221_OBÄŒUTENJE IN ZAZNAVANJE.pdf

Občutenje in
zaznavanje
Predmet Psihologija
Špela Progar, univ.dipl.psih.

Vsebina
Pot od dražljaja do zaznave
Dražljaji (funkcija, senzorna deprivacija)
Čutila
Čutni pragi in senzorna adaptacija
Pozornost
Razlika med občutenjem in zaznavanjem
Zmotne zaznave

Občutenje
=sprejemanje dražljajev iz okolja in
pretvorba v živčno vzburjenje
Zaznavanje
=organizacija občutkov in
prepoznavanje smiselne celote
DRAŽLJAJ
ČUTILA
(čutnice/
receptorji)
PRIMARNA
SENZORNA
SREDIŠČA V
MOŽGANIH
SEKUNDARNA
SENZORNA
SREDIŠČA V
MOŽGANIH
=energija,
ki iz okolja
deluje na
organizem
Sprejmejo dražljaj
in ga po živčnih vlaknih
pošljejo v možgane
pozornost
OBČUTEK
= živčno vzburjenje
Organizacija občutkov
v smiselno celoto
ZAZNAVA
=občutki, organizirani
v smiselno celoto
Če je napačna
Zmotne
zaznave
Naprimer:
Svetlobni Oko VID Slika – npr. obraz
Mehanski Uho SLUH Melodija, pomen besed
Koža (čutnice za tip, bolečino) TIP, BOLEČINA Svinčnik, rob mize
Toplotni Koža (čutnice za toploto) TOPLO/HLADNO Sneg, sladoled, ogenj
Kemični Nos, jezik VONJ, OKUS Parfum, vino, palačinke

DRAŽLJAJI
energetski procesi, ki iz okolja delujejo
na organizem
• svetlobni (vid)
• mehanski (sluh, tip,
pritisk, bolečina)
• kemični (vonj, okus)
• toplotni (hladno-toplo)

SPOZNAVNA FUNKCIJA
DRAŽLJAJEV
dajejo informacije o okolju
omogočajo orientacijo v okolju in
ustrezno reagiranje
omogočajo izogibanje nesrečam in
nevarnostim

SENZORNA DEPRIVACIJA
(odvzem dražljajev) - eksperiment
prostovoljci so bili zaprti v zvočno izoliranih kabinah
na rokah in nogah so imeli
obloge, ki so preprečevale kožne
občutke
imeli so očala, skozi katera se je
videlo le enolično sivo vidno polje
v takšnih pogojih naj bi preležali
v udobni postelji toliko časa,
kolikor bi le mogli
le posamezniki so vzdržali 3 DNI ?

SENZORNA DEPRIVACIJA
- posledice
občutljivost čutnih organov se poveča
zmotne zaznave
težave s pozornostjo
tesnobnost, nervoznost
zmedenost
dezorientiranost v času
in prostoru
močna potreba po dražljajih

ČUTNI ORGANI ali ČUTILA
deli telesa, ki sprejemajo dražljaje
receptorji ali čutilne celice
(specializirani nevroni): v čutnih
organih ali v koži
pretvorijo
energijo
dražljajev v
električne
impulze
impulzi se po živcih širijo
do primarnih zaznavnih
središč v možganih –
Tu se porodi
OBČUTEK

Še o odnosu med dražljaji in
občutki…
Kako močan mora biti dražljaj, da ga
občutimo?
Kako močan mora biti dražljaj, da
njegovega naraščanja ne čutimo več?
Kako velika mora biti razlika v dveh
dražljajih, da jo občutimo?
Kako šibek in kako dolgotrajen mora
biti dražljaj, da nanj nismo več
pozorni?

ABSOLUTNI
PRAG =
najmanjša jakost
dražljaja, ki jo
občutiš
TERMINALNI
PRAG =
jakost dražljaja,
po kateri občutek
več ne raste
DIFERENCIALNI
PRAG =
najmanjša razlika
v jakosti dražljaja,
ki jo občutiš
SENZORNA
ADAPTACIJA =
zmanjšanje občutljivosti,
če dražljaj deluje
enakomerno dalj časa

Beri zgodbo…
Prepoznaj SA, AP, TP ali DP!
Ko sem se potopil v morje,
se mi je prvi hip zdela voda
premrzla, potem pa sem
neznansko užival.
Tako da sem si kar zapel, žena,
ki me je opazovala z ležalnika,
pa je seveda takoj pokomentirala,
da “nižam” in da sploh nimam
posluha.
SA ?
DP ?

Beri zgodbo…
Prepoznaj SA, AP, TP, DP!
Slabe volje je, ker okno našega
apartmaja gleda na prometno
cesto. Ne vem, zakaj jo to tako
moti, saj ko se zatopi v svojo
dopustniško literaturo, hrupa
sploh ne zazna. SA ?

Beri zgodbo…
Prepoznaj SA, AP, TP, DP!
Morda je jezna name, ker sem
najinemu dveletnemu sinu v
jutranji čaj spustil še kocko sladkorja.
Ona mu da samo eno, ker sladkor
škodi zobem. Mali pa je težil in jaz
sem mu – za ljubi mir – ustregel.
Slučajno je poskusila čaj in takoj
opazila, da je čaj slajši.
DP ?

Beri zgodbo…
Prepoznaj SA, AP, TP, DP!
Da bi bila mera polna, mi je
mali ravno med prepirom z ženo
priprl prst med kuhinjska vrata.
Čeprav sem vpil od bolečine, je
še vedno tiščal vrata in mi vse
bolj stiskal razboleli prst, a –
neverjetno - zdelo se mi je, kot
da je v nekem trenutku bolečina
nehala naraščati.
TP ?

Beri zgodbo…
Prepoznaj SA, AP, TP, DP!
Že dalj časa se sprašujem, ali je
kaj narobe z Anžetovim sluhom.
Včasih, ko razgraja, mu – milo
rečeno – glasno prigovarjam, naj
neha, pa – kot da me ne sliši.
Peljal sem ga k zdravniku, tam
mu je sestra šepetala številke.
On je vse razumel, jaz pa nič,
čeprav sem stal tik poleg njega.
Mogoče pa je z mano kaj narobe…
SA ?
AP ?

Kako Lojz in Štef zaznavata
razlike in podobnosti…
Lojz in Štef gresta na sejem in si kupita
vsak svojega konja.
Da bi ju razlikovala, enemu odrežeta rep.
Na poti domov srečata Janeza.
Janez: “O, kako lepa konja! Zakaj pa je en
brez repa?”
Lojz & Štef: “Sva mu ga odrezala,
da bi ju razlikovala!”
Janez: “Ja pa kaj ni beli
malo večji od črnega?!”

POZORNOST
usmerjenost zaznavnih procesov na določen del situacije
Nanjo vplivajo:
NOTRANJI
DEJAVNIKI
potrebe in motivi
interesi
izkušnje in znanje
čustva
OBSEG (na koliko D hkrati smo ljudje
lahko pozorni) odvisen še od:
- starosti (odrasli 6-9; otroci 2-3)
- grupiranosti gradiva
ZUNANJI
DEJAVNIKI
velikost
intenzivnost
kontrast
spreminjanje
trajanje
pogostost pojavljanja
TRAJANJE (koliko časa smo pozorni) odvisno od:
- starosti
- motivacije
- drugih D v okolju

Razlika med
občutenjem in
zaznavanjem
Občutenje
= sprejemanje dražljajev iz okolja in pretvorba v
živčno vzburjenje
Zaznavanje
=organizacija občutkov in
prepoznavanje smiselne celote

Neckerjeva kocka

V možganih so različna področja
za občutke in zaznave:
prizadet primarni vidni
center v možganih
oseba je slepa
prizadet sekundarni vidni
center v možganih
oseba vidi, a ne prepozna
tistega, kar vidi (vizualna
agnozija)

Včasih je organizacija
občutkov v smiselne
celote napačna…
… takrat pride do
zmotnih zaznav

ZMOTNE ZAZNAVE
zaznave, ki se ne skladajo z realnostjo
HALUCINACIJA =
napačna zaznava
brez dražljaja iz okolja
ILUZIJA =
napačna zaznava
oz. razlaga
nekega dražljaja

VZROKI ZMOTNIH ZAZNAV
HALUCINACIJE
halucinogene droge
kronični alkoholizem
ILUZIJE
duševne bolezni
huda lakota
univerzalne: določeni
vzorci dražljajev
izčrpanost, nespečnost
individualne: čustveni in
motivacijski dejavniki
povišana tel. temperatura

UNIVERZALNE ILUZIJE
Mavrica
Najlepša iluzija
v naravi…

UNIVERZALNE ILUZIJE
Iluzija velikosti lune

UNIVERZALNE ILUZIJE
objekt v vodi se zdi “prelomljen”

GEOMETRIČNE ILUZIJE
Mueller-Lyerjeva iluzija

GEOMETRIČNE ILUZIJE
Ponzova iluzija