Osnove bontona.pdf
Osnove bontona.pdf Osnove bontona.pdf
OSNOVE BONTONA Špela Progar, univ. dipl. psih.
- Page 2 and 3: Vsebina • 1. Bonton • 2. Zamuja
- Page 4 and 5: Vaja 1: Preverite svoje znanje bont
- Page 6 and 7: Vaja 1: Preverite svoje znanje bont
- Page 8 and 9: 2. Zamujanje in točnost • Kaj sp
- Page 10 and 11: Kaj storiti, ko že zamujamo? •
- Page 12 and 13: Izjemni primeri • Praviloma se in
- Page 14 and 15: 3. POZDRAVLJANJE, PREDSTAVLJANJE, T
- Page 16 and 17: Prednostno pravilo - kdo ima predno
- Page 18 and 19: Vsebina pozdrava • prilagodimo si
- Page 20 and 21: Še o pozdravljanju… • Če nas
- Page 22 and 23: Kdo naj prvi ponudi roko? • velja
- Page 24 and 25: Tri vrste rokovanja • Način roko
- Page 26 and 27: Poslavljanje • Kako in na kakšen
- Page 28 and 29: Vaja 3: Izberite pravilne odgovore.
- Page 30 and 31: Predstavimo se • tistim, ki imajo
- Page 32 and 33: Uporaba imen • Pri imenih in nazi
- Page 34 and 35: Uporaba nazivov • V pisni rabi pr
- Page 36 and 37: Vaja 4: Izberite pravilne odgovore.
- Page 38 and 39: Vaja 5: Izberite pravilne odgovore.
- Page 40 and 41: 1. Osebna higiena • Higiena celot
- Page 42 and 43: Poslovna oblačila za moške • V
- Page 44 and 45: Obutev • kakovostna in udobna,
OSNOVE BONTONA<br />
Špela Progar, univ. dipl. psih.
Vsebina<br />
• 1. Bonton<br />
• 2. Zamujanje in točnost<br />
• 3. Pozdravljanje, predstavljanje, tikanje in vikanje<br />
• 3.1. Osnovna pravila<br />
• 3.2. Prednostno pravilo – kdo ima prednost<br />
• 3.3. Pozdravljanje<br />
• Rokovanje<br />
• Poslavljanje<br />
• 3.4. Predstavljanje<br />
• PREDSTAVIMO SE ...<br />
• PREDSTAVIMO NEKOGA ...<br />
• UPORABA IMEN IN NAZIVOV<br />
• 3.5. Tikanje in vikanje<br />
• 4.Osebna urejenost<br />
• 4.1. Osebna higiena<br />
• 4.2. Oblačila<br />
• POSLOVNA OBLAČILA<br />
• DELOVNA OBLAČILA (uniforme)
1. Bonton<br />
• bontón -a m [fr. bon ton iz dober + ton]<br />
• 1. lepo, olikano vedenje<br />
• 2. pravila ali knjiga o lepem vedenju<br />
• zbirka konkretnih napotkov<br />
• o tem kako se obnašati v različnih situacijah v vsakdanjem življenju,<br />
• o tem kaj je lepo in olikano vedenje,<br />
• ki je v določeni družbi trenutno sprejemljivo.<br />
• Določajo ga moralne norme časa in prostora v katerem živimo.
Vaja 1: Preverite svoje znanje <strong>bontona</strong> s pomočjo<br />
kratkega testa<br />
• 1. Kako odložimo pribor, ko smo nehali jesti?<br />
a) Pribor prekrižamo na krožniku, tako da je vilica spodaj, nož zgoraj.<br />
b) Pribor odložimo ob krožnik, tako da je vilica na desni in nož na levi.<br />
c) Pribor odložimo vzporedno na krožnik, tako da je vilica spodaj, nož<br />
zgoraj in kažeta na dvajset minut čez peto.<br />
• 2. Kam se usedemo, če zamudimo na sestanek?<br />
a) Poiščemo najbližjega kolega in se usedemo poleg njega.<br />
b) Poiščemo najbližje prosto mesto.<br />
c) Stojimo do konca sestanka.
Vaja 1: Preverite svoje znanje <strong>bontona</strong> s pomočjo<br />
kratkega testa<br />
• 3. Kaj storimo, ko dobimo vizitko?<br />
a) Spravimo jo v žep.<br />
b) Naglas preberemo njeno vsebino.<br />
c) Pogledamo jo in o njej spregovorimo besedo ali dve.<br />
• 4. Kaj naredimo v družbi, če smo kadilci?<br />
a) Prižgemo cigareto brez vprašanj.<br />
b) Vprašamo, če lahko prižgemo cigareto.<br />
c) V družbi sploh ne kadimo.
Vaja 1: Preverite svoje znanje <strong>bontona</strong> s pomočjo<br />
kratkega testa<br />
• 5. Koga predstavimo prvega, če seznanjamo moškega in žensko?<br />
a) Oba hkrati.<br />
b) Moškega predstavimo ženski.<br />
c) Žensko predstavimo moškemu.<br />
• 6. Kaj naredimo, če med vožnjo naredimo napako?<br />
a) Vozimo naprej, kot da ni bilo nič.<br />
b) Opravičimo se z gesto z roko.<br />
c) Odpremo okno in zatulimo »hvala«.
Vaja 1: Preverite svoje znanje <strong>bontona</strong> s pomočjo<br />
kratkega testa<br />
• 7. Kolikokrat naj bi zazvonil telefon, preden prekinemo?<br />
a) Enkrat do dvakrat.<br />
b) Trikrat do štirikrat.<br />
c) Zvoni naj, dokler se ne ugasne.
2. Zamujanje in točnost<br />
• Kaj sporočamo z zamujanjem?<br />
• Da je naš čas več vreden kot čas osebe, ki nas čaka.<br />
• Da smo neprofesionalni in neodgovorni ter<br />
• da podcenjujemo in ne spoštujemo osebe, ki nas mora čakati.<br />
• S točnostjo torej sporočamo:<br />
• kakšen je naš odnos do tistega, ki nas pričakuje,<br />
• da smo zanesljivi in odgovorni,<br />
• spoštovanje do osebe, ki nas čaka, do njegovega/njenega časa,<br />
• da smo organizirani (čas je namreč merilo naše organiziranosti).
Kako nehati zamujati?<br />
• Prestavimo uro za nekaj minut naprej<br />
• Pripravimo se že zvečer<br />
• Pomislimo na osebo, ki nas čaka<br />
• Opomniki na mobitelu<br />
• Na dogovorjeno mesto pridimo predčasno<br />
• Vedno računajmo na zaplete
Kaj storiti, ko že zamujamo?<br />
• Če zamujamo, bomo vnaprej zamujene minute omilili že s<br />
telefonskim klicem, v katerem sporočimo, da bomo zamudili.<br />
• Opravičilo naj bo kratko, jedrnato in iskreno – ne pretiravajmo!<br />
• Pri zamujanju na sestanek, na katerem je manjše število ljudi, se ob<br />
prihodu kratko opravičimo in se skušamo čim prej vključiti v<br />
pogovor.<br />
• Če zamujamo več kot 20 minut, na sestanek ne vstopamo, razen če<br />
je od našega prispevka odvisen rezultat sestanka.<br />
• Če zamudimo na sestanek, konferenco, kongres oz. na prireditev,<br />
na kateri je večje število ljudi, smo neopazni in ne motimo drugih<br />
udeležencev. Za udeležence je zelo moteče, če trkamo,<br />
pozdravljamo ali se opravičujemo zaradi zamude.
Kaj pa če pridemo prej?<br />
• Se raje še enkrat sprehodimo okoli stavbe, kot pa da gostitelja<br />
presenetimo s predčasnim prihodom!
Izjemni primeri<br />
• Praviloma se individualna poslovna srečanja začenjajo točno,<br />
• prav tako kot se točno začenjajo kulturne prireditve.<br />
• Na seminarjih, konferencah, je še vedno dovoljena »akademska<br />
četrt«, organizatorji pa običajno že v osnovi odložijo začetek.<br />
• Na sprejemih in prireditvah z večjim številom udeležencev je<br />
dovoljenih nekaj minut zamude, in sicer na takšne prireditve hodimo<br />
z majhno zamudo od 5 do 10 minut, tudi 20-minutna zamuda je še<br />
dovoljena. Do takrat nas je gostitelj še dolžan čakati, dlje pa ni<br />
potrebno.
Vaja 2: Izberite pravilne odgovore.<br />
1. Če zamudimo na pomemben sestanek, na katerem bi se morali s<br />
poslovnim partnerjem dogovoriti o novem poslu,<br />
a) se na kratko opravičimo in skušamo sestanek zaključiti v dogovorjenem roku.<br />
b) ne opravičujemo.<br />
c) si izmislimo čim bolj verjeten izgovor, ki ga na dolgo in široko razložimo.<br />
1. »Akademska četrt« je<br />
a) mestni predel, kjer se nahajajo univerze.<br />
b) največja še dopustna (15-minutna) zamuda profesorja/študenta na predavanje.<br />
1. Če 10 min zamudimo na opero v Cankarjevem domu,<br />
a) počakamo do prvega odmora, potem pa sedemo na svoj sedež v dvorani.<br />
b) zahtevamo od hostese, da nas takoj pospremi do našega sedeža, saj smo kupili<br />
karte.
3. POZDRAVLJANJE,<br />
PREDSTAVLJANJE,<br />
TIKANJE IN VIKANJE
Osnovna pravila<br />
• Sogovornika gledamo v oči,<br />
• samozavestna, pokončna drža,<br />
• nasmeh na ustih,<br />
• živ pogled,<br />
• čvrsto rokovanje,<br />
• razločna in jasna izgovorjava imena in priimka,<br />
• pogledamo ali s telesom nakažemo človeka, ki ga<br />
predstavljamo,<br />
• upoštevajmo prednostno pravilo,<br />
• ne merimo človeka s pogledom od nog do glave.
Prednostno pravilo – kdo ima prednost<br />
• Prednostno pravilo pove, kdo ima prednost pri posamezni<br />
obliki vedenja – pozdravljanje, predstavljanje, tikanje/vikanje.<br />
• Prednost ima:<br />
• nadrejeni pred podrejenim,<br />
• višji po funkciji pred nižjim,<br />
• stranka pred zaposlenim,<br />
• znanci pred neznanci,<br />
• prisotni pred prišleki,<br />
• starejši pred mlajšim,<br />
• ženska pred moškim.
Pozdravljanje<br />
• Vsako srečanje se začne s pozdravom.<br />
• S tem, kako in kdaj pozdravimo in s katerimi besedami, določamo, v<br />
kakšnem razpoloženju se bo odvijalo srečanje.<br />
• upoštevamo prednostno pravilo: prvi pozdravi, kdor nima prednosti,<br />
torej:<br />
• moški žensko,<br />
• mlajši starejšega,<br />
• podrejeni nadrejenega (ne glede na spol),<br />
• kdor vstopi v nek prostor (prišlek), stranka. Če gre za trgovine, pošte ipd. prvi<br />
pozdravijo zaposleni.<br />
• V kolikor gost nemo obstoji pri vratih v podjetje ali ob mizi, ga pozdravimo prvi!<br />
• Pri pozdravljanju ne bo nič narobe, če bomo s pozdravom koga prehiteli,<br />
čeprav bi po pravilih morali počakati!
Vsebina pozdrava<br />
• prilagodimo situaciji in sogovorniku (poznan – nepoznan, znanec -<br />
neznanec, stranka - sodelavec, prijatelj, poslovni partner).<br />
• Tujce, poslovne partnerje, stranke<br />
• pozdravljamo s klasičnimi izrazi: »dobro jutro«, »dober dan«, »dober<br />
večer«,<br />
• znance in prijatelje<br />
• pa tudi z bolj sproščenimi izrazi (»živjo« ).
Kako pozdravimo v različnih obdobjih dneva?<br />
• Dobro jutro<br />
• od 1. ure ponoči do 8. ure zjutraj.<br />
• Dober dan<br />
• od 8. ure zjutraj do 18. ure v zimskem času (oz. do 20. ure v poletnem<br />
času).<br />
• Dober večer<br />
• od 18. (20.) ure do 1. ure ponoči.
Še o pozdravljanju…<br />
• Če nas nekdo prvi pozdravi,<br />
• mu odzdravimo s podobnim pozdravom in pri tem<br />
• ne pozabimo na nasmeh in očesni stik.<br />
• Vljudnostnim izrazom lahko dodamo še ime: »Dober dan, gospod<br />
Hren.«<br />
• Ali pozdravljamo neznane ljudi?<br />
• Da!<br />
• in sicer v situacijah, ko se z njimi znajdemo v istem trenutku v istem<br />
prostoru.<br />
• Npr. ko vstopimo v manjšo restavracijo, lokal, v čakalnico, v uradni prostor, v<br />
trgovino ali delavnico, v polno dvigalo, ko srečamo človeka na hodniku, …
Rokovanje<br />
• pomeni<br />
• potrditev dobrih namenov,<br />
• izrek dobrodošlice in veselja ob snidenju in tudi<br />
• izraz spoštovanja.<br />
• Rokujemo se ob:<br />
• predstavljanju,<br />
• spoznavanju,<br />
• srečanjih,<br />
• slovesu,<br />
• čestitanju,<br />
• izrekanju sožalja, ...
Kdo naj prvi ponudi roko?<br />
• veljajo prednostna pravila,<br />
• npr. ženska prva ponudi roko moškemu.<br />
• Na poslovnih srečanjih se gostitelj najprej rokuje z glavnim gostom, nato z<br />
ostalimi gosti.
Kako se pravilno rokujemo?<br />
• Običajno se rokujemo z desno roko, v višini komolcev,<br />
• na kratko, za tri do štiri sekunde.<br />
• Roko je treba stegniti predse, ne čez telo ali stran od telesa.<br />
• Roki se trdno prepletata, dlan stisnemo enkrat ali dvakrat.<br />
• Sogovornika pogledamo v oči.<br />
• Stisk roke mora biti čvrst, močan, vendar ne preveč.<br />
• Prijazen stisk rok spremljata tudi nasmeh in vljuden pozdrav.<br />
• V primeru, da imamo vlažne ali mrzle prste, se raje opravičimo.<br />
• Ponujeno roko vedno sprejmemo, saj zavračanje rokovanja pomeni osebno<br />
žalitev.<br />
• Če se zaradi poškodbe ne moremo rokovati z desnico, se lahko izjemoma<br />
rokujemo z levico.<br />
• Pri rokovanju vedno vstanemo.<br />
• Ne rokujemo se čez mizo ali pult.<br />
• Ne nagibamo se preko drugih oseb ali »križamo« več rokovanj.
Tri vrste rokovanja<br />
• Način rokovanja izraža naš odnos do sogovornika.<br />
• Oblastno rokovanje:<br />
• drobimo členke, hočemo izraziti moč in nadrejeni položaj.<br />
• Vdano rokovanje:<br />
• poginjena riba, tako se rokujejo ljudje s šibkim značajem.<br />
• Enakovredno rokovanje:<br />
• sogovornika sprejemamo.
Osnovne napake pri rokovanju<br />
• premočan stisk roke (oblastno rokovanje),<br />
• prešibak stisk roke (vdano rokovanje),<br />
• samo stisk prstov (nesamozavest),<br />
• prevelika ali premajhna medosebna razdalja (nezainteresiranost, poseganje v<br />
osebni prostor),<br />
• mrzle roke,<br />
• potne roke,<br />
• tresoče roke,<br />
• hrapave dlani,<br />
• nenegovani nohti in umazane dlani.
Poslavljanje<br />
• Kako in na kakšen način se poslovimo, je odvisno od okoliščin.<br />
• Če odhajamo vsi naenkrat,<br />
• se ponavadi enostavno pozdravljamo vse prek.<br />
• ne odidemo, dokler se ne poslovimo od vodje sestanka, sklicatelja srečanja,<br />
gostitelja.<br />
• Če odhajamo prvi iz manjše skupine,<br />
• To vnaprej napovemo,<br />
• ob trenutku slovesa vstanemo in se poslovimo od vseh skupaj oz. kot narekujejo<br />
okoliščine.<br />
• Če odhajamo iz zelo velikih skupin,<br />
• Lahko oddidemo brez slovesa, po tihem,<br />
• kljub temu pa poiščemo gostitelja, se zahvalimo za povabilo, poslovimo in<br />
neopazno odidemo
Vaja 3: Izberite pravilne odgovore.<br />
1. Oseba, ki vstopi v prostor, pozdravi<br />
a) prva.<br />
b) zadnja.<br />
2. Vedno / nikoli ne pozdravimo ljudi, ki jih poznamo.<br />
3. Z isto osebo se pozdravimo<br />
a) dvakrat na dan, in sicer pri srečanju in ob slovesu.<br />
b) samo enkrat na dan.<br />
4. Zaposleni vedno<br />
a) prvi pozdravijo stranke, poslovne partnerje ali kupce, ki prihajajo v podjetje.<br />
b) drugi pozdravijo stranke, poslovne partnerje ali kupce, ki prihajajo v<br />
podjetje.
Vaja 3: Izberite pravilne odgovore.<br />
5. Pozdravi tisti, ki pristopi ali prisede k drugi osebi,<br />
a) pa naj bo to znanec ali neznanec.<br />
b) vendar samo, če je znanec.<br />
6. Ob vstopu v dvigalo, čakalnico, kupe na vlaku in podobno vedno<br />
pozdravimo,<br />
a) tudi če oseb ne poznamo<br />
b) vendar samo, če osebe dobro poznamo.<br />
7. V kulturnih ustanovah pozdravimo / ne pozdravimo tiste, ob<br />
katerih sedimo.<br />
8. Kadar srečamo znanca, ki je v družbi nam neznane osebe,<br />
a) pozdrav namenimo obema.<br />
b) pozdravimo samo svojega znanca.
Vaja 3: Izberite pravilne odgovore.<br />
9. Na prijazen pozdrav smo vedno dolžni odgovoriti s pozdravom, tudi v primeru, če osebe ne<br />
poznamo.<br />
a) Da b) Ne<br />
10. Če se zgodi, da na svoj pozdrav ne dobimo odgovora, to osebo še dvakrat ali trikrat<br />
pozdravimo, da se prepričamo, ali pozdravljeni resnično noče odgovoriti ali pa obstaja<br />
drugačna razlaga za ne-odziv. Če na pozdrav še vedno ne odgovori, lahko s pozdravljanjem<br />
prekinemo.<br />
a) Da b) Ne<br />
11. Pri pozdravljanju velja,<br />
a) da mlajša oseba prva pozdravi starejšo, ne glede na spol (da / ne),<br />
b) moški pozdravi žensko (da / ne),<br />
c) nadrejeni pa podrejenega (da / ne).<br />
12. Ko nam gostitelj na sestanku ponudi roko,<br />
a) jo vedno sprejmemo.<br />
b) se z njim rokujemo samo če nam je všeč.
Predstavimo se<br />
• tistim, ki imajo prednost:<br />
• mlajši starejšemu, podrejeni nadrejenemu in moški ženski.<br />
• Pri predstavitvi razločno in primerno glasno povemo<br />
1. ime in priimek (»Sem Franc Kuhar« in ne »Sem Kuhar«),<br />
2. funkcijo oz. položaj (»Sem Alenka Novak, direktorica podjetja«),<br />
3. akademski naziv.<br />
• Če je naš priimek težko izgovorljiv, ga povemo dvakrat (»Sem<br />
Bondificus, Jani Bondificus«).
Predstavimo nekoga<br />
• tistim, ki imajo prednost:<br />
• prišleka navzočim,<br />
• neznance znancem,<br />
• nižjega višjemu (po funkciji),<br />
• mlajšega starejšemu,<br />
• moškega ženski.
Uporaba imen<br />
• Pri imenih in nazivih smo pozorni<br />
• Če nismo razumeli – vprašamo!<br />
• Osnovna pravila:<br />
• najprej ime, nato priimek<br />
• vljudnostni naziv (gospod, gospa, gospodična) sodi pred ime in ne<br />
pred priimek<br />
• »gospe« so vse ženske, stare nad 18 let (oz. ekonomsko neodvisne)<br />
• Pravilno sklanjamo: »gospa Kekec« in ne »gospa Kekčeva«
Sklanjanje imen in priimkov<br />
• Pri moških sklanjamo ime in priimek,<br />
• npr.: Rada bi vam predstavila Jako Lakoviča.<br />
• Pri ženskah sklanjamo ime, priimka pa nečeloma ne,<br />
• npr.: Rada bi vam predstavila Katarino Lakovič.<br />
• Kadar se ženski priimek konča na –a, ga lahko tudi sklanjamo,<br />
• npr.: Rada bi vam predstavila Nušo Derendo.<br />
• Če predstavljamo osebo, tako, da rečemo samo »To je ime…( in<br />
priimek osebe) pa ničesar ne sklanjamo,<br />
• npr.: To je moja prijateljica Lana Novak. To je moj prijatelj Lan Novak.
Uporaba nazivov<br />
• V pisni rabi praviloma uporabljamo vse nazive, ne glede na stopnjo izobrazbe<br />
(na primer: ing., univ. dipl. ing., mag., dr.),<br />
• v govorni rabi pa običajno ne,<br />
• npr.: »gospod Miha Gospodarič« namesto »univerzitetni diplomirani ekonomist gospod<br />
Miha Gospodarič«<br />
• Uporaba višjih akademskih nazivov je obvezna,<br />
• Pri magistrih in doktorjih uporabljamo le naziv in ne navajamo področja, iz katerega je<br />
oseba magistrirala ali doktorirala.<br />
• Vrstni red nazivanja: gospod magister Franc Kovačko, gospa magistrica Jelka Kek.<br />
• Pri ženskah uporabimo vljudnostni naziv in akadamski naziv,<br />
• npr.: »gospa magistrica Kek« in ne »magistra Kek« (t.j. univerzitetna diplomirana<br />
farmacevtka« ali »gospa doktor Snoj« in ne »doktorica Snoj« (t.j. zdravnica).<br />
• »Položajni naziv«<br />
• obvezno uporabljamo, če oseba vodi več ljudi (vodja službe, vodja oddelka, direktor,<br />
svetovalec ipd.)<br />
• največkrat uporabljamo smiselno okrajšano obliko:<br />
• npr.: namesto »gospa direktorica doktor Petek« uporabimo »gospa direktorica« ali »gospa<br />
doktor«, vendar ne »gospa doktorica« ali »gospa Petkova«.
Vaja 4: Izberite pravilne odgovore.<br />
1. Na sestanku direktor predstavi novo sodelavko:<br />
a) »Naj vam predstavim našo novo sodelavko, Tanjo Klobučarjevo.«<br />
b) »Naj vam predstavim našo novo sodelavko, gospo Tanjo Klobučar.«<br />
c) »Naj vam predstavim našo novo sodelavko, gospo Klobučar Tanjo.«<br />
d) »Naj vam predstavim našo novo sodelavko, gospodično Klobučarjevo.«<br />
2. Na konferenci predstavljamo svoj prispevek. Če pred svojim<br />
nastopom, nismo bili predstavljeni poslušalcem,<br />
a) se predstavimo sami: »Pozdravljeni, sem Janez.«<br />
b) se predstavimo sami: »Pozdravljeni, sem Janez Novak.«<br />
c) se predstavimo sami: »Pozdravljeni, sem Novak Janez.«<br />
d) se predstavimo sami: »Pozdravljeni, sem Janez Novak, direktor podjetja<br />
Uspeh d.o.o..«<br />
e) se ne predstavimo.
Vaja 4: Izberite pravilne odgovore.<br />
3. V službi vas obišče prijatelj Peter. Na hodniku srečata vašega šefa,<br />
gospoda Kralja. Petra in šefa predstavite, ker se še ne poznata:<br />
a) »Gospod Kralj, naj vam predstavim svojega prijatelja Petra.«<br />
b) »Peter, to je moj šef.«<br />
c) »Peter, to je moj šef, gospod Kralj«.<br />
d) Ju ne predstavljamo.<br />
4. Obkrožite pravilen odgovor!<br />
a) Gospod / gospa predlaga tikanje gospodu / gospe.<br />
b) Starejša / mlajša oseba predlaga tikanje starejši / mlajši osebi.<br />
c) Na delovnem mestu podrejeni / nadrejeni predlaga tikanje podrejenemu /<br />
nadrejenemu.<br />
d) Zaposleni ste v lekarni. Starejši gospe, ki je ne poznate, razložite kako naj jemlje<br />
zdravilo. Na koncu jo vprašate: »Ali si razumela /ste razumeli /ste razumela moja<br />
navodila?«
Tikanje in vikanje<br />
• V poslovnem svetu – vikamo<br />
• Kdo predlaga tikanje?<br />
• tisti, ki ima v razvrstitvi prednost: torej nadrejeni podrejenemu, starejši<br />
mlajšemu in ženska moškemu.<br />
• Ali lahko tikanje zavrnemo?<br />
• Tikanje je vedno rezultat dogovora, tudi med bližnjimi sodelavci.<br />
• Če nam tikanje ni prijetno, ga torej lahko zavrnemo – vendar to storimo<br />
diplomatsko in z vljudnim pojasnilom, da sogovornika ne užalimo.<br />
• Nepravilno vikanje (polvikanje)<br />
• je oblika vikanja, pri kateri je naslovljena oseba izražena z množinsko<br />
obliko, povedkovo določilo pa ostane v ednini (npr. “Zakaj pa niste<br />
prišla?”).<br />
• razkriva spol ogovorjenega<br />
• manj formalni govor<br />
• ni pravilno!
Vaja 5: Izberite pravilne odgovore.<br />
1. Če vam direktor predlaga, da bi se tikala,<br />
a) je primerno, da njegovo ponudbo zavrnete.<br />
b) morate njegov predlog vedno sprejeti.<br />
c) se sami odločite ter mu pojasnite ali vam to ustreza ali ne.<br />
2. Obkrožite pravilen odgovor!<br />
a) Gospod / gospa predlaga tikanje gospodu / gospe.<br />
b) Starejša / mlajša oseba predlaga tikanje starejši / mlajši osebi.<br />
c) Na delovnem mestu podrejeni / nadrejeni predlaga tikanje podrejenemu /<br />
nadrejenemu.<br />
d) Zaposleni ste v lekarni. Starejši gospe, ki je ne poznate, razložite kako naj jemlje<br />
zdravilo. Na koncu jo vprašate: »Ali si razumela /ste razumeli /ste razumela moja<br />
navodila?«<br />
3. Postavite naslednji povedi v pravilno obliko!<br />
• “Gospa, zakaj pa niste povedala, da ste imela težave s srcem?”<br />
• “Dober dan gospa, boste naročila novo zdravstveno revijo?”
Gre za:<br />
- osebno higieno,<br />
- urejenost in<br />
- čistočo.<br />
4. OSEBNA<br />
UREJENOST
1. Osebna higiena<br />
• Higiena celotnega telesa,<br />
• higiena rok in nohtov,<br />
• ustna higiena,<br />
• higiena las in lasišča,<br />
• higiena nog in nohtov,<br />
• intimna nega.
2. Oblačila – poslovna oblačila<br />
• Nekaj priporočil:<br />
• stil oblačenja, vzorce in barve prilagodimo svoji osebnosti<br />
in postavi,<br />
• nismo preveč ekstravagantni,<br />
• upoštevamo komplementarnost barv,<br />
• obnašamo se in tudi izgledamo kot ženska ali moški,<br />
• izogibamo se pretiravanju v modi, zapeljivosti, blišču,<br />
kiču,<br />
• ne oblačimo se v oprijeta krila, hlače in nimamo prevelikih<br />
razporkov, dekoltejev,<br />
• ne hodimo v službo v kratkih hlačah in športnih copatih,<br />
• in ne pozabimo na urejeno pričesko, nohte in parfum.
Poslovna oblačila za moške<br />
• V moško garderobo sodijo:<br />
• suknjič,<br />
• hlače in<br />
• srajca z dolgimi rokavi ter<br />
• kravata.<br />
• Barve morajo biti umirjene;<br />
• najbolj so primerne barve od svetlo sive do temno, vijolične<br />
modre.<br />
• Po 17. uri se ne nosi oblek svetlih barv.<br />
• Tudi barva kravate ne sme biti kričeča.<br />
• Nogavice morajo biti iste barve kot čevlji (v izjemnem primeru<br />
barve hlač).
Poslovna oblačila za ženske<br />
• Kostim s krilom ali hlačami.<br />
• Barve morajo biti umirjene, kroji klasični.<br />
• Obleka ne sme biti preozka ali prekratka,<br />
• globok »dekolte«, prosojne tkanine in čipka niso zaželeni.<br />
• Ramena morajo biti pokrita.<br />
• Dobrodošli so nekateri modni dodatki, predvsem rutice in<br />
zmerna količina nakita.<br />
• Pod krilom so obvezne hlačne nogavice, tudi poleti. <br />
• Za vse, ki se srečujejo s poslovnimi partnerji, strankami ni<br />
primerna obleka s globokim izrezom, jeans hlače, nizke hlače s<br />
tangicami ipd.
Obutev<br />
• kakovostna in udobna,<br />
• čista in vzdrževana.<br />
• Neprimerni so sandali, natikači in mokasini,<br />
• pri ženskah so nezaželene previsoke pete.<br />
• Barva čevljev naj ne bo »bojna« in naj se ujema z oblačili.
Delovna oblačila<br />
• Služijo:<br />
• zaščiti (telesa ali lastnih oblačil) – pomembno je, da se lahko<br />
perejo, da ne ovirajo gibanja, imajo žepe za orodje, nimajo<br />
dodatkov, s katerimi bi se zatikali v stroje ali druge delovne<br />
pripomočke.<br />
• npr.: gasilci, avtomehaniki, kemiki, farmacevti, ...<br />
• prepoznavnosti (identifikaciji) – pomembno je, da so dobro<br />
prepoznavna, npr. značilne barve, logotipi ipd.<br />
• npr.: prodajalci, medicinske sestre, zdravniki, cariniki, ....