SINTEZNI POLIMERI Polimeri so se razÅ¡irili na vsa podroÄja ...
SINTEZNI POLIMERI Polimeri so se razÅ¡irili na vsa podroÄja ... SINTEZNI POLIMERI Polimeri so se razÅ¡irili na vsa podroÄja ...
Kemija – 4.letnik – interno učno gradivo Celuloza je najbolj razširjen ogrodni material rastlin. Celične stene dreves vsebujejo več kot 50% celuloze. Celuloza je linearni polimer, iz D-glukoznih enot, povezanih z β-1,4-glikozidnimi vezmi. Povprečno vsebuje celiloza 2800 glukotznih enot. Celulozna vlakna so zgrajena iz linearnih verig, ki so med seboj povezane z vodikovimi vezmi preko OH skupin na vzporednih verigah. O H HO H OH O H OH H O HO H H OH H OH H O Kemijsko modificirana celuloza: O H HO H OH O H O OH H Predelava celuloze v viskozo; Celulozne plošče najprej razkosmičijo in jih obdelujejo s kemikalijami, ki delno razgradijo celulozo. Tako predelana celuloza je gosta tekoča masa (kot med), imenujemo jo viskoza. Viskozo potiskajo skozi cev, ki ima na koncu pokrov z luknjicami. Curki viskoze odtekajo v kopel, kjer se strdijo. Tako dobimo celulozna (viskozna) vlakna v obliki filamenta, katerega dolţina je omejena samo s količino viskozne mase. Nadalje se filamenti lahko kodrajo, da dobijo bolj prijeten, tekstilni videz in otip, ali pa reţejo na krajša vlakna, predivo. Nitroceluloza ali brezdimni smodnik (v nadaljevanju BS) je kemijsko ester seluloze z dušikovo(V) kislino (nitroceluloza). Je 3x do 5x močnejši od črnega smodnika in manj občutljiv, vendar ga je tudi teţje narediti. Z razliko od črnega smodnika gori bolje v zaprtem prostoru, torej pod večjim pritiskom in toploto. V danšnjem času je brezdimni smodnik ţe skoraj povsem nadomestil črni smodnik. Acetatna svila je umetno vlakni, ki ga pripravijo z acetiliranjem celuloze. Nastane triacetat celuloze, ki ga predelajo v tekstlna vlakna. Zdrava prehrana – sladkorna bolezen (referat) 10
Kemija – 4.letnik – interno učno gradivo AMINI Amini so derivati amoniaka Amoniak NH 3 N H H H Primarni amini RNH 2 N R H H Sekundarni amini R 2 NH N R R H Terciarni amini R 3 N N R R R Nomenklatura aminov (pišejo formule) alkilamin ali aminoalkan Alifatski amini Metilamin dimetilamin trimetilamin propilamin 2-aminopropan Aromatski amini Fenilamin (anilin) 2-aminonaftalen Alifatsko-aromatski amini N-metilanilin N,N-dimetilanilin 4,N-dimetilanilin Bazičnost aminov in vplivi na bazičnost Amini protolitsko reagirajo z vodo podobno kot amoniak: NH 3 + H 2 O NH + 4 + OH - CH 3 NH 2 + H 2 O CH 3 NH + 3 + OH - K b = NH + 4 OH - /NH 3 = 1,8.10 -5 Etilamin: K b = 56.10 -5 , Anilin: K b = 3,8.10 -10 K b = CH 3 NH 3 + OH - /CH 3 NH 2 = 43,8.10 -5 Vaja: Na osnovi danih podatkov predvidite vpliv vrste in dolţine radikala na bazičnost aminov! Fizikalne lastnosti aminov Vrelišča, topnost, gostota – primerjava z alkoholi Vrelišča aminov so nekoliko niţja od vrelišč ustreznih alkoholov, ker je vodikova vez nekoliko šibkejša. Vodikova vez med molekulami aminov H H CH 3 C H 3 N O H N H Priprava aminov (ANENIN, naloge) Reakcije halogenoalkana z amoniakom H H CH 3 -Cl + 2NH 3 CH 3 -NH 2 + NH 4 Cl Redukcija nitrospojin in nitrilov z vodikom C 6 H 5 -NO 2 + H 2 /Pt C 6 H 5 -NH 2 C 6 H 5 -CN + H 2 /Pt C 6 H 5 -CH 2 NH 2 11
- Page 1 and 2: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 3 and 4: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 5 and 6: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 7 and 8: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 9: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 13 and 14: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 15 and 16: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 17 and 18: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 19 and 20: Kemija - 4.letnik - interno učno g
- Page 21 and 22: Kemija - 4.letnik - interno učno g
Kemija – 4.letnik – interno učno gradivo<br />
AMINI<br />
Amini <strong>so</strong> derivati amoniaka<br />
Amoniak NH 3<br />
N<br />
H H<br />
H<br />
Primarni amini RNH 2<br />
N<br />
R H<br />
H<br />
Sekundarni amini R 2 NH<br />
N<br />
R R<br />
H<br />
Terciarni amini R 3 N<br />
N<br />
R R<br />
R<br />
Nomenklatura aminov (pišejo formule) alkilamin ali aminoalkan<br />
Alifatski amini<br />
Metilamin<br />
dimetilamin<br />
trimetilamin<br />
propilamin<br />
2-aminopropan<br />
Aromatski amini<br />
Fenilamin (anilin)<br />
2-amino<strong>na</strong>ftalen<br />
Alifatsko-aromatski amini<br />
N-metilanilin<br />
N,N-dimetilanilin<br />
4,N-dimetilanilin<br />
Bazičnost aminov in vplivi <strong>na</strong> bazičnost<br />
Amini protolitsko reagirajo z vodo podobno kot amoniak:<br />
NH 3 + H 2 O NH + 4 + OH -<br />
CH 3 NH 2 + H 2 O CH 3 NH + 3 + OH -<br />
K b = NH + 4 OH - /NH 3 = 1,8.10 -5<br />
Etilamin: K b = 56.10 -5 , Anilin: K b = 3,8.10 -10<br />
K b = CH 3 NH 3 + OH - /CH 3 NH 2 = 43,8.10 -5<br />
Vaja: Na osnovi danih podatkov predvidite vpliv vrste in dolţine radikala <strong>na</strong> bazičnost aminov!<br />
Fizikalne lastnosti aminov<br />
Vrelišča, topnost, gostota – primerjava z alkoholi<br />
Vrelišča aminov <strong>so</strong> nekoliko niţja od vrelišč ustreznih alkoholov, ker je vodikova vez nekoliko šibkejša.<br />
<br />
Vodikova vez med molekulami aminov<br />
H<br />
H<br />
CH 3<br />
C H 3<br />
N<br />
O<br />
H N H<br />
Priprava aminov (ANENIN, <strong>na</strong>loge)<br />
Reakcije halogenoalka<strong>na</strong> z amoniakom<br />
H<br />
H<br />
CH 3 -Cl + 2NH 3 CH 3 -NH 2 + NH 4 Cl<br />
<br />
Redukcija nitrospojin in nitrilov z vodikom<br />
C 6 H 5 -NO 2 + H 2 /Pt C 6 H 5 -NH 2<br />
C 6 H 5 -CN + H 2 /Pt C 6 H 5 -CH 2 NH 2<br />
11
Change language