Ã…Â OLSKI CENTER CELJE

ŠOLSKI CENTER CELJE 

Gimnazija Lava 

VODNÍK 

September 2011

KAZALO 

UVOD ________________________________________________________________________________ 3 

ŠOLSKI CENTER CELJE _______________________________________________________________ 4 

GIMNAZIJA LAVA _____________________________________________________________________ 5 

PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA __________________________________________________________ 5 

PREDMETNIKI _______________________________________________________________________ 6 

ZAKLJUČEK IZOBRAŽEVANJA _________________________________________________________ 7 

UČITELJSKI ZBOR ŠOLE ______________________________________________________________ 8 

ORGANIZACIJA POUKA ______________________________________________________________ 13 

ŠOLSKI KOLEDAR 2011/2012 __________________________________________________________ 14 

IZPITI ______________________________________________________________________________ 15 

DIJAKI S STATUSI ___________________________________________________________________ 16 

SKUPNOST DIJAKOV _________________________________________________________________ 16 

OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE _________________________________________________________ 16 

PONUDBA LASTNIH PROGRAMOV OBVEZNIH IZBIRNIH VSEBIN ________________________ 18 

KNJIŽNICA ZAVODA _________________________________________________________________ 23 

SVETOVALNA SLUŽBA _______________________________________________________________ 25 

SODELOVANJE S STARŠI _____________________________________________________________ 25 

ŠOLSKI SKLAD ______________________________________________________________________ 25 

PRAVILNIK O ŠOLSKEM REDU V SREDNJIH ŠOLAH ____________________________________ 26 

ŠOLSKA PRAVILA ŠOL ŠOLSKEGA CENTRA CELJE _____________________________________ 35 

PRAVILNIK O OCENJEVANJU ZNANJA V SREDNJIH ŠOLAH _____________________________ 43 

ŠOLSKA PRAVILA O OCENJEVANJU ZNANJU___________________________________________ 51 

PRAVILNIK O PRILAGODITVI ŠOLSKIH OBVEZNOSTI DIJAKU V SREDNJI ŠOLI ___________ 54 

ZAKON O ŠOLSKI PREHRANI _________________________________________________________ 57 

PRAVILA ŠOLSKE PREHRANE NA ŠOLAH ŠOLSKEGA CENTRA CELJE ____________________ 68 

2

UVOD 

Počitnice so za nami. Upam, da ste jih preživeli prijetno. Naj bo takšno tudi šolsko leto, ki ga začenjamo. Želim, da bi 

bili naši odnosi strpni in korektni ter da bi temeljili na zaupanju. Samo tako bomo lahko učitelji, dijaki in starši dosegli 

skupne zastavljene cilje: uspešno opraviti maturo po končanem šolanju na gimnaziji in se vpisati v želeni študij. 

Programa gimnazije in tehniške gimnazije sta zahtevna, zato je potreben resen in zavzet pristop k učenju že v začetku 

šolskega leta. 

Delo v novem šolskem letu bomo nadaljevali v sodobnih, lepo opremljenih učilnicah, nekatere med njimi smo v teh 

počitnicah prenovili, pridobili pa smo tudi precej novih učil in učne tehnologije. 

Želim vam prijetno počutje na naši šoli in uspešno novo šolsko leto! 

Ravnateljica 

Marija Gubenšek Vezočnik 

3

ŠOLSKI CENTER CELJE 

Ustanovitelj zavoda: 

Sedež zavoda: 

Republika Slovenija 

Pot na Lavo 22, 3000 Celje, Slovenija 

Telefon: 03/ 428 58 10 

Telefax: 03/ 428 58 80 

Internet: 

E-mail: 

Direktor zavoda: 

www.sc-celje.si/ 

info@sc-celje.si 

Igor Dosedla, univ. dipl. inž. 

ŠOLE V ZAVODU: 


Ravnateljica: Marija Gubenšek Vezočnik, univ. dipl. kem. 

Srednja šola za strojništvo in mehatroniko in medije 

Ravnatelj: Ludvik Aškerc, univ. dipl. inž. 

Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo 

Ravnatelj: Mojmir Klovar, univ. dipl. inž. 

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja 

Ravnateljica: Irena Posavec, univ. dipl. inž. 

Srednja šola za storitveno dejavnost in logistiko 

Ravnateljica: Veronika Kokot, univ. dipl. inž. 

Višja strokovna šola 

Ravnatelj: Alojz Razpet, univ. dipl. inž. 

4

GIMNAZIJA LAVA 

Sedež šole: 

Pot na Lavo 22, 3000 Celje, Slovenija 

Telefon: 03/ 428 58 32 

Telefax: 03/ 428 58 80 

Internet: 

www.sc-celje.si/gl 

E-mail: 

gl@sc-celje.si 

Ravnateljica: 

Marija Gubenšek Vezočnik, univ. dipl. kem. 

Pomočnik ravnateljice: Peter Juvančič, univ. dipl. inž. 

Svetovalna delavka: 

Mojca Bučar Trotovšek, univ. dipl. psih. 

Tajnica: 

Tanja Potočnik 

Organi šole: 

* ravnateljica 

* pomočnik ravnateljice 

* učiteljski zbor 

* oddelčni učiteljski zbor 

* razredniki 

* strokovni aktivi 

* svet staršev 

* skupnost dijakov 

PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA 

Na Gimnaziji Lava izobražujemo dijake po dveh programih: gimnazija in tehniška gimnazija. Od leta 2004/2005 imamo 

v gimnazijskem programu tudi evropski oddelek. Dijaki evropskega oddelka se poglobljeno učijo tujih jezikov, kot 

načini učenja pa prevladujejo medpredmetno povezovanje, projektno delo ter narodno in mednarodno sodelovanje. 

Šolski razvojni tim v projektu Posodobitev gimnazije intenzivno sodeluje s Konzorcijem splošnih in Konzorcijem 

strokovnih gimnazij, v sodelovanju s strokovnimi aktivi na šoli pa načrtuje uvajanje novosti, med katerimi so 

medpredmetne povezave in projektno delo, ki smo jih kot sodobne oblike dela že uporabljali v evropskih oddelkih. 

Posebno skrb namenjamo sodobni učni tehnologiji in strokovnemu izpopolnjevanju učiteljev, kar je enako 

pomembno, kot so dobri medčloveški odnosi med dijaki, njihovimi starši in učitelji za katere si prizadevamo in nam 

pomagajo tudi pri doseganju boljših učnih rezultatov. 

Obdržali smo tudi načelo izbirnosti, ki dijakom pri nerazporejenih urah v 2. letniku gimnazije omogoča učenje 

3. tujega jezika ali informatike ter umetniško ustvarjalnost in poustvarjalnost. 

Letos izvajamo pouk 3. tujega jezika (španščina in francoščina) tudi v 3. letniku. 

Naša skrb bo poleg kakovostnega pouka tudi poglabljanje znanja na različnih predmetnih področjih, širjenje 

kulturnega obzorja, razvijanje ustvarjalnih in poustvarjalnih zmožnosti, predvsem pa razvijanje pozitivnega odnosa do 

sebe in okolja. 

5

PREDMETNIKI 

PREDMETI 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 

Št. ur na 

Št. ur na teden Št. ur na teden Št. ur na teden 

teden 

Izb. pr. Prip. na SM Prip. na SM 

Slovenščina 4 4 1 4 1 4 1 

Matematika 4 4 4 1 4 1 

Prvi tuji jezik (AN, NE) 3 3 3 3 1 

Drugi tuji jezik (AN, NE, FR, ŠP) 3 3 3 1 3 2 

Zgodovina 2 2 1 2 2 3 

Športna vzgoja 3 3 3 3 

Glasba 2 

Likovna umetnost 2 

Geografija 2 2 2 4 

Biologija 2 2 2 1 4 

Kemija 2 2 2 1 4 

Fizika 2 2 1 2 1 4 

Psihologija 2 6 

Sociologija 2 

Filozofija 2 

Informatika 2 2 

Tretji tuji jezik (FR, ŠP) 2 2* 

OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE – 

letni fond ur 

* - nadaljevanje pouka 3. tujega jezika 

90 90 90 30 

GIMNAZIJA: EVROPSKI ODDELEK 


Št. ur na Št. ur na Št. ur na teden 

Št. ur na teden 

teden teden 

Prip. na SM 

Prip. na SM 

OBVEZNI ŠTIRILETNI PREDMETI 

Slovenščina 4 4 4 4 1 

Matematika 4 4 4 4 1 

TJ 1: angleščina/nemščina 3 3 3 3 1 

TJ 2: francoščina/nemščina/španščina 3 3 3 1 3 2 

Zgodovina 2 2 2 2 3 

Športna vzgoja 3 3 3 3 

OBVEZNI PREDMETI 

Glasba 2 

Likovna umetnost 2 

Geografija 2 2 2 4 

Biologija 2 2 2 1 4 

Kemija 2 2 2 1 4 

Fizika 2 2 2 1 4 

Psihologija 2 6 

Sociologija 2 

Filozofija 2 

Informatika 2 

IZBIRNI PREDMETI - 

Evropske študije - 2 

Družbene vloge slovenščine - 1 

Slovenija v svetu - 3* 

Kultura in civilizacija - - 2 

Slovenska književnost in prevodi 1 

OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE – letni fond ur 90 90 90 30 

* 1 ura pouka se izvaja na mednarodni izmenjavi dijakov. 

6

IZVEDBENI PREDMETNIK TEHNIŠKE GIMNAZIJE 


Št. ur na Št. ur na teden Št. ur na teden Št. ur na teden 

teden Prip. na SM Prip. na SM Prip. na SM 

Slovenščina 4 4 / 4 / 4 1 

Matematika 4 4 / 4 / 4 1 

Prvi tuji jezik (AN, NE) 3 3 / 3 / 3 1 

Drugi tuji jezik (AN, NE, FR, ŠP) 3 3 / 3 / 3 2 

Zgodovina 2 2 / 2 / 3 

Športna vzgoja 3 3 / 3 / 3 

Glasba 

/ / 

Likovna umetnost 

Geografija 

2 

2 2 / / 

Biologija 2 2 / / 

Kemija 2 2 / / 

Fizika 2 2 / 2 / 2 3 

Psihologija 2 / / 

Sociologija / 2 / 

Informatika 3 / / 

Izbirni strokovni maturitetni 

2 / 3 / 3 

predmet* 

Laboratorijske vaje 2 / 2 / 2 

Izbirni strokovni predmet / 3 / 3 

Obvezne izbirne vsebine – letni 

fond ur 

90 90 90 30 

* Dijaki v 2. letniku izberejo enega od izbirnih strokovnih maturitetnih predmetov: elektrotehniko, mehaniko ali računalništvo. 

ZAKLJUČEK IZOBRAŽEVANJA 

SPLOŠNA MATURA 

Štiriletno šolanje po programu gimnazije in programu tehniške gimnazije se zaključi s splošno maturo. 

Splošna matura je državni izpit, pri katerem izpitna vprašanja, kriterije ocenjevanja in postopek ocenjevanja določi 

Republiška maturitetna komisija za splošno maturo. Učitelji na gimnazijah ocenjujejo le ustni del izpita pri 

materinščini, matematiki in tujih jezikih, pisni del pri zgodovini ter laboratorijske vaje pri fiziki, kemiji in biologiji, 

terenske vaje pri geografiji ter seminarske naloge pri sociologiji, psihologiji in strokovnih predmetih v tehniški 

gimnaziji. 

Obvezni maturitetni predmeti so: slovenščina, matematika in prvi tuji jezik. 

Izbirna maturitetna predmeta (lahko tudi tri) izbere dijak iz ponudbe šole. 

Naša šola ponuja naslednje izbirne maturitetne predmete: 

v programu gimnazije biologijo, fiziko, kemijo, geografijo, zgodovino, angleščino, nemščino, francoščino, 

sociologijo, psihologijo in informatiko; 

v programu tehniške gimnazije elektrotehniko, računalništvo, mehaniko, fiziko in zgodovino; 

Opravljena splošna matura je splošen pogoj za univerzitetni študij. Če je vpis na posamezno fakulteto omejen, razvrsti 

fakulteta kandidate v skladu z razpisnimi merili, ki vključujejo uspeh na splošni maturi ter uspeh v tretjem in četrtem 

letniku gimnazije. 

7

UČITELJSKI ZBOR ŠOLE 

UČITELJI SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH 

IN STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV 

UČITELJI, KI IMAJO DOMICIL NA GIMNAZIJI LAVA: 

IME IN PRIIMEK 

Izobrazba, naziv, študijski predmet 

MARIJA GUBENŠEK VEZOČNIK 

univ. dipl. kem., svetnica 

PETER JUVANČIČ 

univ. dipl. inž. kem. inž., svetovalec 

VITOMIR BABIČ 

magister znanosti 

profesor fizike, svetnik 

SIMONA BREČKO 

magistrica znanosti 

profesorica angleščine in nemščine, 

svetovalka 

MOJCA BUČAR TROTOVŠEK 

univ. dipl. psihologinja, svetovalka 

HELENA CIZEJ 

profesorica geografije in sociologije, 

mentorica 

ANDREJKA DEBELAK ARZENŠEK 

profesorica kemije, mentorica 

SANDRA ĐULABID, 

profesorica španščine in francoščine, 

mentorica 

DARINKA GREŠAK 

profesorica geografije in sociologije, 

svetnica 

ROMANA GROŠELJ 

univ. dipl. psihologinja, mentorica 

VALENTINA HRASTNIK 

profesorica slovenščine, svetovalka 

METKA JAGODIČ POGAČAR 

profesorica glasbe, svetnica 

SIMONA JEREB 


IRMA JERIČ 

profesorica športne vzgoje, svetovalka 

Razredništvo POUČUJE PREDMETE IN ODDELKE 

Zadolžitve, mentorstvo, (izven)šolske funkcije 

RAVNATELJICA 

predsednica šolske maturitetne komisije 

1. c POMOČNIK RAVNATELJICE 

član ŠMK in namestnik predsednice 

KEMIJA 

1. b, 1. c, 2. c, 2. e, 3. a, 3. c 

priprave na maturo (3. letnik) 

1. b FIZIKA 

1. b, 1. c, 1. e, 2. b, 2. c, 3. b, 3. d, 


FIZIKA IZBIRNO 

2. letnik 

član državne komisije za splošno maturo iz fizike in glavni 

ocenjevalec 

3. a ANGLEŠČINA 1 

1. b, 3. a 

NEMŠČINA 2 

1. abce, 2. ce, 3. f, 4. abe, 4. d 


svetovalna delavka 

GEOGRAFIJA 

1. d, 1. e, 2. a, 2. e, 3. c 

3. b KEMIJA 

1. a, 1. d, 2. a, 2. b, 2. d, 3. b, 3. d 


vodja aktiva učiteljev biologije in kemije 

ŠPANŠČINA 2 

1. bc 

ŠPANŠČINA 3 

2. letnik, 3. letnik 

2. b GEOGRAFIJA 

1. a, 1. b, 1. c, 2. b, 3. a, 3. b, 3. d 


PSIHOLOGIJA 

2. a, 2. b, 2. c, 2. d, 2. e 


4. c SLOVENŠČINA 

3. e, 4. c 

GLASBA 

1. a, 1. b, 1. c, 1. d 

4. f SLOVENŠČINA 

1. c, 1. e, 2. d, 4. a, 4. f 

SLOVENŠČINA IZBIRNO 

2. letnik 

vodja aktiva učiteljic slovenščine 

ŠPORTNA VZGOJA 

1. a, 2. ad, 3. a, 3. de, 4. a, 4. de 

8



SREČKO JOŠT 

profesor športne vzgoje, svetovalec 

DARJA KAPUS LEBAN 

profesorica nemščine in zgodovine, 

svetovalka 

ZDRAVKO KARNER 

profesor zgodovine in sociologije, mentor 

MIHAELA KOŠTOMAJ 


profesorica matematike, mentorica 

KARMEN KOTNIK 

univ. dipl. inž. računalništva, svetovalka 

PETRA KOTNIK 

profesorica francoščine in slovenščine , 

svetovalka 

LUCIJANA KRAČUN BERC 


profesorica matematike, svetovalka 

DAVID KRAŠOVEC 

doktor znanosti 

MARIJA KRESNIK 

univ. dipl. biologinja, svetovalka 

BOGOMIL KROPEJ 

profesor sociologije in filozofije, mentor 

JANA KVAS 


profesorica slovenščine, svetnica 

SAVA MALENŠEK KUČIČ 

profesorica športne vzgoje, svetovalka 

(nadomešča jo LEON JOŠT, profesor 

športne vzgoje) 

MARIJANA MARINŠEK 

profesorica angleščine, mentorica 

BREDA MARUŠIČ 





1. a, 2. e, 3. bf, 3. de, 4. abc, 4. f 

vodja aktiva športne vzgoje 

3. d NEMŠČINA 1 

4. a 

višja raven (4. letnik) 

NEMŠČINA 2 

1. abe, 1. d, 2. ce, 3. b, 3. d, 4. b 


ZGODOVINA 

1. a, 1. b, 1. c, 1. d, 2. a, 2. d, 2. e, 3. d, 3. e, 3. f, 4. b 

2. e MATEMATIKA 

2. e, 3. f, 4. b, 4. e 


RAČUNALNIŠTVO 

2. e, 4. ef 

RAČUNALNIŠKI SISTEMI IN OMREŽJA 

4. ef 

LABORATORIJSKE VAJE 

4. ef 

tajnica šolske komisije za splošno maturo 

vodja aktiva učiteljev informatike in strok. predmetov na teh. 

gimnaziji 

porodniški dopust 


gostujoči učitelj za francoščino 

2. a BIOLOGIJA 

1. a, 1. e, 2. a, 2. d, 3. a, 3. c, 3. d 

priprave na maturo (3. in 4. letnik) 

FILOZOFIJA 

4. a, 4. b, 4. c, 4. d 

SOCIOLOGIJA 

3. c 


SLOVENŠČINA 

1. b, 2. b, 3. b, 3. d, 4. b 

članica ŠMK 

predsednica državne komisije za poklicno maturo iz slovenščine 


1. be, 1. cd, 2. c, 2. be, 3. bf, 3. c, 4. b 

4. e ANGLEŠČINA 1 

1. a, 1. d, 3. b, 3. c, 3. e, 4. e 


ANGLEŠČINA IZBIRNO 

2. letnik 

ANGLEŠČINA 2 

4. a 

3. c SLOVENŠČINA 

2. a, 3. c, 3. f, 4. d, 4. e 

DRUŽBENE VLOGE SLOVENŠČINE 

2. b 

9



BRIGITA MASTNAK 


HELENA NARDIN 

profesorica biologije, svetovalka 

DRAGICA PAVŠEK GUZEJ 


profesorica matematike, svetnica 

KATARINA PETAČ 

profesorica slovenščine, mentorica 

MILAN PIVEC 

profesor zgodovine in sociologije, 

svetovalec 

MOJCA POHARC 


svetovalka 

DARJA POVŠE 

profesorica umetnostne zgodovine, 

svetovalka 

ALBIN PUČNIK 

univ. dipl. inž. fizike, mentor 

ANJA RAMŠAK 

profesorica angleščine, svetovalka 

GABRIJELA SELEVŠEK 

profesorica matematike, svetnica 

IVAN STEGNE 

profesor fizike, svetovalec 

DAMIR ŠKETA 

profesor športne vzgoje, mentor 

TATJANA ŠTORMAN 



TOMISLAV VIHER 

univ. dipl. organizator, mentor 

ANDREJA VIPOTNIK RAVNAK 


profesorica angleščine, svetovalka 



3. e MATEMATIKA 

1. b, 1. e, 1. c, 2. c, 3. e 

4. a BIOLOGIJA 

1. b, 1. c, 1. d, 2. b, 2. c, 2. e, 3. b 

priprave na maturo (3. in 4. letnik) 

vodja šolskega razvojnega tima 

MATEMATIKA 

1. a, 3. a, 3. c, 4. a 

vodja aktiva učiteljev matematike in fizike 

1. d SLOVENŠČINA 

1. a, 1. d, 2. c, 2. e, 3. a, 

SLOVENSKA KNJIŽEVNOST IN PREVODI 

4. b 

koordinatorka pevskega zbora 

mentorica dijaške skupnosti 

ZGODOVINA 

2. b, 2. c, 3. a, 3. b, 3. c, 4. a, 4. c, 4. d 


ZGODOVINA IZBIRNO 

2. letnik 

vodja aktiva učiteljev družboslovnih predmetov, geografije in 

umetnosti 

2. c ANGLEŠČINA 1 

2. c, 3. d, 4. c, 4. d 

NEMŠČINA 2 

2. d, 3. ae, 3. c 

vodja aktiva učiteljev tujih jezikov 

LIKOVNA UMETNOST 

1. a, 1. b, 1. c, 1. d, 1. e 

FIZIKA 

1. a, 1. d, 2. a, 3. a, 3. c 


3. f ANGLEŠČINA 1 

1. c, 1. e, 2. b, 2. e, 3. f, 4. a, 4. f 


4. d MATEMATIKA 

1. d, 4. c, 4. d, 4. f 

FIZIKA 

2. e, 3. e, 3. f, 4. e, 4. f 



1. be, 1. cd, 2. acd, 2. b, 4. c, 4. de 

tajnik šolske komisije za spl. maturo 

2. d MATEMATIKA 

2. a, 2. b, 2. d, 3. b, 3. d 

koordinatorica tima za nadarjene dijake 

1. e INFORMATIKA 

1. a, 1. b, 1. c, 1. d, 1. e 

INFORMATIKA IZBIRNO 

2. letnik 


2. e 

organizator OIV 


10



POLONCA ZALOKAR 



svetovalka 



4. b ANGLEŠČINA 1 

2. a, 2. d, 4. b 

NEMŠČINA 2 

1. a, 1. c, 2. a, 2. b 

SLOVENIJA V SVETU (NE) 

2. b 

KULTURA IN CIVILIZACIJA (NE) 

3. b 

koordinatorica projektnega tima v EO 

UČITELJI, KI IMAJO DOMICIL NA OSTALIH ŠOLAH ŠOLSKEGA CENTRA CELJE: 


(izobrazba, naziv, študijski predmet) 

MILAN ANDRID 

profesor zgodovine in sociologije, svetovalec 

LUCIJA BRATINA PEŠEC 

profesorica angleščine in nemščine, mentorica 

ANTON GLUŠIČ 

univ. dipl. inž. strojništva, svetovalec 

IRENA HREN 

profesorica nemščine in italijanščine, svetovalka 

BOJAN KLAKOČER 

univ. dipl. inž. strojništva, svetnik 

ARNOLD LEDL 

univ. dipl. inž. arhitekture, svetovalec 

KATARINA OBREZA 

profesorica zgodovine in geografije, mentorica 

STANE RAVNAK 

univ. dipl. inž. elektrotehnike, svetovalec 

MARKO VREČKO 

dipl. inž. elektrotehnike 

SAŠI PEŠEC 

profesor angleščine in francoščine, svetovalec 

JADRANKA SELES 

profesorica zgodovine in sociologije, svetnica 

Domicil POUČUJE PREDMETE IN ODDELKE 

zadolžitve, mentorstvo, (izven)šolske funkcije 

SŠGVO SOCIOLOGIJA 

3. a, 3. b, 3. d, 3. e, 3. f 

SŠSMM NEMŠČINA 2 

4. f 

SŠSMM LABORATORIJSKE VAJE 

2. e, 3. ef 

VSŠ NEMŠČINA 2 

3. ae, 4. ae, 4. c 

SŠSMM MEHANIKA 

2. e, 3. ef, 4. ef 


4. ef 

SŠGVO GRADBENIŠTVO 

3. ef, 4. ef 

SŠKER GEOGRAFIJA 

2. c, 2. d 

SŠKER ELEKTROTEHNIKA 

2. e, 3. ef, 4. ef 


2. e 4. ef 

SŠKER ELEKTRONIKA 

3. ef, 4. ef 


3. ef 

Srednja FRANCOŠČINA 2 

ekonomska 1. b, 2. bc, 3. bc, 4. b 

šola Celje priprave na maturo (3. in 4. letnik) 

SLOVENIJA V SVETU (FR) 

2. b 

KULTURA IN CIVILIZACIJA (FR) 

3. b 

FRANCOŠČINA 3 

Srednja 

šola za 

hortikultur 

o in 

vizualne 

umetnosti 

2. in 3. letnik 

ZGODOVINA 

1. e 

EVROPSKE ŠTUDIJE 

3. b 

11

PRIPRAVNICE: 

Ime in priimek 

NINA JELEN, profesorica matematike 

SARA KOKOTEC, profesorica športne vzgoje 

INES VRABEC, profesorica slovenščine 

Mentorica 

GABRIJELA SELEVŠEK, profesorica matematike 

IRMA JERIČ, profesorica športne vzgoje 

SIMONA JEREB, profesorica slovenščine 

STROKOVNI SODELAVCI: 


(izobrazba, naziv) 

ALEKSANDAR BOŽINOVID 

laboratorijski tehnik 

ZORAN JAZBINŠEK 

gimnazijski maturant 

BEATA TURNŠEK 

inž. živilstva 

TANJA POTOČNIK 

poslovna sekretarka 

Delovno mesto in zadolžitve 

laborant za biologijo 

laborant za fiziko 

laborantka za kemijo 

poslovna sekretarka 

KNJIŽNIČARJI: 


(izobrazba, naziv) 

JANA GOLOB ČUJEŽ 

univ. dipl. bibliotekarka in slovenistka, mentorica 

ANDREJ JAZBEC 

univ. dipl. bibliotekar 

NEVENKA POTEKO 

univ. dipl. bibliotekarka, svetovalka 

12

ORGANIZACIJA POUKA 

GIMNAZIJA 

Število dijakov 

Razred Razrednik Moški Ženske Skupaj 

1. a Albin Pučnik 18 12 30 

1. b mag. Vitomir Babič 8 18 26 

1. c Peter Juvančič 10 19 29 

1. d Katarina Petač 13 16 29 

Skupaj 1. l. 49 65 114 

2. a Marija Kresnik 8 16 24 

2. b Darinka Grešak 8 24 32 

2. c Mojca Poharc 11 16 27 

2. d mag. Tatjana Štorman 11 16 27 

Skupaj 2. l. 38 72 110 

3. a mag. Simona Brečko 10 19 29 

3. b Andrejka Debelak Arzenšek 5 22 27 

3. c Breda Marušič 11 19 30 

3. d Darja Kapus Leban 5 18 23 

Skupaj 3. l. 31 78 109 

4. a Helena Nardin 12 20 32 

4. b mag. Polonca Zalokar 7 16 23 

4. c Valentina Hrastnik 11 20 31 

4. d Gabrijela Selevšek 9 24 33 

Skupaj 4. l. 39 80 119 

TEHNIŠKA GIMNAZIJA 

Število dijakov v programu 157 295 452 

Število dijakov 

Razred Razrednik Moški Ženske Skupaj 

1. e Tomislav Viher 18 1 19 

Skupaj 1. l. 18 1 19 

2. e mag. Mihaela Koštomaj 24 2 26 

Skupaj 2. l. 24 2 26 

3. e Brigita Mastnak 22 0 22 

3. f Anja Ramšak 21 3 24 

Skupaj 3. l. 43 3 46 

4. e Marijana Marinšek 19 1 20 

4. f Simona Jereb 20 0 20 

Skupaj 4. l. 39 1 40 

Število dijakov v programu 124 7 131 

Število dijakov na šoli 281 302 583 

POTEK POUKA 

Pouk poteka v dopoldanskem času, in sicer od 8.00 do 14.25 (izjema je pouk športne vzgoje in nekaterih drugih 

predmetov). V sredo se konča po 7. učni uri, potem potekajo interesne dejavnosti dijakov. 

13

ŠOLSKI KOLEDAR 2011/2012 

Ocenjevalna obdobja: 

1. ocenjevalno obdobje: četrtek, 1. 9. 2011 – petek, 13. 1. 2012 

2. ocenjevalno obdobje: poned., 16. 1. 2012 – četrtek, 21. 6. 2012 

poned., 16. 1. 2012 – poned., 25. 5. 2012 

za dijake zaključnega letnika 

Redovalne konference: 

1. redovalna konferenca: 17. 1. 2012 

2. redovalna konferenca: 24. 5. 2012 

22. 6. 2012 

Roditeljski sestanki: 

7. 9. 2011 (za 1. letnik), 12. 9. 2011 (za 4. letnik), 3. 10. 2011 (za 2. in 3. letnik) in 

5. 12. 2011, 6. 2. 2012 (za vse oddelke) ter 7. ali 8. 5. 2012 (za nezaključne letnike). 

Počitnice: 

jesenske: od 2. 11. 2011 do 4. 11. 2011 

novoletne: od 27. 12. 2011 do 30. 12. 2011 

zimske: od 20. 2. 2012 do 24. 2. 2012 

prvomajske: 30. 4. 2012 

Prazniki: 

2011: 31.10., 1. 11., 25.12., 26.12. 

2012: 1. 1., 2. 1., 8. 2., 9. 4., 27. 4., 1. 5., 2. 5., 25. 6. 

Menjava urnika: 

ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja, 16. 1. 2012 

Dan šole (delovni dan): 20. 4. 2012 

Informativna dneva: 

10. 2. 2012 in 11. 2. 2012 

Dneva odprtih vrat: 

25. 10. 2011 in 19. 4. 2012 

Maturantski ples: 28. 1. 2012 

Skupne govorilne ure: Vsak 1. ponedeljek v mesecu ob 17. uri do vključno maja 2012. V času opravljanja pisnih in 

ustnih izpitov splošne mature urnik objavljenih govorilnih ur ne velja. Priporočamo, da se 

starši takrat/v času mature, javijo v šoli samo v nujnih primerih. 

Priprava na splošno maturo: torek, 29. 5. do petka, 1. 6. 2012. 

Izpitni roki: 

29. 5. 2012 izboljševanje ocen za dijake zaključnih letnikov (dopolnilni izpit) 

28. 6. 2012 pričetek izpitov – spomladanski rok 

16. 8. 2012 pričetek izpitov – jesenski rok 

Splošna matura: 

Koledar ureja Državni izpitni center. 

14

IZPITI 

Na Gimnaziji Lava lahko opravljajo dijaki sprejemne, predmetne, dopolnilne in popravne izpite. 

Pri sprejemnem izpitu se preizkusijo nadarjenost oziroma sposobnosti dijaka, lahko pa tudi znanje jezikov, če so v 

skladu z izobraževalnim programom pogoj za vpis. 

Predmetni izpit: opravlja ga dijak v predzadnjem in zadnjem letniku, če želi izboljšati pozitivno oceno ali dijak, ki 

hitreje napreduje, izboljšuje končno oceno pri predmeta ali se želi vpisati v drug izobraževalni program. 

Dopolnilni izpit: opravlja ga dijak, ki do zaključka pouka pri predmetu oziroma programski enoti ni bil ocenjen. 

Popravni izpit: oceni se dijakovo znanje iz predmeta, pri katerem je negativno ocenjen ob koncu pouka. 

Roki za opravljanje izpitov so določeni s šolskim koledarjem. 

Dijaki opravljajo izpite v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in na način, ki ga določijo strokovni 

aktivi. 

Pisni in ustni izpiti 

Na Gimnaziji Lava opravljajo dijaki popravne in predmetne izpite pisno in ustno pri naslednjih predmetih: 

SLO MAT AN1 AN2 NE1 NE2 ŠP3 

FR2 FR3 ELE MEH RAČ GRA 

izbirni maturitetni predmeti v zaključnem letniku. 

Dijak opravi najprej pisni del izpita, nato pa ne glede na izid pisnega dela opravlja še ustni del. Pri ustnem delu izpita 

se najprej 15 minut pripravlja in nato še isti dan odgovarja pred tričlansko komisijo največ 20 minut. Po izpitu ga 

predsednik komisije seznani z izidom izpita. 

Pisni del izpita traja od 45 minut do 90 minut. 

Ustni izpiti 

Na Gimnaziji Lava opravljajo dijaki popravne in predmetne izpite samo ustno pri naslednjih predmetih: 

ZGO GEO BIO KEM FIZ PSI 

SOC ELK RSO LUM GLA INF 

To ne velja za izbirni maturitetni predmet v zaključnem letniku. 

Dijak se pripravlja 15 minut in nato odgovarja pred tričlansko komisijo največ 30 minut. Po izpitu ga predsednik 

komisije seznani z izidom izpita. 

15

DIJAKI S STATUSI 

Prilagajanja šolskih obveznosti dijakom, ki se vzporedno izobražujejo ali pripravljajo na mednarodna tekmovanja v 

znanju, in tistim, ki so perspektivni ali vrhunski športniki, ureja Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti (UL 

38/2009). 

Ta pravilnik ureja: 

– status dijaka, ki se vzporedno izobražuje; 

– status dijaka tekmovalca; 

– status dijaka perspektivnega športnika; 

– status dijaka vrhunskega športnika. 

Predlog za pridobitev statusa pisno vložijo dijakovi starši oziroma zakoniti zastopniki ali polnoletni dijak; priložijo tudi 

ustrezna potrdila. 

O dodelitvi statusa odloča ravnateljica po pridobitvi mnenja oddelčnega učiteljskega zbora. 

Pravice in obveznosti dijaka s statusom se določijo z dogovorom o prilagajanju šolskih obveznosti (dijak prejme sklep 

o dodelitvi statusa). 

Pridobitev posebnega statusa 

Poleg statusa dijaka, ki ga ureja Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti, lahko po sklepu kolegija (z dne 21. 9. 2000) 

dobi dijak, če to želi: 

 

 

status športnika, če sodeluje v ŠKL kot član košarkarske ekipe, plesno-navijaške skupine ali akrobatske skupine; 

status kulturnika, če sodeluje v pevskem zboru Šolskega centra Celje ali v gledališki skupini. 

Predlog za pridobitev posebnega statusa pisno vložijo dijakovi starši oziroma zakoniti zastopniki ali polnoletni dijak. 

Poseben status omogoča dijakom naslednje: 

odsotnost od pouka v času naštetih dejavnosti, 

dogovorno ocenjevanje znanja v obdobju trajanja dejavnosti, 

druge medsebojne pravice in obveznosti. 

Pravice in obveznosti dijaka s posebnim statusom se določijo z dogovorom o prilagajanju šolskih obveznosti. 

SKUPNOST DIJAKOV 

Program dela skupnosti dijakov naše šole za šolsko leto 2010/2011 obsega izvolitev odbora skupnosti dijakov (iz 

vsakega oddelka po en predstavnik), sodelovanje pri kulturnih, športnih in dobrodelnih dejavnostih, sodelovanje z 

drugimi šolami in raznimi organizacijami v naši regiji, sodelovanje z dijaškim parlamentom in drugimi dijaškimi 

organizacijami, izpeljavo dobrodelne akcije, okrasitev hodnikov pred prazniki ter predajo ključa ob koncu šolskega 

leta. Vodja dijaške skupnosti je Katarina Petač. 

OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE 

Obvezne izbirne vsebine se od običajnega pouka razlikujejo po načinu izvajanja in po vsebini. Delno potekajo ob 

pouku, delno pa v strnjeni obliki. Med obvezne izbirne vsebine sodijo športni dnevi, kulturne dejavnosti (ogledi 

filmskih in gledaliških predstav, letni koncert pevskega zbora), državljanska kultura, umetniške vsebine, zdravstvena 

vzgoja in druga področja, ki so obvezna za vse dijake. Dijaki lahko skupaj s svojimi učitelji pripravijo tudi zanimive 

ekskurzije. 

Dijakom, ki se v svojem prostem času že sicer udejstvujejo v različnih šolskih in izvenšolskih interesnih dejavnostih 

(trenirajo v športnem klubu, plešejo v plesni šoli, obiskujejo glasbeno šolo, pojejo pri pevskem zboru...), se ta njihova 

16

aktivnost šteje kot obvezna izbirna vsebina. Dijak mora v tem primeru oddati razredniku do konca maja vsa potrebna 

dokazila o opravljenih dejavnostih. 

Učitelji vsako leto pripravimo bogato ponudbo lastnih programov, naši dijaki pa lahko izbirajo tudi programe zunanjih 

institucij in posameznikov, predvsem iz Kataloga obveznih izbirnih vsebin, ki ga pripravi Zavod RS za šolstvo. 

Pregled dejavnosti OIV 

1. letnik (90 ur) Gimnazija Tehniška gimnazija 

Kulturne dejavnosti (izvajajo se med šolskim letom): 

ekskurzija 6 ur 6 ur 

gledališki abonma 8 ur 8 ur 

filmski abonma 6 ur 6 ur 

letni koncert pevskega zbora 2 uri 2 uri 

Športne dejavnosti: 

jesenski športni dan 6 ur 6 ur 

spomladanski športni dan 6 ur 6 ur 

1. Knjižničnoinformacijska znanja 12 ur 12 ur 

2. Učenje učenja 6 ur 6 ur 

3. Zdravstvena vzgoja 12 ur 12 ur 

4. Glasba (ekskurzija) 6 ur 

5. Likovna umetnost (ekskurzija) 6 ur 6 ur 

6. Projektno delo (izvaja se pri informatiki) 14 ur 20 ur 

Skupaj 90 ur 90 ur 

Za izbiro po katalogu - - 


1. Kulturne dejavnosti (izvajajo se med šolskim letom): 


gledališki abonma 8 ur 8 ur 

filmski abonma 6 ur 6 ur 


2. Športne dejavnosti: 



3. Knjižničnoinformacijska znanja 6 ur 6 ur 

4. Podjetništvo 30 ur 

5. Zdravstvena vzgoja 3 ure 3 ure 


Za izbiro po katalogu* 46 ur * 16 ur 


1. Kulturne dejavnosti (izvajajo se med šolskim letom): 

Filmski abonma 6 ur 6 ur 





3. Tečaj prve pomoči 16 ur 16 ur 

4. Spoznavanje družbene ureditve in vzgoja za mir in 

16 ur 16 ur 

nenasilje 

5. Naravoslovni tabor 6 ur 6 ur 

6. Zdravstvena vzgoja 2 uri 2 uri 

7. Šolski razvojni projekt 15 ur 


Za izbiro po katalogu* 30 ur 15 ur 

17


1. Kulturna dejavnost: 






Za izbiro po katalogu - - 

* Dijakom evropskega oddelka ni potrebno izbrati dodatnih vsebin iz kataloga. 

Ekskurzije 

Ekskurzije bodo medpredmetne ali enopredmetne. Vsebinsko in časovno se bodo čim bolj ujemale z učno vsebino. 

PONUDBA LASTNIH PROGRAMOV OBVEZNIH IZBIRNIH VSEBIN 

RAZISKOVALNO DELO 

V različnih obdobjih je raziskovanje pri vsakem od nas različno intenzivno. V Mestni občini Celje se pri tej dejavnosti 

trudijo spodbujati osnovnošolce in srednješolce že 34 let. V vseh teh letih so se v aktivnosti uspešno vključevali tudi 

dijaki Gimnazije Lava in praviloma dosegali zelo dobre rezultate. Njihovo delo so spremljali in usmerjali mentorji in 

koordinatorji raziskovalnega dela. Najboljše raziskovalce ob zaključku šolskega leta popeljemo na enodnevno 

ekskurzijo po Sloveniji. K raziskovanju vabimo mentorje in dijake tudi v tem šolskem letu. Koordinator raziskovalnega 

dela je Tomislav Viher. 

POGLABLJANJE ZNANJA IZ MATERINŠČINE 

Dijaki, ki čutijo posebno naklonjenost do materinščine, bodo poglabljali svoje znanje ob predpisanih tematskih sklopih 

in se udeležili šolskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje. Najboljši med njimi bodo tekmovali tudi na regijski in 

državni ravni. Mentorici sta Simona Jereb in Katarina Petač. 

GLEDALIŠKI ABONMA 

Dijaki Gimnazije Lava vsa leta obiskujejo Slovensko ljudsko gledališče v Celju; tudi v letošnjem šolskem letu si bodo 

prvi in drugi letniki ogledali v okviru OIV dve uprizoritvi. Koordinatorica je Breda Marušič. 

PRIPRAVA KULTURNEGA PROGRAMA ZA PRIREDITVE 

Dejavnost je namenjena dijakom, ki želijo javno nastopati (deklamirati, recitirati, tudi igrati). Število srečanj bo 

odvisno od vrste prireditve, na kateri se bodo predstavili. Mentorica je Breda Marušič 

GLEDALIŠKA SKUPINA 

Člani skupine bodo spoznavali svet besedne umetnosti, namenjene zlasti otrokom, in se preizkusili v vlogi gledaliških 

ustvarjalcev. Pri pripravi šolske gledališke uprizoritve bodo razvijali zmožnost gledališkega izražanja in se seznanjali z 

raznolikostjo disciplin, ki so povezane z gledališčem. Predstavo bodo v prednovoletnem času uprizorili na šoli, svojo 

ustvarjalnost pa bodo lahko predstavili tudi širši javnosti. Mentorica je Simona Jereb. 

18

LJUBITELJI GLEDALIŠČA 

Dijaki, ki imajo radi gledališko umetnost, bodo imeli možnost obiskati različna gledališča po Sloveniji, največkrat 

Mladinsko gledališče v Ljubljani in Dramo. Število ogledov bo odvisno od repertoarja posameznega gledališča in 

zanimanja dijakov. Mentorici sta Breda Marušič in Simona Jereb. 

LITERARNI KLUB 

Dijaki bodo razvijali zmožnost izražanja v umetniški besedi. Pod mentorskim vodstvom bodo izboljševali slog pisanja 

in spoznavali kompozicijska načela. Svoje stvaritve bodo predstavili v zborniku, v vitrinah na hodniku šole in na svojih 

ter drugih literarnih prireditvah. Mentorica je Jana Kvas. 

BRALNI KROŽEK 

V bralnem klubu bomo spremljali knjižne novosti, nagrajena dela, določili bralno temo za šolsko leto 2011/12, brali 

literaturo po izbiri, spoznavali pomembnost branja za naše mišljenje in pripravili govorne nastope o prebranem. 

Pripravili bomo okroglo mizo o izbrani temi. 

Cilj dejavnosti naše skupine bo nadgrajevanje bralne zmožnosti, globlje doživljanje prebranega in zmožnost, da o 

prebranem podamo mnenje, oceno, zavzamemo stališče in poiščemo zanj ustrezni argument. Skupno ali individualno 

bomo raziskovali podatke o avtorjih, o problematiki, ki jo knjiga predstavlja, v obliki debatnih krožkov ali okrogle mize 

se pogovarjamo o literarni tematiki. 

Odzvali se bomo na določene literarne natečaje. Sodelovali bomo tudi v različnih projektih šole in izven nje ter 

obiskovali različne literarne večere. Udeležili se bomo knjižnega sejma v Ljubljani v Cankarjevem domu. Mentorica je 

Valentina Hrastnik. 

NOVINARSKI KROŽEK 

Naša dejavnost bo ustvarjanje različnih publicističnih besedil v dveh različnih medijih (TV ŠCC in spletni časopis POP- 

LAVA). Dijaki bodo lahko objavili novice, poročila, reportaže, intervjuje, ocene, komentarje, glose, strokovne članke … 

ali kar po plod njihovih opažanj. 

Dijaki se bodo poskusili kot novinarji – pisci, uredniki, napovedovalci – pa tudi kot fotografi oz. snemalci, torej glavni 

posredniki informacij o dogajanju na naši šoli. 

Svoje prispevke bodo lahko objavljali tudi v ostalih javnih občilih. Obiskali bomo RTV v Ljubljani in si ogledali 

nastajanje oddaje oz. snemalni studio. Mentorica je Valentina Hrastnik. 

BRALNA TEKMOVANJA 

Dijaki 1. in 2. letnika se bodo lahko pridružili bralnim tekmovanjem iz angleščine (mentorici Mojca Poharc in Marijana 

Marinšek), nemščine (mentorica Simona Brečko), francoščine (mentor Saši Pešec) ter španščine (mentorica Sandra 

Đulabid). 

UNESCO 

Gimnazija Lava kot Unesco ASP net šola deluje v okviru Unesco središča Celje. Kot Unesco šola se skozi vse šolsko leto 

trudimo v pouk, razredne ure in obvezne izbirne vsebine vključevati vsebine iz ASP net tem: svetovne probleme in 

vlogo OZN pri reševanju le-teh, človekove pravice, medkulturno učenje in okoljske probleme. Pri svojem delovanju 

poskušamo razvijati vse štiri Delorsove stebre izobraževanja: 1. Učiti se, da bi vedeli; 2. Učiti se, da bi znali delati; 

3. Učiti se, da bi znali živeti skupaj in 4. Učiti se biti. 

Poleg vključevanja teh tem in načel v izobraževalni proces, bomo kot vsako leto tudi v šolskem letu 2011/2012 z 

različnimi aktivnostmi obeleževali mednarodne dni ter se udeleževali nacionalnih Unesco projektov. Izvajali bomo 

tudi prostovoljne aktivnosti ter sodelovali z strokovnimi institucijami v Celju ter osnovnimi in srednjimi šolami, ki 

delujejo v Unesco središču Celje. Mentorica je Anja Ramšak. 

19

FILOZOFSKI KROŽEK 

V šolskem letu 2011/2012 bomo za zainteresirane dijake organizirali filozofski krožek. Delovanje bo potekalo po vzoru 

filokafejev, t.j. filozofske kavarne, v kateri se na filozofski metodološki način premišljujejo aktualne teme iz 

družbenega, političnega življenja. Če bodo dijaki pokazali poglobljen interes, bomo način dela preoblikovali v 

filozofske delavnice. V okviru krožka bomo organizirali tudi dodatni ter dopolnilni pouk, če bodo dijaki to želeli. 

Mentor je Bogomil Kropej. 

SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE 

Srečanja bodo namenjena vsem tistim dijakom, ki iščejo pot domov – do sebe, v svoj lastni svet in svet notranjega 

miru, sreče in izpolnitve. Iskali bomo poti, ki vodijo človeka v višjo kvaliteto življenja. Sodelovali bomo v projektu 

»Zdrava šola« in povabili na šolo zunanje sodelavce. Delavnica bo potekala enkrat ali dvakrat na teden. Mentorica je 

Dragica Pavšek Guzej. 

POGLABLJANJE ZNANJA IZ GEOGRAFIJE 

Poglabljanje znanja iz geografije je namenjeno dijakom, ki želijo izvedeti kaj več kot lahko pri pouku geografije. 

Obravnavali bomo vsebine, ki so razpisane za geografsko tekmovanje. Izvedli bomo šolsko tekmovanje in najboljši 

trije dijaki se bodo udeležili regijskega tekmovanja. Mentorica je Darinka Grešak. 

GEOGRAFSKI KROŽEK 

Glavna dejavnost krožka bo seznaniti dijake z vsebinami, ki jih zanimajo in z delom na terenu. Za popestritev si bomo 

ogledali nekaj dokumentarnih filmov in se o njih tudi pogovorili. Spremljali bomo aktualne dogodke, se pripravili na 

ekskurzije in pripravili razstave o našem potepanju doma in tujini. Mentorica je Darinka Grešak. 

ZGODOVINSKI KROŽEK 

Dijaki se bodo usposobili za znanstveno delo na področju zgodovine. Seznanili se bodo z zgodovinskimi viri in 

literaturo ter z metodologijo znanstvenega raziskovanja. Ogledali si bomo nekaj zgodovinskih oz. zgodovinsko 

dokumentarnih filmov in se pogovorili o nekaterih zgodovinskih romanih ter njihovem zgodovinskem ozadju. Mentor 

krožka je Milan Pivec. 

DEBATNI KLUB 

Dijaki bodo osvojili debatne veščine. Sestajali se bodo tedensko in se pripravljali na teme tistih turnirjev, ki se jih bodo 

udeležili. Organizirali bomo šolsko debatno tekmovanje v individualni in skupinski varianti po modelu svetovnega 

formata. Mentor je Milan Pivec. 

EKSKURZIJE PO SLOVENIJI IN PO EVROPI 

V okviru izbirnih vsebin bomo organizirali ekskurzije po Sloveniji in Evropi. Tako bomo spoznavali kulturne in družbene 

značilnosti domače pokrajine ter sosednjih držav. Na večdnevno jesensko potepanje v času počitnic se bomo letos 

odpravili v Španijo in jug Francije, kjer si bomo ogledali Barcelono z okolico ter nekaj znamenitosti v Provansi. 

Enodnevne ekskurzije bomo organizirali na Dunaj in Muenchen. Mentorja sta Darinka Grešak in Tomislav Viher. 

POGLABLJANJE MATEMATIČNIH ZNANJ 

Dijaki bodo imeli možnost poglobiti svoje znanje in spoznati nove vsebine ter reševati težje matematične probleme 

ter se tako kvalitetno pripraviti na različna tekmovanja. Srečanja bodo vsaj enkrat na teden. Mentorici sta Tatjana 

Štorman in Dragica Pavšek Guzej. 

20

LOGIKA 

Krožek je namenjen dijakom vseh letnikov, ki bi si želeli uriti logično mišljenje s pomočjo reševanja logičnih nalog in 

problemov. Hkrati pa je to tudi priprava članov na šolsko in državno tekmovanje iz logike. Mentorica je Mihaela 

Koštomaj. 

POGLABLJANJE ZNANJA IZ FIZIKE 

Glavna dejavnost članov krožka bo priprava na tekmovanja v znanju fizike, zato bomo največ časa posvetili reševanju 

nalog s preteklih tekmovanj. Znanje bomo poskušali širiti tudi prek meja ciljev, ki so zastavljeni v učnem načrtu, 

predvsem na področju moderne fizike. Med aktivnosti članov krožka bomo uvrstili tudi obiske zanimivih predavanj, 

oglede strokovnih razstav in ekskurzije. Mentorji krožka bodo učitelji fizike Ivan Stegne, Albin Pučnik in Vitomir Babič. 

POGLABLJANJE ZNANJA IZ KEMIJE 

Dejavnost bo namenjena dijakom, ki želijo pridobiti še več znanja iz kemije. Obravnavali bomo težje vsebine in s tem 

poglobili znanje iz kemije. Najboljši dijaki se bodo lahko preizkusili na državnem tekmovanju iz kemije za Preglove 

plakete. Mentorja sta Andrejka Debelak Arzenšek in Peter Juvančič. 

POGLABLJANJE ZNANJA IZ BIOLOGIJE IN POZNAVANJA SLADKORNE BOLEZNI 

Obravnavali bomo težje vsebine in s tem poglabljali znanje. Najboljši dijaki se bodo lahko preizkusili na državnem 

tekmovanju iz biologije in na državnem tekmovanju v poznavanju sladkorne bolezni. Mentorici sta Marija Kresnik in 

Helena Nardin. 

NARAVOSLOVNI TABOR 

Na tridnevnem taboru v enem izmed slovenskih CŠOD bodo lahko dijaki, ki jih zanima naravoslovje, spoznali terensko 

delo, naravne pojave, organizirali pa bomo tudi športne aktivnosti in zabavo. Mentorja sta Helena Nardin in Peter 

Juvančič. 

NARAVOSLOVJE ME ZANIMA 

Dijaki bodo raziskovali v laboratoriju in na terenu, samostojno bodo načrtovali in izvajali eksperimente, spoznavali 

nove biološke in kemijske vsebine, urejali šolske akvarije in terarije ter spremljali aktualne dogodke (strokovni članki, 

naravoslovne ekskurzije, ogledi razstav .. .). Mentorji teh dejavnosti so Marija Kresnik, Helena Nardin, Peter Juvančič 

in Andrejka Debelak Arzenšek. 

TEHNIČNO-NARAVOSLOVNA EKSKURZIJA 

Na dvodnevni ekskurziji si bomo ogledali kakšno izmed tovarn avtomobilov (BMW, Audi, VW ipd.) Popeljali nas bodo 

skozi proizvodnjo štirikolesnih ali dvokolesnih lepotcev. Poleg tega pa bomo v bližini ali na poti obiskali kakšno večje 

mesto ter kakšno od tehničnih in naravoslovnih zanimivosti v okolici. Mentor je Peter Juvančič. 

ANIMIRANI FILM 

Filmi so različne narave. Eni so igrani, drugi so dokumentarni, tretji biografski … Eden od žanrov je animirani film. 

Izdelave le-tega se bomo lotili od začetne ideje, preko scenarija, snemalne knjige do končnega izdelka. Z uporabo 

šolske tehnologije in prosto dostopnih programov bomo to naredili brez večjih težav. Dobre izdelke bomo poslali na 

nagradne natečaje. Mentor je Tomislav Viher. 

21

OBDELAVA VIDEA 

S pomočjo videa lahko predstavimo dogodke na najbolj verodostojen način. Posnamemo dogajanje, dodamo naslov, 

glavne igralce in vse skupaj zavrtimo občinstvu. Stvar vendarle ni tako preprosta. Potrebno je poznati nekaj skrivnosti 

izdelave dobrega filma. Do teh skrivnosti se bomo skušali prebiti v naših skupnih uricah. Mentor je Tomislav Viher. 

OBVLADOVANJE TIPKOVNICE 

Dijaki bodo s pomočjo ustrezne programske opreme razvijali spretnost hitrega zapisa informacije brez gledanja 

tipkovnice. To spretnost bodo razvili do ravni avtomatizma oz. refleksne uporabe tipkovnice. S tem se bo povečala 

storilnost pri uporabi informacijske tehnologije, kar bo dijakom v pomoč tudi pri pisanju seminarskih in raziskovalnih 

nalog. Mentorica je Karmen Kotnik. 

POGLABLJANJE ZNANJA IZ RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE 

Poglabljanje znanja iz računalništva in informatike je namenjeno dijakom, ki bi se radi dokazali na tekmovanjih. 

Organizirali bomo šolsko tekmovanje. Najboljši dijaki se bodo udeležili državnega tekmovanja. Mentorica je Karmen 

Kotnik. 

GRAFIČNA DELAVNICA 

Dijaki bodo spoznali klasične grafične tehnike (visoki tisk, ploski tisk in sitotisk). Spoznali bodo umetnike in njihova 

dela od 15. do 21. stoletja. Izdelali bomo svojo grafiko, si ogledali razstavo grafičnih listov drugih mojstrov ter tudi 

sami pripravili razstavo svojih likovnih del. Mentorica je Darja Povše. 

SPOZNAVANJE KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE IN SOSEDNJIH DEŽEL 

Dijaki bodo na strokovno vodenih ekskurzijah spoznali kulturno in naravno dediščino Slovenije, Avstrije, Italije in 

Nemčije. Ogledali si bomo številne razstave doma in v tujini. Spoznali bodo kulturne, naravne, zgodovinske, 

geografske in jezikovne značilnosti dežel, ki jih bomo obiskali. Mentorica je Darja Povše. 

UMETNOST POD DROBNOGLEDOM 

Krožek je namenjen dijakom, ki jih zanima umetnostna zgodovina. Skozi svetovno znana umetniška dela si bomo 

ogledali značilnosti časa, v katerem je delo nastalo. Tako se bomo spustili ne le v svet zgodovine ampak tudi v svet 

ikonografije in ikonologije ter skušali ugotoviti, kako so avtorji včasih ljudem in svetu sporočali svoja občutja in pogled 

na svet. Mentorica je Darja Povše. 

LJUBITELJI INSTRUMENTALNE GLASBE 

Dijaki, ki so obiskovali glasbeno šolo in uživajo v igranju na instrumente, se bodo v različnih zasedbah predstavljali na 

šolskih in drugih javnih prireditvah. Posebno pozornost bomo namenili komornemu muziciranju. Mentorica 

dejavnosti je Metka Jagodič Pogačar. 

PEVSKI ZBOR ŠOLSKEGA CENTRA CELJE 

Stalne dejavnosti zbora bodo: izpopolnjevanje vokalne tehnike posameznikov in skupine, korepetiranje programa, 

oblikovanje zvoka zbora, priprava programa (za tekmovanja, samostojne koncerte, revije, priložnostne nastope) in 

nastopi. 

Druge dejavnosti: avdicije za pridobitev novih pevcev (september), tridnevne intenzivne pevske vaje zunaj zavoda 

(oktober, marec), enodnevne intenzivne vaje pred tekmovanji in koncerti, božično-novoletni koncert in letni koncert v 

22

Narodnem domu. Zborovodkinja je Andreja Ocvirk, strokovno pomagata Mateja Rajh Jager in Boštjan Korošec, 

organizatorica zbora je Katarina Petač. 

ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA 

Dijaki bodo tekmovali na razrednih, medrazrednih, šolskih, občinskih, področnih in državnih tekmovanjih. Na aktivu 

športnih pedagogov Šolskega centra smo sprejeli program dela za šolsko leto 2011/2012 in določili mentorje za 

športne panoge, v katerih bomo tekmovali. 

Mentorji individualnih športnih panog na ŠC Celje : 

Barbka Dvoršek: smučanje in deskanje na snegu. 

Igor Gobec: streljanje z lokom, judo. 

Jernej Jančič: gorsko kolesarjenje, športno plezanje, streljanje z zračno puško. 

Mentorji v ekipnih športnih panogah na Gimnaziji Lava: 

Irma Jerič: 

atletika (ž), kros (ž), odbojka (ž), odbojka na mivki (ž). 

Srečko Jošt: 

nogomet (m, ž), košarka (m, ž). 

Damir Šketa: odbojka (m), atletika (m), kros (m), rokomet (ž). 

RDEČI KRIŽ 

V tem šolskem letu smo na šolskem centru Celje razvijali predvsem socialno-zdravstvene programe. Naše delo je 

slonelo na ohranjanju človeškega dostojanstva, ozaveščanju dijakov, da si sami pomagajo iz težav in da pomagajo tudi 

drugim. Na zavodu smo skrbeli za sprotno dopolnjevanje sanitetnega materiala v omaricah prve pomoči. Četrtošolci 

in tisti tretješolci, ki so že dopolnili osemnajst let, so množično zastopali naš zavod na humani akciji krvodajalstva v 

jesenskem in spomladanskem roku. Dijaki so v okviru projekta Dan odprtih vrat transfuzijskega oddelka bolnišnice 

poslušali predavanja o pomenu in potrebi krvodajalstva, darovanju organov in zaščiti pred aidsom. Mentorica je 

Marija Kresnik. 

KNJIŽNICA ZAVODA 

V šolskem letu 2011/2012 predvidevamo nakup knjižničnega gradiva v skladu s standardi in potrebami uporabnikov 

ŠCC. Knjižnični fond bomo obogatili tudi z darovi in publikacijami, ki bodo izšle na ŠCC (raziskovalne naloge, interna 

gradiva, diplomska dela, zbornik in druga gradiva). 

Skrbeli bomo za aktualen in uporaben knjižnični fond. 

Knjižnično gradivo bo obdelano po predpisih bibliotekarske stroke in zajema inventarizacijo knjižničnega gradiva, 

formalno in vsebinsko obdelavo ter tehnično opremo gradiva. 

Dejavnosti knjižnice 

Nabava, obdelava in izposoja knjižničnega gradiva. 

Vodenje statistik. 

Odpis poškodovanega, zastarelega in izgubljenega gradiva. 

Kreiranje novih zapisov v bazo COBIB. 

Izvajanje medknjižnične izposoje. 

Vodenje osebnih bibliografij raziskovalcev. 

Razstave in predstavitve knjig. 

Priprava gradiva za dan odprtih vrat in informativni dan. 

Sodelovanje z mediji in objava prispevkov. 

23

Sodelovanje z vodstvom in uporabniki knjižnice ter zunanjimi ustanovami. 

Novo oblikovanje spletne strani in posodabljanje z novicami iz šolske knjižnice. 

Individualno delo z uporabniki knjižnice poteka vsak dan. Vsebuje svetovanje uporabnikom za učinkovito izrabo 

knjižničnega gradiva. Pomoč pri iskanju gradiva in informacij za izdelavo referatov, seminarskih nalog, diplomskih del, 

skript … 

Skupinsko delo v okviru KIZ z uporabniki knjižnice zajema 11 ur v 1. letniku in 7 ur v 2. letniku. Dijaki se seznanijo z 

knjižničnim redom, spoznajo knjižnični fond, primarne in sekundarne informacijske vire, globalno informacijsko 

omrežje kot orodje za iskanje podatkov in kritično vrednotenje informacij. Spoznajo pojme citat, citiranje in referenca 

za potrebe raziskovalnega dela. 

Stalno strokovno izpopolnjevanje: 

Spremljanje novosti v bibliotekarski in pedagoški stroki. 

Udeležba na sestankih študijske skupine za knjižnično dejavnost. 

Udeležba na izobraževalnih programih IZUM-a in NUK-a. 

Sodelovanje na Sejah strokovnega sveta COBISS. 

Sodelovanje na sejah in predavanjih članov ZBDS. 

Obiski knjižnih sejmov. 

UČBENIŠKI SKLAD 

Dijaki Šolskega centra Celje si lahko tudi v šolskem letu 2011/2012 izposodijo komplete učbenikov iz učbeniškega 

sklada, ki ga predpisujejo posamezne šole. Izposodijo si lahko le celoten komplet učbenikov za posamezni letnik. 

Pogoj za izposojo kompleta je plačilo izposojevalnine, ki znaša največ 1/3 maloprodajne cene vseh v kompletu zbranih 

učbenikov. Izposojevalnino je bilo potrebno poravnati s posebno položnico, ki je bila priložena računu, in so jo dijaki 

po 18. avgustu prejeli na dom po pošti. Vse informacije o učbeniškem skladu so na spletni strani knjižnice Šolskega 

centra Celje (http://www.sc-celje.si/knj/), kjer so zbrani seznami kompletov učbenikov, cene učbeniških kompletov in 

naročilnice za posamezne smeri vseh letnikov po posameznih šolah. 

Ob koncu šolskega leta morajo dijaki učbenike vrniti šoli. Če bodo učbeniki uničeni ali izgubljeni, bo potrebno ob 

njihovi vrnitvi poravnati razliko do maloprodajne cene novih učbenikov, poleg tega pa še doplačati 2,09 EUR za 

stroške obdelave. 

GIMNAZIJA LAVA 

Letnik Število dijakov Število izp. kompletov 

1. 136 130 

2. 137 131 

3. 156 150 

4. 156 146 

Skupaj 585 557 

* podatki na dan 4. 9. 2011 

Skrbnica učbeniškega sklada za Gimnazijo Lava je Nevenka Poteko. 

24

SVETOVALNA SLUŽBA 

Stalne naloge: 

Individualno svetovanje dijakom z učnimi, osebnostnimi in drugimi težavami. 

Svetovanje staršem dijakov. 

Pomoč razrednikom in učiteljem pri delu z razredom in pri delu s posameznimi dijaki (učne in vedenjske 

težave, izostajanje od pouka, socialna problematika, dijaki s posebnimi potrebami ipd.). 

Sodelovanje na učiteljskih konferencah, roditeljskih sestankih, govorilnih urah, sodelovanje z ravnateljico, s 

pomočnikom ravnateljice, s šolskim razvojnim timom, s tajnikoma Šolske maturitetne komisije, s svetovalnimi 

delavkami drugih šol našega zavoda, s kolegijem in z direktorjem zavoda. 

Sodelovanje pri promociji šole in zavoda. 

Sodelovanje v timu zdrave šole. 

Sodelovanje v regijskem aktivu šolskih svetovalnih delavcev srednjih šol, v aktivu družboslovnih predmetov na 

šoli in v študijskem aktivu šolskih svetovalnih delavcev. 

Sodelovanje z zunanjimi institucijami (osnovne šole, srednje šole, Republiški zavod za zaposlovanje, 

Ministrstvo za šolstvo in šport, Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani, Univerze v 

Mariboru in Univerze v Novi Gorici, Dijaški dom Celje, Dispanzer za šolsko mladino, Centri za socialno delo, 

Zavod za zdravstveno varstvo in druge strokovne institucije). 

Strokovno izpopolnjevanje. 

Načrtovanje dela in pregled realizacije. 

Druge naloge: 

Aktivnosti v zvezi z vpisom novincev za šolsko leto 2012/2013 – po rokovniku Ministrstva Republike Slovenije 

za šolstvo in šport. 

Učenje učenja za dijake prvih letnikov, ki bo potekalo v času razrednih ur, v obliki projektnih dni in 

medpredmetnih povezav z učitelji pri različnih predmetih. 

Pomoč pri koordinaciji dela z nadarjenimi dijaki v skladu z novim »Konceptom odkrivanja in dela z nadarjenimi 

v srednjem izobraževanju«. 

Sodelovanje pri pripravi in spremljanju individualiziranih programov za dijake s posebnimi potrebami. 

Svetovanje dijakom gimnazije in tehniške gimnazije pri odločanju za izbirne predmete. 

Informiranje, svetovanje in pomoč četrtošolcem pri izbiri študija. 

Organizacija strokovnih predavanj za starše. 

SODELOVANJE S STARŠI 

Oblike sodelovanja staršev s šolo bodo: 

individualni pogovori z učitelji na govorilnih urah, ki potekajo tedensko, enkrat mesečno pa tudi v 

popoldanskih urah (praviloma vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 17. uri), in pogovori s svetovalno delavko; 

udeležba staršev oziroma predstavnikov staršev na razrednih urah; 

roditeljski sestanki; 

sodelovanje v svetu zavoda; 

sodelovanje v svetu staršev (starši so vanj na vsaki šoli našega centra izvoljeni na roditeljskih sestankih). 

Organizirali bomo tudi predavanja za starše. Teme in čas bomo objavili naknadno. 

ŠOLSKI SKLAD 

V zvezi z ustrezno zakonodajo je bil na šoli ustanovljen šolski sklad. Njegove naloge bodo tudi v tem šolskem letu: 

pridobivanje sredstev za financiranje nadstandardnih dejavnosti v oddelkih, ki se ne financirajo iz javnih sredstev, 

spodbujanje dejavnosti dijakov, pomoč socialno šibkim dijakom, organizacija tekmovanj, skrb za udeležbo dijakov 

na tekmovanjih itd. Podrobneje opredeljujeta delovanje šolskega sklada 135. člen Zakona o organizaciji in 

financiranju vzgoje in izobraževanja ter Pravilnik o šolskem skladu, ki ga je sprejel svet našega zavoda. 

25

Uradni list RS, št. 60/2010 

Velja od 24. 7. 2010 

Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah Na podlagi četrtega odstavka 27. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list 

RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo) in tretjega odstavka 56. člena Zakona o poklicnem in strokovnem 

izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) minister za šolstvo in šport izdaja 

PRAVILNIK O ŠOLSKEM REDU V SREDNJIH ŠOLAH 

I. SPLOŠNA DOLOČBA 

1. člen 

(vsebina pravilnika) 

Ta pravilnik določa pravice, dolžnosti in prepovedi za dijake v času organiziranega izobraževalnega dela (v 

nadaljnjem besedilu: pouk), ki se v skladu z letnim delovnim načrtom šole izvaja v šoli, na šolskih površinah ali 

drugje (v nadaljnjem besedilu: šola), način uveljavljanja pravic, izpolnjevanja dolžnosti, ukrepanje za kršitve, 

določene s tem pravilnikom in s splošnimi akti šole (v nadaljnjem besedilu: šolska pravila) ter obveznosti šole pri 

uresničevanju določb tega pravilnika. 

Pravice, odgovornosti in dolžnosti dijaka izhajajo iz statusa dijaka. 

II. PRAVICE, DOLŽNOSTI, PREPOVEDI IN AKTIVNOSTI DIJAKA 

2. člen 

(pravice dijaka) 

Dijak ima predvsem pravico do: 

– prisotnosti pri pouku, 

– kakovostnega pouka, 

– sprotne in objektivne informacije, 

– spoštovanja osebnosti, 

– upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti, 

– varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja, 

– enakopravnega obravnavanja, ne glede na spol, raso, etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine 

in druge okoliščine, 

– varnega, zdravega in vzpodbudnega delovnega okolja, 

– strokovne pomoči in svetovanja pri šolskem delu, 

– varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi, 

– delovanja v skupnosti dijakov, 

– izražanja mnenja in posredovanja predlogov, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom šole, 

– razgovora, zagovora in pritožbe v postopku ukrepanja. 

3. člen 

(dolžnosti dijaka) 

Dijak ima predvsem dolžnost, da: 

– redno in pravočasno obiskuje pouk in odgovorno izpolnjuje obveznosti, določene z izobraževalnim 

programom, letnim delovnim načrtom šole, urnikom in drugimi predpisi, 

– dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu, 

– ravna v skladu z določili tega pravilnika, s šolskimi pravili in navodili delavcev šole, 

– skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih, 

– skrbi za čisto okolje, 

– spoštuje splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur, 

26

– spoštuje pravice dijakov, delavcev šole in drugih, 

– prispeva k ugledu šole, 

– varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole, lastnino dijakov, delavcev šole ter drugih. 

4. člen 

(prepovedi) 

V šoli je prepovedano: 

– psihično in fizično nasilje, 

– kajenje, uživanje alkohola in drugih drog, 

– prisostvovanje pod vplivom alkohola in drugih drog, 

– posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog, 

– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja, 

– uporabljanje osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z 

določili šolskih pravil, 

– obnašanje v nasprotju z določili tega pravilnika, s šolskimi pravili in navodili delavcev šole. 

5. člen 

(dejavnost dijakov) 

Dijaki lahko, po predhodno pridobljenem soglasju ravnatelja, izdajajo šolski časopis, druga gradiva, organizirajo 

šolska društva, šolski radio in drugo. 

6. člen 

(protest dijakov) 

Če dijaška organizacija, v katero je včlanjena več kot tretjina vseh dijakov v državi, organizira prekinitev pouka ali 

drugo obliko protesta (v nadaljnjem besedilu: protest), o protestu pisno obvesti ravnatelja najmanj pet delovnih 

dni pred protestom. 

O nameravani udeležbi na protestu, dijak predhodno obvesti razrednika. 

Dijaška organizacija je dolžna, najkasneje v petih delovnih dneh od dneva protesta, šoli posredovati poimenski 

seznam s podpisi dijakov, udeležencev protesta. 

Če šola ne prejme seznama v roku iz prejšnjega odstavka je odsotnost dijakov, udeležencev protesta, 

neopravičena. 

Šola ni odgovorna za zagotavljanje varnosti dijakov, ki se udeležijo protesta. 

7. člen 

(izpis iz šole) 

Mladoletni dijak se lahko izpiše iz šole na podlagi soglasja staršev. O nameravanem izpisu polnoletnega dijaka šola 

obvesti starše. 

III. OBVEZNOSTI ŠOLE 

8. člen 

(šolska pravila) 

Šolska pravila, ki jih določi ravnatelj, po predhodno pridobljenem mnenju učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in 

sveta staršev, začnejo veljati trideseti dan po javni objavi. 

S šolskimi pravili šola seznani starše in dijake pred začetkom veljavnosti. 

S šolskimi pravili se določi: 

– merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom, 

– hišni red, 

– način sodelovanja s starši, 

– pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti, 

27

– upravičene razloge za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka, 

– način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov in način vključitve dijaka v 

vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku, 

– način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne 

in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času začasne prepovedi prisotnosti pri pouku oziroma 

pouku določenega dne, 

– pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem. 

S šolskimi pravili se lahko določi: 

– druge pravice, dolžnosti, prepovedi, kršitve, alternativne ukrepe ter pravila o varnosti in zdravju, ki niso 

določena s tem pravilnikom, 

– število ur neopravičene odsotnosti, ki šteje za lažjo oziroma težjo kršitev, 

– druga pravila v skladu z drugimi predpisi. 

9. člen 

(preventivna dejavnost šole) 

Šola s preventivnim delovanjem ozavešča dijake predvsem o: 

– varstvu okolja, 

– zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa, 

– varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji, 

– različnih vrstah nasilja, 

– tveganem spolnem vedenju. 

Šola vzpodbuja dijake k sprejemanju splošnih civilizacijskih vrednot, jih seznanja z načinom iskanja ustrezne 

pomoči, ko se znajdejo v nevarnosti ali stiski in s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. 

10. člen 

(varnost in zdravje dijakov) 

Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov, standardov in drugih predpisov, ki urejajo 

varnost in zdravje pri delu, od dijakov pa zahteva ustrezno opremo pri praktičnem izobraževanju, športni vzgoji in 

drugih dejavnostih, določenih z izobraževalnim programom. 

11. člen 

(prilagoditev pogojev dela) 

Dijaku se v primeru dolgotrajne odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov, s pedagoško pogodbo prilagodi izvedba 

pouka. 

Dijaku se v primeru športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih, s 

pedagoško pogodbo lahko prilagodi izvedba pouka, če bi s tem prispevali k njegovemu boljšemu uspehu. 

O sklenitvi pedagoške pogodbe odloči ravnatelj, po predhodno pridobljenem mnenju oddelčnega učiteljskega 

zbora in svetovalne službe. 

S pedagoško pogodbo, ki jo sklenejo ravnatelj, starši in dijak, se glede izvedbe pouka določijo: 

– pravice in obveznosti dijaka in šole, 

– način in roki za ocenjevanje znanja dijaka, 

– obdobje, za katero se pedagoška pogodba sklene, 

– razlogi za mirovanje oziroma prenehanje pedagoške pogodbe. 

12. člen 

(izleti) 

Izlete dijakov, ki niso določeni z izobraževalnim programom, šola predvidi v letnem delovnem načrtu šole, kot 

svojo nadstandardno storitev. Na izletih šola zagotovi spremstvo dijakov v skladu s pravili o normativih in 

standardih. 

Izleti se organizirajo na dneve, ki so s šolskim koledarjem predvideni kot pouka prosti čas. 

28

IV. OBVEŠČANJE IN OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI 

13. člen 

(obveščanje o odsotnosti) 

Starši, ob njihovem soglasju pa tudi športne, kulturne in druge organizacije ali šole, o vzroku odsotnosti dijaka 

obvestijo šolo najkasneje v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti. 

Če šola o odsotnosti dijaka ni obveščena v roku iz prejšnjega odstavka, razrednik oziroma šola, o odsotnosti dijaka 

obvesti starše najkasneje v štirih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti, razen, če se s starši ni drugače 

dogovorila. 

14. člen 

(opravičevanje odsotnosti) 

Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti v opravičilu. 

15. člen 

(razlogi za upravičeno zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka) 

Dijaku se zaradi utemeljenih razlogov lahko dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka. 

V. KRŠITVE 

16. člen 

(lažje kršitve) 

Lažje kršitve so: 

– neprimeren odnos do pouka, 

– neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih, 

– neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja, 

– kajenje, 

– uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z 

določili šolskih pravil, 

– neupoštevanje šolskih pravil ocenjevanja. 

17. člen 

(težje kršitve) 

Težje kršitve so: 

– ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin, 

– uživanje alkohola, 

– samovoljna prisvojitev tuje stvari, 

– ponarejanje, 

– žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih, 

– posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev, 

– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, 

– namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja. 

18. člen 

(najtežje kršitve) 

Najtežje kršitve so: 

– ponavljajoče se istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen ukor, 

– psihično ali fizično nasilje, 

– uživanje oziroma prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog, 

– posedovanje, ponujanje in prodajanje alkohola ali drugih drog, 

– ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije, 

– samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti, 

– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja, 

29

– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je in kar bi lahko povzročilo težjo telesno poškodbo 

ali večjo materialno škodo, 

– namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja, 

– neopravičena odsotnost, ki znaša 35 ur v šolskem letu. 

VI. UKREPI ZA KRŠITVE 

19. člen 

(vrste ukrepov za kršitve) 

Za kršitve, določene s tem pravilnikom in s šolskimi pravili, se določajo alternativni ukrepi ali izrekajo vzgojni 

ukrepi. 

Alternativni ukrepi so: 

– pobotanje oziroma poravnava, 

– poprava škodljivih posledic ravnanja, 

– opravljanje dobrih del, 

– premestitev v drug oddelek istega izobraževalnega programa. 

Vzgojni ukrepi so: 

– opomin, 

– ukor razrednika, 

– ukor oddelčnega učiteljskega zbora, 

– ukor učiteljskega zbora, 

– pogojna izključitev, 

– izključitev. 

20. člen 

(začasna prepoved prisotnosti pri pouku) 

Ne glede na prvo alineo 2. člena tega pravilnika, se dijaku v primeru, če ogroža življenje ali zdravje dijakov drugih, 

lahko začasno prepove prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne. 

21. člen 

(stopnjevanje vzgojnih ukrepov) 

Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo. 

Opomin se dijaku lahko izreče za lažje kršitve. 

Ukor razrednika in ukor oddelčnega učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za težje kršitve. 

Ukor učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve. 

Pogojna izključitev in izključitev se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve, določene v 18. členu tega pravilnika. 

V primeru pogojne izključitve dijak obiskuje pouk. Če stori v času pogojne izključitve težjo ali najtežjo kršitev, se 

mu lahko izreče izključitev. 

VII. UGOTAVLJANJE KRŠITEV IN UKREPANJE 

22. člen 

(uvedba in vodenje postopka ugotavljanja kršitve) 

Postopek ugotavljanja kršitve se uvede in vodi v šoli, v katero je dijak vpisan v času storjene kršitve. 

Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve je pristojen razrednik. 

Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve, za katero je predvidena pogojna izključitev ali izključitev je 

pristojen ravnatelj. 

Z uvedbo postopka je potrebno začeti v šolskem letu v katerem je bila kršitev storjena, najkasneje v tridesetih 

dneh od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in dijaka, ki je kršitev storil. 

V primeru najtežje kršitve, ki bi imela za posledico izključitev, se postopek lahko uvede in vodi kadarkoli v času 

izobraževanja dijaka. 

30

23. člen 

(razgovor in zagovor) 

Pred ukrepanjem razrednik opravi razgovor z dijakom, na željo dijaka pa se razgovor opravi z ravnateljem. 

Če dijak pred ukrepanjem uveljavlja pravico do zagovora, se zagovor, ob prisotnosti razrednika in staršev, opravi 

pred ravnateljem. 

Če s starši ni bilo mogoče vzpostaviti stik ali, če so prisotnost odklonili, ravnatelj lahko opravi zagovor dijaka brez 

prisotnosti staršev. V tem primeru lahko, na predlog dijaka, zagovoru prisostvuje strokovni delavec. 

24. člen 

(okoliščine, ki se upoštevajo pri izbiri ukrepa) 

Pri izbiri ukrepa šola upošteva težo kršitve, odgovornost dijaka za kršitev, osebnostno zrelost dijaka, nagibe, zaradi 

katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge okoliščine, pomembne za ukrepanje, 

postopnost pri ukrepanju in možne posledice ukrepanja. 

Če ravnatelj, po proučitvi vseh okoliščin, oceni, da dijak potrebuje pomoč oziroma svetovanje, lahko odloči, da se 

postopek ukrepanja zoper dijaka ustavi. 

25. člen 

(odločanje o ukrepu) 

O alternativnem ukrepu odloči razrednik, razen v primeru premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega 

programa, o katerem odloči učiteljski zbor. 

O opominu in ukoru razrednika odloči razrednik. 

O ukoru oddelčnega učiteljskega zbora odloči oddelčni učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov. 

O ukoru učiteljskega zbora odloči učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov. 

O pogojni izključitvi in izključitvi odloči učiteljski zbor šole s tajnim glasovanjem in z dvotretjinsko večino glasov 

vseh članov. 

26. člen 

(določitev alternativnega ukrepa) 

Alternativni ukrep se lahko določi namesto kateregakoli vzgojnega ukrepa, razen premestitve v drug oddelek 

istegaizobraževalnega programa, ki se lahko določi le namesto ukora učiteljskega zbora. 

Pristojni organ, po posvetovanju s svetovalno službo, pisno določi način izvrševanja alternativnega ukrepa, 

trajanje, kraj in rok za izvršitev ukrepa, ter osebo, ki bo spremljala izvajanje ukrepa. 

Alternativni ukrep se izvršuje tako, da je dijaku omogočeno obiskovanje pouka. 

Z vsebino alternativnega ukrepa iz drugega odstavka tega člena razrednik seznani dijaka in starše. 

Če dijak z določenim alternativnim ukrepom ne soglaša ali ga ne izvrši na določen način in v določenem roku, mu 

pristojni organ izreče vzgojni ukrep. 

Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen. 

Pred izrekom izključitve je potrebno pridobiti: 

– mnenje razrednika, 

– mnenje šolske svetovalne službe, 

– mnenje oddelčne skupnosti dijakov, 

– druga mnenja, če je potrebno. 

27. člen 

(aktivnosti pred izrekom izključitve) 

V primeru izključitve nudi šola dijaku pomoč pri vključitvi v drugo šolo oziroma pri nadaljevanju izobraževanja, če 

dijak za pomoč zaprosi. 

31

28. člen 

(izrek vzgojnega ukrepa) 

Vzgojni ukrep se dijaku izreče v obliki sklepa, razen izključitve, ki se dijaku izreče v obliki odločbe (v nadaljnjem 

besedilu: akt o izreku vzgojnega ukrepa). 

Akt o izreku vzgojnega ukrepa mora biti obrazložen in vsebovati mora pouk o pravnem varstvu. 

Akt o izreku vzgojnega ukrepa se vroči dijaku in staršem najkasneje v osmih dneh po izreku vzgojnega ukrepa. 

Dijaku, ki je storil najtežjo kršitev, zaradi katere bo izključen, se lahko prepove obiskovanje pouka že pred 

dokončnostjo odločbe o izključitvi. 

O prepovedi obiskovanja pouka pred vročitvijo odločbe o izključitvi, odloči ravnatelj s sklepom, zoper katerega ni 

pritožbe, lahko pa ga dijak ali starši izpodbijajo v pritožbi zoper odločbo o izključitvi. 

O prepovedi obiskovanja pouka z dnem vročitve odločbe o izključitvi odloči učiteljski zbor. V tem primeru se 

prepoved obiskovanja pouka določi v odločbi o izključitvi. 

29. člen 

(zadržanje ukrepanja) 

Ravnatelj zaradi kršitve pri vodenju postopka ali zaradi drugih utemeljenih razlogov lahko zadrži ukrepanje in 

določi rok za odpravo kršitev oziroma odloči, da se postopek ponovi ali ustavi. 

30. člen 

(veljavnost vzgojnega ukrepa in izbris ukrepa) 

Vzgojni ukrepi veljajo eno leto, razen izključitve, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za 

naslednje šolsko leto. 

Če se med trajanjem ukrepa, razen izključitve, ugotovi, da je ukrep dosegel svoj namen, lahko organ, ki je ukrep 

izrekel, odloči o izbrisu ukrepa in o tem obvesti dijaka in starše. 

31. člen 

(skrajšani postopek izključitve) 

Če dijak od začetka šolskega leta ne obiskuje pouka oziroma ga preneha obiskovati, starši pa o odsotnosti dijaka 

ne obvestijo šole, v roku iz 13. člena tega pravilnika, šola o tem obvesti starše priporočeno s povratnico, jih 

seznani s posledicami odsotnosti in jim določi osemdnevni rok za odgovor. 

Če šola v osmih dneh ne prejme odgovora staršev, izda dijaku odločbo o izključitvi brez vodenja postopka 

ugotavljanja kršitve. 

32. člen 

(dokumentacija) 

O aktivnostih v postopku ukrepanja je potrebno voditi pisno dokumentacijo v skladu s pravili o šolski 

dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju. 

VIII. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV 

33. člen 

(pritožba) 

Zoper akt o izreku opomina, ukora razrednika in ukora oddelčnega učiteljskega zbora se dijak ali starši lahko pisno 

pritožijo ravnatelju, zoper akt o izreku ukora učiteljskega zbora in pogojne izključitve pritožbeni komisiji oziroma 

komisiji za varstvo pravic, zoper akt o izreku izključitve pa svetu šole. 

Pritožbo iz prejšnjega odstavka je potrebno vložiti v osmih dneh po prejemu akta o izreku vzgojnega ukrepa. 

34. člen 

(odločanje o pritožbi) 

32

O pritožbi je potrebno odločiti v petnajstih dneh po prejemu pritožbe tako, da se: 

– pritožbi ugodi, 

– pritožbi ugodi in odloči, da se postopek ukrepanja ponovi in o ukrepu ponovno odloči, 

– pritožbo kot neutemeljeno zavrne. 

Odločitev ravnatelja, pritožbene komisije oziroma komisije za varstvo pravic in sveta šole je dokončna. 

35. člen 

(sprememba ukrepa) 

Če se po ukrepanju ugotovi, da je bila v postopku ukrepanja storjena napaka, ali da je bil ukrep izrečen ali določen 

neutemeljeno, je šola dolžna napako čim prej, najkasneje pa v desetih delovnih dneh od ugotovitve, popraviti 

oziroma ukrep spremeniti ali odpraviti ter o tem pisno obvestiti dijaka, starše pa priporočeno s povratnico. 

Zoper odločitev sveta šole se lahko sproži upravni spor. 

36. člen 

(sodno varstvo) 

IX. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST 

37. člen 

(odškodninska odgovornost) 

Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo, ki jo povzroči v šoli. 

X. UPORABA PRAVILNIKA 

38. člen 

(smiselna uporaba pravilnika) 

Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za udeležence izobraževanja odraslih. 

XI. NADZOR 

39. člen 

(nadzor) 

Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja šolska inšpekcija. 

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

40. člen 

(prenehanje veljavnosti) 

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list Republike 

Slovenije, št. 43/07). 

41. člen 

(dokončanje postopkov) 

Postopki, uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo v skladu s tem pravilnikom. 

33

42. člen 

(uveljavitev pravilnika) 

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 

oktobra 2010. 

Št. 0070-22/2010 Ljubljana, dne 21. maja 2010 

EVA 2010-3311-0005 

dr. Igor Lukšič l.r. Minister za šolstvo in šport 

34

Šolski center Celje na osnovi 8. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS št. 60/2010) in Pravilnika 

o prilagoditvi šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli (Ur. l. RS 38/2009) določa šolska pravila, s katerimi se ureja 

hišni red in druga pravila, ki so namenjena določanju pravic in dolžnosti dijakov šol Šolskega centra Celje (v 

nadaljevanju šol). 

ŠOLSKA PRAVILA ŠOL ŠOLSKEGA CENTRA CELJE 

I. SPLOŠNE DOLOČBE 

1. člen 

Šolska pravila šol Šolskega centra Celje določajo: 

– dodatne odgovornosti, dolžnosti, pravice dijakov ter prepovedi; 

– način sodelovanja s starši; 

– pravila prisotnosti in odsotnosti pri pouku in drugih oblikah organiziranega dela v šoli; 

– hišni red 

– organizacija dela na ŠC Celje ter pravila uporabe šolskih prostorov; 

– dežurstvo dijakov in učiteljev ter delo reditelja; 

– materialno odgovornost zavoda; 

– merila o podeljevanju nagrad, pohval in priznanj; 

– merila za pridobitev statusa in načine prilagajanja šolskih obveznosti. 

2. člen 

Dodatne odgovornosti in dolžnosti dijakov 

Dijaki šol Šolskega centra Celje morajo upoštevati vsa določila Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah. Poleg 

tega morajo: 

– s spodobnim obnašanjem na zavodu in izven njega skrbeti za ugled zavoda; 

– skrbeti za redno poravnavo finančnih obveznosti za dogovorjene dejavnosti (plačilo uporabnine za učbeniški 

sklad, šolske prehrane, stroškov strokovnih ekskurzij, predstav, fotokopiranja, letnega poročila …), za odpravo 

povzročene škode na premoženju zavoda, premoženju delavcev zavoda in ostalih udeležencev izobraževanja 

ter premoženju ostalih subjektov, vključenih v izvajanje nalog, opredeljenih z letnimi delovnimi načrti šol; 

– vestno opravljati naloge reditelja, dežurnega dijaka in alternativnih vzgojnih ukrepov; 

– skrbeti za svoje varstvo z uporabo ustrezne zaščitne opreme pri praktičnem pouku, laboratorijskih vajah in 

delu izven zavoda; 

– pri pouku športne vzgoje obvezno uporabljati opremo, ki jo določijo aktivi učiteljev ŠVZ; 

– skrbeti za red in urejenost prostorov zavoda in njegove okolice. 

3. člen 

Dodatne pravice dijakov 

Poleg pravic iz 2. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah imajo dijaki šol Šolskega centra Celje pravico še 

do: 

– govorilnih oziroma svetovalnih ur z učitelji; 

– uporabe dodatnih učnih pripomočkov in delovnih sredstev, ki jih zavod nudi dijakom, kot sta npr. uporaba 

računalniške opreme ter dostop do interneta, knjižnice, športnih površin in rekvizitov; 

– nadstandardnih storitev, opredeljenih z letnimi delovnimi načrti šol. 

– pomoči pri vodenju mape učnih dosežkov. 

Na Šolskem centru Celje je prepovedano: 

– kajenje v zgradbi zavoda in na njegovih površinah; 

4. člen 

Dodatne prepovedi 

35

– med poukom ŠVZ vstopanje v telovadnico v čevljih; 

– uporaba parkirnega prostora za dijake in študente v času 6.00−15.00; 

– naslanjanje koles in motorjev na zid zgradbe zavoda, 

– uporaba mobitelov in osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v času 

pouka in drugih oblik organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela v vseh prostorih šole (tudi na hodnikih); 

– povzročanje škode na premoženju zavoda ali premoženju delavcev zavoda in ostalih udeležencev 

izobraževanja; 

– snemanje ali fotografiranje brez dovoljenja učiteljev ali vodstva šol; 

– uporaba dvigala (razen z dovoljenjem ravnatelja). 

5. člen 

Načini obveščanja staršev in sodelovanja s starši 

Šole zavoda objavijo na spletnih straneh naslednje dokumente: 

– organi šole in izobraževalni programi; 

– Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah; 

– Šolska pravila šol Šolskega centra Celje; 

– Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah; 

– Šolska pravila Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah 

6. člen 

Razredniki seznanijo starše dijakov z organizacijo in s pravili zavoda na prvem roditeljskem sestanku v septembru 

tekočega šolskega leta. 

Obveščanje dijakov in staršev zavoda poteka: 

– na oglasnih mestih v prostorih zavoda; 

– na spletni strani Šolskega centra Celje; 

– v letnih poročilih šol; 

– preko razglasnega sistema in okrožnic zavoda. 

7. člen 

Na zavodu je dovoljeno obveščanje le z dovoljenjem njegovega vodstva. 

8. člen 

Sodelovanje s starši 

Sodelovanje strokovnih delavcev zavoda s starši dijakov bo potekalo v obliki: 

– govorilnih ur, ki jih bodo imeli vsi strokovni delavci šol za starše enkrat tedensko; 

– skupnih govorilnih ur in roditeljskih sestankov v skladu z letnimi delovnimi načrti šol. 

10. člen 

Prisotnost in odsotnost od pouka 

Dijaki so dolžni redno in pravočasno prihajati k pouku oziroma drugim oblikam organiziranega vzgojnoizobraževalnega 

dela v skladu z izobraževalnim programom. 

11. člen 

Starši oziroma skrbniki so dolžni v skladu s 13. členom Pravilnika o šolskem redu obveščati razrednika o izostankih 

dijaka od pouka. 

12. člen 

V primeru objektivnih težav z javnimi prevozi razrednik s pisno vlogo staršev dovoli zamujanje in predčasno 

odhajanje od pouka. Razrednik vpiše dovoljenje dijaku v dnevnik. 

36

13. člen 

Na podlagi zdravniškega opravičila in vloge staršev razrednik oprosti dijaku sodelovanja pri pouku. 

V primeru daljše oprostitve sodelovanja pri pouku (nad 30 dni) zdravniško opravičilo izda pooblaščeni zdravnik 

šole. Dijak je prisoten v šoli in se ravna po navodilih učitelja ali razrednika. 

14. člen 

Razrednik ne opraviči odsotnosti dijaka v naslednjih primerih: 

– če se ne upoštevajo določila 13. člena Pravilnika o šolskem redu; 

– če dijak brez dovoljenja učitelja ali razrednika zapusti pouk; 

– če je dijak prisoten pri pouku le pri posameznem predmetu; 

– če je dijaku začasno prepove prisotnost pri pouku zaradi kršitev šolskega reda. 

15. člen 

Neopravičena odsotnost se sankcionira v skladu s Pravilnikom o šolskem redu in sicer z izrekom vzgojnih in 

alternativnih ukrepov. 

16. člen 

Začasna prepoved prisotnosti pri pouku 

Dijaku, ki onemogoča normalno delo v razredu, lahko učitelj začasno prepove sodelovanje pri pouku tako, da 

mora dijak zapustiti učni prostor. 

Za onemogočanje normalnega dela v razredu se štejejo: 

– neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi; 

– neprimeren odnos do šolskega dela in premoženja; 

– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja; 

– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu. 

– nedovoljena uporaba mobitelov, računalnikov in drugih elektronskih pripomočkov. 

Učitelj lahko izreče dijaku tak ukrep le, če je bil pred tem dijak jasno opozorjen, da mu je tak ukrep lahko izrečen, 

oziroma če so bili dijaki na začetku šolskega leta seznanjeni s pogoji dela pri pouku posameznega predmeta. 

17. člen 

Če učitelj izreče ukrep iz prejšnjega člena, se mora dijak ravnati po navodilih učitelja. Razrednik mora o ukrepu 

takoj obvestiti dijakove starše oziroma skrbnike in pričeti s postopkom izreka vzgojnega ukrepa. 

Odstranitev iz učnega prostora zaradi motenja pedagoškega dela lahko izreče tudi nadzorni učitelj oziroma 

predsednik izpitne komisije pri pisnem ali ustnem delu izpitov. 

II. HIŠNI RED 

Organizacija dela na Šolskem centru Celje in druga pravila 

18. člen 

Odpiranje in varovanje Šolskega centra Celje 

Vstop v zavod oz. posamezne stavbe zavoda je mogoč v času pouka, na lokaciji Pot na Lavo 22 pa od 7.00 do 20.00 

oziroma v času dogovorjenega sodelovanja staršev z učitelji. 

Izven tega časa so objekti zaščiteni z alarmom, ves čas pa so pod video nadzorom. 

Za dijake je dovoljen vstop v objekte pri glavnem vhodu. 

Dijaki, ki zaradi neugodnih prometnih zvez prihajajo v šolo v zgodnejšem času, počakajo do začetka pouka v za to 

namenjenem prostoru. 

37

19. člen 

Časovni razpored pouka 

Pouk se praviloma pričenja ob 8.00. 

Ura teoretičnega in praktičnega pouka traja 45 minut. Med urami pouka so petminutni odmori, glavni odmor pa 

traja 45 minut in je namenjen topli malici. V času glavnega odmora se v dogovoru z razrednikom lahko izvedejo 

tudi krajše razredne ure. 

20. člen 

Pravila uporabe šolskih prostorov 

Učilnice so pred začetkom pouka in med odmori zaklenjene. 

Vstop v učilnice je dovoljen v prisotnosti učitelja. 

Med poukom ni dovoljeno zadrževanje na hodnikih pred učilnicami. 

Dijaki, ki iz kakršnega koli vzroka nimajo pouka, počakajo v avli ali v knjižnici zavoda. 

21. člen 

Dijaki osebno garderobo prenašajo s seboj in jo v učilnicah odlagajo na stenske obešalnike. 

Pri pouku športne vzgoje in pri praktičnem pouku odlagajo garderobo v ustrezne garderobne prostore. Najdene 

predmete prinesejo v telefonsko centralo ali tajništvo. 

Ob koncu šolske ure dijaki pospravijo učilnico. 

22. člen 

23. člen 

Hišni red v šolskih učnih delavnicah, laboratorijih in specializiranih učilnicah 

Pri praktičnem pouku v šolski učni delavnici se morajo dijaki ravnati po določilih Pravilnika o varstvu pri delu in 

internih pravilih, izobešenih v učnih delavnicah, laboratorijih ali specializiranih učilnicah. 

Pri pouku so lahko samo dijaki, ki imajo v skladu s pravili VPD ustrezno obleko, obutev in po potrebi osebna 

zaščitna sredstva. 

Vstop v učno delavnico in zadrževanje v njej sta dovoljena samo v prisotnosti učitelja. 

Med praktičnim poukom oziroma laboratorijskimi vajami dijaki ne smejo zapuščati delovnega mesta brez 

dovoljenja učitelja. 

Dijakom priporočamo, da so nezgodno zavarovani. Zavarovanje lahko sklenejo s katero koli zavarovalno družbo. 

Dijaki: 

– morajo čuvati delovna sredstva in učno opremo. 

– ne smejo odstranjevati varnostnih naprav pri strojih in drugih delovnih sredstvih. 

– javiti vsako okvaro na delovnih sredstvih prisotnemu učitelju. 

Škodo, ki je nastala na opremi iz malomarnosti, poravna povzročitelj. 

V času odmora se dijaki ne smejo zadrževati v učni delavnici, razen ob prisotnosti učitelja. 

Odpadke, ki nastanejo pri PRA, dijaki zbirajo ločeno v ustrezne posode. 

Po končanem praktičnem pouku dijaki očistijo in prezračijo delovne prostore. 

Dežurstvo 

24. člen 

Za učinkovitejše izvajanje hišnega reda je v času pouka na šoli organizirano dežurstvo dijakov in učiteljev, v 

oddelkih pa za te naloge skrbijo dijaki reditelji. 

Dežurstvo dijakov se opravlja v avli šole, v šolskih učnih delavnicah in pri garderobah šolskih telovadnic. 

38

25. člen 

Dežurstvo dijakov 

Dežurstvo se opravlja med poukom od 8.00 do 14.35, ne glede na urnik dežurnega dijaka, pri praktičnem pouku 

pa tudi v popoldanskem času do konca šolske ure, po kateri v učni delavnici ni več dijakov. 

Dežurstvo dijakov na šoli je razporejeno po oddelkih po posameznih mesecih v šolskem letu, razpored pa določi 

ravnatelj. Med šolskim letom dežurajo samo dijaki nezaključnih letnikov. 

Razpored dežurnih dijakov in dežurnih učiteljev je določen ob začetku meseca in je objavljen na oglasni deski. 

Dežurstvo v šolskih učnih delavnicah izvaja po en dijak v dopoldanski izmeni. 

Razpored dežurnih mest: 

– v objektu na Pot na Lavo 22 opravljajo dežurstvo v pritličju – avli dijaki Srednje šole za kemijo, elektrotehniko 

in računalništvo ter Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, pri vhodu v telovadnico dijaki Gimnazije 

Lava (dežurstvo poteka od 7.10 do 14. 35), pri vhodu v MIC pa dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko 

in medije; 

– v objektu na Ljubljanski cesti 17 opravljajo dežurstvo v avli šole in pri vhodu v učne delavnice dijaki Srednje 

šole za storitvene dejavnosti in logistiko; 

– v objektu na Kosovelovi ulici 12 opravljajo dežurstvo v avli šole dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko 

in medije. 

26. člen 

Naloge dežurnega dijaka so: 

– ob začetku dežurstva prevzame v tajništvu mapo dežurnega dijaka, ob koncu dežurstva pa jo tja tudi vrne; 

– vodi zapisnik o dežurstvu; 

– sprejema tuje obiskovalce šole, jim daje informacije in jih usmerja k šolskim službam oziroma učiteljem šole; 

– skrbi za red v okolici dežurnega mesta; 

– obvešča dežurnega učitelja o kršitvah hišnega reda; 

– med šolskimi urami odstranjuje večje smeti; 

– sproti obvešča hišnika o morebitni škodi na šolskem inventarju; 

– opravlja druge naloge po navodilih dežurnega učitelja ali vodstva šole. 

27. člen 

Dežurni učitelj 

Pri izvajanju nalog dežurnemu dijaku pomaga dežurni učitelj, ki predvsem: 

– ugotavlja prisotnost dežurnih dijakov in jim daje navodila v zvezi z opravljanjem dežurstva; 

– določa nadomeščanje dežurnih dijakov (pisanje šolskih nalog ali odsotnost); 

– s pomočjo hišnika, varnostnika in vodstva šole razrešuje sprotne probleme; 

– opozarja dijake in obiskovalce na spoštovanje hišnega reda; 

– posreduje dežurnim dijakom sprotne naloge; 

– ob zaključku dežurstva pregleda mapo dežurnega. 

28. člen 

Dežurstvo v šolskih učnih delavnicah 

Dežurstvo v šolskih učnih delavnicah se izvaja po učnih skupinah. 

Dežurstvo opravlja po en dijak iz učne skupine, razpored pa določi učitelj. 

29. člen 

Dežurstvo v garderobah 

Dežurstvo v garderobah izvaja dijak, ki ga določi učitelj ŠVZ; to je lahko tudi dijak, oproščen aktivnega sodelovanja 

pri pouku. 

Med poukom vstop v garderobo dijakom ni dovoljen, razen ob prisotnosti dežurnega dijaka. 

39

30. člen 

Delo reditelja v razredu 

Reditelj v razredu pomaga učiteljem pri izvajanju posameznih določil hišnega reda. 

Razpored rediteljev določi razrednik. Naloge reditelja opravlja/-ta en/dva dijak/-a tedensko. 

Naloge reditelja so: 

– ob začetku vsake šolske ure javi učitelju manjkajoče dijake; 

– če 5 minut po zvonjenju učitelja ni k pouku, reditelj odsotnost sporoči ravnatelju oz. pomočniku ravnatelja, v 

primeru njune odsotnosti pa v tajništvo šole; 

– med poukom in ob koncu ure očisti šolsko tablo in odstrani smeti; 

– obvešča učitelja oziroma hišnika o poškodbah šolskega inventarja; 

– opravlja druge naloge po navodilu učitelja ali razrednika. 

31. člen 

Materialna odgovornost šole 

Šola ne odgovarja za varnost denarja, predmetov in dokumentov. 

Šola ne zagotavlja varnosti koles, motorjev in avtomobilov na šolskem parkirišču. 

32. člen 

Pravila hišnega reda smiselno veljajo tudi za študente in ostale udeležence izobraževanja, razen obveznosti 

obiskovanja pouka in opravičevanja odsotnosti. 

33. člen 

Kršitve hišnega reda in šolskih pravil se sankcionirajo po določilih Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah. 

IV. MERILA IN POSTOPEK ZA PODELJEVANJE POHVAL, PRIZNANJ IN DIPLOM 

Splošne določbe 

34. člen 

Ta merila urejajo način dodeljevanja pohval, priznanj in diplom dijakom in študentom (v nadaljevanju dijakom). 

35. člen 

Pohvale, priznanja ali diplome lahko prejme dijak ali skupina dijakov za uspešno in prizadevno delo v šoli ali izven 

nje. 

36. člen 

Pohvale, priznanja in diplome dijakom ali skupini dijakov lahko predlagajo: 

– razrednik, 

– drugi strokovni delavci šole, 

– mentorji dejavnosti, 

– ravnatelj, 

– direktor, 

– oddelčne skupnosti in skupnosti dijakov šole, 

– športni klubi ali druge organizacije, 

– starši. 

40

37. člen 

Na podlagi podanih predlogov za podelitev pohval, priznanj in diplom dijakom ali skupini dijakov sprejme 

odločitev o podelitvi: 

– predlagatelj – za ustne pohvale, 

– razrednik – za pisne pohvale, 

– razredni učiteljski zbor – za priznanja, 

– učiteljski zbor šole – za diplome. 

Kriteriji za podelitev 

38. člen 

Pohvale so lahko ustne ali pisne. 

Ustne pohvale se izrečejo, kadar se dijak ali skupina dijakov izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni 

aktivnosti. Ustne pohvale izreče predlagatelj. 

Pisne pohvale se podeljujejo za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto. 

Pisne pohvale se podeljujejo za: 

– prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole; 

– doseganje vidnih rezultatov na šolskih športnih ali drugih tekmovanjih in srečanjih dijakov na različnih 

področjih znanja in delovanja; 

– posebej prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti dijakov ali skupnosti dijakov šole; 

– nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo; 

– druge dejavnosti, ki jih razrednik, mentorji, učiteljski zbor šole ali ravnatelj ocenijo kot primerne za razlog 

pisne pohvale. 

Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje dijaka. 

Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih dejavnostih. 

39. člen 

Priznanja se podeljujejo za: 

– večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem ali izvenšolskem delu; 

– doseganje vidnih rezultatov na raznih tekmovanjih in srečanjih dijakov, ki so organizirana za območje občine, 

regije ali države; 

– večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri interesnih dejavnostih; 

– doseganje vidnih rezultatov na športnih področjih, kjer dijaki predstavljajo šolo; 

– večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti ali dijaški skupnosti šole; 

– druge dejavnosti, ki jih razrednik, mentorji, učiteljski zbor šole ali ravnatelj ocenijo kot primerne za podelitev 

priznanja. 

Priznanja podeljuje ravnatelj šole praviloma ob zaključku šolskega leta na slavnosten način. 

40. člen 

Diplome se podeljujejo za: 

odličen uspeh ves čas šolanja; 

osvojeno prvo skupino v raziskovalni dejavnosti v okviru akcije Znanost mladini; 

doseganje vidnih rezultatov na raznih tekmovanjih in srečanjih dijakov, ki so organizirana na državnem nivoju 

(prva tri mesta oziroma prve tri nagrade, plakete …); 

večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri raznih interesnih dejavnostih (npr. pevski zbor 

ipd.); 

druge dejavnosti, ki jih razrednik, mentorji, učiteljski zbor šole ali ravnatelj ocenijo kot primerne za podelitev 

diplome. 

41

Diplome podeljujeta direktor zavoda in ravnatelj šole praviloma ob zaključku šolskega leta na slavnosten način. 

41. člen 

V izjemnih okoliščinah se pohvale, priznanja in diplome lahko podeljujejo tudi med šolskim letom. 

V. MERILA ZA PRIDOBITEV STATUSA IN NAČINI PRILAGAJANJA ŠOLSKIH OBVEZNOSTI 

Pravila šolskih obveznosti dijakov, ki se vzporedno izobražujejo ali se pripravljajo na mednarodna tekmovanja, in 

tistih, ki so perspektivni ali vrhunski športniki, ureja Pravilnik o prilagoditvi šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli 

(Ur. l. RS št. 38/2009). 

Ta pravilnik ureja: 

– status dijaka, ki se vzporedno izobražuje, 

– status dijaka tekmovalca, 

– status dijaka perspektivnega športnika, 

– status dijaka vrhunskega športnika. 

Predlog za pridobitev statusa pisno vložijo dijakovi starši oziroma zakoniti zastopniki ali polnoletni dijak; priložijo 

tudi ustrezna potrdila. O dodelitvi statusa odloča ravnatelj po pridobitvi mnenja oddelčnega učiteljskega zbora. 

Pravice in obveznosti dijaka s statusom se določijo z dogovorom o prilagajanju šolskih obveznosti s sklepom o 

dodelitvi statusa. 

Pridobitev posebnega statusa 

Poleg statusa dijaka, ki ga ureja Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti, lahko po sklepu kolegija (z dne 21. 9. 

2000) dobi dijak na predlog mentorja še status: 

– športnika, če sodeluje v Šolski košarkarski ligi kot član košarkarske ekipe, plesno-navijaške skupine ali 

akrobatske skupine; 

– kulturnika, če sodeluje v pevskem zboru Šolskega centra Celje, gledališki delavnici ali drugih dejavnostih šol. 

Predlog za pridobitev statusa pisno vložijo dijakovi starši oziroma zakoniti zastopniki ali polnoletni dijak; priložijo 

tudi ustrezno mnenje mentorja. 

Poseben status omogoča dijakom: 

– odsotnost od pouka v času naštetih dejavnosti, 

– dogovorno preverjanje in ocenjevanje v obdobju trajanja dejavnosti. 

Pravice in obveznosti dijaka s posebnim statusom se določijo z dogovorom o prilagajanju šolskih obveznosti s 

sklepom o dodelitvi statusa. 

Šolska pravila Šolskega centra Celje so bila obravnavana na učiteljskih konferencah šol, v skupnostih dijakov in 

svetu zavoda. 

Obravnavana so bila na seji strokovnega kolegija 17. avgusta 2010, uporabljajo pa se od 1. oktobra 2010. 


Marija Gubenšek Vezočnik, ravnateljica 

Šolski center Celje 

Igor Dosedla, direktor 

42


Velja od 24.7.2010 

Na podlagi 41. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96, 59/01 in 115/06), 40. člena in prvega odstavka 

75. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06), 19. in 47. člena Zakona o 

izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo), minister za šolstvo in šport izdaja 

PRAVILNIK O OCENJEVANJU ZNANJA V SREDNJIH ŠOLAH 


1. člen 


S tem pravilnikom se ureja ocenjevanje znanja, spretnosti in veščin (v nadaljnjem besedilu: znanje) ter 

napredovanje in ponavljanje letnika za dijake in udeležence izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: dijak) 

po javno veljavnih izobraževalnih programih srednjega splošnega izobraževanja, srednjega strokovnega in 

tehniškega izobraževanja ter nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja. 

2. člen 

(predmet oziroma programska enota) 

(1) V gimnazijskem izobraževanju se ocenjuje dijakovo znanje pri predmetu in obveznih izbirnih vsebinah (v 

nadaljnjem besedilu: predmet). 

(2) V poklicnem in strokovnem izobraževanju se ocenjuje dijakovo znanje pri predmetu, strokovnem modulu, 

modulu odprtega kurikula, praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu in interesnih dejavnostih (v 

nadaljnjem besedilu: programska enota). 

3. člen 

(javnost ocenjevanja znanja) 

(1) Učitelj zagotavlja javnost ocenjevanja znanja tako, da dijake ob začetku izvajanja predmeta oziroma 

programske enote v šolskem letu seznani z: 

– učnimi cilji, 

– obsegom učne vsebine, 

– oblikami in načini ocenjevanja znanja, 

– merili za ocenjevanje znanja, 

– dovoljenimi pripomočki. 

(2) Z roki za pisno ocenjevanje znanja seznani učitelj dijake najpozneje pet delovnih dni po sprejetju načrta 

ocenjevanja znanja. 

(3) Na pisnem izdelku je navedeno število točk (v nadaljnjem besedilu: točkovnik) za posamezno nalogo in meje za 

ocene. 

(4) Učitelj obvesti dijaka o pridobljenih ocenah pri predmetu oziroma programski enoti javno pri pouku v oddelku 

oziroma skupini in mu omogoči vpogled v ocenjen pisni izdelek. Če se rezultati ocenjevanja znanja objavijo na 

drug javno dostopen način, se osebno ime dijaka nadomesti z ustrezno šifro. 

(5) Udeleženca izobraževanja odraslih se ob začetku izobraževanja v šolskem letu seznani najmanj z obsegom 

učne vsebine, načinom in roki ocenjevanja znanja ter obveščanja o rezultatih. 

4. člen 

(načela preverjanja in ocenjevanja znanja) 

(1) Učitelj pri ocenjevanju znanja: 

– upošteva izobraževalni program, 

– uporablja različne oblike in načine ocenjevanja znanja, 

– spoštuje pravice dijakov, njihovo osebno integriteto in različnost. 

43

(2) Učitelj s preverjanjem znanja ugotavlja doseganje učnih ciljev, ki so predmet ocenjevanja znanja. Preverjanje 

se izvaja praviloma po obravnavi učne snovi, vendar najpozneje pred pisnim ocenjevanjem znanja. 

(3) V izobraževanju odraslih se organizira poskusno opravljanje izpitov, s čimer se udeležencu izobraževanja 

odraslih omogoči, da preveri in spozna najmanj obseg in zahtevnost izpita ter primere izpitnih vprašanj. 

5. člen 

(dijaki s posebnimi potrebami) 

Izvajanje določb tega pravilnika se za dijaka s posebnimi potrebami prilagodi v skladu z odločbo o usmeritvi. 

II. SPLOŠNO O OCENJEVANJU ZNANJA 

6. člen 

(ocenjevanje znanja) 

(1) Znanje pri pouku oziroma izpitu praviloma ocenjuje učitelj, ki predmet oziroma programsko enoto poučuje. 

Ravnatelj šole, direktor organizacije za izobraževanje odraslih ali vodja za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem 

besedilu: ravnatelj) lahko iz utemeljenih razlogov imenuje za ocenjevanje znanja drugega učitelja, ki izpolnjuje 

pogoje za poučevanje tega predmeta oziroma programske enote. 

(2) Izpolnjevanje drugih obveznosti po izobraževalnem programu ugotavlja razrednik, v izobraževanju odraslih pa 

odgovorna oseba za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: razrednik). 

(3) Izpolnjevanje obveznosti dijaka pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu ugotavlja delodajalec v 

skladu z učno pogodbo in o tem obvešča šolo. 

7. člen 

(minimalni standard znanja) 

(1) Minimalni standard znanja predstavlja stopnjo znanja, spretnosti, veščine ali kakovost dosežka, potrebnega za 

pozitivno oceno oziroma za zadovoljivo sledenje pouku pri posameznem predmetu oziroma programski enoti. 

(2) Če minimalni standard znanja pri predmetu oziroma programski enoti ni določen v katalogu znanj oziroma 

učnem načrtu, ga določi strokovni aktiv oziroma učitelj. V poklicnem in strokovnem izobraževanju pri tem 

strokovni aktiv oziroma učitelj sodeluje s programskim učiteljskim zborom. 

8. člen 

(merila ocenjevanja znanja) 

(1) Strokovni aktiv šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni aktiv) na začetku šolskega leta uskladi merila ocenjevanja 

znanja. 

(2) Merila ocenjevanja znanja za predmet oziroma programsko enoto se določijo na podlagi kataloga znanja 

oziroma učnega načrta. 

9. člen 

(oblike in načini ocenjevanja znanja) 

Če oblike in načini ocenjevanja znanja niso določeni v katalogu znanj oziroma učnem načrtu, jih določi strokovni 

aktiv oziroma učitelj. 

10. člen 

(osebni izobraževalni načrt za udeleženca izobraževanja odraslih) 

(1) V izobraževanju odraslih se oblikuje osebni izobraževalni načrt za vsakega udeleženca izobraževanja odraslih. 

Pripravi ga razrednik v sodelovanju z udeležencem izobraževanja odraslih. 

(2) Osebni izobraževalni načrt vsebuje najmanj podatke o predhodno pridobljenem in priznanem formalnem in 

neformalnem znanju ter predviden način in časovni potek izobraževanja, opredelitev vsebin, načinov in rokov 

preverjanja in ocenjevanja znanja, ki so določeni z učnim načrtom oziroma katalogom znanja. 

44

III. PRAVILA OCENJEVANJA ZNANJA 

11. člen 

(šolska pravila ocenjevanja znanja) 

(1) Šolska pravila ocenjevanja znanja obsegajo najmanj: 

– načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanja, 

– pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov, 

– roke za vračanje izdelkov, 

– izpitni red, 

– kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe, 

– postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja, 

– pripravo in hrambo izpitnega gradiva, 

– druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom. 

(2) Šolska pravila ocenjevanja znanja določi ravnatelj po predhodni obravnavi na učiteljskem zboru. 

12. člen 

(načrt ocenjevanja znanja) 

(1) Roki za pisno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma programski enoti (v nadaljnjem besedilu: načrt 

ocenjevanja znanja) se določijo najpozneje štirinajst dni po začetku ocenjevalnega obdobja. Načrt ocenjevanja 

znanja določi strokovni aktiv oziroma programski učiteljski zbor v poklicnem in strokovnem izobraževanju. 

(2) Oddelek oziroma skupino z načrtom ocenjevanja znanja seznani učitelj predmeta oziroma programske enote. 

Roke za pisno ocenjevanje znanja iz načrta ocenjevanja znanja napiše učitelj v dnevnik dela. 

13. člen 

(druga pravila ocenjevanja znanja) 

(1) Ustno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma programski enoti se izvede najmanj enkrat v šolskem letu, 

razen če je z učnim načrtom oziroma katalogom znanj določeno drugače oziroma določi drugače ravnatelj iz 

utemeljenih razlogov. 

(2) Dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega na dan. 

(3) Pisanje pisnih izdelkov za oceno štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco ni dovoljeno. 

(4) Če dijak ponavlja pisni izdelek v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega pravilnika oziroma ga piše na lastno 

željo, učitelj ni dolžan upoštevati pravila iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Če dijak piše pisni izdelek na 

lastno željo, zapiše soglasje na pisni izdelek. 

(5) Učitelj analizira rezultate ocenjevanja znanja skupaj z dijaki, v oddelku, skupini ali individualno. 

(6) Dijaku, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, učitelj določi način in najmanj en datum ocenjevanja 

znanja. 

(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeleženca izobraževanja odraslih. 

14. člen 

(obvezno ponavljanje pisnega izdelka) 

(1) Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot je določeno s šolskimi pravili ocenjevanja znanja, se pisanje 

enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni. 


IV. OCENE IN UGOTOVITVE 

15. člen 

(ocene) 

(1) Znanje dijakov se ocenjuje s številčnimi oziroma opisnimi ocenami. 

(2) Znanje dijaka se oceni s številčno oceno od 1 do 5, in sicer nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro 

(4) in odlično (5). 

45

(3) Izpolnitev obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu, interesnih dejavnostih in drugih 

obveznosti (npr. delovna praksa, obvezne izbirne vsebine) določenih z učnim načrtom oziroma katalogom znanj, 

se ocenjuje z opisnima ocenama »opravil« in: »ni opravil«. 

(4) Številčne ocene od 2 do 5 in opisna ocena »opravil« so pozitivne. 

(5) Za udeleženca izobraževanja odraslih se uporabljajo le pozitivne ocene. Če udeleženec izobraževanja odraslih 

pri ocenjevanju znanja ne doseže pozitivne ocene, se to evidentira. 

16. člen 

(ugotovitve) 

(1) Če je dijak iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri predmetu oziroma programski enoti, se 

njegovo znanje iz tega predmeta oziroma programske enote ne ocenjuje. To se v ustrezni dokumentaciji in ob 

koncu pouka evidentira z besedo »oproščen (opr)«. 

(2) Ob koncu pouka v šolskem letu se uspeh dijaka, ki ni ocenjen, v ustrezni dokumentaciji evidentira z 

ugotovitvijo: »ni ocenjen (noc)«. 

(3) Za udeleženca izobraževanja odraslih se ne uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena. Za 

udeleženca izobraževanja odraslih se športna vzgoja ne izvaja in ne ocenjuje. V ustrezni dokumentaciji se to 

evidentira z besedo »oproščen«. 

17. člen 

(seznanitev z oceno) 

(1) Pri ocenjevanju znanja ustnih odgovorov učitelj oceni dijakovo znanje takoj po končanem izpraševanju. 

(2) Pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni najpozneje v sedmih delovnih dneh po tem, 

ko jih dijak odda. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov za posamezno ocenjevanje določi drug rok. 

(3) Po ocenitvi pisnih izdelkov učitelj omogoči dijaku vpogled v pisni izdelek. 

(4) Učitelj izroči dijaku ocenjene izdelke po petih dneh oziroma najpozneje v tridesetih dneh po vpisu ocene v 

redovalnico. V ocenjenih pisnih izdelkih učitelj ustrezno označi napake, da dijak lahko prepozna pomanjkljivosti v 

svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene. 

(5) Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik oziroma pooblaščeni vzgojitelj v dijaškem domu (v 

nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) lahko v času do izročitve pisnih izdelkov, pisno zahteva vpogled v pisni 

izdelek oziroma fotokopijo izdelka. 

(6) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za udeleženca izobraževanja odraslih. 

18. člen 

(določanje končne ocene) 

(1) Končno oceno pri predmetu oziroma programski enoti določi učitelj, ki dijaka pri tem predmetu oziroma 

programski enoti poučuje. 

(2) Če predmet oziroma programsko enoto poučujeta dva ali več učiteljev, ti vnaprej določijo razmerja za oceno 

med posameznimi deli predmeta oziroma programske enote. Končno oceno določijo skupaj. Če se o končni oceni 

ne sporazumejo, jo na predlog ravnatelja potrdi učiteljski zbor. 

19. člen 

(splošni uspeh) 

(1) Oddelčni učiteljski zbor, v izobraževanju odraslih pa strokovni aktiv, potrdi na predlog razrednika splošni uspeh 

dijaku po tem, ko ta uspešno opravi vse obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanj. 

(2) Splošni uspeh se določi kot: odličen, prav dober, dober in zadosten. 

(3) Dijak doseže: 

– odličen splošni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno odlično (5), pri ostalih pa z oceno 

prav dobro (4), 

– prav dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno prav dobro (4), pri ostalih pa z 

oceno dobro (3), 

– dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno dobro (3), pri ostalih pa z oceno 

zadostno (2), 

46

– zadosten učni uspeh, če je pri več kot polovici predmetov ocenjen z oceno zadostno (2), pri ostalih pa z oceno 

pozitivno. 

(4) Pri določanju splošnega uspeha, če gre za odstopanje od meril iz prejšnjega odstavka, se upošteva dijakovo 

znanje in napredek, prizadevnost, delavnost in samostojnost v vzgojnem in izobraževalnem procesu ter odnos do 

izpolnjevanja obveznosti. Splošni uspeh na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka poučuje ali ravnatelja, določi 

oddelčni učiteljski zbor, v izobraževanju odraslih pa strokovni aktiv. 

20. člen 

(listine o uspehu) 

(1) Na koncu vsakega ocenjevalnega obdobja, razen zadnjega, izda šola dijakom v pisni obliki prepis ocen, 

ugotovitev in opravljenih obveznosti. 

(2) Ko dijak uspešno izpolni vse obveznosti za posamezen letnik, določene z učnim načrtom oziroma katalogom 

znanj, se mu izda letno spričevalo. 

(3) Dijaku, ki ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnjega odstavka, se na koncu pouka oziroma po opravljanju izpitov 

izda obvestilo o uspehu. 

(4) Dijak dobi spričevalo, obvestilo o uspehu oziroma prepis ocen oziroma ugotovitev in opravljenih obveznosti v 

šoli. 

(5) Dijaku, ki je prekinil izobraževanje, šola na njegovo zahtevo izda obvestilo o opravljenih obveznostih. 

(6) Udeleženec izobraževanja odraslih ob zaključku šolskega leta lahko prejme: obvestilo o uspehu za opravljene 

obveznosti v šolskem letu v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom ali letno spričevalo za opravljene obveznosti 

za posamezen letnik, v skladu s katalogi znanj oziroma učnim načrtom. 

V. NAPREDOVANJE IN PONAVLJANJE 

21. člen 

(ponavljanje) 

(1) Dijak, ki ne opravi vseh obveznosti, ne napreduje v naslednji letnik oziroma lahko letnik ponavlja. 

(2) Če dijak letnik ponavlja, opravlja vse obveznosti iz tega letnika, pri čemer se ga ponovno ocenjuje pri vseh 

predmetih oziroma programskih enotah. Pri ugotavljanju splošnega uspeha v letniku se upoštevajo ocene oziroma 

ugotovitve, pridobljene v tekočem šolskem letu. 

(3) Pravico do ponavljanja letnika zagotovi šola, kjer je dijak vpisan. 


VI. IZPITI 

22. člen 

(splošno o izpitih) 

(1) Dijak lahko opravlja sprejemne, predmetne, dopolnilne in popravne izpite. 

(2) Dijak opravlja dopolnilni in popravni izpit v šoli, v katero je vpisan, sprejemni in predmetni izpit pa v šoli, ki 

izvaja izobraževalni program, v katerega se želi vpisati oziroma je že vpisan. 

(3) Ustni del izpita se opravlja v skladu z izpitnim redom pred šolsko izpitno komisijo, ki jo imenuje ravnatelj med 

učitelji šole. Šolska izpitna komisija ima predsednika, izpraševalca in še vsaj enega člana. Izpraševalec mora biti 

učitelj predmeta oziroma programske enote iz katere dijak opravlja izpit. Vsaj dva člana komisije sta praviloma 

učitelja predmeta oziroma programske enote iz katere dijak opravlja izpit. 

(4) Udeleženec izobraževanja odraslih lahko, poleg izpitov iz prvega odstvaka tega člena, opravlja tudi delne in 

končne izpite, ki jih opravlja pri učitelju izbranega predmeta oziroma programske enote v šoli, v katero je vpisan. 

23. člen 

(sprejemni izpit) 

Pri sprejemnem izpitu se preizkusijo nadarjenost oziroma sposobnosti dijaka, lahko pa tudi znanje jezikov, če so v 

skladu z izobraževalnim programom pogoj za vpis. 

47

24. člen 

(predmetni izpit) 

(1) Predmetni izpit pri predmetu oziroma izpit pri programski enoti opravlja dijak, ki: 

– hitreje napreduje, 

– izboljšuje končno oceno predmeta oziroma programske enote, 

– se želi vpisati v drug izobraževalni program. 

(2) Dijak lahko po uspešno opravljenem predzadnjem oziroma zaključnem letniku enkrat izboljšuje oceno enega 

ali več predmetov oziroma programskih enot posameznega letnika, in sicer: 

– v predzadnjem letniku od konca pouka do zaključka tekočega šolskega leta oziroma do vključitve v zadnji 

letnik izobraževanja, 

– v zaključnem letniku od konca pouka do začetka opravljanja zaključka izobraževanja. 

(3) Pri določitvi končne ocene predmeta oziroma programske enote se upošteva boljša ocena. 

(4) Za udeleženca izobraževanja odraslih se prvi in tretji odstavek tega člena ne uporabljata. 

25 člen 

(dopolnilni izpit) 

(1) Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do zaključka pouka pri predmetu oziroma programski enoti ni bil ocenjen. 

(2) Dopolnilni izpit lahko opravlja dijak do začetka opravljanja zaključka izobraževanja. 


26. člen 

(popravni izpit) 

(1) Popravni izpit opravlja dijak iz predmetov oziroma programskih enot, kjer ima ob zaključku pouka nezadostno 

oceno. 

(2) Kadar pouk predmeta oziroma programske enote ne traja do konca pouka v šolskem letu, lahko dijak opravlja 

popravni izpit pred koncem pouka v roku, ki ga določi ravnatelj. V tem primeru se šteje, da je izkoristil 

spomladanski izpitni rok. Ta določba se ne uporablja za praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu. 


27. člen 

(delni in končni izpit za udeležence izobraževanja odraslih) 

(1) Pri delnem in končnem izpitu znanje udeležencev izobraževanja odraslih ocenjuje učitelj izbranega predmeta 

oziroma programske enote. 

(2) Z delnim izpitom se ocenjuje znanje po vsebinsko zaokroženih delih predmeta oziroma programske enote. S 

končnim izpitom se ocenjuje znanje po zaključenih vsebinskih sklopih iz predmeta oziroma programske enote v 

posameznem programu. 

(3) Kdor uspešno opravi vse delne izpite iz posameznega predmeta oziroma programske enote, je s tem opravil 

obveznosti določenega predmeta oziroma programske enote. 

(4) V izobraževanju odraslih se tretje in nadaljnje opravljane končnega izpita opravlja pred šolsko izpitno komisijo. 

28. člen 

(omejitve) 

(1) V spomladanskem izpitnem roku lahko dijak opravlja največ dva izpita. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov 

dovoli v tem roku opravljati tudi več izpitov. 

(2) Na isti dan lahko dijak opravlja največ izpit ali dele izpita iz enega predmeta. 

(3) Dijak mora opraviti dopolnilni izpit pred popravnim izpitom. 

(4) Dijak opravi izpit, ko opravi vse dele izpita. 

(5) Za udeleženca izobraževanja odraslih se uporablja določba prejšnjega odstavka, pri čemer velja, da lahko 

udeleženec izobraževanja odraslih opravlja izpite večkrat, tudi izven rokov, ki so določeni v šolskem koledarju, 

vendar v skladu z letnim delovnim načrtom šole. O tem odloči ravnatelj šole. 

48

29. člen 

(priprava izpitnega gradiva) 

(1) Izpitno in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje znanja (v nadaljnjem besedilu: izpitno gradivo), pripravi 

strokovni aktiv. Če šola nima strokovnega aktiva, izpitno gradivo pripravi izpraševalec oziroma ocenjevalec (v 

nadaljevanju: ocenjevalec). 

(2) Vodja strokovnega aktiva ali ocenjevalec izroči izpitno gradivo ravnatelju najpozneje dan pred izpitom. Izpitno 

gradivo se varuje na način, določen s šolskimi pravili ocenjevanja znanja. 

30. člen 

(potek izpitov) 

(1) Ustni izpiti in zagovori se opravljajo pred šolsko izpitno komisijo. 

(2) Izpitni nastop, izdelavo praktičnega izdelka oziroma opravljanje storitve in vaj spremlja mentor, ki za šolsko 

izpitno komisijo pripravi strokovno mnenje. 

(3) Pri ustnem delu izpita in zagovoru izprašuje izpraševalec. Šolska izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen 

predlog izpraševalca. Če se izpit opravlja po delih, predsednik šolske izpitne komisije dijaka obvesti o končni oceni 

takoj po končanem zadnjem delu izpita. 

(4) Pri ustnem izpitu se pripravi vsaj pet izpitnih listkov več, kot je dijakov v skupini, ki opravljajo izpit. Vsak dijak 

izbere izpitni listek in ima pravico do ene menjave. Izpitni listki z vprašanji, na katera je dijak odgovarjal, se vrnejo 

v komplet izpitnih vprašanj. 

(5) Na pisno zahtevo udeleženca izobraževanja odraslih oziroma na predlog razrednika ali ocenjevalca, se pred 

šolsko izpitno komisijo opravlja tudi delni oziroma končni izpit. 

31. člen 

(trajanje) 

(1) Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut. 

(2) Izpitni nastop traja največ 45 minut (ena pedagoška ura). 

(3) Izdelava izdelka oziroma storitve skupaj z zagovorom lahko traja največ šest pedagoških ur. 

(4) Ustni del izpita, zagovor izdelka oziroma storitve traja največ 20 minut. Dijak ima po dodelitvi vprašanja 

pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita. 

VII. KRŠITVE PRI OCENJEVANJU ZNANJA 

32. člen 

(kršitve) 

(1) Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj dijaka zaloti pri uporabi 

nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah šolskih pravil ocenjevanja znanja, ga lahko 

oceni z negativno oceno ali predlaga ustrezen ukrep. 

(2) Udeležencu izobraževanja odraslih se pri kršitvah iz prejšnjega odstavka prekine ocenjevanje znanja oziroma 

izpit in se ga ne oceni. 

VIII. UGOVOR ZOPER OCENO OZIROMA UGOTOVITEV 

33. člen 

(odločanje ravnatelja) 

(1) Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno oziroma ugotovitvijo v spričevalu ali v obvestilu o uspehu vloži 

zoper njo pisni ugovor. 

(2) Ravnatelj mora v treh dneh od prejema ugovora ugotoviti njegovo utemeljenost. 

(3) Če ugovor ni utemeljen, ravnatelj ugovor s sklepom zavrne. 

(4) Če je ugovor utemeljen, mora ravnatelj najpozneje v treh dneh od dneva ugotovitve utemeljenosti ugovora 

imenovati tričlansko komisijo. 

(5) Sklep ravnatelja iz drugega odstavka tega člena je dokončen. 

49

34. člen 

(odločanje komisije) 

(1) Komisija iz prejšnjega člena s sklepom odloči o ugovoru v treh dneh od njenega imenovanja. 

(2) Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno oceno oziroma ugotovitev. Sklep 

komisije se dijaku izroči v treh dneh po sprejeti odločitvi. 

(3) Če komisija ugotovi, da je ugovor utemeljen, lahko določi novo oceno oziroma spremeni ugotovitev na podlagi 

dokumentacije ali s ponovnim ocenjevanjem znanja dijaka. 

(4) Če je dijaka treba ponovno oceniti, mora sklep vsebovati tudi datum, čas, kraj in način ter obseg ponovnega 

ocenjevanja znanja, s čimer mora biti dijak seznanjen najpozneje tri dni pred izvedbo ponovnega ocenjevanja 

znanja. 

(5) Odločitev komisije je dokončna. 

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

35. člen 

(izjeme) 

(1) Dijaki, ki so do 1. septembra 2010 napredovali v naslednji letnik z nms oziroma ponavljajo letnik z izpiti, lahko 

opravijo manjkajoče obveznosti najpozneje do 31. avgusta 2011. (2) Dijake iz prejšnjega odstavka se ocenjuje v 

skladu s tem pravilnikom. 

36. člen 

(vajenci) 

Dijaki, ki so v dualnem sistemu izobraževanja zaključili izobraževanje najpozneje 31. avgusta 2009, lahko 

opravljajo manjkajoče obveznosti v skladu s tem pravilnikom. 

37. člen 


Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, 

št. 76/05) in Pravilnik o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 

78/07 in 8/08), ki pa se uporabljata do začetka uporabe tega pravilnika. 

38. člen 



septembra 2010. 

Št. 0070-43/2010 Ljubljana, dne 21. julija 2010 

EVA 2010-3311-0036 

dr. Igor Lukšič l.r. Minister za šolstvo in šport 

50

Na podlagi 11. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednji šoli (Uradni list RS, št. 60/2010) določa ravnatel po 

predhodni obravnavi na seji učiteljskega zbora dne, 24. 8. 2010, naslednja 

ŠOLSKA PRAVILA O OCENJEVANJU ZNANJU 

V skladu s prvim odstavkom 11. člena Pravilnika Šolska pravila Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah 

obsegajo: 

I. oblike, načine, obseg, raven in roke izpolnjevanja obveznosti; 

II. pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov; 

III. roke za vračanje izdelkov; 

IV. izpitni red (prijava in odjava, pogoji opravljanja izpita, potek ustnega in pisnega izpita in druga pravila); 

V. kršitev pravil pri ocenjevanju in ukrepi; 

VI. postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju; 

VII. priprava in hranjenje izpitnega gradiva (naloge, nosilce, roke); 

VIII. druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi. 

I. OBLIKE, NAČINI, OBSEG, RAVEN IN ROKI IZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI 

1. člen 

Dijak izpolni neizpolnjene obveznosti skladno z minimalnim standardom znanja pri predmetu oziroma programski 

enoti. 

Dijak, ki ni izpolnil vseh obveznosti do konca pouka, izpolni neizpolnjene obveznosti v rokih, ki jih določa šolski 

koledar. 

Dijak, ki je ob koncu pouka negativno ocenjen iz največ treh predmetov ali programskih enot, ima pravico 

opravljati popravne izpite. 

II. POGOJI ZA OBVEZNO PONAVLJANJE PISNIH IZDELKOV 

2. člen 

Če je več kot ena tretjina pisnih izdelkov ocenjena negativno, se ocenjevanje se enkrat ponovi, razen za tiste 

dijake, ki so prvič pisali pozitivno in tega ne želijo. 

V primeru iz prejšnjega odstavka učitelj skupaj z dijaki analizira ter skupinsko in individualno konkretizira vzroke, 

dijakom predlaga smernice, vsebine, načine, metode in konzultacije ter to evidentira v dnevnik dela. 

Določba tega člena se ne uporablja za odrasle udeležence izobraževanja. 

III. ROKI ZA VRAČANJE IZDELKOV 

3. člen 

Dijakovi starši oz. skrbniki, pooblaščenci ali pooblaščeni vzgojitelji dijaških domov imajo pravico do seznanitve z 

ocenami in opravljenimi oz. neopravljenimi obveznostmi dijaka med šolskim letom na govorilnih urah in 

roditeljskih sestankih določenih v Letnem delovnem načrtu. 

Določba tega člena se ne uporablja za odrasle udeležence izobraževanja. 

4. člen 

Učitelj vrne dijakom pisne oz. druge izdelke v petih (5) delovnih dneh potem, ko jih je seznanil z oceno, v primeru 

ugovora pa po končanem postopku. 

Dijak oz. starši lahko pisno zahtevajo fotokopijo pisnega ali drugega izdelka v roku 3 dni po javni objavi 

pridobljenih ocen. 

51

IV. IZPITNI RED 

5. člen 

Roki, pogoji in postopki opravljanja izpitov se določijo z Letnim delovnim načrtom, izobraževalnim programom in 

šolskim koledarjem za srednje šole tako, da dijak lahko opravi vse obveznosti za napredovanje v naslednji letnik 

do konca šolskega leta. 

6. člen 

Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov določi tudi izredne izpitne roke. Pred odločitvijo si mora pridobiti mnenje 

učiteljskega zbora. 

7. člen 

Razpored izpitov mora biti objavljen najmanj tri dni pred datumom začetka njihovega opravljanja. 

8. člen 

V spomladanskem oz. zimskem izpitnem roku lahko dijak praviloma opravlja največ dva (2), v jesenskem pa največ 

tri (3) izpite. 

9. člen 

Udeleženci izrednega izobraževanja lahko izpite opravljajo tudi izven rokov, določenih s šolskim koledarjem, 

vendar v skladu z Letnim delovnim načrtom šole. 

10. člen 

Dijak se prijavi k izpitu najkasneje pet dni pred izpitnim rokom, odjavi pa se lahko najkasneje dva dni pred izpitnim 

rokom. 

Če se dijak iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko opravlja še v istem roku, če je to 

mogoče. Razloge za odsotnost ali prekinitev mora šoli pisno sporočiti najkasneje v enem dnevu po izpitu in 

priložiti ustrezna dokazila. O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v treh dneh po prejemu vloge. 

Če se dijak ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov ne udeleži izpita oz. dela izpita ali ga samovoljno 

prekine, se ugotovi »ni pristopil«. Šteje se, da je dijak izrabil izpitni rok. 

11. člen 

Ustni izpiti, zagovori in nastopi se opravljajo pred izpitno komisijo. Izpitna komisija ima predsednika, izpraševalca 

in enega člana. Imenuje jo ravnatelj. 

Izpraševalec in ocenjevalec je praviloma učitelj, ki je dijaka poučeval, razen če ni s tem pravilnikom drugače 

določeno. 

V. KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU IN UKREPI 

12. člen 

Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah skupinskega ocenjevanja znanja učitelj zaloti dijaka pri uporabi 

nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah predpisanih pravil ocenjevanja, se dijaka 

opozori oz. ugotovi prekinitev postopka o ocenjevanju in oceni ta del izpita z negativno oceno. 

Udeležencu izrednega izobraževanja se iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, prekine ocenjevanje 

oziroma izpit in se ga ne oceni. 

52

VI. POSTOPKI ODPRAVLJANJA NAPAK PRI OCENJEVANJU 

13. člen 

Učitelj lahko sam, na predlog razrednika, ravnatelja ali dijaka zaradi računske ali druge očitne napake, povezane z 

ocenjevanjem, odpravi napako, to pisno evidentira v ustrezen dokument in o tem obvesti dijaka, na katerega se 

ocena oziroma ugotovitev nanaša. 

Če učitelj ne odpravi napake v skladu s prejšnjim odstavkom, o nadaljnjem postopku odloča ravnatelj po 

predhodnem mnenju komisije za pritožbe. 

14. člen 

O utemeljenosti ugovora komisija odloči najkasneje v treh dneh po njegovi vložitvi pritožbeni komisiji (v 

nadaljnjem besedilu: komisija). Komisijo sestavljajo najmanj trije člani, ki jih imenuje ravnatelj na začetku šolskega 

leta. V komisijo mora biti imenovan vsaj en član, ki ni učitelj iz iste šole. Če je član komisije učitelj, ki je dijaka 

predhodno ocenil, in dijak ugovarja zoper to oceno ali ugotovitev, imenuje ravnatelj drugega člana. Mandat 

komisije traja eno šolsko leto. Po prejemu ugovora ravnatelj v komisijo imenuje vsaj še enega učitelja, ki poučuje 

predmet, na katerega se nanaša ugovor. Mandat tega člana traja do dokončne odločitve komisije o ugovoru. 

VII. PRIPRAVA IN HRANJENJE IZPITNEGA GRADIVA 

15. člen 

Izpitno gradivo in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje posamezne programske enote (v nadaljnjem 

besedilu: izpitno gradivo), pripravi učitelj oz. pripravijo učitelji predmeta usklajeno na strokovnem aktivu. 

Vodja strokovnega aktiva ali izpraševalec oziroma ocenjevalec izroči izpitno gradivo ravnatelju oz. ga deponira v 

tajništvu najkasneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo je potrebno varovati na način, ki ga v skladu s pravili o 

varovanju izpitne tajnosti določi ravnatelj. 

VIII. DRUGA PRAVILA IN POSTOPKI V SKLADU S PRAVILNIKOM IN DRUGIMI PREDPISI 

16. člen 

(analize in kakovost) 

Strokovni organi šole in posamezni učitelji sproti in najmanj ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja analizirajo 

nivo doseganja ciljev in opravljene obveznosti programskih enot oz. ocene za posameznega dijaka, skupino, 

oddelek ter sprejmejo kakovostne sklepe in načrte. 

Analizo rezultatov doseganja ciljev in kompetenc oz. opravljanja drugih obveznosti obravnavajo dijaki najmanj ob 

koncu vsakega ocenjevalnega obdobja v prisotnosti razrednika, lahko pa tudi učitelja posamezne programske 

enote. 

17. člen 

Ta Pravila ocenjevanja znanja stopijo v veljavo po predhodni obravnavi in pridobitvi mnenj učiteljskega zbora s 1. 

septembrom 2010. 

Z zakonsko uveljavitvijo Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in sprejetih Šolskih pravilih o ocenjevanju 

tega Pravilnika, preneha veljavnost Šolskih pravil pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem 

strokovnem izobraževanju. 

Celje, 31. 8. 2010 

53 

Ravnateljica Gimnazije Lava 

Marija Gubenšek Vezočnik


Velja od 1. 9. 2009 

Na podlagi 18. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo), 57. člena Zakona 

o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) in 39. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 

22/98) minister za šolstvo in šport izdaja 

PRAVILNIK O PRILAGODITVI ŠOLSKIH OBVEZNOSTI DIJAKU 

V SREDNJI ŠOLI 

I. SPLOŠNA DOLOČBA 

1. člen 


Ta pravilnik ureja prilagoditev šolskih obveznosti po javno veljavnem izobraževalnem programu (v nadaljnjem 

besedilu: izobraževalni program) dijaku, ki se vzporedno izobražuje, dijaku perspektivnemu športniku, dijaku 

vrhunskemu športniku in dijaku, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne 

izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave (v nadaljnjem besedilu: dijak tekmovalec). 

II. VRSTE STATUSOV IN POGOJI ZA PRIDOBITEV STATUSOV 

Vrste statusov so: 

– status dijaka, ki se vzporedno izobražuje, 

– status dijaka perspektivnega športnika, 

– status dijaka vrhunskega športnika, 

– status dijaka tekmovalca. 

2. člen 

(vrste statusov) 

3. člen 

(pogoji za pridobitev statusa) 

Status dijaka, ki se vzporedno izobražuje, lahko pridobi dijak, ki se hkrati izobražuje po več izobraževalnih 

programih. 

Status dijaka perspektivnega športnika lahko pridobi dijak, ki je registriran pri nacionalni panožni športni zvezi in 

tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez. 

Status dijaka vrhunskega športnika lahko pridobi dijak, ki doseže vrhunski športni dosežek mednarodne vrednosti. 

Status dijaka tekmovalca lahko pridobi dijak, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge 

mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave. 

III. POSTOPEK PRIDOBITVE STATUSA IN OSEBNI IZOBRAŽEVALNI NAČRT 

4. člen 

(postopek pridobitve statusa) 

Za pridobitev statusa lahko dijak zaprosi s pisno vlogo na šoli, kjer ima status dijaka in opravlja večino obveznosti 

po izobraževalnem programu. 

V vlogi iz prejšnjega odstavka je potrebno navesti tudi: 

– za pridobitev statusa dijaka, ki se vzporedno izobražuje, podatke o šoli, na kateri se dijak vzporedno izobražuje, 

in o izobraževalnem programu, po katerem se vzporedno izobražuje, 

– za pridobitev statusa dijaka perspektivnega športnika podatke o nacionalni panožni športni zvezi, pri kateri je 

dijak registriran in podatke o tekmovanjih dijaka v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih 

zvez, 

54

– za pridobitev statusa dijaka vrhunskega športnika podatke o pridobljenem statusu vrhunskega športnika, 

– za pridobitev statusa dijaka tekmovalca podatke o organizaciji, ki vodi priprave na mednarodna tekmovanja v 

znanju ali na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave. 

Vlogo je potrebno vložiti najkasneje do 30. septembra za tekoče šolsko leto oziroma do 31. marca tekočega 

šolskega leta, če se šolsko leto začne 1. marca, iz utemeljenih razlogov pa lahko tudi med šolskim letom. 

5. člen 

(sklep o pridobitvi statusa) 

O vlogi za pridobitev statusa odloči ravnatelj najkasneje v tridesetih dneh po prejemu popolne vloge s sklepom, ki 

ga vroči dijaku najkasneje v osmih dneh po odločitvi. 

V obrazložitvi sklepa o pridobitvi statusa je potrebno dijaka seznaniti tudi z razlogi za mirovanje in prenehanje 

statusa po tem pravilniku. 

Priloga sklepa o pridobitvi statusa je osebni izobraževalni načrt. 

Sklep o pridobitvi statusa velja največ za eno šolsko leto. 

6. člen 

(vsebina osebnega izobraževalnega načrta) 

Z osebnim izobraževalnim načrtom, ki vsebuje prilagoditev šolskih obveznosti dijaku, se določi: 

– obdobje prilagoditve šolskih obveznosti, 

– obdobje obvezne prisotnosti pri pouku, 

– roke in način ocenjevanja znanja, 

– roke in način izpolnjevanja drugih obveznosti, 

– roke za obveščanje pristojnih organov o neizpolnjevanju osebnega izobraževalnega načrta, 

– druge pravice in obveznosti šole in dijaka. 

Med šolskim letom se vsebina osebnega izobraževalnega načrta iz utemeljenih razlogov lahko spremeni. 

7. člen 

(priprava osebnega izobraževalnega načrta) 

Osebni izobraževalni načrt pripravi strokovni delavec, ki ga imenuje ravnatelj. 

Strokovni delavec pripravi osebni izobraževalni načrt v sodelovanju z dijakom in ga uskladi z oddelčnim učiteljskim 

zborom ter s starši, če to želijo. 

Če se dijak vzporedno izobražuje, strokovni delavec uskladi osebni izobraževalni načrt tudi s strokovnim delavcem 

drugega izobraževalnega programa oziroma druge šole. 

Za dijaka perspektivnega športnika oziroma dijaka vrhunskega športnika, strokovni delavec uskladi osebni 

izobraževalni načrt tudi s športnim društvom oziroma z nacionalno panožno športno zvezo. 

Za dijaka tekmovalca strokovni delavec uskladi osebni izobraževalni načrt tudi z organizacijo, ki organizira ali vodi 

priprave na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter 

izmenjave. 

IV. MIROVANJE OZIROMA PRENEHANJE STATUSA 

8. člen 

(mirovanje statusa) 

Dijaku status lahko miruje: 

– če ne izpolnjuje obveznosti po osebnem izobraževalnem načrtu, 

– če ne dosega minimalnih standardov pri dveh ali več programskih enotah oziroma predmetih, 

– če mu je izrečen ukor razrednika ali ukor oddelčnega učiteljskega zbora, 

– v primeru daljše bolezni oziroma poškodbe, 

– iz drugih utemeljenih razlogov. 

55

O mirovanju in obdobju mirovanja statusa odloči ravnatelj s sklepom, ki ga vroči dijaku in staršem najkasneje v 

osmih dneh po odločitvi. 

O odločitvi iz prejšnjega odstavka ravnatelj obvesti oddelčni učiteljski zbor. 

9. člen 

(prenehanje statusa) 

Dijaku status preneha: 

– če ob poteku obdobja mirovanja statusa ne izpolni obveznost iz druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena, 

– če preneha pogoj za pridobitev statusa, 

– če mu je izrečen ukor učiteljskega zbora oziroma pogojna izključitev, 

– če mu preneha status dijaka po drugih predpisih, 

– na njegov predlog oziroma na predlog staršev, 

– s potekom obdobja, za katerega mu je bil status podeljen. 

O prenehanju pogoja za pridobitev statusa je dijak dolžan obvestiti šolo v petih delovnih dneh po prenehanju 

pogoja. 

O prenehanju statusa odloči ravnatelj s sklepom, ki ga vroči dijaku in staršem najkasneje v osmih dneh po 

odločitvi. 

O odločitvi iz prejšnjega odstavka ravnatelj obvesti oddelčni učiteljski zbor, športno društvo, nacionalno panožno 

športno zvezo ali organizacijo, ki organizira ali vodi priprave na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge 

mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave. 

V. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV 

10. člen 

(pritožba na sklep) 

Zoper sklep o zavrnitvi vloge za pridobitev statusa in sklep o prenehanju statusa je dovoljena pritožba na 

pritožbeno komisijo oziroma komisijo za varstvo pravic (v nadaljnjem besedilu: pritožbena komisija) v skladu z 

Zakonom o gimnazijah oziroma Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju v roku osmih dni po prejemu 

sklepa. 

Pritožbena komisija odloči o pritožbi najkasneje v petnajstih dneh po prejemu pritožbe. 

Odločitev pritožbene komisije je dokončna. 

VI. KONČNI DOLOČBI 

11. člen 


Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti (Uradni list RS, št. 

89/98 in 56/07), uporablja pa se še do 31. avgusta 2009. 

12. člen 



septembra 2009. 

Št. 0070-5/2009 

Ljubljana, dne 24. aprila 2009 

EVA 2009-3311-0014 

dr. Igor Lukšič l.r. 

Minister za šolstvo in šport 

56

ZAKON O ŠOLSKI PREHRANI 


1. člen 

(vsebina zakona) 

Ta zakon ureja organizacijo šolske prehrane za učenke in učence (v nadaljnjem besedilu: učenci) ter dijakinje in 

dijake (v nadaljnjem besedilu: dijaki), pravico učencev in dijakov do subvencije za šolsko prehrano, višino 

subvencije, pogoje in postopek za dodeljevanje subvencije ter nadzor nad izvajanjem tega zakona. 

2. člen 

(uporaba zakona) 

(1) Ta zakon se uporablja za osnovne in srednje šole ter za osnovne in srednje šole v okviru zavodov za vzgojo in 

izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji, ki izvajajo javno veljavne 

vzgojno-izobraževalne programe (v nadaljnjem besedilu: šole). 

(2) Ta zakon se ne uporablja za udeležence v programih izobraževanja odraslih. 

(3) Določbe četrtega in šestega odstavka 4. člena ter 27. in 28. člena tega zakona se smiselno uporabljajo v vrtcih, 

zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domovih za učence, dijaških 

domovih ter v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti. 

3. člen 

(cilji) 

Cilji tega zakona so, da se: 

– ob upoštevanju načel trajnostne potrošnje zagotavlja kakovostna in subvencionirana šolska prehrana, s katero 

se vpliva na optimalni razvoj učencev in dijakov, na razvijanje zavesti o zdravi prehrani in kulturi prehranjevanja, 

na vzgajanje in izobraževanje za odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja in okolja ter omogoči učencem in 

dijakom dostopnost do zdrave šolske prehrane; 

– učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij zagotavljajo enake možnosti pri doseganju ciljev iz 

prejšnje alineje. 

II. ORGANIZACIJA ŠOLSKE PREHRANE 

4. člen 

(šolska prehrana) 

(1) Šolska prehrana po tem zakonu pomeni organizirano prehrano učencev in dijakov v dneh, ko poteka pouk v 

skladu s šolskim koledarjem. 

(2) Šolska prehrana obsega zajtrk, malico, kosilo in popoldansko malico. 

(3) Šola za vse učence oziroma dijake v okviru dejavnosti javne službe obvezno organizira malico. Kot dodatno 

ponudbo lahko organizira tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Za dijake je šola dolžna organizirati toplo ali 

energijsko in hranilno bogatejšo hladno malico. 

(4) Pri organizaciji šolske prehrane se upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. 

Smernice sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje in vsebujejo: 

– cilje, načela in vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s šolsko prehrano ter 

– strokovne usmeritve in navodila, ki opredeljujejo merila za izbor živil, načrtovanje sestave, količinske normative 

in način priprave šolske prehrane ter časovni okvir za njeno izvedbo, in jih pripravi javni zdravstveni zavod, ki ga 

pooblasti ministrstvo, pristojno za zdravje. 

(5) Šola opredeli vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano, in dejavnosti, s katerimi bo vzpodbujala 

zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja, v letnem delovnem načrtu. 

(6) Na območju šole in vzgojno-izobraževalnih zavodov iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona ter na površini, ki 

sodi v njihov šolski prostor, ne smejo biti nameščeni prodajni avtomati za distribucijo hrane in pijače. 

5. člen 

(organizacija) 

57

(1) Šolsko prehrano organizirajo šole tako, da izvedejo nabavo živil, pripravo, razdeljevanje obrokov, vodijo 

potrebne evidence, izvajajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano in drugo. 

(2) Šola lahko nabavo, pripravo ter razdeljevanje obrokov s pogodbo prenese na drug vzgojno-izobraževalni zavod. 

Vzgojno-izobraževalni zavod, ki prevzame izvajanje navedenega dela dejavnosti šolske prehrane, je le-to dolžan 

izvajati pod pogoji in na način, določen s tem zakonom. 

(3) Izjemoma lahko šola nabavo, pripravo in razdeljevanje obrokov s pogodbo prenese na zunanjega izvajalca. 

(4) Zunanji izvajalci iz prejšnjega odstavka so osebe javnega prava, ki ne opravljajo vzgojno-izobraževalne 

dejavnosti, in osebe zasebnega prava. Pred uvedbo postopka za izbiro zunanjega izvajalca mora šola pridobiti 

soglasje ustanovitelja. Postopek se izvede po določbah zakona, ki ureja javno naročanje. 

(5) Ravnatelj oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) lahko imenuje skupino za prehrano, ki daje 

mnenja in predloge glede šolske prehrane. 

6. člen 

(pravila šolske prehrane) 

(1) Šola s pravili šolske prehrane opredeli natančnejše postopke, ki zagotavljajo evidentiranje, nadzor nad 

koriščenjem obrokov, določi čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi obroki ter načine 

seznanitve učencev oziroma dijakov in staršev. 

(2) Če na šoli deluje skupina za prehrano, se s pravili šolske prehrane določi njeno sestavo, število članov in 

mandat. 

(3) Predlog pravil šolske prehrane pripravi ravnatelj in ga obravnavajo svet staršev, učiteljski zbor ter učenci 

oziroma dijaki. Pravila sprejme svet šole. 

(4) Pravila šolske prehrane so lahko sestavni del obstoječih šolskih pravil. 

7. člen 

(prijava na šolsko prehrano) 

(1) Prijavo na šolsko prehrano šoli oddajo starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih so posamezni učenci oziroma 

dijaki v oskrbi (v nadaljnjem besedilu: starši). 

(2) Prijava se praviloma odda v mesecu juniju za prihodnje šolsko leto. Odda se lahko tudi kadarkoli med šolskim 

letom. 

(3) Prijava na šolsko prehrano se vloži na obrazcu, ki je priloga tega zakona in se hrani do konca šolskega leta, za 

katero je bila oddana. 

(4) Prijava se lahko kadarkoli prekliče. Preklic velja z naslednjim dnem po prejemu preklica. 

8. člen 

(odjava posameznih obrokov) 

(1) Posamezni obrok šolske prehrane se lahko odjavi. 

(2) Starši lahko v prijavi na šolsko prehrano podajo izjavo, da obveznost odjave posameznega obroka prenašajo na 

dijaka. 

(3) Posamezni obrok za učenca oziroma dijaka, ki je odsoten od pouka zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in 

drugih tekmovanjih ter srečanjih, na katerih sodeluje v imenu šole, odjavi šola. 

(4) Posamezni obrok je pravočasno odjavljen, če se ga odjavi vsaj en delovni dan prej, in sicer do ure, ki jo določi 

šola. 

9. člen 

(obveznosti) 

S prijavo na šolsko prehrano nastopi dolžnost učenca ali dijaka oziroma staršev, da bo: 

– spoštoval pravila šolske prehrane, 

– plačal prispevek za šolsko prehrano, 

– pravočasno odjavil posamezni obrok skladno s pravili šolske prehrane, 

– plačal polno ceno obroka, če obroka ni pravočasno odjavil, 

– šoli v 30 dneh sporočil vsako spremembo podatkov iz prvega odstavka 25. člena tega zakona. 

58

10. člen 

(seznanitev učencev, dijakov in staršev) 

Šola seznani učence oziroma dijake in starše o organizaciji šolske prehrane, pravilih šolske prehrane, njihovih 

obveznostih iz 9. člena tega zakona, subvencioniranju malice oziroma kosila ter o načinu in postopku uveljavljanja 

subvencije najkasneje do začetka šolskega leta na način, kot ga določi v pravilih šolske prehrane. 

11. člen 

(neprevzeti obroki) 

Obroke, ki v predvidenem času niso prevzeti, šola brezplačno odstopi drugim učencem oziroma dijakom, lahko pa 

tudi humanitarnim organizacijam, ki so vpisane v razvid humanitarnih organizacij. 

III. SUBVENCIONIRANJE ŠOLSKE PREHRANE 

12. člen 

(zagotavljanje sredstev za subvencionirano malico) 

(1) Iz državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za subvencioniranje ene malice dnevno na učenca oziroma 

dijaka. 

(2) Subvencija za malico obsega splošno subvencijo in dodatno subvencijo, ki je namenjena učencem in dijakom iz 

socialno manj vzpodbudnih okolij. 

(3) Za učence in dijake, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi 

potrebami oziroma v domove za učence, se zagotavljajo sredstva za subvencionirano malico v okviru sredstev za 

oskrbo. 

(4) Za dijake, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in 

obiskujejo srednjo šolo izven zavoda, se zagotavljajo sredstva za splošno subvencijo v skladu s tem zakonom, 

sredstva v višini razlike do cene malice pa v okviru sredstev za oskrbo. 

(5) Iz državnega proračuna se šolam zagotavljajo tudi sredstva za organizacijo in opravljanje drugih dejavnosti 

šolske prehrane, opredeljene v tem zakonu. 

13. člen 

(upravičenci do subvencionirane malice) 

(1) Upravičenci do subvencije za malico so učenci in dijaki, ki se redno izobražujejo. 

(2) Učenci imajo pravico do subvencije za malico za vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih 

obveznega programa v skladu s šolskim koledarjem. 

(3) Dijaki imajo pravico do subvencije za malico za vsak dan prisotnosti pri pouku, strokovnih ekskurzijah, športnih 

in kulturnih dnevih ter obveznem delu obveznih izbirnih vsebin, ki jih izvaja šola, v skladu s šolskim koledarjem. 

(4) Ne glede na določila drugega in tretjega odstavka tega člena ima učenec oziroma dijak, ki se zaradi bolezni 

oziroma izrednih okoliščin ne more pravočasno odjaviti oziroma prevzeti obroka, pravico do subvencije za malico 

za prvi dan odsotnosti. 

(5) Pravica ni prenosljiva. 

14. člen 

(cena subvencionirane malice) 

Cena subvencionirane malice v osnovni šoli in cena subvencionirane malice v srednji šoli je cena, po kateri šola 

zagotavlja malico učencem in dijakom. Ceno subvencionirane malice (v nadaljnjem besedilu: cena malice) določi s 

sklepom minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), praviloma pred začetkom vsakega 

šolskega leta. 

15. člen 

(višina subvencije za subvencionirano malico) 

(1) Vsem učencem in dijakom iz 13. člena tega zakona pripada splošna subvencija v višini dveh tretjin cene malice. 

(2) Učenci in dijaki, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevka za malico, lahko uveljavljajo 

dodatno subvencijo. Pri ugotavljanju upravičenosti do dodatne subvencije se upošteva dohodek na družinskega 

člana, izražen v odstotku povprečne plače v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: povprečna plača), 

ugotovljen v odločbi za dodelitev pravice do otroškega dodatka, ki velja v trenutku oddaje vloge za dodatno 

subvencijo. 

59

(3) Višina dodatne subvencije se določi na naslednji način: 

Odstotek povprečne plače 

Višina dodatne subvencije v deležu cene 

malice 

Učenec 

Dijak 

do 30% 1/3 1/3 

nad 30% do 55% -- 1/6 

(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena učencem in dijakom, ki so v rejništvu ter učencem 

in dijakom, prosilcem za azil pripada dodatna subvencija v višini 1/3 cene malice. 

(5) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena lahko šola učencu oziroma dijaku v izjemnih 

primerih določi dodatno subvencijo v višini 1/3 cene malice. Pri ugotavljanju upravičenosti do dodatne subvencije, 

poleg dohodka na družinskega člana, izraženega v odstotku povprečne plače, upošteva tudi druga dejstva in 

okoliščine, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj učenca oziroma dijaka in ki nastopijo zaradi 

dolgotrajne bolezni ali smrti v družini, nenadne izgube zaposlitve staršev ter naravne ali druge nesreče. Pred 

izdajo sklepa si mora šola pridobiti soglasje centra za socialno delo. 

(6) Pravico iz prejšnjega odstavka učenec ali dijak oziroma starši uveljavljajo z vlogo iz 19. člena tega zakona, ki ji 

priložijo utemeljitev izjemnih okoliščin, ki so podlaga za upravičenost. 

(7) Minister s sklepom praviloma pred začetkom vsakega šolskega leta določi znesek splošne in dodatne 

subvencije, pri čemer lahko razmerje med splošno in dodatno subvencijo, določeno v prvem in tretjem odstavku 

tega člena, spremeni največ za 5%. 

16. člen 

(prispevek za subvencionirano malico) 

(1) Učenec ali dijak oziroma starši šoli plačajo prispevek za malico v višini razlike med pripadajočo subvencijo in 

ceno malice. 

(2) Prispevek se lahko zniža, če šola za ta namen pridobi dodatna sredstva, ki jih prispevajo občine, iz donacij, 

prispevkov sponzorjev, sredstev šolskega sklada in drugih sredstev. 

17. člen 

(subvencionirano kosilo) 

(1) Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za subvencioniranje kosil za učence, ki zaradi socialnega 

položaja ne zmorejo plačati prispevka za kosilo. 

(2) Pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije za kosilo v skladu s prejšnjim odstavkom se upošteva dohodek na 

družinskega člana, izražen v odstotku povprečne plače, ugotovljen v odločbi za dodelitev pravice do otroškega 

dodatka, ki velja v trenutku oddaje vloge za dodatno subvencijo. 

(3) Do subvencije za kosilo so upravičeni učenci, če je v odločbi za dodelitev pravice do otroškega dodatka 

ugotovljeni dohodek na družinskega člana do vključno 5,0% povprečne plače. 

(4) Učenci imajo pravico do subvencije za kosilo za vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih obveznega 

programa v skladu s šolskim koledarjem. 

(5) Ne glede na določila prejšnjega odstavka ima učenec, ki se zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin ne more 

pravočasno odjaviti oziroma prevzeti obroka, pravico do subvencije za kosilo tudi za prvi dan odsotnosti. 

(6) Učencem pripada subvencija za kosilo v višini cene kosila. 

(7) Pravica ni prenosljiva. 

IV. POSTOPEK DODELJEVANJA SUBVENCIJE 

18. člen 

(uveljavljanje pravice do splošne subvencije za malico) 

(1) Učenec oziroma dijak uveljavlja pravico do splošne subvencije s prijavo, v kateri poda izjavo o uveljavljanju 

pravice do splošne subvencije. Če je prijava oddana pred začetkom šolskega leta in učenec oziroma dijak uveljavlja 

pravico do splošne subvencije, mu splošna subvencija pripada od prvega šolskega dne dalje, sicer pa od 

naslednjega dne po oddaji prijave. Če je učenec oziroma dijak že prijavljen na malico in ob prijavi ni uveljavljal 

pravice do splošne subvencije, jo lahko uveljavlja tudi kasneje. 

60

(2) Prijava na malico se vloži na obrazcu, ki je priloga tega zakona. 

19. člen 

(uveljavljanje pravice do dodatne subvencije za malico) 

(1) Učenec ali dijak oziroma starši uveljavljajo pravico do dodatne subvencije z vlogo, ki je sestavni del obrazca iz 

tretjega odstavka 7. člena tega zakona. Če je učenec oziroma dijak že prijavljen na malico, lahko uveljavlja pravico 

za dodatno subvencijo tudi kasneje. 

(2) Šola na podlagi vloge preveri, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do dodatne subvencije. 

(3) O pravici do dodatne subvencije odloči ravnatelj s sklepom. Sklep je potrebno izdati najkasneje v 30 dneh od 

prejema popolne vloge oziroma do 31. avgusta za vloge, oddane v mesecu juniju in juliju za naslednje šolsko leto. 

(4) Če sklep ni izdan v roku iz prejšnjega odstavka, ima vlagatelj pravico do pritožbe, kot da bi bila njegova vloga 

zavrnjena. 

20. člen 

(uveljavljanje pravice do subvencije za kosilo) 

(1) Učenec oziroma starši uveljavljajo pravico do subvencije za kosilo v prijavi na kosilo z vlogo, ki je sestavni del 

obrazca iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona. Če je učenec že prijavljen na kosilo, lahko uveljavlja pravico do 

subvencije za kosilo tudi kasneje. 

(2) Šola na podlagi vloge preveri, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do subvencije za kosilo. 

(3) O pravici do subvencije za kosilo se odloča po postopku in v rokih, ki so določeni s tem zakonom za dodelitev 

dodatne subvencije za malico. 

21. člen 

(vsebina sklepa) 

(1) Sklep mora imeti uvod, izrek, obrazložitev, pravni pouk ter številko, datum, podpis ravnatelja in pečat šole, ki 

ga je izdala. 

(2) Uvod sklepa obsega naziv šole, ki ga je izdala, navedbo predpisa o njeni pristojnosti, ime in priimek učenca 

oziroma dijaka ter označbo zadeve. 

(3) Izrek vsebuje ime in priimek učenca oziroma dijaka, razred oziroma letnik in oddelek izobraževalnega 

programa ter odločitev o pravici do dodatne subvencije za malico oziroma do subvencije za kosilo. Če se vlogi 

ugodi, izrek vsebuje tudi višino dodatne subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo, navedbo šolskega leta 

ter datuma, od kdaj je učenec oziroma dijak upravičen do dodatne subvencije za malico oziroma subvencije za 

kosilo. 

(4) Obrazložitev sklepa je potrebna le takrat, ko se pravici do dodatne subvencije za malico oziroma subvencije za 

kosilo ne ugodi. Obrazložitev vsebuje podatke iz vloge ter ugotovitve šole o podatkih za ugotavljanje upravičenosti 

do subvencije. 

(5) Pravni pouk obsega pouk o pravici do pravnega sredstva, roku in načinu vložitve ter navedbo šole, pri kateri se 

pravno sredstvo vloži. 

22. člen 

(pritožba) 

(1) Zoper sklep je dovoljena pritožba, ki se vloži na šoli v osmih dneh od vročitve. 

(2) Najkasneje v sedmih dneh po prejemu pritožbe ravnatelj na podlagi navedb v pritožbi in dodatnih poizvedb 

svojo odločitev spremeni ali pritožbo najkasneje naslednji dan odstopi v reševanje komisiji. 

(3) O pritožbi odloča komisija, ki je na šoli pristojna za odločanje o pravicah učencev oziroma dijakov. 

(4) Komisija je dolžna najkasneje v sedmih dneh od prejema pritožbe odločiti o pritožbi. 

23. člen 

(vročanje) 

Odločitve šole ter druge listine v postopku priznavanja pravice do subvencije po tem zakonu se vročajo po pošti z 

navadno poštno pošiljko. Šteje se, da je pošiljka vročena naslovniku osmi dan od odprave na pošto. 

61

24. člen 

(nastop pravice do dodatne subvencije za malico in do subvencije za kosilo) 

Učencu oziroma dijaku, ki uveljavlja pravico do dodatne subvencije za malico, in učencu, ki uveljavlja pravico do 

subvencije za kosilo pred začetkom šolskega leta in se njegovi vlogi ugodi, pripada dodatna subvencija za malico 

oziroma subvencija za kosilo od prvega šolskega dne dalje, sicer pa od naslednjega dne, ko šola prejme vlogo za 

subvencijo. Učencu oziroma dijaku se od naslednjega dne, ko šola prejme vlogo za subvencijo, do dneva ugoditve 

vlogi ustrezno poračuna plačani prispevek za malico oziroma kosilo. 

25. člen 

(evidence šolske prehrane) 

(1) Šola vodi evidenco prijavljenih na šolsko prehrano, ki obsega podatke o otroku oziroma učencu oziroma dijaku, 

prijavljenem na šolsko prehrano: 

– ime in priimek ter naslov, 

– EMŠO, 

– naziv šole, razred oziroma letnik in oddelek izobraževalnega programa, 

– ime in priimek ter naslov staršev, 

– podatek o uveljavljanju pravice do splošne subvencije, 

– podatek o uveljavljanju pravice do dodatne subvencije, 

– podatek o uveljavljanju pravice do subvencije za kosilo, 

– dohodek na družinskega člana, podatek o tem ali je učenec oziroma dijak v rejništvu oziroma, če je prosilec za 

azil, podatek o namestitvi v dom za učence oziroma v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s 

posebnimi potrebami, kadar je bila uveljavljana pravica do dodatne subvencije, 

– podatek o dohodku na družinskega člana, kadar je bila uveljavljana pravica do subvencije za kosilo, 

– datum in številko sklepa o pravici do dodatne subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo, 

– datum priznanja pravice do splošne oziroma dodatne subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo, 

– višina dodatne subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo, 

– vrsta obrokov šolske prehrane, na katere je prijavljen, 

– število in datum prevzetih in odjavljenih obrokov. 

(2) Do osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka lahko dostopajo le s strani ravnatelja pooblaščeni delavci šole, ki 

opravljajo dela in naloge na področju šolske prehrane. 

(3) Šola lahko drugemu vzgojno-izobraževalnemu zavodu oziroma zunanjemu izvajalcu za evidentiranje prevzema 

obrokov posreduje ime in priimek prijavljenih učencev oziroma dijakov. 

(4) Ministrstvo, pristojno za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) kot upravljavec vzpostavi, vodi, vzdržuje 

in nadzoruje centralno evidenco upravičencev do subvencionirane šolske prehrane (v nadaljnjem besedilu: 

centralna evidenca). Centralna evidenca se poveže s centralnim registrom prebivalstva in evidenco o otroškem 

dodatku. 

(5) Šola v centralno evidenco vnaša osebne podatke učencev oziroma dijakov svoje šole, ki so upravičeni do 

splošne oziroma dodatne subvencije za malico oziroma do subvencije za kosilo. Šola enkrat letno sporoči 

ministrstvu statistične in analitične podatke o šolski prehrani. 

(6) Centralna evidenca obsega podatke iz prvega odstavka tega člena, razen podatkov iz četrte in trinajste alineje, 

pri podatkih iz štirinajste alineje pa samo število in datum prevzetih in odjavljenih subvencioniranih malic oziroma 

subvencioniranih kosil. 

(7) V centralno evidenco se iz centralnega registra prebivalstva ob pridobitvi pravice do splošne subvencije na 

podlagi EMŠO otroka prenesejo podatki iz prve alineje prvega odstavka tega člena. Na podlagi zahteve za dodatno 

subvencijo za malico oziroma za subvencijo za kosilo pa tudi podatek o tem, ali je otrok prosilec za azil. V 

centralno evidenco se iz evidence otroških dodatkov ministrstva, pristojnega za družino, na podlagi zahteve za 

dodatno subvencijo za malico ali subvencijo za kosilo z uporabo EMŠO otroka prenese podatek o dohodku na 

družinskega člana. 

(8) Podatki iz evidenc po tem členu se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo za potrebe izvrševanja tega zakona in se 

varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Šola obdeluje podatke iz svoje evidence in 

centralne evidence za namen izvajanja tega zakona, uporablja jih tudi za namen zaračunavanja plačila za šolsko 

prehrano staršem. Ministrstvo za izvajanje subvencioniranja šolske prehrane uporablja le zbirne podatke iz 

centralne evidence, kot jih določa 26. člen tega zakona. Podatek o statusu učenca oziroma dijaka ter nazivu šole 

lahko iz centralne evidence za namen vodenja postopkov pridobijo tudi centri za socialno delo. 

62

(9) Pri izdelavi statističnih analiz se smejo podatki uporabljati tako, da identiteta učencev, dijakov in staršev ni 

razvidna. 

(10) Podatki v evidenci iz prvega odstavka tega člena se hranijo pet let od zaključka vsakega šolskega leta, v 

katerem je učenec oziroma dijak upravičen do šolske prehrane, podatki v evidenci iz četrtega odstavka tega člena 

pa pet let od zaključka vsakega šolskega leta, v katerem je učenec oziroma dijak upravičen do subvencionirane 

šolske prehrane. 

(11) Pred uveljavitvijo pravilnika, ki bo določal način in pogoje dostopa do podatkov iz centralne evidence, mora 

ministrstvo kot upravljavec evidence, pridobiti soglasje Informacijskega pooblaščenca. 

26. člen 

(izplačilo sredstev) 

(1) Ministrstvo šoli nakaže ustrezen znesek subvencije na podlagi naslednjih zbirnih podatkov iz centralne 

evidence glede na splošno in dodatno subvencijo za malico ter subvencijo za kosilo: 

– število prijavljenih učencev in dijakov, 

– število prevzetih subvencioniranih obrokov, 

– število odjavljenih subvencioniranih obrokov, 

– število nepravočasno odjavljenih subvencioniranih obrokov za prvi dan odsotnosti zaradi bolezni oziroma 

izrednih okoliščin. 

(2) V centralno evidenco mora šola za izplačilo sredstev vnesti podatke iz prejšnjega odstavka najkasneje do 

desetega dne v mesecu za pretekli mesec. 

V. SPREMLJANJE IN NADZOR 

27. člen 

(notranje spremljanje) 

Šola med šolskim letom vsaj enkrat preveri stopnjo zadovoljstva učencev oziroma dijakov in staršev s šolsko 

prehrano in z dejavnostmi, s katerimi šola vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja. 

28. člen 

(strokovno spremljanje) 

S strokovnim spremljanjem se vsaj enkrat letno ugotavlja skladnost jedilnikov s strokovnimi usmeritvami iz druge 

alineje četrtega odstavka 4. člena tega zakona in zagotavlja svetovanje šolam. Strokovno spremljanje izvajajo 

Inštitut Republike Slovenije za varovanje zdravja in območni zavodi za zdravstveno varstvo, ki jih za to pooblasti 

ministrstvo, pristojno za zdravje. 

29. člen 

(notranji nadzor) 

Ravnatelj je dolžan preverjati izpolnjevanje dogovorjenih dolžnosti zunanjega izvajalca oziroma drugega vzgojnoizobraževalnega 

zavoda. Na ugotovljene kršitve mora ravnatelj zunanjega izvajalca oziroma drugi vzgojnoizobraževalni 

zavod pisno opozoriti in zahtevati odpravo kršitev. Če se kršitve kljub opozorilu ne odpravijo v roku, 

ki je določen s pogodbo oziroma dogovorom, lahko šola pogodbo oziroma dogovor razdre. 

30. člen 

(zunanji nadzor) 

Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport izvaja nadzor nad šolami glede organizacije in opravljanja 

dejavnosti šolske prehrane, v okviru svojih pristojnosti pa nadzor izvajajo tudi drugi inšpekcijski organi ministrstev: 

– proračunska inšpekcija glede poslovanja in namenske porabe sredstev po tem zakonu, 

– informacijski pooblaščenec glede izvajanja določb tega zakona, ki se nanašajo na varovanje osebnih podatkov. 

VI. KAZENSKE DOLOČBE 

31. člen 

(globa za prekrške) 

(1) Inšpektor, pristojen za šolstvo, z globo od 1.000 do 2.000 eurov za prekršek kaznuje šolo, če: 

63

– ne organizira malice, v letnem delovnem načrtu ne opredeli vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, povezanih s 

prehrano, in dejavnosti, s katerimi vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja (tretji in peti 

odstavek 4. člena), 

– z zunanjim izvajalcem sklene pogodbo brez ustreznega soglasja (četrti odstavek 5. člena), 

– ne odjavi obroka za učenca oziroma dijaka (tretji odstavek 8. člena), 

– ne preveri upravičenosti do dodatne subvencije (drugi odstavek 19. člena), 

– ne preveri upravičenosti do subvencije za kosilo (drugi odstavek 20. člena), 

– šola ne vodi evidence prijavljenih na šolsko prehrano (prvi odstavek 25. člena). 

(2) Inšpektor, pristojen za šolstvo, z globo od 500 do 1.000 eurov za prekršek kaznuje odgovorno osebo šole, če: 

– ne pripravi predloga pravil šolske prehrane (tretji odstavek 6. člena), 

– ne preverja izpolnjevanja dogovorjenih dolžnosti zunanjega izvajalca in ga ne opozarja na nepravilnosti ter ne 

zahteva, da nepravilnosti odpravi (29. člen). 

(3) Inšpektor, pristojen za šolstvo, z globo od 100 do 200 eurov za prekršek kaznuje odgovorno osebo šole, če: 

– ne zaprosi za soglasje ustanovitelja pred uvedbo postopka za izbiro zunanjega izvajalca (četrti odstavek 5. člena), 

– iz neutemeljenih razlogov ne upošteva sprememb podatkov (peta alineja prvega odstavka 9. člena), 

– izda sklep o dodelitvi subvencije učencu oziroma dijaku na podlagi podatkov, ki se ne ujemajo s podatki iz 

evidence (25. člen), 

– ne izvaja notranjega spremljanja (27. člen). 

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

32. člen 

(zagotavljanje sredstev srednjim šolam) 

Ne glede na določbe petega odstavka 12. člena tega zakona se srednjim šolam do določitve meril za opravljanje 

del v zvezi z organizacijo šolske prehrane zagotavljajo sredstva iz navedenega odstavka v okviru obsega sredstev 

za subvencijo in sredstev za plačilo stroškov organiziranja malice v višini cene malice v srednji šoli, pomnožene z 

1,24 za vsakega dijaka letno. 

33. člen 

(cena malice in višina subvencije za malico na dan uveljavitve zakona) 

(1) Ne glede na določbo 14. člena tega zakona se cena malice z dnem uveljavitve tega zakona določi s tem 

zakonom in znaša v osnovni šoli 0,80 eura in v srednji šoli 2,42 eura. 

(2) Ne glede na določbe sedmega odstavka 15. člena tega zakona se višina splošne subvencije z dnem uveljavitve 

tega zakona določi s tem zakonom in znaša v osnovni šoli 0,50 eura in v srednji šoli 1,60 eura, višina dodatne 

subvencije pa znaša v osnovni šoli 0,30 eura in v srednji šoli, v primerih, ko znaša dohodek na družinskega člana 

do 30% povprečne plače, 0,82 eura, v primerih, ko znaša dohodek na družinskega člana nad 30% do 55% 

povprečne plače, pa 0,41 eura. 

34. člen 

(smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih) 

Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih v skladu s četrtim odstavkom 4. člena tega zakona 

sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje do 31. avgusta 2010. 

35. člen 


(1) Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati: 

– Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane (Uradni list RS, št. 45/08), 

– Pravilnik o subvencioniranju dijaške prehrane – dnevnega toplega obroka (Uradni list RS, št. 62/08), 

– Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane učencev v osnovnih šolah (Uradni list RS, št. 34/04 in 70/08). 

(2) Ne glede na določbe tega zakona se predpisi iz prejšnjega odstavka uporabljajo do 31. avgusta 2010 za 

zagotavljanje sredstev za prehrano učencev in dijakov, vpisanih v šolskem letu 2009/2010. 

36. člen 

(vzpostavitev evidence) 

(1) Do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema za vodenje evidence šole iz prvega odstavka 25. člena tega 

zakona in centralne evidence iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona evidenco vodijo šole. Šole podatke za 

64

ugotovitev upravičenosti do dodatne subvencije za malico in subvencije za kosilo pridobijo od učenca ali dijaka 

oziroma staršev. Če učenec ali dijak oziroma starši teh podatkov ne posredujejo šoli oziroma če šola dvomi o 

resničnosti navedenih podatkov, jih pridobi pri organu, pristojnem za socialno delo, ki je te podatke dolžan 

posredovati prednostno in brezplačno. 

(2) Šole zbirne podatke iz evidenc posredujejo ministrstvu najkasneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec 

v obliki zahtevka za izplačilo sredstev. Zahtevek mora glede na splošno in dodatno subvencijo za malico ter 

subvencijo za kosilo vsebovati število: 

– prijavljenih učencev in dijakov, 

– prevzetih subvencioniranih obrokov, 

– odjavljenih subvencioniranih obrokov, 

– nepravočasno odjavljenih subvencioniranih obrokov za prvi dan odsotnosti zaradi bolezni oziroma izrednih 

okoliščin. 

37. člen 

(sprejem pravil šolske prehrane) 

Ne glede na določbo tretjega odstavka 6. člena tega zakona pravila šolske prehrane na predlog ravnatelja sprejme 

svet šole najkasneje do 25. avgusta 2010. Svet šole o sprejetih pravilih šolske prehrane naknadno pridobi mnenja 

sveta staršev, učiteljskega zbora ter učencev oziroma dijakov in jih obravnava do konca meseca septembra 2010. 

38. člen 

(pogodbena razmerja) 

Vsa pogodbena razmerja, ki so jih sklenile šole za potrebe zagotavljanja šolske prehrane pred uveljavitvijo tega 

zakona, prenehajo veljati v skladu s pogodbenimi določili. 

39. člen 

(veljavnost zakona) 

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 

Št. 602-12/10-2/55 

Ljubljana, dne 20. maja 2010 

EPA 883-V 

PRILOGA 

Državni zbor RS 

dr. Pavel Gantar l.r. 

Predsednik 

65

Šolski center Celje na osnovi Zakona o šolski prehrani (Ur. l. 43/2010 in 62/2010) določa 

PRAVILA ŠOLSKE PREHRANE NA ŠOLAH ŠOLSKEGA CENTRA CELJE 

1. člen 

(vsebina pravil) 

S pravili šolske prehrane na Šolskem centru Celje se natančneje določijo postopki, ki zagotavljajo evidentiranje, 

nadzor nad koriščenjem obrokov, čas delitve obrokov, čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z 

neprevzetimi obroki ter seznanitev dijakov in staršev z delovanjem skupine za prehrano . 

2. člen 

(šolska prehrana) 

Šolska prehrana obsega malico, ki je praviloma topla, se v primerih izvajanja dela obveznih izbirnih vsebin ali 

interesnih dejavnosti (npr. strokovne ekskurzije, športni in kulturni dnevi ipd.) nadomesti z energijsko in hranilno 

bogatejšo šolsko malico. 

Topla malica se zagotavlja s ponudbo vsaj dveh jedilnikov dnevno, od katerih je eden vegetarijanski. 

3. člen 

(prijava) 

Prijavo na šolsko prehrano oddajo starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih so posamezni dijaki v oskrbi (v 

nadaljevanju: starši). 

Obrazec je dosegljiv je na spletni strani zavoda; v mesecu juniju ga dijakom razdelijo razredniki. Dijaki, vpisani v 

prvi letnik, dobijo obrazec prijave ob vpisu v šolo. 

Prijavo se praviloma odda v mesecu juniju za prihodnje šolsko leto oz. najkasneje zadnji dan pouka. Če se dijak 

prijavi na malico šele 1. šolski dan, potem lahko začne prejemati obrok 2. šolski dan. 

Prijavo se lahko odda tudi kadarkoli v šolskem letu. Prijava oddana do 8. ure zjutraj v tajništvo šole se upošteva 

naslednji dan, ko je pouk. Če se prijavo pošlje po pošti, potem mora biti poslana s priporočeno pošto. Prijavo 

poslano po pošti se upošteva šele drugi dan po prejemu pošte. 

Upošteva se le prijava, ki je pravilno izpolnjena in podpisana s strani staršev. 

Prijava se lahko kadarkoli prekliče. Preklic velja z naslednjim dnem po prejemu preklica. Postopek preklica je enak 

postopku prijave. 

Dijak bo lahko dobil malico na lokaciji iz 5. člena pravil SAMO ob uporabi elektronskega nosilca tako, da bo na tem 

mestu elektronski nosilec približal čitalcu. 

Dijak se prijavi na šolsko prehrano za naslednji dan z elektronskim nosilcem. 

Po odsotnosti se ponovno se prijavi na malico: 

– dan pred povratkom do14. ure na internetni naslov prehrana@sc-celje.si ali 

– prvi dan povratka-jemanja malice na mestu odvzema do 8. ure zjutraj z elektronskim nosilcem. 

4. člen 

(mesta odjema malice) 

V skladu z 10. členom Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane bo topla prehrana zagotovljena: 

– dijakom, ki so vpisani v šole in oddelke, ki imajo večinsko izvedbo pouka na lokaciji Pot na Lavo 22, v 

okrepčevalnici Slorest; 

– dijakom, ki so vpisani v šolo in oddelke, ki imajo večinsko izvedbo pouka na lokaciji Ljubljanska 17, v Dijaškem 

domu Celje; 

– dijakom, ki so vpisani v šolo in oddelke, ki imajo večinsko izvedbo pouka na lokaciji Kosovelova 12, na I. OŠ v 

Pionirskem domu Celje. 

68

5. člen 

(postopek delitve malice) 

Dijaki pojedo malico v jedilnici. Dijaki pladenj odnesejo z mize in ga odložijo na za to predvidene vozičke. 

Če bodo dijaki cel dan zunaj šole, bodo dobili ob odhodu malico za seboj. 

Dijaki morajo pri prevzemu malice upoštevati navodila osebja v jedilnici glede vračanja pladnjev in ločevanja 

odpadkov. Neupoštevanje navodil pomeni kršitev šolskih pravil. 

Razpored delitve malice bo objavljen na oglasni deski vsake šole in na spletni strani šole. 

6. člen 

(elektronski nosilec) 

Dijak mora za plačilo kavcije za elektronski nosilec plačati 4 EUR; kavcijo dobi ob vrnitvi nazaj. 

Izgubo elektronskega nosilca je potrebno javiti gospe Saši Lešnik Križnik na telefonsko številko 051/ 661 686 ali na 

elektronski naslov: prehrana@sc-celje.si. 

Dijak lahko dobi drug elektronski nosilec po preklicu starega in ob ponovnem plačilu kavcije. 

7. člen 

(obveznosti) 

S prijavo na šolsko prehrano nastopi dolžnost dijaka oziroma staršev, da bo: 

– spoštoval pravila šolske prehrane, 

– plačal prispevek za šolsko prehrano, 

– pravočasno odjavil posamezni obrok skladno s pravili šolske prehrane, 

– plačal polno ceno obroka, če obroka ni pravočasno odjavil, 

– šoli v 30 dneh sporočil vsako spremembo podatkov iz prvega odstavka 25. člena Zakona o šolski prehrani. 

8. člen 

(plačilo malice) 

Starši dijaka, ki nima polne subvencija, morajo plačati razliko med subvencionirano ceno in polno ceno malice do 

15. v mesecu za prejšnji mesec. Razlika je mesec april za zaključne letnike in maj za ostale dijake, ko plačajo 

razliko tudi za mesec maj (zaključni letniki) in junij (dijaki ostalih letnikov). 

V ta namen šola in starši sklenejo Pogodbo o medsebojnih obveznostih. 

Neplačilo obrokov ima za posledico prekinitev črpanja subvencionirane malice. 

Spore zaradi neplačanih malic bo reševalo pristojno sodišče v Celju. 

9. člen 

(ravnanje z neprevzetimi obroki) 

V skladu s pogodbo o dobavi hrane neprevzetih obrokov praviloma ne bo. 

Če dijaki, ki so na malico naročeni, malice niso vzeli do 14.30, osebje v jedilnici malico ponudi še drugim dijakom 

do 15.00. 

10. člen 

(čas odjema malice) 

Čas prevzema malice poteka po razporedu, ki ga šola objavi na oglasni deski, spletni strani šole, objavljen pa je 

tudi v Letnem delovnem načrtu. 

V njem objavi tudi vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano, in dejavnosti, s katerimi bo 

vzpodbujala zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja. 

69

11. člen 

(spremljanje kvalitete malice) 

Na šoli deluje skupina za prehrano ( v nadaljevanju komisija za prehrano), ki jo sestavljajo: 

– organizator šolske prehrane, 

– po en predstavnik dijakov vsake šole, ki ga določi dijaška skupnost šole, 

– šolska svetovalna delavka posamezne šole. 

Mandat članov komisije prične teči 1. 9. tekočega šolskega leta. Komisija se imenuje za eno leto. 

Komisija za prehrano skupaj z izvajalcem-ponudnikom prehrane med šolskim letom vsaj enkrat preveri stopnjo 

zadovoljstva dijakov s šolsko prehrano in z dejavnostmi, s katerimi šola vzpodbuja zdravo prehranjevanje in 

kulturo prehranjevanja. 

12. člen 

(seznanitev dijakov in staršev) 

Šola seznani dijake in starše o organizaciji šolske prehrane, pravilih šolske prehrane, njihovih obveznostih iz 5. 

člena tega pravilnika, subvencioniranju malice ter o načinu in postopku uveljavljanja subvencije najkasneje do 

začetka šolskega leta in sicer na oglasni deski šole, pisno (samo v šolskem letu 2010/11) z objavo na spletni strani 

šole, na roditeljskih sestankih in v šolski publikaciji. 

Vse podrobnosti, ki niso navedene v šolskih pravilih in bi imele lahko finančne posledice za starše, šola izdaja v 

obliki pisnih obvestil in jih izroči skupaj s položnico dijakom. 

13. člen 

(veljavnost pravilnika) 

Pravilnik stopi v veljavo naslednji dan po objavi na spletni strani in oglasni deski šole. 

Ravnateljica 

Gimnazije Lava 

Marija Gubenšek Vezočnik 

Direktor 

Šolskega Centra Celje 

Igor Dosedla 

70

Ã…Â OLSKI CENTER CELJE

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?