SINTEZNI POLIMERI Polimeri so se razÅ¡irili na vsa podroÄja ...
SINTEZNI POLIMERI Polimeri so se razÅ¡irili na vsa podroÄja ... SINTEZNI POLIMERI Polimeri so se razÅ¡irili na vsa podroÄja ...
Kemija – 4.letnik – interno učno gradivo Hormoni regulirajo delovanje organizma. Hormon insulin regulira koncentracijo glukoze v krvi, rastni hormon regulira rast organizma. Proteini kot zaloga hrane sluţijo kot zaloga beljakovin za rastoči organizem: ovalbumin v jajčnem beljaku, kazein v mleku. Toksini so strupene beljakovine, ki jih izločajo nekateri mikroorganizmi: botulinumtoksin, toksini davice, tetanusa, antraksa; sem sodijo tudi strupi kač in ţuţelk. STRUKTURA BELJAKOVIN je zelo zapletena in je določena samo najpomembnejšim proteinom. Strukturo beljakovin opišemo v štirih nivojih: 1. Primarna struktura pove zaporedje ali sekvenco aminokislin, ki tvorijo osnovno verigo. Na primeru insulina je zaporedje prikazano v v dveh verigah. 2. Sekundarna struktura prikaţe različne oblike osnovne polipeptidne verige - deli verige so v obliki vijačnice ali v obliki trakov. Vijačnico in trakove utrjujejo vodikove vezi med CO in NH skupinami peptidnih vezi. 3. Terciarna struktura prikaţe medmolekulske vezi med deli iste verige ali sosednjih verig. Poavljajo se štiri različne interakcije: Vodikove vezi med CO in NH skupinami Disulfidni mostovi med SH skupinami cisteina: -SH + HS- -S-S- Ionske interakcije med NH 3 + in COO - skupinam na radikalih aminokislin Hidrofobne interakcije med nepolarnimi radikali aminokislin 4. Kvartarna struktura pomeni zdruţevanje večih verig v višji strukturni nivo. Kvartarna struktura je raziskana le za nekatere proteine, med drugim za hemoglobin in za insulin. 18
Kemija – 4.letnik – interno učno gradivo Pogosto je proteinom dodan še nepeptidni del. Pri hemoglobinu je dodano barvilo hem, ki vsebuje atom ţeleza, ki veţe nase molekulo kisika. Kemijske lastnosti proteinov Topnost v vodi je pomembna lastnost proteinov v krvni plazmi. Koagulacija je sprememba strukture proteinov zaradi povičane temperature (jajčni beljak se speče) ali obarjanja (kazein iz mleka se obarja, če spremenimo pH). Amfoternost je lastnost proteinov, da reagirajo v raztopinah kot kisline ali baze, zato jih podobno kot aminokisline lahko ločujemo z elektroforezo. Denaturacija proteinov (235) pomeni izgubo biološke aktivnosti, ki je pogosto ireverzibilna ali nepovratna. Denaturacija poteka predvsem zaradi: , Povišane temperature - jajčni beljak koagulira. Tako si lahko pojasnimo pomen telesne temperature (37-42°C) Povečana koncentracija elektrolitov (kislin, baz, soli) prav tako koagulira proteine. To uporabljamo pri nasoljevanju mesa za mesne izdelke. Ioni teţkih kovin - Pb, Cd, Hg, Cr se veţejo na SH skupine cisteina. Tako lahko razloţimo strupenost teţkih kovin. LIPIDI Lipidi so spojine, ki imajo pomembno vlogov rastlinskem in ţivalskem svetu. Njihova biološka vloga je mnogostranska. Iz njih so zgrajene celične membrane, pri čemer sodelujejo pri prepuščanju snovi skozi membrano. Sluţijo tudi kot vir energije v prehrani pa tudi kot energijska rezerva. Vrste lipidov Lipidi z estersko strukturo (umiljivi lipidi) – maščobe, voski, fosfolipidi, glikolipidi Neumiljivi lipidi – terpeni, steroidi, prostaglandini Fizikalne lastnosti Zaradi nepolarne strukture se v vodi ne topijo. Praviloma na vodi plavajo, torej imajo nizko gostoto. Topijo se v nepolarnih topilih, v tetaklorometanu, kloroformu, toluenu, bencinu. Zao lahko izločamo lipide iz tkiv z ekstrakcijo. 19
- Page 1 and 2: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 3 and 4: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 5 and 6: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 7 and 8: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 9 and 10: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 11 and 12: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 13 and 14: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 15 and 16: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 17: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 21 and 22: Kemija - 4.letnik - interno učno g
Kemija – 4.letnik – interno učno gradivo<br />
Hormoni regulirajo delovanje organizma. Hormon insulin regulira koncentracijo glukoze v krvi, rastni<br />
hormon regulira rast organizma.<br />
Proteini kot zaloga hrane sluţijo kot zaloga beljakovin za rastoči organizem: ovalbumin v jajčnem<br />
beljaku, kazein v mleku.<br />
Toksini <strong>so</strong> strupene beljakovine, ki jih izločajo nekateri mikroorganizmi: botulinumtoksin, toksini davice,<br />
tetanusa, antraksa; <strong>se</strong>m <strong>so</strong>dijo tudi strupi kač in ţuţelk.<br />
STRUKTURA BELJAKOVIN je zelo zaplete<strong>na</strong> in je določe<strong>na</strong> samo <strong>na</strong>jpomembnejšim proteinom.<br />
Strukturo beljakovin opišemo v štirih nivojih:<br />
1. Primar<strong>na</strong> struktura pove zaporedje ali <strong>se</strong>kvenco<br />
aminokislin, ki tvorijo osnovno verigo. Na primeru<br />
insuli<strong>na</strong> je zaporedje prikazano v v dveh verigah.<br />
2. Sekundar<strong>na</strong> struktura prikaţe različne oblike osnovne<br />
polipeptidne verige - deli verige <strong>so</strong> v obliki vijačnice<br />
ali v obliki trakov. Vijačnico in trakove utrjujejo<br />
vodikove vezi med CO in NH skupi<strong>na</strong>mi peptidnih<br />
vezi.<br />
3. Terciar<strong>na</strong> struktura prikaţe medmolekulske vezi med<br />
deli iste verige ali <strong>so</strong><strong>se</strong>dnjih verig. Poavljajo <strong>se</strong> štiri<br />
različne interakcije:<br />
Vodikove vezi med CO in NH skupi<strong>na</strong>mi<br />
Disulfidni mostovi med SH skupi<strong>na</strong>mi cistei<strong>na</strong>:<br />
-SH + HS- -S-S-<br />
Ionske interakcije med NH 3 + in COO -<br />
skupi<strong>na</strong>m <strong>na</strong> radikalih aminokislin<br />
Hidrofobne interakcije med nepolarnimi radikali<br />
aminokislin<br />
4. Kvartar<strong>na</strong> struktura pomeni zdruţevanje večih verig v<br />
višji strukturni nivo. Kvartar<strong>na</strong> struktura je raziska<strong>na</strong><br />
le za nekatere proteine, med drugim za hemoglobin in<br />
za insulin.<br />
18
Change language