Å¡rauf 2.indd - Å olski center Celje

Intervju z
ravnateljem
SŠSM
Košarka na
centru
Lokostrelstvo!
Ah, mala
malica!
Oktober - mesec
v rožnatem
Intervju z
Lidijo
Leskovšek
Športni dan
Foto
ŠR@UF
............................
LETO: 2008/2009 ŠTEVILKA: 2 MESEC: Februar 2009
Rok Kovačič - Bobnar, M4C

.......................................................................
ŠR@UF
VSEBINA
Elektronski časopis dijakov Intervju z ravnateljem SŠSM ...................2
srednje šole za strojništvo, V sladkem spancu ..................................4
mehatroniko in medijsko
tehniko
Anketa - prvi letniki .................................5
Maturantski izlet, M4C ............................6
Naslov:
Šolski center Celje, Srednja šola
Maturantski zlet, M4D .............................7
za strojništvo in mehatroniko, Šolska okrepčevalnica ...........................8
Pot na Lavo 22, Celje
Kino ...........................................................9
Naslov e-pošte:
Anketa - topla malica ..........................10
srauf@sc-celje.si
Topla malica .........................................11
Mentorica: Suzana Slana
Košarka na centru ................................12
Športni dan ............................................13
Oblikovanje: Kristina Komlanc
O selitvi ...................................................15
Lektoriranje: Suzana Slana Lokostrelstvo! Ah, mala malica! ..........16
Izhaja:
Oktober - mesec v rožnatem ..............18
po potrebi in navdihu
Intervju z Lidijo Leskovšek .....................20
Letnik: I, št. 2
Pesmi ......................................................21
Izid: februar 2009
O plaščih ...............................................23
UVODNIK
In smo tu. V tej drugi številki Šr@ufa se predstavljajo
predvsem dijaki, ki se izobražujejo po
programu medijski tehnik. Prispevke smo zbirali
že v lanskem šolskem letu, vendar zaradi
različnih razlogov niso bili objavljeni. Tako smo
v letošnjo številko umestili nekaj lanskoletnih
prispevkov, za katere menimo, da so še vedno
aktualni.
Ko boste prebrali Šra@uf, vas vabim k sodelovanju.
Vabljeni ste vsi, ki bi želeli svoje delo
predstaviti drugim, pa še niste imeli priložnosti.
Predstavite lahko sebe ali druge, pišete,
rišete, slikate, fotografi rate, ocenjujete in tudi
oblikujete končno podobo. Pohvalite, kar se
vam zdi v redu, in predlagajte izboljšave.
Za konec vam želim veliko navdiha in zimske
počitnice z obilico snega.
NATEČAJ ZA NAJIZVIRNEJŠE IME ŠOLSKEGA
GLASILA
Šr@uf. Ime našega glasila. Menimo, da ni
najustreznejše, saj ne zajema različnih programov
naše šole. ZATO razpisujemo natečaj
za novo ime. Bodite izvirni, domiselni, originalni,
šegavi, nagajivi, razposajeni …
Svoje predloge pošljite na naslov:
srauf@sc-celje.si
ali jih oddajte mentoricama – na Lavi Tadeji
Ribič, na Kosovelovi Suzani Slana.
Mentorica
Suzana Slana
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

................ 2 ............. INTERVJU ....................
Pogovor z ravnateljem je bil opravljen že v lanskem šolskem letu, a ja bil na delu tiskarski
škrat, ki je preprečil objavo. Zdi se nam škoda, da ga ne bi objavili, zato ga preberite tokrat,
v neokrnjeni obliki. Intervju: Ludvik Aškerc, ravnatelj SŠSM
ČE LAHKO VSI NAREDIMO KAJ VEČ, POTEM SE JE VREDNO TRUDITI!
Vesna Močilar z ravnateljem Ludvikom Aškercem
Pa ga imamo … novega ravnatelja namreč. Po mnogih
čenčah, kdo bo in kdo ne bo, smo ga le dobili in zdaj je čas,
da ga tudi spoznamo. Moram reči, da me je Ludvik Aškerc
kot sogovornik prijetno presenetil, saj se je bilo z njim nadvse
zanimivo pogovarjati. Žal mi je le, da je bil pri zasebnih
vprašanjih malce skop, a nič zato. Na vprašanja, ki so za nas
dijake ključnega pomena, je odgovoril vse prej kot skopo.
Morda bova marsikomu izmed vas potešila radovednost.
...............................................
Koliko časa ste že v službi ravnatelja?
Oh dolgo, predolgo, 15 let kot ravnatelj. Prej je ta velika šola,
ki se zdaj imenuje Šolski center Celje, delovala kot enovita
šola in smo bili znotraj centra razdeljeni po šolah - imenovale
so se organizacijske enote, status pa je bil zelo podoben,
vendar se nismo imenovali ravnatelji, ampak smo bili vodje
enot. Potem pa so iz enot nastale šole. Z otroki se ukvarjam
že 30 let, tako da lahko marsikomu preberem iz oči, kakšno
je stanje, kaj razmišlja, kakšen namen ima … Izkušnje naredijo
svoje.
Kakšen je bil vaš prvi vtis o naši šoli, o dijakih?
Težko vprašanje. Ker ne bi bilo prav, če bi bili mladi v Štorah
drugačni, kot so v Celju, Ljubljani, Mariboru. Nihče ni kriv, da
ima najbližjo šolo v naštetih mestih oz. kjerkoli drugje. Je pa
res, da so okolja in njihov vpliv drugačna: celjsko okolje je
drugačno, kot je štorsko ali ljubljansko. Ne razmišljam v negativnem
smislu, okolje pač prinese svoje. Drugo, kar se je dalo
hitro ugotoviti, je, da imamo tu opravka z dvema populacijama.
Tudi na drugih šolah je podobno, ampak tu je razlika med
poklicno in tehniško šolo mogoče večja, kot sem pričakoval.
Drugače pa sem na začetku dobil dober vtis. Dijaki so vljudni,
z njimi se da pogovarjati. Bil sem izjemno presenečen, ko sem
se srečal z velikim številom dijakov,
s katerimi sem se lahko
odkrito in odprto pogovarjal.
Mogoče bolj kot kje drugje.
Je pa res, da nismo vsi enaki.
Splošni vtis o dijakih in dijakinjah
je bil izjemno pozitiven, lokacija
pa je mogoče malce
manj ugodna. Morda bo kdo
rekel, da to ni res, vendar
mislim, da bi se dalo narediti
več. In če je do te situacije
prišlo, potem igram na karto,
narediti za mlade več.
Pa ste mogoče od septembra
do zdaj opazili kakšno
spremembo?
Spremembe so kar naprej
prisotne. Po šolah se kar naprej
nekaj spreminja. Normalno,
ljudje se spreminjamo,
mladi se spreminjate, včasih
jih starejša generacija težje,
včasih lažje razume. Mogoče
se je malce spremenilo. To je
proces, ki se ne more končati
v enem mesecu, traja leta. In
če lahko vsi kaj naredimo za
več, potem se je vredno truditi.
In najbrž je ravno ta želja
po več botrovala združitvi,
priključitvi Srednje šole Štore k
Šolskemu centru Celje?
Šola, ki sem jo prej vodil, je
prišla do nivoja, ko smo rekli:
»Zdaj smo pa že precej
daleč.« Že kar med dijaki
pa tudi med učitelji se je širil
rek, da biti dober, za nas ni
več zadosti dobro. Hočemo
biti boljši. Ampak biti boljši je
sicer krasna ideja, ki jo je treba
dolgotrajno negovati. K
povezovanju, ne bi govoril o
združitvi, je prispevala država,
.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
malce okolje, vaši starši, malce vi. Iz pogovorov
z vami dijaki sem razbral, da ste zadovoljni
z izbranim programom, le lokacija ni najboljša.
Starši so pogosto dejali, da je problem pri
prevozu do šole. Ker pa se je povezovanje že
zgodilo in če smo naredili boljši korak naprej,
potem je bilo to povezovanje upravičeno.
Vsi lahko prispevamo k boljšemu imenu šole.
In kdaj se selimo v Celje?
Verjetno se bomo selili 1. 9. 2008. Imeli boste
krasno šolo, sicer ne nove, obnovljeno, z novimi
okni, s parketom, pohištvom, v vsakem
prostoru bo osnovna multimedijska oprema,
vsaj tri računalniške učilnice, majhen kotiček,
kamor lahko sedeš in kupiš hrano ... Lokacija
je za moje pojme najlepša možna v mestnem
jedru Celja. Je lepša, kot jih imajo vse ostale
srednje šole.
Bodo profesorji odšli z nami v Celje?
Kaj pa naj počnejo tukaj brez vas?
INTERVJU
Imate morda kakšno vizijo glede naše šole,
programa?
Kot sem že rekel, biti dober, ni več zadosti
dobro. To velja za vsakega posameznika, za
dijake, profesorje, za vse nas, ker biti dober,
pomeni, biti kakovosten, dijakom veliko dati,
toliko, da bodo osvojili tiste kompetence, ki
jih pričakujejo na trgu dela, in vse tiste kompetence,
ki so dobro izhodišče za nadaljnje
izobraževanje. Nemalo sem presenečen, da
pri dveh zaključnih oddelkih ni bilo interesa
za pripravo za dodatni maturitetni
predmet. Nihče od
dijakov zaključnih letnikov se
ni odločil za to možnost. Za
dijake tehničnih programov
smo to organizirali, tudi v
Štorah bi, po simbolni ceni,
ampak na žalost dijaki niso
pokazali zanimanja. Naslednje
leto mogoče bo, če bo
kdo pokazal interes.
Še ena velika sprememba je
- postali smo veliki. Nekaj let
nazaj sem poznal vse dijake
po priimkih ali po obrazih, zdaj
pa nas je več. To je zame velika
sprememba in za vas tudi
- zadihati na tako veliki šoli.
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
3
Kakšne so bile vaše sanje v otroštvu in ali so
se kdaj uresničile?
Težko vprašanje. Verjetno so se kakšne sanje
uresničile.
Ste vedno želeli v delati v šolstvu?
Verjetno se je enkrat to zgodilo, včasih so
pomembni premiki, tudi naključni dogodki,
ki se zgodijo … Nato pa, ko začneš nekaj
početi, dnevi hitro bežijo in zaveš se, da veliko
možnosti ni več. Da kaj drugega že skorajda
ne znaš ali pa misliš, da ne znaš.
Ste bili v šoli med ‘ta pridnimi’?
Lastna hvala cena mala, so rekli včasih.
Mogoče kaj od tega še drži, tako da ne morem
odgovoriti na to vprašanje.
Ste kdaj profesorjem ali sošolcem kakšno
zagodli?
V prvem letniku srednje šole, drugi teden
pouka smo imeli predmet, ki se je imenoval
pisna geometrija. Bil sem reditelj. Problem je
bil v tem, da kreda ni bila ošiljena, z neošiljeno
kredo pa se ni dalo lepo risati. Profesor je bil
zelo nejevoljen, hud zaradi neošiljene krede,
tako da sem tisto kredo skoraj dobil v glavo
in mi je »podaril« ukor ravnatelja.
Ste se kdaj prepirali, mogoče stepli zaradi
kakšne deklice?
Mislim, da se je zaradi deklet vredno kdaj
malce spoprijeti, če ni to kakšna prehuda za-
Vesna Močilar v ravnateljevi pisarni
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
................ ............. ....................

................ 4 ............. UMETNOST ....................
deva. Mislim, da drugih razlogov za pretep
ne bi smelo biti, ker se ostale stvari dajo dogovoriti,
pri dekletih je pa že tako, da se ne
dajo (smeh).
Imate zame kakšno vprašanje?
Kaj pričakujete od šole, ravnatelja? Vprašali
ste, kaj mi poskušamo storiti, da bi bilo boljše.
Kaj pa vi pričakujete?
Menim, da bi bilo v Celju morda bolj poskrbljeno
glede varnosti, kot je tu.
Veliko nevarnosti vam preti, na poti v šolo,
iz šole, upajmo, da v šoli ni tako hudo ali
pa da bo boljše, v končni fazi na vas pretijo
nevarnosti tudi v vašem domačem okolju.
Na žalost je tako. Vsak posameznik mora
V sladkem spancu, zdi se kot sredi noči.
Prebudi me krik očeta: »ZBUDI SE!« Buden,
otresam se misli o sanjah, ki so se s krikom
zgubile nekje v toplini postelje.
Odpravimo se na pot. Oče, mati, babica,
dedek in jaz. Sonce močno sije na moja lica
obenem pa me preveva hladen občutek,
kot da me nekdo gleda, da mi nekdo stiska
dušo. Pesek, ki ga nosi veter, se obrača v
čudne smeri. Prvi pogled v daljavo, Indijanci
razmetani po cesti, kot da bi jih razmetal ta
veter. Čutim, že čutim prisotnost njihovih duš,
kako me tesnijo. Peljemo se še bližje in bližje.
Tesnoba postaja večja in večja. Pred očmi
grozljiva slika, tovornjak z indijanskimi delavci
se je prevrnil ali ga je zadelo
kakšno drugo vozilo, po cesti
so ležali Indijanci! Indijanci,
katerih kri se je razlivala po
suhi zemlji. Avto se ustavi.
Takrat sem, kot še nikoli, okusil
strah. Star sem bil okoli štiri
leta. Otrok kot roža, njegove
misli plavajo v zraku.
Ko sedaj razmišljam o tem,
mislim, da sta eden ali dva
duha, ki sta norela okoli
mene, prestopila vame, v
mojo dušo. In sta še kar tam.
KRI! Kri na cestah naših mest,
kri na strehah, kri na drevesih,
biti dovolj trden, da se izogne kaki mamljivi
stvari, ki posledično prinese več minusov kot
plusov oziroma nič plusov in same minuse. To
je pogojeno z vsakim posameznikom, koliko
je sprejemljiv za neprijaznosti, ki niso videti
nevarne, pa so - lahko govorimo o mamilih,
cigaretah, alkoholu … Lahko se izognete,
potrebno je le najti mejo. Nekaj življenjskih
izkušenj že imate, za vami pa stojijo tudi
starši.
S tem se je najin pogovor zaključil. In kaj naj
še zapišem drugega kot:
Biti dober, za nas ni več zadosti dobro!
Avtorica: Vesna Močilar, M4D
Foto: Sabina Medvešek, M4D
.......................................................................
V SLADKEM SPANCU
kri v ljubezni, kri v soncu.
»Kri!« zavpijejo možgani, ko ti odrežejo prst. Kri
je tista, ki rodi narod. Kri je vrtnica vsega nenavadnega.
Kri, ki se dviga, me zasleduje.
»Indijanec, Indijanec, zakaj si umrl?«
Indijanec pravi: »Zaradi ničesar.«
Nežno se dvigujejo. Mrtvi so le novorojeni,
ki se prebujajo. Nežno obrnejo pogled na
zanimiv pogreb. Kdo je poklical te duše na
ples? So to duše, ki se še niso zbudile? Je to
bil sam bog duhov?
»Kličem vas, da odgrnete zemljo.«
»Kličem vas, da oznanite žalost, ki pada kakor
zoglenela koža.«
»Kličem vas, da vam zaželim vse dobro.«
»Veličastni v sebi kot nova pošast.«
»In sedaj vas kličem, da molite.« Blaž Bric, M3E
.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Foto: Blaž Bric
ANKETA - PRVI LETNIKI
ANKETA
1. Kako se počutiš v srednji šoli?
2. Zakaj si se odločil za program medijski tehnik?
3. Kje si doma in kako prideš v šolo?
4. Mnenje o opremljenosti šole in njeni okolici.
DENIS HABE, M1D
• S šolo sem zadovoljen, ker rad spoznavam
nove ljudi, navezujem stike, iščem nova prijateljstva.
• Smer medijski tehnik se mi zdi zelo zanimiva,
ker me zanima delo z računalnikom in je veliko
možnosti za nadaljnje šolanje.
• Prihajam iz Laškega, v šolo se vozim z avtobusom.
• Šola je dobro opremljena.
ZALA BREZNIKAR, M1D
• S šolo sem zadovoljna, všeč mi je tudi to,
da so dijaki starejši.
• Smer medijski tehnik se mi zdi zelo zanimiva,
ker me veseli delo z računalnikom in je veliko
možnosti za zaposlitev.
• Prihajam iz Sevnice, v šolo se vozim z vlakom.
• Šola je dobro opremljena moti me samo to,
da je majhna šola in na hodnikih bi lahko bilo
več klopi.
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
5
ŠPELA ŠARLAH, M1E
•V srednji šoli se počutim zelo dobro, ker imam
dobre sošolce pa tudi učitelji so v redu.
• Za smer medijski tehnik sem se odločila, ker
me veseli delo z računalnikom, predvsem pa
upam na hitro zaposlitev in dobro službo.
• Prihajam iz Štor, zato se v šolo vozim z vlakom.
• Notranjost šole se mi zdi dobro urejena.
Mogoče je premalo klopi po hodnikih in
premajhen park pred šolo.
NIKO KROFLIČ, M1E
• V srednji šoli se počutim dobro, zdi se mi, da
je v boljšem okolju kot osnovna šola.
• Za smer medijski tehnik sem se odločil zato,
ker ima moj oče doma podjetje in želim nadaljevati
v tej smeri.
• Prihajam iz Vojnika, v šolo se vozim z avtobusom.
• Notranjost šole se mi zdi dobro urejena.
NIK CAUSEVIG, M1E
• V srednji šoli se počutim zelo dobro, predvsem
je zanimiv način dela in poučevanja.
• Že dolgo si želim postati medijski tehnik, saj
me veseli delo z r ačunalnikom in oblikovanje.
• Prihajam iz Postojne, med tednom živim v
Dijaškem domu Celje, domov se vozim z vlakom.
• Šola ima zelo dobro opremo za pouk.
Pripravila Tamara Jecl, M4D
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
................ ............. ....................

................ 6 ............. DOGAJALO SE JE ....................
MATURANTSKI IZLET
GRČIJA, M4.C
Noro smo se mel!
.......................
Začel smo že kr na avtobusu
na poti do Benetk …V
Ljubljani so se nam pridružli
Lublančani, s katerimi smo se
ful ujeli. Ko smo prišl v Benetke,
smo mal počakal in nato se
vkrcali na ladjo.
Našli smo en super prostor na
hodniku …bili smo namreč
palubni potniki in smo spal kr na tleh ... Ceu
hodnik smo mel za sebe.
Ko smo se nastanil, smo se šli malo spočit …
ostali so ga že na palubi feštal, ker je imel en
sošolec rojstni dan. Zvečer smo bili vsi na palubi,
peli, plesali v glavnem uživali smo kljub
vetru.
Ko smo prispel, smo se z avtobusom odpelali
do apartmajov. Ko smo videli, kakšne apar
tmaje imamo, smo bili totalno navdušeni. V
hiši smo bili skupaj z Lublančani. Naši fantje so
dali na teraso mizo in stole, vsi smo se zbrali za
mizo (Lublančani in mi), da se malo spoznamo
in zapijemo varen prihod v Grčijo. Preko
dneva smo šli malo na plažo, zvečer pa smo
obiskali Jupiter bar, kjer smo meli spoznavn
večer in ga žurali do jutranjih ur. Zjutri smo se
vstali že zelo zgodaj, okoli 9h, tako da smo
spali bolj malo.
Z avtobusom smo se odpeljali na sanjsko
plažo Glifada, kjer smo meli družabne igre,
kopali smo se, fantje so igrali rugby v vodi,
malo smo se sončli, nato pa smo šli v lokal
zraven plaže. Nad nami so bili razpršilci vode,
mi pa smo noreli na najrazličnejšo muziko. Potem
je sledila večerja: grška solata je zmagala.
Zraven smo dobili meso in krompir ali pa
kaj podobnega, v glavnem - super večerje
smo imeli. Ko smo prišli v apartmaje, smo se
stuširali in zrihtali in se tak kot vsak večer zbrali
za mizo na terasi.
Ko je biu čas, da gremo vn, smo se zrihtali in
vsi skupaj odšli do Jupiter bar. Okoli tretje ure
zjutraj se je odpru bar Montecristo, v katerem
je biu pena party.
Nasledni dan smo že zjutraj odšli na izlet z ladjico.
Na ladjici smo imeli DJ-ja, plesa in petja
ni manjkalo. Potem smo se ustavili v nekem
Celoten avtobus št. 5
zalivu in skakali z ladjice. Okoli 18h smo imeli
večerjo, zvečer smo imeli pop crowl party in
fešto do jutranjih ur. Naslednje dni smo imeli
še pool party, šli smo v aquapark, kjer smo
bili ceu dan, en dan smo obiskali Sidari, kjer
je biu zaliv ljubezni (če preplavaš zaliv v mislih
na eno osebo, boš s to osebo srečen do
konca življenja).
Voda je bila zelo mrzla, ker je blo to pod
skalami. V Jupiter baru so imeli pjačo after
shok – je neka posebnost, piješ jo lahko na
101 način. Nazaj grede na ladji smo za nekaj
uric zadremali, ko smo se zbudili, smo šli na
kosilo, potem pa je imel sošolec rojstni dan
in smo ga na palubi feštali. Ko je bilo konec,
smo odšli spat.
Na avtobusu iz Benetk do Ljubljane je bilo
bolj mirno, mal smo peli, to pa je bilo tudi vse.
V Lublani so tekle solze, ker smo se poslovili
od Lublančanov, nato pa proti Celu. Ta izlet
nam bo vedno ostal v najlepšem spominu.
Sklenili smo nova prijateljstva, nekateri so se
spoznali tudi malo pobližje … V glavnem:
imeli smo se NORO!!!!!!!!!
4.c in Ljubljančani ter vodiča Tibor in Aida
Pripravil M4C
.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
MATURANTSKI IZLET
GRČIJA, M4.D
Kot že naslov pove, smo letos dočakali
maturantski izlet. Po dolgih pogovorih in
neskončno nesmiselnih sestankih smo se
odločili, da gremo v Grčijo z agencijo Mondial
Travel. Vsi smo se strinjali, da bi radi šli na
otok Krf. Na izlet smo se odpravili sami, brez
profesorjev, kar pomeni, da smo tudi organizirali
vse sami. Z organizacijo ni bilo nobenih
težav, vse je potekalo tako, kot je bilo dogovorjeno.
......................
Kot že naslov pove, smo letos dočakali
maturantski izlet. Po dolgih pogovorih in
neskončno nesmiselnih sestankih smo se
odločili, da gremo v Grčijo z agencijo Mondial
Travel. Vsi smo se strinjali, da bi radi šli na
otok Krf. Na izlet smo se odpravili sami, brez
profesorjev, kar pomeni, da smo tudi organizirali
vse sami. Z organizacijo ni bilo nobenih
težav, vse je potekalo tako, kot je bilo dogovorjeno.
No, končno je napočil dan odhoda. Z avtobusom
smo se v jutranjih urah odpeljali iz
Celja proti Benetkam. V Benetkah smo se
vkrcali na ladjo, saj nas je čakalo 24-urno
potovanje. Po neprespani noči na ladji smo
koooončno prispeli na Krf. Na Krfu je bilo res
super! Hotel je bil dokaj povprečen, a se je
odlikoval v baru in natakarjih.
Nas so seveda bolj kot vse zanimale diskoteke
in plaže. Na Krfu smo »žurali« v zelo znani diskoteki
Galea. Dva dni plesa in celonočno
popivanje nam je vzelo
dobršen del energije, ki nismo
mogli dobiti nazaj s pičlima
dvema urama spanja. Zato
je bil tretji dan bolj miren.
Odpravili smo se do tipične
grške taverne, kjer smo cel
večer poizkušali grške specialitete,
vino in seveda plesali
sirtaki.
Krf je izredno lep otok in ima
vse, kar si srce poželi. Na njem
so peščene, prodnate in skalnate
plaže, na drugi strani
otoka je polno klifov, modrih
DOGAJALO SE JE
M4D na ladji
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
7
jam ter res kristalno čiste zelene in modre
morske vode. Toliko lepot združenih na enem
otoku!
Po prekratkih dnevih so sledile še krajše noči,
v katerih so se zabave kar vrstile. Udeležili
smo se Pena party, Red love party, Toga party
in Grafi k party. Četrti dan je bil namenjen
nepozabni zabavi v bazenih in na toboganih
vodnega parka, imenovanega Acqualand.
Peti dan smo obiskali najlepšo plažo na
otoku, ki se imenuje Glyfada. Prepustili smo
se sončnim žarkom, toplemu morju, olimpijskim
igricam in doživeli zabavo pod ledenimi
tuši v slovitem Aloha Beach Clubu. Šesti dan
smo se zapeljali na skrajni del otoka, kjer smo
občudovali čudovite mojstrovine narave. Za
konec smo vsi skupaj preplavali kanal ljubezni
in imena svojih ljubljenih vtisnili v fl išasto obalo.
Da pa bi si maturantski izlet res zapomnili,
je bil večer namenjen Grafi k partyju.
Žal pa se vse lepo enkrat konča. Tako se je
tudi naš »maturanc«. Sedmi dan smo se z avtobusom
odpravili proti pristanišču, kjer smo
se vkrcali na ladjo in zapluli proti Benetkam.
Seveda je na ladji sledil zadnji »žur«. Po zadnji
neprespani noči smo prispeli v Benetke
ter se od tam polni spominov in nepozabnih
doživetij vrnili domov. Na poti domov smo
se ustavili na nekem postajališču, kjer smo
opravili še pokop »maturanca« in svečano
zaprisegli, DA VSE, KAR SE JE ZGODILO NA
KRFU, OSTANE NA KRFU.
Izlet smo končali z našo maturantsko himno
in se težko, a vseeno veseli, da smo doma in
da se je vse srečno izteklo, poslovili in stekli v
objem naših dragih.
Tamara Jecl, M4D
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
................ ............. ....................

................ 8 ............. PREDSTAVITEV ....................
ŠOLSKA OKREPČEVALNICA
V pritličju naše šole na Kosovelovi 12, kjer so
tudi prostori Srednje šole za storitvene dejavnosti
in logistiko, je okrepčevalnica. Vanjo
zahajajo predvsem dijaki, ki ne jedo tople
malice, ker kakšen dan ni po njihovem okusu,
pogosti obiskovalci pa so tudi dijaki, ki se
želijo samo posladkati ali odžejati.
.....................
V njej je zaposlena gospa Jožica Gračner,
ki nas vsako jutro prijazno postreže. Ponuja
vse vrste brezalkoholnih pijač (npr. zala,
coca cola, fanta …), od toplih jedi pa vedno
priljubljeno pico, burek, razne sendviče,
hot dog. Za sladkosnede so na voljo bonboni,
čokolade, lizike, žvečilni … Profesorji radi
zaidejo v okrepčevalnico predvsem zaradi
kave, ki postaja vedno bolj priljubljena tudi
med dijaki.
Gospa Jožica začne svoj delovni dan ob 7h,
konča pa ob 14h. Okrepčevalnica obratuje
samo ob dnevih šolskega pouka. Pravi, da
z vodenjem okrepčevalnice nima težav ali
slabih izkušenj. S svojimi zgodbami ji krajšajo
čas predvsem fantje, ki se večkrat zberejo pri
mizi in »podebatirajo«. Nekateri dijaki zaidejo
Gospa Jožica Gračner na delovnem mestu
v okrepčevalnico zaradi krajše čakalne vrste
in ker ni nepotrebnega ‘’čipiranja’’. Zaradi
tople malice je ne skrbi, saj število prodanih
malic ni upadlo. V šolski okrepčevalnici dela
od začetka šolskega leta in do zdaj ni imela
slabih izkušenj z dijaki. Še več, celo pohvalila
jih je. Vsako jutro jo svež kruh nedotaknjen
pričaka pred zaklenjenimi vrati. Gospa Jožica
še dodaja, da delo ni preveč naporno in da
kar ne more verjeti, kako netežavni smo dijaki
in da uživa v svojem delu. Dijaki jo vsekakor
spoštujemo in smo ji hvaležni, da nam prav
vsak dan potolaži lačne ali žejne želodčke.
Okrepčevalnica je priljubljena tudi zato, ker
v njej lahko fotokopiramo, zvežejo pa tudi
seminarske naloge.
KULTURA
KINO
V torek, 23. decembra 2008, smo si dijaki SŠSM v kinu ogledali fi lmsko predstavo Življenje drugih
(Das Leben der Anderen).
...................
To je nemška drama v režiji Floriana Henckela
von Donnersmarcka, ki govori o dobi tik
pred koncem represivnega sistema v Vzhodni
Nemčiji.
Zgodba Življenja drugih se začne leta 1984
v Vzhodnem Berlinu in nas vodi vse do
leta 1991 in današnje nemške države. Film
spremlja komandirja Gerda Wieslerja, sposobnega
agenta Stasija, vsemogočne
vzhodnonemške tajne službe, in njegovo
postopno razočaranje nad režimom, za katerega
dela. Njegova naloga je vohunjenje
za slavnim parom, pisateljem Georgeom
Dreymanom in igralko Christo-Marie Sieland.
Wiesler začne spremljati njuno življenje -
„življenje drugih“. Dreyman začne kazati prezir
do Nemške demokratične republike, ko odkrije,
da je bila Christa-Maria prisiljena v seksualno
razmerje z ministrom Hempfom. Zato
v znanem zahodnonemškem časopisu Der
Spiegel objavi članek, v katerem naj bi razkril
strahovlado režima in njegovo prikrivanje
številnih samomorov. Wiesler (prisluškovalec)
začne simpatizirati z „življenji drugih“ – v ljubezni,
književnosti in načinu razmišljanja
– zato nadrejenim ne izda avtorja spornega
članka. Izda ga Christa-Marie, ki nato, kljub
9
temu da Dreymana Wiesler reši, stori samomor,
saj ne more prenesti misli, da je izdala
ljubljenega moškega.
Wiesler je tako žrtvoval svojo kariero in postal
raznašalec pošte. Čez nekaj let Dreyman
izve, da so tudi njemu prisluškovali in raziskovanje
ga pripelje do agenta Wieslerja, ki
mu posveti knjigo. Knjigo si kupi tudi Wiesler
in iz nje izve, da mu je Dreyman hvaležen, ker
mu je pred leti rešil življenje, čeprav se nista
poznala. Wiesler je zadovoljen, saj ne živi več
življenja drugih, pač pa svoje življenje.
Nekaterim je bil fi lm tako dolgočasen, da so
na njihovo žalost že prej zapustili dvorano.
Le redke izjeme smo vztrajale do konca in
ni nam bilo žal. Meni je bil fi lm zelo všeč, saj
govori o zanimivi temi. Film je bil zanimiv tudi
zato, ker je napram kopici ameriških »holivudskih«
fi lmov nastal v nemški produkciji. Igralci
so se po mojem mnenju zelo dobro odrezali
in odlično odigrali svoje vloge. Dramo je evropska
fi lmska akademija nagradila v kategorijah
najboljšega fi lma, igralca in scenarija,
prejel pa je tudi nominacijo za oskarja
za najboljši tujejezični fi lm. Mislim, da to pove
več kot dovolj o tej krasni nemški drami.
................ ............. ....................
Dijaki v okrepčevalnici
Mojca Prašnikar, M2E
.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Valentina Krajnc, M1E
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

................ 10 ............. ANKETA ....................
INTERVJU
................ ............. ....................
11
ANKETA O TOPLI MALICI
Letos je Ministrstvo za šolstvo in šport odobrilo
nov zakon, ta je oskrba dijakov s toplim obrokom.
Tople obroke imamo tudi na naši šoli,
zato sva se odločili, da povprašava naše dijake,
kaj mislijo o malici na naši šoli in jim zastavili
nekaj vprašanj.
......................
1. Ali redno hodiš na malico? Zakaj?
ALEKS MAJCEN, M1E
Da, vsak dan. Ker je dobro.
URŠA PRISLAN, M1E
Ne, ker mi ni vedno dobro.
BOJAN ZAKŠEK, M2D
Da, ker sem lačen.
ROK SAJOVIC, M2E
Da, ker je zastonj in se lahko najem.
Aleks Majcen, M1E
Bojan Zakšek, M2D
TOPLA MALICA
..................................
Ker me je zanimalo več podrobnosti o šolski
malici, sem za intervju prosila koordinatorico
za prehrano gospo Sašo Lešnik Križnik. Skupaj
z Igorjem Dosedlo, direktorjem Šolskega
centra Celje, je prijazno odgovorila na nekaj
vprašanj.
1. Ali ste imeli pri uvajanju novega prehranjevalnega
sistema na začetku šolskega leta
težave?
Vsekakor. Zagotoviti zadovoljive pogoje, ko
bi lahko rekli, da smo dijakom zagotovili ne
samo prehrano, ampak tudi dobre pogoje,
v katerih bodo hrano uživali, je projekt, ki bi
zahteval več časa, predvsem pa več sodelovanja,
tudi fi nančnega, države.
Skušali bomo še izboljšati pogoje prehra
njevanja.
6. Kdo sestavlja jedilnik in ali je možno, da dijaki
pri tem sodelujemo?
Pri sestavi jedilnika sodelujejo vsi ponudniki
prehrane dijakom ŠC Celje. Delo koordinira
ga Saša Lešnik Križnik. Pri pripravi jedilnikov
se morajo ponudniki držati priporočil Zavoda
za zdravstveno varstvo ter Smernic zdravega
prehranjevanja (MŠŠ, 2005), pri tem pa se je
treba zavedati, da država namenja za obrok
le 2,42 EUR z DDV-jem vred. Dijaki imajo v
Dijaški skupnosti možnost podati predloge za
sestavo jedilnikov.
7. Do sedaj ni bilo opaziti, da bi nam kdaj
postregli s hitro prehrano. Je to namerno?
Ponudniki se morajo držati Zakona o subvencioniranju
dijaške prehrane (ZSDijP, 2008)…,
v katerem je določen topel obrok ustrezne
kakovosti.
8. Kako je poskrbljeno za vegetarijance?
Možno se je naročiti na vegi obrok, vendar le
mesečno.
2. Ali so obroki dovolj veliki?
ALEKS MAJCEN, M1E
Seveda.
URŠA PRISLAN, M1E
So, ja.
BOJAN ZAKŠEK, M2D
Malica je obilna.
ROK SAJOVIC, M2E
Ne vedno.
3. Ali bi kaj spremenil/-a?
ALEKS MAJCEN M1E :
Spremenil bi to, da bi lahko izbirali med več
jedilniki in vsak dan sok.
URŠA PRISLAN, M1E
Spremenila bi jedilnik, da ne bi bilo vsak dan
meso.
BOJAN ZAKŠEK, M2D
Vse je v redu, razen jedilnik za vegetarijance
bi lahko bil bolj pester.
ROK SAJOVIC, M2E
Nič, sem popolnoma zadovoljen.
Rok Sajovič, M2E
Urša Prislan, M1E
Nikolina Vajdić in Nika Regoršek M1E
.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
2. Koliko dijakov se prehranjuje z brezplačno
šolsko malico?
Od 3200 dijakov, ki obiskujejo vsem šole ŠC
Celje, se prehranjuje na treh lokacijah, to je
na Poti na Lavo 22, v Dijaškem domu na Ljubljanski
in na I. OŠ na Kosovelovi 12 približno
1900 dijakov dnevno.
3. So rezultati po dveh mesecih v okviru
pričakovanj?
Mislim, da smo z resnim pristopom pri zagotavljanju
toplega obroka dijakom dose
gli celo več, kot smo ob sprejemu zakona
pričakovali.
4. Ali je brezplačna šolska malica dolgoročen
projekt?
Upam, kajti vsi, ki delamo z mladimi, smo
prepričani, da rabijo v času odraščanja kar
najboljše pogoje za razvoj. Prepričan sem,
da vlada ne bo ukinila pridobitve, ki jo vsi
pozdravljamo.
5. Ali se v naslednjem šolskem letu obetajo
kakšne spremembe?
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
9. Glede na to, da imamo na izbiro samo en
meni, ali je možno, da v primeru, če dijak ne
je tistega, kar je na meniju, dobi kaj drugega
(npr. sendvič)?
Ne, saj mora biti dijakom zagotovljen topel
obrok.
10. Kakšne so razlike med šolami (v okviru ŠCC)?
Samo ta, da jedo na različnih lokacijah. Jedilniki
posameznih ponudnikov se med sabo
primerjajo.
Foto: Blaž Bric
Intervju pripravila Urša Vidmar, M2E
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

................ 12 ............. ŠPORT ....................
ŠPORT
................ ............. ....................
13
KOŠARKA NA CENTRU
V torek, 18. novembra 2008, se je na Šolskem
centru Celje odvijal fi nale občinskega prvenstva
v košarki.
......................
Naši fantje so pod vodstvom trenerja Rudija
Jeriča ponovno blesteli. Na prvi tekmi sta se
pomerili ekipi Srednje ekonomske šole Celje
in 1. gimnazije Celje. Rezultat je bil 39 : 56 v
prid 1. gimnazije. Naslednji boj sta bili Srednja
šola za strojništvo in mehatroniko ter 1. gimnazija
Celje. Rezultat je bil 40 : 27 za dijake
strojne šole. Na zadnji tekmi so dijaki strojne
šole stali nasproti dijakom Srednje ekonomske
šole in na koncu povedli za 9 točk, rezultat
je bil 46 : 37.
Vrstni red na občinskem prvenstvu je bil
sledeč:
1. mesto je zasedla ekipa Srednje šole za
strojništvo in mehatroniko
2. mesto 1. gimnazija Celje
3. mesto pa je pripadlo Srednji ekonomski šoli
Celje.
Našo šolo so zastopali Luka Krivec, Rožle
Penca, Simo Atanacković, Adrian Kresniqui,
Sebastjan Črešnar, Matej Mandelc, Blaž
Špeglič, Anže Pelc, Žan Cocej in Alen Omić.
Najboljša igralca sta bila Simon Atanacković
in Anže Pelc.
V mesecu septembru je bila na naši šoli
mednarodna prijateljska tekma proti ekipi
Srednje šole s Cresa. Rezultat je bil 111 : 56 za
košarkarje Šolskega centra Celje. V februarju
2009 namerava naša ekipa obiskati Cres in
obisk vrniti. Poročilo sledi.
Rezultati letošnjega tekmovanja v ŠKL-ju
V skupini, v kateri igrajo ekipe ŠC Celje, ŠC
Velenje, 1. gimnazije Celje in 2. gimnazije
Maribor, je naša šola še neporažena. V
prvem krogu so se košarkarji Šolskega centra
Celje pomerili s Šolskim centrom Velenje.
Igra je bila zelo izenačena, na koncu pa so
naši košarkarji zmagali z rezultatom 79 : 77.
V drugem krogu so naši košarkarji igrali proti
2. gimnaziji Maribor in zmagali z rezultatom
106 : 83, v tretjem krogu pa so se pomerili z
ekipo 1. gimnazije Celje in jo premagali z rezultatom
85 : 75.
Naš ekipa ŠKL pričakuje 1. mesto v skupini.
Andrej Štefanič, S3A
ŠPORTNI DAN
10. 10. 2008
......................
Met krogle
Debatni krožek
M4D na štartu
Gledalke
Hmmm.....
Stojijo z leve: organizator ŠKL Boštjan Jeraša, Rožle Penca, David Knežević, Adrian Kresniqui, Alen Omić, Tomaž Bosio, Simo Atanacković,
trener Rudi Jerič
Čepijo z leve: David Barlič, David Črešnar, Luka Krivec, Anže Pelc, Kristijan Mazelj, Tomaž Jereb
.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Počitek M1E
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

................ 14 ............. ŠPORT ....................
O SELITVI
MNENJA
V tem šolskem letu se je del naše šole preselil
iz Štor v Celje, na Kosovelovo ulico 12. Kako
razmišljajo dijaki M3E-razreda o tem, si preberite
v naslednjem prispevku.
15
Zaenkrat se v novi šoli počutim dobro. Nimam
domotožja po Štorah. Šola je res
manjša, a imamo majhen park, v katerem
se zadržujemo med glavnim odmorom. Tudi
glede prevoza je boljše, saj vedno ujamem
vlak mi ni treba predčasno od pouka. V redu
je, da imamo vsak dan toplo malico, čeprav
se nam je zaradi tega podaljšal pouk, kar pa
me ne moti.
Janja Pevec
................ ............. ....................
Gasilska M1E
......................
Lava sucks
Kajuh is dead
Fuck the rest
ŠKIMC is the best
Neopredeljen
Kaj smo imeli, se zavemo, ko to izgubimo.
Vito Kužnar in Rok Planko
Negativne spremembe:
- na hodnikih ni dovolj klopi in stolov, da bi si
dijaki pošteno spočili po končani uri
- v računalniških učilnicah je zelo tesno in zelo
vroče
- stopnice so zelo naporne
- razdalja med šolo in telovadnico je predolga,
zato so ure športne vzgoje močno
skrajšane
- table v Štorah so bile boljše
- ravnatelj se preveč »šeta« po šoli
- malica je predolga in po 30 minutah se
večina ali vsi dijaki že najedo – lahko bi jo
skrajšali za 15 minut
- učitelji se preveč bojijo svojih nadrejenih
Pozitivna sprememba:
- prevozne zveze do šole so boljše
Aškerc Lover
V Štorah je bilo boljše … veliko boljše … sanjsko
… do združitve s ŠCC in upokojitve gospoda
Štolfe, gospoda Ratajca, gospe Zagode
in ostalih … Super bi bilo, če bi imeli vsaj toliko
klopi pred učilnicami, kot jih je bilo na
ŠKIMCU. Učilnice so manjše, profesorji zaradi
pritiska nadrejenih bolj pod stresom. To spominja
na delovno taborišče. Malica. Edina
dobra stvar na Kosovelovi, čeprav še vedno
pogrešam dobro staro menzo s prijaznimi kuharicami
in piščanca s sezamom in kečapom
za 2 €. Obroki so majhni, a je vseeno boljša
topla malica kot sendvič.
Šimko
Štore, okrepčevalnica
Leti, leti, leti...
Poziranje
Dajmoooo Marko!
.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Isto je, v Štorah ali Celju. Isti ravnatelj, isti profesorji,
samo druga lokacija in še te smo se
hitro navadili. Mogoče je bilo v Štorah malenkost
boljše.
Blaž Melanšek
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Štore, hodnik
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

................ 16 ............. INTERVJU ....................
LOKOSTRELSTVO?
AH, MALA MALICA!
MORDA PA NE …
Janja Perhač iz M4D trenira lokostrelstvo že
skoraj celo desetletje. Navdušil jo je oče, ki
je streljal, kasneje pa je postal predsednik lo-
kostrelske zveze Slovenije.
......................
ter ostalih manjših stvareh pri piljenju tehnike
streljanja.
Vendar to ni dovolj ne zame, ne za vas, zato
sem jo še malce izprašala o ‘’lokostrelskih
poslih’’.
Zakaj je lokostrelstvo po tvojem mnenju zanimiv
šport? Kaj te pri tem privlači?
Lokostrelstvo mi je všeč, ker ni skupinski
šport in ni tako znan. Je šport, pri katerem
je potrebno imeti veliko motivacije, mirno
roko in kar se da dobro samodisciplino, saj
je za dobre dosežke potrebno veliko časa
in potrpežljivosti. Na žalost je tudi zelo drag
šport in redko najdeš dobrega sponzorja.
Pravzaprav moraš imeti »hudičevo« rad ta
šport, saj je oprema zares draga.
INTERVJU
17
Pomembno je vzdrževanje kondicije, pa tudi
»izpiljena« tehnika. Seveda obstajajo tudi
druge vaje, kot so vaje za ramenski obroč,
roke, vaje, pri katerih so vključeni bicepsi in
tricepsi ter noge in trebuh, kar je pomembno
za mirno stanje na tleh. Pomembno pa
je tudi dihanje. Veliko lokostrelcev zadržuje
sapo med strelom (do 10 sekund), kar je
napačno.
Do kdaj nameravaš vztrajati v lokostrelstvu?
V lokostrelstvu nameravam vztrajati, dokler
bom doma in dokler bom imela veselje tekmovati.
Tekmovati želim še na veliko mednarodnih
tekmovanjih, čeprav bom od leta 2009
tekmovala v članski kategoriji, kar bo nekoliko
težje. A se bom trudila za svoje veselje in za
veselje družine. Mislim, da bo v času študija
težje trenirati. Ampak, bom že zmogla!
................ ............. ....................
Janja M4D
Svoj največji uspeh je dosegla pred nekaj
leti, ko je dosegla neuradni svetovni rekord
in sicer 360 točk od 360 v disciplini gozdnega
kroga, kjer se strelja v lice živali. Neuradni rezultat
zato, ker disciplina ni priznana v svetovni
zvezi, ampak le v nekaterih državah. Bila
je že večkratna državna prvakinja, dosegla
več državnih rekordov in prejela veliko nagrad.
Pravi, da ji veliko pomeni pokal, ki ga je
dosegla pri trinajstih letih, in sicer najboljši rezultat
do 18 let, njene police pa zaseda več
kot 130 medalj in 40 pokalov.
Lani je bila v državni mladinski reprezentanci
in je tekmovala na treh mednarodnih tekmovanjih.
Na dveh evropskih pokalih v kategoriji
mala Fita (2 x 70 m) na Cipru, v Ukrajini
in na evropskem prvenstvu na Portugalskem
je zasedla kar obetavna mesta: 12., 13. in 16.
mesto.
Med poletno sezono trenira doma, ker ima
strelišče pred hišo, pozimi pa v bližnjem klubu
v dvorani. Osebnega trenerja nima, ker ga
nikoli ni želela, ima pa nekoga iz bližnjega kluba,
Žareta, s katerim skupaj streljata, pomaga
pa ji tudi pri nabavi in urejanju opreme
Kako si razporediš čas za trening oziroma koliko
treninga je potrebno zate in kako poteka?
Letošnje leto sem trenirala bolj redko, ker
sem bila razočarana nad lokostrelsko zvezo,
drugače pa treniram približno 3-4-krat na
teden po 2 uri oz. po potrebi. Najprej si ogrejem
ramenski obroč in telo, nato pride na vrsto
sestava loka in streljanje.
Obstajajo pa tudi kategorije, discipline. Nam
jih lahko malo opišeš?
Disciplin je veliko. Olimpijska kategorija je
najpomembnejša disciplina v lokostrelstvu.
Mladinci streljamo dve seriji 6 x 6 puščic na 70
m, kar pomeni 72 strelov na tekmo. Drugače
pa so še daljša tekma FITA (strelja se s 70 in 60
m 6 x 6 puščic in s 50 in 30 m 12 x 3 puščice),
144 strelov, 900 krogov (strelja se s treh razdalj
– 70 m, 50 m in 30 m – 10 x 3 puščice), dve disciplini
gozdnih krogov (v lica živali in v tarče),
streljanje v daljino.
Kategorije so takšne kot v drugih športih: mlajši
dečki in deklice, dečki in deklice, mladinci in
mladinke, člani in članice, veterani in veteranke.
Imamo štiri različice lokov, in sicer dolgi lok
in long bow, ki se lahko uporabljata samo
v določenih disciplinah, sestavljeni lok (na
škripce) in ukrivljeni lok, ki je olimpijski lok.
Uvajanje in spoznavanje lokostrelstva je
najbrž dolgotrajno.
.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Uvajanje v ta šport je drugačno kot na primer
pri nogometu, ko po mesecu dni znaš
brcati žogo. Tehnika pravilnega strela je
zelo zahtevna, potrebno je veliko časa in
potrpežljivosti. Težavnostne stopnje so samo
pri nekaterih lokih, na primer ukrivljeni lok
je najbolj zahteven in potrebnega je veliko
časa za dober strel. Tudi jaz streljam z ukrivljenim
lokom.
Koliko časa potrebuješ, da napreduješ v tem
športu?
To je odvisno od posameznika, koliko se preda
športu in koliko ga jemlje resno. Lahko
napreduje in dosega dobre rezultate v nekaj
tednih, mesecih, lahko pa traja tudi leta.
Napredek se opazi, ko se športu posvetiš po
več ur na dan ter redno izpopolnjuješ svojo
tehniko in kondicijo, tako da izvedeš vsaj 100
ali 200 enakih in pravih strelov. Biti moraš vztrajen.
Samo tako je rezultat lahko dober.
Večina ljudi misli, da za ta šport ne potrebuješ
kondicije, a se zelo motijo.
Pri vsakem športu je treba vzdrževati kondicijo
in tudi pri lokostrelstvu obstajajo vaje za to.
Na kaj moraš paziti in kaj je potrebno za dobre
rezultate?
Za dobre rezultate, kot se dosegajo na
mednarodnih tekmovanjih in olimpijskih
igrah, so potrebne vsaj 4 ure trening dnevno.
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
S slednjim je Janja zaključila misel in dala
jasno vedeti, da je vztrajno dekle v športu, ki
to lastnost tudi zahteva. Lokostrelstvo torej ni
ravno vsakdanji šport, je pa zato toliko bolj
zanimiv. Razmišljala sem, da bi morda tudi
sama vzela v roke lok in puščico … a glede
na mojo nerodnost sem misel v istem trenutku
zatrla.
Vesna Močilar, M4D
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

................ 18 ............. DOBRO JE VEDETI ....................
OKTOBER – MESEC V ROŽNATEM
Svetovni mesec boja proti raku na dojki
V celjski regiji in tudi v Sloveniji je rak dojke
najpogostejša vrsta raka pri ženskah. Rak
dojke predstavlja pri ženskah kar petino vseh
vrst rakov. V Sloveniji vsako leto zboli za to obliko
raka več kot 1000 žensk, 400 pa jih zaradi
te bolezni vsako leto umre. Podobno kot v
Evropi je tudi v Sloveniji ta rak najpogostejši
vzrok smrti, ki jih pri ženskah povzročijo rakava
obolenja. Slaba seznanjenost žensk s
pomenom samopregledovanja dojk in z mamografi
jo po 50. letu starosti sta razloga, da
številne ženske prepozno obiščejo zdravnika.
Bolezen, ki je odkrita v zgodnjem stadiju, je
visoko ozdravljiva.
......................
Ključ do zgodnjega odkrivanja in ozdravljenja
ima kljub vsemu v rokah ženska, saj si
z rednim mesečnim pregledovanjem lahko
sama odkrije morebitne sumljive spremembe
na dojki. Vsaka ženska naj bi si že pri 20. letih
redno enkrat na mesec pregledovala svoje
dojke.
Dejavniki tveganja za nastanek raka dojk so:
• zgodnja menstruacija, to je pred 12. letom
starosti, in pozna menopavza, to je po 55.
letu starosti,
• starost ob prvem donošenem porodu (porod
pred 25. letom starosti naj bi bil zaščitni
dejavnik pred rakom dojk),
• družinska obremenjenost z rakom dojk (velika
nevarnost obolevnosti za rakom dojk
obstoja za žensko, če imata raka dojk njena
mati ali njena sestra).
Dejavnik tveganja ne povzroči raka, ampak
le zveča možnost za njegov nastanek.
• rdečina in oteklina dojke (koža je kot
pomarančna lupina),
• povečanje pazdušnih bezgavk,
• trdovraten »ekcem« bradavice (Pagetova
bolezen dojke).
Še vedno velja, da dobimo najboljšo prognozo,
če tumor odkrijemo, dokler je majhen.
To pa zahteva samopregledovanje
dojk in poznavanje kliničnih znakov. Zelo
pomembno je tudi, da ženska nosi nedrčke
in perilo iz naravnih materialov (iz bombaža)
in se izogiba sintetičnim materialom. Dojke
moramo varovati pred udarci, poškodbami,
ščipanjem.
Z rednim samopregledovanjem dojk spoznamo
svoje dojke in tako laže zaznamo spremembe
v njih. Najugodnejši čas samopregledovanja
je okoli desetega dneva po prvem
dnevu menstruacije. Samopregledovanje
lahko poteka pred ogledalom, v ležečem
položaju ali med prhanjem.
Oblike samopregledovanja so:
• sistem štirih kvadrantov,
• koncentrični krogi (shema urinega kazalca),
• vzdolžni potegi.
Potek samopregleda:
...................
1. Ob pregledu na dojko ne
pritiskamo grobo ali pretrdo.
Pretipamo jo tako, da prsti
nežno drsijo po koži, kar nam
olajša namiljena ali napudrana
koža.
2. Slečeni do pasu stojimo
pred ogledalom. Z rokami,
spuščenimi ob telesu, si
najprej pregledamo obe dojki.
Pozorni smo na spremembe
na koži in bradavici. Nato
dvignemo roki nad glavo in
opazujemo, ali se katera od
sprememb pokaže šele v
tem položaju. Pozorni smo na
morebitno vgreznjenje kože
ali bradavice in na položaj
dojk.
3. Ležemo vznak in iztegnemo
roko nad glavo. Pod
ramo na tisti strani dojke, ki
jo nameravamo pretipati, si
podložimo manjšo blazino ali
zvito brisačo. V mislih si dojko
razdelimo na štiri »kvadrante«.
DOBRO JE VEDETI
4. Z iztegnjenimi prsti druge
roke si postopoma pretipamo
notranji kvadrant od prsnice
proti bradavici, nato pa še
okolico bradavice same.
Nadaljujemo s pritiskanjem
tkiva dojke ob prsni koš v
področju notranjega spodnjega
kvadranta od prsnice
proti bradavici.
5. Zatem položimo roko ob
bok in začnemo s tipanjem
zgornjega zunanjega kvadranta
od pazduhe proti
bradavici. Na tem mestu se
zadržimo najdlje, ker se tu pojavlja
rak najpogosteje.
................ ............. ....................
19
6. Nazadnje pregledamo še
zunanji spodnji kvadrant in
pazdušno kotanjo.
7. Na isti način si pregledamo
še drugo dojko.
Kadar opazimo kakršnokoli
sumljivo spremembo dojk,
moramo takoj k zdravniku!
Zdravljenje raka na dojki:
• kirurško,
• z obsevanjem,
• sistemsko zdravljenje:
o kemoterapija,
o hormonska terapija,
o biološka terapija.
Boj proti raku naj postane
sestavni del našega življenja.
Vsak človek je odgovoren
za svoje zdravje, ki je naše
največje bogastvo. Pazite
nanj!
Sumljiva znamenja, ki kažejo na nastanek
raka na dojkah, so:
• neboleča, neostro omejena zatrdlina v
dojki (najraje v zgornjem kvadrantu),
• vgreznjenje (retrakcija) kože na delu dojke,
• vgreznjenje (uvlečenje) bradavice ob
hkratnem krčenju,
• kakršenkoli spontan izcedek iz bradavice
(serozen, krvav),
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Op.: Slike so povzete iz Obzornika zdravstvene nege, št. 28, 1995;
119-122.
Alojzija Fink, dipl. med. sestra
Podatke za vas poiskala: Vesna Močilar, Mt4D
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

................ 20 ............. INTERVJU ....................
PESMI
................ ............. ....................
21
LIDIJA LESKOVŠEK
PROFESORICA KEMIJE
......................
1. Ste se za ta poklic odločili že kot zelo mladi
ali zadnji trenutek?
Ja, odločitev je padla že zelo zgodaj. V
1. razredu sem vedela, da bom učiteljica.
Sprva sem imela v mislih razredni pouk, ko
smo dobili angleščino, sem bila odločena,
da bom postala profesorica angleščine. In
končno smo v 7. razredu dobili tudi kemijo.
6. Kot vemo, se zavzemate za čisto okolje
in vodite krožek EKO ŠOLA. Kaj počnete pri
krožku?
Moti me odnos dijakov do okolja. Z malo
pozornosti bi lahko veliko pripomogli k
čistejšemu okolju. Zato se trudim predstaviti
dijakom, da naš cilj nikakor ni izrabiti vse
naravne vire in bogastva. Poskrbeti moramo
tudi za prihajajoče generacije, ki bodo živele
na našem modrem planetu.
7. Tudi drugače skrbite za čisto okolje?
Seveda. Tudi doma se trudimo skrbeti za
čistejše okolje. Moji otroci točno vedo, kako
se ločuje odpadke, kako varčevati z vodo
ipd.
8. Se Vam zdi, da pri tem kdaj pretiravate?
Ne! Pri skrbi za okolje nikoli ne pretiravamo.
9. Kaj bi svetovali dijakom za čistejše okolje?
Zelo lepo bi bilo videti, da bi vsaj minimalno
upoštevali nasvete za čistejše okolje.
METULJČEK
Metuljček mi nekaj šepeta,
ne morem ga slišati,
ker je tih šepet.
Vem, vem …
da mi nekaj hoče povedati,
toda ne morem ga slišati,
čeprav bi rada …
Vem, vem,
da gre za ljubezen,
ampak tukaj ni ljubezni,
ni srečne ljubezni.
Leti stran od mene,
izginja v meglo,
izginja mi pred očmi …
Metuljček je odletel nekam daleč,
kamor je hotel …
Tam v megli je bil metulj ljubezni.
OSAMLJENOST
Postaja osamljen
vsak dan, sam sedi,
brez družbe,
brez ljubezni.
Veter ga boža po obrazu,
solze mu polzijo po licih,
mraz ga je objel.
Vidim ga, vidim ga …
osamljenega
sedečega na klopci.
Iz dneva v dan
postaja bolj osamljen.
Jaz sem samo nevidna duša,
ki stoji tik ob njem …
Duša, nevidna duša.
2. Vas je vodila kakšna posebna želja v ta
študij?
Učiteljica kemije v osnovni šoli je bila moj idol.
In sem se zgledovala po njej.
3. Kako se pripravite na učno uro v razredu?
Na vsako učno uro se pripravim posebej. Ponavadi
dan prej pregledam urnik in se pripravim
za naslednji dan za posamezno učno
enoto.
10. Imate kakšne hobije?
Da, tek in kolesarjenje. S tem skrbim za svoje
zdravje in obenem je odlična sprostitev po
napornem dnevu. Večkrat tečem, kolesarim
Pri teku deluje celo telo. Kadar tečem, odmislim
prav vse in se sprostim.
11. Bližajoči se ljubljanski maraton?
Sem se ga že udeležila. Letos pa žal ne.
Preveč obveznosti imam in nimam časa za
priprave. Morda drugo leto.
Foto: Blaž Bric
4. Je kakšno opravilo pri pouku, ki ga ne
marate oz. se vam zdi odveč, morda bi pa
kaj dodali?
Da, dodala bi oz. zdi se mi obvezen del kemijskega
pouka - laboratorijske vaje. Dijaki jih
imajo zelo radi in za njih so izredno zanimive.
Kemija je abstraktna, z vajami to abstraktnost
lahko dokažemo in spoznamo pomen kemije
v praksi.
PRIJATELJ
Prijatelj je tam, kjer je karkoli.
Gleda te.
Opazuje te.
Čuva te.
Rad te ima.
Pogreša te.
Najraje te ima.
5. Najzanimivejši dogodek, ki se je zgodil med
Vašo učno uro?
Trenutno se ne spomnim nobenega konkretnega
primera (smeh). Bilo je pa kar nekaj
nesmiselnih vprašanj in pripomb dijakov.
Pogovarjal se je David Trofenik, M3D
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Foto: Blaž Bric
Prijateljstvo je najlepše,
kar se zgodi na svetu!
Žana Sušec, M1E
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
................ 22 ............. PESMI ....................
PREDSTAVITEV
................ ............. ....................
23
VETER
LJUDJE
O plaščih
Tvoj prepih
mi daje navdih ...
Tvoja moč
kot temna je noč,
pošilja
nevidna mi krila,
krila, ki dajo mi zdravila,
brez slepila ...
Veter...
Pa pravijo,
da si ti zrak gibajoč,
ko ne čutijo,
da nekdo je navzoč ...
Odpelji me ...
daleč v neznano,
med visoko travo,
med drhteče cvetlice,
ki jih ni dotaknilo se lice ...
Tja želim ...
v trenutek Slišne Tišine ...
s teboj naj letim ...
v trenutek Večne Miline ...
Tomaž Medved, M2D
ZMEDEN
Moja kolena se tresejo,
ko oko te zagleda.
Moj razum napolni dež,
moje srce v strahu trepeta.
Kdaj se bo ta občutek nehal?
Kdaj se je začel?
Tako sem zmedena,
kaj naj storim?
Na nič več ne mislim,
le v tvojo sliko strmim.
Foto: Blaž Bric
RDEČA VRTNICA
Ko pride pomlad,
cveti počasi cvetijo,
to je dokaz,
da je začetek ljubezni.
Ko cveti rdeča vrtnica,
rdeča vrtnica,
ima prelep vonj
to je vonj ljubezni.
Ne moremo pozabiti cveta ljubezni
in njenega vonja.
Žana Sušec, M1E
Nekateri ljudje so brezbrižni,
vsi samo naokoli hitijo,
ne zase, ne za druge nič ne
naredijo.
Maj, so mi čudni.
Čudni so zato,
ker verjamejo v zlato,
verjamejo v trpljenje,
ne pa v življenje.
V tisto osnovno,
da živimo,
da pri delu se potimo,
da se družimo med seboj
in smo za vsakdanjo rabo.
Poglejmo si v oči,
boste videli, ne boli.
Zazrite se v globino,
tam notri je tisto fi no,
videli boste nasmeh
in pa zlato sonce v očeh.
Tomaž Medved, M2D
O plaščih ne razmišlja veliko ljudi. Plašč ne pristoji vsakomur,
zato sem se odločila, da napišem nekaj o tem. Plašč ima na
moških in ženskah zelo različen pomen. Moški želijo ponavadi
s plašči prikriti svojo razuzdano naravo. Videti so zelo urejeni,
pa vendar jih večina rada popije izbrane alkoholne pijače,
kot so martini in vodka, pa še to le nekatere priznane znamke.
Moški s plašči večinoma kadijo določene znamke cigaret in
cigarilosov, posebej tiste dražje. Nosijo srednje dolge in kratke
plašče. Nekateri moški plaščev niti ne pogledajo, razen na
ženskah seveda.
Pri ženskah pa je zgodba s plašči povsem drugačna. Ženske
in dekleta s kratkimi ali srednje dolgimi plašči niso danes nič
posebnega. Srednje dolgi in kratki plašči so zadnje čase zelo
moderni. Obstajajo razne barve in kroji ženskih plaščev. Velikokrat
vidimo kakšno žensko, ki plašča ne zna nositi pravilno.
Plašči so značilni za nekatere stile, a je povsem »metalski«
ali “grunge” plašč lahko tudi eleganten. Odvisno je, s čim
ženska ali dekle plašč nosi. Vsak plašč se ne poda k vsakemu
oblačilu.
Medtem ko so kratki in srednje dolgi plašči zelo moderni in
mladostni, pa daljši plašči na ženski izražajo eleganco in poizkus
odraslega videza. Dolgi plašči so narejeni iz različnih materialov,
na primer iz usnja. Dolgi, črni, usnjeni plašči so precej
značilni za »metalsko« kulturo, vendar jih nosi marsikatera
gospa iz visoke družbe, pogosti so tudi v bordo rdeči in bež
barvi. Krzneni plašči so predvsem izraz bogastva. Jaz sem
proti nošenju krzna. Ampak naj nosijo krznene plašče, če se
ne zavedajo, koliko malih simpatičnih živalic je bilo pobitih
zaradi njih. Krznene plašče nosijo predvsem starejše gospe z
veliko denarja.
To bi bilo zaenkrat vse o plaščih, takšnih ali drugačnih.
Valentina Krajnc, M1E
Naj te pozabim,
ali pustim času čas?
Ne mislim več trezno,
srce je prevzelo oblast.
Žana Sušec, M1E
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .