stevilka_3 - Ã…Â olski center Celje

UVODNIK 1

2
UVODNIK
UVODNIK ali RAZMIŠLJANJA O NEKATERIH RESNICAH ŽIVLJENJA IN UČENJA
TER O VREDNOTAH
IZ VSEBINE
UVODNIK
BILI SO NAŠI DIJAKI
PRIMER DOBRE PRAKSE
DIJAK DIJAKU
ALI STE VEDELI
PSIHOLOGIJA
V USPEŠNEJŠI JUTRI
AKTUALNO
NAŠE LEGENDE
Napisati uvodnik k 3. številki internega časopisa ni
mačji kašelj. Za besede, ki bi povzročile preveč grmenja
med cenjenimi sodelavci, nimam poguma,
še manj pa za plehka, dolgočasna in hitro pozabljena
razmišljanja.
Za začetek, v slovarju Slovenskega pravopisa 2001
na strani 1631 piše (asociacije na uvodnik):
uvesti − novega delavca, spremembe, študenta
filozofije; uvedem se …
uvod − k pesmi, k filmu, k matematiki …
uvodničar/uvodničarka − časopisni …
uvodnik − članek o dnevno pomembni temi …
uvodoma − pojasniti v uvodu …
Nepoznavanje tem in vsebin drugih avtorjev. Razmišljanja ne bodo (v celoti) skladna
z definicijami Slovenskega pravopisa ali pač. Saj smo zopet na nekem začetku,
šolskega leta seveda. Kako ga bomo pričeli? Tako kot pred letom ali celo več?
Spremembe, ki se nam dogajajo, gredo postopno po splošnih vzorcih od zavračanja
in nezadovoljstva preko postopnega sprejemanja in pozitivnih občutkov do nove
motiviranosti. Kje smo na tej poti kot skupina učiteljev in vzgojiteljev in kje je vsak
posameznik? Ob tem vprašanju se spomnim na preredko zavedanje: »V osnovi
imamo le to, kar prinesemo s seboj. Usoda nam razdeli karte, kako z njimi igramo,
pa je odvisno od nas.«
Ali je naš komunitarizem (communitarianisam iz community − odgovornost
posameznika do skupnosti) vrednota? Ali znamo v vsakem posamezniku najti dobro?
Ali se dovolj zavedamo, da je najpomembnejši cilj učitelja naučiti učence, kako se naj
učijo in kako naj sami sebe ocenjujejo?
ŠOLSKI CENTER CELJE
Pot na Lavo 22
3230 Celje
www. sc-celje.si
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE
Odgovorni urednik: Igor Dosedla
Glavna urednica: Andreja Jelen Mernik
Uredniški odbor: Ludvik Aškerc, Marija
Gubenšek Vezočnik, Mojmir Klovar, Veronika
Kokot, Irena Posavec, Alojz Razpet, Mateja
Zorko
Tekste zbrala in uredila: Mateja Zorko
Oblikovanje: Peter Arlič
Lektoriranje: Jana Kvas
Tehnična izvedba: Natalija Talan Fošnarič
Tisk: Šolski center Celje
Število izvodov: 600
Veliko napisanih velikih besed ne šteje veliko, še najmanj v šoli, štejejo samo dejanja −
rezultati napredovanja učiteljev in učencev. Smo na dobri poti. Kje smo kot skupnost
in kot posamezniki, naj odkrije vsak sam.
Ob razmišljanju o vzrokih za postavitev neformalnega instituta šole, ki je/bo dobil
ime »vi-pool«, se mi je zapisalo: intelektualni potencial, ki ga imamo, je izjemen,
brez primere, le sprostiti ga moramo. Zato sanjarimo (ne sanjajmo) kot otroci, kajti
to je način, da se možgani osvobodijo ustaljenega vsakdana in ustaljenih rutin. Veliki
ljudje so sanjarili in so tudi zato postali veliki. Velikih ljudi ljudje in zgodovina ne
pozabijo. Igrajmo s svojimi kartami in postanimo večji, veliki.
Ludvik Aškerc,
ravnatelj Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije
Novice si lahko preberete tudi na
www.sc-celje.si
Za vse predloge, komentarje, pohvale in
kritike nam lahko pišete na
scc-novice@sc-celje.si
Oktober 2011
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011

OD VSAKOGAR SE
NEKAJ NAUČIM – PA
NAJ BO DOBRO ALI
SLABO
Intervju z Romanom Zupancem
Piše Mateja Zorko.
Roman Zupanc
»Še vedno se spominjam prvega
septembra 1984. leta, ko sem z
negotovostjo prvič vstopil v šolo
z zvenečim imenom Srednja
tehniška šola. Stavba se mi je
zdela zelo velika, kar strah me je
bilo, da se bom v njej izgubil. Utrip
šole me je kmalu potegnil vase.«
Tako pravi Roman Zupanc. Od
takrat je minilo kar nekaj časa,
predvsem pa je bilo zapisanih
veliko uspehov. Roman Zupanc je
uspešno končal triletni program, si
pridobil poklic oblikovalec kovin in
se zaposlil v podjetju Tajfun.
Na Srednji šoli za strojništvo,
mehatroniko in medije je zaposlen
24 let. Leta 1997 je zaključil
program strojni tehnik in se
vpisal na Višjo strokovno šolo,
kjer je leta 2002 diplomiral. Sedaj
je absolvent v visokošolskem
strokovnem programu na
Fakulteti za strojništvo v Ljubljani.
Kdaj ste ugotovili, da Vas zanima strojništvo
in s čim Vas je to področje tako
očaralo?
Da me zanima tehnika in vse, kar se dogaja
v zvezi z njo, sem ugotovil že v osnovnošolskih
letih. V šestem razredu osnovne
šole sem se začel ukvarjati z modelarstvom,
ki me je dobesedno prevzelo. Moj
prvi projekt je bil mali čolnič, kar naenkrat
sem skonstruiral svoj tekmovalni model in
uspešno tekmoval na osnovnošolskih tekmovanjih.
To področje me je tako očaralo
verjetno zato, ker sem ugotovil, da lahko
vedno izdelujem nove, boljše in drugačne
naprave, stroje ter pripomočke.
Zahvala gre tudi staršem, ki so mi omogočili
prostor, v katerem sem si v drugem
letniku srednje šole uredil majhno delavnico;
v njej so bile večinoma realizirane
majhne in velike ideje. Delavnica se še vedno
posodablja in spreminja vsebino tako
kot jaz, ki se še vedno učim.
So na Vašo odločitev, da se poglobite
v strojništvo, vplivali tudi učitelji naše
šole, na kateri ste bili najprej dijak, študent
in nato laborant, sedaj pa ste učitelj?
Zagotovo so imeli vpliv tudi učitelji, saj so
dali neizbrisen pečat moji poklicni poti.
Od učiteljev in sedaj sodelavcev sem se
veliko naučil, predvsem sem pridobil
mnogo osnovnega znanja, potrebnega,
da sploh lahko začneš dobro delati.
Velik vtis je name v srednješolskih letih
naredilo tudi podjetje Tajfun s Planine pri
Sevnici, ko sem opravljal počitniško delo
kot njihov štipendist. Vesel sem, ker se od
vsakega nekaj naučim − pa naj bo dobro
ali slabo.
Zelo aktivni ste na področju inovatorstva.
Kako se v Vaših mislih porodi ideja,
ki potem preraste v realnost? Je to
ponoči ob nočni svetilki ali med vožnjo z
avtom, med igro z otrokom? ...
Ideja se porodi ob zelo nenavadnih dogodkih,
pa tudi ponoči, ko ne morem
spati. Največkrat se to zgodi ob takih priložnostih,
ko mi postane dolgčas, v možganih
pa vedno teče nek miselni proces …
Je pa res, da tudi takrat, ko sem soočen z
določenim problemom ali s težavo, začne
teči miselni proces, ki navadno rodi novo
idejo. Včasih mi ta »pade kot strela z jasnega«,
drugič jo iščem v mračnih grajskih
sobanah ...
Kako je v Sloveniji urejeno področje inovatorstva
− je dovolj motivacije, spodbude,
možnosti? ...
BILI SO NAŠI DIJAKI 3
Področje inovatorstva je v Sloveniji bolj
prepuščeno posameznikom, razen v delovnih
okoljih, kjer načrtno skrbijo za inovacije
in njihov razvoj. Je že res, da imamo
institucije, ki naj bi skrbele za dobre pogoje
te dejavnosti, vendar so namenjene
le same sebi.
Vsi govorijo, kaj je potrebno narediti, pa
se nič ne premakne ali pa je tega zelo
malo. Nekateri mladi, ki so polni idej (tudi
zelo dobrih) imajo zelo malo možnosti, da
uspejo.
Kako kot učitelj v dijakih spodbujate
morebitno inovatorstvo?
Tako, da se najprej pogovarjamo o temah,
ki jih zanimajo, in potem smiselno
preidemo na problemsko tematiko, ki je
središče diskusije. Poskušam jim svetovati,
kako rešiti določen tehnični problem.
Si pa velikokrat vzamem čas po pouku in
z dijaki prediskutiram različne temeljne
koncepte inovatorstva. To je do sedaj še
vedno rodilo sadove.
Kaj štejete za svoj največji poklicni
uspeh?
Največji poklicni uspeh je, ko srečam
bivše dijake po več letih in rečejo: »Dobro
ste nas opremili z znanjem za delo in
življenje.«
Pa osebni?
Inovaciji v zobozdravstvu, ki se uporabljata
širom sveta.
Poučujete, ukvarjate se z inovatorstvom
in družino, vpisani ste tudi na visoko
šolo … Koliko ur ima za Vas dan?
Dan zame sploh nima ur − razen v razredu.
Zelo lepo je, ko najdem čas za družino,
prijatelje in kakšen motoristični podvig po
Evropi. Najlepše pa je, ko se vračam v ožji
družinski krog.
S katero inovacijo se ukvarjate trenutno?
Je na vidiku kaj revolucionarnega?
Trenutno se ukvarjam z dvema inovacijama
in ena od teh je revolucionarna −bomo
videli, kaj prinese čas.
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011

4
DIJAK DIJAKU
ALJA IN LUKA NA
POTI DO SVOJIH
CILJEV
Pogovarjata se Alja Grofelnik in Luka
Čepin.
Za tokratno številko sta nekaj
časa skupaj preživela Alja
Grofelnik, dijakinja Srednje šole
za strojništvo, mehatroniko in
medije, ter Luka Čepin, dijak
Srednje šole za gradbeništvo in
varovanje okolja. Oba dosegata
lepe rezultate pri šolskem delu,
ob tem pa se ukvarjata še s celo
kopico drugih stvari in sta polna
optimizma ter ambicij glede
prihodnosti.
Alja Grofelnik z ilustracijami
Aljin lik iz domišljije
L: Alja, menda odlično rišeš in si tudi
avtorica stripa, ki je nastal v preteklem
šolskem letu na Šolskem centru Celje, z
namenom, da se devetošolcem olajša odločitev
glede vpisa na srednjo šolo. Kdo
oziroma kaj te je navdušilo za risanje?
A: Risanje me spremlja že od malih nog,
tako da zelo težko povem, kaj me je dejansko
navdušilo. Že v vrtcu sem raje kot
tekala naokoli sedela za mizo in z barvicami
risala vse, kar se je pojavilo v moji
domišljiji. Mislim pa, da je velika sprememba
nastala v začetku osnovne šole.
Na televiziji sem odkrila neke popolnoma
drugačne risanke, kot so bile tiste, ki sem
jih poznala do tistega časa. Spremljala
sem jih skozi celotno osnovno šolo in jih
spremljam še zdaj. Navdušile so me za
določen stil, ki bi ga lahko imenovali kar
stil anime.
L: Kje iščeš navdih za teme?
A: Sem velika oboževalka risanih junakinj
iz japonskih animiranih filmov in nanizank.
V svojih slikah rada uprizarjam dekleta
z nadnaravnimi močmi. Navdihe pa
najdem tudi v naravi, ko opazim kakšne
nenavadne barvne kombinacije. Barve in
teksture zbudijo v meni ideje, ki jih nato
poskušam spraviti na papir oz. platno. Se
pa tudi zelo poglabljam v azijsko kulturo
in nekatere ideje črpam iz tega.
L: Kateri je tvoj najljubši avtorski strip?
Zakaj?
A: Zelo težko se je osredotočiti samo na
eno avtorsko delo. Doma imam kar veliko
zbirko stripov in pri vseh vidim pozitivne
ter negativne točke. Pri stripu ne gledam
samo na stil risanja, ampak tudi na zgodbo.
Ogledala sem si že več kot petsto stripov
različnih avtorjev in moj najljubši se
kar naprej spreminja. Zaenkrat so na moji
vodilni listi še stripi Nana, Paradise kiss
avtorice Ai Yazawa, Code geass Ichirou
Ohkouchi, ki ga je ilustrirala Majiko, Kaleido
star in Princess Tutu.
Pa ti, Luka? Slišala sem, da si v srednješolskih
letih osvojil že veliko priznanj. Pri
katerih projektih in tekmovanjih si sodeloval?
L: Preteklo leto je bilo kar pestro, saj sem
sodeloval pri raznih tekmovanjih in natečajih.
Tekmoval sem kot posameznik in
kot član skupine. Največji uspeh je zago-
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011

DIJAK DIJAKU
5
tovo osvojitev 1. mesta na mednarodni
olimpijadi AutoCAD v Italiji v arhitekturnem
risanju. Udeležil sem tudi regijskega
tekmovanja v znanju matematike, ostali
dosežki pa so bili ekipno delo. Bil sem v
dvojici učencev smeri gradbeni tehnik
na državnem tekmovanju gradbenih šol;
zmagala sva v risanju v že prej omenjenem
risalnem programu. Ekipno smo si v
sklopu projekta zamislili, kakšen bi bil povojni
spominski park na Ljubelju v Avstriji.
Lotili smo se iskanja načina ozelenitve
mest, predstavili pa smo tudi svojo fantazijsko
vizijo Celja čez nekaj sto let. Vse to
smo počeli v sklopu raznih projektov.
A: In kateri od njih ti je bil najbolj zanimiv?
L: Vsa tekmovanja so bila zanimiva, predvsem
pa poučna. Najbolj zanimivo je bilo
snovanje spominskega parka v Avstriji, na
mestu, kjer je bilo nekoč koncentracijsko
taborišče. Projektu smo namenili precej
časa. Naučili smo se veliko novega. Seveda
pa mi največ pomeni zmaga na olimpijadi.
Alja, kakšne cilje imaš za prihodnost? So
povezani z risanjem?
A: Za svoj prvi cilj sem si zadala uspešno
končati srednjo šolo in se nato vpisati na
univerzo. Rada bi nadaljevala šolanje na
medijskem področju, a bi se vzporedno
vpisala še na drug faks, tekstil in modno
oblikovanje. Seveda pa bi se v prihodnosti
še naprej ukvarjala z umetnostjo.
Pa ti? Katere cilje si si postavil za prihodnost?
L: Po končani srednji šoli se nameravam
vpisati na študij arhitekture, saj želim v
življenju početi nekaj, kar bi me veselilo.
Rad bi tudi bolje spoznal tujino in tam delal.
A: Želiš morda svoje znanje deliti z drugimi?
L: Seveda, svoje znanje in izkušnje z veseljem
delim z drugimi. Upam, da bom v
prihodnje sodeloval z ljudmi, od katerih
se bom lahko kaj naučil.
Alja, naj te samo še vprašam, ali meniš, da
je v Sloveniji premalo zanimanja za branje
stripov.
A: Seveda. Menim, da imajo ljudje zelo
napačno predstavo o stripu. Večini predstavlja
ilustrirano delo, ki je namenjeno
najmlajšim. Jaz se s tem ne strinjam, saj
lahko zgodbo v stripu primerjamo s scenariji
najboljših filmov. Nekatere zgodbe
so zelo zapletene in jih mora bralec dobro
analizirati. Se pa pojavljajo tudi teme, ki
so vse drugo kot primerne za otroke. Vedno
pravim, da se animejev in mang ne bi
smelo soditi, dokler si jih sam ne ogledaš.
L: Kaj bi ti na tem področju spremenila oz.
uvedla?
A: Edino, kar si želim, je, da bi se na
knjižnih policah pojavilo več stripov, tako
za mlade kot za starejše, in da ljudje nanje
ne bi več gledali kot na nekakšno otročje
delo.
Izlet po Gardskem jezeru
Luka Čepin s sotekmovalcema in z mentorico
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011

6
PRIMER DOBRE PRAKSE
KURIKULARNA
POVEZAVA
Neprijetna resnica
Pripravili Darinka Grešak in Anja
Ramšak.
Eksperiment
Ustanovili smo delovno skupino za filmsko
vzgojo, ki je za prvo leto uvajanja filma
predlagala projekt Film skozi kurikulum,
znotraj katerega naj bi filmi služili
kot izhodišče za obravnavo določenih učnih
vsebin iz učnih načrtov različnih predmetov.
V šolskem letu 2008/2009 smo
tako prvič izvedli projektni dan na temo
globalnega segrevanja ozračja, izhodišče
za vse aktivnosti pa je bil dokumentarni
film Ala Gora Neprijetna resnica. V projektnem
dnevu so sodelovali dijaki vseh
oddelkov drugega letnika.
Predstavitev primera kurikularne
povezave
Učni načrti biologije, kemije, geografije
in angleščine vključujejo vsebine oziroma
cilje, ki se navezujejo na vsebino filma in
s tem na tematiko okoljskih problemov in
globalnega segrevanja, a se do sedaj niso
izvajali sočasno. Eden izmed posodobitvenih
ciljev je tudi kompleksno znanje dijakov,
zato smo se odločili, da bomo omenjene
vsebine pri vseh zgoraj navedenih
predmetih obravnavali naenkrat, v obliki
projektnega dne.
Organizacija in izvedba
Pri izvedbi dvodnevne kurikularne povezave
so sodelovali učitelji biologije, kemije,
geografije, angleščine in filmske vzgoje
ter dva laboranta.
Pred ogledom filma so se dijaki pri angleščini
seznanili z besediščem, povezanim z
okoljsko problematiko (1 ura). Med ogledom
(3 ure) so odgovarjali na vprašanja, ki
so jih pripravili učitelji biologije, kemije in
geografije, s čimer smo dosegli aktivno in
pozorno gledanje filma, po ogledu pa so
se pri filmski vzgoji pogovarjali o procesu
njegovega nastajanja ter o dokumentarnem
filmu kot žanru (1 ura).
Drugi dan so pri timskih urah biologije
in kemije (2 uri) spoznali vlogo CO2 pri
nastanku tople grede, na podlagi eksperimentov
ugotovili značilnosti tega plina
in na podlagi opazovanja poskusa s paličnjaki
sklepali o škodljivih učinkih povišane
koncentracije CO2 v zraku.
Pri geografiji (1 ura) so najprej obnovili
znanje o podnebnih dejavnikih, ki vplivajo
na globalno segrevanje, nato pa obravnavali
taljenje gorskih in celinskih ledenikov
kot njegovo posledico. Sledila je timska
ura geografije in angleščine, pri kateri so
dijaki najprej usvojili angleško besedišče,
povezano s taljenjem ledenikov, nato pa v
skupinah brali avtentične angleške članke
ter jih na kratko povzeli.
Znanje o učnih vsebinah, pridobljeno v
kurikularni povezavi, smo učitelji preverjali
in ocenjevali pri posameznih predmetih
(v testih in pri ustnem preverjanju
znanja).
Ob koncu projektnih dni smo izvedli evalvacijo
med sodelujočimi dijaki in učitelji.
Vsi smo se strinjali, da je kurikularna povezava
uspela, saj so dijaki pridobili celovit
pogled na izbrano temo in so bili za
delo zelo motivirani.
Na Gimnaziji Lava smo od
šolskega leta 2008/2009
vključeni v projekt Posodabljanje
gimnazij, zato v kurikulum vse
pogosteje vključujemo nove
metode dela, med katerimi so
tudi medpredmetne povezave in
timsko poučevanje.
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011
Pri kemiji

ALI STE VEDELI
7
ZAKONSKE
NOVOSTI
Pripravil Igor Dosedla.
Na spletni strani Ministrstva za šolstvo
in šport je bil dne 4. 8. 2011 objavljen
sklep Vlade RS z dne 9. 6. 2011, za katerega
je bila preklicana stopnja tajnosti
»Interno«.
Sklep − izvleček
1. Vlada RS se je seznanila z informacijo
o načrtovani in ocenjeni porabi
sredstev za stroške dela pri neposrednih
uporabnikih državnega proračuna
in za tekoče transfere posrednim
uporabnikom državnega proračuna v
letu 2011.
2. Vlada RS je z namenom obvladovanja
javnofinančnih odhodkov
o organih državne uprave in njihovih
posrednih proračunskih uporabnikih,
pri katerih ustanoviteljske pravice in
obveznosti izvršuje Vlada RS, odločila,
da:
a) ne smejo sklepati avtorskih in
podjemnih pogodb s svojimi zaposlenimi,
razen:
− za izvajanje strokovnih usposabljanj,
strokovnih izpitov in preizkusov
znanja, ki se izvajajo v za ta namen
ustanovljenih organizacijskih enotah;
− kadar je sklepanje teh pogodb
izrecno določeno s posebnim zakonom
ali s soglasjem Vlade RS;
− za izvajanje projektov institucionalne
izgradnje, ki se financirajo iz
sredstev EU ali drugih tujih sredstev;
− za izvajanje programov bilateralne
tehnične pomoči;
b) morajo izvajati politiko premeščanja
in razporejanja na druga delovna
mesta, napredovanja in nagrajevanja
zaposlenih ter razporejanje delovnega
časa tako, da zasledujejo cilj,
da v letu 2011 ne prekoračijo obsega
dejansko porabljenih sredstev za plače
iz leta 2010, zmanjšanega za 3 odstotke;
c) morajo izvajati kadrovsko politiko
tako, da zasledujejo cilj 1-odstotnega
zmanjšanja števila zaposlenih.
3. Resorna ministrstva proučijo
in predlagajo spremembe standardov
in normativov tako, da bo posledično
izkazano znižanje transferov javnim
zavodom, skladom in agencijam.
DROBNI NASVETI
ZA VELIKE
RAČUNALNIŠKE
REŠITVE
Pripravlja Matic Holobar.
Prestavljanje med okni
Kadar uporabljate računalnik, imate odprtih
mogoče tudi več oken. Prestavljanje
med njimi je lahko zamudno, vendar
si lahko prihranite čas s preprostim pritiskom
na dve tipki.
Če hkrati pritisnete in držite tipki alt +
tab, se vam prikaže podobno okno, kot
ga vidite na sliki.
Potem lahko izberete okno, ki ga želite
odpreti, kar z miško, tako da kliknete
nanj, ali pa pritiskate na tipki alt in tab.
Če uporabljate Windows 7, lahko poskusite
s pritiskom na tipki windows + tab.
Zaščita pred virusi
Na spletu lahko zasledite veliko protivirusnih
zaščit; večinoma jih je treba plačati,
nekaj pa je brezplačnih. Sam uporabljam
antivirusni program AVIRA. Naložite ga
lahko brezplačno s spletnega naslova
http://www.avira.com/en/avira-free-antivirus
s klikom na gumb download. Sledi
preprosta namestitev, pri čemer samo
klikate za osnovne nastavitve. Delovni
pomnilnik programa je zelo skromen in
ne zasede veliko prostora.
Grafično oblikovanje
Poleg Googlovega programa Picasso, ki
ga verjetno poznate, lahko s spleta brezplačno
namestite tudi zelo močan program
za urejanje slik GIMP. Najdete ga
na naslovu http://www.gimp.org/downloads/.
Če je potrebno kaj popraviti, mi,
prosim, pošljite sporočilo na elektronski
naslov matic.holobar@sc-celje.si
KNJIŽNE NOVOSTI
Pripravila Nevenka Poteko.
Drago Jančar
TO NOČ SEM JO VIDEL
TO NOČ SEM JO
VIDEL je roman,
ki je letos prejel
nagrado KRESNIK.
Je pretresljivo branje
najbolj prevajanega,
nagrajenega in
priznanega sodobnega
pisatelja Draga Jančarja.
V knjigi pisatelj opisuje
življenje in skrivnostno
izginotje Veronike Zarnik, mlade meščanke.
O njeni usodi in razburkanem času druge
svetovne vojne pripoveduje pet različnih
oseb: ljubimec, mati, gospodinja, zdravnik
in nekdanji partizan. Vsebina romana drži
bralca v nenehni napetosti, saj se v vsakem
poglavju razkrijejo različni pogledi in nove
informacije o Veronikinem življenju, na
koncu pa se vse sestavi v celoto.
Dušan Merc
PEDAGOŠKI TRIPTIH
Dušan Merc je javnosti
znan po tem, da brez
dlake na jeziku javno
govori in piše o svojih
pogledih na šolski
sistem, učiteljstvo
in pedagogiko.
PEDAGOŠKI TRIPTIH
je roman, ki postavlja v
ospredje lik ravnatelja,
problematiko učiteljev
in starše kot branitelje pravic svojih otrok.
Bralci se sprašujejo, v kolikšni meri so osebe
in dogodki v romanu odraz avtobiografskih
elementov, saj je avtor že več kot dvajset
let ravnatelj osnovne šole. Vsekakor pa jih
omenjeno literarno delo lahko vznemiri z
njegovimi stališči in s surovimi besedami.
Dr. Jože Pirjevec
TITO IN TOVARIŠI
Knjiga TITO IN
TOVARIŠI celovito
predstavlja človeka,
ki je bil več desetletij
vodja Jugoslavije.
Dr. Jože Pirjevec
je obsežno knjigo
pripravljal kar 30
let. Podatke je
črpal iz arhivov
in neobjavljenih
dokumentov, ki jih
hrani NUK.
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011

8
V USPEŠNEJŠI JUTRI
3D-NAPRAVA
ZA MERJENJE
GEOMETRIJE
PODVOZJA
HUNTER-HawkEye
Piše Boštjan Kolbič.
Naprave, ki nam pomagajo
pri servisiranju in vzdrževanju
vozil, v zadnjih letih bliskovito
sledijo razvoju informacijske
tehnologije. Postajajo vedno
kompleksnejše, kar pa ne velja za
njihovo upravljanje. Programski
vmesniki so uporabnikom čedalje
bolj prijazni in jih vodijo skozi
diagnostične procese ter znajo
svetovati.
HUNTER-HawkEye
Dijak pri nameščanju merilnika
Na Srednji šoli za storitvene dejavnosti
in logistiko se zavedamo, da je potrebno
izvajati izobraževanje na najmodernejših
napravah. Morda je za koga nakup novih
naprav nepotrebno zapravljanje denarja,
vendar ne gre le za kupovanje drage
opreme. Kakovostno izobraževanje lahko
namreč izvajaš le na sodobni opremi.
Tako se dijaki srečajo z opremo, ki jo bodo
avtoservisne delavnice v regiji šele začele
uvajati. Zadnja tehnološka pridobitev naših
avtoservisnih delavnic je najmodernejša
3D-naprava za merjenje in nastavitev
geometrije podvozja, primerna za izvajanje
meritev na osebnih in lahkih tovornih
vozilih. Naslednje vrstice so namenjene
kratki predstavitvi našega »Sokolovega
očesa«.
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011

9
HUNTER-HawkEye
Naprava podira meje pri hitrosti in natančnosti
nastavitev geometrije podvozja.
Visoko resolucijski sistem je sposoben
prikazati natančno sliko meritev. Sistem
je optimiziran za hitro delo in minimalno
porabo prostora v delavnici. Nove kamere,
ki so nameščene na napravi, v kombinaciji
z visoko definicijskimi tarčami,
zelo zmanjšujejo zahtevano razdaljo med
sprednjima kretnicama in steno. Tako dosežemo
manjše dolžine prostora in omogočimo
postavitev v prostore, kjer prej to
ni bilo mogoče.
Programska oprema WinAlign
Nameščena programska oprema vsebuje
največjo avtomobilsko informacijsko podatkovno
bazo in veliko patentiranih prilagoditev
ter funkcionalnosti, ki pospešijo
proces nastavitev podvozja. Prevedena je
v kar 36 jezikov, med drugimi tudi v slovenščino.
Odčitane vrednosti
Visoko resolucijski senzorji in nastavitvene
tarče
Vgrajena tehnologija za optično zaznavanje
je osemsenzorska, na vsaki strani
naprave sta po dve kameri in dva laserska
senzorja. To nam zagotavlja veliko natančnost
pri meritvah. Odbojne tarče so
izdelane iz visoko kakovostnih polimerov,
tako da so praktično neuničljive, ne vsebujejo
elektronskih komponent; ni potrebe
po kalibraciji in vzdrževanju.
Njihova uporaba nam zagotavlja največje
možno vidno polje. Standardne samocentrirne
nosilce pa lahko uporabimo na širokem
spektru platišč.
Pa saj že imamo takšno napravo!
Res, tudi starejša naprava je še vedno v
pogonu. Vendar imajo zdaj dijaki možnost
preizkusiti delovanje obeh naprav in videti
izboljšave ter poenostavitve; preizkusijo
lahko najnovejši programski vmesnik.
Pri praktičnem pouku tako ne izvajamo
samo vsebin, vezanih na poglavja iz mehanike,
temveč dijake seznanimo tudi z
najsodobnejšo informacijsko tehnologijo,
uporabljeno za diagnostiko, prilagajanje
in nastavitve vozil.
TERMINOLOŠKI
SLOVAR
Pripravila Metka Hojnik Verdev.
• Certifikat je listina o nacionalni poklicni
kvalifikaciji.
• Kreditni sistem je evropsko dogovorjen
nabirno-prenosni sistem v poklicnem
in strokovnem izobraževanju.
Omogoča priznavanje učnih izidov
posameznikov, pridobljenih v formalnem
izobraževanju ali z neformalnim
učenjem.
• Akcijski načrt predstavljajo dogovorjene
aktivnosti; v njem so opredeljene
ključne dejavnosti programskega
učiteljskega zbora.
• Mapa učnih dosežkov je mapa, v
kateri se zbirajo dokazila o dijakovem
napredku.
• Vrednotenje ali evalvacija je sistematično
zbiranje podatkov o kakovosti
nekega procesa z namenom, da
sprejmemo odločitve za izboljšanje.
Sestavini vrednotenja znanja sta preverjanje
in ocenjevanje.
• Preverjane znanja je načrtno in
sistematično zbiranje informacij o dijakovem
napredovanju pri doseganju
učnih ciljev oziroma o doseženem obsegu
in kakovosti znanja.
• Ocenjevanje znanja pomeni posredno
merjenje znanja, pri katerem
izražamo sodbo o stopnji dijakovega
znanja v obliki ocene na večstopenjski
ocenjevalni lestvici. Ocena predstavlja
informacijo o dosežkih oz. zmožnostih
in zagotovilo kvalifikacije.
• Normativno ocenjevanje sledi logiki
normalne distribucije rezultatov
pri preizkusih znanja in kot meje za
določanje posameznih ocen uporablja
določen odstotek rešenih nalog za pozitivno
oceno.
• Kriterijsko ocenjevanje postavlja
za ocene določeno znanje, npr. minimalni
standard znanja.
Vir: Načrt ocenjevanja znanja, CPI, avgust 2007
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011

10
PSIHOLOGIJA
POČITNICE, POČITNICE … KJE STE?
Ka j za Vas pomenijo počitnice?
Kakšne so bile Vaše letošnje?
Pripravila Davorka Polič Jošt.
Dolge poletne počitnice so za nami, krajše pa pred nami. Prav zato vam v prvi številki časopisa
letošnjega šolskega leta ponujamo test, s katerim boste ugotovili, kakšne počitnice so za vas.
Da boste naslednjič lažje izbrali.
Počitnice
Na vprašanja odgovarjajte hitro in spontano. Na vsako odgovorite s številko od 1 do 4.
1 - s trditvijo se ne strinjate.
2 - morda se pod določenimi pogoji strinjate.
3 - strinjate se včasih.
4 - v celoti se strinjate.
1. Ne razumem, zakaj naj bi se med počitnicami trudil/-a. 1 2 3 4
2. Prosti čas vedno izkoristim za počitek. 1 2 3 4
3. Za vsak napor se moram pošteno nagraditi. 1 2 3 4
4. Do zadnje minute čakam, potem pa naredim, kar je nujno. 1 2 3 4
5. Ljudje, ki jih poznam, me vedno spravijo v slabo voljo. 1 2 3 4
6. Takoj ko dosežem cilj, iščem novega. 1 2 3 4
7. Gibam se samo takrat, ko je nujno. 1 2 3 4
8. Niso pomembne besede, samo dejanja. 1 2 3 4
9. Kadar sem v stiski s časom, delam hitro in dobro. 1 2 3 4
10. Mnogo je poklicev, ki bi jih lahko dobro opravljal/-a. 1 2 3 4
11. Pogosto se dolgočasim. 1 2 3 4
12. Kar začnem, praviloma tudi dokončam. 1 2 3 4
13. Obljuba finančne nagrade mi je pri delu v spodbudo. 1 2 3 4
14. Najbolj od vsega mi je v zadovoljstvo, kadar me ljudje
pustijo čisto pri miru. 1 2 3 4
15. Imam časovno določene poslovne pa tudi športne cilje. 1 2 3 4
16. Najbolj všeč mi je, če partner/-ka vse sam/-a uredi. 1 2 3 4
17. Čeprav mi na splošno nič ne manjka, sem redko srečen/-na. 1 2 3 4
18. Za to poletje sem imel/-a tisoče načrtov. 1 2 3 4
META PETRIČEK, učiteljica strokovnih
predmetov
Počitnice so zame morje, južni otok,
kamnita hiška in malo osamljena peščena
plaža. Dnevi brez ure in televizije. Topli
kamenčki med bosimi prsti, okus zrelih
fig in zamahi skozi sončno morsko vodo.
Večerno zrenje na pomirjeno širjavo
morja in dišeče brezdelje. Kuhanje s
svežim rožmarinom in pečeno ribo.
Pogovori z mojimi, branje zgodb. Teh
počitnic se veselim celo leto kot otrok,
zame so rdečilo življenja. In prav take so
bile moje letošnje počitnice. Se že veselim
naslednjih!
Seštejte točke in preberite odgovor.
Tipi so trije: A, B, C.
Odgovori na vprašanja 2, 4, 9, 11, 14 in 16 spadajo k tipu A, odgovori na vprašanja 1, 3, 5, 7, 13 in 17 k tipu B
ter odgovori na vprašanja 6, 8, 10, 12, 15 in 18 k tipu C.
Za vsak tip seštejte točke.
Sodite v tisto skupino, za katero ste zbrali največ točk.
TIP A: Med letom ste porabili vso energijo in do konca ste izčrpani. Počutite se kot hrček, ki se v kletki na
kolesu bojuje brez možnosti zmage. Seveda si neskončno želite, da bi vsako prosto minuto porabili za
počitek, čeprav veste, da to ni pravi način sprostitve in oddiha. Samo gibanje v naravi, sprehodi in plavanje
vam bodo vrnili porabljeno energijo. Ker ne boste vezani na čas, vas bo kmalu prevzel občutek neskončnosti
in vrnila se vam bo želja po gibanju in delu.
TIP B: Gibanje ali šport vam je popolnoma tuja stvar, spadate med ljudi, ki se težko motivirajo za kakršnokoli
delo. Mučiti svoje telo s športom se vam zdi bedasto, prav tako ne vidite razloga, da bi se v poslu »pretegnili«.
Drugače je, če vidite na koncu opravljene naloge finančno nagrado – takrat pa znate zagristi. Ker
je to redko, ker ste večino časa slabe volje in brezvoljni, je vprašanje, kako bi vam dopust koristil. Dobro bi
bilo pomisliti, ali nista vaša slaba volja in slab odnos do življenja povezana z depresijo.
TIP C: Če lahko kdo o sebi trdi, da je »fit«, ste to vi. Elan, s katerim rešujete težave, je občudovanja vreden,
vaše vsestransko zanimanje za okolico, delo in šport vas žene naprej, da vedno najdete kaj, kar vas
prevzame. Lahko je to ljubezen, delo ali razvedrilo, samo da ni nikoli okoli vas tišine. Neverjetno veliko
energije imate, ki vas žene naprej, v nove pustolovščine in odkritja. Življenje je pisano in ljudje so zabavni,
zakaj ne bi uživali, si mislite. Ne uživate sami, v dobro razpoloženje spravljate tudi okolico, ki vam je za to
hvaležna in vas ceni.
NINA MARKOVIČ KORENT, učiteljica
slovenščine
Počitnice so vsekakor čas za sprostitev,
zabavo, potepanje, lenarjenje, čeprav
moram priznati, da ne znam ravno
lenariti. Z družino se radi med počitnicami
povzpnemo na kakšen zahtevnejši hrib,
letos smo, kljub temu da je najmlajši
družinski član star komaj tri leta, osvojili
kar nekaj vrhov, kolesarimo, se odpravimo
na morje, ker pa imamo doma tudi nekaj
domačih živali (dva psa, konja pa tudi
petelina, kokoši in piščančke) radi svoj
prosti čas preživimo tudi v njihovi družbi.
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011

AKTUALNO
11
SREDNJA ŠOLA ZA GRADBENIŠTVO
IN VAROVANJE OKOLJA
SLOVENIJA, MOJA DOMOVINA
Pri interesnih dejavnostih smo letos za
gradbene tehnike prvih treh letnikov
pripravili projektne dneve z naslovom
Slovenija, moja domovina.
V enajstih projektnih delavnicah so se
dijaki srečevali z manj uveljavljenimi
metodami in oblikami dela, za katere
pri rednem pouku pogosto zmanjka
časa. Povezali smo se z različnimi zunanjimi
sodelavci, ki so nam pomagali
z nasveti, informacijami ali izvedbo določenih
aktivnosti.
V maju 2011 smo pripravili celodnevno
prireditev, na kateri smo predstavili
naslednje delavnice:
• Megaliti tudi pri nas? (mentor Milan
Andrić);
• Arhitektura brez arhitekture, brez
arhitekta ali Neestetski primeri
gradnje v Sloveniji (mentorica Tanja
Barle);
• Narodno-zabavna glasba v Sloveniji
(mentorica Mojca Kostanjšek);
• Slovenski znanstveniki (mentorja
Igor Kastelic in Aleš Dobnik);
• Slovenski pesniki o svoji domovini
oz. Kje, domovina, si? (mentorica
Nina Markovič Korent);
• Slovenski domovi (mentorica Marjeta
Petriček);
• Slovenija 70–10 (mentor Miran
Škorjanc);
• Slovenski mostovi (mentorica
Marlenka Žolnir Petrič);
• Delavnica za lepšo – čistejšo Slovenijo
(mentorica Alenka Lah Kalan);
• Vode v Sloveniji (mentor Ljubo Milenkovič);
• Izklopi stikalo (mentorica Slavica
Volčanjšek).
Tako smo vse leto obeleževali rojstni
dan naše domovine.
NA ŠPICI
V projektu Zdrava šola smo izvedli
izjemno zanimiv orientacijski pohod
po obronkih Celja: od mestnega
parka preko Anskega vrha, Grička in
visečega mostu do Špice. Pohod smo
skrbno načrtovali več mesecev. Učitelji
so imeli na dvanajstih kontrolnih
točkah za skupine dijakov pripravljena
vprašanja o naravi, gradbeništvu
in varovanju okolja. Zaključek smo
pripravili s pomočjo Kajak kanu
kluba NIVO Celje na Špici, kjer nas
je pozdravil predsednik kluba Dušan
Konda. Povabil nas je na otvoritev
novih prostorov − pri njihovi gradnji
smo sodelovali tudi mi.
Dijaki in učitelji smo preživeli lep dan
in utrjevali svoje cilje projekta: spodbujati
zdrav način življenja, upoštevaje
strpnost in drugačnost, ponujati
preventivne programe, pomagati pri
razvijanju pozitivnega mišljenja oz.
samospoštovanja, truditi se, da bi bilo
ozračje na šoli prijetno, graditi zaupanje
in medsebojno spoštovanje.
Zaključna prireditev na stopnicah novega
objekta na Špici
EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA
Projekt Ekošola kot način življenja poteka
na naši šoli že drugo leto. V njem
sodelujejo številni dijaki in učitelji. V
letošnjem šolskem letu smo sodelovali
predvsem v treh projektih: Varčevanje
z energijo, Voda in Ravnanje z odpadki.
Pri predstavitvi projektnih dejavnosti
smo podpisali ekolistino, na katero
smo zelo ponosni. Jeseni dobimo ekozastavo,
simbol dobrega dela na področju
varovanja okolja.
Ob zaključku projektnih dni s podpisniki
ekolistine
Karmen Majger, zlata maturantka na POM, z
ravnateljico in direktorjem
ALI ŠE ORGANIZIRATI STROKOVNE
EKSKURZIJE ZA MATURANTE?
Na ekskurzijo smo se podali z dijaki
vseh zaključnih letnikov smeri
gradbeni tehnik in okoljevarstveni
tehnik. Po ogledu Benetk smo se
vkrcali na trajekt. Po pristanku v
Patrasu smo si ogledali znameniti
most Rio, preročišče v Delfih, Atene
in Korintski prekop, prvo noč v Grčiji
pa prespali v mestecu Tolo. Naslednji
dan smo se odpeljali do Epidavrosa in
starodavnih Miken ter končali dan s
plovbo do otoka Zakinthos. Tam smo
uživali na peščeni plaži in na izletu
z ladjico do slikovitih pečin in divjih
plaž. Naše zabave v diskotekah so se
končevale v zgodnjih jutranjih urah in
kar prekmalu smo se morali z letalom
vrniti v Slovenijo. Dijaki in učitelji smo
se strinjali v enem: če lahko ocenimo
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011

12
AKTUALNO
izlet od ena do deset, mu damo oceno
med dvanajst in petnajst.
Nepozabna ekskurzija v Grčijo z vsemi dijaki
zaključnih letnikov šole
GIMNAZIJA LAVA
Na srednješolskem natečaju za najboljši
haiku, ki ga je razpisala Gimnazija
Vič, sta se v prejšnjem šolskem letu
Žiga Jordan Kozjak iz 2. a in Maruša Poklič
iz 4. a uvrstila med najboljše pisce.
Na svečani prireditvi, ki je potekala 7.
aprila 2011 v okviru festivala sodobne
umetnosti mladih Transgeneracije v
Cankarjevem domu, sta prejela nagradi.
Mentorici sta bili Breda Marušič in
Katarina Petač.
Maruša Poklič in Žiga Jordan Kozjak
pa so se lahko preizkusili v poznavanju
kovancev iz različnih držav.
23. maja smo izvedli prireditev Dan
mladosti; ta je bila predvsem glasbeno
obarvana. Predstavilo se je pet glasbenih
skupin, v katerih igrajo dijaki Gimnazije
Lava. Osrednji del prireditve je
bil posvečen slovesu od maturantov in
podelitvi priznanj najuspešnejšim dijakom.
Pri idejni zasnovi in realizaciji
so poleg dijakov sodelovali še učitelji:
Sava Malenšek Kučič in Peter Juvančič
pri organizaciji dogodka, Metka Jagodič
Pogačar pri pripravi nastopajočih
glasbenikov, Andreja Vipotnik Ravnak
in Simona Jereb pri zbiranju podatkov
o najuspešnejših dijakih; Breda Marušič
je pripravila kulturni program, za tehnični
del prireditve pa je skrbel Zoran
Jazbinšek.
Blaž Jesenek in Jan Pušavec
26. maja so dijaki 1. b na javni prireditvi
v celjski umetniški četrti predstavili
besedno in glasbeno dediščino,
ki so jo zbrali pri projektu Ljudsko
izročilo v naših krajih, pri čemer so
se povezali predmeti slovenščina ter
likovna in glasbena umetnost. Izbrane
fotografije, ki so jih posneli pri likovni
umetnosti, so bile na ogled v Galeriji
Niko Ignjatič. Mentorice so bile Jana
Kvas (vodja projekta), Metka Jagodič
Pogačar in Darja Povše.
13. julija smo v Narodnem domu podelili
spričevala našim maturantom. Na
spomladanskem roku splošne mature
2011 je bilo uspešnih 95 % dijakov 4.
letnika, izjemen uspeh – 30 točk in več
– pa so dosegli štirje dijaki: Alja Cvikl in
Luka Šrot iz 4. a, Lucija Gajšek iz 4. b in
Jernej Iztok Pilih iz 4. e.
Na podelitvi spričeval splošne mature
SREDNJA ŠOLA ZA KEMIJO, RAČU-
NALNIŠTVO IN ELEKTROTEHNIKO
Ni je bolj strme poti na svetu, kot je pot
do izobrazbe, je misel, ki jo je dobrih
150 let nazaj zapisal K. Marx, a je kljub
časovni oddaljenosti še kako aktualna.
Na SŠKER se tega zavedamo, zato
vsak konec šolskega leta zaploskamo
najuspešnejšim dijakom, jim čestitamo
za njihove uspehe in jim podelimo
šolska priznanja ter diplome. Letošnjo
podelitev priznanj in diplom najboljšim
dijakom v letu 2010/2011, ki je bila 15.
6. 2011, sta pripravili Martina Omerzel
in Mihela Jug.
23. 6. 2011 so prejeli spričevala zaključnega
izpita dijaki zaključnega oddelka
elektrikar, en kandidat se je veselil
odličnega uspeha, 6. 7. 2011 pa je bila
svečana podelitev spričeval poklicne
mature, ko smo posebej čestitali petim
zlatim maturantom.
10. maja smo se v Celju predstavili
na prireditvi Evropska vas, na kateri
so osnovne in srednje šole iz celjske
regije predstavljale značilnosti držav
članic EU. Dijaki 3. b so se pod mentorstvom
Andreje Vipotnik Ravnak posvetili
simboliki kovancev EU, mimoidoči
Zaključna prireditev projekta Ljudsko izročilo v
naših krajih
V šolsko leto 2011/2012 smo vstopili
precej aktivno. V prvem tednu
septembra se je skupina dijakov
pod vodstvom Mihele Jug in Gvida
Para odpravila v turistično naselje
Pakoštane, kjer je preživela robinzonski
športni vikend.
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011

AKTUALNO
13
Udeleženci športnega tabora
Skupina dijakov, ki sodeluje v krožku
UVT pod mentorstvom Tanje Jelenko
in Irene Sojč, se je že konec avgusta
pripravljala na pomemben nastop v
Cankarjevem domu. 8. 9. 2011 je krožek
UVT predstavil svoje aktivnosti na
strokovnem posvetu Vloga slikovnih
sestavin pri sporazumevanju, ki ga je
organiziralo Bralno društvo Slovenije.
Na nove načine sporazumevanja so v
svojem prispevku opozorili tudi člani
krožka Ustvarjajmo v timu, ki so se
spraševali A se sploh še razumemo?
Spletni jezik, poln simbolov, kratic in
okrajšav, je lahko tudi vir nerazumevanja
in jezikovna ovira med pripadniki
različnih generacij. Prispevek dijakov
so z navdušenjem sprejeli tako avtorji
referatov, priznani strokovnjaki s
področja raziskovanja branja in bralne
pismenosti (med njimi dr. Meta
Grosman, dr. Sonja Pečjak, dr. Sonja
Starc), kot tudi številni gostje posvetovanja,
saj so dijaki teoretična spoznanja
podkrepili in poživili z lastnimi
pogledi na nadvse aktualno temo.
Generalka pred nastopom
V odlično pripravljeni večpredstavni
govorni predstavitvi so se izvirni
komentarji dijakov in izdelane
teoretične predpostavke prepletli z
glasbo in skrbno izbranim slikovnim
gradivom v skladno celoto. Tako so
dijaki s svojim prispevkom pokazali,
kako lahko mladi – ob poprejšnjem
skrbnem načrtovanju in natančni
izdelavi večpredstavnostnega besedila
– tudi zahtevne teme strokovno
ustrezno, vešče in všečno predstavijo v
strokovni javnosti. Pri tem so izkoristili
visoko razvite zmožnosti, ki jih imajo
kot predstavniki nove generacije na
področju digitalne pismenosti, saj so
spretno uporabili tovrstno pismenost
že v pripravi predstavitve in tudi v
nastopu. Njihov suvereni in sproščeni
nastop je bil rezultat postopnega,
natančno načrtovanega dela in
skrbno zasnovanega mentorskega
usmerjanja, saj segajo načrti in študij
obsežnega strokovnega gradiva že v
drugo polovico preteklega šolskega
leta – člani krožka in mentorici so začeli
z delom v projektu Spletni jezik oz. A
se sploh še razumemo? takoj po zelo
uspešnem nastopu pred strokovno
javnostjo na seminarju za učitelje, s
katerim so zaokrožili enega od prejšnjih
projektov krožka Ustvarjajmo v timu.
Velika pripravljenost za delo – nekateri
člani krožka in mentorici so intenzivno
dokončevali projekt o spletnem jeziku
in se srečevali tudi med počitnicami – se
je obrestovala, izkazalo se je tudi, da je
mogoče manj humanistično usmerjene
dijake spodbuditi in jih pripraviti na
raziskovanje izrazito humanističnih
tem, in sicer z natančnimi strategijami
in z zbujanjem občutka, da so lahko
uspešni tudi na tem področju.
Četrtošolci kemijskega programa so
se udeležili 44. MOS-a, dijaki prvih letnikov
pa so si na šoli ogledali gledališko
predstavo Erika Vidmarja na temo
učinkovito učenje.
SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO,
MEHATRONIKO IN MEDIJE
ZAKLJUČEK SREDNJEGA ŠOLANJA
Maturo je opravljalo 134 kandidatov,
od tega 130 uspešno. Povprečno število
točk je bilo 15,39 (od 23). 35 dijakov je
doseglo odličen uspeh (18 in več točk);
bilo je 8 zlatih maturantov (22 in 23
točk), med njimi tudi 2 diamantna (23
točk), ki sta se pozneje udeležila slavnostne
podelitve pri predsedniku države
na Ljubljanskem gradu. Zlati maturantje:
David Ropotar, S-4. a (23 točk),
Jure Brečko, S-4. b, Mojca Prašnikar,
M-4. e, Matevž Reberčnik, M-4. c (23
točk), Blaž Rošer, M-4. c, Tadej Steničnik,
M-4. c, Mitja Šmid, M-4. c, David
Tovornik, M-4. c. V jesenskem roku je
17 kandidatov prvič pristopilo k maturi,
14 je bilo uspešnih v celoti, od tega sta
bila dva kandidata odlična.
Sprejem najboljših dijakov pri predsedniku
republike
26. maja 2011 se je ravnatelj Ludvik
Aškerc na posebnem sprejemu zahvalil
najboljšim dijakom in njihovim mentorjem.
Na sprejem so bili povabljeni
dijaki z odličnim splošnim učnim uspehom,
teh je bilo letos kar 13, dijaki, ki so
na različnih tekmovanjih osvojili drugo
ali prvo mesto, in dijaki, ki so dosegli
zavidljiv uspeh s svojimi raziskovalnimi
nalogami. Najboljši med najboljšimi so
bili: dijak David Ropotar in učitelja Roman
Zupanc (mentor pri raziskovalnih
nalogah) ter Terezija Igrišnik (mentorica
»zlatih matematikov«).
FORUM MEHATRONIKE
V maju se je na SSMM odvijal 3. forum
mehatronike. Udeležile so se ga vse
srednje šole, ki izvajajo izobraževanje
za poklica mehatronik operater in tehnik
mehatronike. Dijaki so predstavili
svoje projekte, podjetja, s katerimi sodelujemo,
pa so prikazala svoje izdelke
s področja robotizacije in avtomatizacije.
Naši dijaki so v kategoriji tehnikov
mehatronike zasedli prvo mesto, v kategoriji
mehatronikov operaterjev pa
drugo.
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011

14
AKTUALNO
Forum mehatronike
SREDNJA ŠOLA ZA LOGISTIKO IN
STORITVENE DEJAVNOSTI
NAŠ DIJAK JE NAJ PROSTOVOLJEC
Mladinski svet Slovenije je letos že devetič
zapored pod pokroviteljstvom
predsednika Republike Slovenije dr.
Danila Türka pripravil prireditev Naj
prostovoljci 2010.
Slovesna razglasitev je bila v ponedeljek,
20. junija 2011, na Brdu pri Kranju.
Kandidiralo je 226 posameznikov oz.
skupin. Dijak naše šole Stanko Železinger
iz razredne skupnosti 4 P2 je postal
naj prostovoljec v kategoriji moški do
19. leta. Priznanje je prejel za svoje obsežno
delovanje na področju gasilstva:
kot gasilec in kot mentor, ki pripomore
k vključevanju in izobraževanju mladih
gasilcev. 4 P2 z razredničarko Ireno
Vuk, gospa ravnateljica, učitelji in ostali
zaposleni na šoli smo na Stanka zelo
ponosni ter mu za uspeh iskreno čestitamo.
Želimo mu, da se izpolni njegova
velika želja postati poklicni gasilec.
UČITELJI IZ ŠOLE ZA CESTNI
PROMET
V petek, 16. septembra, so bili na delovnem
obisku na naši šoli učitelji iz
zagrebške srednje šole, kjer izvajajo
izobraževalne programe s področja
cestnega prometa. Ker se njihova šola
povezuje s šolami z enakimi izobraževalnimi
programi, so se odločili, da
nas obiščejo. Obisk je potekal v sklopu
njihovega projekta Implementacija
evropskih izkušenj v hrvaški izobraževalni
kurikul prometa in logistike (program
Leonardo da Vinci). Vključeval je
predstavitev našega šolskega sistema
s poudarkom na načinu izobraževanja
v logistiki. Goste smo seznanili z vsebino
izobraževalnega programa logistični
tehnik, z izvedbenim kurikulom,
s procesom izvajanja praktičnega izobraževanja
v šoli in pri delodajalcih in
izobraževanja odraslih ter z vsebino in
načinom izvajanja temeljne kvalifikacije
Voznik. Za kratek čas so prisostvovali
tudi pouku. Po končanem uradnem
delu smo popoldanski čas namenili
obisku znamenitosti Celja. Srečanje
smo zaokrožili z novimi spoznanji in
obljubo, da nadaljujemo sodelovanje
tudi v bodoče.
Gostje pri pouku na naši šoli
razcepljeni lasje, »krep« lasje, lasje
brez leska, lasje, ki se brez balzama ne
dajo gladko razčesati. Edina zanesljiva
rešitev za odstranitev poškodovanih
las je bilo doslej striženje.
Strokovnjaki podjetja Cosmetechnics,
Belgija, so razvili novo tehnologijo
LiteRAM, ki trajno obnovi poškodovane
lase. LiteRAM je naravna globinska
obnova las: sestavine se nanašajo na
lase, posebna energetska lučka pa
omogoči, da se tvori nov keratin, ki se
veže v poškodovanih molekulah.
Nega las z najnovejšo tehniko
LiteRAM zmanjša ali odpravi poroznost
las, kar po določenem času omogoči
normalno delovanje žlez lojnic; lasje so
bolj kompaktni, čvrsti in gladki.
In novejše tehnike zdravljenja? Pri terapiji
N-GRAVITY (Nanomax) češemo
lase s ščetko, v kateri so naravni proteini;
ti zdravijo in obnavljajo z zeleno
meglico. Sestavine lase obnovijo, dajo
jim hidratnost, diamantni sijaj, moč in
prožnost ter omogočajo lažje krtačenje.
Rezultat je viden že ob prvem nanosu.
Stanko Železinger na sprejemu pri
predsedniškem paru Türk
ZA NARAVNO ZDRAVLJENJE
OBNOVA LAS Z LITERAM THERAPY
Za učiteljice, ki poučujejo strokovne
module v frizerstvu, je potekalo strokovno
izobraževanje v naših frizerskih
delavnicah. Prikazali smo kar nekaj novosti.
Lepi in zdravi lasje so že od nekdaj v
ponos in zadovoljstvo vsaki ženski. Da
bi ugajali sebi in drugim, lase nenehno
izpostavljamo raznim kemičnim
obdelavam. Posledice tega so lomljivi,
SODELOVANJE FRIZERJEV NA SEJMU
MOS 2011
Tudi v tem letu so se dijakinje frizerskega
izobraževalnega programa z
veseljem odzvale povabilu na urejanje
pričesk manekenkam in manekenom.
K temu delu jih je povabila urednica revij
Zvezde Celja in V. S. STYLING, Vladimira
Skale.
Dijakinje so pod vodstvom frizerskega
salona gospe Darje Kocmut Žižek vsak
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011

AKTUALNO
15
dan v času MOS 2011 urejale pričeske
manekenkam in manekenom, ki so
na velikem odru predstavljali kolekcijo
oblačil znanih blagovnih znamk za
jesen in zimo. Pričeske so bile raznolike
in zelo izvirne. Dijakinje so se tako
imele priložnost soočiti s pripravami na
modne revije; spoznale in kreirale so
različne oblike pričesk.
Ustvarjalna ekipa na MOS-u
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
V torek, 14. junija 2011, smo na Višji
strokovni šoli gostili predstavnike Obrtno-podjetniške
zbornice Slovenije in
Centra za poklicno izobraževanje ter
pripravljalce novega višješolskega programa
avtoservisni menedžment.
Na svečani podelitvi potrdil so nagovorili
prisotne: g. Razpet, ravnatelj VSŠ,
g. Čuš, predsednik Odbora za izobraževanje
OZS, g. Šteferle, predstavnik
OZS v Strokovnem svetu, ga. Žnidarič,
predstavnica CPI, in g. Šel, predsednik
UO sekcije avtoserviserjev pri OZS.
drugih ustanovah, ki so povezane z avtoservisiranjem.
Prav zato bi se vsem
pripravljalcem programa radi zahvalili
za prispevek in sodelovanje skupaj s
predstavniki Centra RS za poklicno izobraževanje,
ki nas je pri pripravi ves
čas usmerjal in nam nudil strokovno
podporo.«
PROJEKTNA PISARNA
V letošnjem letu imamo v različnih projektih
96 partnerskih šol, od tega 35 iz
tujine (iz 27 držav) − toliko jih v zgodovini
Šolskega centra Celje, v vseh 50 letih
skupaj, še nismo imeli.
PROGRAM
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH 2011
V spomladanskih in poletnih mesecih
smo izvedli 16 programov v okviru
projekta Izobraževanje odraslih 2011,
ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za
šolstvo in šport Republike Slovenije.
Programi so bili namenjeni različnim
ciljnim skupinam: brezposelnim,
migrantom, odraslim s posebnimi
potrebami, osipnikom in tudi
zapornikom. Prav tako so bile raznolike
teme izobraževalnih programov, saj
so obsegale nacionalno identiteto in
usposabljanje za aktivno državljanstvo,
spodbujanje in motivacijo za učenje ter
socialne kompetence.
ficiranja produktov in tehnologij, povezanih
z umetnimi materiali.
Podjetje je bilo ustanovljeno že leta
1961. Leta 1994 so zgradili nov velik
center za testiranje in certificiranje
različnih proizvodov iz umetnih mas.
Ogledali smo si center za usposabljanje
varilcev cevovodov iz različnih
umetnih mas za plin, vodovod in komunalne
odplake ter za ostale potrebe
v živilski ter kemijski industriji. Vsa
usposabljanja izvajajo v skladu z veljavnimi
standardi in predpisi, na podlagi
katerih po uspešnem preverjanju
izdajajo certifikate o usposobljenosti
za varjenje cevovodov in ostalih izdelkov
iz umetnih mas. Za potrebe izobraževanja
in certificiranja imajo na voljo
vse naprave in pripomočke vodilnih
svetovnih proizvajalcev varilne opreme,
zato lahko izvajajo tudi primerjave
med različnimi sistemi. V svojih laboratorijih
velikosti 6200m2 opravijo na
leto okrog 600 usposabljanj, sodelujejo
pa tudi na več kot 100 seminarjih in
konferencah. Podjetje zaposluje preko
250 ljudi ter ima 11000 rednih članov iz
industrije po vsej Nemčiji.
S podjetjem SKZ smo preko mednarodnega
projekta že sodelovali, tokratni
obisk pa nam zopet odpira možnosti
nadaljnjega sodelovanja na izobraževalnem
in strokovnem področju.
Predsednik sekcije avtoserviserjev v
Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije,
Ivan Šel, je ob tej slovesnosti izjavil:
»Višješolski študijski program je plod
dolgoletnih prizadevanj sekcije avtoserviserjev
pri OZS za vzpostavitev
vertikale v izobraževalnih programih
s področja avtoservisne stroke. Verjamemo,
da bo z vzpostavitvijo izobraževanja
mnogim omogočeno izboljšanje
strokovnosti in da bo uresničena
želja po najboljši možni izobrazbi na
strokovnem področju na domačih
tleh − tako v družinskih podjetjih kot v
DELOVNO V NEMČIJI
V času od 4. do 10. septembra 2011 je
bilo 7 učiteljev in predavateljev ŠCC v
okviru projekta »LDV mobility project:
INES – inovative European school« na
obisku v podjetju SKZ (http://www.
skz.de) v Wurzburgu v Nemčiji. Gre za
zelo velik inštitut, ki je specializiran za
področje izobraževanja, raziskav, certi-
V laboratoriju za usposabljanje
Predstavniki ŠCC pred vhodom v podjetje SKZ
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011

16
AKTUALNO
V Dubaju je SKZ sodeloval pri varjenju največjega
cevovoda iz umetne mase na svetu; cevovod
ima debelino 140 mm in premer preko 1 metra.
V računalniško podprt laboratorij smo
konec junija postavili novo profesionalno
4-osno CNC-potopno erozijo z
20-mestnim avtomatskim izmenjevalcem
orodij − elektrod znamke Ingersoll
Gantry Eagle 400. Stroj je vrhunsko
izdelan in zelo dobro ergonomično
oblikovan. Potem ko smo ga testno
zagnali, smo izvedli dvodnevno usposabljanje.
Konec julija smo postavili v
isti laboratorij še novo profesionalno
5-osno CNC-žično erozijo z avtomatskim
vdevanjem žice (znamke Fanuc-
Robocut a-oie). Ob koncu avgusta smo
stroj poskusno zagnali in izvedli dvodnevno
usposabljanje.
Pri opremljanju MIC-a smo za področje
varovanja okolja kupili najmodernejšo
laboratorijsko opremo za številne analize
čistoče zraka, vode in zemlje, merilnike
prahu, bioplina, emisij iz kurilnih
naprav, nevarnih plinov, radioaktivnosti
… Sodobna oprema nam bo omogočala
izvedbo strokovnih modulov
programa na terenu, v realnem okolju,
česar se zelo veselimo. Uporabljali jo
bomo tudi za pripravo raziskovalnih
nalog, delavnic za učitelje in učence
osnovnih šol ter za druga izobraževanja.
Del raznovrstne opreme za varjenje cevi v laboratoriju
podjetja SKZ
Nova robotska tehnologija
Učilnica s sodobno laboratorijsko opremo
NOVOSTI
NA ŠOLSKEM CENTRU CELJE
V poletnih mesecih smo na ŠCC
dobili precej nove opreme, ki je bila
nabavljena v okviru razpisa Investicija v
MIC. Projekt je sofinanciran s sredstvi
Evropskega sklada za regionalni razvoj
in Ministrstva za šolstvo in šport
Republike Slovenije.
Dijaki programa medijski tehnik so v
letošnje šolsko leto vstopili z nasmehom
na obrazu, saj bodo svoja znanja
odslej nadgrajevali v novi specialni
učilnici za fotografsko tehnologijo. V
njej ne bodo uporabljali le fotografskih
aparatov z različnimi objektivi, temveč
tudi fotografsko studijsko opremo, ki
jo sestavljajo različna stenska ozadja in
posebna stropna konstrukcija s studijskimi
bliskavicami ter lučmi. Seveda pa
se bo v učilnici poleg praktičnega izvajal
teoretični pouk, saj so tudi zanj dani
vsi potrebni pogoji.
V septembru smo pridobili novo robotsko
tehnologijo, 7-osno robotsko celico.
Robot ima integrirano frezalno glavo,
kar omogoča, da lahko v programu
CAD izdelek narišemo, ga s pomočjo
postprocesorja pretvorimo v ustrezno
robotsko kodo in ga z robotom izdelamo.
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011
Učilnica z novo fotografsko opremo

KJE SE UČIMO
17
ŠTEJEJO KONKRETNA
ZNANJA
Z direktorjem podjetja sta se
pogovarjala Janko Holobar in Mateja
Zorko.
Praktično usposabljanje
je vse pomembnejši del
izobraževalnega procesa. Tega
se zavedajo tudi na Srednji šoli
za kemijo, elektrotehniko in
računalništvo, saj sodelovanje
s podjetji ves čas negujejo in
poglabljajo. V zadnjih letih je
med podjetji, kamor odhajajo
dijaki na prakso, tudi podjetje
E. E. A. Danijel Medved.
Podjetje je bilo ustanovljeno
leta 1985 in je v zasebni lasti.
Ukvarjajo se s številnimi
področji: elektroinstalacije,
elektromehanika, AKUservis
in trgovina. Nenehen
razvoj ter izboljšave so ključ
njihove poslovne politike in
jim omogočajo, da izvajajo
kakovostne elektroinstalacije v
različnih tehnoloških procesih.
Pogovarjali smo se z direktorjem
podjetja, Danijelom Medvedom.
Pred podjetjem
Kako je prišlo do sodelovanja s Srednjo
šolo za kemijo, elektrotehniko in računalništvo?
Naše sodelovanje se je pričelo leta 2008
ob prenovitvi programa elektrikar. Dijaki
so morali začeti s prakso in nekaj se jih
je s prošnjami obrnilo na podjetje E. E. A.
Danijel Medved. Mi smo bili seveda nad
takšnim sodelovanjem navdušeni in smo
nekaj dijakov sprejeli na prakso že prvo
leto. Tako se je začelo tudi sodelovanje s
šolo.
Kakšni dijaki prihajajo k vam?
Nekateri so motivirani, pridni in resni, nekateri
pa tudi manj resni. Je pa tako, da
že čisto na začetku opravimo razgovor
s kandidati in naredimo prvo selekcijo.
Dijaki dobijo s tem izkušnjo, kako sploh
potekajo razgovori za delovno mesto, in
predstavljajo si lahko, kaj jih v resnici čaka
po zaključku šolanja.
Kakšno delo opravljajo in kaj se naučijo?
Delajo na področju instalacijskih del in
sestave blokov/omaric. Pri delu spoznajo
različne elektroinstalacijske materiale,
ki se uporabljajo v praksi, in njihove proizvajalce.
Seznanijo se tudi z različnimi
vezavami instalacij in z različnim razumevanjem
vezalnih shem.
So kakšne možnosti za zaposlitev?
So, vendar so nas trenutne razmere v
gospodarstvu pripeljale do tega, da so te
možnosti malo manjše. Smo pa že zaposlili
nekaj nekdanjih dijakov Srednje šole
za kemijo, elektrotehniko in računalništvo;
ti so se odlično znašli v našem kolektivu.
Se Vam zdi, da se dijaki z generacijami
spreminjajo?
Spreminjajo se na bolje. Tudi odnos do
dela je boljši.
Kako pomembno se Vam zdi povezovanje
šole in podjetij?
Gre za zelo pomembno sodelovanje, že
zato, da se sporazumevamo glede učnih
načrtov. Pomembno je, da šola posreduje
dijakom znanja, ki so potrebna na dejanskem
trgu oziroma v dejanski delovni
situaciji.
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011

18
NAŠE LEGENDE
VESNA ŽUŽEK IN
BUKURIJE ZUMBERI
Pogovarjala se je Mateja Zorko.
Šolski center Celje so ljudje.
So učitelji, dijaki in so tudi tisti,
ki morda niso vedno vidni v prvih
vrstah. So tudi čistilke, ki skrbijo
za to, da naš zavod ohranja
svojo podobo in mu zob časa ter
nešteti narejeni koraki ne pustijo
posledic v negativnem smislu.
Zato smo se v tokratni številki
pogovarjali z Bukurije Zumberi,
ki je članica kolektiva ŠC Celje že
17 let, in z Vesno Žužek, ki je pri
nas od leta 2003.
Bukurije ali Buki - kot jo kličejo prijatelji
Kakšna pot Vas je pripeljala do Šolskega
centra Celje?
BZ: Bilo je kar pestro … Sploh v tistih 13
mesecih, ki sem jih pred leti s sinom preživela
v Libiji. Delala sem kot čistilka v
vojaški bolnišnici, kar me je toliko zaznamovalo,
da sem se po vrnitvi v Slovenijo
zaposlila kot strežnica v bolnici. Delo je
bilo super, morda malce lažje kot tukaj,
počutim se pa tu precej bolje. V kolektivu,
predvsem pa z dijaki in s študenti.
VŽ: Pred leti sem delala v čistilnem servisu
GORSO, leta 2003 pa sem prišla na
ŠC Celje. Delo in utrip sta tukaj absolutno
boljša in vesela sem, da sem imela malo
sreče, da sem lahko prišla sem.
Kako ste doživljali spremembe, ki jih je
bilo na ŠC Celje tekom let kar precej?
BZ: Jaz gledam na naš center kot na eno
veliko tovarno znanja in fino je, da je
toliko šol, smeri, programov … Ponosna
sem, da delam na tako velikem centru,
kjer v bistvu ves čas rastemo.
VŽ: Po eni strani imamo srečo, da se širimo,
organizirati delo v tako veliki instituciji
pa je seveda malo težje. Sicer pa večjih
sprememb nisem čutila.
Kaj pa dijaki – so se z Vašega zornega
kota kaj spremenili?
BZ: Jaz vse ljudi skušam sprejeti takšne,
kot so, in jih ne skušam spreminjati. Zato
tudi nimam nekih težav. Je pa res, da
skrbim za prostore višje šole, kjer imajo
študenti malce drugačen odnos in je vse
skupaj lažje.
VŽ: Jaz moram reči, da so kar spremembe
pri generacijah. Z dijaki nimam osebnih
težav, pozna pa se njihov odnos do čistoče,
ki je na žalost vsako leto slabši.
Kako ste zadovoljni s svojim delom? Kaj
bi želeli delati, če bi lahko še enkrat izbirali?
BZ: Če bi imela takšno pamet, kot jo
imam sedaj, bi seveda končala šolo. Obiskovala
sem gimnazijo, ampak je prišla
družina in potem se vse obrne na glavo.
Ko sem delala v bolnici, sem imela veliko
željo, da bi bila medicinska sestra, ampak
na žalost ni bilo pravih pogojev … Tolažim
se s tem, da so moji otroci zaključili tisto,
česar jaz nisem. Da so vsaj oni doštudirali.
VŽ: Seveda bi naredila šolo, ampak tako,
kot je, je. Iz vsega skušam potegniti kar se
da najboljše. Delam v odličnem kolektivu
in izredno cenim učitelje, ki se pogovarjajo
z nami in nam s tem dajo občutek enakovrednosti.
To me vleče naprej.
Prenašate svoje delo tudi domov – v
tem smislu, da mora biti tudi doma
vedno kot iz škatlice?
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011

NAŠE LEGENDE
19
DOSEŽKI NAŠIH
ZAPOSLENIH
Vesna Žužek (levo) s sodelavcema
BZ: Midva sva z možem sama in niti ni
tako velike potrebe po čiščenju. Kadar pa
je, to naredim z največjim veseljem, ker
doma vendarle živim in počistim povsem
zase.
VŽ: Doma imam kmetijo in niti ni časa.
Tukaj vem, da moram, doma pa zaradi
obilice drugega dela čiščenje včasih preložim.
Kaj pa prosti čas – kako ga izkoristite?
BZ: Včasih sem veliko kvačkala in pletla,
sedaj pa več pečem. Malo za mojo družino,
nekaj pa tudi za sodelavke.
Kadar je vse drugo opravljeno, šivam prte,
gobeline, kleklam. Nisem tako dobra,
kot bi želela, ampak neizmerno uživam
v ročnem delu, ki me sprošča in hkrati
pomirja.
• TANJA BARLE je 1. 12. 2010
napredovala v naziv mentorica.
• IGOR LUPŠE je 1. 12. 2010
napredoval v naziv svetnik.
• BOJAN KLAKOČER je 1. 12. 2010
napredoval v naziv svetnik.
• MATJAŽ DRAME je 1. 12. 2010
pridobil naziv mentor.
• Saša SILOVŠEK je 1. 12. 2010
napredovala v naziv svetnica.
• Natalija TALAN FOŠNARIČ je 22.
6. 2011 opravila strokovni izpit.
• Alen Pavšar je 14. 7. 2011 opravil
strokovni izpit.
• Vasja VOLAVŠEK je 7. 7. 2011
diplomiral in ima sedaj naziv
ekonomist.
• Marija OJSTERŠEK je 7. 7. 2011
diplomirala in ima sedaj naziv
ekonomistka.
• MATIC HOLOBAR je 31. 8. 2011
pridobil pedagoško-andragoško
izobrazbo.
• SONJA MUŽAR je 21. 9. 2011
diplomirala in ima sedaj naziv
ekonomistka.
• DAVORKA POLIČ JOŠT
je 1. 10. 2011 napredovala v naziv
svetovalka.
V prostem času si Vesna rada ogleda kakšno rokometno tekmo.
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE Oktober 2011