SINTEZNI POLIMERI Polimeri so se razÅ¡irili na vsa podroÄja ...
SINTEZNI POLIMERI Polimeri so se razÅ¡irili na vsa podroÄja ...
SINTEZNI POLIMERI Polimeri so se razÅ¡irili na vsa podroÄja ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Kemija – 4.letnik – interno učno gradivo<br />
Pogosto je proteinom dodan še nepeptidni del. Pri hemoglobinu je dodano barvilo hem, ki v<strong>se</strong>buje atom<br />
ţeleza, ki veţe <strong>na</strong><strong>se</strong> molekulo kisika.<br />
Kemijske lastnosti proteinov<br />
Topnost v vodi je pomemb<strong>na</strong> lastnost proteinov v krvni plazmi.<br />
Koagulacija je sprememba strukture proteinov zaradi povičane temperature (jajčni beljak <strong>se</strong> speče) ali<br />
obarjanja (kazein iz mleka <strong>se</strong> obarja, če spremenimo pH).<br />
Amfoternost je lastnost proteinov, da reagirajo v raztopi<strong>na</strong>h kot kisline ali baze, zato jih podobno kot<br />
aminokisline lahko ločujemo z elektroforezo.<br />
De<strong>na</strong>turacija proteinov (235) pomeni izgubo biološke aktivnosti, ki je pogosto ireverzibil<strong>na</strong> ali<br />
nepovrat<strong>na</strong>. De<strong>na</strong>turacija poteka predv<strong>se</strong>m zaradi:<br />
,<br />
Povišane temperature - jajčni beljak koagulira. Tako si lahko pojasnimo pomen telesne temperature<br />
(37-42°C)<br />
Poveča<strong>na</strong> koncentracija elektrolitov (kislin, baz, <strong>so</strong>li) prav tako koagulira proteine. To uporabljamo<br />
pri <strong>na</strong><strong>so</strong>ljevanju mesa za mesne izdelke.<br />
Ioni teţkih kovin - Pb, Cd, Hg, Cr <strong>se</strong> veţejo <strong>na</strong> SH skupine cistei<strong>na</strong>. Tako lahko razloţimo<br />
strupenost teţkih kovin.<br />
LIPIDI<br />
Lipidi <strong>so</strong> spojine, ki imajo pomembno vlogov rastlinskem in ţivalskem svetu. Njihova biološka vloga je<br />
mnogostranska. Iz njih <strong>so</strong> zgrajene celične membrane, pri čemer <strong>so</strong>delujejo pri prepuščanju snovi skozi<br />
membrano. Sluţijo tudi kot vir energije v prehrani pa tudi kot energijska rezerva.<br />
Vrste lipidov<br />
Lipidi z estersko strukturo (umiljivi lipidi) – maščobe, voski, fosfolipidi, glikolipidi<br />
Neumiljivi lipidi – terpeni, steroidi, prostaglandini<br />
Fizikalne lastnosti<br />
Zaradi nepolarne strukture <strong>se</strong> v vodi ne topijo. Praviloma <strong>na</strong> vodi plavajo, torej imajo nizko gostoto.<br />
Topijo <strong>se</strong> v nepolarnih topilih, v tetaklorometanu, kloroformu, toluenu, bencinu. Zao lahko izločamo lipide<br />
iz tkiv z ekstrakcijo.<br />
19
Change language