LeGra - Å olski center Novo mesto

LeGra 

ČASOPIS SREDNJE GRADBENE IN LESARSKE ŠOLE 

Letnik 10, št. 1, februar

VSEBINA 

UVODNA BESEDA 3 

EKSKURZIJE 4 

ZAŠČITA LESA NA PROSTEM 14 

FENG SHUI 16 

ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA 17 

INTERVJU S PODJETNIKOM BRANKOM KOVAČEM 22 

INTERVJU Z VALTERJEM BIRSO 24 

POTOVANJA 26 

EKO KOTIČEK 35 

VSEGA PO MALO 39 

Uredništvo časopisa: Tomaţ Ţnidarič, G1a; Eva Ilenič, G1a; Tjaša Ţibert G1a; Polona 

Gregorčič, G3a; Melita Nečemer, G4a; Klara Vovk, G4a; David Stopar, L1c; Sandi Planinc, 

L1c. 

Odgovorna urednica in mentorica: Alisa Kršić, prof. 

Lektoriranje: Alisa Kršić, prof. 

Oblikovanje: Sašo Pekolj 

Grafična realizacija: Forma Celje, Celje. Tiskano februarja 2010 v nakladi 200 izvodov. 

2

UVODNA BESEDA 

Ustvarjalcem in bralcem Legre! 

Mladost in ustvarjalnost. Le kaj je lahko lepšega od 

teh dveh bogastev? Vsekakor se tu sama po sebi rodi 

ljubezen, nepogrešljiva vez med vsem lepim. 

Ljubezen izhaja iz nas samih, toda samo, če ji 

dovolimo, da nas prevzame, da ji damo prosto pot, 

takrat lahko spoznavamo, čutimo, vidimo in tudi 

doţivljamo vse okoli sebe. Vedno in povsod, in sicer z 

besedo. Ko ponudimo besedo, napisano ali govorjeno, 

izpolnimo tudi sebe. Izgovorjena beseda lahko 

pogosto izzveni, če se je ne zapiše, zapisana pa se 

ohrani, zaznamuje čas, v katerem je nastala, in je unikatna. Tako so tudi mnogi izmed vas, 

spoštovani dijaki, pustili svojo besedo v mozaiku ustvarjalnosti na različnih ravneh, ohranili 

duh časa, se pribliţali sošolcem in izpolnili svoja pričakovanja. Pred vami je nova Legra, ki je 

tematsko raznovrstna, saj lahko vsak najde kaj zanimivega zase. Ker smo ţe krepko 

zakorakali v drugo polovico šolskega leta, ta polovica pa je še napornejša in časovno 

neizprosna, vam ţelim, da bi z veliko poguma, volje in zagnanosti uspešno zaključili šolsko 

leto. 

Alisa Kršić, prof., mentorica dijaškega časopisa Legra 

Spoštovani dijaki! 

Za vami je prva polovica šolskega leta, v kateri ste 

pridobili nova znanja, se odpravili na različne 

ekskurzije, športne dneve, obiskali različne kulturne 

ustanove ter si ogledali filmske in gledališke 

predstave. S tem obdobjem sovpada tudi začetek 

koledarskega leta, kar je odlična priloţnost, da se vsak 

izmed vas zazre vase in si postavi nove cilje, ki jih ţeli 

doseči v novem letu. Ker so šolske obveznosti 

navsezadnje del vašega vsakdanjika in tudi tisti 

dejavnik, ki vam nemalokrat povzroča skrbi, jih, 

verjamem, iz načrtovanja niste izpustili. Toda naj bo v 

teh načrtih dovolj prostora za stvari, ki jih imate še posebej radi, so del vas in se v njih najbolj 

izraţate. Nekateri izmed vas so se potrudili ter s svojimi prispevki sooblikovali naš časopis. 

Občutek odgovornosti do dela je tudi ključ do uspeha na vaši nadaljnji ţivljenjski poti, zato 

vam, spoštovani dijaki, ţelim, da bi bili v letošnjem letu še bolj uspešni in zadovoljni, tako v 

šoli kot tudi v zasebnem ţivljenju. Srečno! 

Damjana Gruden, dipl. inţ., ravnateljica SGLŠ 

3

EKSKURZIJE 

STROKOVNA EKSKURZIJA V 

TREBNJE IN KRŠKO 

V torek, 15. septembra 2009, smo se v spremstvu dveh profesorjev odpravili v Trebnje na 

DDC Svetovanje in inţeniring, kjer so nas prijazno sprejeli in nam predstavili osnovne stvari 

za izgradnjo ceste. Nekaj smo izvedeli tudi o samem projektu avtoceste, ki se gradi v 

Trebnjem. 

Razdelili so nam zaščitne čelade in nas odpeljali na gradbišče. 

Ogledali smo si odsek Pluska–Ponikve ter Ponikve–Hrastje. Sprehodili smo se do viadukta in 

si ga ogledali malo bolj od blizu. Po gradbišču nas je vodil vodja gradbišča. Ogledali smo si 

tudi predor in bili deleţni razlage o njegovi gradnji. 

PLUSKA–PONIKVE 

Avtocestni odsek Pluska–Ponikve je dolg 7,6 km. 

Začne se v dolini reke Temenice. 

Po prečkanju doline se pred predorom Leščevje os 

ceste razcepi, po izhodu iz predora pa zopet zdruţi. 

Trasa nato poteka po razgibanem gričevnatem in 

planotastem pobočju Bukovja, v najvišjem delu okoli 

65 m nad dolino Temenice. 

OBJEKTI IN ZIDOVI 

Na trasi avtoceste in deviacijah bodo zgrajeni: 

predor Leščevje – dolţina desne cevi 386 m, dolţina leve cevi 282 m; 

viadukt Ponikve – dolţina leve polovice 312 m, dolţina desne polovice 303 m; 

viadukt Trebnje – dolţina 177 m; 

štirje podvozi, podhod, nadhod, dva nadvoza, trije prepusti; 

podporni zid ob deviaciji – dolţina 63,7 m, povprečna višina 5,6 m. 

VIADUKT PONIKVE 

Dolţina leve polovice je 312 m in dolţina desne polovice je 303 m. 

Za gradnjo so uporabili prednapeti beton. V narejeni opaţ so najprej 

poloţili armaturo, nato zabetonirali in potem to porivali naprej. 

Imeli so teţave zaradi kraškega terena, nenosilni material so 

odstranili. 

4

PONIKVE–HRASTJE 

Dolţina avtocestnega odseka Ponikve–Hrastje je 7,1 km. Začne se s priključkom Trebnje 

vzhod, blizu naselja Grm, in v celoti poteka po zelo razgibanem terenu. 

Ta odsek poteka po ugodnejših terenih. Narediti je bilo treba viadukt, 5 podvozov … 

V Mirni Peči so naredili pokriti vkop na priključni cesti, kjer so v bliţini hiše. 

Naredili so pilotne stene in pa podvoz pod ţelezniško 

progo. 

OBJEKTI 

Na trasi avtoceste in deviacijah bodo zgrajeni: 

viadukt Dole – dolţina 307 m; 

pet podvozov; 

nadvoz; 

pokriti vkop – dolţina 133 m. 

ASFALTNA BAZA DRNOVO 

Za konec smo se odpeljali v Krško. Tam smo si 

ogledali še asfaltno bazo v Drnovem. 

Sprehodili smo se okoli velikih kupov peska 

različnih granulacij. Imajo lastno oskrbo s 

surovino. Izdelujejo asfaltne zmesi, betonske 

mešanice, pridobivajo pa tudi kamniti agregat. 

Razkazali so nam tudi laboratorij, kjer preizkušajo 

material. Videli smo vzorce in naprave, s katerimi 

izvajajo poskuse. Po uspešni ekskurziji smo se 

polni znanja vrnili nazaj v Novo mesto. 

Klara Cvetan, G4a 

5

PREDAVANJE O OSTREŠJIH in OGLED 

PROIZVODNJE TESARSTVO GAZVODA 

Pri predmetu Visoke zgradbe smo se prav v tem času naučili načrtovanje lesenih tramovnih 

ostrešij, zato smo z zanimanjem pričakovali predavanje na to temo. Zbrali smo se v šolski 

računalniški učilnici, kjer nam je g. Janko Gorenc iz podjetja Tesarstvo Gazvoda predstavil 

načrtovanje ostrešij z uporabo novega računalniškega programa. S tem programom se načrti 

ostrešja narišejo enostavno, natančno in hitro. Računalnik je v proizvodnji povezan z 

računalniško krmiljenim strojem, ki posamezne elemente ostrešja, kot so špirovci, lege, 

škarje, ročice, stebri itd., izdela iz tramov, z vsemi potrebnimi merami in oblikami. Na stavbi 

se tako izdelani elementi pritrdijo na objekt in poveţejo z veznimi sredstvi. 

Program se mi je zdel zelo enostaven za uporabo. Ponuja nabor različnih stikov in izvedb, 

tako da ne izgubljamo časa z risanjem detajlov. Program nam tudi omogoča, da si lahko za 

boljšo prostorsko predstavo ostrešje ali pa posamezen kos ogledamo v 3D obliki. 

Program nas sam opozori, če smo naredili napako. Nad moţnostmi načrtovanja s tem 

programskim orodjem smo bili navdušeni. Seveda se zavedamo, da vsak bodoči obdelovalec 

načrtov potrebuje čas in izkušnje, da lahko uporablja tak program čim bolj uspešno. 

Po končanem predavanju smo se z avtobusom odpeljali do njihovega podjetja v Zalogu, kjer 

nas je prijazno sprejel lastnik g. Rok Gazvoda. Razkazal nam je vhodne surovine, ţago, 

delavnico in izdelane elemente. Povedal je, da izdelava takšnega ostrešja zaradi 

konkurenčnosti ni draţja od ročne izdelave. 

Najprej smo si ogledali ţago za razrez hlodov na 

tramove, plohe in deske. Potem smo si na 

računalniku ogledali načrt stebra, ki ga je stroj 

nato izdelal. 

Spoznavanje novih tehnologij se mi zdi zelo 

zanimivo in poučno. Sam še nikoli nisem videl 

takega načina dela, mi je pa zelo všeč, saj ni 

ročnega dela, izvedba je natančna in hitra. 

Upam, da si bomo še kdaj ogledali novosti v 

gradbeništvu. 

Tloris ostrešja 

Klemen Račič, G3a 

Lili Ţnidaršič, univ. dipl. inţ. grad. 

Fotografije: Rok Sintič, Anja Gregorčič, 

Gašper Puš, G3a 

6

STROKOVNA EKSKURZIJA NA GRADBIŠČE 

KRKA, REGIJSKO ODLAGALIŠČE 

ODPADKOV CEROD IN OGLED ČISTILNE 

NAPRAVE V LOČNI V NOVEM MESTU 

V sredo, 25. novembra 2009, smo se dijaki razreda G3a odpravili na ekskurzijo. Najprej smo 

se odpeljali na gradbišče tovarne zdravil Krka, kjer podjetje Begrad gradi objekt za 

proizvodnjo kapsul. 

Na vhodu nas je prijazno sprejel vodja gradbišča g. 

Andrej Eršte. Razdelili smo se v tri skupine. Najprej 

smo si ogledali pasovne temelje na dobro nosilnem 

terenu in armirane betonske pilote kot način globokega 

temeljenja na slabo nosilnem terenu. Vodja nam je 

razloţil postopek izvedbe pilotov, ki smo se ga ţe 

naučili v šoli. S piloti so na začetku del podprli cesto, še 

preden so začeli z izkopom gradbene jame. Ogledali 

smo si stavbo z jekleno, skeletno konstrukcijo z 

zgrajenim prvim nadstropjem. Objekt ima ploščo iz 

montaţnih elementov, ki jih poloţijo na horizontalne 

nosilce in jih zalijejo s tlačno ploščo. 

Po ogledu gradbišča smo odšli v pisarno in si ogledali gradbeno dokumentacijo, ki jo je 

potrebno vsakodnevno skrbno voditi. Videli smo vodilno mapo, gradbeni dnevnik, na stenah 

so bili načrti gradnje ter predviden seznam del po dnevih. 

Spet so se skupine zamenjale, tako da smo si nazadnje 

na gradbišču ogledali geodetske inštrumente in razne 

pripomočke. Izvedeli smo, kako se uporabljajo ta orodja 

in kaj z njimi merimo. Vsak dijak je poskusil delati z 

nivelirjem. 

Predstavitev na gradbišču mi je bila zelo zanimiva in 

poučna. Zahvalili smo se za vodenje in se poslovili. 

Vodja gradbišča nam je dejal, da ima lep poklic in nas 

spodbudil, da ostanemo v gradbeništvu. 

Po ogledu gradbišča Krka smo se odpeljali na odlagališče odpadkov CEROD v Leskovec pri 

Brusnicah. Tudi tu smo imeli voden ogled. 

7

Vsa jama za skladiščenje odpadkov ima narejeno drenaţo in razpeljane cevi za seţiganje 

plinov. Smeti rinejo in stiskajo z 32-tonskim kompaktorjem ter zakrivajo. Odlagališče je 

predvideno za 30 let in pokriva vso regijo. Pri načrtovanju vseh postopkov, objektov in 

naprav so bili upoštevani sodobni tehnični in okoljski standardi ter veljavna zakonodaja s tega 

področja, ki je prilagojena vsem evropskim standardom. 

Do leta 2013 morajo narediti sortirnico za ločevanje odpadkov. Odpadne vode se zbirajo v 

bazenu, ki ga praznijo s cisternami ter umazano vodo odpeljejo v čistilno napravo Ločna. 

Stari del odlagališča je bil narejen tako, da je vsa odpadna voda odtekala v zemljo. Novi del 

pa je zgrajen niţje ter je zaščiten z več plastmi tekstilne folije, ki zadrţi odpadno vodo. V 

okolici smetišča redno analizirajo zrak ter vodo. 

Po končanem ogledu smo se odpeljali v Ločno v Novo mesto na ogled centralne čistilne 

naprave. Videli smo naprave, kjer se na mreţi ustavijo smeti večje od 6 mm. Pospravijo jih v 

vreče in jih odpeljejo nazaj na smetišče. Umazana voda gre ven v prvi bazen, kjer se na dno 

usedejo največji delci. V naslednjem bazenu se prav tako na dnu nabira blato. 

To blato postrgajo ven in odpeljejo v čistilno napravo tovarne Krka, kjer ga centrifugirajo. V 

naslednjih bazenih vodo penijo. V zadnjem bazenu pa se voda počasi pretaka, še zadnji delci 

umazanije se usedejo, voda se izteka v reko Krko. Voda obdrţi barvo – črno, prečisti se za 80 

do 90 %, tako da ne ogroţa ţivih bitij. 

Veseli smo bili, ko smo zaključili z ogledom, saj je bil zrak nevzdrţen. Ekskurzija je bila 

poučna in zanimiva. Vsi bi se morali zavedati problemov v zvezi z odpadki. Potruditi se 

moramo prav vsi, da odvrţemo čim manj odpadkov. Tiste, ki pa jih odvrţemo, moramo 

ločevati, da jih lahko uporabimo kot sekundarne surovine. Tako bi tudi mi prispevali k bolj 

čistemu okolju. Takšnih ekskurzij si ţelim še veliko. 

Rok Sintič in Marija Kutnar, G3a 

Lili Ţnidaršič, univ. dipl. inţ. grad. 

8

OGLED 42. MEDNARODNEGA 

OBRTNEGA SEJMA 

V petek, 11. septembra 2009, smo se s sošolci in spremljevalnimi učitelji odpravili v Celje na 

42. mednarodni obrtni sejem. Predavatelj je bil g. Viljem Pšeničny, ki je eden izmed večjih 

podjetnikov v Evropi, saj ima kar 22 delujočih podjetij. S predavanjem je začel tako, da se je 

najprej lepo predstavil in povedal, kako in pri katerih letih se je začela njegova podjetniška 

pot. Potem je predstavil nekaj zanimivih podjetniških igric, vsi v dvorani pa smo imeli tudi 

moţnost sodelovanja in si s tem prisluţiti 

lepe nagrade. Potem smo spoznali še 

mladega podjetnika, ki se ukvarja z 

nevidnimi strelovodi in je tudi zelo 

uspešen v Sloveniji in vsej Evropi. V 

dvorani je bilo veliko obiskovalcev, zaradi 

česar je bilo precej glasno, zato smo 

morali z zelo zanimivim predavanjem 

končati prej. Po predavanju smo imeli v 

hali A še manjšo pogostitev, za kar je 

poskrbela obrtna zbornica. Potem smo se 

odpravili na razstavni prostor sejma, kjer 

smo pričeli z ogledom. 

S sošolci smo se razdelili v nekaj skupin in se odpravili naokoli. Hodili smo od hale do hale in 

povsod se je našlo kaj zanimivega. V številnih halah se je predstavilo veliko različnih podjetij 

in obrtnikov, ki so ponujali različne stvari, predmete, priloţnosti, z nami pa so tudi delili 

izkušnje … Ogledali smo si veliko stvari iz različnih proizvodenj in industrij, kot so 

kovinarska, lesna, mehanična, gozdarska, podjetniška … Na razstavnem prostoru je bilo 

veliko gospodinjskih pripomočkov, orodij za različne obrtnike in podjetnike, videli smo 

veliko navadnih in CNC strojev za velike podjetnike in tudi mnogo manjših strojev in 

pripomočkov za manjše obrtnike oziroma za lastno uporabo. Predstavilo se je tudi veliko 

vinogradnikov iz znanih in uspešnih vinskih kleti in iz raznih kmečkih turizmov in turistično 

zanimivih krajev. Ker sem po izobrazbi mizar, sem se največ časa zadrţal pri razstavnih 

prostorih lesne industrije. 

Tu smo videli veliko 

znanih firm: Martin, 

SCM, Tehnomax, 

Lesstroj … Pri vsakem 

razstavnem prostoru smo 

se seveda tudi malo 

ustavili in tudi kaj 

povprašali ali pa samo 

malo pogledali razstavne 

materiale in stroje in se 

odpravili naprej. 

9

Ogledali smo si tudi veliko zanimivih kuhinj, spalnic, kopalnic itd., notranje pohištvo, velikih 

ter tudi uspešnih podjetij, znanih po vsej Evropi, marsikatero pa je znano tudi po celem svetu. 

Zanimali smo se predvsem za cene, koliko časa traja izdelava izdelka, kateri materiali so 

potrebni za izdelavo in podobna vprašanja o lesarstvu. Nadaljevali smo ogled mimo starin oz. 

pohištva, ki je bilo restavrirano. Na ogled je bilo tudi veliko pohištva z intarzijami in pohištvo 

oz. kosi, ki so bili rezbarjeni in podobno. 

Ena izmed lepših in zahtevnejših 

miz z intarzijo in rezbarjenimi 

nogami je bila tale miza, ki mi je 

s sejma poleg predavanja najbolj 

ostala v spominu. 

Na sejmu smo lahko opazili tudi veliko različnih 

zunanjih in notranjih vrat ter oken. 

Tudi tu so nas zanimali materiali, pri čemer smo 

ugotovili, da se pogosteje uporabljajo plastični 

materiali kot leseni, tudi cene plastičnih izdelkov so 

ugodnejše kot pa cene lesenih izdelkov. Po 

končanem ogledu sejma smo se s profesorji 

odpravili proti avtobusu in tako naprej v Novo 

mesto, kjer se je naša ekskurzija tudi končala. Sejem 

mi je bil zelo všeč, upam, da ga bom obiskal tudi 

drugo leto. 

David Avguštinčič, L1b 

10

STROKOVNA EKSKURZIJA: 

DVOR – LJUBLJANA 

V petek, 6. novembra 2009, smo se dijaki L1a odpravili na Dvor ter v Ljubljano na 

Ljubljanski pohištveni sejem, kjer smo marsikaj videli, spoznali in se naučili. 

O ŢELEZARNI IN KRAJU DVOR 

Največja znamenitost vasi Dvor je ţelezarna, katere edini obstanek in priča obstoja je delno 

ohranjen plavţ – kupolna peč. Začela je obratovati 17. aprila 1796. Ţe ob otvoritvi je za 

ţelezarno delalo 200 zaposlenih. V letu 1833 se je povečala in postala največja ţelezolivarna 

pri nas in v vsem prostoru juţno od Alp. Ponovno so jo modernizirali okoli leta 1840. To je 

bil čas največjega razcveta livarne, ki je takrat zaposlovala kar 780 delavcev. V najboljših 

letih postane ţelezarna edini, največji in tehnološko najbolje opremljen tovrstni industrijski 

obrat pri nas in v sosedstvu. Vodilni delavci so bili tujci, predvsem Čehi, Nemci in Avstrijci. 

Zaposlitev so zlahka dobili domačini in okoličani. 

Podjetje je obsegalo različne kategorije navadnih in 

kvalificiranih delavcev, mojstrov ter vodstveni 

kader; voznike, rudarje, gozdne delavce, oglarje, 

livarje, strugarje, ključavničarje, mizarje, tesarje, 

zidarje, strojnike, plavţarje, kovače itd. Plačo so 

dobili na 2 tedna, njena višina je bila odvisna od 

kvalifikacije in zahtevnosti dela. 

Slika: Ţelezarna 

Pravila o urejanju delovnih odnosov 

Ţelezolivarna je zgodaj objavila pravila oz. red, ki je urejal medsebojne odnose v podjetju, za 

vse kategorije zaposlenih. Pisana so bila v nemščini in so prva predpisana na Slovenskem. 

Delovnik je trajal od šeste do devetnajste ure, razen ob ponedeljkih in sobotah, ko je delovni 

dan trajal od šeste ure zjutraj do šeste zvečer. Čas zajtrka je bil od pol osme do osme ure 

zjutraj, kosilo pa je bilo od dvanajste do trinajste ure. Plačani so bili štirje praznični dnevi, 

kljub temu da so bili delavci takrat prosti. Nočnega in nadurnega dela, razen v izjemnih 

razmerah, niso dovoljevali. Za samske delavce od drugod so imeli stanovanje s tridesetimi 

leţišči in dvanajst druţinskih stanovanj. Prav tako so imeli zdravnika, ki ni zdravil le 

delavcev, temveč tudi druţinske člane. Šolo za otroke delavcev so ustanovili leta 1874. 

Pozneje so jo obiskovali tudi drugi otroci. 

Železova ruda in les 

Rudo so kopali okoli Stavče vasi, Gradenca, Budganje vasi, 

Ţuţemberka, Zalisca, Dobrniča, Soteske, Črmošnjic itd. 

Les so pridobivali v roških gozdovih, kjer so kuhali tudi 

oglje. Oboje so s konjsko ali volovsko vprego vozili v 

dolino. 

Slika: Les za predelavo 

11

Izdelki 

Njihovi izdelki so osvajali širše trţišče: Ljubljano, Trst, Benetke, Udine, Hrvaško, Češko, 

Avstrijo itd. Izdelovali so različne predmete iz litega in kovanega ţeleza; od ţebljev, do 

strojev za trgovino, industrijo, strojegradnjo, poljedelstvo, gradbeništvo, cestogradnje, 

vodogradnje, stavbarstvo in posebej za opremo cerkva oltarjev in pokopališč. Litoţelezni 

izdelki so obsegali likalnike, jedilni pribor, ţelezne ograje, stopnice, mostove, 

spomenike, nagrobne kriţe, štedilnike, sobne peči, vodovodne cevi, dele za parne 

stroje, različne stiskalnice, naprave za predilnice, osi za 

vozove, posodo – lonce, ponve in kotličke, moţnarje idr. 

Leta 1806 je posebni odposlanec Jurija KaraĎorĎa na dvoru 

naročil 60 topov in moţnarjev, vendar je avstrijska vlada 

pogodbo razveljavila. Kljub temu so livarne nekaj topov 

izdelale, Srbi so jih skrivoma odpeljali. 

Na prvi industrijskoobrtni razstavi v Celovcu 1838 je bilo 

predstavljenih 22 izdelkov ţelezarne. Ocenjevalna komisija je 

soglasno odločila, da ţelezarni Dvor podeli posebno častno 

priznanje. Na drugi industrijskoobrtni razstavi v Gradcu leta 1841 

so bili prav tako razstavljeni izdelki ţelezarne, za katere so dobili 

najvišje priznanje – zlato medaljo. 

Slike: Izdelki iz ţeleza 

Lastniki in poslovanje 

Lastniki ţelezarne na Dvoru, velikega dela roških gozdov, ţag, steklarn, rudnikov itd. so bili 

knezi Auerspergi. Proti koncu 19. stoletja je začela proizvodnja propadati iz različnih 

vzrokov; po Avstroogrski je nastalo več različnih ţelezarn, kakovost rude je bila vedno slabša, 

slabe prometne poti za dovoz rude od drugod, nahajališča so bila daleč. Vse to je odločilno 

vplivalo na zaprtje dvorske ţelezarne. Obratovati je prenehala leta 1891. To je bil hud udarec, 

ne le za bliţnjo, temveč tudi za širšo okolico. Zaposleni in njihove druţine so ostali brez 

sredstev za preţivljanje. V dolini Krke ni bilo nobene moţnosti zaposlitve, zato so mnogi 

odšli za zasluţkom v tujino. Obetaven gospodarski razvoj dvorske doline se je tako kruto 

ustavil. 

Veliko izdelkov dvorske ţelezarne je končalo na zbirališču starega ţelezja. Po zaslugi mnogih 

zavzetih posameznikov se je le ohranilo mnogo izdelkov v zasebni lasti, kot na primer v 

Narodnem muzeju v Ljubljani, Dolenjskem muzeju v Novem mestu, v muzeju na Dunaju 

itd. 

Življenje Krajinčanov 

Ljudje so v tem obdobju dosegali visoko starost (nekateri tudi preko 100 let). Valvasor 

omenja, da so Krajinčani sami izdelovali zdravila iz zdravilnih zelišč; zlomljeno nogo ali roko 

so namazali z mešanico starega kolomaza, smole in presnih korenin. Leta 1625 kugi niso bili 

kos. Tako so leta 1626 v spomin sezidali cerkev svetega Roka v Stranski vasi (Ţuţemberk). 

Kmetje in obrtniki so prinesli oz. prodajali svoje blago, strojarske, krznarske in čevljarske 

izdelke na domovih in sejmih. Sejmi so bili šestkrat na leto, ko so se zbrali okoličani na trgu. 

V prvih trgovinah so prodajali tobak in sol. 

12

Brezposelnost in izseljevanje – s trebuhom za kruhom 

Zaradi izgub obrti in ţelezarskega obrata je v drugi polovici 19. stoletja nastajala v Suhi 

krajini velika stiska. Nekoliko več upanja je prebivalcem Dvora prinesla bodoča trasa 

ţeleznice ob desnem delu Krke proti Semiču. Posredovalo je tudi ţupanstvo ţuţemberške 

občine, da se naj izpelje ta načrt v korist Suhe krajine in trga. Drţavni zbor na Dunaju je leta 

1890 sklenil, da se ţeleznica izpelje mimo Trebnjega v Novo mesto. 

Tako so mnogi, ki so se preţivljali s prevozništvom, izgubili zasluţek, ko je speljal prvi 

dolenjski vlak proti Novemu mestu. 

Prebivalcem Dvora ni preostalo drugega, kot da gredo iskat zasluţek v Ljubljano ali tujino 

(ZDA, Cleveland). 

Naravne nesreče in bolezni 

Leta 1855 je v okraju Ţuţemberka za kolero umrlo 97 ljudi. Veliko nevarnost je prestavljala 

tudi pasja steklina in španska bolezen. Bili so podvrţeni tudi naravnim ujmam; viharji, toča na 

poljih in vinogradih, hudi nalivi, ki so trgali zemljo, trtna uš, poţari itd. 

Gospodarske panoge (obrt, industrija, trgovina in gostinstvo) 

V Avstriji je bila leta 1859 uzakonjena popolna obrtna svoboda. Ker obrtniki niso mogli 

zadrţati svojih cen zaradi industrijskih, ki so bile niţje, so odhajali v tovarne. 

Obrat ţelezarne na Dvoru je deloma pogorel. Sprva so obratovanje skrčili, nato pa so leta 

1891 opustili obratovanje zaradi prevelikih izgub in konkurence. 

V času med obema vojnama je bilo v Suhi krajini več mlinarjev, mizarjev, kovačev, krojačev 

in čevljarjev. 

Gostinstvo je bilo razvito povsod. Ko je oblast zahtevala posebno dovoljenje in plačilo davka, 

se je število gostiln zmanjšalo. Večje gostilne so bile Pehanijeva, Jeršetova in Valantova. 

LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM 

Ljubljanski pohištveni sejem je ena največjih sejemskih 

prireditev na Gospodarskem razstavišču. Ugledna in 

kakovostna prireditev zbere večino domačih in precej tujih 

proizvajalcev pohištva in stanovanjske opreme, izreden 

poudarek pa namenja tudi doseţkom oblikovanja. 

Ljubljanski pohištveni sejem velja za edini tovrstni dogodek 

v panogi, zato iz leta v leto raste tudi število obiskovalcev. 

Razstavljenih izdelkov je bilo ogromno, zato je prav 

gotovo vsak obiskovalec našel tisto, kar mu je bilo všeč. 

Prav tako je bilo ogromno znanih razstavljalcev, kot so 

Kolpa san, Novoles, 

Alples itd., ki so 

nudili širok spekter 

izdelkov. 

Slike: razstavljeni 

izdelki pohištvenega 

sejma 

Simon Lamut, L1a 

13

ZAŠČITA LESA NA PROSTEM 

Ker je les naraven material, je podvrţen napadom škodljivcev (glive, ţuţelke) in vremenskim 

vplivom (voda, svetloba), še posebej, če je vgrajen na prostem. Zato ga moramo ustrezno 

zaščititi. 

Največji sovraţnik lesa so glive, ki za razvoj potrebujejo dovolj vlage in ustrezno 

temperaturo. Nekatere les samo obarvajo (npr. glive modrivke) in ne poslabšajo mehanskih 

lastnosti, druge pa lahko povzročijo rjavo in belo trohnobo, ki zmanjšata tudi trdnost in maso 

lesa. Rjava trohnoba je značilna predvsem za iglavce in povzroči, da se les temnejše obarva in 

kockasto razpoka. Bela trohnoba se pogosteje pojavi pri listavcih, ki se svetlejše obarvajo in 

na koncu razpadejo na vlakna. 

Tudi lesne ţuţelke povzročajo veliko škode, saj s svojimi rovi, ki jih nekatere ličinke vrtajo 

tudi več let, les lahko popolnoma uničijo. Med največje uničevalce stavbnega lesa pri nas 

spada hišni kozliček. Ličinke se pogosto nahajajo v ostrešjih, kjer vrtajo ovalne rove premera 

6–10 mm, so bele barve in dolge 20–30 mm. 

Ţal navadno znake napada gliv in insektov opazimo šele takrat, ko je ţe prepozno, zato 

moramo veliko skrb posvetiti ustrezni zaščiti lesa. 

Za zaščito lahko največ naredimo ţe pri načrtovanju in vgradnji lesenih konstrukcij. Les 

moramo dvigniti od tal, da preprečimo vlaţenje, in ga po moţnosti pokriti ali pa omogočiti, da 

voda čim hitreje odteče. Pri tem moramo paziti tudi na nemoteno kroţenje zraka okoli lesa. 

Najboljše je, da izberemo drevesne vrste, ki so ţe naravno bolj odporne (npr. hrast, kostanj, 

robinija, macesen), manj odporne (npr. smreka, jelka, bor) pa ustrezno kemično zaščitimo. 

Pred premazovanjem moramo les posušiti na ok. 15 % vlaţnosti, ker s tem povečamo 

njegovo odpornost in zmanjšamo delovanje po vgradnji. Les mora biti čist in gladek, 

pomembna pa sta tudi temperatura in vlaţnost zraka. Najprimernejši čas za zaščito lesa je 

pomlad in zgodnja jesen. Če je prevroče, se premaz prehitro suši, v mrazu pa lahko vodni 

premazi zmrznejo ali pa spremenijo sestavo. 

Za zaščito lesa, ki bo izpostavljen škodljivcem in vremenskim vplivom, kot so npr. zunanja in 

garaţna vrata, okna, napušči, brunarice, balkonske ograje, lahko poskrbimo tudi sami. 

Na površino lesa najprej nanesemo biocide, v katerih so insekticidi in fungicidi, ki ščitijo les 

pred napadi ţuţelk in gliv. To so različne kemične spojine (bakrove in borove spojine, 

permetrin, tanin) raztopljene v vodi ali organskih topilih, ki se vpijejo v les nekaj milimetrov 

globoko. 

Nato površino premaţemo z lazurami, ki ščitijo pred vremenskimi vplivi in les lahko tudi 

obarvajo, pri čemer pa ohranijo njegov naravni videz in povečajo sijaj. Hkrati pa lazure tudi 

preprečijo izhajanje biocida na površino. Nanašamo jih v dveh ali treh nanosih. Poznamo 

tanko- in debeloslojne lazure. Za manj izpostavljene površine in notranje prostore 

uporabljamo tankoslojne, za bolj izpostavljene površine, kot so npr. okna, zunanja in garaţna 

vrata, pa uporabljamo debeloslojne ali lak lazure, ker tvorijo debelejši film in vsebujejo 

dodatno zaščito pred UV svetlobo. 

14

Osnovne sestavine lazur so akrilne ali alkidne smole, ki tvorijo film, pigmenti, ki les obarvajo, 

in topila, ki sluţijo za nanos. Topila so lahko organska ali pa voda, ki je manj škodljiva 

zdravju in okolju, zato se vedno bolj uveljavljajo vodni lazurni premazi. 

Lazure moramo po določenem času obnoviti, odvisno od ustrezne izbire premaza, priprave 

površine, načina in kvalitete nanašanja ter izpostavljenosti lesa. Les pred nanosom skrtačimo 

in obrišemo ter z enim ali dvema nanosoma osveţimo površino. 

Lesene izdelke, ki so najbolj izpostavljeni vremenu in škodljivcem, kot so drogovi, ograje, 

oprema otroških igrišč in klopi, moramo globinsko zaščititi. 

Globinska zaščita lesa poteka tako, da les v posebnih kotlih najprej izpostavijo vakuumu, s 

čimer odprejo lesne celice. Nato v kotel pod visokim pritiskom dovajajo vodno raztopino 

zaščitnega sredstva (borove in bakrove spojine), da se vpije v les. Zaščitno sredstvo se kasneje 

ne izpira in les trajno zaščiti pred napadi škodljivcev. Površina dobi značilno olivno zeleno 

barvo, ki pa jo lahko spremenimo z lazurnimi premazi. 

Slika1: Zaščita lesa z vodnimi 

lazurami 

Slika 2: Globinsko zaščiten les 

Aleš Strasberger, univ. dipl. inţ. les. 

15

FENG SHUI 

Feng shui je starodavna kitajska veščina urejanja zunanjega in notranjega prostora. Feng shui 

je umetnost ţiveti v harmoniji z okoljem. 

Feng shui je starodavna kitajska umetnost in znanost, ki so jo razvijali pred 6000 leti, njegova 

načela pa so brezčasna. Korenine feng shuija temeljijo na opazovanju narave ter prenašanju 

spoznanj in izkušenj v bivalne prostore. Gre za znanje, ki ni bilo locirano le na Kitajskem, je 

pa res, da se je zaradi pisanih virov pri njih najdlje ohranilo. 

Temelji na načelu, da moramo ţiveti v uravnoteţenem ekološkem odnosu z naravo in 

naravnimi energijskimi silami v okolju, če ţelimo v svoj dom privabiti dobro srečo. Uči nas, 

kako s posebnimi metodami za postavljanje in urejanje domov, vhodov, pohištva in 

predmetov privabiti v bivalne prostore ravnovesje jina in janga. Glavni namen mojstra feng 

shuija je vzpostaviti harmoničen pretok pozitivne energije, ki bo delovala v dobro vseh 

prebivalcev doma. V kolikor jim to uspe, nam to prinaša srečo, zdravje, uspeh in obilje. 

JIN IN JANG 

"Jin in jang sta komplementarni sili, ki vladata Univerzumu. Vse stvari v naravi so sestavljene 

iz teh dveh sil, ki sta v dinamičnem dopolnjevanju." 

Jin in in jang sta prvinski sili, ki predstavljata moško in ţensko energijo, svetlobo in temo, 

pozitivno in negativno, dan in noč, sonce in luno. Energiji sta v nenehnem gibanju in se v 

naravi ubrano izmenjujeta. Mirna reka je jin, ko pride do skal in se začne spuščati, se voda 

začne vrtinčiti in pridobiva na hitrosti – postane jang. Ko priteče v jezero, se ponovno umiri in 

postane jin. Drug drugemu dajeta pomen, saj brez svetlobe ni teme in ni mraza brez toplote. 

Če gledamo to isto načelo, potem vidimo, da ne more biti moškega brez ţenske in obratno. Da 

bi bila sreča popolnejša, morata biti jin in jang uravnoteţena. 

PET TRANSFORMACIJ JINA V JANG IN JANGA V JIN 

Faze chija, ki spreminja forme iz enega stanja v drugo, prehajajo iz ene energije v drugo. 

Interakcija teh različnih energij pa vpliva na ravnovesje v vesolju. Kitajci verjamejo, da vse 

stvari izhajajo iz petih elementov. Iz tega lahko sklepamo, da energije vplivajo na človeško 

usodo in njegov odnos z naravo. 

V ustvarjalnem krogu elementov 

ogenj ustvarja zemljo, 

zemlja ustvarja kovino, 

kovina ustvarja vodo, 

voda podpira les in 

les hrani in podpira ogenj. 

16 

V uničevalnem krogu elementov pa 

voda gasi ogenj, 

ogenj uniči kovino, 

kovina seka les, 

les črpa zemljo in 

zemlja zajezi vodo.

Feng shui je moderen termin za 

to umetnost, originalno so bile 

kitajske pismenke za feng 

shui Ham in Yu. Ham pomeni 

prejemanje energije od 

nebeških teles, medtem ko se 

Yu nanaša na povezovanje 

Zemlje z galaksijo. Iz starega 

izraza lahko izluščimo jasno 

zamisel o moţnosti povezave 

planeta Zemlje z drugimi deli 

vesolja. Po kitajskem 

razumevanju je človek tisti, 

skozi katerega se povezujeta 

energiji Nebes in Zemlje. 

Eva Ilenič, G1a 

ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA 

Bodočim študentom Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG) v Ljubljani 

(http://www2.fgg.uni-lj.si/, http://www.student-info.net/index.php/fgg/uvodna) ţelim 

predstaviti ţivljenje pravega študenta gradbeništva. 

KOLEGI IN NE SOŠOLCI 

Začne se s spoznavanjem novih kolegov, ki jih je na začetku vpisanih okrog 150, kmalu po 

začetku študija pa jih nekaj obupa. Med študenti se hitro spletejo poznanstva, skupaj 

preţivljajo popoldneve, hodijo na kosila, pijačo, včasih nekateri po nesreči zjutraj zaidejo tudi 

na predavanja . Med študenti lahko najdeš ljudi, ki jim bolj zaupaš, medtem ko nekaterim 

ne moreš ničesar. Prej sem se sicer malce pošalil, ko sem omenil, da kdaj po nesreči zaideš na 

predavanja, saj jih moraš redno obiskovati, v nasprotnem primeru se zate ne konča najbolje. 

Torej, ves čas moraš zdruţevati prijetno s koristnim in nemalokrat dati temu drugemu 

prednost. Tako pač je, moramo vedeti, zakaj smo sploh prišli v Ljubljano. 

LAKOTA 

Ko te zagrabi lakota, se lahko odpraviš v menzo kar na fakulteti ali v bliţnje restavracije: 

Mirje, Pub legende, Volta, menza v Roţni dolini … Vsekakor pa si je treba pred tem 

zagotoviti študentske bone, ker tako pri plačilu kar dosti prihraniš. Bone lahko kupiš v Bloku 

4, v Študentskem naselju Roţna dolina, ali v K4 na Kersnikovi 4. 

KAJ SE DOGAJA 

Fakulteta večkrat letno organizira razne dogodke, en tak dogodek je FGG Arena, kjer se 

predstavijo podjetja s področja gradbeništva. Organizirajo se tečaji za AutoCAD, strokovno 

angleščino, retoriko, strokovne ekskurzije na gradbišča, v gradbena podjetja, pikniki, 

spoznavne, boţičkove zabave in brucovanja. 

17

Tradicionalno FGG brucovanje 

FGG Arena 

Ekskurzija Xella 

Malo sprostitve po napornih zabavah in ekskurzijah 

18

Poleg vseh dejavnosti na fakulteti je za tiste, ki jim to še ni dovolj, veliko moţnosti za 

obštudijske dejavnosti, kot je npr. Mednarodni kongres študentov gradbeništva INTERCES 

(http://interces.eu/), ki je bil do sedaj ţe trikrat. Prvič je bil organiziran v Sloveniji, potem v 

Turčiji in lani na Hrvaškem. Na kongres pride do 250 študentov gradbeništva iz vsega sveta, 

največ pa jih je iz Evrope. Namen je strokovne narave, kar pomeni, da se v deţeli, kjer se vse 

skupaj odvija, obišče razna zanimiva gradbišča. Kongres običajno traja pet dni, seveda pa 

brez zabave ne gre. Za vso organizacijo poskrbijo študenti tako, da organizirajo prevoze ter 

poiščejo podjetja, ki delno ali v celoti sponzorirajo dogodek, zaradi česar je na koncu cena 

zelo ugodna. 

Interces 2007 Slovenija 

Interces 2008 Turčija 

19

Organizira se tudi gradbeniada, ki se odvija na območju Balkana in 

se je udeleţujejo študenti iz tega območja. Gre predvsem za 

druţabne igre, zabavo in druţenje ter je tako manj strokovno 

naravnana. 

Gradbeniada 

V zadnjem času je zanimiva tudi strokovna 

ekskurzija v DUBAJ (http://www.dsg.fgg.unilj.si/dubaj2009/), 

ki se prav tako organizira samo 

s strani študentov, ki si sami uredijo prevoz in 

poiščejo sponzorje, da si tako zmanjšajo stroške. 

O tem, kaj se vidi v Dubaju, pa nima smisla 

izgubljati besed, ker ţe samo beseda Dubaj pove 

vse (preseţki na vseh področjih gradbeništva 

…). 

Ekskurzija DUBAJ 2009 

Dubaj leta 1991 in 2009 

20

Da pa ne boš bral samo o tem, kaj se dogaja v zvezi s študijem, se bomo sedaj malo preselili v 

študentska naselja, kjer se ţivljenje študenta šele začne in je pomemben dejavnik med 

študijem, saj ţivimo v Ljubljani vsaj 5 let. Ko prideš v študentski dom, se kar naenkrat 

znajdeš v središču dogajanja, kjer je ţivahno 24 ur na dan. Odvisno od tega, kje ţiviš, se 

odvijajo bolj ali manj organizirane, privatne, spoznavne in še vse moţne druge nore zabave do 

jutra, kjer te nihče ne kontrolira in si prepuščen samemu sebi, daleč od varnega doma. Počasi 

se v študentskem domu naučiš ţiveti samostojno, skrbiš sam zase, za svojo prehrano ter 

pospravljanje stanovanja ali sobe. V študentskem 

naselju spoznavaš nove kolege, ki ti dajo nove poglede 

na svet, mogoče tam najdeš tudi dekle ali fanta. 

Znajdeš se na kraju z nešteto dobrimi in slabimi 

moţnostmi, vendar na koncu je odločitev in izbira 

tvoja, zato moraš biti pazljiv. 

Nenazadnje je glavni in edini razlog, zakaj se nahajaš 

na tej novi poti – študij. Potrebno bo veliko dela in 

truda vloţiti v 

študij, zlasti v 

prvem letniku, 

potem pa z leti 

mogoče tudi malo 

manj. Nasvet za 

laţje študiranje 

je, da poskusiš 

snov razumeti, 

vaje delaj sam ali pa skupaj s kolegi rešuj primere. Na 

koncu pa si lahko privoščite tudi kakšno pijačo. 

Zapomni pa si, da bodo urniki zelo natrpani in bo 

potrebna zelo dobra organizacija vseh popoldanskih 

aktivnosti, da se ti bo vse izšlo po načrtih. Najboljši 

način je, da si izbereš prioritete in na prvo mesto 

postaviš študij, na drugo dekle ali fanta in na tretje 

zabavo. 

Vrnimo se nazaj na študij, kjer boš obiskoval razna 

predavanja, računske in laboratorijske vaje, spoznaval 

nove in stare materiale in načine gradnje, kjer boš 

spremenil svoj pogled na svet. Na stvari okoli sebe 

boš znal gledati bolj realno in praktično. Proti koncu 

študija boš bolj zrel, saj se bo tvoj način ţivljenja in 

razmišljanja spremenil in boš poleg samostojnosti 

pridobil veliko mero odgovornosti. Da bi do tega 

prišel, bo potrebno opraviti izpite, ki so januarja, 

junija in septembra, ali kolokvije med letom. Usvojil 

boš znanje, ki si ga ne boš upal samostojno uporabiti, 

vendar ga boš imel dovolj, da skoraj popolnoma samostojno opraviš določeno nalogo, ne 

glede na to ali gre za projektiranje objektov in cest ali za vodenje gradbišča. 

Ţelim ti uspešno dokončanje srednje šole in veliko sreče in uţitkov pri študiju. 

Sašo Pekolj 

21

INTERVJU S PODJETNIKOM 

BRANKOM KOVAČEM 

1. Vaše podjetje ima že kar dolgo tradicijo. Ali nam lahko več 

poveste o tem? 

Res je, naše podjetje Mizarstvo Kovač iz Novega mesta se lahko 

pohvali s 70-letno tradicijo. Ţe moj ded je začel z mizarstvom v 

Bršljinu. V začetku se je posvetil predvsem izdelavi oken in 

zunanjih vrat, kmalu pa se je preusmeril v pohištveno mizarstvo. 

Takrat so vse izdelovali ročno, zato se je izdelovalo mnogo počasneje kot danes. V eni zimi 

so naredili od 3 do 4 spalnice. Takrat je bilo namreč v navadi, da so mladoporočenci za 

»doto« dobili spalnico. Kasneje je podjetje prevzel moj oče, sedaj pa z bratom Miranom 

nadaljujeva druţinsko tradicijo. 

2. Kako vaše podjetje (oddelki, materiali, stroji) deluje? 

Naše podjetje je še vedno manjše lesno podjetje, saj nas je 

zaposlenih do 10, od tega smo trije domači. Sam skrbim 

predvsem za risanje delavniških načrtov, pripravo kosovnic 

in nabavo materialov. Moj brat Miran skrbi predvsem za 

pridobivanje naročil in se ukvarja z našimi kupci, ki so 

vedno bolj zahtevni. Za računovodstvo pa je zadolţena 

Miranova ţena Marjana. 

3. Za kateri poklic ste se vi izobraževali? 

Sam sem se začel izobraţevati za poklic mizarja. Takrat je bil še aktualen dualni sistem, ki 

nam je nudil več praktičnega znanja, ki smo ga pridobivali pri obrtnikih. V treh letih 

izobraţevanja smo imeli pribliţno polovico praktičnega pouka, polovico pa teoretičnega v 

srednji šoli. Nato sem se vpisal v program 3 + 2 in pridobil naziv lesarskega tehnika. Po 

temeljitem razmisleku sem se odločil za nadaljevanje študija na ljubljanski Biotehniški 

fakulteti na Oddelku za lesarstvo. Tam sem v letu 2007 tudi diplomiral in pridobil naziv dipl. 

inţ. les. Seveda pa s tem moje izobraţevanje še ni bilo zaključeno. Če človek hoče ostati v 

stiku z razvojem in novostmi, se mora nenehno izpopolnjevati in dopolnjevati svoje znanje. V 

naši stroki je dobro, da se letno udeleţiš vsaj enega strokovnega sejma izven Slovenije. 

4. Ali je bilo v času vašega šolanja veliko zanimanja za ta poklic? 

V času mojega šolanja je bilo več zanimanja za lesarski 

poklic. V srednji šoli smo bili takrat trije oddelki v 

vsakem letniku in v vsakem nas je bilo okoli 30 dijakov. 

Tudi kasneje, ko sem se vpisal na fakulteto, se nas je v 1. 

letnik vpisalo več kot 150 študentov. Res pa je, da nas je 

na koncu diplomiralo samo okoli 20. V letošnjem letu pa 

se je na študij lesarstva vpisalo le okoli 50 študentov, kar 

pomeni, da bo v prihodnosti veliko pomanjkanje tega 

kadra. Dejstvo je, da bodo slovenska podjetja v prihodnje 

potrebovala lesarje, saj bodo le z dobrim lesarjem uspešno 

konkurirala na domačem in tujem trgu. 

22

5. Kakšna je konkurenca v tovrstnem podjetništvu in kaj vas dela drugačne od drugih 

podjetij? 

Konkurenca v naši panogi je razmeroma močna. Veliko manjših obrtnikov dela pohištvo iz 

tako imenovanega »iverala«. Nas pa dela drugačne to, da znamo 

izdelovati tudi zahtevnejše pohištvo, kot je furnirano pohištvo in 

kombinacije z masivnim lesom. Tako pohištvo zahteva večjo 

natančnost in tudi višjo kvaliteto. Vsi zaposleni v našem podjetju 

imamo znanje in izkušnje, kar je največja dodatna vrednost in 

osnova, da si lahko korak pred konkurenco. V veliko pomoč pa so 

nam seveda sodobni stroji, ki so tudi dobro računalniško podprti. 

6. Ali se je potrebno v tem poklicu izpopolnjevati? 

Kot sem ţe omenil, se je potrebno v tem poklicu nenehno 

izobraţevati in izpopolnjevati. Poznati moraš nove materiale in 

najnovejše okovje. Poznati moraš trende, da strankam lahko 

ponudiš nekaj novega. 

7. Kdo so vaše stranke? Ali se za vaše izdelke zanimajo tudi v tujini? 

Izdelujemo pohištvo po naročilu za znanega kupca. Pribliţno polovica je 

zasebnih strank, ki prenavljajo ali opremljajo novo stanovanje. Opremljamo 

tudi celotne hiše; od notranjih vrat, kuhinj, jedilnic, spalnic, do kopalnic. 

Izdelujemo tudi pisarniško pohištvo ter opremo za lokale. Za tujino pa 

izdelujemo predvsem pohištvo za ladje, jahte in mega jahte. Prisotni smo bili 

pri izdelavi potniških ladij Mary Queen 2 v Franciji, Free Wind v ZDA, 

AIDA Bella in Aida Luna v Nemčiji idr. 

8. Na kakšen način oglašujete svojo dejavnost? 

Imamo svojo spletno stran www.mizarstvokovac.com. Pojavljamo se v 

lokalnih časopisih, nekaj tudi na lokalnem radiu. Ţe dalj časa pa sodelujemo s 

svojimi partnerji in stalnimi strankami. 

9. Ali menite, da mora vsako podjetje imeti tradicijo, da je uspešno? 

Za uspešnost podjetja ni pogoj, da ima podjetje dolgoletno tradicijo, je pa to vsekakor neka 

prednost. Če ima podjetje dolgoletno tradicijo, ni »muha enodnevnica« in s svojimi 

izkušnjami lahko konkurira na danes zelo zahtevnem trgu. 

10. Katere lastnosti mora imeti uspešen podjetnik? 

Dober podjetnik mora imeti predvsem »trdo koţo«. Sposoben mora biti prestajati veliko 

vzponov in padcev. Biti mora dober pogajalec, prilagajati se mora kupcu in ga poskušati 

razumeti. Na razpolago mora biti 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Skratka, uspešen podjetnik 

mora imeti vse lastnosti, kot jih imajo zaposleni v uspešnih večjih podjetjih. 

11. Kje se vidite v prihodnosti? 

V prihodnosti se vidim v našem podjetju. Nimamo se namena veliko širiti, saj se je tudi v 

današnjih teţkih časih pokazalo, da imajo prednost majhna podjetja, ki se lahko bolje 

prilagajajo trgu. Ţelimo ostati med vodilnimi proizvajalci pohištva za individualne stranke v 

lokalnem obsegu. Prodreti ţelimo na Hrvaško, kamor bo z odprtjem meje to še nekoliko laţje. 

Alisa Kršić, prof. 

23

INTERVJU Z VALTERJEM BIRSO 

Po letu 2002, ko se je Slovenija čudežno uvrstila na zaključno tekmovanje v Koreji in na 

Japonskem, bomo nogometni navdušenci ponovno gledali naše nogometaše na 

največjem tekmovanju. Po pravljici, ki jo je pred leti napisal takratni selektor Srečko 

Katanec, ima le-ta svoje nadaljevanje. Matjaž Kek je s svojimi izbranci navdušil celo 

športno javnost in nas popeljal v JAR, kjer se bo od 11. 6. 2010 do 11. 7. 2010 pomerilo 

32 najboljših držav na svetu. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Valterjem Birso, 

triindvajsetletnim slovenskim reprezentantom. 

1. Kdo vas je navdušil, da ste se začeli ukvarjati z 

nogometom? 

Nikogar ne bi mogel izpostaviti, ker sem bil sam ţe od 

majhnega navdušen nad igranjem nogometa. 

2. Koliko ste bili stari, ko ste začeli trenirati nogomet? 

Mislim, da sem imel 6 let. 

3. V katerem klubu ste začeli nogometno pot? 

Svojo pot sem začel pri NK Primorju. 

4. V katerem klubu ste podpisali prvo profesionalno 

pogodbo? 

Prvo profesionalno pogodbo sem podpisal z NK Gorico pri sedemnajstih letih. 

5. Ali je prehod iz amaterskega igranja v profesionalizem težak? 

Na začetku ni bilo ravno enostavno, ampak mislim, da sem se hitro vklopil v ritem. 

Predvsem je več treningov in več odrekanja stvarem, ki so bile mojim vrstnikom 

samoumevne. 

6. Ali ste kljub obveznostim v klubu dokončali šolanje? 

Šolanja še nisem zaključil. To vsekakor načrtujem, saj mi igranje v tujini sedaj vzame 

preveč časa. Preveč je potovanj in zaenkrat je to samo eden od ciljev, 

ki jih moram uresničiti. 

7. Kdaj ste prvič zaigrali za Slovenijo in v kateri starostni 

selekciji? 

V reprezentanci sem ţe od samega začetka, od 15. leta. 

8. Kateri trener je pustil največji pečat na vaši poti? 

Vsak trener je pustil določen pečat, tako da ne bi mogel izbrati samo 

enega. Vsak ima svoj način dela in vsak te nauči česa novega. 

9. Kdaj ste prvič prestopili v tuji klub in kateri? 

Moj prvi tuji klub je bil francoski Sochaux, prestopil sem pri devetnajstih letih. 

10. Ali je velika razlika med načinom igranja in treniranja v Sloveniji in tujini? 

Razlika se sigurno pozna, saj so v tujini boljši pogoji. Razlik je veliko, predvsem pa so 

to priprave na trening in njihova izvedba, ki je na višjem nivoju. 

24

11. Kako se prehranjujete? 

Mislim, da se prehranjujem normalno, ne pazim na to, kaj pojem. Ne jem pa v 

prevelikih količinah. 

12. Kako ste zadovoljni z dosedanjim razvojem vaše kariere? 

Vedno bi lahko bilo boljše, vendar sem z dosedanjim razvojem zadovoljen, saj imam 

pred sabo še veliko let treniranja in tekem, če bo vse potekalo brez teţav, zlasti, če ne 

bo poškodb. 

13. Katera je bila vaša prva tekma za slovensko člansko reprezentanco? 

Prva tekma je bila proti Cipru za takratno B-reprezentanco Slovenije. 

14. Mislite, da ste presenetili svetovno javnost z uvrstitvijo na SP 2010? 

Mi smo verjeli vase, toda svetovna javnost je še vedno šokirana nad našo uvrstitvijo, 

kar opazim tudi v Franciji. 

15. Koga ste si želeli v skupini na prvenstvu? 

Mogoče je bila moja skrita ţelja igrati s Francijo, za katero menim, da si ni zasluţila 

uvrstitve na svetovno prvenstvo. 

16. Kakšne so realne možnosti? 

Mislim, da so realne moţnosti na SP uvrstitev v 2. krog, kar bo pa več, bo sigurno 

velik uspeh. Veliko bo odvisno od prve tekme. Z zmago na 1. tekmi bi si zares lahko 

obetali napredovanje v 2. krog. 

17. Ali ta vaš uspeh lahko pomaga klubom v Sloveniji in na kakšen način? 

Z dobrimi predstavami bi lahko opozorili sponzorje v tujini in pri nas, da je vredno 

vlagati v nogomet in slovenske klube. Sigurno bodo zastopniki za tuje klube bolj 

spremljali našo 1. ligo in talentirani nogometaši 

bodo imeli moţnost za odhod v tujino. 

18. V katerem klubu bi najraje igrali? 

Največja ţelja je ţe od malih nog Barcelona. 

19. Kateri gol vam je ostal v najlepšem 

spominu? 

Sigurno je to gol, ki sem ga dosegel proti 

Slovaški. 

20. Kaj bi radi počeli po koncu kariere? 

Je še predaleč, da bi o tem razmišljal. 

Tomaţ Ţnidarič, G1a 

25

POTOVANJA 

BERLIN 

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih deţel. S 3,4 milijona 

prebivalcev je največje mesto v drţavi in drugo največje mesto v Evropski uniji. Mesto leţi 

ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Berlin je eno najpomembnejših kulturnih, 

političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope. Odlične ustanove, kot so univerze, 

raziskovalne ustanove in muzeji, uţivajo mednarodno priznanje. 

Znamenitosti 

Ulica Pod lipami (Unter den Linden) je 

centralna berlinska cesta. 

Brandenburška vrata (Brandenburger Tor) so 

najpomembnejši simbol mesta in hkrati nacionalni 

simbol. 

Akademija umetnosti (Akademie der Künste) je 

namenjena spodbujanju vizualne umetnosti, 

arhitekture, glasbe, literature, 

uprizoritvene umetnosti in filma ter 

medijskih umetnosti. 

TV stolp (Berliner Fernsehturm) je 

s 368 metri najvišja zgradba v 

Nemčiji. 

Berlinski zid (Berliner Mauer) je bil v času, ko je 

bila Nemčija razdeljena na dva dela, 28 let mejna 

utrdba med Zahodnim Berlinom (ZRN) in 

Vzhodnim Berlinom (NDR). 

26

Alexandrov trg (Alexanderplatz), krajše 

Alex, je osrednji trg in središče prometa v 

Berlinu. Ime je dobil po carju Alexandru I. 

Rdeča mestna hiša (das Rote Rathaus) leţi v 

starem mestnem jedru in je sedeţ berlinskega 

senata in vladajočega predsednika senata. Ime 

se nanaša na fasado, ki je iz rdečih klinker 

opek. 

Humboldtova univerza (Humboldt 

Universität) je najstarejša in druga največja 

berlinska univerza. Sedeţ ima na ulici Pod 

lipami. 

Berlinska katedrala (Berliner Dom) je 

zelo znana evangeličanska cerkev. 

Veleblagovnica zahoda (Kaufhaus des 

Westens - KaDeWe) je s 60.000 m² 

maloprodajnega prostora največja 

veleblagovnica v celinski Evropi. 

27

Muzej Checkpoint Charlie je bil eden 

najbolj znanih mejnih prehodov v Berlinu 

preko berlinskega zidu med leti 1961 in 

1990. Povezoval je sektor Sovjetske zveze 

s sektorjem ZDA. 

Parlament (Reichstag) je od leta 1999 sedeţ 

nemškega zveznega parlamenta. 

Sony Center je kompleks na Postdamskem 

trgu v Berlinu. 

Gledališče Theater des Westens je eno najbolj 

znanih gledališč v Berlinu. 

Spominska cerkev cesarja Viljema (Kaiser- 

Wilhelm-Gedächtnis-Kirche) je evangeličanska 

cerkev, ki je bila zgrajena leta 1895 v romanskem 

slogu. Njena črna zunanjost izraţa spomin na vojno. 

Melita Nečemer, G4a 

28

POTOVANJA 

S sošolci sem se pogovarjala o potovanjih ter tujih mestih in drţavah, ki so jih obiskali. 

Vsakemu sem postavila enaka vprašanja: 

1. Kam si potoval in s kakšnim namenom? 

2. Kaj si si ogledal, kakšne so tvoje izkušnje? 

3. Primerjaj Slovenijo z državo, ki so jo obiskal. 

UROŠ GRACAR: 

1* Potoval sem v Francijo, in sicer v Pariz, z namenom, da si ogledam 

mesto. 

2* Ogledal sem si Eifflov stolp, na katerega sem se tudi povzpel, ter 

muzej v Versaillesu, kjer je ţivel ˝Sončni kralj˝ in drugi pomembni 

politiki. 

S tega potovanja nimam veliko dobrih izkušenj, všeč pa mi je bilo to, da 

so bili usluţbenci zelo vljudni in prijazni. 

Doţivel sem nekaj neprijetnosti, kot sta prometna nesreča ter nelagodno 

počutje v nekaterih delih mesta. Pogosto se namreč zgodi, da ti kdo sledi 

in te skuša okrasti. 

3* Francija je veliko bolj razvita od Slovenije, ima tudi boljšo mobilizacijo. Velikost je med 

drţavama neprimerljiva, saj samo v Parizu ţivi več kot 2 milijona prebivalcev. 

DOMEN GNIDAVEC: 

1* Potoval sem v Nemčijo 

zaradi obiska poroke. 

2* Poročna zabava je 

trajala 3 dni, bival sem v 

veliki hiši z bazenom. Ta 

obisk pa sem izkoristil 

tudi tako, da sem šel v 

športni park, kjer smo 

igrali badminton na mivki, 

tenis, kegljanje in še veliko drugih iger. Odpravil sem 

se tudi na tromejo Nemčija – Francija – Švica. 

Slabih izkušenj nisem imel, je bilo pa zato veliko dobrih, predvsem sem imel dobro druţbo 

samih Slovencev, kar mi je bilo zelo všeč, saj je bilo sporazumevanje enostavno. 

3* Nemčija, drţava z 81 milijoni prebivalcev, je kot drţava veliko bolj urejena tudi z vidika 

ekologije. Ob vsakršni kršitvi čistoče si v Nemčiji lahko kaznovan. 

KLEMEN KASTELEC: 

1* Potoval sem v Švico na smučanje. 

2* Ogledal sem si aktivnosti na 

zaledenelem jezeru, konjske 

dirke, voţnjo s formulo ... 

Jezero uporabljajo za parkirišče 

29

avtomobilov, imajo številne restavracije, športne dvorane in še marsikaj zanimivega. 

Najslabša izkušnja je bila smučanje pri temperaturi – 30 °C. Dobrih izkušenj pa se niti ne da 

opisati, vsakdo mora iti preprosto tja, da se sam prepriča, kako se tam ţivi. 

3* V primerjavi s Slovenijo so ekološko bolj ozaveščeni, ljudje so zelo natančni, hočejo imeti 

vse urejeno. 

MARIJA KUTNAR: 

1* Potovala sem v Italijo – Benetke – z namenom, da bi si ogledala mesto. 

2* Ogledala sem si beneške ulice, ki so 

kot labirint, stolp Campanile, s katerega 

je zelo lep razgled na beneške ulice in 

kanale, notranjost Doţeve palače, ki jo 

krasijo velike slike po vseh sobah, trg 

in cerkev sv. Marka, most Rialto … 

Edina slabost, ki sem jo doţivela, je bil 

smrad po ulicah, zanimiva izkušnja pa 

je bilo stranišče, ki ga je bilo treba 

plačati, s sošolko sva hoteli iti skupaj čez plačilno pregrado, a naju je zalotil 

varnostnik in se je morala ena od naju vrniti na konec vrste. 

3* Pri nas tako čudovitih stvari ni moč videti, zato je treba izkoristiti priloţnost in si ogledati 

čudesa sveta. Tudi v Sloveniji imamo mnogo lepih stvari, stavb, pokrajin itd. Vsaka deţela je 

po svoje lepa. 

DENIS SRČIČ 

1* Potoval sem na počitnice v Tunizijo. 

2* Bil sem na tridnevnem safariju, ogledal sem si znamenitosti Tunizije, rimski 

kolosej,vodnjak iz rimskega časa, ogledal sem si tudi ţivljenje druţine pod zemljo in razne 

muzeje. Videl sem mesto iz peska in vode in prostor, kjer se 

je snemal film Vojna zvezd. Obiskal sem tudi glavno mesto 

Tunis, ki je znano po hišah z belo fasado ter modrimi vrati in 

okni. 

Ni mi bilo všeč, da si moral za 

vsako stvar, ki si jo kupil, nujno 

pustiti napitnino, domačini 

dobesedno kradejo turistom. 

Drugače pa mi je bilo potovanje 

všeč, saj sem videl veliko novih stvari. 

3* Menim, da je Tunizija manj razvita od Slovenije, nimajo črpalk, 

ob cestah so postavljeni zabojčki z bencinom, »plačaš in greš«, 

imajo zanimiv slog hiš, vse enake, kar pri nas ne moremo videti, imajo veliko izbiro hrane, ki 

je zelo raznovrstna in pripravljena na različne načine. 

Polona Gregorčič, G3a 

30

SREDOZEMSKI DRŢAVI NA ČRKO T 

Drţavi imata poleg Sredozemskega morja več skupnih 

točk. 

Obe drţavi, Tunizija in Turčija, sta v zadnjem času 

turistično zelo zanimivi za slovenske goste. Najbolj 

pogosto vzamemo Slovenci enotedenske počitnice »all 

inclusive« ter tako uţivamo v izobilju drugačne (a nam 

prirejene) hrane in seveda tudi pijače. A ţe pri slednji se 

zastavi vprašanje, ki se nanaša na pitje alkoholnih pijač. 

Namreč obe drţavi sta muslimanski drţavi in islam naj bi prepovedoval alkohol. Vendar, brez 

skrbi. V Tuniziji poskrbijo, da si evropski gostje v hotelih lahko 

privoščijo različne vrste (tudi evropskih) alkoholnih pijač, tako da 

kozarec piva v vročem poletnem dnevu (ali večeru) za Slovenca 

ni zgolj poboţna ţelja. V Turčiji pa so pro-evropske reforme 

Atatürka v prvi polovici 20. stoletja poskrbele, da »prepoved« 

pitja alkohola ostane zgolj priporočilo, saj prekomerno pitje 

alkohola škodi organizmu. V vročih puščavskih deţelah, kjer je 

islam nastal, pa še posebej negativno vpliva na človekovo 

zdravje, in Turki ne samo, da radi uţivajo v kozarcu rujnega, ga 

tudi pridelujejo. V obeh drţavah pa zelo radi ponudijo čaj. 

Slovenci radi dobro jemo in tudi zato nas precej skrbi, kaj in kako dobro bomo v teh skoraj 

eksotičnih drţavah jedli. Sicer je hrana resda nekoliko drugačna, vendar je bolj kot na okus 

potrebno paziti na njeno neoporečnost. Čeprav turistične agencije zatrjujejo, da je hrana v 

tunizijskih hotelih bolj evropska, pa se hitro zgodi, da 

se evropski turist znajde v primeţu črvičenj in 

pogostejših obiskov stranišč. Ob teţavah je dovolj le 

priti v lekarno in pokazati predel telesa, ki povzroča 

teţave, in ţe farmacevti ponudijo močna zdravila, ki so 

dostopna brez recepta pa tudi bolj dostopna denarnici in 

povrhu vsega zelo hitro delujejo. 

Omenila sem, da sta obe drţavi muslimanski drţavi. A 

evropski turist kaj hitro opazi razliko, predvsem v 

arhitekturi mošej. Zadrţane Slovence, ki jim gre v nos gradnja dţamije v Ljubljani, najbolj 

moti raketi podoben minaret, ki pač sodi zraven, a kot oni trdijo, ne v slovensko pokrajino 

polno cerkva z zvoniki. Taki tipi dţamij so značilni za turški tip gradnje, kot je primer (sicer z 

več minareti postavljene) Modre mošeje v Istanbulu. No, pravo presenečenje je bila v tem 

pogledu Tunizija, kjer minareti niso prav nič podobni »raketam«, ampak umetniško 

okrašenim stolpom različnih oblik, kot na primer mošeja na obrobju Tunisa na sliki. A največ 

minaretov je podobnih primorskemu tipu cerkvenega zvonika. 

Ker je obema drţavama skupno Sredozemsko morje, imata tudi 

skupno zgodovino. Še posebej čas antike, ko se na ozemlje obeh 

razširijo Rimljani. A usoda je različna. Rimljani so po treh vojnah 

popolnoma uničili punsko kraljestvo Kartagino. 

Zemljo porušenega kraljestva so posuli s soljo, da tam nikoli več 

ne bi raslo rastje in omogočilo novo ţivljenje. Pa prav oni so ţe 

31

čez dvesto let na istem prostoru zgradili novo mesto Kartagina, ki je bilo glavno mesto 

province Afrika. Turčija take zgodovine nima. A prav ta drţava ima daleč največ in najbolje 

ohranjenih antičnih ostankov (na sliki ostanki svetovno znane Troje). 

Obema drţavama je skupna pomembna politična oseba, ki je radikalno spremenila ţivljenje 

navadnih ljudi in ugled drţave v Evropi in svetu. Ţe prej omenjeni Mustafa Kemal [Modri] 

paša Atatürk (1881–1938) je s svojimi reformami po 1. svetovni vojni popeljal Turčijo v 

moderno evropsko druţbo in Turki kljub svojemu 

islamu, ki se ga Evropejci tako bojijo, ţivijo zelo 

podobno ţivljenje našemu. Še posebej ta trditev velja 

za zahodni del drţave in njen obalni pas. Ta del 

drţave je tudi najbolj razvit in bogat (predvsem zaradi 

turizma). Zanimive so 

Atatürkove reforme, ki so 

ločile cerkev od drţave. 

Ţenskam je prepovedano 

imeti zakrit obraz, na 

določenih predelih drţave, kot je na primer Atatürkov mavzolej v 

Ankari, pa so tradicionalna oblačila celo prepovedana. Pravni sistem 

je mešanica francoskega, švicarskega in italijanskega in je zelo 

naklonjen ţenskam. Atatürk je še danes izredno spoštovan in v 

vsakem naselju mu je posvečena ulica, park ali pa je vsaj obešen 

njegov veliki portret, če ţe prostora za kip ni bilo najti (kot je primer 

kipa v primorskem letovišču Kuşadasi). 

Najbolj zanimiva se mi je zdela zgodba o nastanku turških priimkov, namreč Turki jih pred l. 

1934 niso poznali. Tako je Kemal paša naročil, da si morajo Turki podeliti priimke in jim je 

za to pustil tri mesece časa. Ob veliki neizobraţenosti so mnogi prebivalci izkoristili pojave v 

okolju in se po njih tako poimenovali. Na primer, če je na dan, ko so se prijavili na uradu, 

ravno deţevalo, so se mnogi poimenovali Deţ, ob poti na urad je videl zanimiv kamen in 

postal g. Kamen. Seveda je tekom desetletij tako kot pri nas prišlo do manjših sprememb v 

izgovorjavi ali zapisu, tako da se potomci g. Deţa imenujejo tudi Diţ ali Dәž. Veliko čast pa 

je velikemu predsedniku dodelil takratni parlament, ki mu je podelil priimek Atatürk, kar 

pomeni Oče Turkov in je zakonsko prepovedal, da bi se kdor koli kasneje tako poimenoval. 

Ker predsednik ni imel svojih otrok, je ostal resnično edini, ki je nosil ta priimek. 

Če v Turčiji še danes spoštujejo in slavijo Atatürka kot pomembnega moţa, ki je popeljal 

drţavo v moderno evropsko druţbo, pa ima Tunizija trenutno predsednika, ki s svojo 

diktaturo močno vpliva na ţivljenje Tunizijcev. Benali je predsednik, čez katerega ne sme 

nihče v drţavi reči ţal besede. Pa čeprav bi nekdo ob pogovoru o zakonih komentiral: »Tako 

je Benali rekel,« bi ga lahko zaradi tega zaprli. Kljub 

strogemu reţimu, pa se g. predsednik zaveda 

pomena določnih vej gospodarstva za drţavno 

blagajno in temu primerno uvaja posebne zakone. 

Po 11. septembru, ko sta Evropa in Amerika izvajali 

gonjo proti muslimanom tako v Iraku kot v 

Afganistanu, je Benali zakonsko določil, da se 

morajo moški briti in je njihova brada lahko dolga 

maksimalno za debelino prsta, pa še to le v primeru, 

če so verski usluţbenci. Zakaj? Da bi se turisti v 

deţeli počutili varno in bi mednarodne medijske 

32

korporacije izločile Tunizijo iz predstavljanja kot eno tistih muslimanskih drţav, kjer ţivijo 

talibani, saj jih na cesti ne bi mogli prikazati, in na ta način turizem v drţavi ne bi trpel. Ker je 

turizem glavna gospodarska panoga, je za varnost izredno poskrbljeno. Po cesti se sprehaja 

ogromno policistov (ki jih je prepovedano fotografirati, prav tako tudi ţenske), ki imajo ves 

čas nadzor, vojska skrbi za varnost na letališčih, pristaniščih in večjih prometnih kriţiščih. 

Ravno zaradi slednjih uniformiranih moţ je kriminaliteta v drţavi zelo nizka in tudi taksisti 

skrajno previdno ravnajo s turisti. 

V Tuniziji vode primanjkuje, saj ima cela drţava zgolj eno stalno tekočo reko, ki ne presahne. 

Vpliv Sahare pa je zelo velik. Temu primerna je cena vode, saj je liter vode moţno kupiti za 2 

litra bencina. No, v Turčiji je ravno obratno, saj je vode na pretek. Tako zelo veliko jo je, da 

se lahko voznik avtomobila ustavi na kateri koli postojanki in si postreţe vodo za čiščenje 

svojega jeklenega konjička, in to brezplačno. Ob zavedanju, da naftni derivati močno 

onesnaţujejo okolje, imajo mnogi vozniki svoje konjičke predelane na plinski pogon, pa tudi 

na elektriko ali vodik. Pa še ceneje je, pravijo. 

Tako Turčija kot Tunizija sta turistično izredno privlačni drţavi. Turist je spoštovan in lepo 

postreţen. Poleg lepote narave (predvsem morja) in zgodovinskih znamenitosti imajo tudi 

dodatno kulturno-rekreativno ponudbo z izredno prijaznostjo in ustreţljivostjo, ki prepriča 

slehernega turista. 

Branka Petkovšek 

POTEP PO LONDONU 

London, ki preseneča za vsakim vogalom, ponuja vse. Pa saj to niti ni nenavadno, 

spomnimo se namreč, da je bil London središče velikega imperija. 

London je glavno mesto Zdruţenega kraljestva 

Velike Britanije in Severne Irske. V njem ţivi preko 

7 milijonov prebivalcev, ustanovljen pa je bil kot 

Londinium, središče rimske province Britanije, in je 

pozneje postal glavno mesto Britanskega imperija. 

To je tudi mesto, v katerem se vsak dan govori 

okrog 200 jezikov, ponuja ogromno raznih 

turističnih, športnih in kulturnih priloţnosti. 

London je od Slovenije oddaljen 1.500 

kilometrov. Z letališč, kot so na primer Gatwick 

(na tem letališču pristajajo Adriina letala), 

Stansted (Easyjet in Ryanair) ali Luton in so 

pribliţno dobre pol ure oddaljena od mesta, so na 

voljo precej ugodne in zelo pogoste povezave z 

vlakom ali avtobusom do samega središča 

Londona. 

Mesto London si v enem letu ogleda pribliţno 20 

milijonov turistov, zato za ogled mesta 

priporočam avtobus in/ali podzemno ţeleznico ter 

33

taksije. Seveda pa si boste bolje ogledali to prečudovito mesto, če greste peš. Legendarna 

podzemna ţeleznica se imenuje »tuba«, ima več kot 400 km prog, stara pa je ţe več kot 

stoletje. 

Ţe v samem strogem centru mesta si lahko ob reki Temzi 

ogledate znamenito turistično kolo, imenovano London 

Eye. Gre za nekakšen vrtiljak, kolo s kapsulami, v katere 

vstopite in se peljete na panoramsko voţnjo. Kolo se 

premika zelo počasi, tako da zares lahko uţivate v 

razgledu in posnamete kako fotografijo ali dve. Voţnja 

traja pribliţno pol ure, v tem času pa si lahko iz zraka 

ogledate 30 londonskih znamenitosti. Tu je še znameniti 

Big Ben (v stolpu ima 13 ton teţek zvon) in parlament, 

streljaj od parlamenta pa je v majhni uličici tudi 

slovensko veleposlaništvo. Kulturno in zgodovinsko bogati London ponuja mogočno izbiro 

muzejev in galerij, vstop v mnoge je brezplačen, pri drugih zahtevajo sicer vstopnino, vendar 

se le pozanimajte za kakršne koli ugodne ponudbe, aktualne ob vašem obisku. Med najbolj 

priljubljenimi je British Museum v neposredni bliţini 

postaje podzemne ţeleznice Russell Square, povsem v 

mestu, v neposredni bliţini Trafalgar Squara, sta 

National Gallery in muzej National Portrait, ob reki sta na 

ogled še Tate Modern in Tower of London, kjer hranijo 

kraljeve dragulje in ostali nakit ter dragocene kamne. Ne 

pozabite tudi na ogled Tower Bridgea, to je mostu, ki se 

odpre oziroma dvigne, da lahko ladje nadaljujejo pot po 

reki. Za otroke in odrasle je zelo privlačen Science 

Museum. Tu je še London Aquarium oziroma Londonski 

akvarij. Radi se pohvalijo, da gre za največjo evropsko 

razstavo ţivljenja v akvarijih. 

London mnoge privlači kot nakupovalna meka, naj gre za izdelke priznanih modnih 

oblikovalcev, antične mojstrovine, številne razprodaje ali pa redne nakupe. Za ogled 

najnovejšega dogajanja med oblikovalci predlagam Dover Street Market v Mayfairu, v 

Brownsu (ali Brown's) si bodo sladokusci privoščili 

najboljše od najboljšega in pustili v trgovini malo 

premoţenje za vrhunske kreacije. Ţepu prijaznejši pa so 

Top Shop, H&M, Zara, Gap, Mango, Accessorise in 

številne druge trgovine, vse dostopne v samem središču 

mesta. Ne spreglejte tudi znamenitega Hamleysa na 

Regent Streetu, verjetno svetovno najbolj znane in ene 

največjih trgovin z igračami. 

Tjaša Ţibert, G1a 

34

EKO KOTIČEK 

POROČILO: EKO BRALNA ZNAČKA 2009 

V okviru EKO šole smo letos pripravili tudi projekt EKO bralna značka. Sodelovalo je sedem 

dijakov od desetih prijavljenih, in sicer Nevena Đurković, Eva Ilenič, Anita Kaplan, Tina Lunder, 

Teja Šinkovec, Matic Zidanič in Tjaša Ţibert (vsi G1a). Vsak od njih je moral prebrati vsaj eno 

knjigo z ekološko tematiko iz ponujenega seznama. Odločili so se za zgodbi Aksinje Kermauner 

Juhuhu in ena gnila plastenka ter Mateja Dolenca Ozvezdje Jadran. O prebranem so morali 

napisati obnovo in razmišljanje o v delu izpostavljeni ekološki problematiki. Rok oddaje je bil 27. 

november 2009. Izdelke sem pregledala, dijaki pa so izpisali svoje najboljše misli. Te smo nalepili 

na plakata, ki so ju dijaki oblikovali, porisali in nato razstavili na hodniku Srednje gradbene in 

lesarske šole. Izdelavo plakatov in razstavo smo poslikali. Vse dijake sem nagradila z odlično 

oceno. 

Razmišljanje ob prebrani knjigi z ekološko tematiko 

So trenutki, ko smo srečni, zadovoljni, in trenutki, ki jih moramo preţiveti. Pa ni pomembno, v 

kakšnem okolju ţivimo. Če bi se vsak od nas potrudil, bi bil svet vsaj malo lepši. 

Ko sem prebrala knjigo Aksinje Kermauner Juhuhu pa ena gnila plastenka, sem se šele začela 

zavedati, da se vsi skupaj obnašamo kot veliki onesnaţevalci okolja. Če en človek vrţe papirček 

na tla, to ni veliko, če pa ga vrţe vsak Evropejec, nastane papirčkov velik kup. Ta primer lahko 

prenesemo na izrabo elektrike, vode, kopičenje odpadkov, pretiran promet … 

Nastale teţave, za katere so krive naftna, kemična, avtomobilska … industrija so prevelike, da bi 

jih rešil posameznik. 

Moti me tudi pretirana javna razsvetljava, saj menim, da bi bilo dovolj, če bi gorela vsaka druga 

javna svetilka. 

Pa kmetijstvo. Človek bi pozidal vsa polja. Ne vem, kaj bomo jedli … 

Ni dovolj, da skrbimo samo za ekološkost lastnega gospodinjstva. Treba je dvigniti splošno 

ozaveščenost ljudi, da bodo volili stranke, ki bodo svoj program utemeljile na skrbi za okolje. 

Javno mnenje mora pritisniti na vlado, ta pa mora sprejeti ukrepe zoper največje onesnaţevalce. 

To seveda ni dovolj, je pa začetek. Vsak posameznik je pri tem pomemben, saj lahko z dejanji in 

zgledom veliko pripomore k temu, da se bo naš planet ohranil tudi za naslednje generacije. 

Tina Lunder, G1a 

Dejanja, opisana v knjigi Juhuhu pa ena gnila plastenka, se mi zdijo skrajno nesramna in kdor 

tako dela, je neodgovoren in nezrel. 

Nikoli ne vemo, kdaj nas lahko preseneti resnična novica o koncu sveta. Zato bi morali takoj 

prenehati z velikimi ali malimi onesnaţevalskimi dejanji. Če samo en človek pusti v naravi vsak 

dan samo eno smet, se jih v enem letu nabere zelo veliko. Lahko bi bili vsaj malo hvaleţni naravi 

in je ne bi tako zaničevali, ampak ji pomagali, da bi bila še dolgo lepa. Nekateri imajo srce kot 

kamen in se za lepoto neokrnjene narave ne zmenijo. Samo en človek ne more vplivati na celoten 

ekosistem, to moramo narediti vsi skupaj, zdruţeni v eno. Ozonska luknja se iz dneva v dan veča 

in tako škoduje ljudem, ţivalim, rastlinam in ostalim organizmom. Če bi se vsaj malo zamislili 

nad tem, kako bomo za svoje uničevanje kaznovani, bi začeli ukrepati takoj, še preden bo 

prepozno, kajti ţe jutri je lahko usodno. 

Uničujemo gozdove z rušenjem dreves, zrak s plini iz prevoznih sredstev, morja z 

onesnaţevanjem in razdiramo domove ţivalim. Tudi ţivali se borijo za preţivetje. Ljudem ni 

vseeno, če ostanejo brez strehe nad glavo. Kako pa se počutijo ţivali? Nič bolje, a na to nikoli ne 

pomislimo. Vedno skrbimo samo zase, za ostalo pa nam je vseeno, kar je zelo narobe. Če bi lahko 

popravila vso škodo, ki smo jo naredili naravi, bi to storila ţe zdavnaj. A kaj, ko sama tega ne 

35

zmorem. K temu moramo pristopiti skupaj. Narava bi tako laţje okrevala in ljudje bi bili srečni ter 

ţivali varne v svojih domovih. To zaradi izsuševanja jezer in uničevanja gozdov ni mogoče. 

Ţelim, da bi bila narava takšna, kakršna je bila včasih. A kaj, ko moţem s kravatami tega ne 

morem povedati. Tudi če bi jim lahko, mojih ţelja ne bi upoštevali. Ampak če ţelimo še nekaj 

časa ţiveti na tem planetu, bi me morali poslušati. 

Anita Kaplan, G1a 

FOTOGRAFIJE 

Fotografija 1: izbiranje najboljših misli 

Fotografija 2: izdelava plakata 

Fotografija 3: razstavljena plakata 

Fotografija 4: sodelujoči pred razstavljenima 

plakatoma 

Mentorica EKO bralne značke, Maja Mišmaš, prof. 

36

INTERVJU Z GORANOM MAKARJEM 

Na naši šoli se bo naslednje šolsko leto začel izvajati program okoljevarstveni tehnik. O tem 

smo se pogovarjali z Goranom Makarjem. 

Od kod ideja za pripravo tega programa? 

Pred šestimi leti smo na pobudo komunalnih podjetij in gospodarstva ter Ministrstva za okolje 

in prostor na CPI-ju pripravili poklicni standard, iz katerega je pred tremi leti nastal 

okoljevarstveni tehnik – poklic bodočnosti. 

Ste eden izmed pripravljavcev tega programa. Zakaj so izbrali ravno vas? 

Naš Šolski center je bil prepoznan kot najprimernejši nosilec razvijanja novega programa na 

področju varovanja okolja, ker smo bili ţe nosilci postavitve študijskega programa Komunala 

in tudi prenove le-tega v Varstvo okolja in komunala ter nosilci priprave samih poklicnih 

standardov. Vodstvo centra je ocenilo, da sem za to nalogo najprimernejši. Upam, da sem 

upravičil njihovo zaupanje in izpolnil pričakovanja. 

Kaj prinaša program okoljevarstveni tehnik? 

Na področju izobraţevanja je to zagotovo dodatna moţnost izbire za učence v OŠ pri 

pomembni ţivljenjski odločitvi. Na področju zaposlovanja pa bodo bodoči strokovnjaki 

tehničnega varovanja okolja zapolnili precejšnjo vrzel. 

Kakšne so možnosti nadaljnjega študija in zaposlitve? 

Študirali bodo lahko na Višji strokovni šoli v študijskem programu VARSTVO OKOLJA IN 

KOMUNALA ter na fakulteti FINI pri nas na Šolskem centru. Ob tem je moţnost študija še v 

Velenju, Ljubljani in Novi Gorici. Okoljevarstveni tehniki se bodo lahko zaposlili v 

komunalnih podjetjih, v lokalnih skupnostih ter v gospodarstvu, kjer bodo reševali probleme 

vplivov na okolje predvsem na njihovem izvoru. 

V Sloveniji se izvaja tudi program naravovarstveni tehnik. V čem se razlikuje od 

programa okoljevarstveni tehnik? 

Povezuje jih predvsem skupni cilj – ohranjanje našega planeta Zemlje. Razlikujeta pa se glede 

na področje svojega delovanja. Okoljevarstveni tehnik skrbi za zmanjševanje vpliva človeka 

in njegovih dejavnosti na okolje z različnimi tehnikami varovanja okolja. Naravovarstveni 

tehnik pa skrbi za zaščito rastlinskih in ţivalskih vrst, njihovega naravnega okolja ter za 

zaščito naravnih območij. 

In čisto za konec še eno bolj osebno vprašanje. Kako vi vidite razvoj tega področja? 

Področje varovanja okolja je področje, s katerim se zadnja leta Evropa zelo intenzivno 

ukvarja in posledično tudi Slovenija. V novi zasedbi komisije EU je te dni dr. Janez Potočnik 

prevzel področje okolja in napovedal: »Evropa bo zelena ali je ne bo. Zemlja bo moder planet 

ali pa je ne bo.« 

Osebno menim, da nas pri učinkovitem varovanju okolja zavira potrošniška druţba v kateri 

ţivimo, zato je potrebno čim več strokovnjakov in ekološko osveščenih ljudi, ki bodo 

pritisnili na kapital in politiko k trajnostnemu ravnanju, sicer nas bo trenutno prevladujoča 

potrošniška druţba zapeljala v slepo ulico. Tu je področje varovanja okolja s svojimi 

strokovnjaki zagotovo prava rešitev za svetlejšo bodočnost. 

Maja Weiss, prof. 

37

Kaj je novega na naši šoli? 

VSE OKOLI NAS 

PODJETJE, KI 

ODVAŢA ODPADKE 

ZASVOJENOST 

PTICE SELIVKE 

LISTNATO DREVO 

ZGODOV. ČASOVNO 

OBDOBJE 

POMLAD 

ZDRAVILO ZA 

GLAVOBOL 

ŠPORT NA ASFALTU 

NARAVNI OSNOVNI 

MATERIAL 

NAČIN IZDELAVE 

IDOL 

SLOVENSKI ŠPORTNI 

DNEVNIK 

2010 

POUDARJENA 

ZAČETNICA 

avtor: Goran Makar 

38

VSEGA PO MALO 

TEEN DIARY 

It is Saturday and I am still awakening. My parents live in the same house, but I have my own 

apartment. Only a wall separates us. I lie in for a little bit, so that I can catch on my sleep 

during the week. Right beside me is my cat Miki and he wakes me up. 

I make a cup of coffee and my boyfriend keeps me company. We go to the parents’ 

apartment, where breakfast is waiting for us. Then the morning passes as usual. I clean up the 

house and I listen to the music. Usually I also help with the lunch. 

We all sit at the table: my mother, my father, my two brothers and my boyfriend. After that I 

clean the table and I go to sleep. In the afternoon, I go for a walk through Novo mesto. When 

I get back, I sit down in front of the computer and check my emails, chat with my friends and 

surf the Facebook. 

The afternoon is almost over now, it’s getting dark. I prepare my clothes and have a shower. I 

go out with my friends and get back in the late morning hours. Sometimes we go to the 

movies or visit any bar where we sometimes have an alcoholic drink, which is evidently 

prohibited. If I come back late the next morning, my father and mother get really angry. 

The rest of the day, of course, I sleep. I wake up when I am hungry. But not for long. I 

only check if everything is all right and then I go back to sleep, thinking that the next day is 

Monday morning and I will be in school. 

Maruša Gregorič, G2a 

JOKES 

KNOCK KNOCK JOKES 

Knock Knock!Who’s there?Rabbit.Rabbit 

who?Rabbit up carefully, it’s a present! 

Knock Knock 

Who's there? 

Abbott! 

Abbott who? 

Abbott time you answered the door! 

Knock Knock 

Who's there? 

Abe! 

Abe who? 

Abe C D E F G H...! 

TEACHER: Maria, go to the map and find 

North America 

MARIA: Here it is. 

TEACHER: Correct. Now class, who 

discovered America? 

CLASS: Maria. 

TEACHER: Donald, what is the chemical 

formula for water? 

DONALD: H I J K L M N O. 

TEACHER: What are you talking about? 

DONALD: Yesterday you said it's H to O. 

TEACHER: George Washington not only 

chopped down his father's cherry tree, but 

also admitted it. Now, Louie, do you know 

why his father didn't punish him? 

LOUIS: Because George still had the 

axe in his hand. 

TEACHER: Harold, what do you call a 

person who keeps on talking when people 

are no longer interested? 

HAROLD: A teacher 

39

A history joke 

Who invented fractions? 

Henry the 1/8th! 

What are prehistoric monsters called when they 

sleep? 

A dinosnore! 

What is the fruitiest lesson? 

History, because it's full of dates! 

What language do they speak in Cuba? 

Cubic! 

Why did the stupid racing driver make ten 

pitstops during the race? 

He was asking for directions! 

How many balls of string would it take to reach 

the moon? 

Just one if it's long enough! 

If Ireland sank into the sea, what county 

wouldn't sink? 

Cork! 

How do we know that the Earth won't come to 

an end? 

Because it's round! 


How did the Vikings send secret messages? 

By norse code! 


Why did the knight run about shouting for a tin 

opener? 

He had a bee in his suit of armour! 


Teacher: Who can tell me where Hadrians Wall 

is? 

Pupil: I expect it's around Hadrian's garden, 

Miss! 


Why were the early days of history called the 

dark ages? 

Because there were so many knights! 

What's black and white all over and difficult? 

An exam paper! 


Why aren't you doing very well in history? 

Because the teacher keeps asking about things 

that happened before I was born! 

Jan Štravs, L2b 

40

REDEWENDUNGEN (pregovori) 

der Apfel fällt nicht weit vom Stamm – jabolko ne pade daleč od drevesa 

Gewohnheit ist eine zweite Natur – stara navada ţelezna srajca 

eine Schwalbe macht noch keinen Sommer – ena lastovka še ne prinese pomladi 

Liebe geht durch den Magen – ljubezen gre skozi ţelodec 

wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse – kadar mačke ni doma, miši plešejo 

alles kostet seine Mühe – brez muje se še čevelj ne obuje 

auf Regen folgt Sonnenschein – za deţjem posije sonce 

Geld wie Heu haben – imeti denarja kot pečka 

die Zeit heilt alle Wunden – čas celi vse rane 

Hund, der bellt, beißt nicht – pes, ki laja, ne grize 

mehrere Eisen im Feuer haben – imeti več ţelez v ognju 

Lügen haben kurze Beine – laţ ima kratke noge 

Lachen ist die beste Medizin – smeh je najboljše zdravilo 

die Hoffnung stirbt zuletzt – upanje umre zadnje 

aller Anfang ist schwer – vsak začetek je teţek 

arm wie eine Kirchenmaus – reven kot cerkvena miš 

eine Hand wäscht die andere – roka roko umije 

ein Mann von Wort sein – biti moţ beseda 

ohne Fleiß kein Preis – brez dela ni jela 

Hochmut kommt vor dem Fall – kdor visoko leta, nizko pade 

das kann einem alle Tage passieren – nesreča nikoli ne počiva 

aus den Augen, aus dem Sinn – daleč od oči, daleč od srca 

daraus wird nichts – iz te moke ne bo kruha 

es ist nicht alles Gold, was glänzt – ni vse zlato, kar se sveti 

Melita Nečemer, G4a 

41

ŠPORTNI PARK STOŢICE 

Lokacija: Stoţice, Ljubljana 

Datum gradnje: 2009–2011 

Športni park Stoţice bo zgrajen na območju nekdanje gramoznice Stoţice v Ljubljani. 

Razprostiral se bo na več kot 20 hektarjih površine. Športno-trgovski kompleks bo zajemal 

stadion s 16.038 sedeţi, športno dvorano z 12.480 sedeţi, številna zunanja igrišča, parkirišča 

in parkirno hišo za okoli 3.500 vozil ter ogromni trgovski center na pribliţno 80 tisoč 

kvadratnih metrih površine. Kompleks bo imel samostojni uvoz na obvoznico preko 

obstoječega rondoja Tomačevo ter neposredni dostop na novo mestno vpadnico, Titovo cesto 

(Štajerska cesta), ki se bo hkrati gradila. Večji del kompleksa bo pod zemljo, razen stadiona in 

športne dvorane, ki bosta gledala nekaj metrov nad zemljo. Trgovski center bo največji v 

drţavi in eden največjih podzemnih trgovskih centrov v Evropi. 

Pogled od strani 

Tloris 

Pogled v notranjost 

Gregor Kek, G2a 

42

DOBRAVA – THE PLACE WHERE I LIVE 

Dobrava is a village, located in the south-east of Slovenia. It’s a really old village because 

there are still some remains of the old buildings. But these days there are lots of new houses 

which were built in the last 5 years. The current population is about 80 people, I wouldn’t 

really know because I’ve stopped counting. There are a lot of newcomers, who came from 

the cities. We also have a church located in the middle of the village. It is said that two bombs 

were dropped on it during the second world war, but none of them exploded. People are 

difficult to describe because some are really friendly and some aren’t. Those who are friendly, 

will always say hello and invite you to have a glass of wine with them. The village is 

surrounded by beautiful nature, there are a lot of forests on one side and vineyards on the 

other. Most of the people go to 

work in the morning, so there 

aren’t really any signs of life till 

the afternoon when people come 

home from their jobs, kids come 

from school and you can see the 

children playing games, old 

grannies chatting about their 

gardens and old men sitting under 

the old oak tree chatting about the 

things going on around the world. 

When the night falls, you get a 

magical impression of the village 

because it’s a place of warm lights 

playing with moonlight. I wouldn’t 

give my home village away for 

anything in the world. 

Matija Tomšič, L2b 

Michelle Paver: IZTREBLJEVALEC DUHOV 

PREBRALI SMO 

Glavni junaki šestega in zadnjega dela pustolovske knjige so Torak, Renn in Volk. Zgodba se 

odvija v času, ko je bila Evropa še obdana z gozdom, snegom in ledom. Ljudje so bili 

razdeljeni v klane, imenovani po ţivalih, ki so ţivele v njihovem predelu gozda: Krokarjev 

klan, Klan rdečega jelena idr. 

Torak se odpravi po sledeh Eostre, še zadnje izmed Poţiralcev duš, ki hoče njegovo dušo 

sveta in dušo Duhaselca, da bi zavladala ţivim in mrtvim. Renn se odpravi za njim. Med potjo 

se najdeta, pridruţi se jima tudi Volk, Torakov »brat«. Na Gori duhov Torak s pomočjo starih 

in novega prijatelja Temnega premaga Eostro. Na koncu romana se Torak in Renn odpravita 

na raziskovanje gozda na drugi strani Gore duhov. 

To knjigo bi priporočila tistim, ki jih zanima, kako so ţiveli, ko je bila Evropa še pod ledom 

ter kasneje v gozdu, kako so se prehranjevali, v kaj so verjeli … 

Marija Kutnar, G3a 

43

Leila: POROČENA POD PRISILO 

Sanje vsake majhne punčke so najti svojega princa na belem konju in se poročiti iz ljubezni. 

Leila je Maročanka, ki z druţino ţivi v Franciji. Ker je muslimanske vere, se mora prilagajati 

strogim tradicionalnim običajem, ki se njej zdijo grozni. Zahteva, da se poroči z neznanim 

moškim, ki je bil od nje 15 let starejši, je bila zanjo kaplja čez rob. Po prislini poroki v 

Maroku se Leila odloči, da se bo zakona osvobodila in ţivela svobodno, kot si je ţelela. 

Močna tradicija pa Leilo le še spodbudi in s pogumom … 

Dan Brown: ANGELI IN DEMONI 

Tina Uhan, G4a 

Absolutno ena največjih uspešnic, ki je poţela veliko medijskega slovesa. 

Papeţ umre, zato so ostale kardinale zaprli v Sikstinsko kapelo, da bi izglasovali novega 

papeţa. Teţava pa se pojavi, ko štirje kardinali manjkajo, in zdi se, da so se vdrli v zemljo. So 

jih ugrabili? Tako so spet oţiveli Iluminati, da bi uresničili starodavno zaobljubo – uničiti 

Vatikan. Knjiga je zelo napeta, polna ugank, ki jih je potrebno rešiti, da bi ujeli Iluminate. 

Somaly Mam: MOLK NEDOLŢNOSTI 


Osebna izpoved ţenske iz Kambodţe. Boj proti trgovanju z ljudmi in zlorabljanju otrok. 

Ob branju te knjige se zamisliš, kako lepo ţivimo v Sloveniji. V knjigi opisuje revščino ljudi 

v Kambodţi in kaj bi ti naredili za le nekaj denarja ali kruha. Prodaja lastnega otroka in 

nasilje, ki ga morajo te uboge deklice in tudi dečki prestajati, so grozljiva dejstva. Pojavi se 

tudi prostitucija, toda večino deklic so posiljevali. Somaly pa se ni mogla nikomur pritoţiti … 

Ţalostna zgodba, ki pa je hkrati poučna. Somaly je z moţem ustanovila organizacijo Afesip, 

ki skrbi za reševanje, rehabilitacijo in vnovično vključevanje ţrtev prostitucije v druţbo. 

David Hill: VRAČANJE 


Kratka in lahkotna knjiga za preprosto večerno branje. Mladi voznik Ryan se s prijatelji 

odpelje z avtom. Vse je bilo v redu, dokler ga nista prijatelja začela ovirati in motiti pri 

voţnji. Tako se je zgodila nesreča – na cesti se je pojavila Tara, ki jo je Ryan zbil. Groza! 

Zanimivo razpletanje dogodkov, počutje in odgovornost, ki jo je mladi voznik čutil do 

dekleta. 


44

HOROSKOP ZA LETO 2010 

OVEN: Nadaljujejo se dileme, ki vas spremljajo od jeseni 2009. S tem, da se boste od 

marca, še pred vašim astrološkim obdobjem, naglo zbudili in vse skupaj rešili z enim 

odločnim udarcem! Takrat boste dokazali svoj vročekrvni temperament, posebno, če 

gre za večjo spremembo v karieri ali druţini. V ljubezni pa niste tako odločni, nikakor 

ne morete priti na zeleno vejo. Iskali boste druţbo, ki je drugačna od dosedanje. To bo 

sproţilo nekaj začetnih teţav ob privajanju, a tudi to je bolje, kot da bi obtičali pri 

starem. 

BIK: Po letu, zaznamovanem z ljubezensko sušo, ko se je šele od jeseni nekaj 

premaknilo naprej, sledi nekaj povsem drugačnega. Pod vladavino Jupitra v kozorogu 

boste laţje spreminjali navade na vseh področjih, tudi v ljubezni. Privlačijo vas daljave, 

mikajo novi ljudje. Ţe v prvih dveh mesecih boste izredno dejavni ravno glede ljubezni 

in novih poznanstev, potem se umirjate, toda na kratko. April bo spet v znaku večje 

spremembe, nečesa, kar bo pomenilo pravo prelomnico. Leta 2010 se boste prav tako 

spominjali po selitvi ali spremembi sluţbe. 

DVOJČKA: Vajeni ste iskati bliţnjice in se po moţnosti odločati v zadnjem hipu in na 

podlagi trenutnega občutka. To v letu 2010 ne bo več mogoče, kajti začele so se 

vibracije vam nasprotujočega zemeljskega elementa. To pomeni, da se boste morali 

vsega lotiti resneje, ne glede na to, ali načrtujete več glede poslov ali novost glede 

doma in partnerja. Imate občutek, da se morate vedno znova dokazovati in nekoliko 

laţje vam bo šele maja ali od druge polovice septembra. Ljubezenske zvezde vas 

povezujejo z nekom, ki vam ni preveč podoben. 

RAK: Če iščete sorodno dušo, se ţe v prvih treh mesecih novega leta 2010 obrnite 

okoli sebe in pozorno opazujte. Morda je bliţje, kot si mislite! Nekaj vas sicer zavira in 

zadeva predvsem pravne ali poslovne zadeve, nekaj, kar se bo začelo reševati ţe do 

pomladi. Mars vsekakor obeta, da boste dovolj trmasti in bojeviti. Pripravite se na vse, 

tudi na to, da se boste morali dogovoriti s tistimi, ki vam do zdaj niso ravno pomagali, 

ravno nasprotno. V prvem delu poletja vam bo nekoliko laţje, konec leta pa bo 

zaznamovala nova ljubezen! 

LEV: Ne morete se znebiti občutka, da nečesa niste končali, in do konca zime se boste 

trudili po najboljših močeh, s sicer povprečnimi izidi. V ljubezni najprej prisluhnite in 

potem govorite, šele aprila bo ugodno za nove korake. Od polovice maja se bo vse 

spremenilo, in sicer s prihodom Marsa v vaš znak. Končno boste dobili dovolj energije 

in okoliščine se bodo obrnile v vaš prid, najprej glede sluţbe in študija, potem tudi v 

ljubezni počasi prihajate na svoje. Junij, julij in september obetajo zgodbo, ki vam 

ogreva srce! Ne morete se umiriti, toda oboţujete prav take strasti! 

DEVICA: Znebili se boste mnogih starih strahov. Ţe pred kratkim ste zaslutili, da 

zadeve niso tako teţavne, kot se vam je zdelo. Največ novega bo na področju ljubezni 

in novih poznanstev. Prav tako boste uspešni pri nadaljevanju študija in 

izpopolnjevanju. Vaša ţelja po napredovanju in osvajanju novih trdnjav bo velika. 

Sredi pomladi se boste odločili za izredno pogumen korak in s tako izbiro boste mnoge 

presenetili! Od jeseni pa razmišljate o spremembi naslova, boljše zdravje in počutje 

omogočata resnično pomembne spremembe v vašem ţivljenju! 

45

TEHTNICA: Ko se enkrat doseţe ravnovesje, potem je dovolj le malo, da se nekaj vsaj 

malo zamaje. In ravno to se bo zgodilo vam, ki ţe nekaj časa čutite, da bi morali bolj 

popaziti tako na sluţbene kot na zasebne zadeve. Leto 2010 prinaša več predvsem glede 

domačih, trgovskih in nepremičninskih ter pravnih poslov. Poiščite pomoč, posebno do 

izteka zime. V ljubezni pa se boste ogreli šele od sredine pomladi, z novico, ki vas 

pomirja, in ob potovanju, na katerem boste končno prenovili moči. Tudi september je 

eden vaših najpozitivnejših mesecev. 

ŠKORPIJON: Otresli se boste ljudi, ki so imeli negativen vpliv na vaše počutje, in se z 

vsem srcem posvetili novim poznanstvom. Vsaj z eno, mlajšo osebo ali z nekom, ki se 

ukvarja s povsem drugačno dejavnostjo, kot je vaša, bo zaznamovalo ţe prvo polovico 

leta in le od vas bo odvisno, kako se bo nadaljevalo. Glede poslov in študija se 

osredotočite na izpopolnjevanje in ţe marca lahko vprašate glede napredovanja. Pazite 

pri pravnih in domačih zadevah, poiščite pomoč strokovnjaka. Konec pomladi bo v 

znaku dvomov, a vse se bo dobro končalo. 

STRELEC: Ob začetku leta ne boste najbolj spretni, spet se prepuščate čustvom. Kar 

sicer ne bo slabo, saj vas varuje ugodna Venera in lahko začnete zgodbo, ki bo imela še 

dve nadaljevanji, in sicer aprila in julija. Vsakič boste sicer čutili, kot da začenjate 

znova, čeprav bo morda oseba ista ali pa bo novi partner podoben nekomu iz preteklosti. 

Pri poslih pa se drţite le tistega, kar prinaša zasluţek, in za zdaj opustite zidanje gradov 

v oblakih. Za uresničevanje sanj so ugodni le september, oktober in začetek decembra. 

KOZOROG: Še eno ugodno in uspešno leto: vse to, kar ste začeli v preteklem, lahko 

zdaj, v rekordnem roku, pripeljete do cilja. Pa še zabavali se boste in tudi kaj naučili. 

Lahko popravite mnoge napake. Vaše srce bo mirneje, Jupiter vam prinaša ljubezen z 

veliko začetnico! Zanimivo je, da gre za osebo, ki se bo povsem razlikovala od vaših 

dosedanjih partnerjev. Z nekom pa bosta navezala izredno dobre stike, pomembne tudi 

za vašo kariero. Le popazite na zdravje, in sicer pozimi, potem se zadeve urejajo in od 

avgusta boste spet ţareli. 

VODNAR: Niste tako dejavni in dinamični kot po navadi, razen morda februarja, ki bo 

v znaku povišane energije. Potem se morate do dobra potruditi, da bi obdrţali sadove 

svojega truda. Večkrat boste dobili občutek, da ničesar ne morete dobiti zastonj. 

Zavihajte rokave, posebno glede študija in če nameravate spremeniti naslov. Doma se 

bojujete za svojo samostojnost, ne morete si prizadevati za tiste, ki sedijo kriţem rok. V 

ljubezni bo nekaj več miru, občasno se boste celo vprašali, kam je izginila vaša igrivost! 

Le junija in sredi poletja bo tudi v ljubezni vroče! 

RIBI: Nekako odleglo vam bo, saj vas nekaj planetov, ki so vam v preteklem letu 

zagodli, ne obremenjuje več. Do aprila vas bo varoval in podpiral Mars, krepita se 

pogum in odpornost. Dodatna motivacija bo nekaj, kar se bo dogajalo v ljubezenskih 

odnosih ali doma. Lahko se boste končno dogovorili z osebo, ki vam bo prisluhnila in se 

vsaj poskusila prilagoditi. Sredi pomladi vas mika ţelja, da bi odpotovali ali se preselili, 

toda pozor! Dobro premislite, kaj boste dobili. Jesen začenjate nekoliko utrujeni, pozor 

glede dokumentov in pri pravnih zadevah. 

Polona Gregorčič, G3a 

46

KRIŢANKA 

Rešitve napiši na spodnje črtice. Rešitev je beseda, sestavljena iz črk 

na pikicah. 

1. Letni čas, v katerem se prebuja narava. 

2. Človek, ki je brez vsakršnih pravic, je nesvoboden in je v lasti 

svojega gospodarja. 

3. Drug, zaznamovan izraz za verz. 

4. Versko in družbeno gibanje, katerega začetnik je bil Martin 

Luther. 

5. Grška boginja ljubezni. 

6. Poškodba človeškega tkiva. 

7. Tanka palica za streljanje z lokom. 

8. Grški bog vojne. 

... __ __ __ __ __ 

__ __ __ ... __ __ 

__ ... __ __ 

__ __ __ __ ... __ __ __ __ __ __ 

... __ __ __ __ __ __ __ 

... __ __ __ 

__ __ __ __ __ ... __ 

... __ __ __ 

Eva Ilenič, G1a 

Klara Vovk, G4a 

47

48 

Klara Vovk, G4a

LeGra - Å olski center Novo mesto

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?