kakšno svetovanje s tega podroĉja.<br />
14
Z dijaki tretjih letnikov srednjega poklicnega izobraţevanja, ki so se odloĉili za nadaljevanje šolanja v<br />
programu poklicno-tehniškega izobraţevanja, smo skupaj izpolnjevali prijave za vpis v naslednji letnik.<br />
Seznanila sem jih s pogoji vpisa in merili ob omejitvi vpisa. Prav tako smo skupaj z dijaki drugega letnika<br />
niţjega poklicnega izobraţevanja izpolnili prijavo za vpis v 1. letnik srednjega poklicnega izobraţevanja.<br />
V tem mesecu smo organizirali in izvedli še drugo sejo sveta staršev.<br />
Za dijake tretjih letnikov (gradbeni in lesarski tehniki) smo skupaj z Društvom Mihec izvedli delavnice<br />
Filternet.si, kjer so dijaki vodeno spoznali program, kjer lahko pridobijo vse informacije o nadaljnjem<br />
šolanju na fakultetah, dijaških in študentskih domovih, razliĉnih oblikah izobraţevanja v tujini ipd.<br />
Izvedla sem štiri eko dneve na temo revšĉine, in sicer v razredih G 1.A, L 2.A, G 3.B in G 2.B. Poleg<br />
predavanja na to temo in delavnic, kjer so dijaki izpolnjevali delovne lise z doloĉeno situacijo, izdelovanjem<br />
plakatov, ki so jih obesili na hodniku naše šole, je vsak razred posebej pripravil še humanitarnosolidarnostno<br />
akcijo. Tako so dijaki pripravili akcije Podarimo otrokom pravljice, Pokloni zvezek in<br />
Zbirajmo semena ţivljenja. Glavni namen izvedenih eko dni je bil spoznavanje razliĉnih razseţnosti in oblik<br />
revšĉine ter veĉanje obĉutka za solidarnost in humanitarnost. Analiza eko dnevov s strani dijakov se je<br />
izkazala kot zelo uspešna, zato smo se s koordinatoricami odloĉili, da bomo s to temo v okviru eko dni<br />
nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu.<br />
V sodelovanju z Rdeĉim kriţem Slovenije, z obmoĉnim zdruţenjem <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>, smo za dijake zakljuĉnih<br />
letnikov pripravili predavanje o krvodajalstvu v njihovem Humanitarnem centru. Dijaki so bili po<br />
predavanju povabljeni na krvodajalsko akcijo, za katero smo se za posamezen razred sproti dogovarjali o<br />
datumu odvzema krvi, ki je potekal na Transfuzijskem oddelku v Splošni bolnišnici v Novem mestu. Dijaki<br />
razredov G 4.A, L 2.B, L 2.C in L 1.B so se krvodajalske akcije mnoţiĉno udeleţili in tako pokazali veliko<br />
solidarnost in pripravljenost pomagati drugim.<br />
Udeleţila sem se še aktiva svetovalnih delavk, kjer so bile glavne teme sprejemanje in vnos prijav za vpis<br />
novincev v 1. letnik, dijaki tujci in vsakodnevne pedagoške teţave dijakov.<br />
V aprilu smo dobili z Ministrstva za šolstvo in šport informacije o številu odobrenih izobraţevalnih<br />
programov za naslednje šolsko leto. V tem mesecu sem opravila individualne razgovore s starši in njihovimi<br />
otroki, ki so se prijavili v zaĉetni letnik programa okoljevarstveni tehnik, tesar, zidar, saj programov<br />
ministrstvo ni odobrilo. Otroke sem morala preusmerjati v druge izobraţevalne programe.<br />
Predstavnica Društva za boljši svet je v okviru projekta z naslovom Projekt O2 dijakom 1. letnika predavala<br />
o škodljivostih in nevarnostih kajenja. Predavanje in debato o temi je vodila dijakinja 2. letnika Gimnazije v<br />
Kopru, ki je na zanimiv in dijakom poenostavljen naĉin prikazala razliĉne nevarnosti, škodljivosti in<br />
posledice takega poĉetja.<br />
Z dijaki 1. letnikov sem izvedla raziskavo ESPAD, v katero je bila naša šola povabljena k sodelovanju na<br />
nacionalnem in lokalnem nivoju. Najteţje je bilo tako obseţno raziskavo izvesti v 1. letniku niţjega<br />
poklicnega izobraţevanja, kjer sem za izpolnjevanje in samo razlago doloĉenih vprašanj in odgovorov<br />
porabila tri šolske ure. Ugotovitve o neustreznosti in neprimernosti vprašalnika za te dijake sem posredovala<br />
raziskovalcem.<br />
Naša šola se je prikljuĉila dejavnostim projekta Teden vseţivljenjskega uĉenja. Kot koordinatorica<br />
dogodkov sem v njihov spletni koledar vnesla vse aktivnosti naše šole, ki so se potem izvajale v obdobju od<br />
1. maja do 30. junija <strong>2011</strong>. Tako smo skupaj z uĉitelji in drugimi strokovnimi delavci pripravili in izvedli<br />
projektni dan z naslovom Od Škocjanskih jam do Pirana za gradbene in lesarske tehnike, predavanje za<br />
gradbene tehnike o sanacijah je izvedlo podjetje Kema Puconci, obisk malĉkov v vrtcu Pedenjped in<br />
uprizoritev predstave »Pujsa Pepa loĉuje odpadke«, ki so jo zaigrali dijaki dramskega kroţka naše šole, ter<br />
15
zvoĉno kopel z gongi, kristalnimi in himalajskimi posodami ter drugimi glasbili, ki jo je izvajala naša<br />
koordinatorica za delo z dijaki s posebnimi potrebami Irena Zupanĉiĉ.<br />
Preventivni projekt skupine mladostnikov o razmisleku o posledicah njihovih dejanj in uĉenje pristopov k<br />
reševanju teţav sem prijavila na javni razpis za sofinanciranje preventivnih projektov v Mestni obĉini <strong>Novo</strong><br />
<strong>mesto</strong>, z namenom pridobitve dodatnih finanĉnih sredstev za njegovo delovanje.<br />
Udeleţila sem se predavanja o kulturi sporazumevanja v ustanovi, kjer je predavala Desanka Erţen na<br />
povabilo Srednje zdravstvene in kemijske šole.<br />
V maju sem se pospešeno pripravljala na vpis novincev v naše izobraţevalne programe.<br />
Na Ministrstvu za šolstvo in šport sem se udeleţila posveta glede novosti pri vpisnem postopku.<br />
Opravila sem tudi veliko individualnih razgovorov z dijaki in starši pri reševanju problematike šolskega<br />
neuspeha.<br />
Z dijaki smo v okviru izvedenih eko dni zakljuĉili naše humanitarne akcije. Tako smo 90 zbranih pravljic<br />
odnesli malĉkom v Vrtec Pedenjped, 100 zbranih zvezkov smo odnesli na Karitas, 80 zavitkov eko semen<br />
pa smo poslali ljudem tretjega sveta, ki ţivijo v pomanjkanju.<br />
Udeleţila sem se prve delavnice na temo »Sodobni pristopi k učenju«, ki jo je organizirala Šola za<br />
ravnatelje in bo skupno trajala tri leta.<br />
Junija sem veliko delovnega ĉasa namenila vpisu in sprejemu prvih letnikov v naše izobraţevalne<br />
programe, vpisu dijakov v višje letnike, vpisu v poklicno-tehniško izobraţevanje, razgovorom in obravnavi<br />
dijakov, ki bodo ponavljali v istem ali drugem programu. Zadnja naloga v šolskem letu, vendar niĉ manj<br />
pomembna, je ureditev dokumentacije (vpisnic, prijav dijakov za šolsko prehrano, tabel o uĉnem uspehu in<br />
namerah dijakov, evidence prijav za šolsko prehrano), ureditev baz podatkov o dijakih ter oblikovanje<br />
razredov.<br />
Udeleţila sem se seminarja za uporabo programa SAOP ter izobraţevanja za uporabo aplikacije Centralna<br />
evidenca udeleţencev vzgoje in izobraţevanja, ki jo je potrebno skladno z doloĉili Zakona o organizaciji in<br />
financiranju vzgoje in izobraţevanja vzpostaviti do 1. 9. <strong>2011</strong> na vseh šolah.<br />
Poleg naštetega je delo potekalo po programskih smernicah za svetovalno sluţbo, ki zajemajo: aktivno<br />
sodelovanje z ravnateljico, uĉitelji, s koordinatorico za delo z dijaki s posebnimi potrebami, z dijaki in<br />
njihovimi starši ter z zunanjimi institucijami (OŠ, SŠ, CSD, RK, Zavod za zaposlovanje, dijaški dom,<br />
Zavodom za šolstvo ...).<br />
V tem šolskem letu sem bila ĉlanica šolske komisije za kakovost, udeleţevala sem pedagoških konferenc in<br />
konferenc oddelĉnih uĉiteljskih zborov. Zaradi daljše bolniške odsotnosti svetovalne delavke Srednje<br />
strojne šole sem se intenzivno vkljuĉevala v delo te šole, vodila sem razgovore z dijaki in starši in del<br />
vpisnega postopka ter druge obvezne dejavnosti v sodelovanju z ravnateljem.<br />
Kot koordinatorica dejavnosti sem organizirala in izvajala predstavitve naše šole ter tehniĉne dneve po<br />
osnovnih šolah in na Šolskem centru, ki so potekali od septembra <strong>2010</strong> do maja <strong>2011</strong>. Na 12 osnovnih šolah<br />
smo predstavljali naše izobraţevalne programe, na 17 šolah pa smo poleg predstavitev naših poklicev<br />
izvedli tudi tehniĉne dneve. Pri promociji šole je sodelovalo 26 uĉiteljev ter 20 dijakov gradbene in lesarske<br />
smeri. Priĉeli smo tudi z evalvacijo dejavnosti v zvezi s promocijo, in sicer smo petim osnovnim šolam<br />
poslali vprašalnik o zadovoljstvu glede naših dejavnosti. Na podlagi analize bomo naše predstavitve<br />
poklicev in tehniĉne dneve še izboljšali.<br />
V skladu s programskimi smernicami sem se strokovno izpopolnjevala.<br />
16
Velik poudarek sem v tem šolskem letu namenila preventivnim dejavnostim za dijake, predvsem na temo<br />
nasilja, strpnosti, zasvojenosti in revšĉine. Z razredniki in ravnateljico smo skupaj z dijaki in njihovimi<br />
starši reševali veliko situacij, ki so bile nasilne in nestrpne, zato je bilo opravljenih tudi veliko razgovorov.<br />
Pomemben del svetovalnega dela so individualni razgovori z dijaki, ki potekajo skozi vse šolsko leto in pri<br />
katerih izhajamo iz dejstva, da je vsak posameznik najpomembnejši in edinstven v naši druţini, ki jo<br />
imenujemo šola. In ravno ta šola je vzgojno-izobraţevalna institucija, kar pomeni, da poleg izobraţevanja<br />
tudi vzgajamo, saj so dijaki veĉji del dneva ravno z nami. Kako se poĉutijo med nami in v odnosu z nami, je<br />
pomemben prispevek k zadovoljstvu teh otrok. Drugi del dneva preţivijo v svojih primarnih druţinah, kjer<br />
starši opravljajo najteţjo nalogo – biti starši.<br />
D I J A K I S P O S E B N I M I P O T R E B A M I<br />
Irena Zupančič, koordinatorica dela za OPP<br />
S spremembo Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, z integracijo in inkluzijo le-teh v šole,<br />
smo tudi v šolskem letu <strong>2010</strong>/11 na Srednji gradbeni in lesarski šoli izvajali dodatno strokovno pomoĉ<br />
dijakom s posebnimi potrebami.<br />
V tem šolskem letu smo imeli 35 dijakov usmerjenih z odloĉbo o usmeritvi s skupno 81 odobrenih ur<br />
dodatne strokovne pomoĉi. V postopku o usmeritvi je še 7 dijakov.<br />
Po mnenju strokovne komisije Zavod RS za šolstvo izda odloĉbo o usmeritvi, na osnovi katere ima<br />
posamezen dijak odobreno doloĉeno število ur dodatne strokovne pomoĉi ter predlagane prilagoditve in<br />
pripomoĉke pri preverjanju in ocenjevanju znanja, pri organizaciji, izvajanju in ĉasovni razporeditvi pouka<br />
ter pri napredovanju.<br />
Za vsakega dijaka je koordinatorica dela za OPP pripravila skupaj z oddelĉnim uĉiteljskim zborom<br />
individualiziran naĉrt, ki je bil vodilo pri soustvarjanju zastavljenih ciljev za dosega ĉim boljšega uspeha<br />
posameznega dijaka. Ĉlani strokovne skupine so vzpostavili kvaliteten odnos sodelovanja z dijaki,<br />
njihovimi starši in izvajalci dodatne strokovne pomoĉi.<br />
Dijaki usmerjeni z odloĉbo o usmeritvi bi brez tovrstne oblike pomoĉi le steţka sledili zahtevam uĉnega<br />
naĉrta in uspešno napredovali.<br />
S T R O K O V N E E K S K U R Z I J E<br />
--GRADBENIIŠŠTVO--<br />
Lili Ţnidaršič, univ. dipl. inţ. grad.<br />
REALIZIRANE STROKOVNE EKSKURZIJE<br />
V Š. L. <strong>2010</strong> / <strong>2011</strong><br />
raz. program št. ur realizirane ekskurzije, predavanja, ogledi<br />
17
LG2K<br />
gradbinec<br />
4 (4) 1. ogled gradbišĉa, 4 ure, 12.5.<strong>2011</strong><br />
G3d<br />
gradbinec<br />
8 (8) 1. ogledi gradbišĉ, 8 ur<br />
LG1a<br />
model skup. izob.-<br />
peĉar-keramik,<br />
zidar; mizar<br />
8 (8)<br />
1. ogled <strong>Novo</strong>lesa, gozdne uĉne poti Roţek in Baze 20,<br />
7.10.<strong>2010</strong>, 6 ur<br />
2. praktiĉno usposabljanje iz varstva pri delu.., 2 uri, 9. 5. <strong>2011</strong><br />
G2b<br />
model skup. izob.-<br />
peĉar-keramik,<br />
zidar, tesar<br />
8 (6)<br />
1. delavnica JUB – opleski, zakljuĉni ometi, detajli kontaktnih<br />
fasad, marec <strong>2011</strong>, 8 ur, 5. 4. <strong>2011</strong><br />
2. praktiĉno usposabljanje iz varstva pri delu..,2 uri, 11.5.<strong>2011</strong><br />
G3c<br />
model skup. izob.-<br />
peĉar-keramik,<br />
zidar, tesar<br />
8 (8) 1. ogled gradbišĉ v okolici Novega mesta, 8 ur<br />
G1a<br />
gradbeni tehnik/<br />
gradbena tehtnica<br />
12(12)<br />
1. ogled sejma Dom Lj., ţelezarne na Dvoru, ogled cerkve Sv.<br />
Mihaela na Barju – J. Pleĉnik , 12 ur, 11. 3. <strong>2011</strong><br />
1. predavanje Tesarstvo Gazvoda 2 uri in ogled proizvodnje<br />
4 ure, 24.3.<strong>2011</strong><br />
G2a<br />
gradbeni tehnik/<br />
gradbena tehtnica<br />
12(12)<br />
2. ogled- Fragmat, ogled Ljubljane z ladjice po Ljubljanici,<br />
8 ur, 30.5.<strong>2011</strong><br />
3. praktiĉno usposabljanje iz varstva pri delu.., 20. 5. <strong>2011</strong><br />
1. predavanje nizkoenergijske in pasivne hiše – Fibran,<br />
19. 11. <strong>2010</strong>, 2 uri<br />
G3a<br />
in<br />
G3b<br />
gradbeni tehnik/<br />
gradbena tehtnica<br />
12(12)<br />
2. delavnica JUB – opleski, zakljuĉni ometi, detajli kontaktnih<br />
fasad- ogled laboratorija, delavnic, G3a 25. marec <strong>2011</strong>, 6 ur,<br />
G3b 31. marec<br />
3. predavanje Kema, 2 uri, 19.5.<strong>2011</strong><br />
4. praktiĉno usposabljanje iz varstva pri delu..,2 uri, 18.5. <strong>2011</strong><br />
G4a<br />
gradbeni tehnik/<br />
gradbena tehnica<br />
10(10) 1. ogled izgradnje avtoceste in asfaltne baze, 15. 9. <strong>2010</strong>, 6 ur<br />
2. ogled gradbišĉa, 4 ure<br />
OBISK GEODETSKE UPRAVE IN UPRAVNE ENOTE NOVO MESTO<br />
Zdenka Zorko, univ. dipl. inž. grad.<br />
V okviru vaj pri modulu Geodezija za gradbene tehnike smo z dijaki 3. letnika Srednje gradbene in lesarske<br />
šole obiskali Geodetsko upravo in Upravno enoto <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>.<br />
Na Geodetski upravi se je gospod Franci Baĉar tako ljubeznivo odzval na prošnjo za obisk:<br />
18
» Pozdravljeni,<br />
na Geodetski upravi se radi potrudimo in javnosti predstavimo svoje delo.<br />
Lahko bi vam predstavili delovanje Geodetske uprave in evidenc, ki jih vodimo: zemljiški kataster, kataster<br />
stavb, register nepremiĉnin, register prostorskih enot in opisali povezave z zemljiško knjigo in CRP.«<br />
Ko smo uskladili datume, smo aprila z dijaki obeh tretjih letnikov poslušali predavanje gospoda Boštjana<br />
Puclja, ki nam je res nazorno predstavil delovanje uprave in pokazal nekaj primerkov starih in novih<br />
geodetskih evidenc.<br />
Dijaki so bili zelo zadovoljni, ker so v praksi videli, kar so slišali pri teoretiĉnem pouku v šoli.<br />
Naslednji mesec smo obiskali Upravno enoto <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>. Tam sta nas sprejela gospod naĉelnik Joţe<br />
Preskar in gospod Marjan Bajuk. Uvodoma nam je gospod Preskar predstavil zgradbo, v kateri se nahajajo,<br />
nato pa nas je popeljal do poroĉne dvorane, kjer je predstavil Upravno enoto <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>. Gospod Bajuk pa<br />
je predstavil e-upravo in na primeru pokazal uporabo le-te.<br />
Predavanje je bilo za vse nas zelo zanimivo in pouĉno.<br />
Poročili dijakinj:<br />
V torek, 3.5.<strong>2011</strong>, smo dijaki 3. b letnika Srednje gradbene šole in lesarske šole <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong> obiskali<br />
Geodetsko upravo <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>. Gospod Boštjan Pucelj nas je nato popeljal v poroĉno dvorano, kjer nam je<br />
razloţil in pokazal, s ĉim se ukvarjajo.<br />
Geodetska uprava Republike Slovenije, ali krajše GURS, se deli na javni in zasebni sektor oziroma<br />
na Urad za geodezijo, Glavni urad, Urad za mnoţiĉno vrednotenje nepremiĉnin, Urad za nepremiĉnine in<br />
Obmoĉne geodetske uprave.<br />
Glavna in javnosti najbolj poznana naloga GU je. da spremlja, koordinira in evidentira podatke o prostoru in<br />
nepremiĉninah, ter v sodelovanju z ministrstvom za finance uvaja mnoţiĉno vrednotenje nepremiĉnin ter<br />
zagotoviti podatke za objektivno in celovito obdavĉenje nepremiĉnin ter izboljšanje uĉinkovitost trga z<br />
nepremiĉninami.<br />
Naloga je tudi zagotavljanje pogojev za izvajanje geodetskih meritev po sodobnih metodah geodetske<br />
izmere, temeljeĉih na satelitski tehnologiji pri doloĉanju poloţaja (lokacijske storitve).<br />
Skrb za skladnost drţavnega koordinatnega sistema z evropskim koordinatnim sistemom, zajemanja<br />
podatkov in uvajanja novih storitev je prav tako eden izmed strateških ciljev geodetske sluţbe.<br />
Po obisku Geodetske uprave si bomo laţje predstavljali sisteme, grafiĉne in pisne evidence.<br />
Mateja Vasiĉ, G3b, SGLŠ <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong><br />
19
V torek, 10.5.<strong>2011</strong>, smo dijaki 3. letnikov srednje gradbene šole obiskali Upravno enoto <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>. Pred<br />
stavbo sta nas priĉakala gospoda iz UE NM. Gospod Bajuk je napravil nekaj foto posnetkov, naĉelnik<br />
gospod Joţe Preskar pa nam je na kratko opisal zunanjost in zgodovino upravne enote. Objekt je prej sluţil<br />
kot porodnišnica, nato pa so obnovili njene notranje prostore in zunanjost. Naĉelnik nas je nato popeljal v<br />
poroĉno dvorano, kjer nam je razloţil delovanje UE.<br />
Upravna enota ima manjše podruţnice, imenovane krajevni uradi, razprostrte na 760 m 2 in tako<br />
pokriva obĉine <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>, Dolenjske Toplice, Mirna, Šentjernej, Šmarješke Toplice, Škocjan, Straţo in<br />
Ţuţemberk.<br />
Njihovo delo temelji na zaupanju, spoštovanju in strpnosti. Upravna enota se deli na štiri dele, in<br />
sicer na: sluţbe za skupne zadeve, oddelek za upravne notranje zadeve, oddelek za okolje in prostor ter<br />
oddelek za druţabne dejavnosti, gospodarstvo ter kmetijstvo. Nam je podrobneje razloţil delovanje oddelka<br />
za okolje in prostor, ki je bolj povezan z našim delom. Na tem oddelku se ukvarjajo z izdajanjem gradbenih<br />
ter uporabnih dovoljenj in potrdil, dovoljenj o ohranjanju narave, dovoljenj o rudarstvu, razlastitvami,<br />
stanovanjskimi zadevami itd.<br />
Za konec nam je gospod Bajuk prek spleta pokazali, da se ta potrdila in dovoljenja lahko dobijo na<br />
njihovi spletni strani in tako ljudem ni potrebno hoditi na upravno enoto.<br />
Obisk upravne enote mi je bil zelo všeĉ, saj je njena notranjost zelo urejena, ljudje pa so prijazni, kar<br />
se kaţe na številnih priznanjih in pohvalah.<br />
Maruša Gregoriĉ, G3a, SGLŠ <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong><br />
--LESSARSSTVO--<br />
Valentin Pečaver, univ. dipl. inţ. les<br />
Program Razred Št. ur Planirana ekskurzija<br />
OBDELOVALEC LESA<br />
Niţje poklicno<br />
izobraţevanje-novi (NPI)<br />
OBDELOVALEC LESA<br />
Niţje poklicno<br />
izobraţevanje-novi (NPI)<br />
MIZAR<br />
Srednje poklicno<br />
izobraţevanje-novi (SPI)<br />
MIZAR<br />
Srednje poklicno<br />
izobraţevanje-novi (SPI)<br />
MIZAR<br />
Srednje poklicno<br />
L1K 6 ‣ Gozdna uĉna pot Roţek Podturn in <strong>Novo</strong>les v Straţi<br />
(8 oktober <strong>2010</strong>)<br />
LG2K 4 ‣ Pohištveni sejem Ljubljana (12 november <strong>2010</strong>)<br />
(lesarji) 6 ‣ Ogled podjetja <strong>Novo</strong>les Straţa (2 december) (9<br />
december) (16 december)<br />
6 ‣ ekskurzija: LESTROJ, BLAŢIČ, Ljubljana. (Ogled<br />
sodobnih tehnologij za predelavo masivnega lesa in<br />
robne obdelave ploskovnega pohištva) (14.april <strong>2011</strong>)<br />
LG1C 4 ‣ Gozdna uĉna pot Roţek Podturn in <strong>Novo</strong>les v Straţi<br />
(7 oktober <strong>2010</strong>)<br />
6 ‣ Ogled podjetja <strong>Novo</strong>les Straţa (6 december) (13<br />
december) (20 december)<br />
L2D,<br />
L2E<br />
4<br />
6<br />
‣ Pohištveni sejem Ljubljana (12 november <strong>2010</strong>)<br />
‣ Ogled podjetja <strong>Novo</strong>les Straţa (6 december) (13<br />
december) (20 december) (2 december) (9 december)<br />
(16 december)<br />
L3B 6 ‣ Pohištveni sejem Ljubljana (10 november <strong>2010</strong>)<br />
6 ‣ Obisk: MOS Celje (14. september <strong>2010</strong>) Trubarjeva<br />
20
izobraţevanje-novi (SPI)<br />
LESARSKI TEHNIK<br />
Srednje strokovno<br />
izobraţevanje-novi (SSI)<br />
L1A 6<br />
6<br />
6<br />
domaĉija, Turjak<br />
‣ Gozdna uĉna pot Roţek Podturn in <strong>Novo</strong>les v Straţi<br />
(8 oktober <strong>2010</strong>)<br />
‣ Pohištveni sejem Ljubljana (10 november <strong>2010</strong>)<br />
‣ Ogled podjetja <strong>Novo</strong>les Straţa (1 december) (26 januar)<br />
LESARSKI TEHNIK<br />
Srednje strokovno<br />
izobraţevanje-novi (SSI)<br />
LESARSKI TEHNIK<br />
Srednje strokovno<br />
izobraţevanje-novi (SSI)<br />
LESARSKI TEHNIK<br />
Poklicno tehniško<br />
izobraţevanje-novi (PTI)<br />
LESARSKI TEHNIK<br />
Poklicno tehniško<br />
izobraţevanje-novi (PTI)<br />
Vsi oddelki<br />
L2A 12<br />
6<br />
‣ Projektni dan (Hrastovlje, Škocjanske jame, Piran)<br />
‣ Projektni dan/dnevna ekskurzija: LESTROJ,<br />
BLAŢIČ, Ljubljana. (Ogled sodobnih tehnologij za<br />
predelavo masivnega lesa in robne obdelave<br />
ploskovnega pohištva) (14.april <strong>2011</strong>)<br />
L3A 9 ‣ Projektni dan/dnevna ekskurzija: INTERCEST,<br />
LEITZ, Kranj. (Ogled sodobnih tehnologij za<br />
predelavo masivnega lesa Kranj in brušenje rezalnega<br />
orodja) Kranj (marec <strong>2011</strong>)<br />
12 ‣ Obisk: MOS Celje (14. september <strong>2010</strong>) Trubarjeva<br />
domaĉija, Turjak<br />
L1B 12 ‣ Obisk: MOS Celje (14. september <strong>2010</strong>) Trubarjeva<br />
domaĉija, Turjak<br />
‣ Projektni dan/dnevna ekskurzija: LESTROJ,<br />
BLAŢIČ, Ljubljana. (Ogled sodobnih tehnologij za<br />
predelavo masivnega lesa in robne obdelave<br />
ploskovnega pohištva) (14.april <strong>2011</strong>)<br />
L2B 6 ‣ Ogled: sejma Informativa 10 in NUK-a ( januar <strong>2011</strong>)<br />
L2C 6 ‣ Ogled: Montaţne hiše Riko in Inles Ribnica, (1. april<br />
<strong>2011</strong>)<br />
Vsi 3 ‣ Ogled steklarstvo Vidmar (nadomestna ekskurzija),<br />
oddelki 3 ‣ Predavanja in delavnice<br />
Projektni dan, ki je trajal 9 ur: Trubarjeva domaĉija, Turjak, obisk MOS Celje ( september <strong>2010</strong>) so<br />
izvedli oddelki: L3B (mizar), L3A (lesarski tehnik-SSI), L1B (lesarski tehnik-PTI).<br />
Gozdna uĉna pot Roţek Podturn in ţaga v Soteski (oktober <strong>2010</strong>), ki je trajala 6 ur so si ogledali oddelki<br />
L1a (lesarski tehnik SSI) in LG1C (kombiniran oddelek mizar-gradbinec) ter L1K (kombiniran oddelek<br />
niţjega poklicnega izobraţevanja: lesar - kovinar).<br />
Pohištveni sejem Ljubljana (november <strong>2010</strong>), ki je trajal 4 ur so si ogledali razredi: L1A (lesarski tehnik-<br />
SSI), L2D, L2E, L3B (mizar), LG2K (samo lesar-obdelovalec lesa).<br />
Ogled <strong>Novo</strong>lesa, ki je trajal 6 ur (tekom decembra <strong>2010</strong> in januarja <strong>2011</strong>) so si ogledali oddelki: L1A<br />
(lesarski tehnik-SSI), LG1C (kombiniran oddelek mizar-gradbinec), LG2K (lesarji-obdelovalci lesa), L2D,<br />
L2E (mizar).<br />
Ogled izdelave montaţnih hiš Riko in oknarna Inles Ribnica, (april <strong>2011</strong>), ki je trajal 6 ur si je ogledal<br />
oddelek L2B in L2C (lesarski tehnik PTI).<br />
21
Ogled sejma Informativa in ogled NUK-a (januar <strong>2011</strong>), je bil v kombinaciji z druţboslovjem in<br />
informatiko je trajal 6 ur si je ogledal oddelek L2B in L2C (lesarski tehnik PTI).<br />
Ogled sodobnih tehnologij za predelavo masivnega lesa Kranj (maj <strong>2011</strong>) ki je trajal cel dan, si je ogledal<br />
oddelek L3A (lesarski tehnik PTI).<br />
V mesecu maju je bil izpeljan projektni dan (Hrastovlje, Škocjanske jame, Piran) za gradbene tehnike in za<br />
oddelek L2a (lesarski tehnik SSI).<br />
Lestroj in sodobne materiale za robno obdelavo plošč podjetja Blaţič v Ljubljani (april <strong>2011</strong>) je trajal<br />
6 ur, ogledali so si oddelki: LG2K (lesarji), L2A (lesarski tehnik SSI), L1B(lesarski tehnik PTI),<br />
V sklopu predmetov in nadomešĉanj so bili izpeljani tudi krajši ogledi in predstavitve: <strong>Novo</strong>les, ki je lociran<br />
v Straţi, Aico, ki ima zastopstvo v Novem mestu, Steklarstvo Vidmar in podobno.<br />
Pri strokovnih ekskurzijah so bile vkljuĉene naslednje integrirane kljuĉne kvalifikacije:<br />
‣ Učenje učenja (urejeno pisanje zapiskov, uporaba razliĉnih virov, razvijanje socialnih spretnosti,<br />
razvijanje komunikacijskih spretnosti),<br />
‣ Socialne spretnosti (mirno reševanje sporov, timsko delo, sprejemanje in samostojno opravljanje<br />
nalog),<br />
‣ Okoljska vzgoja (varovanje okolja na poti in pri ekskurziji).<br />
‣ Zgodovina (uĉni listi)<br />
‣ Stroka (uĉni listi)<br />
‣ Geografija (uĉni listi)<br />
‣ Umetnost (uĉni listi)<br />
‣ Slovenščina pravopis pri izpolnjevanju uĉnih listov in poroĉil.<br />
Pri pripravi in izvedbi ekskurzij so sodelovali uĉitelji stroke in splošnih predmetov. Ekskurzije so bile<br />
mišljene projektno in so imele tri sklope.<br />
1. V prvem sklopu smo jim spremljevalci razloţili cilje ekskurzije. Opisali smo jim naloge, ki jih bodo<br />
morali opraviti in tudi kaj s tem pridobijo in ĉe ne kakšne so posledice.<br />
2. Sam potek vodenih ogledov je bil normalen, vodiĉ je podal razlago, demonstriral odgovarjal na vprašanja<br />
dijakov.<br />
3. Po vsebinskih sklopih je sledil kratek odmor, ki se je nadaljeval z aktivnostmi dijakov (reševanju kvizov,<br />
odgovarjanje na pisna vprašanja, tudi diskusije z uĉitelji spremljevalci, pri PTI programih, skiciranje. Po<br />
konĉani ekskurziji so dijaki tudi napisali poroĉila, ki jih je pregledala tudi uĉiteljica slovenskega jezika,<br />
nekajkrat tudi povzetke v tujem jeziku profesorica tujega jezika.<br />
Ogled gozdne učne poti Rožek in žage Soteska<br />
Valentin Pečaver, učitelj t.p.<br />
Gozdna uĉna pot Roţek je urejena v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah. Zajema biološko- gozdarsko<br />
tematiko ter druge posebnosti tega kraja. Pot z usmerjevalnimi tablami je dolga okoli 2 km in poteka po<br />
prijetni gozdni stezi oz. vlaki. Ponaša se s številnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, kraško udorno jamo<br />
(je ena najniţje leţeĉih nahajališĉ smrekovega gozda v Evropi), podzemno jamo Jazbina (leta 1887 je knez<br />
Ausperg dal zazidati vhod in jo uporabljal kot hladilnico) in puhalnikom (<strong>mesto</strong>, kjer iz zemlje piha zrak iz<br />
niţje leţeĉe kraške jame Jazbine) ter razvalinami gradu Roţek. Ţagarski obrat je bivši <strong>Novo</strong>lesov obrat za<br />
razrez hlodovine iglavce. Sedaj je zasebna last. Pomembno pa je poudariti, da je bila ekskurzija zastavljena<br />
tako, da so bile uĉne vsebine prilagojene vsem trem profilom pri niţjem poklicnem izobraţevanju, to je sicer<br />
22
terjalo veliko priprav, vendar je pri ustreznem angaţiranju vseh ekskurzija uspela. Na podlagi te ekskurzije<br />
so dijaki L1a pripravili razstavo herbarijev.<br />
Primeri poročil (skrajšano)<br />
Ogled podjetja RIKO hiše d.o.o.<br />
Sašo Racman , L2B<br />
V petek 1. Aprila <strong>2011</strong> smo se dijaki 2LB in L2C razreda Srednje gradbene in lesarske šole <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong><br />
odpravili na strokovno ekskurzijo v Ribnico, kjer smo si ogledali podjetje RIKO hiše d.o.o.. Podjetje RIKO<br />
v Sloveniji deluje šele 15 let, zato gre za relativno mlado podjetje v katerem deluje tudi dokaj mlad delovni<br />
kader. Podjetje ki ima sedeţ v Rusiji je razpršeno skoraj po celi Evropi.<br />
Kot smo izvedeli od pripovedovanja našega vodiĉa po podjetju, se RIKO hiše ukvarjajo predvsem z<br />
izdelavo ekoloških in nizko energijskih varĉnih hiš iz lesa. Inovativne objekte, ki jih gradijo v podjetju, so<br />
pred izdelane po lastnem patentu v proizvodnih dvoranah v Ribnici. Vsak RIKO objekt naĉrtujejo skupaj z<br />
naroĉnikom in poskrbijo za celotno pot, od zaĉetka<br />
ideje, do postavitve objekta in ureditve fasade. Na tej<br />
poti sodelujejo s priznanimi arhitekti, vedno pa<br />
upoštevajo potrebe in ţivljenjski slog naroĉnika, kar<br />
pomeni da povsem sledijo ţeljam naroĉnikov, ĉe je le to<br />
mogoĉe.<br />
SLIKA: Zunanja podoba podjetja RIKO hiše<br />
Z vodiĉem smo odšli po celotni proizvodnji, kjer smo<br />
videli izdelavo hiše od samega zaĉetka in vse do<br />
zakljuĉnih del. Z kratkimi izseki bom na hitro predstavil<br />
potek izdelave celotnega objekta.<br />
V veĉini podjetji se vse zaĉne v skladišĉu samega lesa, oziroma surovin s katerimi se posluţuje podjetje.<br />
Niĉ drugaĉe pa ni v podjetju RIKO, kot je vidno na spodnji sliki, ima podjetje skladišĉe, kjer hranijo ţe<br />
decimirane lesene trame, razne vezane plošĉe, ter razne vreĉe z raznimi celuloznimi ostanki ki jih<br />
uporabljajo za izolacijo.<br />
Ţe iz samega skladišĉa se les razreţe na doloĉene dimenzije, na kar sledi širinsko spajanje lesa, nato sledi<br />
pritrditev raznih plošĉ za izolacijo in nato še polnjenje reţ z<br />
celulozo ki sluţi za izolacijo, seveda pa za izolacijo uporabljajo<br />
še razne druge surovine in ne samo celulozo.<br />
SLIKA: Stroj za spajanje plošĉ (stenskih oblog)<br />
Stroj s katerim si pomagajo pri spajanju veĉ plošĉ skupaj za<br />
izolacijo, ponavadi so to plošĉe iz mavca (gips plošĉe). V<br />
naslednji sliki pa se vidi pripomoĉek za premikanje in<br />
prestavljanje izolacijskih plošĉ z enostavnim robotskim<br />
sistemom in pomoĉjo vakuuma, za katerega ne potrebujemo<br />
fiziĉne moĉi.<br />
23
SLIKA: Ţe izdelana zunanja stena, ki je pripravljena na nadaljnjo izdelavo.<br />
SLIKA: Pripravljen zgornji del stene za streho.<br />
SLIKA: Po dodani izolaciji na steno, sledi montaţa okrasnih letev na zunanjo steno, ki dajejo steni<br />
atraktiven in estetski videz.<br />
SLIKA: Pogled iz strani (stena, izolacija ter okrasne letev)<br />
24
SLIKA: Primer zunanje stene brez okrasnih letev, kjer pa so ţe vgrajena okna.<br />
Po izdelavi posameznih sten, sledi transport celotnega objekta v kosih na sam kraj kjer bo objekt postavljen.<br />
Kjer nato objekt tudi postavijo, nato pa ga razni podizvajalci opremijo še z notranjostjo in ostalimi dodatki.<br />
SLIKA: Primer montaţe hiše na samem prizorišĉu.<br />
SLIKA: In še primer ene izmed ţe postavljenih RIKO hiš.<br />
Ogled podjetja Intercest zastopnika podjetja Weinig v Kranju<br />
Dijaki, L 1.b<br />
V sredo. 18 maja. <strong>2011</strong> smo se dijaki L.1.b-PTI srednje lesarske šole<br />
odpravili na strokovno ekskurzijo v podjetje Intercet ki je slovenski<br />
zastopnik za podjetje Weining. Iz Novega mesta smo se odpravili ob<br />
7:10. in se skupaj podali v obrtno cono Šenĉur Kranj kjer ima podjetje<br />
Intercet svoj sedeţ.<br />
Ko smo prispeli do stavbe nas je tamkajšnje osebje lepo sprejelo nato<br />
pa smo se odpravili v skupne prostore kjer smo imeli predavanje.<br />
Najprej so nam predavali o širinskem in dolţinskem spajanju lesa na<br />
sodoben naĉin. Predstavili so nam predvsem stroje podjetja Weining ki<br />
so specializirani za tovrstno dejavnost…<br />
Ker nismo verjeli, da lahko v tako kratkem ĉasu kot je bilo prikazano<br />
razreţemo in pripravimo les so se tudi naši dijaki poizkusili v tem in sicer na staromodni roĉni naĉin<br />
zarisovanja in razreza lesa… no ja oni niso obdelovali lesa temveĉ so dobili papir v obliki deske na katerem<br />
so morali izrezati napake ter pripraviti kose katerih mere so bile doloĉene…<br />
Po šestih minutah razmišljanja in zarisovanja so fantje le dokonĉali krojno listo. Glede na izkoristek so bili<br />
kar uspešni glede na ĉas pa smo ugotovili da bi v istem ĉasu Weining-ov stroj razrezal kar lep zloţaj lesa oni<br />
pa so le 1 desko<br />
Potem smo si ogledali še ta stroj za razrez lesa ki ga hranijo v skladišĉu. Po konĉanem predavanju je sledila<br />
krajša pavza za malico in za osveţujoĉ napitek, potem pa smo se ponovno odpravili na predavanje kjer so<br />
nam spet predavali o Weining-ovih strojih in sicer o štiri stranskih skobeljnih strojih ter o celi proizvodnji<br />
prej omenjenih strojih z temi sedaj. Ugotovili smo da bi se z tako proizvodnjo dalo kar lepo zasluţiti saj je<br />
vse skupaj hitro zanesljivo in dobiĉkonosno. Pripravljenih so imeli kar nekaj filmĉkov ter diapozitivov tako<br />
d a so nam vse lepo in nazorno predstavili mi pa smo se po konĉanem predavanju z nekaj novega znanja in z<br />
25
nagradami za vse tiste ki so sodelovali odpravili proti Kranju v podjetje Leitz kjer smo spoznavali njihovo<br />
delo…<br />
Obisk Lestroja in Blažiča- robni trakovi<br />
Klemen Lesar, L 1b<br />
V ĉetrtek dne 21.4<strong>2011</strong> smo imeli strokovno ekskurzijo v Lestroja in robni trakovi Blaţiĉ. Najprej smo si<br />
ogledali Lestroja v Trzinu ki posluje na slovenskem trţišĉu ţe od leta 1989. Skrbijo za celovito ponudbo<br />
veĉjim in manjšim mizarjem ter drugim, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z obdelavo lesa. Njihov širok pogled<br />
nad lesno-obdelovalno stroko vam omogoĉa, da najdejo najbolj optimalno rešitev za nas. Nudijo Vam<br />
svetovanje pri nakupu, predstavitev delovanja strojev, prodajo strojev razliĉnih cenovnih razredov, montaţo<br />
stroja, oskrbovanje z rezervnimi deli ter vzdrţevanje strojev. Ko smo prišli nas je priĉakal prijazni gospod ki<br />
nam je razloţil kaj Lestroj sploh ponuja,nato smo se razdelili u dve skupini in si odšli ogledat lesno<br />
obdelovalne stroje.<br />
Najprej smo odšli kjer nam je pokazal Rezkalni stroj L'invincibile tip TI2600 na tem rezkarju je vse<br />
vodeno raĉunalniško. Posebnost tega rezkarja je da je vreteno vpeto direktno na motor kar prinaša tišje<br />
delovanje in hitrejšo nastavitev hitrosti.<br />
rezkalni stroj L'invincibile tip TI2600<br />
Ogledali smo si tudi rabljene stroje kar mi je bilo zelo všeĉ saj me<br />
marsikateri stroj zanima. Na koncu pa smo si še ogledali predstavitev<br />
delovanja cnc stroja SCM tip TECH Z2 ki bo prišel tudi v našo novo<br />
šolsko delavnico ko bo konĉana. Prednost tega stroja je zanesljiva<br />
tehnologija, sodobne rešitve ter izjemno dostopna cena izredna<br />
fleksibilnost, saj lahko imamo na voljo zares pestro dodatni opremo s<br />
katero lahko bistveno izboljšamo svoj proizvodni proces. Ta stroj<br />
vsebuje tudi program ki se ga lahko zelo hitro nauĉiš<br />
Potem smo odšli naprej in prišli do debelinke in poravnale gospod nam je opisal in pokazal SCM FS 520<br />
Class. Ta stroj ima elektriĉni dvig spust debelinke menjava operacije med poravnalko in debelinko sila<br />
enostavno. Pnevmatski sistem - preko gumba- soĉasno odpiranje obeh plošĉ.<br />
poravnalka debelinka<br />
SCM FS 520 Class SCM<br />
Nato smo odšli naprej v robne trakove Blaţiĉ. So specializirano<br />
podjetje za proizvodnjo robnih trakov in distribucijo materialov za<br />
pohištveno industrijo. So eden najveĉjih ponudnikov robnih trakov v<br />
Evropi in ekskluzivni zastopnik številnih priznanih blagovnih znamk<br />
za trge Slovenije in drţav JV Evrope. Vsem kupcem ponujajo<br />
popoln servis pri nakupu izdelkov in jim pomagajo tudi s<br />
svetovanjem in pomoĉjo pri iskanju najboljših rešitev. Na zalogi imajo veĉ kot 25.000 raznovrstnih<br />
izdelkov. Z njo vam omogoĉajo celovito ponudbo in takojšen nakup ţelenih materialov. Njihovo vodilo je<br />
slediti razvoju in trendom na svetovnih trgih in jih pribliţati ter prilagajati kupcem. V Sloveniji so številka<br />
1 pri ponudbi robnih trakov za pohištvo. Imajo najveĉji izbor barv in dekorjev, razliĉnih debelin in razliĉnih<br />
širin. Na zalogi imajo trakove iz furnirjev 50 drevesnih vrst, ABS robne trakove v 350 dekorjih in<br />
melaminske robne trakove v 150 razliĉnih dekorjih. Za hitro in natanĉno izbiro ustreznega traku so razvili<br />
26
spletni Iskalnik ABS trakov. Imajo pet lastnih prodajnim mest, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Murski<br />
Soboti, Novem mestu in Ĉrnomlju. Razkazali so nam razrezovalnico in skladišĉe furnirja,pokazali so nam<br />
dolţinsko spajanje furnirja. Nato smo odšli u naslednji<br />
prostor kjer so nam pokazali kako na furnir nanesejo lepilo<br />
ter kako in na kakšen naĉin te dolge robne trake obrusijo in<br />
razreţejo na primerno debelino in širino. ogledali smo si<br />
tudi njihovo najnovejšo izdelavo aluminijastih profilov za<br />
raznorazna vratca,pokazali so nam tudi raznorazna<br />
skladišĉa v katerih imajo vse kar potrebujejo kupci. Na<br />
koncu smo si ogledali še njihovo trgovino in njihovo<br />
prodajno ponudbo. Najbolj všeĉ mi je bila kuhinja ki ima<br />
elektronska vodila in se vsa vratca in predali odpirajo na<br />
dotik. Ta strokovna ekskurzija mi je bila zelo všeĉ saj sem<br />
spoznal in videl marsikaj kar še nisem vedel.<br />
--LESSARSSTVO--<br />
Valentin Pečaver, univ. dipl. inž. les.<br />
S E J M I – P R O J E K T N I D N E V I<br />
Ogled 43. mednarodnega obrtnega sejma v Celju (september <strong>2010</strong>) so si ogledali razredi L3a, L3b in L1b<br />
Pohištveni sejem Ljubljana (november <strong>2010</strong>) so si je ogledali L1a LG2k, L2d, L2e in L3b Ker je ogled<br />
krajši smo ga kombinirali z ogledom Trubarjeve domaĉije, Turjaka in Ribnice.<br />
Ogledi sejmov so bili zastavljeni deloma projektno.<br />
Ogled 43. obrtnega sejma v Celju<br />
Valentin Pečaver, učitelj t.p.<br />
V številnih halah se je predstavilo veliko razliĉnih podjetij in obrtnikov ki<br />
so ponujali številne lesne in druge materiale , orodja, stroje, opremo za<br />
podroĉje obrti in deloma industrije. Na razstavnih prostorih je veliko<br />
gospodinjskih pripomoĉkov, orodij za obrtnike in podjetnike, (stroji od<br />
navadnih do CNC strojev… za velike podjetnike, kot tudi mnogo manjše<br />
stroje in pripomoĉke za manjše obrtnike oziroma za lastno uporabo.<br />
Ogledati si je moţno veliko zanimivih kuhinj, spalnic, kopalnic,… skratka<br />
notranje pohištvo, velikih ter tudi<br />
uspešnih firm znanih po širni Evropi<br />
oz marsikatera po celem svetu.<br />
Za dijake so zanimive mnoge stvari: koliko ĉasa traja za izdelavo<br />
izdelka, materiali za izdelavo in raznorazna podobna vprašanja o<br />
lesarstvu. V nadaljevanju si je moţno ogledati starine oz pohištva ki je<br />
bilo restavrirano. Na ogled je tudi veliko pohištva z intarzijami in<br />
pohištvo oz kosi ki so bili rezbarjeni in podobno…<br />
Ena izmed lepših in eksponatov je bila miza z intarzijo in rezbarjenimi nogami.<br />
.<br />
27
R A Z S T A V E<br />
––LESSARSSTVO--<br />
Nadja Kapš, dipl. inž. les.<br />
V letošnjem šolskem letu smo na hodnikih lesarskega trakta postavili malo manj razstav, kot v prejšnjem<br />
šolskem letu. Na ogled smo jih postavili profesorji in dijaki pod vodstvom mentoric in mentorjev. V<br />
stekleni vitrini smo razstavili nekaj novih izdelkov, poleg tega smo z raĉunalniško prestavitvijo prikazali<br />
tekmovanje Euroskills <strong>2010</strong>. V ta namen smo postavili tudi razstavo z naslovom Euroskills <strong>2010</strong> v Lizboni.<br />
Na ogled so svoje izdelke postavili tudi izvajalci eko dnevov, ki smo jih izvajali vse šolsko leto.<br />
DAN ODPRTIIH VRAT 22001100<br />
Nadja Kapš, dipl. inž. les.<br />
Anže Mrvar<br />
P R O M O C I J A Š O L E<br />
Tudi letos je dan odprtih vrat potekal za celotni Šolski<br />
<strong>center</strong> v Športni dvorani Leona Štuklja, ki se je za en dan<br />
spremenila v sejemski prostor, na katerem smo predstavili<br />
vse stare in nove programe, ki jih bomo razpisali v šolskem<br />
letu <strong>2011</strong>/2012.<br />
Na razstavnem prostoru gradbeno-lesarske šole smo<br />
prikazali naslednje poklice:<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
gradbeni tehnik<br />
v modelu skupnega izvajanja programov smo<br />
predstavili poklice tesar, zidar, izvajalec<br />
suhomontaţne gradnje, pečar - keramik<br />
okoljevarstveni tehnik,<br />
tehnik oblikovanja,<br />
lesarski tehnik SSI,<br />
lesarski tehnik PTI,<br />
mizar in<br />
obdelovalec lesa<br />
Izobraţevanje gradbenih tehnikov smo prikazali v obliki dela z raĉunalniškim programom AutoCAD, kjer<br />
so dijaki v ţivo risali projekt stanovanjske hiše, med drugim tudi v 3D tehniki. Delo na podroĉju poklicnega<br />
izobraţevanja so prikazali dijaki v sodelovanju z gradbenimi podjetji in obrtniki. Zidarji so sestavili zid iz<br />
YTONG zidakov, ki je vseboval tudi loke. Keramiki so oblagali steno s keramiĉnimi plošĉicami, pri tem pa<br />
so jim pomagali uĉenci osnovnih šol. Še posebej je bila letos zanimiva predstavitev poklica tesar, kjer smo s<br />
pomoĉjo raĉunalniško vodenih strojev prikazali izdelavo lesenega ostrešja. To ostrešje pa smo pokrili s<br />
slamnato streho in tako ustvarili kontrast med tradicionalnim gradbeništvom in sodobno tehnologijo.<br />
Na naši spletni stani si lahko ogledate video posnetke o poteku dneva odprtih vrat in izdelav slamnate<br />
strehe.<br />
28
Lesarski tehnik – PTI in SSI<br />
Obiskovalcem smo pripravili demonstracijo rezbarjenja razliĉnih motivov. Z zanimanjem so si ogledovali<br />
rezbarjenje trtnega lista z vitico, zanimivi pa so bili<br />
tudi ostali motivi. Obiskovalci so si z zanimanjem<br />
ogledali predstavitev obdelave površine s šelakom,<br />
ki sta jo predstavila dijaka zakljuĉnega letnika<br />
lesarski tehnik PTI. To tehniko spoznavajo pri<br />
predmetu restavriranje pohištva. Drugi so si lahko<br />
ogledali postopni nastanek tehniĉne risbe<br />
pohištvenega elementa v programu AutoCAD, ki sta<br />
ga predstavila dijaka 2. letnika lesarski tehnik.<br />
Obdelovalec lesa in mizar<br />
Poklic obdelovalec lesa in mizar smo predstavili z<br />
izdelavo stolca »štokerla« in z intarzijami. Dijaki<br />
tretjega letnika, ki se izobraţujejo za poklic mizar, so s pomoĉjo uĉiteljev praktiĉnega pouka obiskovalcem<br />
predstavili izdelavo malega stolca »štokerla« in tehniko okraševanja lesa z lesom, to je intarzijo. Tudi letos<br />
se je ţe tretje leto zapored predstavilo podjetje, ki je predstavljalo strojĉke za roĉno obdelavo lesa - De Walt.<br />
Obiskovalci so lahko tudi aktivno sodelovali pri sestavljanju obeh. Poleg tega jim je dijak tretjega letnika<br />
programa mizar predstavil, kako si lahko s pomoĉjo raĉunalniškega programa AutoCAD izrišejo naĉrt<br />
stolca, ki ga potem pri praktiĉnem pouku tudi izdelajo.<br />
Poleg predstavitve strokovnega dela gradbeništva in lesarstva so si obiskovalci na razstavnem prostoru šole<br />
lahko tudi ogledali, kaj poĉnejo dijaki pri splošnih predmetih. Uĉitelji se trudijo, da bi bile njihove vsebine<br />
kar se da strokovno obarvane. Pri pouĉevanju tujih jezikov poseţejo tudi v stroko, saj se dijaki seznanijo z<br />
razliĉnimi strokovnimi termini. Dijaki gradbeno-lesarske šole so v ta namen pripravili zelo lepe plakate v<br />
angleškem in nemškem jeziku, s katerimi si pomagajo pri osvajanju doloĉenih snovi. Kot rezultat našega<br />
skupnega dela pa so tudi izdelki, ki so jih izdelali dijaki v šolskih delavnicah, ki so popestrili razstavni<br />
prostor naše šole.<br />
Obiskovalcem smo vse potrebne informacije o programih, ki jih naša šola ţe izvaja in tudi o prenovljenih<br />
ter o novih programih, s katerimi naj bi zaĉeli v naslednjem šolskem letu, posredovali z zelo liĉno urejeno<br />
info toĉko. Ne smeva pa pozabiti tudi na zelo liĉne zloţenke z informacijami o poklicih, ki smo jih pripravili<br />
za naše obiskovalce.<br />
Misliva, da je bil razstavni prostor naše šole in tudi celotnega Šolskega centra zelo lepo urejen, kar dokazuje<br />
tudi pohvala s strani vodstva in obiskovalcev, ki jo je bil deleţen celoten Šolski <strong>center</strong> <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>.<br />
IINFORMATIIVNII DAN<br />
Maja Weiss, prof<br />
V letošnjem letu je informativni dan potekal 11. in 12. februarja. Predstavili smo enajst programov. S<br />
podroĉja gradbeništva smo predstavili naslednje programe: pomoĉnik pri tehnologiji gradnje (NPI), zidar,<br />
tesar, peĉar-keramik in izvajalec suhomontaţne gradnje (SPI), okoljevarstveni tehnik (SSI) in gradbeni<br />
tehnik (SSI). S podroĉja lesarstva smo predstavili naslednje programe: obdelovalec lesa (NPI), mizar (SPI)<br />
in lesarski tehnik (SSI in PTI). Organizacija informativnega dneva je bila sicer odliĉna, obisk pa je bil<br />
skromen.<br />
P R O G R A M P R E D S T A V I T E V P O K L I C E V N A O S N O V N I H Š O L A H<br />
Mirjam Žnidarčič, univ. dipl. soc. del<br />
V letošnjem šolskem letu, smo bili z odzivom in zanimanjem osnovnih šol za predstavitev naših<br />
izobraţevalnih programov in organizacijo tehniĉnih dni za njihove uĉence, zelo zadovoljni.<br />
29
Dejavnosti po osnovnih šolah in na Šolskem centru so potekale od septembra do maja. Na 12 šolah smo<br />
predstavljali naše izobraţevalne programe, na 17 pa smo poleg promocije naših poklice, izvedli tudi tehniĉni<br />
dan.<br />
Skupina uĉiteljev splošno izobraţevalnih in strokovnih predmetov<br />
ter uĉitelji praktiĉnega pouka Biljana Bahat Vovk, Miran Bajec,<br />
Radomir Bajić, Slavko Barboriĉ, Darko Brišar, Nevenka Cesar,<br />
Goran Delajković, Mirko Gorenc, Miha Gorše, Anton Hrastar,<br />
Igor Kalin, Franci Kapš, Nadja Kapš, Anton Košir, Slavko Mirtiĉ,<br />
Anţe Mrvar, Valentin Peĉaver, Sašo Pekolj, Franci Struna, Maja<br />
Weiss, Zdenka Zorko in Lili Ţnidaršiĉ ter svetovalna delavka,<br />
smo naše gradbeno - lesarske programe predstavljali na osnovnih<br />
šolah, in sicer predvajali smo kratek film o naših poklicih in<br />
pripravili predavanje v obliki predstavitve naših poklicev s<br />
pomoĉjo spletnih strani naše šole. Na tehniĉnih dnevih so uĉenci<br />
osnovnih šol s pomoĉjo uĉiteljev stroke in praktiĉnega pouka izdelovali izdelke, in sicer v lesarski delavnici<br />
so izdelovali ptiĉjo hišico in leseno škatlico, v gradbeni delavnici pa mozaik. Izdelke so lahko uĉenci<br />
odnesli domov. Uĉencem devetega razreda, ki so nas obiskali na šoli smo pripravili delo z raĉunalnikom in<br />
sicer so s pomoĉjo raĉunalniškega programa, pod vodstvom uĉitelja strokovnih predmetov, opremljali<br />
prostore.<br />
V letošnjem šolskem letu smo veliko ĉasa namenili promociji<br />
vseh izobraţevalnih programov, saj opaţamo da se zadnja leta<br />
zmanjšuje vpis na vse programe, ki jih razpisuje Srednja<br />
gradbena in lesarska šola.<br />
Zaradi majhnega števila prijav v posamezne programe,<br />
Ministrstvo za šolstvo in šport za šolsko leto <strong>2011</strong>/2012 ni<br />
odobrilo izvajanje programov srednje poklicnega izobraţevanja,<br />
smer zidar, izvajalec suhomontaţne gradnje in tesar, srednje<br />
strokovnega izobraţevanja okoljevarstveni tehnik ter niţje<br />
poklicnega izobraţevanja pomoĉnik pri tehnologiji gradnje.<br />
Nekaj uĉencev, ki pa so se sprva le prijavili v omenjene<br />
programe, smo morali preusmeriti na druge programe znotraj naše šole oziroma so prenesli prijavnico na<br />
druge srednje šole.<br />
V drugi polovici šolskega leta smo priĉeli z evalvacijo dejavnosti v zvezi s promocijo, in sicer smo petim<br />
osnovnim šolam poslali vprašalnik o zadovoljstvu glede naših predstavitev poklicev in izvedbo tehniĉnih<br />
dni.<br />
Povratne informacije svetovalnih delavk in uĉiteljev tehnike osnovnih šol so zelo pozitivne, naĉin<br />
predstavitve poklicev in izvedba tehniĉnih dni pa uĉinkovita in kakovostna za uĉence 6., 7., 8. in 9.<br />
razredov. Odloĉili smo se, da bomo s takim naĉinom dela nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu. Na<br />
podlagi podrobnejše analize pa bomo naše aktivnosti glede promocije programov v novem šolskem letu še<br />
izboljšali na podlagi predlogov osnovnih šol.<br />
P R O J E K T I<br />
SSODELOVANJJE V PROJJEKTU RESSTAVRIIRANJJA<br />
Slavko Mirtič, učitelj p.p.<br />
Umetnine so del ĉlovekovega materialnega bogastva. Ţal jih premalo cenimo in vse pogosteje konĉujejo na<br />
odpadih ali pa jih ljudje preprosto odvrţejo in zaţgejo. Na naši šoli poskušamo pri restavriranju ohranjati,<br />
vzdrţevati in pouĉevati o kulturni dedišĉini v našem okolju. Vsekakor pa je pri tem nujen spoštljiv odnos do<br />
umetnin, ki so tudi identiteta naroda. Dijaki pri predmetu spoznavajo tudi primarno fazo restavratorskega<br />
opravila, torej ĉišĉenje, spoznavanje materialov, odstranjevanje razliĉnih premazov, uniĉevanja insektov in<br />
popravila poškodovanih delov. Predmet je vrsto let pouĉeval in svoje znanje na mlajše generacije prenašal<br />
30
Anton Košir, sedaj je na tem delovnem mestu Anton<br />
Hrastar. Oba sta skupaj s tehniki zakljuĉnih letnikov<br />
pomagala pri restavriranju cerkvenih klopi v cerkvi Sv.<br />
Antona Padovanskega v Preĉni pri Novem mestu. Za<br />
uspešen projekt, v katerem je naša šola sodelovala prviĉ, so<br />
poleg obeh<br />
uĉiteljev<br />
zasluţni še<br />
ţupnik Joţe<br />
Mrvar in<br />
seveda<br />
dijaki, ki so<br />
tako svoje<br />
teoretiĉno znanje preizkusili v praksi. Stare, obnovljene klopi<br />
so zasijale v novi podobi. Za premazno sredstvo so dijaki<br />
uporabili šelakovo polituro in tako podaljšali ţivljenjsko<br />
dobo klopi v cerkvi, ki je lani praznovala ĉastitljivo<br />
stoletnico.<br />
SSODELOVANJJE V PROJJEKTU RK<br />
Slavko Mirtič, učitelj p.p.<br />
Prijetno delo, povezano s koristnim, delo za uĉenje in nadaljnje ţivljenje, pa tudi krepitev solidarnosti in<br />
posluha za soĉloveka, je moto dijakov in uĉiteljev SGLŠ. Na delovni praksi so se dijaki, bodoĉi lesarski<br />
tehniki, s svojim mentorjem Slavkom Barboriĉem dogovorili, da bi del svojega praktiĉnega usposabljanja<br />
namenili d obrodelnosti. Izpod spretnih in pridnih rok so tako v kratkem ĉasu nastali lepi in uporabni izdelki<br />
pisalne mize s predalnikom za šolske potrebšĉine. S pomoĉjo Obmoĉnega zdruţenja RK <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong> in<br />
organizacij na terenu smo stopili v stik z druţinami, ki tako pomoĉ potrebujejo. Tako smo izdelali<br />
posamezne kose pisarniškega pohištva za tri druţine. Primopredajo izdelkov smo ob prisotnosti ĉlanic KO<br />
RK izvedli v maju in juniju.<br />
JJUNIIOR ACIIEVEMENT<br />
Goran Delajković, univ. dipl. inž. les.<br />
V okviru predmetnega podroĉja » Podjetje in priprava dela« dijaki programa srednjega strokovnega<br />
izobraţevanja lesarski tehnik obvladujejo postopke poslovnih procesov, postopke priprave dela in izvedbe<br />
poslovnih in proizvodnih procesov. Na predlog vodstva šole se je skupina dijakov iz L3A – lesarski tehnik -<br />
31
odzvala in sprejela izziv, da na osnovi predlagane dispozicije pripravi in izvede projektiranje, organizacijo<br />
in proizvodnjo ter montaţo pohištva za opremo krizne sobe v prostorih objekta rdeĉega kriţa na Ulici<br />
Slavka Gruma v Novem mestu. Pod mentorstvom uĉitelja Gorana Delajkovića , univ. dipl. inţ., so dijaki<br />
oblikovali projektno skupino v sestavi:<br />
Gregor Krajšek - oblikovanje<br />
Borut Florjanĉiĉ - oblikovanje<br />
Beno Govekar - konstrukcije<br />
David Jerovšek - proizvodna tehnologija<br />
Glorija Cvelbar - vodja skupine.<br />
Po predstavitvi predlogov idejnih rešitev je skupina predloge predstavila gospodu Antonu Cvelbarju,<br />
lastniku podjetja Mizarstvo, Anton Cvelbar ,s.p. , Dolenje Vrhpolje. Gospod Cvelbar je podprl predlog<br />
skupine, ponudil izvedbo na strojni opremi podjetja ter pomoĉ v materialu. Rezultat je narejeno pohištvo,<br />
zasnovano po potrebah prostora krizne sobe ter usklajeno z videzom ostale vgrajene opreme v prostorih.<br />
Realizacijo projekta je podprlo vodstvo Šolskega centra NM , Srednje gradbene in lesarske šole, in sicer<br />
ravnateljica gospa Damjana Gruden, dipl. inţ., ter koordinator aktivnosti zunanjega sodelovanja OOZRK<br />
NM gospod Igor Kalin v sodelovanju z OZRK, ki ga je predstavljala gospa Barbara Ozimek.<br />
KAKOVOSST<br />
mag. Biljana Bahat Vovk, univ. dipl. soc.<br />
Priprava dobrih izhodišĉ, nenehno spremljanje in razvijanje, dopolnjevanje ter prilagajanje realnim<br />
potrebam stroke in okolja so vodila, ki nas usmerjajo k spremembam, izboljšanju oz. oblikovanju<br />
kakovostnega vzgojno-izobraţevalnega procesa.<br />
Naši dijaki so sodelovali na razliĉnih podroĉjih in širili svoje znanje ter urili spretnosti z razliĉnimi<br />
dejavnostmi. Navajamo samo najodmevnejše doseţke.<br />
Komisija za kakovost, ki dela na vzgojno-izobraţevalnem podroĉju, je v šolskem letu <strong>2010</strong>/<strong>2011</strong> skrbela za<br />
uvajanje elementov in merljivih kriterijev – indikatorjev kakovosti dela na šoli, poskušala pa je tudi razviti<br />
smernice za vzpostavitev celovitega sistema zagotavljanja kakovosti dela na šoli.<br />
Vkljuĉenost naše šole v projekt »MUNUS 2 – Uvajanje novih izobraţevalnih programov v srednjem<br />
poklicnem in strokovnem izobraţevanju s podroĉja tehnike za obdobje 2008–2012« je skupini za kakovost<br />
omogoĉilo aktivno sodelovanje v okviru vsebinskega podroĉja Kakovost.<br />
Šolsko komisijo za kakovost so v preteklem šolskem letu sestavljali:<br />
Damjana Gruden, ravnatelj / ĉlan;<br />
Mirjam Ţnidarĉiĉ, svetovalna delavka / ĉlanica;<br />
Saša Kralj, uĉiteljica splošnoizobraţevalnih predmetov / ĉlanica;<br />
Melita Blatnik, uĉiteljica splošnoizobraţevalnih predmetov / ĉlanica;<br />
Valentin Peĉaver, uĉitelj strokovnoteoretiĉnih predmetov / ĉlan;<br />
Mirko Gorenc, uĉitelj strokovnoteoretiĉnih predmetov / ĉlan;<br />
Biljana Bahat Vovk, uĉiteljica splošnoizobraţevalnih predmetov / vodja tima;<br />
Matjaţ Ţeljko, predstavnik dijakov.<br />
V šolskem letu <strong>2010</strong>/<strong>2011</strong> se je komisija prioritetno ukvarjala s poglabljanjem podroĉja vloga učitelja<br />
mentorja in medosebni odnosi.<br />
Dobro poĉutje v okolju, v katerem preţivimo veliko svojega ĉasa, je pomembno tako za uĉitelje kot za<br />
dijake. Zato smo se odloĉili, da si bomo naĉrtno prizadevali razvijati dobre medosebne odnose, ki so temelj<br />
za kakovostno delo.<br />
Aktivnosti projektne skupine za kakovost<br />
32
Uĉitelj je postavljen v samo središĉe razvoja kakovosti izobraţevanja, oblikuje primerno uĉno okolje in ga<br />
izboljšuje. Pridobiti ĉim veĉ raznovrstnih idej za kakovostnejši vzgojno-izobraţevalni proces je bilo vodilo<br />
delavnice, ki jo je v okviru pouka sociologije izvajala Biljana Bahat Vovk s pomoĉjo uĉne mape, ki so jo<br />
pripravili na naši šoli v projekt »MUNUS 2«.<br />
V sodelovanju z dijaško organizacijo naše šole smo pripravili predavanje na temo predstavitve Ustave,<br />
Evropskega parlamenta in politiĉnega sistema. Dijaki so bili navdušeni nad predavanjem pravnika z Pravno<br />
informacijskega centra Primorske. Izraţali so mnenje, da dijaki potrebujejo veĉ tovrstnih informacij za<br />
splošno razgledanost.<br />
V novembru <strong>2010</strong> pa smo z anketiranjem 65 staršev ţeleli preveriti, kako nam na naši šoli uspeva dosegati<br />
cilj, biti ugledna, kakovostna in mladim prijazna šola.<br />
Ugotovili smo, da:<br />
- veĉina staršev meni, da je naša šola dobra šola, na kateri se njihov otrok poĉuti varnega in sprejetega;<br />
- so rezultati analize vprašalnika zelo vzpodbudni, saj je veĉina staršev in dijakov zadovoljna z delom<br />
uĉiteljev;<br />
- si dijaki ţelijo uĉitelja, ki ima spoštljiv odnos, avtoriteto, je dosleden pri napovedih, obljubah ipd., zna<br />
dijake pohvaliti;<br />
- si dijaki ţelijo veĉjo dostopnost uĉiteljev in njihovo zaupanje ter veĉ odkritega pogovora z uĉitelji.<br />
V marcu <strong>2011</strong> so se trije ĉlani naše šole udeleţili regijskega sreĉanja vsebinskega podroĉja Kakovost v<br />
okviru projekta MUNUS 2 na Otoĉcu, kjer smo se informirali in sodelovali v delavnicah o generaciji y ter<br />
sodelovali pri konkretnih primerih dobre prakse za pripravo uĉnih situacij in medpredmetnega povezovanja.<br />
V aprilu in maju <strong>2011</strong> smo s konzorcijskimi partnerji v projektu MUNUS 2 izpeljali samoevalvacijo s<br />
pomoĉjo spletnega orodja.<br />
Podroĉje, ki smo ga evalvirali, je bilo pozitivna klima in medsebojni odnosi,uĉenje in pouĉevanje.<br />
V samoevalvacijo je bilo vkljuĉenih 31 uĉiteljev in 300 dijakov naše šole. Tovrstna, tako obseţna izkušnja<br />
je bila za nas nova in zanimiva. Vsekakor pa smo spoznali, da je samoevalvacija zagotovo ena izmed metod<br />
zagotavljanja kakovosti, ki postopoma postaja stalnica našega vzgojno-izobraţevalnega dela.<br />
Naš cilj je vzgojiti in usposobiti dijaka za vseţivljenjsko uĉenje. Le ustvarjalni, odgovorni, kritiĉni,<br />
motivirani in prilagodljivi posamezniki, ki bodo znali spremembe obvladovati, sooblikovati in izkorišĉati<br />
sebi v prid, se bodo lahko spopadali z nenehnimi spremembami, teţavami in novimi izzivi.<br />
Pred nami je zahtevna in odgovorna razvojno procesna in evalvacijska naloga. Sistematiĉno naĉrtovanje in<br />
vzpostavitev celovitega sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti nam bo pri tem zagotovo v pomoĉ.<br />
Naĉrti v prihodnosti: Ukrepi za razvoj sistema:<br />
- izpopolnjevanje na podroĉja vloge uĉitelja mentorja in medosebni odnosi, saj si na šoli prizadevamo<br />
razviti visoko stopnjo sodelovalne kulture in dobrega poĉutja tako dijakov kot uĉiteljev,<br />
- ĉim veĉ izvedb projektnega uĉnega dela za dijake prvih letnikov z namenom motivirati in<br />
informirati dijake - laţji prehod iz osnovne šole v srednjo, spoznavanje novega okolja in miroljubno<br />
soţitje na šoli (september, oktober – razrednik, svetovalna delavka, zunanji sodelavci itd.),<br />
- priprava in izvedba konzorcijske samoevalvacije – podroĉje bo uĉenje in pouĉevanje, kazalnik pa<br />
šolska klima ( uĉiteljski zbor, dijaki),<br />
- priprava ukrepov za izboljšanje,<br />
- priprava okrogle mize z naslovom Jasno in glasno, kjer bodo sodelovali predsedniki oz. predstavniki<br />
vseh oddelĉnih skupnosti, štirje uĉitelji, šolska svetovalka ter ravnatelj,<br />
- organizirati seminarje na temo obvladovanje stresa, konfliktov itd.,<br />
33
- primerjati uĉiteljevo samoevalvacijo z rezultati dijakov,<br />
- pripraviti smernice in predloge (dijaki, uĉitelji ter oţje in širše okolje) za kakovostnejše delo na<br />
šoli,<br />
- vodenje evidence (ravnateljica in svetovalna delavka) o prisotnosti staršev na govorilnih urah in<br />
roditeljskih sestankih ter analiza zadovoljstva staršev z organizacijo in vsebino govorilnih ur ter<br />
roditeljskih sestankov,<br />
- tematska sreĉanja razrednikov ( priprava na govorilne ure, roditeljski sestanek, sodelovanje s starši,<br />
kvalitetni odnosi z dijaki,…)<br />
- promocija na osnovnih šolah,<br />
- humanitarne akcije znotraj šole in v sodelovanju z zunanjimi institucijami,<br />
- spodbujanje strokovnih delavcev k spremljanju novosti na podroĉju novih tehnologij.<br />
EKO ŠŠOLA<br />
Nadja Kapš, dipl. inž. les., Suzana Kumelj Bračič, prof.<br />
Tudi v tem šolskem letu je bila naša šola<br />
vkljuĉena v projekt »Eko šola kot naĉin<br />
ţivljenja«. Vsaka ustanova, ki se je<br />
potegovala za potrditev zelene zastave<br />
ekošole, je morala sodelovati v treh vodilnih<br />
sklopih, ki jih je bilo potrebno izvajati vse<br />
leto in v katerega so morali biti vkljuĉeni vsi<br />
na šoli. Izbrali smo energijo, odpadke in<br />
vodo. Poleg tega je morala šola sodelovati<br />
tudi v vsaj eni od tem projekta Podnebne<br />
spremembe in še v dveh ostalih projektih po<br />
izbiri, ki jih je razpisala nacionalna<br />
koordinacija slovenske eko šole. Izbrali smo<br />
Svet je lep, Revšĉina v svetu in pri nas,<br />
Ekobranje za ekoţivljenje in Mladi<br />
poroĉevalci. Na SGLŠ smo izvajali še prostovoljne aktivnosti, kot so ekodan,<br />
ekobralna znaĉka, nateĉaj vošĉilnic, zbiranje izrabljenih tonerjev in kartuš,<br />
plastiĉnih pokrovĉkov ter odpadnih baterij.<br />
Vse dejavnosti smo izpeljali zelo uspešno in s tem smo potrdili ekozastavo za šolsko leto <strong>2010</strong>/11.<br />
Zdenka Zorko, univ. dipl. inž. gra.<br />
Tako kot v preteklih letih smo na Srednji gradbeni in lesarski šoli tudi za šolsko leto <strong>2010</strong>/11 pripravili<br />
precej pester nabor najrazliĉnejših aktivnosti, ki smo jih izvajali v projektu Ekošola.<br />
Srednje šole so poleg navedenih obveznosti lahko izbrale tudi nekatere prostovoljne dejavnosti s podroĉja<br />
varovanja okolja. Odloĉila sem se, da bom prevzela vlogo vodje akcije<br />
zbiranja manjših elektriĉnih in elektronskih aparatov ter baterij. Na sestanku<br />
smo se odloĉili, da se bomo osredotoĉili predvsem na zbiranje odpadnih<br />
baterij. Dijake sem obvestila o daljšem ĉasovnem poteku in o naĉinu zbiranja<br />
le-teh. V zbornici šole in v gradbenem kabinetu smo postavili kartonske<br />
škatle, kamor so dijaki in uĉitelji lahko odlagali izpraznjene baterije. Naša<br />
ţelja je bila, da bi jih nabrali preko petdeset kilogramov. Nekateri dijaki so se<br />
zelo potrudili in baterije zbirali po vsej soseski. Veĉkrat so jih prinesli preko<br />
sto naenkrat. Na koncu smo jih stehtali in bili z rezultatom zadovoljni.<br />
Dosegli smo naĉrtovano. Poroĉilo o akciji in fotografije najbolj prizadevnih<br />
dijakov bomo objavili na spletni strani naše šole in v obeh naših šolskih<br />
34
ĉasopisih - Legri in Eko ĉasopisu.<br />
Ogledate si lahko tudi poroĉili dveh najuspešnejših nabiralcev odpadnih baterij, dijakov 3.a letnika Srednje<br />
gradbene šole.<br />
P R O J E K T N I D N E V I<br />
GRADBENIIŠŠTVO<br />
Zdenka Zorko, univ. dipl. inž. grad.<br />
Glavni cilj projektnih dni je prenesti teoretiĉno pridobljeno znanje pri pouku v prakso. V prvem in drugem<br />
letniku si prizadevamo povezati veĉ teoretiĉnih modulov, tako splošnih kot strokovnih, jih na primerih v<br />
praksi analizirati in celostno prepoznati. Tako so bili dijaki prvega letnika na ogledu Kartuzije Pleterje in<br />
muzeja na prostem, kjer so preizkušali svoje znanje zgodovine in umetnosti, sposobnosti opazovanja,<br />
likovne interpretacije, prostorske predstave in roĉnih spretnosti. Razdeljeni v skupine z razliĉnimi nalogami<br />
so dostojno opravili test timskega dela.<br />
V drugem letniku smo izvedli projektni dan z ogledom biserov našega Krasa – Škocjanskih jam,<br />
Hrastovelj in Pirana. Dijaki so imeli nalogo aktivnega spremljanja. Pripravili so predstavitve znamenitosti,<br />
ki so si jih ogledali, in v skupinah po risarskih zakonitostih poskušali ujeti utrip in detajle Pirana.<br />
V tretjem letniku so projektni dnevi bolj strokovno naravnani, saj je poudarek na poklicni<br />
usposobljenosti bodoĉega gradbenega tehnika.<br />
V mesecu marcu smo izvedli projektne dni za dijake tretjih letnikov programa gradbeni tehnik. Dijaki<br />
vsakega oddelka so bili razdeljeni v skupine, ki so izvajale razliĉne naloge: zakoliĉbo objekta in postavitev<br />
profilov, pripravo in izdelavo zidu, armature in opaţa stebra ter preklade. Tako je vsaka skupina prvi dan<br />
pripravila naĉrte za izdelek, izdelala kalkulacije in izvleĉke materiala. Drugi dan so dijaki v šolskih<br />
delavnicah praktiĉno izvedli nalogo, tretji dan pa so pripravili predstavitev svojega dela. Aktivno sta se<br />
udeleţila projektnih dni tretjih letnikov programa gradbeni tehnik tudi predstavnika hrvaške šole iz<br />
Karlovca. Dijakinja tretjega letnika gradbene tehniĉne šole Dijana in dijak tretjega letnika programa zidar<br />
Denis sta štirinajst dni sodelovala pri pouku.<br />
Dijaki so navdušeni nad takim naĉinom dela in si ţelijo spremembo projektnih dni v projektne tedne.<br />
Pri izvedbi projektnih dni se zahvaljujemo podjetju GEOPIPE, d.o.o., iz Zagorja ob Savi, ki nam je<br />
podarilo zidake iz sistema KM Beta Sendwix, in podjetju BEGRAD, d.d., iz Novega mesta za armaturo.<br />
PROJJEKTNII DAN-- GRADBENII TEHNIIK, ,11. . LETNIIK<br />
Lili Ţnidaršič, univ. dipl. inţ. grad.<br />
Projektni dan za dijake G1a – gradbeni tehnik –<br />
ogled PLETERJA in muzeja na prostem, 30. 6. <strong>2011</strong><br />
Dijaki so vstopili v samostanski svet tišine. Najprej so<br />
si ogledali multivizijo, ki razkriva zgodovino in pomen<br />
kartuzije pod Gorjanci. Geografsko lego in nekatera<br />
zgodovinska dejstva so dijaki spoznali ţe pri pouku<br />
geografije in zgodovine. Zatem so si ogledali staro gotsko<br />
cerkev, ki je edinstveni primer gotske sakralne stavbe v<br />
srednji Evropi. Poudarili smo znaĉilnosti stavbnih ĉlenov,<br />
ki so znaĉilni za gotiko in so jih dijaki prepoznali iz uĉnih<br />
vsebin pri umetnosti in stavbarstvu.<br />
Pred samostanskim kompleksom se je izoblikoval Muzej<br />
na prostem (Skansen). Ta je sprva nastal predvsem iz<br />
spomeniško - varstvenih potreb, vendar danes vedno bolj<br />
prevzema funkcijo promocije obĉine Šentjernej. V<br />
muzeju so nas prijazno sprejeli in nam razkazali prestavljeno staro domaĉijo s šentjernejskega polja, ki jo<br />
35
sestavlja kmeĉka hiša ter pripadajoĉa gospodarska poslopja z dvorišĉem. Pri posameznem objektu ljudskega<br />
stavbarstva smo si ogledali materiale in tehnike gradnje, ki so jih v preteklosti uporabljali domaĉi mojstri. Iz<br />
lesenih stavb je razviden naĉin ţivljenja in gospodarjenja na domaĉiji. Oskrbnik nam je opisal tesarske in<br />
krovske spretnosti…<br />
Poročilo s projektnega dne – Pleterje in Muzej na prostem<br />
V ponedeljek, 30. 5. <strong>2011</strong> smo imeli dijaki iz G1a –<br />
gradbeni tehnik projektni dan, na katerem je pouk<br />
potekal nekoliko drugaĉe. Spremljali sta nas mentorici<br />
Lili Ţnidaršiĉ in Zdenka Zorko.<br />
Najprej smo se podali do Kartuzijanskega samostana<br />
Pleterje, ki je bil ustanovljen leta 1403 ter velja za<br />
samostan najstroţjega reda v Rimskokatoliški cerkvi.<br />
Zanimanje za samostan je moĉno upadlo v ĉasu turških<br />
upadov, v tem ĉasu je bil deloma tudi poţgan. Samostan<br />
so nato obnovili in ga utrdili z obzidjem. Seveda noben<br />
laik nima dostopa v notranjost samostana, zato smo si<br />
ogledali multivizijsko predstavitev o zgodovini in<br />
pomenu Kartuzije.<br />
Ker smo bodoĉi gradbeniki, nas je seveda bolj zanimala<br />
gotska cerkev in njene arhitekturne znaĉilnosti kot so<br />
obokan strop, okna šiljaste oblike, zunanji oporniki<br />
obokov, konzolni izzidki, itd. Na stropu, kjer se loki<br />
stikajo s sklepniki, so upodobljeni razliĉni grbi, ki<br />
predstavljajo dolenjsko trto, celjske grofe in druge<br />
simbole. V stenah so vgrajene akustiĉne, lonĉene posode<br />
z luknjami, ki omogoĉajo, da dobro slišimo zvok tudi<br />
brez sodobnega ozvoĉenja. Ker je cerkev v celoti<br />
preprosta, brez odveĉnih detajlov, tudi oltar ni izjema,<br />
narejen je iz klesanega kamna.<br />
Zatem smo se odpravili na ogled Muzeja na prostem, ki je poleg samostana. Muzej predstavlja tipiĉno staro<br />
dolenjsko domaĉijo. Z njeno predstavitvijo skušajo prikazati ţivljenje naših dedov in babic, ko so bile hiše<br />
lesene, pokrite s slamo, skromne, v soţitju z naravo in danostmi.<br />
Muzej na prostem sestavljajo bivalna hiša druţine Kegljeviĉ, ki je<br />
obnovljena samo toliko, da je ohranila ĉim bolj prvotno podobo. Hiša je<br />
nizka, pritliĉna stavba iz lesenih plohov. Veţa in ĉrna kuhinja sta<br />
zdruţeni, v prostoru nas je presenetil odprti ogenj v kurišĉu in dim, ki se<br />
je pod obokom valil pod strop. Druţina je pozimi veĉino ĉasa preţivela v<br />
hiši ali izbi, ki je glavni prostor s krušno peĉjo, mizo, klopmi in stoli ter<br />
bogovim kotom, kolovratom, skrinjo, stojeĉo uro… Ogledali smo si tudi<br />
ostale prostore in se ĉudili nad skromno opremo.<br />
Domaĉijo sestavljajo še svinjak, dvojni kozolec - toplar, pod, sušilnica<br />
sadja ter Baniĉeva hiša, v kateri je sedaj trgovina. Ogledali smo si<br />
36
elemente lesenih stavb, lesne zveze, vezna sredstva in druge gradbene znaĉilnosti lesene gradnje. Videli smo<br />
tudi, kako se škupajo slamnati snopi za pokrivanje strehe. Po ogledu, nas je oskrbnik prijetno presenetil s<br />
pogostitvijo z vroĉo belokranjsko pogaĉo in bezgovim sokom.<br />
Po ogledih in malici smo se lotili naših nalog: prostoroĉno risanje objektov in detajlov po modelu, v naravi.<br />
Nekateri smo risali tloris hiše, ostali hišo v perspektivi, svinjak, toplar, detajl, spet drugi so fotografirali delo<br />
na terenu. Risanje je teţje, kot se nam je zdelo na prvi pogled. Enim dijakom so risbe uspele prav dobro,<br />
drugi so se trudili pridobiti nove vešĉine, vsi pa smo preţiveli<br />
aktiven in prijeten šolski dan v naravi.<br />
Za trud smo bili seveda vsi tudi nagrajeni, saj sta mentorici<br />
izdelke ocenili in dobili smo zelo dobre ocene pri stavbarstvu.<br />
V šoli smo izbrali najbolj uspele izdelke in jih pripravili za<br />
razstavo. Napisali smo tudi poroĉilo, ki ga lahko preberete<br />
tudi na šolski spletni strani.<br />
Na projektnem dnevu mi je bilo lepo, vsi smo pridobili nova<br />
znanja in izkušnje, ki nam bodo popotnica za ţivljenje.<br />
Zapisala: Maruša Gorše, dijakinja G1a<br />
Uredila: Lili Ţnidaršiĉ, mentorica<br />
PROJJEKTNII DAN-- GRADBENII TEHNIIK, , 22. . LETNIIK<br />
Lili Ţnidaršič, univ. dipl. inţ. grad.<br />
OGLED NARAVNIH IN KULTURNIH ZNAMENITOSTI SLOVENIJE<br />
Poročilo dijakinje:<br />
jami je imenovan Orjak in je visok petnajst<br />
metrov. Temperatura v jami je ĉez celo leto +<br />
12° C. Zelo urejeno in dobro varovano pot smo<br />
prehodili skupaj z vodiĉem, ki nas je opozarjal<br />
na znaĉilnosti, posebnosti in lepote kraških<br />
pojavov. Sprehod je zelo hitro minil. Iz kanjona<br />
reke Reke smo se peljali z gondolo. Pred<br />
informacijskim centrom smo imeli kratek<br />
poĉitek za malico ali sladoled, nato smo se<br />
odpeljali naprej proti Hrastovljam.<br />
Dijaki G2a in L2a Srednje gradbene in lesarke šole<br />
smo se v petek,<br />
13. maja <strong>2011</strong> odpravili na celodnevno ekskurzijo v<br />
Piran.<br />
Najprej smo imeli ogled Škocjanskih jam, ki leţijo<br />
na skrajnem jugovzhodnem delu matiĉnega Krasa,<br />
blizu Divaĉe. Pohod po jami in zunaj nje je trajal<br />
pribliţno dve uri. Sistem sestavljajo številne jame<br />
in rovi, udornice, naravni mostovi in ponori.<br />
Ustvarila jih je reka Reka.<br />
Stalagmiti in stalagtiti so tako ĉarobnih oblik, da jih<br />
je lahko ustvarila samo narava. Najveĉji stalagmit v<br />
37
Cilj našega ogleda je bila cerkvica sv. Trojice s taborskim obzidjem. Notranjost cerkvice krasijo ĉudovite<br />
freske, ki pokrivajo vsak kotiĉek ometa na stenah, stebrih in obokih. Freske prikazujejo stvarjenje sveta,<br />
izgon Adama in Eve iz raja, prizore iz Kristusovega trpljenja, delo kmeĉkih ljudi v razliĉnih letnih ĉasih in<br />
znameniti mrtvaški ples. Oĉarala nas je natanĉnost fresk in izrazitost barv. Naš projektni dan smo<br />
nadaljevali z<br />
voţnjo do<br />
Pirana. Ob<br />
prihodu nas je<br />
razveselil<br />
pogled na<br />
morje in<br />
nestrpni smo<br />
se podali proti<br />
Tartinijevem<br />
trgu. Ţe v šoli<br />
smo se<br />
razdelili v<br />
delovne<br />
skupine po<br />
štiri dijake, tako da je vsaka skupina poiskala svoj izbrani objekt. Naloga vsake skupine je bila poiskati<br />
podatke o izbrani stavbi, fotografiranje stavbe, prostoroĉno risanje kamnoseških detajlov in poroĉilo.<br />
Izbrana stavba naše skupine je bila Obĉinska palaĉa. Beneĉani so ob svojem prihodu v Piran, konec 13.<br />
stoletja, zunaj takratnega obzidja ob mandraĉu, postavili mestno hišo. Imela je romansko gotski izraz. Njena<br />
fasada je bila polna vzidanih grbov in napisnih plošĉ. Palaĉo krasijo mogoĉni stebri s korintskimi kapiteli in<br />
filigransko obdelanim plašĉem.<br />
Ko smo opravili še zadnjo nalogo tega dne, smo imeli malo prostega ĉasa. Eni so se podali na sprehod ob<br />
obali, drugi so si privošĉili kosilo v restavracijah s pogledom na morje. Prosti ĉas je minil prehitro in ĉas je<br />
bil za odhod. Zbrali smo na avtobusu in se odpravili proti domu. Proti veĉeru smo se sreĉno vrnili v <strong>Novo</strong><br />
<strong>mesto</strong>.<br />
Na projektnem meli smo se imeli zelo lepo in se ţe veselimo novih izzivov.<br />
Pripravila: Petra Plavan, dijakinja G2a – gradbena tehtnica<br />
Uredila: Lili Ţnidaršiĉ, univ. dipl. inţ. grad., mentorica<br />
PROJJEKTNII DAN-- GRADBENII TEHNIIK, , 33. . LETNIIK<br />
Nevenka Cesar, univ. dipl. inž. grad.<br />
V marcu smo izvedli projektne dneve za G3a in G3b v trajanju 3dni, prvi teden za G3a in drugi teden za<br />
G3b.<br />
Prvi dan so dijaki dobili naloge in navodila. Razdelili so se v štiri skupine. Zatem so izdelali naĉrt,<br />
izraĉunali koliĉino materiala in izraĉunali potrebno število ur in ceno. Drugi dan so dijaki izvedli nalogo in<br />
tretji dan naredili analizo in pripravili predstavitev oziroma poroĉilo.<br />
Naloga prve skupine je bila zidanje zidu z okensko odprtino, vogalom in dvema vertikalnima vezema, pri<br />
ĉemer je bila ene vez izdelana z vogalniki, druga pa pripravljena, da se izvede na klasiĉen naĉin.<br />
Naloga druge skupine je bila izdelava opaţa okenske preklade in vertikalne vezi.<br />
Naloga tretja skupine je bila izdelava armaturnega koša za okensko preklado in vertikalno vez.<br />
Tretja skupina pa je morala izdelati zakoliĉbo objekta.<br />
Dijaki so se zavzeto lotili dela in so s pomoĉjo mentorjev (Lili Ţnidaršiĉ, Zdenka Zorko, Nevenka Cesar,<br />
Mirko Gorenc, Anţe Mrvar in Franci Struna) zelo natanĉno naĉrtovali svoje izdelke. Tudi pri izvedbi so bili<br />
zavzeti. Tretji dan so pripravili predstavitve in hkrati poroĉali o svojih vtisih. Njihovo mnenje je bilo, da so<br />
38
ile naloge zanimive in da so jih dobro naĉrtovali in izvedli. Ţelijo, da bi bilo takih projektnih dni ĉim veĉ,<br />
ker pokaţejo kako moĉna je povezava teorije s prakso.<br />
V ĉasu projektnih dni, sta bila na obisku dva dijaka z gradbene šole iz Karlovca skupaj z mentorjem. Lepo<br />
sta se vkljuĉila v skupine in aktivno sodelovala pri izdelavi izdelkov, hrati pa stkala prijateljske vezi z<br />
našimi dijaki..<br />
––LESSARSSTVO--<br />
Poročilo o poteku projektnega dne za dijake 1. letnikov: Ogled železarne Dvor in<br />
Pohištvenega sejma v Ljubljani<br />
Mihael Gorše, dipl. inž. les.<br />
V zaĉetku meseca novembra, si je razred L1a (lesarski tehnik SSI) v okviru Strokovne ekskurzije kot<br />
projekti, ogledala Ţelezarno Dvor in Ljubljanski Pohištveni sejem. Tako smo povezali druţboslovje in<br />
strokovne predmete lesarstva. Pod vodstvom profesorja Moţeta, ki je predaval o zgodovini ţelezarstva na<br />
Dvoru, so dijaki z zanimanjem prisluhnili zelo bogati zgodovini ţelezarstva v kraju pod Koĉevskim Rogom.<br />
Najveĉja znamenitost Dvora je ţelezarna, katere edini ostanek in priĉa obstoja je delno ohranjen plavţ-peĉ.<br />
Ţelezarna na Dvoru je zaĉela obratovati 1796. leta, menda 17. aprila. Ţe ob otvoritvi je za ţelezarno delalo<br />
200 ljudi. Pozneje (1833) se je poveĉala in postal najveĉja ţelezolivarna pri nas in v vsem prostoru juţno od<br />
Alp. Ponovno so livarno modernizirali okoli 1840. leta. To je bil ĉas najveĉjega razcveta tovarne, ki je takrat<br />
zaposlovala 781 delavcev. V najboljših letih<br />
postane<br />
ţelezarna edini, najveĉji in tehnološko najbolj<br />
opremljen<br />
tovrstni industrijski obrat pri nas in v sosedstvu.<br />
Vodilni<br />
delavci so bili tujci, predvsem Ĉehi, Nemci in<br />
Avstrijci.<br />
Zaposlitev so zlahka dobili domaĉini in okoliĉani. Podjetje je<br />
zaposlovalo razliĉne kategorije navadnih in kvalificiranih<br />
delavcev in mojstrov ter vodstveni kader: vozniki,<br />
rudarji, gozdni<br />
delavci, oglarji, livarji, strugarji, kljuĉavniĉarji,<br />
mizarji, tesarji,<br />
zidarji, strojniki, plavţarji, kovaĉi itd..<br />
Zelo zanimiv pa je bil tudi ogled ţelezarskega<br />
muzeja, kjer so<br />
predstavljeni tipiĉni ţelezarski izdelki. Izdelki iz dvorske ţelezarne so osvajali širše trţišĉe: Ljubljana, Trst,<br />
Benetke, Videm, Hrvaška, Ĉeška, Avstrija itd. Izdelovali so razliĉne predmete iz litega in kovanega ţeleza<br />
od ţebljev do strojev, likalnike, jedilni pribor, ţelezne ograje, stopnice, mostove, spomenike, nagrobne<br />
kriţe, štedilnike, sobne peĉi, vodovodne cevi, dele za parne stroje, razliĉne stiskalnice, naprave za<br />
predilnice, osi za vozove, posodo - lonci, ponve in kotliĉki, moţnarji it. Izdelali so tudi veliko uporabnih in<br />
okrasnih predmetov. Po zanimivem druţboslovnem delu, smo pot nadaljevali na pohištveni sejem v<br />
Ljubljano.<br />
Pohištveni sejem se vsako leto novembra odvija na Gospodarskem razstavišĉu v Ljubljani. Na sejmu se<br />
predstavi veĉina domaĉih in veliko tujih proizvajalcev pohištva in stanovanjske opreme in veliko tujih.<br />
Sejem daje veĉji poudarek doseţkom industrijskega oblikovanja. Vzporedno s sejmom poteka veĉ razliĉnih<br />
prireditev in predavanj s podroĉja pohištva in stanovanjske opreme. Na sejmu je mogoĉe videti:<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
stanovanjsko pohištvo,<br />
kopalnice,<br />
vrtno pohištvo,<br />
kuhinjsko opremo,<br />
39
male gospodinjske aparate,<br />
bazene,<br />
pisarniško pohištvo in opremo,<br />
opremo gostinskih lokalov,<br />
talne obloge in<br />
drugo.<br />
Do nedavnega so se na sejmu predstavljale tudi srednje lesarske šole s svojimi izdelki, ki so bili izkljuĉno<br />
delo dijakov, ki so jih s pomoĉjo mentorjev praktiĉnega pouka izdelali pri praksi v šoli. Vendar interes<br />
vodilnih ljudi iz Gospodarskega razstavišĉa je drugaĉen od interesa šol, zato se je po dolgem ĉasu prekinilo<br />
sodelovanje in šole veĉ ne predstavljajo svojih izdelkov. Zato iz oĉi dijakov in profesorjev pa tudi<br />
obiskovalcev, je tovrsten sejem izgubil nekaj svojega ĉara. Kljub temu so dijaki pridobili nova znanja in<br />
morda tudi ideje, kaj se vse da izdelati iz masivnega lesa in lesnih plošĉ.<br />
Iz krogov poznavalcev lesne stroke je bilo izreĉeni veliko vzpodbudnih<br />
besed na raĉun oţivljanja lesne panoge na Slovenskem. Predvsem veseli,<br />
da Slovenska podjetja gredo v korak z najnovejšimi oblikovalskimi trendi.<br />
To je dobra napoved za stroko, ki ţe sicer zadnjih nekaj let beleţi<br />
konstantno rast produktivnosti. Slovenski mizarji imamo tradicijo, znanje<br />
in ideje, ki so pogoj za kvaliteto, konkurenĉnost in preţivetje na<br />
svetovnem pohištvenem trgu. S temi spodbudnimi dejstvi in kopico<br />
novostmi, ki so bile predstavljene na sejmu, smo polni vtisov zapustili<br />
pohištveni sejem.<br />
Ob koncu projektne ekskurzije je bilo nesmiselno spraševati ali so bili dijaki zadovoljni z izpeljavo celotne<br />
ekskurzije. Njihov izraz na obrazih in dobro razpoloţenje na avtobusu sta pri vraĉanju domov povedala vse.<br />
PROJJEKTNII TEDEN 11. . LETNIIK MIIZAR<br />
Mihael Gorše, dipl. inţ. les.<br />
Prvi letnik<br />
V letnem delovnem naĉrtu je v 1. letniku programu<br />
srednjega poklicnega izobraţevanja mizar, za oddelka LG<br />
1c v zaĉetku meseca oktobra <strong>2010</strong>, predviden projektni<br />
teden. Sestavljen je iz petih delov, in sicer:<br />
- strokovnega dela lesarstva<br />
- naravoslovnega dela,<br />
- druţboslovnega dela,<br />
- gradbenega dela in<br />
- izdelava uĉnih map.<br />
Dijake obeh oddelkov smo zdruţili ter razdelili v dve<br />
skupini. Koncept projektnega tedna je zastavljen tako, da<br />
se dejavnosti na projektnem tednu izvajajo na malce<br />
drugaĉen naĉin. Prevladuje predvsem terenski pouk, saj se<br />
vse dejavnosti – izjemo gradbenega dela ter izdelave uĉnih<br />
map – dogajajo zunaj uĉilnice.<br />
40
Gradbeni del je predstavil gradnjo hiš z lesom.<br />
Zaradi slabega vremena, dijaki in mentorji niso<br />
mogli na teren, zato je potekal v uĉilnici. Dijaki<br />
so v na predavanju spoznavali lastnosti lesenih<br />
hiš, lastnosti lesa ter prednosti in slabosti<br />
tovrstne gradnje. Predavanje sta vodila uĉitelj<br />
gradbeništva Sašo Pekolj in uĉitelj lesarstva<br />
Miran Bajec.<br />
Pri izdelavi uĉnih map je sodelovala svetovalna<br />
delavka Mirjam Ţnidaršiĉ. V uĉnih mapah so<br />
dijaki dobili nekaj pripomoĉkov, ki jim bodo<br />
pomagali prepoznati doloĉene sposobnosti.<br />
Predvsem pa je mapa namenjena zbiranju<br />
dokazil v zvezi z osvojenim znanjem dijaka in z<br />
na novo pridobljenimi izkušnjami. Vanjo dijaki<br />
torej spravljajo vsa dokazila o svojem<br />
formalnem in neformalnem znanju, potrdila o<br />
uĉnih doseţkih in druge izdelke, ki jim bodo v<br />
pomoĉ, ko se bo ugotavljal njihov uĉni<br />
napredek in razvoj na poti srednješolskega<br />
izobraţevanja.<br />
Nato so sledile terenske dejavnosti. Ena skupina je bila na<br />
naravoslovnem delu, druga pa na druţboslovnem delu.<br />
Vsaka skupina je imela celodnevno dejavnost, nato sta se<br />
skupini po opravljeni dejavnosti drugi dan zamenjali. Pri<br />
naravoslovju so dijaki spoznavali alternativne vire energije<br />
ter spoznavali raznorazne fizikalne poizkuse, katere bodo<br />
morda kdaj uporabili za lastne potrebe.<br />
41
<strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong> je iz zgodovinskega ter kulturnega<br />
vidika zelo bogato. Zato je bilo prav, da so<br />
dijaki spoznali svoj kraj šolanja tudi z drugaĉne<br />
perspektive. Obiskali so Franĉiškansko ter<br />
Študijsko knjiţnico, Dolenjski muzej, Jakĉev<br />
dom in Kapiteljsko cerkev. Prijazni ter zgovorni<br />
vodiĉi v posameznih kulturnih hramih, so<br />
mladim vedoţeljneţem z veseljem predavali o<br />
zgodovini, kulturi ter pomembneţih, ki so<br />
zaznamovali <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong> skozi ĉas.<br />
Strokovni del je bil sestavljen iz treh delov:<br />
- orientacije na terenu,<br />
- prve pomoĉi in<br />
- gozdarskega dela.<br />
Terenske dejavnosti so potekale v okolici šole. Zato so se<br />
dijaki se pred odhodom na teren seznanili z osnovami<br />
orientacije na terenu. Spoznali so zemljevid, posamezne<br />
orientacijske toĉke za doloĉitev pozicije na terenu in<br />
zemljevidu, doloĉitve strani neba s pomoĉjo sonca ter<br />
ostalih znakov v naravi in GPS naprave. Pri prvi pomoĉi so<br />
dijaki s pomoĉjo srednje zdravstvene šole spoznali nudenje<br />
prve pomoĉi na terenu ter improviziranje imobilizacije<br />
zlomljenih in zvitih udov s pomoĉjo materiala, ki ga dobiš<br />
na mestu poškodbe. Po prihodu na teren so se dijaki<br />
seznanili s prepoznavanjem drevesnih vrst, gospodarske in<br />
ekonomiĉne uporabnosti posameznih drevesnih vrst,<br />
nauĉili so se pravilno izmeriti premer drevesa ter njeno<br />
višino s pomoĉjo aparatur ter s pridobljenimi podatki<br />
izraĉunati volumen drevesa na panju.<br />
Zadnji dan projektnega tedna je bil namenjen poroĉanju iz posameznih dejavnosti. Upam si reĉi, da so dijaki<br />
skozi projektni teden spoznali polno novih stvari, dobili so ogromno novih idej, nekatere bodo zagotovo<br />
uporabili tudi v vsakdanjem ţivljenju. Spoznali so, da je ogromno stvari še neodkritih, zato si ţelijo, da bi jih<br />
skozi tovrstne projektne tedne tudi odkrili.<br />
Drugi letnik:<br />
V drugem letniku srednjega poklicnega<br />
izobraţevanja, je glede na prvi letnik<br />
projektni teden usmerjen bolj strokovno.<br />
Slogan projektnega tedna je bil:<br />
RESTAVRIRANJE – SLOVENSKA<br />
VOJSKA IN POLICIJA – ENERGIJA.<br />
Projektni teden je potekal v zaĉetku meseca<br />
aprila. Restavriranje je bil teoretiĉni del<br />
izveden v uĉilnici na šolskem centru in<br />
praktiĉni del v šolskih delavnicah v Straţi.<br />
42
Energijo smo tudi izvedli na šoli, in sicer na<br />
temo Energija. Obiskali so tudi Vojašnico<br />
<strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong> ter policijo postajo v Bršljinu.<br />
Prvi dan smo dijake seznanili z teoretiĉnimi<br />
osnovami restavriranja ter zgodovino pohištva skozi<br />
ĉas. Pri restavriranju so spoznali lesne škodljivce, ki<br />
najbolj pogosto napadejo bivalno ter stavbno<br />
pohištvo. Staro pohištvo, ki je napadeno z lesnimi<br />
škodljivci, je zelo malo vredno. S postopki<br />
restavriranja, konserviranja in renoviranja pa lahko<br />
lesnim izdelkom podarimo »drugo ţivljenje«. Zato<br />
smo menili, da se dijaki tudi praktiĉno seznanijo z<br />
restavriranjem lesenega izdelka ter mu vsaj delno<br />
povrnejo prvotni izgled. Predvsem pa smo dijake<br />
osvešĉali, da se izdelke, kljub njihovi starosti ne<br />
zavrţe ampak se jih s primerno tehniko obnovi, da<br />
zopet lahko sluţijo svojemu namenu ali pa vsaj kot<br />
okras.<br />
Pri zgodovini pohištva pa so dijaki spoznali<br />
razvoj pohištva ter slogov skozi ĉas, od<br />
starega Egipta pa vse do danes. Dijaki so bili<br />
preseneĉeni nad dejstvom, da se nekatere<br />
osnovne oblike posameznih kosov pohištva –<br />
na primer miza in stol – kakršne poznamo<br />
danes, so se skozi tisoĉletja zelo malo<br />
spreminjala. Ugotovili so, da se je še najbolj<br />
skozi ĉas spreminjala tehnologija izdelave<br />
izdelkov pa še ta od izuma parnega stroja<br />
naprej.<br />
Da pa ne bi ostali samo pri strokovnih temah, je<br />
profesor športne vzgoje dijakom predaval o pomenu<br />
zdrave prehrane ter gibanju. V veĉini so se dijaki<br />
strinjali, da se prehranjujejo nezdravo, ter da bi se<br />
morali veĉ gibati, se ukvarjati s športom ter zmanjšati<br />
sedenje za raĉunalnikom.<br />
43
Omeniti je še potrebno, da so dijaki imeli<br />
obisk iz humanitarne organizacije Rdeĉi kriţ<br />
<strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>. Predstavnica te plemenite<br />
organizacije je predstavila kratko zgodovino<br />
ter dejavnosti s katerimi pomagajo pomoĉi<br />
potrebnim. Na koncu so govorili še o<br />
krvodajalstvu, saj krvi pri nas kroniĉno<br />
primanjkuje. Slišali smo, da se je kar nekaj<br />
naših dijakov odloĉilo dati kri, kar zelo<br />
pozdravljamo.<br />
Ekologija ter skrb za okolje je zelo velik problem, na<br />
ţalost tudi na naši šoli. V okviru EKO dne so dijaki<br />
imeli delavnice na temo »energija«. Pred delavnicami<br />
pa so si ogledali dokumentarni film z naslovom »Šest<br />
stopinj bi spremenilo svet«. Dokumentarec nazorno<br />
predstavlja, kaj bi se utegnilo zgoditi z Zemljo, ĉe ne<br />
bomo zaĉeli uporabljati alternativne vire energije,<br />
tako v gospodarstvu, kot tudi v domaĉem okolju.<br />
Zato so se dijaki v delavnicah, ki so sledile po ogledu<br />
filma pogovorili, kje naša šola porabi najveĉ energije<br />
ter kako bi lahko zmanjšala porabo energije.<br />
Ugotovili so, da se najveĉ energije porabi pri<br />
priţiganju in ugašanju luĉi. Kljub temu, da je zunaj<br />
lep sonĉni dan, dijaki in profesorji priţigajo luĉi. Zato<br />
so dijaki s posebnimi plakati, ki so jih izdelali v<br />
delavnicah, opozarjali na ugašanje luĉi v ĉasu<br />
odmorov ter v ĉasu sonĉnega vremena.<br />
Predavanje o gibanju so dijaki vzeli zelo<br />
zares, saj so se na ogled vojašnice Bršljin<br />
odpravili peš. Kilometer in pol po sveţem<br />
zraku je vsakemu dobro del. V vojašnici je<br />
dijake priĉakal poveljnik, kjer jih je po<br />
vojaško tudi postrojil in pozdravil. Nato so si<br />
ogledali vse prostore vojašnice ter njihovo<br />
muzejsko zbirko. Najbolj jih pa je seveda<br />
oĉaralo oroţje.<br />
Dijaki so obiskali tudi policijsko upravo v<br />
Bršljinu in so se tja tudi odpravili peš.<br />
Prijazni policisti so razkazali policijsko<br />
upravo ter njihovo delovanje. Najbolj so<br />
dijake pritegnila policijska vozila, prostori,<br />
kjer policisti trenirajo borilne vešĉine,<br />
prostor za zaslišanje ter prostori za pridrţanje<br />
opitih voznikov.<br />
44
Zelo dinamiĉen dan so dijaki konĉali z ogledom<br />
Radia Krka, kjer so se seznanili z delom radijskih<br />
tehnikov, urednikov ter spoznali so radijskega<br />
voditelja Roberta Erjavca. Po naravi zelo »jezikavi«<br />
fantje so imeli moţnost pogovora z voditeljem v ţivo,<br />
kjer pa so imeli kar nekaj treme, zato je govoril bolj<br />
Robert. Na koncu so jim za pogum zavrteli tudi<br />
glasbeno ţeljo.<br />
Zadnji dan projektnega tedna je bil namenjen poroĉanju iz posameznih dejavnosti. Dijaki so skozi<br />
projektni teden spoznali polno novih stvari, dobili so ogromno novih idej, nekatere bodo zagotovo<br />
uporabili tudi v vsakdanjem ţivljenju. Ravno to pa je tudi namen projektnih tednov.<br />
Tretji letnik:<br />
Projektni teden je v tretjem letniku predviden v<br />
mesecu juniju. Tema je izdelati izdelek za<br />
zakljuĉni izpit v skladu z izpitnim katalogom po<br />
programu srednjega poklicnega izobraţevanja:<br />
mizar. Dijaki se lahko odloĉijo za samostojno ali<br />
skupinsko delo. Teme so dijaki ţrebali v mesecu<br />
decembru in nato s pomoĉjo mentorjev izdelali<br />
konstrukcijsko dokumentacijo, s katero so potem<br />
pristopili na praktiĉni del, kjer so izdelali izdelek<br />
po predhodno izdelanih naĉrtih. Izdelava<br />
izdelkov je potekala v šolskih delavnicah v<br />
Straţi, kjer smo v ta namen prilagodili urnik<br />
tako, da so imeli dijaki tretjega letnika na<br />
razpolago vse delavnice in stroje. Izdelek so<br />
morali izdelati v ĉasu projektnega tedna, kar je z<br />
izjemo enega dijaka tudi uspelo. Nekaj dijakov,<br />
ki niso imeli konstrukcijske dokumentacije, so v<br />
ĉasu projektnega tedna le-to imeli moţnost<br />
izdelave v šoli. Ti dijaki ter dijak, ki ni izdelal<br />
izdelka, bodo izdelek izdelali v mesecu avgustu.<br />
Namen projektnega tedna je bil, da dijaki sami<br />
izdelajo dokumentacijo in izdelek, katerega so<br />
izţrebali ob minimalni pomoĉi mentorjev.<br />
Tako so si pridobili dragocene izkušnje, ob<br />
enem pa so sami videli, koliko so sami osvojili<br />
znanja v mizarski šoli. Poleg tega smo si tudi<br />
mentorji pridobili informacije ali dijaki dobijo<br />
preveĉ ali premalo znanja. Konĉni izdelki so<br />
bili merilo znanja, ki so ga dijaki osvojili ter<br />
uĉitelji nauĉili. Nekatere izdelke smo tudi<br />
poslali na razstavo, saj je prav, da tudi drugi<br />
vidijo, da se na lesarski šoli dobro dela in<br />
veliko nauĉi.<br />
45
Skupnega poroĉanja kot je v navadi v prvem in drugem letniku ni bilo, ampak je potekal kot ustni<br />
pogovor dijaka, ki je izdelal izdelek ter mentorji v obliki zagovora zakljuĉnega dela, druge izpitne<br />
enote.<br />
GLEDALIIŠŠKII KLUB<br />
Alisa Kršić, prof.<br />
V letošnjem šolskem letu so kroţek obiskovali: Glorija Cvelbar (L3A), Benjamin Krţan (L1A), Matej<br />
Koĉevar (L1A), Ţiga Kurent (G3A), Katja Mohorĉiĉ (G1A) in Karmen Plavec (G1A).<br />
Ţe drugo leto zapored so dijaki pokazali navdušenje nad igro, uprizarjanjem in nastopanjem. Na<br />
informativnem dnevu so odigrali krajšo igro<br />
z naslovom Srednja šola, kjer se bodoĉa<br />
dijakinja odloĉa o tem, v katero srednjo šolo<br />
se bo vpisala, do vpisa pa mora popraviti<br />
negativne ocene. Pri izbiri šole ji s svojimi<br />
nasveti pomagajo starši, prijateljica in uĉitelj.<br />
V predstavi se tako prepletata humor in<br />
prizori iz stvarnega ţivljenja sodobne<br />
najstnice.<br />
V okviru EKO dneva je skupina mladih<br />
igralcev obiskala vrtec Pedenjped, enoto<br />
Rdeĉa kapica, kjer so uprizorili otroško igro<br />
Pujsa Pepa loĉuje odpadke. Isto igro so<br />
ponovno uprizorili v glavni enoti vrtca<br />
Pedenjped, v tednu vseţivljenjskega uĉenja,<br />
ki je potekal od 16. do 22. maja. Dijaki so<br />
bili tudi zelo ustavrjalni, saj so maske in<br />
sceno izdelali sami.<br />
GRADBENIIADA NOVO MESSTO 22001111<br />
Anţe Mrvar<br />
T E K M O V A N J A<br />
Gradbeniada je mednarodno sreĉanje in tekmovanje dijakov gradbenih šol in njihovih mentorjev iz vse<br />
Slovenije pa tudi iz Trsta in Karlovca. Sreĉanje vsako leto pripravi ena od slovenskih gradbenih šol,<br />
organizator letošnjega sreĉanje je naša šola. Sreĉanja in tekmovanja se je udeleţilo okoli 270 dijakov in<br />
mentorjev.<br />
Dijaki so se pomerili v znanju s poklicnih in strokovnih podroĉij, v razliĉnih športih in fotografiranju na<br />
razliĉne teme.<br />
Mentorji so svoje ekipe odliĉno pripravili, dosegli smo naslednje rezultate:<br />
1. <strong>mesto</strong> tesarji MENTOR: Darko Brišar<br />
1. <strong>mesto</strong> keramiĉarji MENTOR: Franci Struna<br />
2. <strong>mesto</strong> gradbeni tehniki MENTOR: Anţe Mrvar<br />
5. <strong>mesto</strong> zidarji MENTOR: Rado Bajić<br />
4. <strong>mesto</strong> foto nateĉaj MENTORICA: Julija Krajšek Souvan<br />
3. <strong>mesto</strong> nogomet Vodja tekmovanja: Mario Mohorović<br />
46
2. <strong>mesto</strong> lokostrelstvo Vodja tekmovanja: Bojan Brulc<br />
5. <strong>mesto</strong> košarka Vodja tekmovanja: Matjaţ Cerkovnik<br />
4. <strong>mesto</strong> odbojka Vodja tekmovanja: Aleš Tomiĉ<br />
Skupno smo osvojili 2. <strong>mesto</strong> med vsemi šolami udeleţenkami.<br />
LESSARIIADA ŠŠKOFJJA LOKA 22001111<br />
Goran Delajković, univ. dipl. inţ. les.<br />
Lesariada se je letos odvijala na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki, dne 23. aprila. Sodelovali so naslednji<br />
dijaki in njihovi mentorji:<br />
ROČNA OBDELAVA LESA<br />
Mentor: Franci Kapš<br />
Ime in priimek dijaka Ime in priimek dijaka - rezerve<br />
1. Tršinar Borut 1. Junkar Matej<br />
2. Turk Jaka 2. Kastelic Aleš<br />
3. Kvaruh Mitj<br />
IZDELAVA SKIROJA<br />
Mentor: Slavko Barboriĉ<br />
Ime in priimek dijaka<br />
Ime in priimek dijaka - rezerve<br />
1. Gorenc Joţe 1. Kukoviĉ Nejc<br />
2. Bregar Rok<br />
3. Dragman Rok<br />
FOTOGRAFSKI NATEČAJ<br />
Mentor: Nadja Kapš<br />
Ime in priimek dijaka<br />
1. Matjaţ Ţeljko<br />
2. Uroš Richter<br />
ŠPORTNO PLEZANJE<br />
Mentor: Mario Mohorović<br />
Ime in priimek dijaka Ime in priimek dijaka – rezerve<br />
1. Matjaţ Ţeljko 1. David Jerovšek<br />
2. Kristjan Zupanĉiĉ<br />
3. Beno Govekar<br />
ODBOJKA<br />
Mentor: Mario Mohorović<br />
Ime in priimek dijaka Ime in priimek dijaka – rezerve<br />
1. Domen Gnidovec 1. Igor Lenĉiĉ<br />
2. Roki Dragan 2. Robert Glivar<br />
3. Mitja Rojc 3. Andrej Pirc<br />
4. Patrik Ĉerniĉ 4. Uroš Struna<br />
5. David Zaplatar<br />
6. Miha Zupanĉiĉ<br />
47
TEKMOVANJJE MLADIIH KERAMIIČARJJEV 22001111<br />
Franc Struna, učitelj p.p.<br />
Nemški proizvajalec kakovostnih proizvodov za izvedbo novogradenj in sanacij oz renovacij objektov<br />
Schonox, je letos ţe šesto leto zapored organiziral tekmovanje mladih keramiĉarjev Madţarske.<br />
Predstavniki podjetja iz Madţarske so tudi letos poleg madţarskih gradbenih šol zopet povabili gradbeno<br />
šolo iz Novega mesta in gradbeno šolo iz Celja.<br />
Na tekmovanju, ki se je letos odvijalo v Budapest Hotel Airport Stacio, na obrobju Budimpešte, 11 in 12.<br />
aprila <strong>2011</strong>, je sodelovalo 12 ekip iz Madţarske in Slovenije, s skupaj 24 uĉenci – keramiki. Njihova<br />
naloga je bila v petih urah izdelati nalogo iz keramiĉne obloge, na suhomontaţni plošĉi. Vsak dijak je moral<br />
na steni 125 x 220 poloţiti keramiĉno oblogo, dimenzije 25 x 20 v razliĉnih vzorcih in jih med sabo loĉiti z<br />
pasovi.<br />
Komisija, ki je bila sestavljena iz predstavnikov podjetja in izvajalcev keramikov, ni ocenjevala le<br />
konĉnega izdelka dijaka, ampak ga je spremljala skozi celoten delavni proces. Kriteriji so bili ĉistoĉa dijaka<br />
in delavnega mesta, poraba materiala, koliĉina pripravljenega lepila, neporabljeni oz. zavrţeni material,<br />
sodelovanje med ĉlani ekipe, izbira pravilnega orodja za izdelavo naloge in tudi naĉin in kvaliteta izdelane<br />
naloge.<br />
Našo šolo sta zastopala dijaka, ki se izobraţujeta za poklic peĉar keramik, Kos Marko iz G 3c in Fluher<br />
Matej iz G2b. Spremljal ju je mentor, uĉitelj praktiĉnega pouka, Franc Struna. Komisija je na razglasitvi<br />
pojasnila, da zaradi odliĉnih izdelkov razglaša dijake od enajstega do triindvajsetega mesta na skupno<br />
enajsto <strong>mesto</strong> in vsem podeli certifikat Schonox podjetja. Dijak Gradbene šole iz Novega mesta Kos<br />
Marko je zasedel četrto <strong>mesto</strong>, dijak Fluher Matej, pa se je uvrstil na odliĉno drugo <strong>mesto</strong>. Poleg<br />
diplome za osvojena mesta, sta dijaka prejela od podjetja Schonox, celo vrsto pripomoĉkov in izdelkov za<br />
pomoĉ pri nadaljnjem šolanju.<br />
MATEMATIIČNO TEKMOVANJJE<br />
Melita Blatnik, prof.<br />
Tudi v letošnjem šolskem letu smo ĉlani naravoslovno-matematiĉnega aktiva SGLŠ pripravili in izvedli<br />
17.3. šolsko tekmovanje dijakov v znanju matematike Kenguru ( B in C skupina). Enajsto regijsko<br />
tekmovanje je bilo 30.3. v Novem mestu (skupina B – na Ekonomski šoli, skupina C – na Srednji strojni<br />
šoli). Tekmovanja so se zakljuĉila z enajstim drţavnim tekmovanjem 16.4. pri gostiteljih na Srednji šoli za<br />
gostinstvo in turizem v Celju. Z grenkim priokusom moram omeniti le majhno število prijavljenih dijakov,<br />
saj so se datumi tekmovanj prekrivali s termini ostalih strokovnih sodelovanj in tekmovanj. Istoĉasno pa je<br />
bilo precej dijakov v terminu tekmovanj odsotnih zaradi šolske prakse v delavnicah in praktiĉnega<br />
izobraţevanja pri delodajalcih. Kljub majhni udeleţbi so bili rezultati številni. K trinajstim bronastim<br />
priznanjem in štirim srebrnim priznanjem so dijaki dodali še dve zlati priznanji ter nagrado za drugo <strong>mesto</strong>.<br />
Ĉestitke vsem udeleţencem, hvala vsem sodelujoĉim in še veliko uspeha v prihodnje.<br />
Dijak Razred - Bronasto Srebrno Zlato<br />
kategorija priznanje priznanje priznanje Nagrada<br />
Tomaţ Boben 1. - B $<br />
Matej Koĉevar 1. – B $ $<br />
Andrej Drnovšek 2. – B $<br />
David Pungert 3. - B $ $ $ 2.<br />
Sandi Anţlovar 3. - B $<br />
Dejan Gašperšiĉ 3. - B $<br />
48
Robert Glivar 3. - B $<br />
Denis Srĉiĉ 4. - B $<br />
Aleksander 1. – C $ $<br />
Ţukovec<br />
Miha Matekoviĉ 1. - C $<br />
Jure Zupanĉiĉ 2. – C $ $ $<br />
Joţe Brodariĉ 3. – C $<br />
SKUPAJ 12 4 2 1<br />
skupina B – dijaki srednje tehniške in strokovne šole;<br />
skupina C – dijaki srednje poklicne šole<br />
šolsko tekmovanje – bronasto priznanje<br />
regijsko tekmovanje – srebrno priznanje<br />
drţavno tekmovanje – zlato priznanje in nagrade<br />
EUROSSKIILLSS<br />
Slavko Mirtič, dipl. oec.<br />
V portugalski prestolnici Lizboni se je od 9. do 12. decembra <strong>2010</strong> odvijalo<br />
tridnevno tekmovanje v poklicnih spretnostih »Euroskills«, na katerem je<br />
uspešno nastopalo tudi 15 slovenskih tekmovalk in tekmovalcev.<br />
Tekmovanja se je udeleţilo veĉ kot 500 tekmovalcev iz 26 drţav, slovenski<br />
predstavniki pa so tekmovali v poklicnih panogah cvetliĉarstvo,<br />
mehatronika, gostinstvo, lesarstvo in informatika. Slovenska reprezentanca je osvojila šest posamiĉnih<br />
medalj in dve ekipni srebrni medalji.<br />
V ostri konkurenci lesarjev je srebrno medaljo prejel Boštjan Pajk iz Šolskega centra <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>.<br />
»Euroskills« je tekmovanje poklicnih spretnosti, na katerem lahko sodelujejo mladi od 18. pa do 25. leta<br />
starosti, njegov glavni cilj pa je promocija poklicev, ki so bodisi deficitarni, redki ali pa imajo niţji druţbeni<br />
ugled.<br />
»Prav je, da se mladi predstavijo izven meja, da se vidi in primerja tudi znanje naših dijakov v evropskem<br />
merilu«, je ob velikem uspehu svojega varovanca dejal mentor Anton Hrastar in dodal, da v primerjavi z<br />
Evropo ne zaostajamo, razen pri<br />
strojni in tehnološki opremi v šolskih<br />
delavnicah.<br />
»Veseli smo uspeha Boštjana Pajka<br />
in upam, da bo zanimanje za takšne<br />
poklice v prihodnje še veĉje«, je<br />
dejala ravnateljica in dodala, da je to<br />
najveĉji uspeh na vseh tekmovanjih<br />
celotne šole in tudi šolskega centra.<br />
49
AUTOCAD<br />
Sašo Pekolj<br />
Letošnje tekmovanje se je odvijalo v italijanskem<br />
Roveretu od 5. maja dalje in je trajalo tri dni.<br />
Sodelovali so dijaki tretjega letnika programa<br />
gradbeni tehnik. Po prihodu so nas namestli v<br />
luksuzne sobe, nato pa smo si ogledali prizorišĉe<br />
tekmovanja. Tekmovanje je potekalo v petek,<br />
nalogo so oddali kot tretji, v hudi konkurenci pa so<br />
zasedli sedmo do petnajsto <strong>mesto</strong>. Gostitelji so nas<br />
odpeljali tudi na ogled Sirmione na polotoku<br />
Gardskega jezera. Vodenje je bilo ţal le v<br />
Italijanšĉini, vendar nam je pri prevodu zelo<br />
pomagal Robi Seraţin z gradbene šole v Trstu.<br />
Z uspehom naših dijakov smo zadovoljni, saj so pokazali, da se v znanju lahko kosajo tudi z dijaki drugih<br />
drţav.<br />
V. . MEDNARODNO TEKMOVANJJE MLADIIH KERAMIIČARJJEV<br />
Franc Struna, učitelj p. p.<br />
Nemški proizvajalec kakovostnih proizvodov za izvedbo novogradenj in sanacij oz. renovacij objektov<br />
Schonox je letos ţe šesto leto zapored organiziral tekmovanje mladih keramiĉarjev Madţarske.<br />
Predstavniki podjetja iz Madţarske so tudi letos poleg madţarskih gradbenih šol zopet povabili gradbeno<br />
šolo iz Novega mesta in gradbeno šolo iz Celja.<br />
Na tekmovanju, ki se je letos odvijalo v Budapest Hotel Airport Stacio, na obrobju Budimpešte, 11 in 12.<br />
aprila <strong>2011</strong>, je sodelovalo 12 ekip iz Madţarske in Slovenije, s skupaj 24 uĉenci – keramiki. Njihova<br />
naloga je bila v petih urah izdelati nalogo iz keramiĉne obloge na suhomontaţni plošĉi. Vsak dijak je moral<br />
na steni 125 x 220 poloţiti keramiĉno oblogo dimenzije 25 x 20 v razliĉnih vzorcih in jih med sabo loĉiti s<br />
pasovi.<br />
Komisija, ki je bila sestavljena iz predstavnikov podjetja in izvajalcev keramikov, ni ocenjevala le<br />
konĉnega izdelka dijaka, ampak ga je spremljala skozi celoten delovni proces. Kriteriji so bili ĉistoĉa dijaka<br />
in delovnega mesta, poraba materiala, koliĉina pripravljenega lepila, neporabljeni oz. zavrţeni material,<br />
50
sodelovanje med ĉlani ekipe, izbira pravilnega orodja za izdelavo naloge in tudi naĉin in kvaliteta izdelane<br />
naloge.<br />
Našo šolo sta zastopala dijaka, ki se izobraţujeta za poklic peĉar keramik, Kos Marko iz G 3c in Fluher<br />
Matej iz G2b. Spremljal ju je mentor, uĉitelj praktiĉnega pouka, Franc Struna. Komisija je na razglasitvi<br />
pojasnila, da zaradi odliĉnih izdelkov razglaša dijake od enajstega do triindvajsetega mesta na skupno<br />
enajsto <strong>mesto</strong> in vsem podeli certifikat Schonox podjetja. Dijak Gradbene šole iz Novega mesta Kos<br />
Marko je zasedel četrto <strong>mesto</strong>, dijak Fluher Matej pa se je uvrstil na odliĉno drugo <strong>mesto</strong>. Poleg<br />
diplome za osvojena mesta, sta dijaka prejela od podjetja Schonox, celo vrsto pripomoĉkov in izdelkov za<br />
pomoĉ pri nadaljnjem šolanju.<br />
Podjetje Schonox se zaveda, da so dijaki, ki se udeleţujejo tekmovanj, pod stresom in da so jim pomagali<br />
premagati to situacijo, so jih v ĉasu ĉakanja na rezultate, odpeljali na dirko z gokart avtomobili, kjer so se<br />
dijaki lahko preizkusili v spretnostni voţnji z gokarti.<br />
MEGRA<br />
Rado Bajić, učitelj. p.p.<br />
MEGRA, 24. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov, je gradil obnovljive<br />
perspektive gradbeništva na stiĉišĉu štirih drţav, v Gornji Radgoni od 29. marca do 2. aprila<br />
<strong>2011</strong>.<br />
Kot vsako leto prej smo se tudi letos skupaj z ostalimi gradbenimi šolami Slovenije, udeleţili<br />
sejma. Vsaka šola je postavila svoj razstavni prostor in se predstavila obiskovalcem sejma.<br />
Naša šola se je predstavila z izdelkom, za katerega so material prispevala podjetja (KM Beta, KIP<br />
Slovenski dimnik ter cementni izdelki Gorec).<br />
31. marca smo izvajali doloĉeno fazo dela na skupnem izdelku, s katerim so se predstavile šole z<br />
celodnevno ţivo izvedbo.<br />
Na dan izvedbe del na skupni nalogi smo dobili poseben obisk. Obiskal nas je in prišel pogledat<br />
naše delo direktor ŠC <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong> Štefan David z zunanjimi poslovnimi partnerji.<br />
51
V petek 1. aprila je naša šola organizirala in izvedla tekmovanje iz vešĉin zidanja. Tekmovanje se<br />
je izvedlo pred upravno stavbo sejma. Naša šola je pripravila tekmovalno nalogo, s pomoĉjo<br />
sponzorja pridobila potrebni material za delo in pridobila sponzorski prispevek za nagrade<br />
ekipam. Zasedli smo ĉetrto <strong>mesto</strong> med petimi ekipami.<br />
Na zakljuĉni prireditvi, smo kot šola dobili posebno priznanje za dolgo<strong>letno</strong> in uspešno<br />
sodelovanje na sejmu MEGRA. Na tekmovanju in zakljuĉni prireditvi je bila prisotna tudi naša<br />
ravnateljica Damjana Gruden. Prav tako si je ogledala naš razstavni prostor in skupno nalogo<br />
gradbenih šol.<br />
TEKMOVANJJE GME<br />
Nevenka Cesar, univ. dipl. inţ.<br />
18. maja <strong>2011</strong> je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani potekalo 17. drţavno prvenstvo iz<br />
GME. IZ naše šole so se tekmovanja udeleţili:<br />
52
3. letnik: David Pungert, Jan Redenšek, Mihael Krištof in Alen Plut<br />
4. letnik: Gašper Puš<br />
David Pungert je na tekmovanju zasedel prvo <strong>mesto</strong>.<br />
Vsem tekmovalcem ĉestitamo.<br />
KNJJIIŢNII MOLJJ -- BOOKWORMSS<br />
Vesna Prodanović, prof.<br />
V šolskem letu <strong>2010</strong>/<strong>2011</strong> so pri bralnem tekmovanju sodelovali dijakinje in dijaki tretjih letnikov ter<br />
ena dijakinja ĉetrtega letnika, ki je prebrala dve knjigi s seznama in si s tem prisluţila tudi praktiĉno<br />
nagrado zaloţbe Mladinska knjiga. Branje je potekalo od decembra <strong>2010</strong> do marca <strong>2011</strong>, dijakinje in<br />
dijaki so prebrali eno, dve ali vse tri knjige s spodnjega seznama, napisali ali povedali kratko obnovo<br />
knjig v anglešĉini in se udeleţili tekmovanja ter rešili Multiple Choice Test za ustrezno knjigo.<br />
3. letnik: THE SCARLET LETTER<br />
TREADING ON DREAMS: STORIES FROM IRELAND<br />
I, ROBOT – SHORT STORIES<br />
4. letnik: WUTHERING HEIGHTS<br />
CRY FREEDOM<br />
AMERICAN CRIME STORIES<br />
Na podlagi rešenih Multiple Choice testov so tekmovalke in tekmovalci prejeli liĉne diplome.<br />
BRALNA ZNAČKA-- NEMŠŠČIINA<br />
Maja Weiss, prof.<br />
Letos ni noben dijak ţelel sodelovati pri nemški bralni znaĉki.<br />
GRADBENI TEHNIK<br />
P R A K T I Č N O U S P O S A B L J A N J E<br />
Franc Struna, učitelj p.p., organizator praktiĉnega izobraţevanja<br />
Praktiĉnega usposabljanja pri delodajalcih se je letos udeleţilo ĉez 100 dijakov ter vajencev srednje<br />
poklicnega izobraţevanja, ki se izobraţujejo po programu model skupnega izobraţevanja v gradbeništvu.<br />
( poklic zidar, peĉar keramik, tesar), ter dijakov in dijakinj, ki se izobraţujejo za poklic gradbeni tehnik.<br />
Usposabljanje je potekalo v delovnih organizacijah ali pri obrtnikih v širši okolici Dolenjske, Bele krajine<br />
Posavja, Notranjske. Dijaki in dijakinje, oz. vajenci so imeli moţnost, da so si sami poiskali delodajalca, pri<br />
katerem so ţeleli opravljati praktiĉno usposabljanje.<br />
53
Cilj praktiĉnega izobraţevanja za vse programe je bil, da so dijaki in dijakinje, ter vajenci spoznali delovne<br />
organizacije, okolja in pogoje dela. Spoznali so nevarnosti in teţave s katerimi se sreĉujejo njihovi<br />
trenutni delodajalci. Vpeljani so bili tudi v delovne procese, organiziranost podjetij ter si pridobili pravilen<br />
odnos do dela in kolektivnega sodelovanja. Utrdili in obogatili so znanja, ki so jih pridobili v prostorih šole<br />
in šolskih delavnic. Seznanili so se z poţarno varnostjo in varstvom pri delu ter pomenom ocene tveganja.<br />
Sodelovati pa so morali tudi pri delih in nalogah na katerih delovna organizacija, oz. obrtnik trenutno vrši<br />
svojo prisotnost.<br />
Po konĉanem usposabljanju, so dijaki in dijakinje, ter vajenci, napisali delovna poroĉila, jih oddali v podpis<br />
mentorju v podjetju in ga skupaj s potrdilom o opravljenem usposabljanju dostavili v vpogled organizatorju<br />
praktiĉnega usposabljanja v šoli.<br />
Vsi dijaki in dijakinje ter vajenci, ki so se udeleţili PUD v delovnih organizacijah ali pri obrtnikih, so<br />
svojo nalogo uspešno opravili. Nekateri dijaki so bili s strani mentorjev v podjetjih za svoje delo na PUD<br />
tudi pohvaljeni.<br />
LESARSKI TEHNIK<br />
Slavko Mirtič, dipl. oec., organizator praktiĉnega izobraţevanja<br />
Vsi dijaki so uspešno konĉali 76 urno delo pri delodajalcih. Pred priĉetkom usposabljanja so bili vsi dijaki<br />
seznanjeni z varstvom pri delu, varstvom okolja in s poţarno varnostjo. Znanje so morali dokazati z<br />
opravljanjem pisnega testa. Pred nastopom praktiĉnega usposabljanja je en dijak L2a našel novega<br />
delodajalca, s katerim smo sklenili novo pogodbo. V razredu L3a so trije dijaki zaradi pomanjkanja naroĉil<br />
in prenehanja dejavnosti našli nove delodajalce, s katerimi smo podpisali nove pogodbe. V razredu L1b en<br />
dijak ni pristopil k opravljanju prakse in zato PUD-a ni opravil. Dijaki so veĉinoma zelo zadovoljivo<br />
opravili svoje delo, lepo izdelali poroĉilo o delovni praksi v podjetju in s strani mentorjev pridobili v<br />
kriteriju ocenjevanja praktiĉnih znanj, spretnosti in iznajdljivosti, odnosu do dela in opreme, zanesljivosti in<br />
samostojnosti pri delu najboljše ocene.<br />
SREDJE POKLICNO IZOBRAŢEVANJE – MIZAR<br />
Slavko Mirtič, dipl. oec., organizator praktiĉnega izobraţevanja<br />
Pred priĉetkom usposabljanja so bili vsi dijaki vseh letnikov seznanjeni z varstvom pri delu, varstvom<br />
okolja in s poţarno varnostjo in opravili preizkus.<br />
1. letnik LG1C (114 ur)<br />
Prakso v obsegu 114 ur (3 tedne) je pri delodajalcih opravljalo 20 dijakov, dva dijaka pa imata<br />
individualni pogodbi. Še pred usposabljanjem je zaradi steĉaja 1 delodajalec odstopil od pogodbe<br />
(<strong>Novo</strong>les), en delodajalec pa je zaradi neprimernega odnosa dijaka prekinil pogodbo ţe po nekaj dneh PUDa,<br />
zato smo s pomoĉjo staršev našli novega delodajalca. Za dva dijaka smo morali na novo pripraviti<br />
ustrezne pogodbe. Vsi dijaki so uspešno opravili usposabljanje. Pripombe delodajalcev so bile predvsem<br />
nepravoĉasno prihajanje na delo, izostajanje od dela, neupoštevanje varnostnih ukrepov in slabo pisanje<br />
dnevnikov. Po preteku usposabljanja sta dva dijaka zaradi zdravstvenih teţav po dogovoru opravila<br />
manjkajoĉe ure prakse.<br />
2. letnik L2d, L2e (304 ure)<br />
Dijaki so opravljali PUD od 11. aprila v obsegu 304 ur. Pred nastopom usposabljanja je pet dijakov na<br />
svojo ţeljo našlo nove delodajalce, za katere je bilo treba pripraviti nove pogodbe. V ĉasu izvajanja PUD-a<br />
je bila zaradi steĉaja podjetja <strong>Novo</strong>les prekinjena pogodba za dva dijaka, za katera smo uredili manjkajoĉe<br />
obveznosti pri novem delodajalcu. Vso dokumentacijo ( dnevnike in najavo uĉnega delovnega mesta) so<br />
dijaki pravoĉasno oddali, opazen je napredek pri njihovem delu, kar so izrazili tudi delodajalci. V ĉasu<br />
opravljanja PUD-a se je en dijak teţje poškodoval. Delodajalec je takoj obvesti starše in ustrezne organe.<br />
54
3. letnik L3b (304 ure)<br />
22 dijakov je opravljalo PUD-a, eden od njih je imel individualno pogodbo. Vsi dijaki so PUD uspešno<br />
zakljuĉili do zakljuĉnih izpitov. Zaradi pomanjkanje naroĉil in zaprtja obratovalnice sta bila pred izvajanjem<br />
PUD-a preklicani dve pogodbi, ki sta nato dobila novega delodajalca. Delodajalci jemljejo PUD v veliki<br />
meri odgovorno, tudi kakšno kritiĉno besedo so izrekli o delu dijakov, vendar pa je velika veĉina<br />
delodajalcev izrekla vso pohvalo dijakom in njihovemu odnosu do dela.<br />
NIŢJE POKLICNO IZOBRAŢEVANJE<br />
Slavko Mirtič, dipl. oec., organizator praktiĉnega izobraţevanja<br />
Razred L1K (76 ur): Pred priĉetkom usposabljanja so bili vsi dijaki seznanjeni z varstvom pri delu, kjer so<br />
tudi opravili preizkus znanja iz varstva pri delu, varstva okolja in poţarne varnosti. Trije dijaki so PUD<br />
opravili brez posebnosti, pri enem dijaku pa je nastal velik problem pri iskanju ustreznega delodajalca.<br />
Zaradi teţav dijaka pri sporazumevanju, neresnosti, slabega odnosa do dela in delovnih sredstev je imel<br />
pripombo en delodajalec, ki bo pogodbo v naslednjem letu tudi prekinil.<br />
Razred LG2K (76 ur): trije dijaki so z usposabljanjem zaĉeli ţe 7. februarja <strong>2011</strong> in so ga tudi uspešno<br />
opravili. Zaradi teţav v proizvodnji in pomanjkanja dela pa je en dijak opravljal delo pri drugem<br />
delodajalcu.<br />
MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA PROGRAMOV<br />
Franc Struna, organizator praktiĉnega izobraţevanja pri delodajalcu<br />
V letnem programu MODELA SKUPNEGA IZOBRAŢEVANJA, morajo dijaki prvih in<br />
drugih letnikov opraviti obveznih 114 ur praktiĉnega izobraţevanja pri delodajalcih, dijaki<br />
tretjega letnika pa 684 ur. Da so dijaki lahko pristopili k opravljanju prakse, so morali<br />
delodajalcem predloţiti zdravniško spriĉevalo in potrdilo o opravljenem teĉaju iz varstva<br />
pri delu, ki je bil organiziran na Šolskem centru. Z vsemi delodajalci iz Dolenjske, Bele<br />
krajine in Posavja, v veĉini primerih so jih predlagali dijaki, smo sklenili pogodbo o<br />
skupnem izvajanju praktiĉnega usposabljanja z delo. Za delodajalce je bilo obvezno, da se<br />
njihovo podjetje, organizacija ukvarja z dejavnostjo, za kateri poklic se dijak izobraţuje.<br />
V ĉasu delovne prakse so bili dijaki seznanjeni z razliĉnimi nalogami ter organizacijo v podjetjih. Seveda pa<br />
so bile naloge prilagojene dijakom po letnikih in poklicih.<br />
Seznanjeni so bili z organizacijo podjetja in njihovim delovanjem<br />
Spoznali so razliĉne materiale in njihovo uporabo<br />
Seznanili so se z ukrepi za prepreĉevanje nesreĉ in poţarno varnostjo.<br />
Skladišĉenjem raznih materialov.<br />
Sodelovali so pri izvedbi razliĉnih del in nalog, ter spoznali njihov pomen v praksi<br />
Sodelovali so razvršĉanju odpadnih materialov<br />
Cilj tega izobraţevanja je bil, da dijaki spoznajo gradbišĉa, pravilno uporabo zašĉitnih sredstev, spoznajo<br />
nove tehnologije, se nauĉijo uporabljati razliĉne materiale in orodja, ter ĉim bolj spoznajo svoje bodoĉe<br />
delovno okolje in samo delo.<br />
D I J A Š K A S K U P N O S T<br />
mag. Biljana Bahat Vovk, univ. dipl. soc.<br />
V okviru povezovanja dijakov delujejo na srednjih šolah dijaške skupnost, ki so povezane v Dijaško<br />
organizacijo Slovenije (DOS). Slednja je nepolitiĉna organizacija, ki deluje pod okriljem Študentske<br />
organizacije Univerze v Ljubljani.<br />
55
Tudi na naši šoli ima dijaška skupnost ţe dolgo tradicijo. Dijaško skupnost Srednje gradbene in lesarske<br />
šole, v katero so vkljuĉeni vsi dijaki šole, sestavljajo predstavniki vseh razredov. Delo dijaške skupnosti<br />
vodi in koordinira predsednik, ki ga izvolijo dijaki, pri tem pa mu pomaga še podpredsednik.<br />
V šolskem letu <strong>2010</strong>/<strong>2011</strong> odbor dijaške skupnosti sestavljajo:<br />
• predsednik dijaške skupnosti: Blaţ Blatnik, G4a<br />
• namestnik predsednika: Matjaţ Ţeljko, L2b<br />
• zapisniĉarka: Urška , G3.a<br />
Dijaška skupnost ima tudi mentorja, ki dijake usmerja pri delu in jim pomaga pri reševanju morebitnih<br />
teţav. Mentorica je Biljana Bahat Vovk.<br />
Na sestankih, ki so bili enkrat meseĉno, so se sreĉevali predsedniki razredov, ki zastopajo interese<br />
dijakov, posredujejo njihova mnenja, ţelje, pripombe, teţave …<br />
ZASTAVLJENI CILJI v šolskem letu <strong>2010</strong>/11:<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Potrditev predsednika, podpredsednika, zapisniĉarke in mentorice Šolske dijaške skupnost ter<br />
potrditev ĉlanov v Svet šole in Komisijo za kvaliteto.<br />
Izvedba dveh konferenc (januar in junij <strong>2010</strong>) Šolske dijaške skupnosti s problematiko uĉnega<br />
uspeha v posameznih razredih ter vzgojno problematiko.<br />
Aktivno sodelovanje z vodstvom šole na dijaških konferencah in drugih sestankih ter pri podajanju<br />
pripomb in predlogov.<br />
Konferenc dijaške organizacije se bosta predvidoma udeleţila predsednik in podpredsednik dijaške<br />
skupnosti ter poroĉala o aktualnih temah.<br />
Izbor in predstavitev plesnih šol – ponudnikov za organizacijo maturantskega plesa ter organizacija<br />
maturantskega plesa (marec <strong>2011</strong>) pod okriljem plesne šole, za katero so se odloĉili dijaki zakljuĉnih<br />
letnikov.<br />
Organizacija in izvedba fotografiranja razrednih skupnosti (december <strong>2010</strong>), v oktobru – izbira<br />
fotografa šole.<br />
Sodelovanje s Šolskim skladom SGLŠ ter posredovanje ţelja dijakov glede porabe sredstev<br />
Šolskega sklada.<br />
Obvešĉanje dijakov o aktualnih razpisih in nateĉajih in tekoĉi problematiki: na sestankih ter na<br />
oglasni deski.<br />
REALIZIRANE NALOGE:<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Potrditev predsednika, podpredsednika, zapisniĉarke in mentorice Šolske dijaške skupnost ter<br />
potrditev ĉlanov v Svet šole in Komisijo za kvaliteto.<br />
Izvedba dveh konferenc (januar in junij <strong>2011</strong>) šolske dijaške skupnosti s problematiko uĉnega<br />
uspeha v posameznih razredih ter vzgojno problematiko.<br />
Aktivno sodelovanje z vodstvom šole na dijaških konferencah in drugih sestankih ter pri podajanju<br />
pripomb in predlogov.<br />
Aktivno sodelovanje z Dijaško organizacijo Slovenije.<br />
56
Organizacija maturantskega plesa (marec <strong>2011</strong>) pod okriljem plesnih šol, za katero so se odloĉili<br />
dijaki zakljuĉnih letnikov.<br />
Organizacija in izvedba fotografiranja razrednih skupnosti (marec <strong>2011</strong>), izbrana je bila<br />
fotografska hiša Asja<br />
Sodelovanje s Šolskim skladom SGLŠ ter posredovanje ţelja dijakov glede porabe sredstev<br />
Šolskega sklada.<br />
Posredovanje informacij razrednikom o dijakih, ki so se udeleţili demonstracij v Ljubljani<br />
(sodelovanje z Dijaško skupnostjo Slovenije).<br />
Obvešĉanje dijakov o aktualnih razpisih in nateĉajih in tekoĉi problematiki: na sestankih ter na<br />
oglasni deski.<br />
NAGRADNII IIZLET DIIJJAKOV SSGLŠŠ<br />
mag. Biljana Bahat Vovk, univ. dipl. soc., Suzana Kumelj Bračič, prof.<br />
Dolgo smo na dijaški skupnosti razmišljali in se pogovarjali o tem, kateri so kriteriji za nagradni izlet<br />
dijakov, še veĉ teţavic pa smo imeli, kako organizirati nagradni izlet, ki bi bil brezplaĉen, saj je vendar<br />
nagraden.<br />
Dijaki so podali kar veliko idej, na koncu pa so s konstruktivno debato prišli do zakljuĉka, da ţelijo imeti<br />
Paint ball. Ţe smo šli v akcijo in organizirali tovrstno dejavnost v Dolenjskih Toplicah. Dijaki so bili zelo<br />
navdušeni, zadovoljni, veĉina jih je to doţivela prviĉ. Še kar nekaj dni se je na šoli govorilo o nagradnem<br />
izletu, ki je tokrat resniĉno uspel in dosegel svoj namen.<br />
Nagradnega izleta se je udeleţilo 36 dijakov.<br />
Maja Weiss, prof.<br />
K U L T U R N E D E J A V N O S T I<br />
- Nižje poklicno izobraževanje<br />
L1K (6 ur) 24.12.10 film Razpotje (3)<br />
11.02.11 film Socialno omreţje (3)<br />
LG2K (6 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3)<br />
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
G3D (6 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3)<br />
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
- Srednje poklicno izobraževanje<br />
LG1c (12 ur)<br />
12.10.10 ogled kulturnih znamenitosti v NM<br />
(6)<br />
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
04.02.11 predstava Dr. Preţir (3)<br />
11.02.11 film Socialno omreţje (3)<br />
14.02.11 predstava Ĉefurji raus (3)<br />
G2b (12 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3)<br />
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
04.02.11 predstava Dr. Preţir (3)<br />
11.02.11 film Socialno omreţje (3)<br />
57
14.02.11 predstava Ĉefurji raus (3)<br />
L2d (12 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3)<br />
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
14.02.11 predstava Ĉefurji raus (3)<br />
L2e (12 ur) 24.12.10 film Razpotje (3)<br />
14.02.11 predstava Ĉefurji raus (3)<br />
G3c (6 ur) 04.02.11 predstava Dr. Preţir (3)<br />
14.02.11 predstava Ĉefurji raus (3)<br />
L3b (6 ur)<br />
14.09.10 ogled Trubarjeve domaĉije in<br />
Turjaka (12 = 6 KD + 6 sejem v Celju)<br />
29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3)<br />
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
04.02.11 predstava Dr. Preţir (3)<br />
- Srednje strokovno izobraževanje<br />
G1a (12 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3)<br />
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
04.02.11 predstava Dr. Preţir (3)<br />
14.02.11 predstava Ĉefurji raus (3)<br />
L1a (12 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3)<br />
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
04.02.11 predstava Dr. Preţir (3)<br />
14.02.11 predstava Ĉefurji raus (3)<br />
G2a (12 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3)<br />
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
04.02.11 predstava Dr. Preţir (3)<br />
14.02.11 predstava Ĉefurji raus (3)<br />
10.03.11 Dvor, Hiša eksperimentov,<br />
Etnografski muzej, koncert (12 = 6 KD + 6<br />
nadomešĉanje sobote)<br />
L2a (12 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3)<br />
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
04.02.11 predstava Dr. Preţir (3)<br />
14.02.11 predstava Ĉefurji raus (3)<br />
10.03.11 Dvor, Hiša eksperimentov,<br />
Etnografski muzej, koncert ((12 = 6 KD + 6<br />
nadomešĉanje sobote)<br />
G3a (12 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3)<br />
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
04.02.11 predstava Dr. Preţir (3)<br />
14.02.11 predstava Ĉefurji raus (3)<br />
G3b (12 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3)<br />
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
04.02.11 predstava Dr. Preţir (3)<br />
14.02.11 predstava Ĉefurji raus (3)<br />
L3a (12 ur)<br />
14.09.10 ogled Trubarjeve domaĉije in<br />
Turjaka (12 = 6 KD + 6 sejem v Celju)<br />
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
04.02.11 predstava Dr. Preţir (3)<br />
11.02.11 film Socialno omreţje (3)<br />
14.02.11 predstava Ĉefurji raus (3)<br />
G4a (6 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3)<br />
58
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
04.02.11 predstava Dr. Preţir (3)<br />
14.02.11 predstava Ĉefurji raus (3)<br />
- Poklicno-tehniško izobraževanje<br />
L1b (12 ur)<br />
14.09.10 ogled Trubarjeve domaĉije in<br />
Turjaka (12 = 6 KD + 6 sejem v Celju)<br />
29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3)<br />
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
04.02.11 predstava Dr. Preţir (3)<br />
11.02.11 film Socialno omreţje (3)<br />
L2b (6 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3)<br />
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
04.02.11 predstava Dr. Preţir (3)<br />
14.02.11 predstava Ĉefurji raus (3)<br />
L2c (6 ur) 29.11.10 predstava Dejmo narest en šou (3)<br />
24.12.10 film Razpotje (3)<br />
04.02.11 predstava Dr. Preţir (3)<br />
14.02.11 predstava Ĉefurji raus (3)<br />
Kulturne dejavnosti so bile realizirane v obsegu 80% planiranih ur. Razlog za to je gospodarska kriza in<br />
poslediĉno slab socialni status dijakov.<br />
Nataša Erţen, prof.<br />
Š P O R T N E D E J A V N O S T I<br />
--ŠŠPORTNII DNEVII--<br />
- Nižje poklicno izobraževanje<br />
Program Razred Število ur Športni dan, realiziran<br />
Obdelovalec lesa<br />
Kovinar<br />
L1K 12 ur ATLETIKA (6ur), 13.9.<strong>2010</strong><br />
ŠPORTNE IGRE (6ur), 11.10.<strong>2010</strong><br />
Obdelovalec lesa<br />
Gradbinec<br />
LG2K 12 ur ATLETIKA (6ur), 13.9.<strong>2010</strong><br />
ŠPORTNE IGRE (6ur), 11.10.<strong>2010</strong><br />
Kovinar<br />
Gradbinec G3D 12 ur ATLETIKA (6ur),13.9.<strong>2010</strong><br />
- Srednje poklicno izobraževanje<br />
Program Razred Število ur<br />
Model-gradb. (peĉarkeramik,<br />
LG1c 12 ur ATLETIKA (6ur), 13.9.<strong>2010</strong><br />
zidar, tesar)<br />
Mizar<br />
Model-gradb.<br />
Mizar<br />
G2b<br />
L2d,<br />
L2e<br />
12 ur ATLETIKA (6ur), 21.9.<strong>2010</strong><br />
ŠPORTNE IGRE (6ur), 11.10.<strong>2010</strong> (G2b in L2d)<br />
ATLANTIS (6ur), 17.3.<strong>2011</strong> (G2b in L2e)<br />
Model-gradb.<br />
Mizar<br />
G3c<br />
L3b<br />
6 ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.<strong>2010</strong> (L3B)<br />
ATLANTIS (6ur), 17.3.<strong>2011</strong> ( G3C)<br />
59
- Srednje strokovno izobraževanje<br />
Program Razred Število ur<br />
Gradbeni tehnik<br />
G1a 18 ur ATLETIKA (6ur), 13.9.<strong>2010</strong><br />
Lesarski tehnik<br />
L1a<br />
ŠPORTNE IGRE (6ur), 11.10.<strong>2010</strong><br />
Gradbeni tehnik<br />
Lesarski tehnik<br />
Gradbeni tehnik<br />
Lesarski tehnik<br />
G2a<br />
L2a<br />
G3a, G3b<br />
L3a<br />
ATLANTIS (6ur), 11.2.<strong>2011</strong><br />
18 ur ATLETIKA (6ur), 21.9.<strong>2010</strong><br />
ŠPORTNE IGRE (6ur), 11.10.<strong>2010</strong><br />
ATLANTIS (6ur), 11.2.<strong>2011</strong><br />
24 ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.<strong>2010</strong><br />
SMUČANJE, 18.1.<strong>2011</strong> (12 ur) (G3a in G3b)<br />
SPUST S KAJAKI, MAJ <strong>2011</strong> (6ur)<br />
Gradbeni tehnik G4a 18ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.<strong>2010</strong><br />
SMUČANJE (12 ur), 18.1.<strong>2011</strong><br />
- Poklicno-tehniško izobraževanje<br />
Program Razred Število ur<br />
Lesarski tehnik L1b 12ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.<strong>2010</strong><br />
SMUČANJE (12 ur), 18.1.<strong>2011</strong><br />
Lesarski tehnik L2b, L2c 12ur ŠPORTNE IGRE (6ur), 30.9.<strong>2010</strong><br />
SMUČANJE (12 ur), 18.1.<strong>2011</strong><br />
Izpeljali smo kar nekaj športnih dni, udeleţevali pa smo se tudi šolskih športnih tekmovanj, ki jih organizira<br />
Agencija za šport. Nekateri rezultati so bili boljši drugi zopet malo slabši, glede na to, da smo majhna šola<br />
se šolskih tekmovanj udeleţujemo zelo kvalitetno in zavzeto.<br />
Utrinki iz športnih dni in šolskih tekmovanj.<br />
ŠPORTNI DNEVI<br />
ATLETIKA, 1. LETNIKI<br />
V torek, 14.septembra <strong>2010</strong> smo imeli športni dan za 1.letnike – ATLETIKA.<br />
Dijaki in dijakinje so tekmovali v mnogoboju, vsi so sodelovali v vseh disciplinah: tek na 100m, skok v<br />
daljino, met krogle in tek na 800m (dijakinje) in tek na 1000m (dijaki).<br />
Dijaki so se zelo potrudili pri vseh disciplinah in dosegali lepe rezultate. Tudi vreme nam je bilo zelo<br />
naklonjeno, saj kljub soncu ni bilo prevroĉe.<br />
Prvih pet dijakov v vsaki disciplini je prejelo priznanja.<br />
Rezultati:<br />
100m - dijaki<br />
1. Joţe VIDETIĈ G1.A<br />
2. Borut TRŠINAR L1.a<br />
3. Tomaţ BOBEN G1.a<br />
4. Gregor KRMELJ LG1.c<br />
5. Kujtim SOPAJ LG1.c<br />
100m - dijakinje<br />
1. Nika BOJANC G1.a<br />
2. Katja MOHORĈIĈ G1.a<br />
3. Amadeja KUMP G1.a<br />
SKOK V DALJINO – dijaki<br />
1. Borut TRŠINAR L1.a<br />
60
2. Blaţ CAR LG1.c<br />
3. Joţe VIDETIĈ G1.a<br />
4. Kujtim SOPAJ LG1.c<br />
5. Marjan ANDERLIĈ G1.a<br />
SKOK V DALJINO – dijakinje<br />
1. Katja MOHORĈIĈ G1.a<br />
2. Nika BOJANC G1.a<br />
3. Karmen PLAVEC G1.a<br />
MET KROGLE – dijaki (5kg)<br />
1. Mark DRAGOVAN G1.a<br />
2. Joţe VIDETIĈ G1.a<br />
3. Drago KLEMENĈIĈ G3.d<br />
4. Marjan ANDERLIĈ G1.a<br />
5. Rok TRŠINAR L1.a<br />
MET KROGLE – dijakinje (3kg)<br />
1. Katja MOHORĈIĈ G1.a<br />
2. Karmen PLAVEC G1.a<br />
3. Nika BOJANC G1.a<br />
61
800m – dijakinje<br />
1. Nika BOJANC G1.a<br />
2. Katja MOHORĈIĈ G1.a<br />
3. Karmen PLAVEC G1.a<br />
1000M – DIJAKI<br />
1. Kujtim SOPAJ LG1.c<br />
2. Gregor KODRIĈ LG1.c<br />
3. Borut TRŠINAR L1.a<br />
4. Benjamin KRŢAN L1.a<br />
5. Matej KOĈEVAR L1.a<br />
62
ATLETIKA, 2.LETNIKI<br />
V torek, 21.septembra <strong>2010</strong> smo imeli športni dan za 2.letnike – ATLETIKA.<br />
Dijaki in dijakinje so tekmovali v mnogoboju, vsi so sodelovali v vseh disciplinah: tek na 100m, skok v<br />
daljino, met krogle in tek na 800m (dijakinje) in tek na 1000m (dijaki).<br />
Dijaki so se zelo potrudili pri vseh disciplinah in dosegali lepe rezultate. Tudi vreme nam je bilo zelo<br />
naklonjeno, saj kljub soncu ni bilo prevroĉe.<br />
Prvih pet dijakov v vsaki disciplini je prejelo priznanja.<br />
Rezultati:<br />
100m - dijaki<br />
1. Klemen PENCA G2.a<br />
2. Domen LEGAN G2.a<br />
3. Armin KRASNIQI LG2.K<br />
4. Blaţ BERUS L2.a<br />
5. Dorian MALUS L2.d<br />
100m - dijakinje<br />
1. Tina LUNDER G2.a<br />
SKOK V DALJINO – dijaki<br />
1. Klemen PENCA G2.a<br />
2. Aemin KRASNIQI LG2.K<br />
3. Merim HASIĈIĆ LG2.K<br />
4. Simon BRDAR G2.a<br />
5. Matic ZIDANIĈ G2.a<br />
SKOK V DALJINO – dijakinje<br />
63
1. Teja ŠINKOVEC G2.a<br />
MET KROGLE – dijaki (5kg)<br />
1. Andrej DRNOVŠEK L2.a<br />
2. Klemen PENCA G2.a<br />
3. Jure PUST G2.a<br />
4. Jan FORTUNA L2.d<br />
5. Denis JERAJ LG2.K<br />
MET KROGLE – dijakinje (3kg)<br />
1. Teja ŠINKOVEC G2.a<br />
800m – dijakinje<br />
1. Tina LUNDER G2.a<br />
1000M – DIJAKI<br />
1. Andraţ KOVAĈIĈ G2.a<br />
2. Blaţ KULOVEC L2.e<br />
3. Primoţ MOŢE L2.e<br />
4. Domen LEGAN G2.a<br />
5. Blaţ BERUS L2.a<br />
64
ŠPORTNE IGRE – REZULTATI, 30.9.<strong>2010</strong><br />
Dijaki 3. In 4.letnikov ter PTI oddelkov so se v meglenem dnevu pomerili v športnih igrah. Dijaki so<br />
tekmovali v igranju hokeja, nogometa, košarke in odbojke. Odbojko so dijaki in dijakinje igrali v mešanih<br />
ekipah in se zelo dobro odrezali.<br />
REZULTATI:<br />
NOGOMET:<br />
KOŠARKA:<br />
1. L2B 1. G3B<br />
2. G4A 2. G3A 1<br />
3. L1B 3. G4A<br />
4. L2C 4. L3A<br />
5. G3A 5.-8. G3A 2, L2B, L1B, L3B<br />
6. G3B<br />
7. L3B 1<br />
8. L3B 2<br />
66
HOKEJ:<br />
ODBOJKA:<br />
1. G4A 1. L3A<br />
2. L3A 2. G3A 1<br />
3.L2C<br />
3. G3B<br />
4. G3B 4. G4A<br />
5. – 7. L3B, G4A 2, L1B, L2B 5.-7. L2B, L3A, G3A 2, L1B<br />
67
ŠPORTNE IGRE – REZULTATI, 11.10.<strong>2010</strong><br />
Dijaki 1. In 2.letnikov so se v meglenem in mrzlem dnevu pomerili v športnih igrah. Dijaki so tekmovali v<br />
igranju hokeja, nogometa, košarke in odbojke. Odbojko so dijaki in dijakinje igrali v mešanih ekipah in se<br />
zelo enakovredno kosali z ostalimi ekipami. Vsa pohvala vsem dijakom, ker so kljub izredno hladnemu<br />
dnevu tekmovali zelo junaško.<br />
REZULTATI:<br />
NOGOMET:<br />
KOŠARKA:<br />
1. L2D 1. G2A<br />
2. G1A 2. L2A<br />
3. G2A 3. L1K<br />
4. L2A 4. L2D<br />
5. LG2K 5.L1A<br />
6. G2B 6. LG2K<br />
7. L1A 7. G1A<br />
8. L1K<br />
68
HOKEJ:<br />
ODBOJKA:<br />
1. G1A 1. G1A<br />
2. L2D 2. L2A<br />
3. L2A 3. L2D<br />
4. G2A 4. G2A 2<br />
5. G2B 5. G2A 1<br />
6. L1A<br />
ATLANTIS<br />
V ĉetrtek, 17.marca <strong>2011</strong> smo imeli športni dan za dijake L2E, G2B in G3C. Odšli smo v vodno <strong>mesto</strong><br />
Atlantis v Ljubljano.<br />
Na športni dan smo povabili tudi dijaka in dijakinjo iz Karlovca, katera sta na 14 dnevnem obisku naše šole.<br />
Nekateri dijaki so se zelo uţivali ob igranju vodne košarke in odbojke, nekateri so poĉivali v jakuziju,<br />
nekateri pa so se dobro ogreli v savni.<br />
69
Nekaj dijakov pa se je odloĉilo, da se ne bodo kopali, so se pa zato dobro ogreli v oblaĉilih in se malo<br />
poigrali v otroškem kotiĉku.<br />
V nadaljevanju še nekaj foto utrinkov:<br />
70
KRANJSKA GORA, 18.1.<strong>2011</strong><br />
Na torkovo jutro smo se ob 7.00 uri odpeljali proti Kranjski Gori. Kar malo nas je skrbelo, kako bo s<br />
snegom. Ali ga je še kaj, ali bo pretoplo, ali morda ţe rastejo trobentice? Vsa ta vprašanja so se nam<br />
porajala še dan pred izvedbo športnega dneva.<br />
Športni dan smo namreĉ teden prej ţe odpovedali, ker je po celi Sloveniji deţevalo. Odloĉitev, da odidemo<br />
18.januarja se je na koncu izkazala za pravilno.<br />
Dijaki so se ţe pri urah športne vzgoje odloĉili ali bodo smuĉali, hodili, plavali ali drsali. Na športnem<br />
dnevu so bili dijaki: G3a, G3b, G4a, L1b, L2b in L2c.<br />
Na poti proti Kranjski Gori nas je spremljalo popolnoma jasno nebo in prebujajoĉe sonce.<br />
Ob prihodu na cilj, so se dijaki razdelili v skupini. Smuĉarji so si pripeli smuĉi in odbrzeli po belih<br />
strminah. Pohodniki pa so se podali proti naši velikanki v Planici.<br />
Pohodniki so se po triurni hoji vrnili v Kranjsko Goro, kjer so nekateri odšli na bazen, nekateri pa na<br />
drsališĉe preizkušati svoje sposobnosti.<br />
Vreme nam je odliĉno sluţilo saj je bilo sonĉno in ne pretoplo.<br />
Ob koncu športnega dneva smo bili vsi vidno utrujeni ampak zadovoljni, ker je športni dan potekal brez<br />
kakšnih zapletov in poškodb.<br />
Še nekaj foto utrikov:<br />
74
KAJAK<br />
V mesecu maju smo izpeljali tri športne dneve, katere smo imeli sicer planirane za jesenski ĉas, vendar so<br />
nas poplave in moĉno narasle vode ustavile.<br />
Spusta s kajaki so se udeleţili dijaki 3.letnikov in sicer gradbeni in lesarski tehniki, vsak dan en razred.<br />
Vse tri dni smo imeli ĉudovito vreme tako, da nas tudi zelo hladna Krka ni niĉ motila.<br />
Ob prihodu na start smo se najprej preobleki v neoprenske obleke, si nadeli rešilne jopiĉe in ĉelade in na<br />
suhem izvedeli nekaj osnov o voţnji kajaka in o pravilih obnašanja na vodi.<br />
Tako, naša pustolovšĉina se je lahko zaĉela.<br />
Veslali smo v zgornjem toku reke Krke, od Sel do Zagradca. Pot sicer ni bila zelo dolga, premagali smo jo<br />
v dobri uri in pol. Na vodi smo vsi zelo uţivali, obĉudovali smo lahko ĉudovito obreţje reke Krke, po pa<br />
poti smo premagali kar 6 skokov ĉez jezove.<br />
Nekateri so se tudi malo kopali, zaradi prevrnjenega kajaka. Ja, prav zanimivo je bilo in mislim, da so tudi<br />
dijaki izjemno uţivali.<br />
V prilogi je tudi nekaj foto utrinkov.<br />
78
ŠOLSKA TEKMOVANJA<br />
JESENSKI KROS, 22.9.<strong>2010</strong><br />
STAREJŠI DEČKI B-1995<br />
11. <strong>mesto</strong> MATEJ KOĈEVAR<br />
15. <strong>mesto</strong> BENJAMIN KRŢAN<br />
MLAJŠI MLADINCI (1993/94)<br />
11. <strong>mesto</strong> PRIMOŢ MOŢE<br />
13. <strong>mesto</strong> BLAŢ BERUS<br />
15.<strong>mesto</strong> BLAŢ KULOVEC<br />
16. <strong>mesto</strong> DEJAN GAŠPERŠIĈ<br />
26.<strong>mesto</strong> ŢIGA KURENT<br />
28.<strong>mesto</strong> MATIJA VODOPIVC<br />
32.<strong>mesto</strong> GAŠPER VODIŠEK<br />
STAREJŠI MLADINCI (1991/92)<br />
10.<strong>mesto</strong> BORUT SMRKE<br />
11.<strong>mesto</strong> ROK DRAGMAN<br />
13.<strong>mesto</strong> NEJC KUKOVIĈ<br />
14.<strong>mesto</strong> JOŢE GORENC<br />
15.<strong>mesto</strong> KUJTIM SOPAJ<br />
83
ŠOLSKO DRŢAVNO PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARSTVU, 28.9.<strong>2010</strong><br />
Po nekaj letnem premoru, je bilo v letošnjem šolskem letu zopet organizirano šolsko kolesarsko prvenstvo<br />
za srednje šole. Tekmovanja so se udeleţili tudi dijaka in dijakinja naše šole. Šolo so zastopali zelo dobro,<br />
saj je Nika Bojanc iz G1.a osvojila naslov drţavne prvakinje v svoji kategoriji, Rok Novak iz G1.a je<br />
osvojil naslov drţavnega podprvaka in Aljoša Kren iz L3.b je osvojil 8. <strong>mesto</strong>.<br />
Vsem skupaj ĉestitamo!<br />
OBČINSKO PRVENSTVO V KOŠARKI ZA DIJAKE<br />
ŠD MAROF, 16. 11. <strong>2010</strong><br />
ŠC NM- SEŠTG : SŠGT 61 : 15 (32 : 5)<br />
KMETIJSKA ŠOLA : ŠC NM - SGLŠ 32 : 18 (15 : 8)<br />
84
GIMNAZIJA : ŠC NM - SZKŠ 38 : 24 (20 : 15)<br />
ŠC NM - SSŠ : EKONOMSKA ŠOLA 27 : 38 (17 : 19)<br />
ŠC NM- SEŠTG : ŠC NM - SGLŠ 40 : 17 (13 : 5)<br />
KMETIJSKA ŠOLA : SŠGT 40 : 22 (16 : 9)<br />
GIMNAZIJA : ŠC NM - SSŠ 20 : 26 (10 : 19)<br />
EKONOMSKA ŠOLA : ŠC NM - SZKŠ 32 : 41 (20 : 20)<br />
ŠC NM- SEŠTG : ŠC NM - SGLŠ 40 : 17 (13 : 5)<br />
KMETIJSKA ŠOLA : SŠGT 40 : 22 (16 : 9)<br />
GIMNAZIJA : ŠC NM - SSŠ 20 : 26 (10 : 19)<br />
EKONOMSKA ŠOLA : ŠC NM - SZKŠ 32 : 41 (20 : 20)<br />
V R S T N I R E D O B Č I N S K E G A P R V E N S T V A V K O Š A R K I Z A D I J A K E<br />
1. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO – SREDNJA ELEKTRO ŠOLA IN TEHNIŠKA GIMNAZIJA<br />
2. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA STROJNA ŠOLA<br />
3. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA ZDRAVSTVENA IN KEMIJSKA ŠOLA<br />
4. GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA – KMETIJSKA ŠOLA GRM<br />
5. – 8. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA GRADBENA IN LESARSKA ŠOLA<br />
5. – 8. GIMNAZIJA NOVO MESTO<br />
5. – 8. EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO<br />
5. – 8. GRM NOVO MESTO – SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM<br />
OBČINSKO PRVENSTVO V ROKOMETU<br />
Dijaki naše šole so nastopili na obĉinskem prvenstvu v rokometu in zasedli odlično 2. <strong>mesto</strong>, ter se uvrstili<br />
na podroĉno prvenstvo, kar se v zgodovini tekmovanj na naši šoli še ni zgodilo. ČESTITAMO!<br />
V ekipi SGLŠ so na prvenstvu nastopili:<br />
1.Kek Gregor G3.a<br />
2.Kastelic Matic G3.a<br />
3.Grubar Urban G3.a<br />
4.Kurent Ţiga G3.a<br />
5.Škofljanec Uroš G3.a<br />
6.Gašperšiĉ Dejan G3.a<br />
7.Zupanĉiĉ Matej G3.b<br />
8.Miheliĉ Uroš G3.b<br />
9.Luţar Gal G3.b<br />
10.Blatnik Blaţ G4.a<br />
85
Dijaki na sprejemu pri ravnateljici:<br />
PODROČNO PRVENSTVO V ROKOMETU ZA DIJAKE<br />
KRŠKO, 4. 11. <strong>2010</strong><br />
SŠ IVANĈNA GORICA : ŠC NM – SGLŠ 12 : 6 (6 : 5)<br />
SŠ KRŠKO : SŠ ĈRNOMELJ 12 : 9 (4 : 2)<br />
ŠC NM – SEŠTG : GIMNAZIJA BREŢICE 13 : 10 (7 : 7)<br />
GIMNAZIJA KOĈEVJE : GIMNAZIJA LITIJA 12 : 10 (6 : 6)<br />
SŠ IVANĈNA GORICA : SŠ ĈRNOMELJ 11 : 10 (6 : 4)<br />
SŠ KRŠKO : ŠC NM – SGLŠ 18 : 7 (11 : 2)<br />
86
ŠC NM – SEŠTG : GIMNAZIJA LITIJA 14 : 10 (7 : 2)<br />
GIMNAZIJA KOĈEVJE : GIMNAZIJA BREŢICE 14 : 12 (6 : 6)<br />
V R S T N I R E D P O D R O Č N E G A P R V E N S T V A V R O K O M E T U Z A<br />
D I J A K E<br />
1. ŠOLSKI CENTER KRŠKO – SEVNICA – SREDNJA STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA<br />
2. SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURĈIĈA IVANĈNA GORICA<br />
3. GIMNAZIJA KOĈEVJE<br />
4. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO- SREDNJA ELEKTRO ŠOLA IN TEHNIŠKA GIMNAZIJA<br />
5.-8. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO- SREDNJA GRADBENA IN LESARSKA ŠOLA<br />
5.-8. SREDNJA ŠOLA ĈRNOMELJ<br />
5.-8. GIMNAZIJA BREŢICE<br />
5.-8. GIMNAZIJA LITIJA<br />
PODROČNO PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO<br />
LESKOVEC 20.01.<strong>2011</strong><br />
DIJAKI<br />
MESTO IME IN PRIIMEK ŠOLA 1.SERIJA 2.SERIJA 3.SERIJA 4.SERIJA REZULTAT<br />
5. ANDREJ PIRC SŠ NM 83 82 78 82 325<br />
PODROČNO EKIPNO PRVENSTVO V ATLETIKI ZA SREDNJE ŠOLE<br />
<strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>, 29. september <strong>2010</strong><br />
DIJAKI<br />
dijaki, 100 m<br />
Uvr. Št.št. Priimek in ime Šola Rezultat Točke<br />
12. KEK GREGOR ŠC NM - SGLŠ 12,49 471<br />
19. LEGAN DOMEN ŠC NM - SGLŠ 13,04 353<br />
23. KRASNIQI ARMIN ŠC NM - SGLŠ 13,93 198<br />
87
dijaki, 400 m<br />
Uvr. Št.št. Priimek in ime Šola Rezultat Točke<br />
19. BERUS BLAŢ ŠC NM - SGLŠ 1:02,15 340<br />
22. DRAGAN ROKI ŠC NM - SGLŠ 1:04,21 273<br />
23. BOBEN TOMAŢ ŠC NM - SGLŠ 1:05,13 245<br />
dijaki, 1000 m<br />
Uvr. Št.št. Priimek in ime Šola Rezultat Točke<br />
8. 294 KASTELIC MATIC ŠC NM - SGLŠ 2:58,00 447<br />
12. 261 KOVAĈIĈ ANDRAŢ ŠC NM - SGLŠ 3:02,81 385<br />
22. 296 ZORE ROBI ŠC NM - SGLŠ 3:20,18 200<br />
88
dijaki, 2.000 m<br />
Uvr. Št.št. Priimek in ime Šola Rezultat Točke<br />
17. 440 DRAGMAN ROK ŠC NM - SGLŠ 7:28,52 137<br />
18. 439 MOŢE PRIMOŢ ŠC NM - SGLŠ 7:29,57 134<br />
dijaki, 4x100 m<br />
Uvr. Št.št. Priimek in ime Šola Rezultat Točke<br />
7. ŠC NM - SGLŠ ŠC NM - SGLŠ 48,45 558<br />
dijaki, višina<br />
Uvr. Št.št. Priimek in ime Šola Rezultat Točke<br />
12. GAŠPERŠIĈ DEJAN ŠC NM - SGLŠ 1,65 534<br />
21. VIDETIĈ JOŢE ŠC NM - SGLŠ 1,55 441<br />
25. SLUGA ALEŠ ŠC NM - SGLŠ 1,40 303<br />
dijaki, daljina<br />
Uvr. Št.št. Priimek in ime Šola Rezultat Točke<br />
1. PENCA KLEMEN ŠC NM - SGLŠ 6,22 756<br />
15. TRŠINAR BORUT ŠC NM - SGLŠ 5,27 563<br />
89
dijaki, krogla<br />
Uvr. Št.št. Priimek in ime Šola Rezultat Točke<br />
14. BREGAR ROK ŠC NM - SGLŠ 10,85 572<br />
17. DRNOVŠEK ANDREJ ŠC NM - SGLŠ 10,75 566<br />
22. PUST JURE ŠC NM - SGLŠ 9,99 521<br />
EKIPNI REZULTATI - DIJAKI<br />
1. (SŠ J. JURČIČ) 7901<br />
2. (ŠC NM - SSŠ) 7822<br />
3. (GIM. NM) 7747<br />
4. (ŠC NM - SEŠTG) 7702<br />
5. (GIM. BREŢICE) 7583<br />
6. (ETŠ BREŢICE) 7445<br />
7. (ŠC NM - SZKŠ) 7235<br />
8. (GRM NM - CBT) 7070<br />
9. (ŠC NM - SGLŠ) 6530<br />
90
OBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU ZA DIJAKE<br />
ŠD MAROF, 13. 1. <strong>2011</strong><br />
ŠC NM - SZKŠ : GRM NM - SŠGT 5 : 2 (3 : 0)<br />
EKONOMSKA ŠOLA : GRM NM - CBT 5 : 3 (2 : 2, 1 : 1)*<br />
ŠC NM - SEŠTG : ŠC NM - SSŠ 3 : 1 (2 : 1)<br />
GIMNAZIJA : ŠC NM - SGLŠ 2 : 0 (1 : 0)<br />
ŠC NM - SZKŠ : GRM NM – CBT 7 : 0 (5 : 0)<br />
EKONOMSKA ŠOLA : GRM NM - SŠGT 6 : 1 (4 : 0)<br />
ŠC NM - SEŠTG : ŠC NM - SGLŠ 2 : 1 (1 : 0)<br />
GIMNAZIJA : ŠC NM – SSŠ 4 : 5 (0 : 0, 0 : 0)*<br />
V R S T N I R E D O B Č I N S K E G A P R V E N S T V A V M A L E M N O G O M E T U<br />
Z A D I J A K E<br />
1. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA ELEKTRO ŠOLA IN TEHNIŠKA GIMNAZIJA<br />
2. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA ZDRAVSTVENA IN KEMIJSKA ŠOLA<br />
3. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA STROJNA ŠOLA<br />
4. EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO<br />
5. – 8. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA GRADBENA IN LESARSKA ŠOLA<br />
5. – 8. GRM NOVO MESTO - CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA<br />
5. – 8. GIMNAZIJA NOVO MESTO<br />
5. – 8. GRM NOVO MESTO - SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM<br />
OBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI ZA DIJAKE<br />
ŠD Marof, 15. 12. <strong>2010</strong><br />
SKUPINA A<br />
GIMNAZIJA : ŠC NM – SZKŠ 2 : 0 (25 : 21, 25 : 17)<br />
GRM NM – CBT : ŠC NM – SZKŠ 0 : 2 (15 : 25, 17 : 25)<br />
91
GIMNAZIJA : GRM NM – CBT 2 : 0 (25 : 19, 25 : 14)<br />
VRSTNI RED SKUPINA A<br />
1. GIMNAZIJA 2 2 0 (4 : 0) +4 4<br />
2. ŠC NM – SZKŠ 2 1 1 (2 : 2) 0 2<br />
3. GRM NM – CBT 2 0 2 (0 : 4) - 4 0<br />
SKUPINA B<br />
ŠC NM – SEŠTG : EKONOMSKA ŠOLA 2 : 0 (25 : 8, 25 : 9)<br />
ŠC NM – SSŠ : ŠC NM – SGLŠ 2 : 0 (25 : 20, 25 : 19)<br />
ŠC NM – SEŠTG : ŠC NM – SGLŠ 2 : 0 (25 : 14, 25 : 8)<br />
EKONOMSKA ŠOLA : ŠC NM – SSŠ 0 : 2 (11 : 25, 11 : 25)<br />
VRSTNI RED SKUPINA B<br />
1.-2. ŠC NM – SEŠTG 2 2 0 (4 : 0) +4 4<br />
1.-2. ŠC NM – SSŠ 2 2 0 (4 : 0) +4 4<br />
3.-4. ŠC NM – SGLŠ 2 0 2 (0 : 4) - 4 0<br />
3.-4. EKONOMSKA ŠOLA 2 0 2 (0 : 4) - 4 0<br />
V R S T N I R E D O B Č I N S K E G A P R V E N S T V A V O D B O J K I Z A D I J A K E<br />
1. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA ELEKTRO ŠOLA IN TEHNIŠKA GIMNAZIJA<br />
2. GIMNAZIJA NOVO MESTO<br />
3. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO – SREDNJA ZDRAVSTVENA IN KEMIJSKA ŠOLA<br />
4. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO – SREDNJA STROJNA ŠOLA<br />
5.-7. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO – SREDNJA GRADBENA IN LESARSKA ŠOLA<br />
5.-7. GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA – KMETIJSKA ŠOLA<br />
5.-7. EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO<br />
PODROČNO POSAMIČNO PRVENSTVO V ATLETIKI ZA SREDNJE ŠOLE<br />
92
DIJAKI<br />
KVALIFIKACIJE – 100 m, dijaki<br />
Uvr. Št. Priimek in ime Šola LR Rezultat Točke<br />
9 VIDETIČ JOŢE ŠC NM-SGLŠ 95 12.40 492<br />
OBČINSKO PRVENSTVO V SPOMLADANSKEM KROSU ZA SREDNJE ŠOLE<br />
Bajnof, 21.4.<strong>2011</strong><br />
DIJAKINJE 1994 in mlajše<br />
8.<strong>mesto</strong> NIKA BOJANC<br />
DIJAKI 1994 in mlajši<br />
20.<strong>mesto</strong> TOMAŢ ŢNIDARŠIĈ<br />
23.<strong>mesto</strong> ARMIN KRASNIQI<br />
24.<strong>mesto</strong> MERIN HASIĈIĆ<br />
DIJAKI 1993,1992,1991<br />
7.<strong>mesto</strong> PETER KURNIK<br />
15.<strong>mesto</strong> BORUT SMRKE<br />
16.<strong>mesto</strong> DEJAN GAŠPERŠIĈ<br />
17.<strong>mesto</strong> ROBERT GLIVAR<br />
18.<strong>mesto</strong> GAŠPER VODIŠEK<br />
19.<strong>mesto</strong> ALEKSANDER ANŢLOVAR<br />
LOKOSTRELSTVO<br />
Naš dijak Marko Berus se je v tem šolskem letu kar nekajkrat udeleţil tekmovanj v lokostrelstvu in vedno<br />
posegal po najvišjih uvrstitvah.<br />
V tem šolskem letu smo izpeljali vse predvidene športne dneve in se udeleţili veĉine tekmovanj, ki jih<br />
organizira Agencija za šport. Na tekmovanjih smo vidnejšo uvrstitev dosegli v rokometu, dijaki so se<br />
uvrstili na podroĉno prvenstvo.<br />
D E J A V N O S T I<br />
U Č I T E L J E V<br />
GRADBENIIADA ZA UČIITELJJE 22001100<br />
Anže Mrvar<br />
Letošnje sreĉanje uĉiteljev gradbenih šol Slovenije je organizirala šola SGGEŠ Ljubljana. Drugega oktobra<br />
smo se zbrali na Bledu, kjer so potekala vsa tekmovanja. Pomerili smo se v odbojki, tenisu, namiznem<br />
tenisu, nogometu, in razliĉnih šaljivih disciplinah. Uĉitelji naše šole smo se tekmovanja lotili zelo resno a<br />
nam je na koncu zmanjkalo moĉi in smo osvojili peto <strong>mesto</strong>.<br />
93
Seveda pa je bolj kot samo tekmovanje pomembno druţenje med seboj in z uĉitelji ostalih šol. Tako smo si<br />
v neformalnih razgovorih izmenjali izkušnje in se bolje spoznali, predvsem na veĉerji, ki je bila v Hotelu<br />
Zlatorog na obrobju gozdov in obreţju Savice, le nekaj korakov od Bohinjskega jezera v kraju Ukanec.<br />
Po noĉitvi in zajtrku so nas prijazni gostitelji odpeljali na izlet po Bohinjski kotlini, kjer smo si ogledali<br />
znamenitosti in posebnosti. Druţenje pa smo zakljuĉili z kosilom, kjer so nam postregli lokalne dobrote iz<br />
domaĉe kuhinje.<br />
Polni prijetnih vtisov smo se v veĉernih urah vrnili v <strong>Novo</strong> <strong>mesto</strong>.<br />
SSTROKOVNA EKSSKURZIIJJA UČIITELJJSSKEGA ZBORA<br />
Saša Kralj<br />
Ĉe ţe med šolskim letom ĉas neizmerno hiti in imamo le malo<br />
priloţnosti, da sprošĉeno poklepetamo s sodelavci, je strokovna<br />
ekskurzija gotovo tisto, kar nas poveţe in napolni z energijo.<br />
Gospod Igor Kalin je skrbno naĉrtoval našo dvodnevno<br />
ekskurzijo, ki je potekala 6. in 7. maja <strong>2011</strong>. Z avtobusom smo se<br />
napotili proti Krku, od tam pa z Ladjico na Goli otok in nato še<br />
Grgur. Nekdanji kaznjenec na Golem otoku nas je strokovno<br />
vodil po ostankih zaporov, delavnic in upravnih stavb. Ob<br />
njegovih zgodbah<br />
smo si lahko<br />
zamišljali, kakšne<br />
grenke spomine skrivata ta dva zapušĉena otoka. Dan je v<br />
sonĉnem vremenu vse prehitro mineval, zato smo se z ladjico<br />
odpeljali nazaj na Krk, od tam pa v Senj, kjer smo prenoĉili.<br />
Naslednji dan nas je ĉakala voţnja do Plitviĉkih jezer, ki so s<br />
šestnajstimi jezeri ena najveĉjih atrakcij Hrvaške. Tu si je<br />
veĉina ogledala spodnje leţeĉa jezera in najvišji, kar 78<br />
metrov visok slap, najbolj zagreti pa so si ogledali tudi<br />
gornja jezera. Sledil je odhod proti domu, kamor smo prispeli<br />
v veĉernih urah. Takih druţenj si v bodoĉe še ţelimo.<br />
Melita Blatnik, prof.<br />
Z A K L J U Č N I I Z P I T I<br />
Ponovno smo privedli z rednim izobraţevanjem novo generacijo dijakov naše šole do zakljuĉka šolanja. Po<br />
pisnih, ustnih in praktiĉnih pripravah na zakljuĉne izpite smo jih privedli do le-teh. Zakljuĉni izpit je<br />
sestavljen iz ene dveh ali treh izpitnih enot-odvisno od izobraţevalnega programa, saj se iztekajo stari in<br />
uvajamo nove prenovljene. Vsa pravila in navodila so bila podana pri uĉnih urah, na pripravah, na oglasni<br />
deski in na spletnih straneh .<br />
L 3.B - srednje poklicno izobraţevanje; poklic mizar<br />
G 3.C - model skupnega izobraţevanja; poklic - zidar; tesar; peĉar-keramik<br />
LG 2.K - program niţjega poklicnega izobraţevanja; poklic – obdelovalec lesa; gradbinec;<br />
pomoĉnik v tehnoloških procesih<br />
Dijaki L 3.B so opravljali zakljuĉni izpit iz izpitnih enot slovenšĉine in izdelka z zagovorom, dijaki G 3.C<br />
slovenšĉino, tehnologijo in izdelek oz. storitev z zagovorom, dijaki LG2.K pa izpitno enoto izdelka z<br />
zagovorom.<br />
Zapisana preglednica predstavlja uspeh spomladanskega roka zakljuĉnih izpitov:<br />
94
Razred<br />
Število dijakov<br />
v oddelku<br />
Število prijav<br />
na ZI<br />
Število prijav<br />
na ZI v %<br />
Opravili ZI Opravili ZI v % Uspeh ZI v %<br />
L 3.B<br />
22 19 86,4 19 86,4 100<br />
G 3.C<br />
15 10 66,7 10 66,7 100<br />
LG 2.K<br />
14 11 78,6 11 78,6 100<br />
Skupaj<br />
51 40 78,4 40 78,4 100<br />
Pohvalila bi dva dijaka L3.B, ki sta bila ocenjena z oceno odliĉno iz slovenšĉine ţe pri rednem pouku in sta<br />
bila opraviĉena do opravljanja ZI iz omenjene izpitne enote.<br />
Dva dijaka LG2.K (gradbinca) bosta nadaljevala šolanje še polovico šolskega leta, tretji dijak pa je opravljal<br />
ZI po sklepu o hitrejšim napredovanjem.<br />
Deset kandidatov so predstavljali dijaki z odloĉbami s posebnimi potrebami, ki so imeli podaljšan ĉas do 50<br />
% .<br />
Sedem dijakov ni imelo pogojev za opravljanje ZI in bodo pristopili po opravljenih popravnih izpitih v<br />
jesenskem roku. Prav tako dva dijaka s pedagoškima pogodbama.<br />
Zakljuĉni izpiti so potekali po zastavljenem urniku oz. razporedih.<br />
Zahvaljujem se vsem udeleţencem zakljuĉnih izpitov in veliko uspeha še v nadaljnjem delu.<br />
Nadja Kapš, dipl. inţ.<br />
P O K L I C N A M A T U R A<br />
V letošnjem šolskem letu smo imeli tri zakljuĉne letnike, katerih dijaki so opravljali poklicno maturo.<br />
Mature se je udeleţilo 51 dijakov srednjega strokovnega in poklicno tehniškega izobraţevanja. Slovenšĉina,<br />
matematika in tuji jeziki so predmeti, ki se enotno pišejo po vsej Sloveniji, izpitne pole za strokovne<br />
predmete pa so pripravili uĉitelji stroke na šoli. Trije dijaki so se odloĉili opravljati še peti predmet na<br />
Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji, in sicer ena dijakinja mehaniko in en dijak anglešĉino, ena<br />
kandidatka pa je opravljala umetnostno zgodovino na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.<br />
Priprave na poklicno maturo so potekale skozi vse leto, intenzivno pa zadnje dni pred razpisanimi izpiti.<br />
Letos so na predpreizkusu dijaki preverili svoje znanje iz matematike.<br />
V sredo, 6. julija <strong>2011</strong>, je potekala podelitev spriĉeval in obvestil o uspehu na poklicni maturi dijakinjam in<br />
dijakom Srednje gradbene in lesarske šole. Med kandidati so štirje dosegli 19 toĉk in veĉ.<br />
95
L E T N O P O R O Ĉ I L O S R E D N J E G R A D B E N E I N L E S A R S K E Š O L E ,<br />
Š O L S K O L E T O 2 0 1 0 / 2 0 1 1<br />
Zbrala in uredila: Julijana Krajšek Souvan, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka<br />
96