Nasvidenje lira, prihaja evro! - Rete Civica di Trieste

Nasvidenje lira, prihaja evro! 

Priročnik enotne valute 

EVRO MED NAMI 

Evrobus potuje po deželi 

S podporo Avtonomne regije Furlanija Julijska Krajna 

Priredil: Info Point Europa - Občina Trst 

S pokroviteljstvom Zastopstva v Milanu Evropske komisje

Avtonomna dežela Furlanija Julijska Krajna in občina Trst 

sta dobili pooblastilo Zastopstva Evropske komisije v Milanu 

za ponatis, izpopolnitev in dodatek tekstov 

Izdaja: 

Redakcija besedila: 

Lay-out in grafika: 

Ilustracije: 

Prevod: 

Rotary Club Lecco ”Le Grigne“ 

Claudia Bianconi in Valeria Gualandi 

Cattaneo Paolo Grafiche s.r.l. 

Arhiv Evropske komisije 

Micaela Stibiel 

Distretto 2040 

ROTARY CLUB LECCO 

“LE GRIGNE” 

Publikacija je skupna ideja Zastopstva Evropske komisije 

v Milanu in Rotary Cluba ”Le Grigne“ v Leccu, 

katerega predsednik je doktor Giovanni Rota 

Italijanski tekst lahko dobite na spletni strani: http://www.uemilano.it 

Teksti publikacije ne odsevajo uradne pozicije Evropske komisije 

Teksti so izpolnjeni do oktobra 2001 

Tisk: Stella Arti Grafiche s.r.l. - Trst

Autonomna deΩela Furlanija Julijska Krajna 

DeΩelni direktorat za evropske zadeve 

Evro med nami. 

Evrobus potuje po deželi 

-day, 1. januar 2002, bo dan uvedbe evra v dvanajstih drΩavah 

©lanicah Evropske unije (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Gr©ija, Irska, 

Italija, Luksemburg, Nem©ija, Nizozemska, Portugalska, fipanija). 

Nova valuta predstavlja bodisi materialno pla©ilno sredstvo kot 

vrednostno enoto, ki okrepi narodno identiteto. Spremembe, ki jih evro 

prinaßa v naßo stvarnost, ustvarjajo skrbi med drΩavljani, ki se morajo 

prilagajati novemu na©inu mißljenja. Avtonomna deΩela Furlanija Julijska 

Krajna je preko DeΩelnega direktorata za evropske zadeve, presdila, da je 

uresni©itev informativne in pomoΩne mreΩe temeljna to©ka za pripravo 

deΩelne skupnosti na prehod v novo stvarnost. Projekt ”Evro med nami. 

Evrobus potuje po deΩeli“ je pobuda deΩelne uprave v okviru Informativne 

akcije evro 2000 Evropske centralne banke, na kateri sodeluje ”Info Point 

Europa“ v Trstu. Cilj pobude je nuditi pomo© prebivalstvu, posebno pa tistemu 

delu prebivalstva, ki se soo©a z najve©jimi teΩavami, in sicer starejße osebe in 

ekonomsko in socialno izklju©ene osebe. MoΩnost sre©anja s sogovorniki, ki 

lahko, v majhnih in velikih srediß©ih deΩele, nudijo koristne informacije in 

gradivo, bo pospeßilo prilagajanje enotni valuti in sproΩilo ©ut pripadnosti 

skupni evropski hißi. 

DEËELNI ODBORNIK ZA EVROPSKE ZADEVE 

Doktorca Alessandra Guerra 

3

INFO POINT EUROPA 

Comune di Trieste 

via della Procureria 2, 34121 

tel. 040 675.4141 - fax 040 675.41.42 

ipe@comune.trieste.it 

www.retecivica.trieste.it/ipe 

Institucionalne funkcije Info-Point Europa (IPE) so: 

• odgovoriti na vprašanja in posredovati javnosti informacije 

o EU, politikah in programih Skupnosti; 

• pomagati pri iskanju informacij in omogočati dostop do 

uradnih dokumentov za posvet; 

• preko sodelovanja z drugimi uradi v deželi, usmeriti javnost 

do najbolj primernih virov informacij; 

• sodelovati pri debatah o Evropski uniji (skupaj z drugimi 

informacijskimi uradi in evropskimi informacijskimi 

mrežami) z organizacijo seminarjev, srečanj itd. 

Info-Point Europa v Trstu upravlja Občina Trst po dogovoru z 

Direktoratom izobraževanja in kulture Evropske komisije. 

Otvoritev se je vršila 23. junija 1999. 

IPE je evropski informacijski urad, ki posreduje v deželi 

informacije o Skupnosti. 

V uradu je brezplačno na razpolago veliko materjala za 

posvet. Možen je dostop do vseh uradnih dokumentih 

Evropske skupnosti (pravila, direktive, pravni materjal in 

poročila različnih evropskih institucij). 

Poleg tega je možen tudi dostop do bankah podatkov 

Evropske unije, za kar morajo včasih posamezniki in podjetja 

plačevati, medtem ko je to pri IPE brezplačno. 

IPE je del Mreže uradov za evropsko informiranje pod 

vodstvom Evropske komisije (DG Press and Communication; 

directorate A, Interinstitutional Relations, Information Policy, 

Representations). 

V Italiji je 21 takih uradov (eden za vsako regijo). Po 

dogovoru z goriško pokrajino je IPE pred kratkim odprl ”subrelay“ 

(PUNTO EUROPA). 

4

EVROPSKA 

KOMISIJA 

Zastopstvo v Milanu 

Prihaja evro! 

Od 1.marca 2002 bo evro dokon©no nadomestil liro. Samo za kratek 

©as, in sicer od 1.januarja do 28.februarja, bosta lira in evro isto©asno v 

obtoku. 

Uvedba enotne valute je nedvomno v tem trenutku najpomembnejßi 

konkretni doseΩek Evropske unije in je obenem najve©ji korak, zato da se bo 

vsak izmed nas po©util doma tudi izven drΩavnih meja. V za©etku leta 2002 

bo tristo milijonov drΩavljanov in dvanajst drΩav uvedlo enotno valuto: evro. 

DrΩave evro-obmo©ja so: Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Gr©ija, Irska, 

Italija, Luksemburg, Nem©ija, Nizozemska, Portugalska in fipanija. 

Âeprav so tudi Danska, fivedska in ZdruΩeno kraljestvo ©lanice 

Evropske unije, so se odlo©ile, da vsaj trenutno ne bodo uvedle nove valute. 

V kratkem ©asu bo evro vstopil v naße Ωivljenje. Z novo valuto bomo 

morali spremeniti naße navade in na©in razmißljanja in to velja posebno za 

starejße osebe. VaΩno je, da se Ωe sedaj zavedamo, da je taka sprememba 

enkratni dogodek in da se pripravljamo na evro. Prav iz teh razlogov smo 

pripravili tako objavo. 

15. oktober 2000 

GIAN PIETRO FONTANA-RAVA 

Direktor Zastopstva 

Evropske komisije v Milanu 

5

Kazalo 

Nomenklatura 

Evropske unije od str. 8 do str. 11 

Âlanice Evropske unije str. 12 

68 vpraßanj - 68 odgovorov 

na evro od str. 14 do str. 38 

Etape evra str. 39 

Kronologija 

evropskega zedinjenja od str. 40 do str. 43 

Spletne strani str. 44 

Koristni naslovi 

v Furlaniji Julijski Krajini str. 46 

7

Nomenklatura Evropske unije 

Âlanice Evropske unije 

Evropsko unijo sestavlja petnajsterica drΩav ©lanic: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, 

Francija, Gr©ija, Irska, Italija, Luksemburg, Nem©ija, Nizozemska, Portugalska, fipanija, 

fivedska in ZdruΩeno kraljestvo. 

Evropska komisija 

Je inßtitucija, ki zagotavlja izvajanje pogodb in predloΩi zakonodajo Skupnosti. Sestavljena 

je iz 20 komisarjev. Predsednik Komisije je izvoljen vsakih pet let. Od leta 1999 

predseduje Komisiji Italijan Romano Prodi. 

8 

SedeΩa upravnega aparata Komisije sta Bruselj in Luksemburg. Komisija ima 25 generlanih 

direktoratov, ki sestavljajo sektorje za izvrßitev skupnih politik in za sploßno 

administrativno upravljanje.

Evropski parlament 

Ima 626 ©lanov iz petnajstih drΩav ©lanic Evropske unije. Âlane izvolijo vsakih pet let s 

sploßno volilno pravico. Zadnje volitve so se vrßile 13. junija 1999. V parlamentu je 87 

italijanskih poslancev. Evropski parlament je organ preko katerega se izraΩa demokracija 

in se izvaja politi©no nadzorovanje v Evropski uniji. 

Svet Evropske unije 

Je glavna odlo©itvena inßtitucija Unije s sedeΩem v Bruslju. Sevet sprejema pravne akte 

Skupnosti in ima skupaj z Evropskim parlamentom glavno zakonodajno vlogo. 

Evropski svet 

Predsedniki drΩav in vlad se sestajajo vsaj dvakrat letno v Evropskem svetu, katerega se 

udeleΩuje tudi predsednik Komisije. Evropski svet prevzema vedno vaΩnejßo vlogo v 

Uniji: dolo©a prednosti in politi©na usmerjenja ter spodbuja razvoj Unije. 

Evropsko sodiß©e 

SedeΩ sodiß©a je v Luksemburgu. Sestavlja ga 15 odvetnikov s podporo devetih 

pravobranilcev, ki jih sporazumno imenujejo ©lanice s ßestletnim obnovljivim mandatom 

in z zagotovilom neodvisnosti. Opravlja sodni nadzor, in sicer zagotavlja spoßtovanje 

zakona pri razlagi in izvajanju pogodb. 

9

Prvostopenjsko sodiß©e 

SedeΩ je v Luksemburgu. Sestavlja ga15 sodnikov. Je pristojni organ za pregled 

predloΩenih pritoΩb s strani fizi©nih in pravnih oseb proti Evropski skupnosti. 

Ra©unsko sodiß©e 

Preveri zakonitost in rednost dohodkov in stroßkov Evropske unije ter njihovo pravilno 

finan©no upravljanje. 

Ekonomsko socialni odbor 

Ima 222 ©lanov, ki zastopajo razli©ne kategorije gospodarskega in socialnega sveta. Unija 

se mora z njim posvetovati pred sprejemom ßtevilnih odlo©itev. 

Odbor regij 

10 

Sestavlja ga 222 predstavnikov deΩelnih in lokalnih skupnosti. 

Rimska pogodba 

Je pogodba ustanovitve Evropske skupnosti. Podpisana je bila v Rimu 25. marca 1957. 

Uradni jeziki Evropske unije 

V Evropski uniji je enajst uradnih jezikov: italijanski, francoski, nemßki, nizozemski, 

danski, angleßki, portugalski, ßpanski, grßki, ßvedski, finski.

Evropska zastava 

Leta 1986 se je Evropski svet odlo©il za zastavo, ki je postala simbol Unije. Sestavlja jo 

dvanajst zlatorumenih zvezd, postavljenih v krogu na modri podlagi. fitevilo zvezd ni 

povezano s ßtevilom ©lanic, je le simbol popolnosti. 

Evropska himna 

Evropska unija je izbrala za himno ”Odo radosti“ 

iz Beethovenove 9. simfonije. 

9. maj, praznik Evropske unije 

9. maja 1950 je francoski zunanji minister Robert Shuman predstavil predlog za uskladitev 

obnovitvenega procesa premogovne in jeklarske industrije Francije in Nemßke federativne 

republike v organizaciji odprti ße drugim evropskim drΩavam. 

11

Âlanice Evropske unije 

Belgija 

Danska 

Nem©ija 

Gr©ija 

fipanija 

Francija 

Irska 

10 milijonov preb. 

Gl.m. Bruselj 

5,2 milioni di abitanti; 

Gl.m. Kopenhagen 

81,2 milijonov preb. 

Gl.m. Berlin 


Gl.m. Atene 


Gl.m. Madrid 


Gl.m. Pariz 


Gl.m. Dublin 

Luksemburg 

400.900 preb. 

gl.m. Luksemburg 

Nizozemska 

Avstrija 


gl.m. Amsterdam 


gl.m. Dunaj 

Portugalska 

Finska 

fivedska 


gl.m. Lizbona 


gl.m. Helsinki 


gl.m. Stockholm 

ZdruΩeno kraljestvo 


gl.m. London 

12 

Italija 


Gl.m. Rim

68 vpraßanj - 68 odgovorov na evro 

Kaj je evro? 

Je skupna evropska valuta,ki je od 1. januarja 1999 postala zakonito pla©ilno sredstvo 

dvanajstih ©lanic Evropske unije (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Gr©ija, Irska, Italija, 

Luksemburg, Nem©ija, Nizozemska, Portugalska in fipanija). 

Od 1. januarja 2002 bodo skupni bankovci in kovanci v obtoku. Od 1. marca 2002 bo evro 

zamenjal nacionalne valute. 

Katere so drΩave Evropske unije? 

V Uniji je 15 ©lanic. Te so: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Gr©ija, Irska, 

Italija, Luksemburg, Nem©ija, Nizozemska, Portugalska, fipanija, fivedska in ZdruΩeno 

kraljestvo. 

Kaj je evro-obmo©je? 

Je obmo©je sestavljeno iz ©lanic, 

ki se udeleΩijo Gospodarske 

in denarne unije (GDU). 

14

Kaj je Euroland? 

Je izraz, ki ozna©uje evro-obmo©je, in sicer zemljepisno obmo©je v katerem bo uveden 

evro. 

Katere bodo drΩave evro-obmo©ja? 

Evropska unija ima 15 ©lanic. Od teh se jih bo 12 udeleΩilo evro-obmo©ja, in sicer: 

Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Gr©ija, Irska, Italija, Luksemburg, Nem©ija, Nizozemska, 

Portugalska, fipanija. Te drΩave imenujemo tudi drΩave ”in“. 

Katere konvergen©ne kriterije mora drΩava izpolnjevati za 

vstop v evro-obmo©je? 

Evro je skupna evropska valuta in potrebuje 

to©no dolo©ena pravila za u©inkovito 

gospodarsko upravo. Zato da bo evro stabilni 

in konvertibilni denar, je treba vklju©iti v 

evro-obmo©je ©lanice, ki lahko zadrΩijo nizko 

inflacijo in lahko izvrßijo kontrolo nad javnim 

dolgom in prora©unskim primankljajem ter so 

zmoΩne obdrΩati obrestne mere v skladu s 

tistimi drugih ©lanic in dokazati, da imajo 

stabilen te©aj. 

Te pogoje imenujemo tudi kovergen©ne 

kriterije: 

• stabilnost cen: Inflacija ne sme presegati 

povpre©ne inflacije treh ©lanic z najniΩjo 

inflacijo ve© kot 1,5 odstotnih to©k; 

• obrestne mere: Dolgoro©ne obrestne mere ne smejo prese©i ve© kot 2 odstotni to©ki 

povpre©ja obrestnih mer treh drΩav z najniΩjo inflacijsko stopnjo Unije; 

• primakljaj: Prora©unski primankljaj drΩave mora biti manjßi ali pa se pribliΩati trem 

odstotkom vrednosti BDPja; 

• dolg: Javni dolg ne sme prese©i 60 odstotkov BDPja, razen v slu©aju razvidne teΩnje 

upadanja proti 60% vrednosti; 

• stabilen te©aj: Doma©a valuta ne sme biti razvrednotena za dvoletno obdobje pred 

uvedbo evra in meja nihanja ne sme v tem obdobju prese©i 2,25%. 

15

Kaj je inflacija? 

Je stalno naraß©anje cen v drΩavi v dolo©enem obdobju. Majhno naraß©anje cen iz leta v 

leto je povsem normalno in nas ne sme straßiti. Nasprotno pa bi lahko nadpovpre©no 

vißanje cen ßkodilo razvoju gospodarstva. 

1999 

2000 

Kaj je obrestna mera? 

Obrest je povra©ilo pri izposojanju denarja nekomu ali pa pla©ilo za izposojeni denar. 

Obrestna mera je kvantifikacija tega povra©ila glede na kapital. Je lahko npr. 2%, 3%, 5%, 

10%, itd. 

Kaj je javni dolg? 

Je celotni dolg, ki ga je drΩava nabrala skozi leta v odnosu s tujino ali pa z drΩavljani. 

Kaj je javni primankljaj? 

16 

Pride do javnega primankljaja, ko stroßki drΩave preseΩejo dohodke.

Kaj so konvergen©ni kriteriji? 

So gospodarski kriteriji, ki jih mora drΩava izpolnjevati za uvedbo evra. Kriterije zastavlja 

Maastrichtska pogodba. 

Kaj je Maastrichtska pogodba? 

Je pogodba podpisana 7. februarja 1992 v nizozemskem mestu Maastricht. Stopila je v 

veljavo 1. novembra 1993. Pogodba dolo©a pravila za doseganje Gospodarske in denarne 

unije, ki bo izpeljana v treh stopnjah. Dolo©a tudi konvergen©ne kriterije za vstop v 

Gospodarsko in denarno unijo. Leta 1999 se bo za©ela uvedba skupne valute, ki bo od 

leta 2002 nadomestila nacionalne valute. 

Zakaj niso vse ©lanice Evropske unije uvedle evro od 1. januarja 

1999? 

Danska in ZdruΩeno kraljestvo sta se pogajali z drugimi ©lanicami ter odstopili, medtem ko 

fivedska in Gr©ija nista leta 1998 izoplnjevali konvergen©nih kriterijev. Centralna nacionalna 

banka fivedske ni bila neodvisna, Gr©ija pa ni izpolnjevala gospodarskih kriterijev. 

17

Kaj pomeni ©lanica ”in“ in ©lanica ”pre in“? 

”In“ je Ωargonska beseda. Ozna©uje 

©lanice, ki so stopile v denarno unijo 

Ωe od leta 1999. Te so: Avstrija, 

Belgija, Finska, Francija, Irska, Italija, 

Luksemburg, Nem©ija, Nizozemska, 

Portugalska in fipanija. Âlanice ”pre 

in“ pa so tiste ©lanice, ki niso 

izpolnjevale gospodarskih kriterijev 

za vstop v denarno unijo (t.i. 

konvergen©ni kriteriji) ali pa, ki so se 

odlo©ile, da ne bodo uvedle evra. 

Kdaj bodo fivedska, Danska in ZdruΩeno kraljestvo stopile v 

evro-obmo©je? 

Stanje ©lanic, ki za©etno niso izpolnjevale kriterijev, pregledajo vsaki dve leti ali pogosteje, 

©e za to vpraßajo same drΩave. Te drΩave se lahko udelΩijo GDUja pod istimi pogoji in po 

istih postopkih prvih udeleΩencev. Stanja drΩav, ki so se odlo©ile, da ne bodo vstopile v 

GDU ne prelegledajo. 

Same drΩave se morajo premisliti. 

• ZdruΩeno kraljestvo: Zaradi velike nacionalne suverenosti je bilo ZdruΩeno kraljestvo 

Ωe od za©etka skepti©no do skupne valute. Raziskava javnega mnenja v poletju leta 2000 

je potrdila, da 69% drΩavljanov ZdruΩenega kraljestva nasprotuje uvedbi enotne valute. 

Trenutno je enotna valuta v centru politi©nega spopada. Zdi se, da se ZdruΩeno 

kraljestvo v kratkem ©asu ne bo udeleΩilo GDUja. 

• Danska: Danska ustava dolo©a, da mora biti uvedba enotne valute pozakonjena preko 

ljudskega referenduma. Referendum 28. septembra 2000 je potrdil Ωeljo drΩavljanov po 

kasnejßem vstopu v evro-obmo©je. 

18 

• fivedska: Trenutno fivedska ne izpolnjuje nujnih kriterijev. Zelo verjetno bo vstopila v 

GDU z letom 2000.

Lahko drΩava izstopi iz Eurolanda? 

Ne. Vrata Gospodarske in denarne unije so odprta samo za vstop: Maastrichtska pogodba 

ne predvideva izstopa. 

Kaj se bo zgodilo ©lanicam evro-obmo©ja, ©e ne bodo ve© 

izpolnjevale konvergen©nih kriterijev? 

Obstaja nadzorovanje spoßtovanja posebno dveh osnovnih 

vrednosti: 

1. Totalni javni primankljaj ne sme prese©i 3% BDPja. 

2. Javni dolg ne sme prese©i 60% BDPja. 

Âe je javni primankljaj prevelik, bo Svet priporo©al 

potrebne ukrepe za zmanjßevanje preseΩka; ©e bilanca 

©lanice ostane pasivna, ji Svet lahko naloΩi globo. 

19

Zakaj uvedba evra? 

Zato, da bi skupni evropski trg lahko bil operativen. Z uvedbo evra bodo drΩave denarne 

unije sestavljale eno izmed treh velikih gospodarskih in denarnih podro©ij na svetu in 

tako lahko konkurirale z dolarjem in jenom. 

Prebivalstvo 

269 milijonov 

291 milijonov 

373,7 

milijonov 

126 milions 

Japonska ZDA EU 11 EU 15 

Trgovina 

900 

800 

700 

600 

500 

400 

300 

200 

100 

0 

ZDA Japonska Evropa 

Uvozi 

(v milijonih 

eku) 

Izvozi 

(v milijonih 

eku) 

Bruto 

doma©i 

proizvod 

(BDP) 

preostali del 

sveta 

49% 

ZDA 

20% 

Japonska 

8% 

EU 

23% 

20

Komu bo v korist Gospodarska in denarna unija (GDU)? 

Âe upoßtevamo dejstvo, da se 60% trgovanja ©lanic 

Unije vrßi v obmo©ju Unije, je razvidno, da evropskemu 

trgu manjka samo ße bistveni element: evro. GDU je 

logi©ni zaklju©ek za skupni trg. S skupno valuto bo 

lahko skupni trg boljße deloval. Z odstranitvijo 

transakcijskih stroßkov pri menjavi valut in s stabilnostjo 

menjalnih te©ajev, ki pospeßujejo trgovino in naloΩbe, 

bo lahko skupni trg izvajal pozitivne u©inke. 

Katera je razlika med Gospodarsko in denarno unijo in skupnim 

evropskim trgom? 

Skupni evropsk trg je obmo©je brez notranjih meja, v katerem se bo vrßil prosti pretok 

blaga, oseb, storitev in kapitalov. 

Gospodarska in denarna unija je najbolj logi©na pot za uresni©itev skupnega trga. Z 

evropsko valuto bo lahko skupni trg bolje deloval. Pozitivni u©inki bodo razvidni po 

odstranitvi transakcijskih stroßkov pri menjavi valut in po odstranitvi nihanja menjalnih 

te©ajev, ki ßkodijo bodisi trgovinskemu 

kot investicijskemu toku. 

Katere prednosti bo prinesel 

evro? 

Inflacija bo pod kontrolo. Stabilnejße in 

jasnejße cene bodo dovoljevale u©inkovitejßo 

konkurenco; odsotnost menjalnih 

tveganj bo olajßalo transakcije; potovanja 

bodo cenejßa, ker ne bo ve© menjalnih 

stroßkov; obrestne mere bodo niΩje in 

posojila manj obremenilna. 

21

Kako bo evro prispeval k ustvarjanju delovnih mest in 

blagostanja? 

Najmanj na tri na©ine. 

1. Ne bo ve© valutnih nihanj, ki 

ßkodujejo trgovanju med 

©lanicami. Navajeni smo na 

nestabilnost te©ajev evropskih 

valut in smo tako 

pozabili, da dvig in padanje 

cen zaustavlja rast in skr©i 

ßtevilo delavnih mest. Zadnja 

velika kriza je bila leta 1995 

in je imela kot posledico 

manjßo rast EU, z izgubo 1,5 milijonov delavnih mest. 

2. Evro bo omogo©il rast blagostanja, ker bo zmanjßal finan©ne stroßke pri trgovskih 

transakcijah. Podjetja ne bodo nosila bremena stroßkov za uporabo razli©nih valut. 

Vsako zmanjßanje stroßkov pripomore k ve©ji konkuren©nosti podjetij in dosledno 

prinese ugodnosti tudi stranki. 

3. Obrestne mere bodo niΩje in to bo pozitivno vplivalo na naloΩbe in ustanovitev 

delovnih mest. 

22 

Uvedba evra gotovo predvideva 

stroßke. Kdo jih bo prenaßal? 

Nekaterim stroßkom, kot so npr. stroßki za zamenjavo 

ra©unalnißkih programov, se ni mogo©e izognti. 

Vsekakor so stroßki naloΩba, ki bo ob uvedbi evra 

prinesla ve©je blagostanje. Prißlo bo do novih trgov in 

bo ve©ja konkuren©nost bolje zavarovala interese 

potroßnikov. Ko bo ©ez 10-15 let mogo©e oceniti 

koristi, bomo razvidno, da dobi©ek presega stroßke 

bodisi pri podjetjih kot pri posameznikih.

Zakaj izraz evro? 

Ker je koren besede Evropa in je enak v vseh evropskih jezikih. 

Kako se ”euro“ piße? 

Evropsko pravilo dolo©a, da se v 

italijanß©ini piße ”euro“ bodisi v 

ednini kot v mnoΩini (npr. 1 euro, 100 euro). Poleg tega je 

ße cent, ki ga ne smemo prevajati v ”centesimo“ (npr. 1 

cent in 100 cent). 

Kako se piße evro v ostalih evropskih jezikih? 

kot znesek 

z dolo©nim spolnikom 

ena enota ve© enot ednina mnoΩina 

DA 1 euro 100 euro euroen euroene 

1 cent 100 cent centen centene 

DE 1 Euro 100 Euro der Euro die Euro 

1 Cent 100 Cent der Cent die Cent 

EL 1 ευρώ 100 ευρώ το ευρώ τα ευρώ 

1 λεπτό 100 λεπτά το λεπτό τα λεπτά 

EN 1 euro 100 euro 1 the euro the euro 1 

1 cent 100 cent 1 the cent the cent 1 

ES 1 euro 100 euros el euro los euros 

1 cent 100 cents el cent los cents 

FR 1 euro 100 euros l’euro les euros 

1 cent 100 cents le cent les cents 

NL 1 euro 100 euro de euro de euro’s 

1 cent 100 cent de cent de centen 

PT 1 euro 100 euros o euro os euros 

1 cent 100 cents o cent os cents 

FI 1 euro 100 euroa 2 euro eurot 

1 sentti 100 senttiä 2 sentti sentit 

SV 1 euro 100 euro euron 3 eurorna 3 

1 cent 100 cent centen centen 

1. Pisava brez ”s“ je izjema za angleßki pravopis 

2. Partitiv ednine 

3. Za nanaßanje na ”vamua“ ali na kovance 

23

Kateri je simbol evra? 

Simbol evra je . 

Narisale so ga sluΩbe Evropske komisije. 

Po raznih predlogih je bil izbran tak 

simbol preko vrednstne ocenitve 

ob©instva v okviru raziskovanja 

specializiranega organa. 

Navdih za je bil grßki epsilon, ki 

predstavlja zibelko evropske civilizacije. 

Obenem je tudi prva ©rka besede Evropa. 

Na sta za©rtana dva vezaja, ki 

ozna©ujeta stabilnost evra. 

Hitra izbira simbola za ozna©bo evra dokazuje, da si Ωeli nova valuta priboriti glavno vlogo 

ob drugih svetovno pomembnih valutah. 

Simbol moramo uporabiti vsaki©, ko bi bil potreben znak za ozna©evanje zneskov v evrih, 

pri cenikih, fakturah, ©ekih in ostalih pla©ilnih sredstvih (npr. 100). 

Katera je koda za evro? 

Âe no©emo zapisati termina ”euro“, lahko pri uradnih 

dokumentih uporabimo kodo ”EUR“. 

24

Kako zgledajo evro bankovci in kovanci? 

Skupna valuta EU prihaja v podobi sedmih bankovcev za 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 

evrov. 

Na bankovcih bodo natisnjeni simboli odprtosti (okna) in zdruΩitve (mostovi) ter arhitekturni 

detajli iz zgodovine evropske umetnosti (od rimskega obdobja do danaßnjih dni). 

25

Kovancev bo osem. Za 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov ter za 1 in 2 evra. 

Na eni strani kovancev bo ozna©ena vrednost in bo viden obris Evrope, na drugi bodo v 

okviru zvezdnatega kroga vidni nacionalni simboli. 

Evro kovanci bodo lahko prosto kroΩili v vseh drΩavah, ne glede na to katera ©lanica jih je 

kovala. 

Kaj je prikazano na italijanski strani kovancev? 

Italija je izbrala 8 razli©nih strani za evro kovance: 

Grad Castel del Monte (1 cent), Antonellijev stolp (2 cent), Kolosej (5 cent), Botticellijeva 

Venera (10 cent), ”Enkratne oblike v kontinuiteti prostora“ Boccionija (20 cent), Mark 

Avrelijev spomenik (50 cent), podoba Vitruvijega ©loveka Leonarda da Vincija (1 evro) in 

portret Danteja Alighierija, ki ga je naslikal Raffaello (2 evro). 

26

Kako zgledajo nacionalne strani kovancev pri drugih ©lanicah? 

Avstrija 

Belgija 

Finska 

Francija 

Nem©ija 

27

Gr©ija 

Irska 

Luksemburg 

Nizozemska 

Portugalska 

fipanija 

28

Kako bodo lahko slepci prepoznavali bankovce 

in kovance? 

Glede na vrednost imajo kovanci razli©no velikost, medtem ko 

bodo imeli bankovci globoki tisk v gornjem kotu, tako da jih 

bodo slepi lahko razpoznavali. 

Kdaj bo uvedba evro bankovcev in kovancev? 

Evro bankovci in kovanci bodo v obtoku od 1. januarja 2002. 

Kaj je Euro-day? 

Je datum uvedbe evro bankovcev in kovancev, in sicer 1. januar 2002. 

Kaj je skupni obtok valut? 

Od 1. januarja 2002 bodo v uvedbi evro bankovci in kovanci. Za to©no dolo©en ©as, ki ne 

bo presegel obdobja dveh mesecev (1. marec 2002), bo skupna valuta postopoma 

nadomeß©ala nacionalno valuto. 

Kaj bo s starimi bankovci in kovanci v lirah? 

Od 1. marca 2002 lire nimajo ve© legalne vrednosti.Veljale bodo samo za 

nabiralce. Po tem datumu bo lire moΩno menjati samo pri okencih 

banke ”Banca d' Italia“. 

Koliko lir velja 1 evro? 

1 =1936,27 lir. 

Fiksni menjalni te©aj je bil dolo©en 31/12/1998. 

29

Kaj je menjalni te©aj? 

Je trΩna cena dolo©ene valute izraΩena v drugi valuti. 

Kako menjamo lire v evre? 

Za konverzijo lir v evre rabimo menjalni te©aj evro/lira. 

1 = 1936,27 lir 

• 10.000 lir = evro 

• 10.000 : 1936,27 = 5,16 evrov 

Kako menjamo evro v lire? 

Za konverzijo evrov v lire rabimo menjalni te©aj lira/evro. 

1 = 1936,27 lir 

• 10 

= lire 

30 

• 10 x 1936,27 = 19.362,7 

Kaj je zaokroΩevanje? 

Pri menjavi evro/lira ali pa lira/evro so po vejici 

prisotne decimalke, ki morajo biti zaokroΩene na 

maksimum dve ßtevilki po to©no dolo©enem 

pravilu: ©e je tretje ßtevilo po vejici niΩje kot 5, se 

druga ßtevilka po vejici ne spremeni. Âe pa je tretja 

ßtevilka po vejici 5 ali vißja, bo druga ßtevilka 

pove©ana za eno enoto. 

0,1,2,3,4 : druga ßtevilka ostane nespremenjena 

5,6,7,8,9 : druga ßtevilka je za enoto pove©ana 

Npr.: 151,944 postane 151,94 

151,945 postane 151,95

Kaj je evro-konvertitor? 

Je ra©unalnik s katerim se lahko 

avtomati©no izvrßi menjavo lira/ . Âe 

Ωelimo takoj zvedeti koliko lir velja 

znesek v evre, se vnaßa znesek v evrokonvertitor 

in pritisne gumb, tako da 

dobimo znesek v lirah. Lahko izvrßimo 

tudi nasprotni postopek oz. iz lir v 

evre. 

Kaj so grobe konverzije? 

Âe nimamo pri rokah evro-konvertitor in ho©emo hitro pretvoriti lire v evre in obratno, 

lahko na pamet ra©unamo tako: 

Iz evrov v lire pomnoΩimo krat tiso© in potem ße krat dva. 

Npr.: Koliko je 8.500 v lirah? 

Po hitrem postopku: 8.500.000 x 2 = 17.000.000 lir, 

To©ni ra©un: 16.458.295 lir. 

Iz lir v evre pa delimo s tiso© in potem ße z dvojko. 

Npr.: Koliko je 24.000.000 lir v evro? 

Po hitrem postopku: 24.000:2=12.000 evrov 

To©ni ra©un: 12.394,97 evrov. 

Kaj je menjalni te©aj? 

Menjalni te©aj ozna©uje vrednost evra v nacionalni valuti. 

Menjalni te©aj med evrom in razli©nimi nacionalnimi valutami, ki so del GDUja, je bil 

dolo©en nepreklicno 1. januarja 1999. Menjalni te©aj mora imeti 6 ßtevilk in je vedno 

dolo©en z vrednostjo 1 evra izraΩeno v nacionalnih valutah. 

31

Kateri je menjalni te©aj evra 

z drugimi evropskimi valutami? 

1 evro = 40,3399 belgijskih frankov; 

= 1,95583 nemßkih mark; 

= 166,386 ßpanskih pezet; 

= 6,55957 francoskih frankov; 

= 0,787564 irskih funt sterling; 

= 40,3399 luksemburßkih frankov; 

= 2,20371 nizozemskih forintov; 

= 13,7603 avstrijskih ßilingov; 

= 200,482 portugalskih eskudov; 

= 5,94573 finskih mark; 

= 340,750 grßkih drahm. 

Kako zamenjamo lire 

v drugo valuto evro-obmo©ja? 

Âeprav so valute GDUja enote evra, bodo drΩavljani ße vedno rabili pretvorbo iz ene 

valute v drugo. Pravilni na©in je ta,da se zamenja znesek iz lir v evre in potem iz evrov v 

drugo valuto. Pri tem postopku se moramo posluΩevati fiksnih menjalnih te©ajev, ki so bili 

uvedeni 1. januarja 1999. Tak postopek imenujemo triangulacijo. 

1 = 1936,27 lir 

32 

1 = 6,55957 francoskih frankov 

10.000 lir = ? francoskih frankov 

10.000 : 1936,27 = 5,165 evros X 6,55957 = 33,88 francoskih frankov

Kako zamenjamo lire v valuto, 

ki ne spada v evro-obmo©je? 

Po istem postopku pretvorbe med liro in valutami evro-obmo©ja. Znesek pretvorimo iz lir 

v evre in potem iz evrov v drugo valuto, kot je npr. dolar, preko menjalnih te©ajev. 

Tak postopek imenujemo triangulacijo. 

Kaj je triangulacija? 

Je postopek, ki uporabi evro za zamenjavo denarja iz ene 

nacionalne valute v drugo. 

Npr.: Za zamenjavo lir v francoske franke moramo prej 

zamenjati lire v evre in potem evre v francoske franke. 

Koliko bo trajal evro? 

Predvidoma bo evro dolgo Ωivel. Prvi© v 

svetovni zgodovini 12 drΩav uvede skupno 

valuto. Je trenutek velikih sprememb. TeΩko 

si je predstavljati obratni postopek. 

Katera je razlika med evrom in 

eku? 

Evro je skupna evropska valuta. ECU je akronim za European Currency unit (Evropska 

valutna enota) in je sicer koßarica vseh evropskih valut. Ni pa prava valuta. 

33

Kakßna bo bodo©nost ECUja? 

Od 1. januarja 1999 je evro povsem nadomestil ECU. Razmerje menjalnega te©aja med 

evrom in eku je 1 : 1, 1eku = 1evro. Vse pogodbe in vsa posojila v eku niso utrpele ßkode, 

saj so bile avotmati©no zamenjane v evro. 

Zakaj evro in ne eku tako kot so si nekateri mislili? 

Poimenovanje evro je bolj ustrezalo vladam drΩav EU. Izraz se jasno sklicuje na Evropo in 

ga ne moramo pomeßati z nacionalnimi valutami,ki so ße sedaj ali pa so bile prej v rabi. 

Kaj bo s pogodbami v eku? 

Vse pogodbe in vsa posojila (kot npr. posojila za hißo) ne 

bodo doΩivele sprememb, ker so avtomati©no zamenjane 

v evre. 

Âemu se nanaßa princip 

”Nobena obveznost, 

nobena prepoved“? 

Po tem principu Evropske unije, v predhodnem obdobju 

(1. januar 1999 - 1. januar 2002), drΩavljani in podjetja 

niso prisiljeni uporabiti evra. Lahko to storijo samo, ©e si 

Ωelijo. Na tak na©in lahko vsak drΩavljan odpre teko©i 

ra©un pri banki v evro in tudi podjetja lahko npr. 

pla©ujejo usluΩbence v evro. 

34

Kaj je prehodno obdobje? 

Je obdobje od uvedbe evra kot uradna valuta GDUja do uvedbe evro bankovcev in 

kovancev, in sicer od 1. januarja 1999 do 1. januarja 2002. 

Kaj je EMI (Evropski denarni inßtitut)? 

Je predhodnik Evropske centralne banke. Bil je ustanovljen leta 1994 za pripravo na 

prehod k skupni valuti. 

Kaj je Evropska centralna banka (ECB)? 

Evropska centralna banka je za©ela delovati junija 1998 kot naslednica Evropskega 

denarnega inßtituta (EMI). Je neodvisni in nadnacionalni organ, ki lahko ustvarja valuto in 

dolo©a obrestno mero s katero si jo lahko drΩave evro-obmo©ja izpsojajo. Taka inßtitucija 

dolo©a in upravlja denarno politiko Skupnosti in njen glavni cilj je zagotavljanje stabilnosti 

cen. SedeΩ ima v Frankfurtu. 

Kaj je Evropski sistem centralnih bank? 

Evropski sistem centralnih bank je sestavljen iz Evropske centralne banke in 15 

nacionalnih bank. Upravlja denarno maso, opravlja te©ajne operacije, upravlja uradne 

zaloge ©lanic in poskrbi za dobro delovanje pla©ilnih sistemov. 

Kaj so ban©ne provizije? 

Za zamenjavo lir v evro in obratno Skupnost 

priporo©a bankam naj ne uporabljajo ban©nih 

provizij. 

Za zamenjavo med liro in drugimi nacionalnimi 

valutami banke uprabljajo naro©nine. Sicer pa 

skupnost priporo©a naj jasno in lo©eno nakaΩejo 

vse zahtevane stroßke. 

Lahko odprem ban©ni ra©un v evro? 

Da. 

35

Lahko pla©amo ra©un v evro, 

©e je naß teko©i ra©un v lirah? 

Da. 

Kdaj bomo lahko pla©ali v evro? 

Od 1. januarja 1999 do 1. januarja 2002 bomo lahko pla©ali v evro samo s kreditnimi 

karticami, bankomati, ©eki in z vsemi knjiΩnimi oblikami pla©ila pri katerih se ne 

posluΩujemo bankovcev in kovancev. Z evro bankovci in kovanci bomo lahko pla©ali 

samo od 1. januarja 2002. 

Kaj so knjiΩna pla©ila? 

So vsa pla©ila pri katerih se ne posluΩujemo bankovcev in kovancev. To se pravi: ©eki, 

bankomati, kreditne kartice, nakazila itd. 

Kaj je dvojna ozna©ba cen? 

Je ozna©ba cen bodisi v evro kot v lirah. 

36

Bodo lahko banke in trgovine zamenjale 

na nepoßten na©in lire v evro? 

Na razpolago bodo ßtevilne tabele s katerimi bomo lahko preverili, ©e je bil postopek 

pravilno izvrßen. Tudi enostavni elektronski ra©unalniki bodo nudili tako moΩnost 

preverjenja in informacijska sredstva bodo zasledila nepoßtene menjalce. Strah negativne 

reklame bo zadrΩek pred nekorektnim vedenjem. 

Kaj je ”Eurologo“? 

Je znamka in bo prisotna v evropskih trgovinah za pove©anje evro-zaupanja s strani 

potroßnikov. Âe vidimo tako znamko na izloΩbenih oknih trgovin ali pa jo zagledamo pri 

reklami v prehodnem obdobju, to pomeni, da so cene izdelkov ozna©ene bodisi v evro 

kot v nacionalnih valutah, in da lahko potroßniki pla©ajo z evrom. Lastniki takih trgovin 

morajo uporabiti uradni menjalni te©aj in spoßtovati pravila za zaokroΩenje. 

Hier können Sie mit Euro bezahlen 

Se aceptan pagos en euras 

paiments en euros acceptés 

Bij ons kunt u in euro betalen 

Payments in euros accepted 

Meillä voitte maksaa euroilla 

Si accettano pagamenti in euro 

Aceitam-se pagamentos em euro 

S prihodom evra bodo cene vißje? 

Na razpolago bodo ßtevilne tabele za preverjanje te©ajev. 

Pravila za zaokroΩenje bomo morali pravilno uporabljati. Na vsak na©in pa je vaΩno, da 

potroßniki in zdrußenja potroßnikov izvajajo kontrolo, tako da ne bo prißlo do povißanja 

zaokroΩenj. 

37

Kaj je prozornost cen? 

Razlike cen med ©lanicami evro-obmo©ja so ße vedno velike. Od 1. januarja 2001 dalje, ko 

bodo v vseh teh drΩavah cene ozna©ene v evro, bo laΩje primerjati cene blaga in bomo 

lahko opazili npr., da kino stane manj v Belgiji ali pa, da je ra©un za telefon v Italiji med 

najdraΩjimi v Evropi ali pa, da so italijanski avtomobili bolj poceni v Franciji. TeΩnja bo 

vsekakor po upadanju cen. 

Kako se bodo vrßila pla©ila z evrom 

v vsakodnevnem Ωivljenju po 1. januarju 2002? 

Pla©ilo z evrom bo kot pla©ilo z nacionalno valuto. Edina razlika bo v uporabi novih evro 

bankovcev in kovancev. 

Prava razlika bo razvidna pri potovanjih v tujini, ker ne bomo ve© menjali denarja in za to 

pla©ali provizijo. Ne bomo ve© izgubljali ©asa za primerjanje cen ali pa za nakup v 

trgovinah kjer je menjalni te©aj boljßi. 

38

Etape evra 

1998 

• Izbira drΩav evro-obmo©j. 

• Dolo©itev bilateralnih menjalnih te©ajev za valute 

drΩav, ki pripadajo evro coni. 

• Ustanovitev Evropske centralne banke. 

1. januar 1999 

Tretja faza Gospodarske in denarne unije: 

•Evro-obmo©je sestavlja 12 drΩav. 

•Evro je polnovredna valuta. 

•Nepreklicno dolo©eni menjalni te©aji. 

•MoΩnost knjiΩnih (©eki, ban©ni prenosi) in elektronskih pla©il v evro 

(kreditne kartice, debetne kartice, elektronsko poslovanje). 

•V trgovinah in podjetjih je prisotna dvojna ozna©ba cen. 

•Enotna denarna politika preko Evropskega sistema centralnih bank. 

•Finan©ni trgi v evro. 

• Menjalni trgi v evro. 


• Gr©ija stopi v Euroland. 


• Uvedba evro bankovcev in kovancev. 

• Banokvci in kovanci so veljavni v vsej evropski coni. 

• Konec menjave valut pri ra©unih posameznikov in podjetij. 

• Prilagajanje avtomatov,ki delujejo na bankovce oziroma kovance 

1. marec 2002 

• Zadnji termin za nadomestitev nacionalnih bankovcev in kovancev z evro bankovci in 

kovanci. 

39

Kronologija evropskega zedinjenja 

1950 

1951 

9. maj 

Robert Schuman, francoski zunanji minister predlaga, med govorom katerega 

navdihovalec je bil Jean Monnet, da se jeklarski in premogovni resursi Francije in Nemßke 

federativne republike zdruΩijo v organizaciji odprti vstopu drugih evropskih drΩav. 

18. april 

fiest drΩav (Belgija, Lukesmburg, Francija, Nizozemska, Nem©ija, Italija) podpiße v Parizu 

pogodbo za ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo. 

1957 

25. marec 

Podpisane v Rimu pogodbe za ustanovitev Evropske 

gospodarske kupnosti (EEC) in Euratoma. 

25 

1973 

1. januar 

Danska, Irska in ZdruΩeno kraljestvo stopijo v Evropsko 

gospodarsko skupnost (rezultat referenduma na Norveßkem je bil 

negativen). 

1 

1981 

40 

1. januar 

Gr©ija postane ©lanica Evropske skupnosti.

1986 

1. januar 

fipanija in Portugalska postaneta ©lanici Evropske skupnosti. 

1 

17. in 28. februar 

V Luksemburgu in Haagu ©lanice podpißejo Enotno evropsko listino in doseΩejo 

sporazum za obnovo Rimske pogodbe in za preporod evropskega integracijskega 

procesa. 

1987 

1. julij 

Stopi v veljavo Enotna Evropska listina. 

1990 

3. oktober 

Zedinjenje Nem©ije. 

3 

14. december 

Za©etek vladnih konferenc o Gospodarski in denarni uniji in Politi©ni uniji v Rimu. 

1992 

7. februar 

Podpisana Maastrichtska pogodba o Evropski uniji. 

41

1993 

1. januar 

Dopolnitev skupnega trga po predvidenem koledarju Enotne evropske listine. 

1. november 

Stopi v veljavo Maastrichtska pogodba. 

1995 

1. januar 

Avstrija, Finska in fivedska stopijo v Evropsko unijo. 

1 

1997 

2. oktober 

Podpisana Amsterdamska pogodba, ki spremeni nekatere odloke iz Pogodbe o Evropski 

uniji. 

1998 

30. marec 

Za©ne se postopek vklju©itve kandidatk srednje in vzhodne Evrope ter sredozemlja. 

42 

1. - 3. maj 

Se odlo©i drΩave, ki so pripravljene za vstop v tretjo fazo GDUja.

1999 

2002 

1. januar 

Za©etek prehodnega obdobja Denarne in gospodarske unije. 

1. maj 

Stopi v veljavo Amsterdamska pogodba. 

1. januar 

Uvedba evro bankovcev in kovancev. 

1. marec 

Skrajni rok za zamenjavo gotovin. 

43

Spletne strani 

http://www.tesoro.it/web/euro.asp 

http://www.tesoro.it/euro 

Spletna stran Zakladnega ministerstva: verjetno najpopolnejßi evro 

streΩnik v italijanß©ini 

http://europa.eu.int/euro/html/entry.html 

Uradni evro informacijski streΩnik Evropske unije: lahko sami 

pregledate koledar prehoda skupni valuti 

http://www.euro.ecb.int/it.html 

Spletna stran Evropske centralne banke:vsebuje vse podatke 

uvedbe skupne valute iz finan©nega in gospodarskega vidika 

http://eurolandia.tin.it/euro 

Potovanje za odkritje evra: vsebuje zanimivo poglavje z igrami in 

kvizi namenjeni mladim in ßolam 

http://verve.cirfid.unibo.it/norma/euro 

Âe ste pravniki ali pa samo radovedneΩi, tu dobite pravi okvir evra, 

bodisi na drΩavni kot skupnostni ravni 

http://www.consilium.eu.int/emu/it/index.htm 

Spletna stran Sveta Evrope: dostopne so uradne publikacije 

pravnih tekstov in politi©nih sporazumov temeljne vaΩnosti za 

uresni©itev denarne unije 

http://www.tesoro.it/euro/topics/ml_pa.asp 

Evro in javna uprava; direktni link na stran, ki vam obrazloΩi etape 

uvedbe evra v javni upravi 

http://www.evropska-unija.si 

Dobro izhodiß©e za iskanje informacij o Evropski uniji v Sloveniji 

44 

http://evropa.gov.si 

Spletne strani Urada Vlade Republike Slovenije

Informacijske mreΩe 

Evropske komisije… 

Zastopstvi Evropske komisije v Milanu in Rimu sta povezani z gosto mreΩo informacijskih uradov 

na vsem drΩavnem ozemlju. 

IPE (Info Point Europa - Info Point Evropa) 

Info Point Europa nudijo za posvet objave o Evropski skupnosti in imajo na razpolago broßure 

in informativni materjal z zelo zanimivimi tematikami. IPE lahko tudi organizirajo konference in 

seminarje o aktualnih tematikah v Skupnosti. 

CARREFOURS (Centri di Informazione e Animazione Rurale - 

Uradi za poddeΩeljsko informiranje in oΩivitev) 

PoddeΩeljski Carrefours so informacijski uradi o politikah in pripomo©kih, ki jih Skupnost nudi 

za poddeΩeljski razvoj, poljedelstvo in zavarovanje okolja. 

Carrefours redno izdajajo poro©ila in organizirajo sre©anja in seminarje, da bi spodbujali 

razpravljanje in izmenjavo izkußenj med raznimi poddeΩeljskimi skupnostmi. Podatke o 

poddeΩeljskih dinamikah izro©ijo Evropski komisiji. 

CDE (Centri di Documentazione Europea - 

Evropski uradi za dokumentacijo) 

MreΩa CDEjev ima dvojni cilj: pomo© univerzam, zato da bi spodbujale pou©evanje in 

raziskovanje o Evropski skupnosti; nuditi javnosti dostop do informacij o Uniji in njenih 

politikah. CDE so knjiΩnice in uradi za dokumentacijo in so prisotni bodisi na univerzah kot v 

vißjeßolskih zavodih. 

Seznam uradov za informiranje dobite na spletni strani Zastopstva Evropske komisije v Milanu: 

Corso Magenta, 59 - 20123 Milan - telefon 02 46 75 141 - faks 02 48 18 543 

Spletna stran: http://www.uemilano.it - E-poßta: antmil@cec.eu.int 

45

Koristni naslovi v Furlaniji Julijski Krajni 

TRST 

REGIONE FRIULI-VENEZIA GIULIA 

Servizio per gli Affari Comunitari 

via S. Francesco 37 - 34133 Trieste 

segr. tel. 040 377.52.26 - fax 040 377.52.36 - www.regione.fvg.it - s.aff.com@regione.fvg.it 

REGIONE FRIULI-VENEZIA GIULIA 

Servizio per la Promozione dell’Integrazione Europea 

via S. Francesco 37 - 34133 Trieste 

segr. tel. 040 377.50.72 - fax 040 377.50.25 - www.regione.fvg.it - s.rap.est@regione.fvg.it 

INFO POINT EUROPA - Centro d’Informazione dell’Unione Europea 

Comune di Trieste - via della Procureria 2 - 34121 Trieste 

tel. 040 675.41.41 - fax 040 675.41.42 - ipe@comune.trieste.it - www.retecivica.trieste.it/ipe 

CDE (Centro di Documentazione Europea) 

piazzale Europa 1 - 34127 Trieste 

tel. 040 67.63.062 - fax 040 67.63.067 - www.univ.trieste.it/cdets - cdets@univ.trieste.it 

ISDEE 

corso Italia 27 - 34122 TRIESTE 

tel. 040 63.91.30 - fax 040 63.42.48 - www.isdee.it - isdee@spin.it 

I.n.C.E. 

via Genova 9 - 34121 Trieste 

tel. 040 77.86.777 - fax 040 36.06.40 - www.ceinet.org - www.cei.es-org - cei-es@cei-es.org 

C.E.P. (Comitato Euro Provinciale) - Prefettura di Trieste 

piazza Unità d’Italia 8 - 34121 Trieste 

tel. 040 373.11 (centralino) - 040 373.16.20 d. - 040 347.66.99 - fax 040 347.66.54 

GORICA 

46 

PUNTO EUROPA - Centro Comunicazioni Multimediali 

palazzo Alvarez - via Diaz 5 - 34170 Gorizia 

tel. 0481 54.51.50 - fax 0481 54.67.19 - ccmgorizia@libero.it 

EURO INFO CENTRE: EIC IT388 GORIZIA - Informest 

via Cadorna 36 - 34170 Gorizia 

tel. 0481 59.74.11 - fax 0481 53.72.04 - eicit388@informest.it - www.informest.it 

EURO CONSIGLIERE EURES 

vicolo del Molino 1 

tel. e fax 0481 53.55.27 / 53.37.45 / 53.35.72

VIDEM 

EURO CONSIGLIERE EURES 

viale Duodo 3 

tel. e fax 0432 23.10.11 

EURO INFO CENTRE: EIC IT388 UDINE 

via Morpurgo 4 - 33100 Udine 

tel. 0432 24.88.26 - fax 0432 50.39.19 - eicit388@ud.camcom.it - www.ud.camcom.it 

AICCRE - FVG 

piazza XX Settembre 2 - 33100 Udine 

tel. 0432 508605 - fax 0432 507213 - www.aiccre.it 

EURODESK - c/o INFORMAGIOVANI 

viale Ungheria 41 - 33100 Udine 

tel. 0432 29.23.29 - fax 0432 50.89.49 - infgioud@iol.it 

RUE - RISORSE UMANE EUROPA c/o ITI “A. Malignani” 

viale L. Da Vinci 10 - 33100 Udine 

tel. 0432 46.361 - fax 0432 54.54.20 - rue@malignani.ud.it 

CARREFOUR VENETO - ANTENNA DI SEDEGLIANO 

via XXIV Maggio 2 - 33039 Sedegliano (Udine) 

tel. 0432 91.61.22 / 91.62.35 - fax 0432 91.50.25 - sedegcom@tin.it 

CARREFOUR VENETO - ANTENNA DI PONTEBBA 

Società OPEN Leader - via Pramollo 16 - 33016 Pontebba (Udine) 

tel. 0428 90.148 - fax 0428 90.148 

referente: Barbara Matellon - openleader@tin.it 

GEMONA DEL FRIULI: CASA PER L’EUROPA / PUNTO DECENTRATO Eurodesk 

piazza del Ferro 9 - 33013 Gemona del Friuli (Udine) 

tel. e fax 0432 97.20.16 - casaeuro@gemona.com 

PORDENON 

I.R.S.E. 

via Concordia 7 - 33170 Pordenone 

tel. 0434 36.53.26 / 36.53.87 - fax 0434 36.45.84 - irse@culturacdspn.it 

EURO INFO CENTRE: EIC IT388 PORDENONE 

corso Vittorio Emanuele 47, 33170 Pordenone 

tel. 0434 38.12.52 - fax 0434 27.263 - eicit388@pn.camcom.it - www.pn.camcom.it 

S.V.E c/o ANFFAS 

via Tiro a segno 3/a - 33170 Pordenone 

tel e fax 0434 36.67.46 - evs_anna@ronchiato.it - www.ronchiato.it/anffas 

47

Avtonomne regije 

Furlanija Julijska Krajna

Nasvidenje lira, prihaja evro! - Rete Civica di Trieste

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?