Äkomi srce - POU Zelina

Čkomi srce 

XXV. SMOTRA 

DJEČJEGA KAJKAVSKOG 

PJESNIŠTVA 

"DRAGUTIN DOMJANIĆ" 

- SV. IVAN ZELINA 2005. 

Priredio 

Dr.sc. Ivo Kalinski 

Sveti Ivan Zelina 

2005.

Mala biblioteka 

»Dragutin Domjanić« 

knjiga 37. 

Nakladnik 

Pučko otvoreno učilište Sv. Ivan Zelina 

Za nakladnika 

Ivica Kukovačec 

Urednik 


Rječnik manje poznatih riječi 


Naslovnica 

"Paleta" (Z.C. i I.K.) 

Likovna interpretacija pjesama 

učenici osnovnih škola sudionica Smotre 

Grafičko-tehnička priprema 

POU Sv. Ivan Zelina 

Tiskano u 500 primjeraka 

Tisak i uvez: »Tiskara Zelina« d.d.

XXV. smotra 

dječjega kajkavskog pjesništva 

»Dragutin Domjanić« 

- Sv. Ivan Zelina 2005.

Na poziv Pučkog otvorenog učilišta Sv. Ivan Zelina za 

sudjelovanje na XXV. smotri dječjega kajkavskoga 

pjesništva »Dragutin Domjanić« – Sv. Ivan Zelina 

2005. odazvalo se 57 osnovnih škola s učeničkim 

radovima. Od ukupno 396 pristiglih pjesama ocjenjivačko 

je povjerenstvo u sastavu dr.sc. Ivo Kalinski (predsjednik), 

prof.dr. Joža Skok i mr.sc. Božica Pažur, za javnu izvedbu 

29. listopada 2005. u Sv. Ivanu Zelini, odabralo 48 

pjesama objavljenih u ovoj zbirci. 

U drugom dijelu zbirke otisnute su najbolje pjesme s 

obnovljenog ciklusa Smotri.

Ivo Kalinski: 

Osvrt na jubilarnu godinu 

dječjega kajkavskoga pjesništva 

VIII 

Ana Škarec: Domača molitva 13 

Ana Tuković: Tak si bila zgodna v rozoj kiklici 14 

Elena Kušt: Dragecova zibača 15 

Sara Volpe: Od navek 16 

Mateja Porkolabić: Curi dežđ 17 

Nataša Brebrek: Megla 18 

Anita Karabaić-Bunčić: Moj ludi rodni kraj 19 

Hrvoje Kapeš: Drevo 20 

Marijeta Kovačić: Tak više nemre biti 21 

Kristina Matušin: More – nemre 22 

Jelena Kolarić: Notturno 23 

Petra Sakač: Cujzek 24 

Martina Krajnović: On 25 

Zrinka Didak: Steklena 26 

Marko Janžić: Bogi motoor 27 

Antonija Župančić: Moj dom 28 

Ana Levatić: Embrelo 29 

Sanja Pokos: Tri jablana 30 

Sandra Pudja: Raspucani špiglin 31 

Ena Poljak: Čkomi srce 32 

Ivan Čordašev: Pri Dravi 33 

Anamaria Androlić: Jesenski den 34

Mirjana Komar: Mesec 37 

Nikolina Jurkas: Harmica v misečini 39 

Tajana Sambolić: Više ih nie 40 

Ivan Dugorepec: Moj maček 41 

Mihaela Presečki: Hižni krovi 42 

Vlatko Hrček: Hustu su posekli 43 

Luka Galović: Mesec na obloku 44 

Suzana Bosilj: Zaka si odišiu? 45 

Petar Krešimir Ladić: Se je zeleno 46 

Ema Kerekeš: Naj me ... 47 

Mateja Pavliček: Protuletje 48 

Patrik Šokman: Sreča 49 

Iva Sabolić: Jeziku mojem najdrajšem 50 

Daniela Kidjemet: Zvezdice 51 

Veronika Đuran: Curek 52 

Mirjam Despinić: Roke 53 

Izidora Dijanošić: Živlenje 54 

Marta Vrban: Zmislim se 55 

Tajana Obad: Detelica 56 

Ivan Horvat: Gledim i stojim 57 

Dominik Šoštar: Polnička 61 

Maja Volf: Stare furman 62 

Ivana Malnar: Stara pič 63 

Ines Grgurić: Duhofčice 64 

Helen Rakas: Dulina 65 

Sandra Muhvić: Pa kaj poule? 66

II. dio 

- najbolje pjesme obnovljenog ciklusa Smotri 

(od 1992. do 2004. godine) 

Ana Herceg: Domača rieč 69 

Ksenija Futač: Babe 70 

Suzana Potokar: Moj dečke 71 

Martina Kasunić: Popefkica mojemu kraju 72 

Marin Petek: Selska hiža 73 

Alojz Mihalinec: Od škuole do duoma 74 

Sintija Zlački: Horvatski zvon 75 

Josipa Kolarić: Jogenj v meni - reč horvatska 76 

Sanela Svetličić: Jablana u špeglu 77 

Maja Škrinjarić: Moja popevka 78 

Marija Sruk: Kaj 80 

Helena Burić: Nisa se zagledal 81 

Ivana Ožanić: Tetrijeb 82 

Jelena Brcković: Babičina soba 83 

Josip Kovaček: Prvi sneg 85 

Linda Malnar: Bomo jutre 86 

Petra Vitko: Moj kraj 87 

Ema Kerekeš: Pelnica 88 

Kazalo autora likovnih priloga 89 

Osnovne škola koje su se odazvale na natječaj 91

Osvrt na jubilarnu godinu 

dječjega kajkavskoga pjesništva 

Ova, 2005. godina jubilarna je – 25. godina trajanja 

smotri dječjega kajkavskoga pjesništva "Dragutin 

Domjanić", dječjega kajkavskoga pjesništva osnovnoškolaca 

s cijelog kajkavskog govornog područja koje se 

tradicionalno i svakogodišnje ujesen organizira i održava 

brižnošću Pučkoga otvorenog učilišta u Sv. Ivanu Zelini. 

Prisjetimo li se tek nekih predgovornih naslova i 

sugeriranih sadržaja u prigodnim zbornicima proteklih 

recitalnih događanja, kao što su: Utočnjavanje zbilje; 

Variranje motivsko-tematskih šablona; Jogenj v meni – reč 

horvatska; Pesnikova steza, postiha; Kreativni odslik 

zavičajnosti; Čuđenja (ne)ranjiva djetinjstva i odrastanja; 

itd. – i nekako im kušajući "priskrbiti" usporedbu s 

ovogodišnjom jubilarnom smotrom, možemo s lakoćom 

ustanoviti da među njima bogzna kakove, barem ne 

bitne, motivsko-tematske razlikovnosti nema. Kao što 

također nema bitne razlike u javljanjima/odazivima na 

natječaje za sve dosad minule smotre. U tom smislu rubna 

područja kajkavštine čini se da su i dan-danas jezično 

najčišća, najživlja i najčvršća (gorskokotarski kraj, 

lepoglavski kraj, podravski kraj), ona središnja s vidljivim 

urbanim inovacijama (Hrvatsko zagorje, Prigorje), ona 

postojana s tradicionalno bogatom kajkavskom kulturnom 

podlogom (Varaždin) i ona središta/područja koja tu 

podlogu iz (ne!)razumljivih razloga sve više gube 

(Zagreb). 

Već spomenuta motivsko-tematska strana osnovnoškolskog 

uzrasta danas ipak je zamjetljivija u izrazitijem 

približavanju stihom doživljavanju i proživljavanju onoga 

suptilnoga osjećaja što ga običavamo zvati ljubav. Ali i to 

iskazivanje ljubavnih osjećaja danas više nije onako 

izravno kako je to bilo prije nekoliko godina kad se sve 

"priznavalo" otprve, nego se, moglo bi se reći, intima s 

VIII

pomoću izvanjskih detalja, stihom sve više raspoređuje 

rafinirano: kaj god za jenga dam,/ i kam god za jim 

pem,/ niš ne vidi,/ i dale čez mene gledi/ kak da sem 

steklena.. .(Zrinka Didak, Steklena). (U zadnje vrijeme tu 

su tematski, dakako, i novovjeke naprave, npr. mobitel.) 

Stari, "provjereni" leksički rekviziti, od dragosti i 

milja riječima umanjeni ma kako inače u naravi veliki bili, 

oko kojih se oblikuje stihovna mreža: hižica, babica, 

dedek, mamica/majkica, japica/tatek; sunce, mesec, 

zvezdice, bregi, tičeki, cveteki, mački i peseki, itd. - u ovih 

proteklih dvadeset i pet godina stalna su prisutnost. Što je 

i razumljivo budući da ne samo što sugeriraju nego i jesu 

neke od glavnih oznaka zavičajnosti. I premda će se 

ponekad osjećaj napuštenosti i usamljenosti svojih dragih i 

najbližih u starosti (japica i majkica) u novim društvenim, 

zapravo sociološkim okolnostima u zamjećivanju mlada 

pjesnika/bića pokušati ublažiti živahnošću pejsažne 

slikovnice, gorčina u srcu ostaje: Tam pri Dravi/ vu visoki 

travi/ fazančiči vičo./ Tam vu Dravi/ ribe se hičo./ Tam 

pri Dravi/ vu Ferdinandovcu/ naši japica i majkica/ so stari 

i sami. (Ivan Čordašev, Pri Dravi). Sličan će teret starosti i 

samosti u starosti mlada pjesnikinja uočiti i opisati u 

odnosu i privrženosti starega furmana (njem. Fuhrman, 

kirijaš, foringaš) i starega kuojna: Skep so prejšle duaste 

tega/ od muadoste do dnašne staroste. (...) /Nadejuale so 

se pa vručine i pa mraze/ i ku je misleu da več ne muore/ 

neguv stare kuojn ga i starega kuojna je pavlejku/ i 

pamagou mu da zdrži. (Maja Volf, Stare furman). No, 

takav i sličan osjećaj bespomoćnosti nije u pjesnika 

osnovnoškolaca sveprisutan. Ima u njih i nevine 

prigrljenosti krajolika, rodnoga kraja (Antonija Župančić, 

Moj dom), ima i obredne molitve: De nam Bog plodne 

zemle/ i sega na njoj. (...) /Zdravla zaposel nam dej/ da 

fletno delamo i veselimo se./ Za se to Te molimo i 

popievamo,/ k meše idemo./ Daj nas posluhni, 

Bože...(Ana Škarec, Domača molitva), ima i gizdavi 

"proljetni" haiku: Veter zible grane,/ vsi cveteki popevaju./ 

Šafran stoji sam. (Mateja Pavliček, Protuletje). Uza sve to 

ima i čipkaste djetinje idealizacije svega što oči vide i srce 

osjeća, ima se neočekivanih zapažaja, ugođaja i atmosfere, 

ima se nadasve iskrene brižnosti o kajkavskome jeziku, što 

IX

je ustvari temelj da se sve ono što se misli i osjeća stavi 

stihom na papir. 

Kad se jedna kulturna manifestacija, a riječ je o 

smotri kajkavskoga dječjeg pjesništva, djelatnim trajanjem 

osvjedočuje punih 25 godina, doista se s pravom može 

govoriti o jubileju. Kad se, pak, razmišlja i govori o takvoj 

kulturnoj manifestaciji koje su glavni sudionici osnovnoškolci, 

od najmlađih - polaznika prvog, do najstarijih - 

polaznika osmog razreda, onda su nam pred očima 

zajedno s njima i njihovi učitelji, nastavnici, profesori, 

voditelji i mentori ovi današnji, a u sjećanju i svi oni 

otprije. Svi su oni u okviru izbornoga predmeta i aktivnosti 

poradili da se tim mladim bićima, koja su zakoračila u 

život, usadi ljubav prema svom materinskom, prvom 

jeziku: jeziku kajkavskom. 

U sjećanju smo mnoge sudionike osnovnoškolce 

otprije zadržali i dan-danas u istom uzrastu, iste dobi i 

istog nevinog izričaja kakvima su nas se nekoć dojmili pri 

sklapanju stihova iz riznice kajkavske organske ili stilizirane 

podloge. Činjenica je, međutim, da su protekom vremena 

od dva i pol desetljeća mnogi od njih danas odrasli, zreli 

ljudi, koje su životni putovi odveli na različite strane. 

Sigurno je da se poneki od njih pomalo i stide svojih 

djetinjih pisanija, kao što je također sigurno da se poneki 

od njih odonda upustio u stalan i ozbiljan, kreativan 

"doživljaj" s riječima i u riječima. Svi oni s ponosom mogu 

biti dionici ovoga znatnoga jubileja! 

Dr.sc. Ivo KALINSKI 

X

Domača molitva

Ana Škarec, 6. razred 

Voditeljica: Lidija Bistrički, prof. 

OŠ Dragutina Domjanića, Sveti Ivan Zelina 

Domača molitva 

De nam Bog plodne zemle 

i sega na njoj. 

Posveti nam gorice i klet 

da navek bu kupice vina. 

Domači kruh s krušne peči 

nek nam na stolu diši. 

Prijatele i susede priberi 

pri nam na veselicu. 

Naj nam dati kakve tuče 

da kurezu nam ne stuče 

ni čvorke da nam grozdje ne poiju. 

Zdravla za posel nam dej 

da fletno delamo i veselimo se. 

Za se to Te molimo i popievamo, 

k meše idemo. 

Daj nas posluhni, Bože... 

13

Ana Tuković, 6. razred 

Voditeljica: Lidija Bistrički, prof. 

OŠ Dragutina Domjanića, Sveti Ivan Zelina 

Tak si bila zgodna 

v rozoj kiklici 

Sem se jeden dan zmislila 

da v ormaru stoji, za niš, 

roza kiklica. 

V glave mi je čovečulek rekel 

da si ju oblečem, 

pak sem vu nje 

školu išla. 

Kad sem v školu došla, 

on me je gledel 

kak zaviden maček. 

Pak me je bilo sram. 

Drugi dan vu tem školu 

nesem došla. 

On me je pogledel i rekel: 

"Tak si bila zgodna v rozoj kiklici." 

I ja sem se samo začrlenela. 

14

Elena Kušt, 5. razred 

Voditeljica: Marijana Obad-Poldrugač 

OŠ Ksavera Šandora Đalskog, Donja Zelina 

Dragecova zibača 

Gda gledim brege svoje, 

gde još navek KAJ zvoni, 

saka steza od hiže moje 

Dragecu Domjaniću me vodi. 

Tu med bregi 

zibača je živa dišeče 

črlene ciklame 

vu sebi još skriva. 

Kak da ščera su brane 

zgubile nisu još boju, 

pone let je prešle, 

a Dragec još zible zibaču svoju. 

15

Sara Volpe, 5. razred 

Voditeljica: Aleksandra Kulari, prof. 

OŠ Vjenceslava Novaka, Zagreb 

Od navek 

Ščera je zeleno bilo 

a denes več čist belo 

snegom zameteno 

babice moje selo. 

Se je stiha i se spi 

ni ftič več ne kriči. 

Vu hiži tak je teplo 

i ogenj veselo gori 

a babica moja 

stiha spomenke broji. 

Ja sam si glavu 

vu vanjkušeka skrila 

i da kmice neje vuni 

još bi na snegu bila. 

Pri babici mojoj 

tak je od navek, 

od zime do leta 

i tak bu zanavek 

dok je Zagorja i deteta. 

16

Mateja Porkolabić, 7. razred 

Voditelj: Ninoslav Radaković 

I. osnovna škola, Vrbovec, PŠ Preseka 

Curi dežđ 

Denes dežđ curi, 

Zapuntali su se purani. 

Rane su prešli spat: 

Još ni prešel sedmi sat. 

Dežđ je opral naše selo; 

ni ljudima se ni jelo! 

Obeda ni bilo – 

Jelo se za oblake skrilo. 

Ljudi gladni prešli su spat 

Jer dežđ curi za navek, još sad. 

17

Nataša Brebrek, 8. razred 

Voditeljica: Martina Valec-Rebić 

II. osnovna škola, Vrbovec 

Megla 

Zišla je 

polehko 

bela kak 

mleko 

z bakinog 

lončeka 

18

Anita Karabaić-Bunčić, 5. razred 

Voditeljica: Valentina Vindiš 

Osnovna škola Bisag 

Moj ludi rodni kraj 

Moj rodni kraj je Jarek Bisaški. 

To je sele pune mački. 

Tu nema goric. 

Goric ima tam de živi moj stric! 

Tu su samo livade i njive 

Kraj jenoga mojega suseda kaj na dan popije dve-tri pive. 

Ima i pune livad, 

V mojem selu čak i krave voliju plivat! 

Čini vam se nemoguče? 

Pa nisu krave od jučer! 

Nisu krave zmotane ko ljudi! 

Ljudi ne prihvate kaj im se nudi! 

Kokoši po celi dan 

Hodiju sim pak tam. 

To je moj ludi rodni kraj, 

Ali ipak je za mene raj! 

19

Hrvoje Kapeš, 5. razred 

Voditeljica: Maja Priher 

OŠ Vladimra Nazora, Sveti Ilija 

Drevo 

Moje drevo visoko je 

i zeleno. 

Dok ga z daleka glediš 

misliš da v nebo 

doseže. 

Moje drevo nigdar 

golo nije. 

Furt na sebi ima 

bodeču, zelenu 

piđamu. 

Dok veter puše 

drevo se njiše 

i z granama svojim 

nebu pesme piše. 

20

Marijeta Kovačić, 6. razred 

Voditeljica: Darinka Pokos 

OŠ Vladimira Nazora, Budinščina 

Tak više nemre biti 


da strina nemre kravu dojiti 

i da se mlieka nemre dobiti. 


da kokoš si vodu nemre pri miru spiti. 

Tak više nemre biti, 

da se ljudi ne znaju veseliti, 

da je svetek petek, 

da se smetje meče v gaj 

i da je zakumeren cieli kraj. 

21

Kristina Matušin, 8. razred 

Voditelj: Mato Đakmanec 

Osnovna škola Podrute 

More – nemre 

J oža, 

Se moreš spentrati na tu čriješnju? 

Donesi malo. 

Morem, kak ne bi mogel. 

Mama, mi moreš zadaču pomoči? 

Nemrem, nemam cajta! 

Tatek, morem na nogomet? 

Nemreš, idemo po sieno! 

Morem onda pokle s tobom v birtiju? 

Nemreš, još si premali. 

Moreš - nemreš! 

Nisem više spameten kaj morem, a kaj nemrem. 

22

Jelena Kolarić, 8. razred 

Voditeljica: Sunčica Križan - Kadi, prof. 

Osnovna škola Novi Marof 

Notturno 

V kmice... 

pod mutnom mesečinom 

veter s listjem šumi. 

Nikoga ni... 

sam stari čuk sedi. 

S okom levo-desno 

nekaj oštro gledi. 

V tišini, 

mirno 

veter je stal... 

Po dvoru sivom, 

čuk je odletel, 

smrti mesta dal. 

23

Petra Sakač, l. razred 

Voditeljica: Ljubica Bešenić 


Cujzek 

Na proščenju sem si kupila črlenoga cujzeka. 

Vu sredine je imel malo špigleco. 

Donesla sem ga doma i si su rekli kak je fest lepi. 

Onda mi ga je mali brat zel z roke i cujzek je 

V času ostal bez repa, a začas i bez glave. 

Meni je ostalo samo špigleco da se v njemu 

gledim. 

24

Martina Krajnović, 6. razred 

Voditeljica: Biserka Fruk 

OŠ Stjepana Radića, Božjakovina 

On 

Denes je 

Došel k nami 

Pa sem ga mam 

Predstavila mami. 

Tati se svidel 

Nigdar takvog 

Još ni videl. 

Prijatelica mi veli 

Kakvog sem si to našla 

Z njim se nigdar nebum snašla. 

Ja vam ne pratim 

Denešnju modu 

Jedva čekam leto 

Da se z njim hitim vu vodu. 

Ja ga fest volim 

I za nas se molim. 

25

Zrinka Didak, 8. razred 

Voditeljica: Ljiljana Cvetković 

OŠ Milana Langa, Bregana 

Steklena 

Saki den gledim 

i se zapomnim: 

Kaj nosi, kak zgledi 

i kak diši... 

Celo se vrime vuz jenga 

stiščem, za jim se vlečem 

i kak prilepek mu za 

vratum stojim. 

I se kaj god za jenga napravim, 

kaj god za jenga dam, 

i kam god za jim pem, 

niš ne vidi, 

i dale čez mene gledi, 

kak da sem steklena... 

26

Marko Janžić, 7. razred 

Voditelj: Joža Prudeus 

Osnovna škola Samobor 

Bogi motoor 

V jutro Jura, z motoroom prejde v štacun. 

Potle fruštuga, žnjim prejde dedek v trsje. 

Popoldan, tatek, po dvorišču, na njem pela vnuka. 

Tak denes, 

Zutra. 

Pozutra nikče nikam nejde!? 

Su mislili da je motor parnul. 

Ni. 

Samo je žejen: bemzinaa! 

27

Antonija Župančić, 8. razred 

Voditeljica: Biserka Mihalina 

Osnovna škola Rude 

Moj dom 

Tu, gdi saki kutek 

Kak svoj žep znam, 

Gdi se z drobnom rožicom 

Poskrivečki pospominam 

I tičju popevku 

Kak abecedu znam, 

Tu, tu sem doma. 

Tu, gdi z vetrom 

Vuz Gradnu bežim 

I v nedelu 

Pri Sveti Barbari molim 

Pa z popevkom 

I reči KAJ 

Dušu krepim – 

To v Rudam 

Moj je dom. 

28

Ana Levatić, 5. razred 

Voditeljica: Ana Lodeta 

OŠ Antuna i Ivana Kukuljevića, Varaždinske Toplice 

Embrelo 

Črleno, žuto, 

plavi il belo, 

takvo more 

biti embrelo. 

Črne oblake 

gleda veselo 

z vugla hiže 

malo embrelo. 

Gda dežđ mine, 

vu svetu tišine, 

vu vuglu samo 

žuto il belo 

stoji tožno 

malo embrelo. 

Gda dežđ curi 

i sveti Ilija 

konje tira, 

vulica procveta 

od šareni leptira. 

Najemput su vulice 

jako vesele, 

šečeju se embrele 

sakojake fele. 

29

Sanja Pokos, 5. razred 

Voditeljica: Ana Lodeta 


Tri jablana 

G ledi me veliki breg 

vu dvorišču moje hiže 

svojim zelenim očima. 

I kak ja rastem 

i on mi je se bliže. 

Spominam se z njim 

vu svojim mislima 

kak da je človek živi, 

a tri jablana na njemu 

zdavna su ve 

veliki kostanji skrili. 

Gda se španceram po dvorišču 

vu rana protuletna jutra, 

pervo pozdravim brege i šume 

i znam : Zagorje mi je vu sercu 

fčera, denes i zutra. 

30

Sandra Pudja, 6. razred 

Voditeljica: Nada Kanižanec 

Osnovna škola Gradec 

Raspucani špiglin 

Na moje stene je postavljen veliki špiglin 

več jake spiknjan, 

na tri dela raspucan. 

Ogledavam se v njem, 

ali se nemrem praf videti. 

Glava mi je podeljena, 

ruke pretrgnjene, 

obleka zgužvana. 

Nekaj male se po lasima i licu prepoznam. 

Zapraf ne verujem 

da tak zgledam. 

Al', raspucani špiglin ne laže. 

31

Ena Poljak, 5. razred 

Voditeljica: Đurđa Majcen, prof. 

OŠ Braće Radić, Koprivnica 

Čkomi srce 

Čkomi, ti nemirno srce! 

Zakaj senjaš ono čega ne? 

Samo vu tebi senja je precvela, 

nek vu tebi postiha i zaspi. 

Nekam dalko gde trepečo zvezde 

tam si mi pobeglo ti. 

Al na zemli čovek mora trdo stati, 

tu so steze, tu so poti si. 

Jempot bo te sreča pohodila. 

Negde rožice čakajo na nas. 

Onda bomo i mi srečni, 

smejali se bomo na sav glas. 

32

Ivan Čordašev, 2. razred 

Voditeljica: Ana Blažotinec 

OŠ Đure Estera, Koprivnica 

Pri Dravi 

Tam pri Dravi 

vu visoki travi 

fazančiči vičo. 

Tam vu Dravi 

ribe se hičo. 

Tam pri Dravi 

vu Ferdinandovcu 

naši japica i majkica 

so stari i sami. 

33

Anamaria Androlić, 3. razred 

Voditeljica: Senka Pintarić 

OŠ Antuna Nemčića Gotovinskoga, Koprivnica 

Jesenski den 

Žoto, zeleno, smeđe i črleno 

vulični čistač napikavle listje. 

Polefko hodi i ništ ne veli 

kaj ga deca v igri razvlače. 

Zdeni je veter odnekud 

oblake navlekel. 

Zebe me za roke. 

Pečene kostanje si bom kupila, 

zobi mi budu črni, 

a i prsti mi budu počrneli. 

Al nek! 

Bar se bum malo stopila! 

34

Hižni krovi

Mirjana Komar, 8. razred 

Voditeljica: Nevenka Muhek 

Osnovna škola Bedekovčina 

Mesec 

Sred neba 

kralj med zvezdami, 

žuti lampaš 

v kmici. 

Dojde kak bogec 

k sakumu se prikrpa, 

a v jutre rane prejde 

kak zgublena duša. 

Saka ga reka, 

saki ga potek 

fkradne 

i čez potočni šaš 

se z bratem 

luvice igra. 

Skriva se vu travu 

i srebrnu prašinu 

pu putu posipava 

pu terem 

zmučeni čovek 

kesne v noči 

z posla k domu ide. 

37

38 

V senje 

mi se zavlači, 

pu obrazu 

me gladi, 

pu trepavica šepče, 

a unda 

najemput skoči 

i nestane... 

nestane... 

Jutre je.

Nikolina Jurkas, 2. razred 

Voditeljica: Mila Parlov 

OŠ Ivana Perkovca, Šenkovec 

Harmica v misečini 

1. Jen tihi put me pela, čez luge i gaje 

tam di se brigi zeleniju 

zvizde čez šibje gusto lučeju 

di golubice golubim gučeju. 

2. Gledim kak misec svitleči 

spod crnog oblaka je zišau 

kak da svoj škrlak je na oblak diu 

i pozdravit me htiu. 

3. A po noči svitiu Harmicu moju 

kak da nigdar zajti ne bi htiu 

i nad granicum Horvackom bu ostau 

i cilu noč glediu i čuu. 

4. Na misečini stražari stojiju 

pred jimi puti bliščiju 

Se muči – cila Harmica več spi 

Samo misec još sviti, sviti... 

39

Tajana Sambolić, 6. razred 

Voditeljica: Verica Havojić 

OŠ Ante Kovačića, Belec 

Više ih nie 

Na stare hiže, 

oknje stuji. 

Čez njega babica 

srečne gledi. 

Nuoč je... 

Z jutrem 

nema oknja, nema hiže. 

Zrušili su ju! 

Stara babica 

v nuovu hižu muora. 

Si je veliju kak je srečna! 

Njou pak srce i duša boli, 

stara hižica je fali. 

A ona zna – nie dobre, 

Njenj cieli život 

vu te hiže je bil... 

Jadna babica više je ni! 

40

Ivan Dugorepec, 5. razred 

Voditeljica: Marija Smolić, prof. 

OŠ Sveti Križ Začretje 

Moj maček 

Sivke, Sivke! Gde si pak? 

Kad ga god zovem nigdar ga nema. 

Furt se poteplje po selu. 

Sigurne mu se dopada tera mačka. 

I on je jake ljepi. 

Ima dugi rep i tigrasti je. 

Voli delati se one kaj nije teške: 

igrati se i maziti. 

Toga mu nigdar nije dosta. 

Se mi te negda dosadi pak ga stiram. 

Poklje mi je krive. 

On te zna, pak, čim ga pozovem, 

mam dobeži. 

Onda ga češem po vratu. 

Nigdar nije rekel da mu je dosta 

i naj prestanem. 

Sem nam je jake dragi. 

Bile bi nam jake žal 

da mu se dogodi kaj grdoga. 

41

Mihaela Presečki, 6. razred 

Voditeljica: Marija Bolšec 

OŠ Antuna Mihanovića, Petrovsko 

Hižni krovi 

Oni su hiži šubere i kape. 

Na sancu se črleniju i smejiju. 

Srebrne se na mesečini. 

Hjutro ih rosa hmiva. 

Na kupu ih z brega gledim. 

Znam da znaju se priče. 

Spominaju se kak im je 

lepo tuj živeti. 

Nič im ne smeta. 

Niti deš, niti tuča, 

niti megla, niti rosa, 

niti sance, niti hlad. 

42

Vlatko Hrček, 6. razred 

Voditeljica: Ksenija Galović 

Osnovna škola Đurmanec 

Hustu su posekli 

Posekli su hustu 

staru, dobru, gustu. 

Hnogega čoveka je usrečila, 

mir pravcati mu podarila. 

Raspopevanim ftičekima mili dom bila. 

Zde je več ni. 

Vetrek tihe šumi 

i grane starega hrasta 

išče. 

Zgažena trava tužno se k zemli 

stišče. 

Bageri jake ružiju, 

kamijoni po Žurmancu kružiju. 

Cestu novu gradiju 

kera bu nas 

z Evropom spojila. 

Morti se nešter zapital 

bu li nas i od čega razdvojila? 

Plašim se da več ne bu 

tulike čiste, zelene dobrote 

i srčeku nam drage 

šumovite raspopevane lepote. 

43

Luka Galović, 4. razred 

Voditeljica: Veronika Špišić 

Osnovna škola Gornje Jesenje 

Mesec na obloku 

Mesec mi je došel 

na obluk. 

Celu noč je svetil 

v moju hižu. 

Povedal mi je tihe, 

bajke, priče i 

gledel je kak sam zaspal. 

Pazil je name, 

da se ne zbudim, 

a ja sem male čul 

kak mi je šepetal: 

vuči se, vuči, 

navek se trebaš vučiti! 

I više ne znam 

kaj je još šepetal. 

Zaspal sem 

kak dreve 

i nisem več 

baš nič čul 

do jutra dok 

me je vura zbudila 

da moram iti v školu. 

44

Suzana Bosilj, 6. razred 

Voditeljica: Dubravka Čmigović 

OŠ A.K.Miošića, Donja Voća, PŠ A.G.Matoša, Gornja Voća 

Zaka si odišiu? 

Prošlog leta još si se igrau z menum, 

prošlog leta još smo skupa skakali po 

pokošeni travi. 

Tvoje vesele oči, kak male iskre, svetlu su 

sjale, 

tvoja koža, kakti suhu listje, bila je mefka. 

Se kaj sam ti rekla, 

se si napraviu i razumeu me. 

Jednu letu smo bili najbolši prijateli, 

a zdej te više nema. 

Zaka si odišiu, 

moj Vučko? 

45

Petar Krešimir Ladić, 6. razred 

Voditeljica: Đurđa Trpeza 

I. osnovna škola, Varaždin 

Se je zeleno 

Vu proleče se se zeleni 

i moje srce skače od radosti. 

Zeleno je pole, 

zelene su šume, 

zeleni je potok 

vu koji se 

vrba gledi. 

Zeleno, zeleno, 

još zeleneše, 

a moje je srce 

se veseleše. 

Zeleno kraj mene, 

zeleno vu meni, 

čak su i oblaki 

pozeleneli 

gda ih pogledam 

z očmi zelenimi. 

46

Ema Kerekeš, 8. razred 

Voditeljica: Vesna Klun 

VI. osnovna škola, Varaždin 

Naj me ... 

... špinčiti i srditi, 

vučiti, 

naj popovati, 

cukati me, 

brukati, 

na stup zabijati. 

Naj mi lagati 

i naj kokošje kokodakati, 

kak ovca meketati 

i gristi i bosti 

kak vrag z osti. 

I naj me vleči, 

gurati, 

furati 

i naj pametovati, 

šminkati me i farbati, 

čkaliti, 

paliti, 

gledati, 

nasmejavati 

i norčiti se meni. 

Jer ak neš prestala, 

do zutra bum se ovo napamet znala! 

47

Mateja Pavliček, 5. razred 

Voditelj: Maja Čorko 

Osnovna škola Šemovec 

Protuletje 

Veter zible grane, 

vsi cveteki popevaju. 

Šafran stoji sam. 

48

Patrik Šokman, 2. razred 

Voditeljica: Ana Plantak 

Osnovna škola Sračinec 

Sreča 

Suončani dien, 

nuova lopta, 

prijateli na okupu. 

Miris frišku pečenih kulači. 

Zdravje i mier, 

smieh i veselje v hiži. 

Tuliku mi je dosta 

da denes buom srečen. 

49

Iva Sabolić, 8. razred 

Voditeljica: Sanja Biškup, prof. 

Osnovna škola Vidovec 

Jeziku mojem najdrajšem 

Bleščiš kak rosa 

v jutro rano, 

bleščiš kak sounce 

v polne. 

Rosiš kak rosa, 

Bleščiš kak zrcalo... 

Kak rieka si 

Pouna srebrnih kapi. 

Tvuoj izvor je negdi daleku. 

Žuboriš, poskakivleš. 

Mrmoriš... 

Čas se utrkivleš z mrtuljima. 

Čas senjaš kak nedoužno diete. 

Da sam daleku, 

Ti si furt z menom kak mrtulj z cvietom... 

50

Daniela Kidjemet, 7. razred 

Voditeljica: Katica Veseljak 

OŠ Ivana Rangera, Kamenica 

Zvezdice 

Vačer je, 

njikak da zaspim 

ekrenem se k ebloku, 

zvezdice gledim. 

I gledim ih, gledim 

kak se vužižeju i gasiju 

i gledim ih, gledim, 

pa joči sklopim. 

One se some 

svjetiju i treperiju, 

a ja ih gledim 

i vač spim. 

51

Veronika Đuran, 8. razred 

Voditeljica: Spomenka Struški 

Osnovna škola Martijanec 

Curek 

Curela je voda 

z curka pod bregom 

i dok je sonce grelo, 

i dok je bila pod snegom. 

I po denu i po noči 

curela je i ružila, 

al' pomali, čist pomali, 

nikam se je ne žurila. 

Fnogi putnik se okrepil 

vode z curka se je napil 

kak je fina voda bila 

nigdar nit jen ne pozabil. 

Curi voda još i denes 

nigdar je ne presušila, 

a i curek se malo štima 

kaj tak finu vodu ima. 

Samo ljudi su ne kak prije 

kak muhe bez glave letiju 

za počinek nega časa, 

curka nit ne glediju. 

52

Mirjam Despinić, 7.razred 

Voditeljica: Cilika Tarandek 

II. osnovna škola, Čakovec 

Roke 

Roke so živlenje, roke so smrt. 

Roke so svetlo, roke so kmica. 

Roke so magnolije, nežne kak pahuljice. 

Roke so trde, roke so mefke. 

Roke so naša srca, roke so naša čuvstva. 

Roke so naša mržnja, naša bol, 

zbog jih smo tu, zbog jih nas več ne bu. 

53

Izidora Dijanošić, 6. razred 

Voditelj: Andrija Međimorec 

Osnovna škola Ludbreg 

Živlenje 

Je li se živlenje 

v senjo spravla? 

Je li živlenje 

melše nek mravla? 

Ili je morti 

veliko kak svemir? 

Zakaj nas furt 

lovi nekof nemir? 

Živlenje mi se vidi 

kak svetlo sveče: 

sam jempot sveti, 

drugi pot neče. 

Zato treba spametno 

skoristiti te sen. 

Treba se zamisliti 

za saki vniščeni den. 

Živlenje negda more 

baš jako zaboleti, 

ali ga sejeno treba 

jako, jako rada meti. 

54

Marta Vrban, 6. razred 


Osnovna škola Ludbreg 

Zmislim se… 

Zmislim se 

dok sem bila mala 

i dok sem ne mela brige, 

bila sem stolno vesela 

i neso mi trebale 

nikakve knjige. 

Zmislim se 

dok sem v Losni 

cvetje brola 

i dok sem 

s prijateljima 

sosedu črešnje krola. 

Zmislim se 

dok smo kamenje 

v Benju hitali 

i dok smo se 

po senokoši 

i v žoti pšenici kopitali. 

Zmislim se 

kak sem v leti navečer 

s prijateljima kresnice lovila 

i kak sem pre 

puno, puno 

srečneša bila. 

55

Tajana Obad, 6. razred 

Voditeljica: Ivanka Lazar 

Osnovna škola Sveti Đurđ 

Detelica 

Prek pota 

prestrem oči. 

Zastonem tu 

de senokoša 

zelenu vodu toči 

Srce se zgrelo, 

pleše, 

dok sončece još 

zodje iskrice kreše. 

Z leta v leto 

ista, 

tak zeleno blista 

detelica 

z četiri lista... 

Zove me, 

vobi, 

gozim,gozim po trovi, 

iščem ju, a sreča za mene zobi 

56

Ivan Horvat, 8. razred 

Voditeljica: Jelena Okić-Premec 

OŠ Legrad 

Gledim i stojim 

G ledim i stojim 

v velko zemlo puno 

s malimi pčelim. 

One krasno letijo, 

letijo i meda piju, 

a onda dojde čovek 

i skriju se se. 


v malo šumo 

s pono voki. 

Oni stojijo, bežijo, 

bežijo, se igraju, 

a onda dojde čovek 

i skriju se si. 


v črno kmico. 

Tu stojijo sove 

stojijo, a mačka im preti. 

A onda dojde čovek 

i skriju se si 

57

Stara pič

Dominik Šoštar, 6. razred 

Voditeljica: Matilda Marković 

Osnovna škola Draganići 

Polnička 

Sneg je pod nogami cvrzal, 

zima je za nos šipala, 

smo su nas bakle grele 

i v srcu je nekaj lupalo 

dok smo po smucni cesti 

išli na breg. 

Na breg k njemu, 

ki se je za nas narodil. 

K njemu, ki nam bu noč rasvetlil 

Zvona su nas zvala k njemu, 

a k da smo dešli 

i pred jaslice kleknali 

čutil sam kaj da sam v raju. 

Ni zima mi više ni bilo 

i tak mi se vidilo 

kaj da me On za ruku drži. 

61

Maja Volf, 7. razred 

Voditeljica: Marica Janeš 

OŠ Petra Zrinskoga, Čabar, PŠ Gerovo 

Stare furman 

Se je trdna tama 

i prve petjehe so zakukurikale, 

a uon je več v štale 

i futra svajga starega kuojna. 

Mrmla, kašla hvale kuojna 

a uon frkče i pakaživa zabi. 

Zs teško rako pauavka ga guade 

stare so pajdaše i imajo se rade. 

Skep so prejšle duaste tega 

od muadoste do dnašne staroste. 

Z nin je mougu padelet 

saku vesejli i sako žauost. 

Uon mu je se kaj je jemeu 

i kaj ima v te puste staroste. 

Nadejuale so se pa vručine i pa mraze 

i kuje misleu da več ne muore 

neguv stare kuojn ga je pavlejku 

i pamagou mu da zdrži. 

Stare so uobadva, rade se imajo 

i veselijo se sakmu navemu jutre. 

62

Ivana Malnar, 8.razred 

Voditeljica: Rezika Jašarević 

OŠ Petra Zrinskoga, Čabar, PŠ Prezid 

Stara pič 

V kute kamre staji: arjava, 

uokule vrat zežgana, 

najne se je še stare ata jegrou, 

huadne base nagi grou. 

Valčki se na ne kumej paznajo 

i rusce so več uogadane 

i vuagle so je uodkrhnene 

i rul črn vise pastrane. 

Al ke pride zima huda 

i zakure staro pič stare ata 

pa zacvile, pa zatule. 

Stara pič spet je muada. 

kamra – soba; valčke – slikarije, slike; kumej – jedva; uogadane – 

ogrebani; huda – ljuta; zakure –potpali vatru 

63

Ines Grgurić, 8. razred 

Voditeljica: Ruža Mavrinac 

OŠ Skrad 

Duhofčice 

Niz visoke i sive stene 

uz velik šom i boko, 

teče i proža se naš 

kanjon Zeleniga vira. 

Va njem, pod zeleno hlojko, 

polahken so se počele bodet. 

Ti mahani beli cveti, 

glave okinčene sa zlatno krono. 

Tako so je pognili 

ko va tužnega deteta 

koje če nekaj, 

kaj ne more dobet. 

Va maji se bojo pokazale 

i na Duhofsko nedeljo 

usrečile bojo i ulepšale 

naš kanjon Zeleniga vira. 

duhofčice – đurđice 

64

Helen Rakas, 7. razred 

Voditeljica: Mirjana Pleše .učitelj mentor 

Osnovna škola Lokve 

Dulina 

Misljela sen da je Dulina špašinac, 

a učiteljica me divone da je to šuma 

nad ponoron i lukvorskin poljon. 

Obrasla je z drvljon, 

a hloje so du neba visoke 

i tanke ku manekenke. 

Baš danas se belo spi 

samo dimljoke pušejo lule, 

a veter dim truglja gure pa dule. 

Viden da je i Lukvorka zaspola 

smržnjena i tanka ku koča 

pa me neda pejt va Dulino. 

Kumač saj viden kaku je lipa, 

a prek jo nisen obadirala. 

Srečna sen da Dulina ni dulina nek breg. 

65

Sandra Muhvić, 8. razred 

Voditeljica: Dragica Majnarić 

OŠ Ivana Gorana Kovačića, Delnice 

Pa kaj poule? 

Radu se šminkan 

možen i rihtan 

i na svuj izgled 

pouno polažen 

Pa koj poule? 

Fontke me radi 

gledaje 

vome se phojo 

jene se smejejo 

druge me šciplejo 

Pa koj poule? 

Mote i ouča 

moralne prodike držijo, 

i z's prstn 

ku učiteljica, 

se groziju. 

Pa koj poule? 

Se bo tu jen don 

proušuo 

i nekaj koj je beo 

deleč do mene bo 

pršuo. 

A koj bon poule? 

66

II. dio 

Domača rieč

najbolje pjesme 

obnovljenog ciklusa Smotri 

- pjesme s najvećom ocjenom stručnoga ocjenjivačkog suda 

od 1992. (XII. smotra) do 2004. godine (XXIV. smotra)

XII. SMOTRA, 1992. 

Ana Herceg 

OŠ Izidora Poljaka, Donja Višnjica 

Domača rieč 

Domača rieč 

navek mi v sercu toče 

i te dok sum doma 

i te dok sum daljše ed hiže. 

Domača rieč navek 

v sercu toče. 

Domaču rieč pezabit nemreš 

jer ona ed tebe edit neče 

i če ju ti nečeš krej, 

una se soma noze verne. 

Domača rieč ed tebe edit neče. 

Domača rieč tak mola, alji liepa, 

domača rieč sakemu draga. 

Domača rieč tak mola, 

a v sercu tak veljika. 

69

XIII. SMOTRA, 1993. 

Ksenija Futač 

OŠ Breznički Hum 

Babe 

Debele, tienke, 

lampaste, mučljive, 

furt se gibaju, 

med sobom mugaju: 

jeni se maček zagotil, 

drugi kokoš dudi, 

treče si muž je nogu ftrgel. 

Gda ih vidim pred kipom, 

mam znam: 

il se nekomu krava teli, 

il se je nešče z dušom rastavil. 

Jene ogovaraju, 

druge se po mejam pregovaraju, 

na obed lefko zabe - 

drage naše selske babe! 

70

Suzana Potokar 

OŠ Ivana Granđe,Soblinec - PRO Adamovec 


Moj dečke 

Kad dojdem v školu, 

on i ja se vidimo. 

On dojde do mene, ja do nega 

pa se kušneme. 

Mami velim da se idem vojziti, 

a odem k nemu. 

Dojde moj dečke i pita: 

uKaj me trebaš?" 

Ja velim: "Ideme se vojziti na biciklinu!" 

71


Martina Kasunić 

OS Grigora Viteza, Sveti Ivan Žabno 

Popefkica mojemu kraju 

Se je lepo: 

doli i bregi 

i potočeki bistri. 

Lepe su ravnice i belo cvetje, 

lepa je grlica 

kaj sedi na brezi. 

Male vrapce 

kak se igraju z listjem kaj veter zdignul je 

- gledi. 

I grluče i popevle 

i v ritmu, 

kak i težaki, 

ona se na grani zible. 

I put jeden beli 

čez moj kraj zavija. 

Nekam tam, visoko, prema 

bregu i suncu vodi. 

Morti nas otpelja k slobodi? 

72

Marin Petek 

OŠ Antuna Mihanovića, Klanjec - PRO Lučelnica 


Selska hiža 

Vnutri stol i klupa. 

Na lomaru dunja. 

Zgašen ogenj. 

Pet orehov na stolu. 

V kutu do vrat 

krevet z blazinoj. 

Javče na njem babica. 

73

Alojz Mihalinec, 3. razred 

OŠ Andrije Kačića Miošića Donja Voća 

XIV. SMOTRA, 1994. 

Od škuole do duoma 

Idem pomalu i dogu pu asfaltu. 

Polik mene su traniki, grabe, hoste i putok. 

Poslušam tiče i težake ka se spuminadu. 

Negda srečam telebarika kak nese vodu. 

Najemput dojdem pud brijeg. 

Požurim se. 

Dojdem na mali brijeg pud velikim bregum. 

V ugradu je ma hiža. 

Kadi se z rola. 

Znam da je nieki 

duma. 

74

Sintija Zlački, 7. razred 

Voditeljica: Sekica Filko 

OŠ Antuna Mihanovića, Klanjec PŠ Lučelnica 

XV. SMOTRA, 1995. 

Horvatski zvon 

N igdar ne buš hmrl. 

Tuj si, 

gliboko 

vu srcu mojem. 

Zvoniš. 

Brenčiš. 

Zavijaš. 

Tancaš, 

popevleš i jočeš. 

Smejiš se, 

proslavlaš. 

Dohajaš z ravni slavonske, 

od plavega morja, 

do mojega Zagorja. 

Tuj si, 

vu duši človekovoj. 

Nikam i nigdar ne buš zginul. 

Ti, moj dragi horvatski zvon 

bim - bam – bom 

bim - bam – bom 

najdrakši zvon. 

75

XVI. SMOTRA, 1996. 

Josipa Kolarić, 8. razred 

Voditeljica: Ivanka Tomljenović 

IV. osnovna škola, Varaždin 

Jogenj v meni - reč horvatska 

Kakti jogenj v meni gori 

reč mi topla, reč najdrajša. 

Kak matulj popetala me 

reč horvatska - reč najslajša. 

Vu tem jognju kaj me greje 

duh horvatski si počivle. 

Cvetje, drevje, zemla, čovek 

vse domaču reč zazivle. 

Oglasi se z menom, 

ti moja reč plamteča. 

V popevku se složi, 

budi mi lubav žareča. 

76

Sanela Svetličić, 2. razred 

Voditeljica: Gordana Podobnik 

OŠ Dr. Branimira Markovića, Ravna Gora 

XVII. SMOTRA, 1997. 

Jablana u špeglu 

A kičena jablana stoji pr aknu. 

Gleda se. 

Čudi se svaji lepati. 

Pamiškova ačim. 

Ringlčkam zvani. 

Jaku je zrihtana. 

Ka je gledama, 

vidima je na duplu. 

77

XVIII. SMOTRA, 1998. 

Maja Škrinjarić, 8. razred 

Voditeljica: Zrinka Krišković, prof. 

OŠ Brezovica, Hrvatski Leskovac 

Moja popevka 

Klet… 

Breg, 

dol 

breg, 

dol. 

Kletice na bregu, 

hižice v dolu, 

nebo i tice 

v letu. 

Domača reč 

tak lepa, tak draga 

kakti lehki veter; 

tak dušu vmiva, 

kak sonce kamenje 

tak srce ti greje 

ta slatka, domača reč. 

Rožice... 

Rožice su se rasplakale 

kaj se nisu rascvetale. 

Na mesto pupov 

skrila se bela pahulica: 

dišeče su rožice 

pustile svoje sozice. 

Svetla v dalini... 

78

Kad navečer posluhnem 

i gledim tam 

nekaj... 

ne znam 

kaj... 

odjemput je 

tak plave. 

Vidim svetla v dolini 

i muk 

se tak 

lep mi čini... 

To moja 

Horvacka diše... 

Vjutro... 

Vjutro me je rosa blago hmila, 

vjutro sem sonce pozdravila... 

Videla sem da su v polju 

rascvetani maki... 

Videla sem 

kak su ljudi veseli 

... i ja sem... 

79

XIX. SMOTRA, 1999. 

Marija Sruk, 8. razred 

Voditeljica: Biserka Fruk 

OŠ Stjepana Radića, Božjakovina 

Kaj 

Gda sem bila mala, 

govorili su mi: 

"KAJ očeš ti mala budala?" 

Gda sem bila dete vekše, 

"Kak si KAJ?" 

govorili su mi mekše. 

Onda sem morala v školu iti, 

govorili su mi: 

"KAJ se nečeš vučiti?" 

Al zanavek ostaje KAJ 

i gda je zima i procvetali maj. 

KAJ se nigdar ne briše, 

ni z suzam, ni z kiše. 

KAJ je najbolši lek, 

on v srcu ostaje zanavek. 

80

Helena Burić, 5. razred 

Voditeljica: Gordana Podobnik 

OŠ dr. Branimira Markovića, Ravna Gora 

XX. SMOTRA, 2000. 

Nisa se zagledal 

A ldi som hodija. 

Reka aldi 

teče. 

Ardečija se 

akrogle rinčice 

na zmrznemu listu. 

Ni zodn snih 

ne more zaustajt 

drimouca kej tonca. 

U trovi ritka 

zvizda seje. 

Žiu runolist. 

Na kašenici 

se jegra 

zrilu sonce. 

(Arnika) 

Reka aldi 

ne vidi. 

Ana som teče. 

(Bažje drovu) 

aldi – ljudi; som – samo; ardečija se – crvene se; zodn – zadnji; snih – 

snijeg; tonca – pleše; žiu – živ; kašenica – gorska livada 

81

Ivana Ožanić, 8. razred 

Voditeljica: Dragica Majnarić 

OŠ Frana Krste Frankopana, Brod na Kupi 

XXI. SMOTRA, 2001. 

Tetrijeb 

Tan kej planina 

zs nebun se sastaja 

Tan kej se tako zelenijo 

gorske oči 

Divje peteh glug od 

ljubavi zabadaf 

popejva cejle noči, 

dok va jene 

lovačke sobe 

njegova ženka 

ku trofej vise 

Mrtva 

Ukočena 

Preparirana 

Nigdar več nebu čula 

zov svajega 

tetrijeba. 

Va popejvke 

gizdavega peteha 

goranskeh šum 

smo mejsc 

uživa 

i z s bejlen oblakn 

žuto suzo skriva. 

82

XXII. SMOTRA, 2002. 

Jelena Brcković, 6. razred 


Osnovne škole Ludbreg 

Babičina soba 

Babice nema. 

V selo je dišla. 

V njezino sobu 

poluknut sem išla. 

Otprem vrota: 

se mi po starini zadiši. 

Teški ormori 

napuhjeno zgledijo, 

kaslin stori 

v koto 

još navek stoji 

i postela mefka 

de lepo se spi. 

Na kaslino storem 

cukori mi se smejejo, 

na posteli mefki 

čokoloda z lešnjakami me 

gledi, 

a jaboke se 

na teškem ormoru 

črlenijo 

pak me k sebi vobijo. 

83

84 

Kaj bom stvorila?! 

Da si zemen, 

il’ da stovim? 

Da pojem, 

il’ da ostovim? 

Ganjčena vrota se otpirajo. 

Fala Božeku! 

Babica ide! 

Ve bom jela, 

nekaj finoga s te starine!

XXIII. SMOTRA, 2003. 

Josip Kovaček, 8. razred 


OŠ Ludbreg 

Prvi sneg 

G lete! Curi sneg! Debeli! Mefki! 

Vrti se! Pađa kak perje lefki! 

Beli se! Čez glajžu me luče: 

"Kaj čekaš, vun zidi!" 

Sestrica me za rukav cuče: 

"Na nojže po soni idi!" 

Curi sneg! Pod nogami škriple... 

Zmržnjeni veter za vuha me ščiple.. 

Snežne, prfke pahuljice 

Kušuvlejo mi črleno lice... 

Po seli sonjčem sestricu... 

Morti sretnem i Snežnu Kraljicu! 

Ne unu z priče, neg z mega sna: 

Selsku na koju čudaj mislim ja. 

Senjarim. Kušlece kak pahuljice 

Spuščam na Kraljičino lice. 

Stiha da se ne zbudim ze sna 

Jer dok senjam, najsrečneši sem ja! 

pađa – pada; čez glajžu – kroz staklo; cuče – vuče; na nojže – na 

tavanu; soni – saonice; sonjčem – sanjkam; mega – mojega, moga; ze - 

iz 

85

XXIV. SMOTRA, 2004. 

Linda Malnar, 6. razred 

Voditelj: Ivan Kvesić, prof. 

OŠ Petra Zrinskog, Čabar 

Bomo jutre 

Tak djeleč, a tak blizu, 

tak dougu, a spit tak kratku. 

I ke paglidaš iza sjebe, 

raki so stare, lice pounu bor, 

a ti vrtiš spamine v sjebe, 

i ne moreš najt odgovor. 

Tak prejde život cele, 

a da se prav ni zbedile nejsmo. 

Od dana ke smo se radile 

papejvamo neko svajo pjesmo. 

A ke ankret shvatmo da be bu cajt da se zbedimo, 

da život prubamo čim bulje iskoristit, 

nagi nas več ne paslušajo, uoači ničjo videt. 

Sve želje skrijemo v svaji srci, debuaku nutre, 

i spit sve pestimo uz zguvor stare, bomo jutre. 

jutre – sutra; djeleč – daleko; spit – opet; sjebe – sebe; zbedile – 

probudili; ničjo – neće; zguvor - izgovor 

86


Petra Vitko, 6. razred 

Voditeljica: Jadranka Minić 

OŠ Samobor 

Moj kraj 

Pri nadvožnaku betonara, 

prek puta birtija stara, 

jedno jezero kaj blešči 

i pri njem smetlišče kaj smrdi. 

Susedi se svadiju oko rac, 

na kraju ž njimi prejdu na plac. 

Šenica na polu lepo zgledi, 

a još lepše z kujne kruh diši. 

Tiči letiju po zraku, 

a šišmiši po črnem mraku. 

Lepše je čut cvrkutanje, 

neg na radiju ono drečanje. 

Jako je lepo v mojem kraju, 

ma kaj got da o smetlišču povedaju. 

87


Ema Kerekeš, 7. razred 

Voditeljica: Vesna Klun 

VI. osnovna škola Varaždin 

Pelnica 

Na pol vu zemli zakopana 

Pod starom zagorskom hižom 

Još navek počiva pelnica. 

Dišeči zrak jaboka z trnaca, 

Vlažna zemla za mrkve i petrožul, 

Teški zrak po krumperu kaj se zišel, 

Kisela duha po vinskomu octu. 

Tu doli pod zemlom 

Navek je črna kmica. 

Pod zagorskom hižom 

Selaka hrani pelnica. 

88

Kazalo autora likovnih priloga 

Strana Autori ilustracija 

3 Marija Tomić, 3. razred 

OŠ Sračinec 

11 Petra Petak, 8. razred 

OŠ Dragutina Domjanića, Sv. Ivan Zelina 

15 Mario Bukal, 7. razred 


19 Anita Karabaić – Bunčić, 6. razred 

Osnovna škola Bisag 

20 Karolina Banić, 8. razred 

OŠ Vladimira Nazora, Sv. Ilija 

23 Mirna Međeral 


24 Matija Budanec, 4. razred 


29 Mateja Varadin, 8. razred 


31 Mateja Sentić, 7. razred 

Osnovna škola Gradec 

35 Tomislav Hršak, 7. razred 

OŠ Antuna Mihanovića, Petrovsko 

41 Dorotea Vrančić, 2. razred 

OŠ Sveti Križ Začretje 

44 Iva Bažant, 8. razred 

OŠ Gornje Jesenje 

48 Matija Mrazović, 5. razred 

OŠ Vidovec 

56 Maja Žganec, 8. razred 

OŠ Sveti Đurđ 

89

59 Dino Đanić, 8. razred 


61 Franjo Jazvac, 6. razred 

Osnovna škola Draganići 

67 Barbara Rački, 6. razred 

Osnovna škola Skrad 

90

CIP - Katalogizacija u publikaciji 

Nacionalna i sveučilišna knjižnica - Zagreb 

UDK 821.163.42-053.2'282-1(082) 

SMOTRA dječjega kajkavskog pjesništva 

"Dragutin Domjanić" (25 ; 2005 ; Sv. Ivan Zelina) 

Čkomi srce / 25. smotra dječjega kajkavskoga 

pjesništva Dragutin Domjanić, Zelina 2005. ; priredio Ivo 

Kalinski. - Sveti Ivan Zelina : Pučko otvoreno učilište, 2005. 

– (Mala biblioteka Dragutin Domjanić ; knj. 37) 

ISBN: 953-6540-24-X 

450928040 

ISBN: 953-6540-24-X

Äkomi srce - POU Zelina

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

Äkomi srce - POU Zelina