RI Ä NIK - POU Zelina

Dijalekti 

plješivičko-prigorski 

KARTA KAJKAVSK 

samoborsko-medvednički 

gornjosutlanski 

srednjozagorski 

A 

varaždinsko-ludbreški 

J 

meðimurski 

I 

podravski 

sjevernomoslavački 

glogovničko-bilogorski 

N 

gornjolonjski 

donjolonjski 

turopoljski 

V 

E 

Hum 

Pregrada 

Bednja 

Greg 

Vete 

Kumrovec 

Klanjec 

Začretje 

Zl 

Rozga 

Stubica 

Pologi 

Krapina 

vukomerićko-pokupski 

donjosutlanski 

goranski 

Čabar 

O 

L 

S 

Ozalj 

Vivodina 

Samobor 

Jana 

Domagović 

Draganić 

Marija 

Gorica 

Sava 

Šestine 

Sv. Nedjelja 

Horvati 

Sredičko 

Gajišče 

Remete 

ZAGRE 

RIJEKA 

Kupa 

Brod na Kupi 

Lokve 

Delnice 

Brod 

Moravice 

Ravna Gora 

Lukovdol 

Prilišće 

KARLOVAC 

Korana 

Vukmanić 

Kupa 

Fužine 

Ogulin 

Hrvats 

Glina 

Autor karte: M. Lončarić

A 

OG NARJEČJA 

KAJKAVSKI GOVORI U Z. MAÐARSKOJ 

Nežidersko 

jezero 

SOPRON 

Hideség 

Štrigova Martin 

na Muri 

ČAKOVEC 

Mura 

Letenje 

NAGYKANISZA 

Tótszerdahely 

A U 

S 

T R 

I J 

A 

Fertöhomok 

Ivanec 

urovec 

rnički 

atar 

B 

Vinica 

Nedeljanec 

Sv. Ivan 

Zelina 

Cerje 

Preseka 

Črečan 

Lonja 

Ivanićgrad 

VARAŽDIN 

Kalnik 

Ižanovec 

Ivanec 

Vrbovec 

M. Subotica 

Drava 

Križevci 

Crikvena 

Ludbreg 

KOPRIVNICA 

Reka 

BJELOVAR 

Česma 

Čazma 

Kotoriba 

Legrad 

Peteranec 

D.Mosti 

V.Trojstvo 

Molnari 

Gola 

Hlebine 

Virje 

Ciglena 

Trnovitica 

Otrovanec 

M A 

Kalinovac 

Turnašica 

Berzence 

Ždala 

Š.Bukovica 

Ð A 

Belavar 

Pitomača 

Babosca 

S.Gradac 

R S K A 

Bušetina 

Barcs 

Virovitica 

Vaška 

Potony 

Lakocsa 

KAJKAVSKI GOVORI U BANATU I RUMUNJSKOJ 

Sava 

Trebarjevo 

Česma 

T 

Checea 

R U M U N J S K A 

SISAK 

Lonja 

Kutina 

N 

Petrinja 

A 

B 

ko Selo 

Jasenovac 

Govor zagrebačkog Cerja i okolnih sela 

pripada kajkavskom srednjozagorskom dijalektu 

a graniči s turopoljskim i gornjolonjskim 

(M. Lončarić, KAJ 5-6/2010) 

ZRENJANIN 

Neuzina 

Boka 

Konak

FRANJO ŠATOVIĆ 

IVAN KALINSKI 

R IẸ Č N I K 

H R V Ạ T S K Ŏ G A 

K A J K A V S K Ŏ G A 

P R I G Ŏ R S K Ŏ G A 

G O V Ŏ R A 

ZAGREBEČKŎGA 

C Eʚ ʚʚ ʚ R J A

Izdavač: 

Pučko otvoreno učilište Sv. Ivan Zelina 

Vatrogasna 3, Sv. Ivan Zelina 

© Franjo Šatović : Ivan Kalinski 

Za izdavača: 

Ivica Kukovačec 

Urednik: 

prof.dr.sc. Josip Lisac 

Recenzenti: 

dr.sc. Željka Brlobaš 

dr.sc. Mijo Lončarić 

Tisak i uvez: Tiskara Zelina d.d. 

CIP zapis dostupan u računalnome katalogu 

Nacionalne i sveučilišne knjižnice u Zagrebu 

pod brojem 800874 

ISBN: 978-953-6540-51-8 

Objavljivanje ove knjige pomogli su: 

Ministarstvo znanosti, obrazovanja i sporta 

Zagrebačka županija 

Grad Sv. Ivan Zelina

FRANJO ŠATOVIĆ / IVAN KALINSKI 

R IẸ Č N I K 

H R V Ạ T S K Ŏ G A 

K A J K A V S K Ŏ G A 

P R I G Ŏ R S K Ŏ G A 

G O V Ŏ R A 

ZAGREBEČKŎGA 

C Eʚ ʚʚ ʚ R J A 

Cerje 1936. god. (selo Novakovec u cerju nastalo je prije 1419. god.) 

PIJAC (od 1472. sajmište uz mitnicu), CRKVA (iz 1765.) i ŠKỌLA (iz 1858.) 

Dviệ su mũrvę ròdnę 

biẽḷa tậ ję mlàjša 

ali črna blĩzu plòta 

tậ ję pùṇe slàjša 

D. Domjanić 

Zagreb, 2012.

M a j i, 

mojoj dragoj Ličanki, roda Cvitković iz Mutilića, 

koja strpljivo trpi moju dugu ljubav skupljanja 

lijepih gljiva Njivica i dragih starih riječi Cerja

O RJEČNIKU ZAGREBAČKOG CERJA 

NASTAJANJE RJEČNIKA 

Manje poznate cerske riječi počeo sam prikupljati još u gimnaziji za Rječnik hrvatskoga 

jezika koji je pripremao Hrvatski izdavački bibliografski zavod. Riječi sam uzimao i iz 

mojih zapisa narodnih običaja i priča pisanih cerskim govorom od 1940. godine po želji 

učitelja Antuna Majcena za Etnografsku spomenicu pučke škole u Cerju. Naredbom 

bana Banovine Hrvatske upravitelji pučkih škola morali su je voditi. Početkom 1944. 

godine predao sam 2100 riječi na ceduljicama prof. dr. Stjepanu Ivšiću. Pitao me je 

kako izgovaram drvocep i posekli i dugo sa mnom razgovarao kajkavski o naglasku u 

cerskom govoru. Bio sam iznenañen kad sam od njegove asistentice Olge Šojat 

saznao da je Slavonac iz Orahovice. (Njegov otac doselio je kao dvadesetgodišnji 

kajkavac iz Kupinca.) Za dobivenu novčanu nagradu kupio sam dva sveska Hrvatske 

enciklopedije. Opisao sam i govor Cerja prema Jurišićevu Nacrtu hrvatske slovnice. 

U daleku prošlost godine 1940. sežu i počeci Rječnika čakavskog govora Rukavca 

Franje Mohorovičića - Maričina objavljenog 2001. godine, koji je mene nakon Rječnika 

Gole I. Večenaja i M. Lončarića iz 1997. godine i naročito novog gazofilacijuma 

Lipljinovog Rječnika varaždinskog kajkavskog govora iz 2002. poticao da "namirim dug 

mome zavičaju" iako ne toliko kao P. Šimunović svojem Braškim ričima 2006. godine. 

Nešto o govoru Cerja i Rječnik stotinjak manje poznatih riječi objavio sam u 

sesvetskom broju časopisa KAJ 6/1971. uz etnografske zapise. 

A. Šojat je o govoru Cerja kod Sesveta objavio 1973. kratki prikaz (5 stranica) na 

osnovi razgovora sa mnom 1963. godine u vrijeme istraživanja za Atlas dijalekata i 

kasnije 1971. kad je akcentuirao meni jednu narodnu cersku šalu, a vjerojatno je 

razgovarao i s drugima, ali u Sesvetama, jer neke riječi, osobito naglasci nisu govor 

Cerja. Nakon odlaska u mirovinu s mjesta profesora Agronomskog fakulteta u 

Zagrebu kao suradnik Hrvatskog rječnika Leksikografskog zavoda od 1996. obradio 

sam agronomsku terminologiju. Tada sam počeo prikupljati riječi cerskog govora i do 

kraja godine Rječnik je imao 3 017, a krajem 1998. godine 6 045 riječi. 

Početkom 2001. godine dogovorio sam suradnju s pjesnikom, jezikoslovcem i

6 

kajkavskim leksikografom dr. sc. Ivanom Kalinskim koji je istraživao i kajkavske 

prigorske govore bliske cerskom u selima Adamovec, Biškupec, Zelina, Vrbovec, 

Čučerje i rodni Črečan. Utvrdili smo sastav članka natuknice i primjerne fleksijske 

oblike, a s akcentuacijom natuknica prema mojem izgovoru počeo je 2005. godine; 

sukladno njima akcentuirani su i primjeri. Do tada rukopis je narastao na preko 900 

stranica. Smanjivanje je postignuto manjim brojem natuknica u abecednom nizu, ali i 

unosom što više podataka o govoru sažimanjem fleksijskih oblika na najvažnije 

nastavke i manjim brojem primjera. Dublete istog značenja čiji se oblik razlikuje 

mogućim gubljenjem ili zamjenom jednog glasa, umanjenice, posvojni i gradivni 

pridjevi, povratni oblik glagola, glagolske (imenice, pridjevi i prilozi) i brojni oblici imena 

i prezimena obrañeni su u temeljnim natuknicama. Ekstremni primjer su 24 oblika riječi 

šlepķček (mućak, pokvareno jaje) istog značenja i istog kratkog naglaska uvijek na 

istom drugome slogu, koji mogu nastati promjenom glasa š u s, p u f, č u t, e u a, r u ụ. 

Nakon sažimanja broja natuknica, smanjivanja primjera teksta i unošenja naglasaka 

Rječnik ima oko 30 000 riječi i fraza obrañenih u 14 000 natuknica uz opis govora. 

KOJE SU RIJEČI UVRŠTENE U RJEČNIK 

Uvrštene su riječi govora seljaka i seoskih obrtnika, starih alata, zanata i ruralne 

terminologije iz 11 sela na području oko 550 godina stare crkvene župe Cerje i od 

1851. godine školske općine Cerje, kao i svih sela bivše općine Šašinovec 

(1939.-1955.) u prvoj polovici 20. stoljeća prije većeg zapošljavanja i doseljavanja. 

Ta sela su: Cerje, Budenec, Drenčec, Glavničica, Obrež, Popovec, Sesvetski 

Kraljevec, Soblinec, Šašinovec, Šijavrh i Žerjavinec. 

U Cerju je crkvena župa (spominje se prvi put 1466.) i od 1478.-1602. kaptolska 

mitnica, a na Pijacu se održavaju 3 godišnja sajma. Župi Cerje pripojena su 1789. 

godine sela Šašinovec i Laktec, kada je bezuspješno osnovana i škola (radila je 

Praktična gospodarska škola Cerje biskupa Vrhovca samo 1802. godine, a pučka 

škola obnovljena je 1851. godine). 

Govor sela Lakteca nije obuhvaćen u Riẹčniku zbog drugačijeg naglaska zelinskog 

poddijalekta gornjolonskog dijalekta. Veća doseljavanja nekajkavaca počela su u

7 

drugoj polovici prošlog stoljeća u 3 sela uz ceste prema Zagrebu (Kraljevec, Soblinec 

i Popovec) imaju porast stanovnika od 1948. do 1991. preko 4 puta, a 4 sela: (Cerje, 

Budenec, Drenčec i Glavničica) imaju pad 2%. No i školovanje, odlazak u vojsku i 

zapošljavanje izvan poljoprivrede sve više utječu na nestanak riječi, oblika, glasova 

i naglaska kajkavskog govora. Vrlo su slični govori u svim selima istočnog 

medvedničkog prigorja (bivša općina Sesvete i dijelovi tadašnjih općina Dubrava, 

Zelina i Dugoselo), koji se takoñer naglo mijenjaju i sve brže nestaju. 

Prvenstveno su uvrštene nekajkavcima manje razumljive riječi, koje se razlikuju od 

standarda barem u jednom glasu i naglasku ili imaju drugačije značenje. 

Glavni pisani izvor je moj rukopis etnografske monografije (Cerje – život i običaji) od 

800 stranica, pisan od 1940. do 1947. cerskim govorom, i prijepis od 50 stranica 

zvučnih zapisa razgovora iz 1974. i 1975. godine s 90-godišnjacima Mijom Tukecom 

i Jagom Čižmek, roñenom Biškup. 

Ostale riječi su iz mojeg govora sela Cerja u kojem sam živio od roñenja 1926. do 

1953. godine i agronomskog rada na području općine Sesvete od 1956. do 1963. 

godine, kao i rodbinske, prijateljske i radne povezanosti sa stanovnicima tih i ostalih 

prigorskih sela. Sva sela crkvene župe Cerje i općine Šašinovec imala su 1953. 

godine 3303 stanovnika (a 1857. godine 1735.). 

Nisu uvrštene novije usvojenice iz drugih govora i književnog jezika preuzete u 

posljednjih pedesetak godina. Novije riječi ulaze u govor izvornim oblicima; stariji 

oblici kao tràjvan; lètrika (à v uto/tŏmŏbîl) i ràdijŏn sada su tramvaj; auto/automobil i 

radio. (U gimnaziji sam morao naučiti čak i priglupnice: munjovoz, samovoz i 

krugoval.) Stariji oblici riječi s posebnim glasovima i naglaskom sve brže nestaju. 

Ovaj Rječnik ne će nestajanje zaustaviti, ali će čuvati riječi hrvatskoga kajkavskog 

prigorskog govora zagrebačkoga sela Cerja, Granñina Šašinovca, Ivšićeva Gajišća 

i šireg područja Domjanićeva Prigorja prve polovice 20. stoljeća.

GOVOR ZAGREBAČKOG CERJA 

U Hrvatskoj je 9 kajkavskih sela imena Cerje. U zagrebačkoj županiji su Pokupsko, 

Samoborsko i Vrbovečko, u Varaždinskoj Nebojse i Tužno, u Krapinsko-zagorskoj 

Jesenjsko, u Karlovačkoj Vivodinsko, u Sisačko-moslavačkoj Letovanićko i u gradu 

Zagrebu Cerje (bez pridjevka.) Ovdje opisujemo govor Cerja u bivšoj općini Sesvete, 

prije Šašinovec i Kašina u kotaru Sv. Ivan Zelina. To Cerje je pripajanjem Sesveta 

Zagrebu opet postalo zagrebačko. Prije kojih 600 godina na krčevini hrasta cera 

nastao je Novakovec u cerju, kmetsko selo Gradeca, a od 1423. naziva se Cerje. 

Kralj Žigmund uzeo ga gradu i prodao 1434. s Kraljevcem i Kobiljakom biskupu 

Albenu koji daje dio Cerja Kaptolu i dijeli ga na Bìškuplanẹ i Kàptŏlcẹ. Tu je 1466. 

crkvena župa, i pred drvenom crkvom na trgu Pijac od 1472. mitnica i sajmište. Praktična 

gospodarska škola osnovana 1789. radi samo 1802. a Pučka učiona od 1851. 

Prema zapisu Stjepana Ivšića (1936.) govora sela Gajišća (danas dio Sesveta) govor 

Cerja ubraja se u I. stariju kajkavsku zagorsko-meñimursku grupu konzervativnih 

govora, na granici uz mlañu IV. križevačko-podravsku i mlañu III. turopoljsko-posavsku. 

Na osnovi prikaza Antuna Šojata (1973.) i podjeli Mije Lončarića (1996., 

2010.) govor Cerja pripada u srednjozagorski dijalekt na granici uz gornjolonjski (s 

2 poddijalekta, zelinski i lupoglavsko-kalnički) i turopoljski dijalekt. 

VOKALIZAM 

Stjepan Ivšić bilježi u zapisu bliskog govora Gajišća 9 vokalnih fonema, tj. 4 

specifična , ę, , uz 5 standardnih. Dugi zatvoreni zapisan je samo kao dugi 

glas s dugouzlaznim naglaskom (težãḳa, rãṇimę, žgãṇci) i s prednaglasnom duljinom 

(rāṇìli), a zatvoreni samo kao nenaglašeni (jọ i z rệpọ) koji se u Cerju izgovara kao 

kratki nenaglašeni u (pisan ju i z riệpŏ). 

Šojat smatra da cerski govor ima 7 vokalnih fonema (i, ẹ, e, a, o, ọ, u), dok se glasovi 

ạ (izmeñu a i o) i glas ę (izmeñu e i a) mogu ostvariti kao položajne varijante fonema,

9 

pa ih bilježi kao a odnosno e. Zatvorene glasove ẹ i ọ ubraja u vokalne foneme i bilježi 

ih naglašene i nenaglašene uz 5 hrvatskih standardnih vokalnih fonema. 

U cerskom govoru 9 je vokalnih fonema i slogotvornik r, kako je i Ivšić zabilježio za 

govor susjednog Gajišća. Tipični kajkavski glasovi redovito dolaze u padežnim 

nastavcima i omogućuju razlikovanje oblika riječi u pojedinim padežima kao i različito 

značenje riječi u kojima dolaze. Glas ę čini 43% svih e i ę glasova Riẹčnika, glas ạ 

20% svih a i ạ, glas ọ/ụ 14% svih o i u te glas iẹ 12% svih iẹ i i glasova. Ta 4 

nestandardna fonema pisana su ovdje: ę (otvoreno e), i (zatvoreno dugo e), 

(zatvoreno dugo a) i / (zatvoreno o pisano ọ na mjestu glasa o odnosno ụ na mjestu 

glasa u je isti glas (zb: zob i zûḅ: zub) različita postanka a zbog lakše razumljivosti 

pisan s dva različita slovna znaka). 

Glasovi iẹ i ạ uvijek su dugi i naglašeni dugim naglascima ili su prednaglasne duljine. 

Dugi nenaglašeni glasovi e, a, o dolaze samo u vokativu imena, rodbinskih naziva i u 

usklicima te u nekim složenicama, dok ih drugdje zamjenjuju iẹ, ạ i ọ/ụ. 

Samo 4 slogotvornika (i, ę, u, r) su na svih 5 prozodijskih položaja: 3 naglaska (kratki, 

dugosilazni i dugouzlazni), prednaglasna duljina i nenaglašena kračina. 

Sva 4 nestandardna samoglasnika (ę, i, / i ) nalaze se u oblicima imenice gŏsp 

i sažetim oblicima posvojnih zamjenica m, tv i sv: Nsg tv gŏsp, G tvě gŏspě, 

D,L tvè gŏspi, A tvû gŏspû, I s tv gŏsp; Npl tvě gŏspě, G tvi gspi, D tvèm 

gŏspàm, A tvě gŏspě, L ŏ tvèmi gŏspàmi, I s tvèmi gŏspàmi. 

Nestandardni samoglasnici (ạ, ę, iẹ, ọ/ụ) čine 23% svih samoglasnika, 38% 

naglašenih i 13% nenaglašenih. Oni sudjeluju u 69% dugouzlaznog naglaska, 68% 

prednaglasne duljine, 48% dugosilaznog naglaska, 12% kratkog naglaska (samo ę i 

ọ/ụ) i 12% nenaglašene kračine (samo ę). Na početku riječi su iznimno i obično s 

početnim fakultativno neizgovaranim h i j (ậs, ộsje; h ậm, h ÷brav, h iệklati, h ộlba, j ộčni, 

ûḷ i je, h ùṇtav). 

Fonem dugo zatvoreno učestvuje s 5,43% svih slogotvornih fonema i više je zastupljen 

od r (1,61%), iẹ (2,74), ọ/ụ (3,00%) i o (3,94%). Primjeri bràt, brật; sàḍ, sậḍ; 

plãčen, plạ̃čan; zabìti, zạbìti; j÷n žgãnec, pùṇe žgãṇec/žgãṇcŏv; mãsni žgãnci, z 

mãṣnemi žgãṇci pokazuju da zatvoreno ạ i srednje a omogućuju razlikovanje riječi i

10 

padežnih oblika. Od 23 555 glasova ạ njih 72% ima dugosilazni, 20% dugouzlazni 

naglasak i 8% prednaglasnu duljinu. 

Fonem otvoreno ę nije toliko otvoren glas kao u nekim kajkavskim govorima ali jasna 

razlika postoji izmeñu običnog e i zatvorenog iẹ i omogućava razumijevanje. (Prělę 

priệlę pr÷le i čeẓ prèle pr÷šlę s pr÷lem na pr÷le. Prelje primile predivo i kroz prolaz 

prošle s predivom na prelo: sệle, s÷le, s÷lę; zệle, zệlę; Siệne sệne sènę.) Glas 

otvoreno ę čini 11,57% svih vokalnih fonema. Od 50 229 svih glasova ę njih 66% ima 

nenaglašenu kračinu, 13% kratki naglasak, 13% dugosilazni, 7% dugouzlazni i 1% 

prednaglasnu duljinu. Od svih 33 459 nenaglašenih ę na otvorenoj je ultimi 98%, u 

sredini riječi samo 1% kratkih i 1% prednaglasne duljine. Otvoreno ę nalazi se na 

otvorenoj ultimi u prezentu (3lsg, 1lpl i 2lpl), u imperativu (2lpl) i u nastavcima (Gsg i 

Npl) deklinacije imenica, pridjeva i zamjenica ženskog roda na -a. 

Glas obično srednje e čini 15,19% svih vokalnih fonema. Od 65 957 svih glasova e njih 

81% ima nenaglašenu kračinu, 16% kratki i 3% dugouzlazni naglasak, a dugosilazni 

naglasak i prednaglasnu duljinu samo iznimno. Od 52 407 nenaglašenih srednjih e 

64% je unutar riječi (meñu njima je i 3% nepostojanog e), 36% je na otvorenoj ultimi a 

samo iznimno na početku riječi. 

Glas dugo zatvoreno i čini 2,74% svih vokalnih fonema. Od 11 886 svih glasova iẹ 

dugosilazni naglasak ima 70%, dugouzlazni 25% i prednaglasnu duljinu 5%. 

U broju svih e, ę i i glasova srednje e čini 54%, otvoreno ę 37% i zatvoreno i 9%. 

Od 88 704 svih i glasova 64% su nenaglašena kratka, 18% ima kratki naglasak, 13% 

dugosilazni, 5% dugouzlazni i manje od 1% nenaglašenu duljinu. 

Glas / čini 3% svih slogotvornika a odnos : je 47:53. Donjoglavnički pjesnik 

Stjepan Kralj (1993.) piše uo (buogec) i ou (sounce) a tako i Biserka Marečić (1996.) iz 

Kašine (nuoč i pout). Ivan Kalinski (1998.) u zapisu iz govorno bliskog Čučerja piše uo 

(buok, suol) i ou (pout, zoup) Od svih 13 044 / glasova 65% je dugosilaznog 

naglaska, 18% kratkog, 14% dugouzlaznog i 3% prednaglasne duljine. Iznimno 

nenaglašeni kratki glas ọ/ụ se može čuti u prednaglasnom slogu umjesto ŏ/u (z mọjộ 

nọgộ, z tvọjộ rụkụ̂) i u prijedlozima do, o, ob, od i po. Prednaglasna duljina / nije 

označena u primjerima.

11 

Zamjene vokala 

Analizom prikaza A. Šojata (1973.) V. Zečević (1993.) ubraja cerski govor u I. grupu 

s vokalskim sustavom sa 7 fonema S1 podsustav 7:6:4 i 7. podgrupe s 2 fonemske 

zamjene nenaglašenog kratkog o, 2 zamjenska tipa i 4 neutralizacijska položaja. 

Glas o fonemski zamijenjen u kratki nenaglašeni u pisan je ŏ, da zbog velike 

učestalosti (27.958 ili 6,4% svih samoglasnika) ne otežava razumijevanje. Taj kratki 

nenaglašeni u izgovaraju mlañi a i neki stariji u razgovoru s nekajkavcima kao kratko 

o. Od svih nenaglašenih kratkih (49 920) u glasova 56% je od fonemski zamijenjenog 

glasa o. U sredini riječi je 78% zamjena, na početku 12% i na kraju 10%. I 

nenaglašeni o prijedloga o, ob, do i po je zamijenjen s ŏ/u. Dolazi u Isg nekih imenica, 

pridjeva i zamjenica ženskog roda -ŏ umjesto -om te u Dsg pridjeva i zamjenica 

muškog roda -ŏmu umjesto -omu.. Završetak -ŏv imaju u Gpl imenice muškog roda 

te posvojni i gradivni pridjevi. Nenaglašeno o na kraju imenica i pridjeva srednjeg 

roda kao i priloga (282) zamijenjeno je glasom e. Isto tako u nastavcima -om Isg 

muškog i srednjeg roda i prefiksa pro- zamijenjeno je o glasom e, i u usvojenici profit 

(prefît, prefitiệrati ). Samo iznimno izgovara se nenaglašeno o na otvorenoj ultimi u 

nekim imenima i novijim usvojenicama (à v uto, Frãjno). 

Gubljenje vokala 

Rijetko i fakultativno gube se vokali u imenicama i glagolima: vr e těne, k a rmìnę, 

raz u mèti. Na otvorenoj ultimi priloga gubi se: 

o : kàm, nìkam, sèkam, tàm, sìm, kàk, nèkak, sàkak, sèkak, ôvak/ŏvàk, ônak/ŏnàk, 

pràv, zapràv, priệk, pŏpriệk; (o kod 280 popriloženih pridjeva zamijenjeno je s e); 

a : kûḍ̣, nèkuḍ, nìkuḍ, òtkuḍ, dòkuḍ, sàkuḍ, sèkuḍ, tûḍ̣, òtuḍ, dòtuḍ, ŏnûḍ̣, ŏdŏnûḍ̣, 

ŏvûḍ̣, ŏdŏvûḍ̣, sàḍ, ŏdsàḍ, dŏsàḍ, nìkaḍ, nèkaḍ, skùp, zgộr, ŏdzgộr, zdộl, ọdzdộl. 

Umetanje vokala 

i izmeñu n i j : kŏcějnije, kŏrějnije, kamiệjnije, lucějnije, remějnije, prstějnije, vuglějnije; 

bažulînije, brukvînije, buračînije, drŏftînije, gmậjnije, stậjnije, halînije, lepušînije, me-

12 

šûjnije, mezdrînije, ŏbelînije, ŏblînije, ŏštrînije, perînije, petlŏvînije, travuzînije, třnije. 

e nepostojano u završetke imenica i pridjeva muškoga ispred c, k, l, m, n, r, t (bọ̃gec, 

grạ̃šek, kõtel, bẽden, cìfer, nòvet, štěčen, nạ̃gel, tèjnek, jòšter) te glagolskih pridjeva 

radnih i trpnih msg ispred l, n (p÷kel, nàšel, grîzel, spòten, ròden) i u Gpl imenica 

srednjeg roda čija osnova završava na suglasničke skupine bl, dl, kl, sl, tl, br, dr, jc, lc, 

nc, šc : stěbel/stebiệl, stiệkel/stekiệl, stũbel, sẽʚdel, čĩsel, sviẽṭel, rěber, việder, jậjec, 

břlec, kŏliẽṇec, želiẹ̃žec. Ne umeće se e u krajnju suglasničku skupinu tuñica kl, nego 

se dodaje -in (becìklin, côklin, jãklin, vînklin). Na -in završava oko stotinu većinom 

njemačkih usvojenica čiji su završetci -rl, -el, -en (fãslin, kậhlin, ràlin, fõslin, kràflin). 

Zamjena jata je iznimno ậ (nậdra), õ (strõva), i (sinòkŏša i dublete tìrati/tèrati). 

Vokalno r ostvaruje se s kratkim poluvokalom koji se ne dulji u e. Samo u nekim 

riječima nenaglašeni slogotvorni r stariji izgovaraju i kao er (còpernica, sr÷berni, 

žergụ̂či, pernàteti, pervậjẓ) ili kao re (drevēʚnèti, drevějnka, trepûṭec, vretěne, vretěnce). 

Od svih 6 976 glasova slogotvornika r 31% je nenaglašene kračine, 31% dugosilaznog 

naglaska, 25% kratkog, 10% dugouzlaznog i 3% prednaglasne duljine. 66% je 

naglašenih i to 47% dugosilaznim, 38% kratkim i 15% dugouzlaznim naglaskom. 

Vokalno r čini 1,60 % svih samoglasnika a 15% svih r glasova. 

Svih 10 silabema čini oko 45% broja svih glasova. Analizirani uzorci govora i broj svih 

slogotvornika su: Riẹčnik 435 708, Cerje 307 155 i Spominki 28 806. 

Tablica 1. Postotni udio pojedinih silabema u uzorcima govora 

Uzorci a i e u / ŏ ę ạ o ọ / ụ iẹ r 

Riẹčnik 22,23 20,36 15,14 14,08 11,53 5,41 3,93 2,99 2,73 1,60 

Cerje 20,48 20,53 14,53 13,72 12,99 4,85 5,24 3,57 2,72 1,37 

Spominki 21,77 21,29 15,25 12,03 11.92 4,20 6,95 2,95 2,83 0,81 

Tekstovi Cerje i Spominki značajniji su uzorak govornog jezika jer Riẹčnik sadrži veći broj završetaka 

fleksijskih oblika, nominativa, infinitiva i više rijetko govorenih riječi. Odnos silabema prednjeg (ę, e, 

iẹ, i) i stražnjeg reda (a, ạ, o, ọ/ụ, u/ŏ, r) u uzorku govora Riẹčnik je 50:50 a u druga dva uzorka 51:49. 

Inventar samoglasnika u 5 prozodijskih položaja: 

1. kratki nenaglašeni slog: i e ę a o ŏ/u te slogotvorno r,

13 

2. kratko naglašeni slog: i e ę a o ọ/ụ u te slogotvorno r, 

3. dugosilazno naglašeni slog: i iẹ e ę a ạ o ọ/ụ u te slogotvorni r , 

4. dugouzlazno naglašeni slog: i iẹ e ę a ạ o ọ/ụ u te slogotvorni r i 

5. dugi nenaglašeni prednaglasni slog: i iẹ e ę a ạ o ọ/ụ u te slogotvorno r. 

U sljedećim primjerima navode se prozodijske mogućnosti pojedinih samoglasnika na 

5 prozodijskih položaja (1a, 2a, 3a, 4 i 5) i posebno na otvorenoj ultimi za (1b, 2b, 3b). 

Dugouzlazni naglasak pojavljuje se samo na ultimi naglašenih prijedloga nã, õ, põ i 

negacije nẽʚ u kondicionalu ispred enklitika. U naslovu primjera naveden je broj i 

postotni udio takvih samoglasnika u Riẹčniku, a uz glasove postotni udio tog glasa. U 

okrugloj zagradi iza nekih riječi je i njihov broj u Riẹčniku. 

Na otvorenoj ultimi nalazi se 34% svih nenaglašenih silabema i samo 3% naglašenih. 

Manje od 10% riječi počinje sa samoglasnikom (uključivši i riječi s fakultativno izgovaranim 

glasovima h i j na početku riječi. Kratki nenaglašeni samoglasnik u (fonemski 

zamijenjeni o ovdje pisan ŏ) čini 2/3 svih samoglasnika na početku riječi. 

PRIMJERI 

1a(%) Kratki nenaglašeni slogovi (izuzev otvorene ultime) (119 538 / 45%) 

i(16) iměna, imiệla, ìstina, vîdim, kùlike, zògnil, vìlica, mòtika, mlèzive 

e(27) ehè, esènc, evanñelìst, mõdzeg, jõgen, smejàti, vìdeti, sekìra, stõlec 

ę(0) srębrěna, ręmějnije, dęvetìna, pęněẓ, pęrěju, sęjẽʚne, gnętụ̂ 

a(28) aâ, ahâ, adlậtuš, lažmî, platìti, tìrati, pîtal, gậvran 

ŏ/u(27) ŏbalìti, kŏbìla, kòkŏš, dŏgŏvŏrìti, ubộžati, curî, kukurìza, luděm, sìput 

Ķ(2) tĶnìna, tĶgộvec, tĶdìca, pĶdèti, tĶpèti, tĶpèli, gĶdôba, tĶdậk. 

1b(%) Kratki nenaglašeni slogovi na otvorenoj ultimi (147 026 / 55%) 

i(25) mlạtìti, tìrati, ž÷ti, nùḳi, lûdi, zũḅi, dộbri, prậvi, sàki, znàli, nòsim, zõvi 

e(14) sègde, kŏrìte, fîne měse, mlèzive, stậre sẽʚle, sûve siệne, tiệste 

ę(23) sàñę, žẽʚnę, kôjnę, rògę, žěnskę, riệžę, velĩmę, pīlètę, zělę, cvèlę, m÷nę 

a(27) ìstina, kùjna, rũḳa, slûga, Jòža, stõla, Jàga, dõbra, diệla, dŏbîla, nęga

14 

u/ŏ(11) z riẹ̃pŏ, z brậdŏ, z dộbrŏ krậvŏ; kupûju, mlậtiju, na jŏriẹ̃ju, mŏjěmu. 

Tri glasa (a, i, ę) čine 75% nenaglašene otvorene ultime, dva (e, u/ŏ) 25%, a 

glas o samo iznimno u inovacijama, imenima i nadimcima (à v uto, Jộco). Svih 

nenaglašenih kratkih glasova e (81%), u/ŏ (81%), a (75%), ę (66%), i (64%) dok 

slogotvornik Ķ ima 31%, glas o samo iznimno a nemaju ih ạ, iẹ ni ọ/ụ. 

2a(%) Kratki naglašeni slogovi izuzev otvorene ultime (70 854 / 92%) 

ì(21) ìme, ìstina, cìpel, hìža, sìput, šìle, tìca, kŏbìla, platìti, vučìtel, vìdeti 

è(14) èks, èrŏdrŏm, bèjži, cèsta, čèča, dèlati, dènes, mlèzive, imèti, lète 

÷(8) b÷dra, d÷jtę, d÷ver, n÷mrem, p÷kel, ž÷ti, j÷n, z÷t, ž÷p, v÷kši, s÷dem 

à(29) àtres, bràt, jàma, jàbŏka, lŏpàta, vràna, nazvàti, zapīsàti 

ò(16) òbaḍ, òbujek, jòke, kòkŏš, gròzḍ̣, kòjn, stòl, pòndelek, òtava, nòvet 

ò/ù(3) òṇda(217), ŏdòṇda, ŏblòḳa; nùḳ, pùṇe, vụ̀gel, čụ̀jnek, tụ̀ča, vùṇa 

ù(7) ubộžal, vùra, krùv, čùjti, kùjna, kùščar, lùk, jùžina, zùtra 

r̀(2) r̀bet, r̀ña, br̀jnug, br̀k, brǹica, br̀blam, br̀de, pr̀st, kr̀st, nabr̀kati. 

Kratki naglasak čini u broju svih glasova o(72%), r(25%), a(23%), ọ/ụ(18%), 

i(18%), e(16%), ę(13%) i u/ŏ(9%). Od svih kratko naglašenih inicijalni glasovi su 5%. 

2b(%) Kratki naglašeni na otvorenoj ultimi (5 810 / 8%) 

ì(13) bì(52), nì(398), sì(102), prì(73), mì(33), tì(33), jašì(4) tę, pŏterì(1) tę 

è(24) dè, deštè, čè, dvè, trè, kakvè, kè, maleštè, nè, ŏbŏdvè, sè, štè, tè 

÷(16) n÷, s÷, j÷l, j÷ l’, kajn÷, m÷ (àm ję), sm÷, st÷ 

à(21) čà(8), dà(928), gdà(5), mà(12), nà(114), pà(9), sà(62), zà(20), zlà(8) 

ò(16) kò(96), tò(927), zlò(44), pò(28), dò(11), ò(12), hò(8), vò(1) 

ò/ù(1) nọ̀(12), nụ̀(2), bụ̀(38), sụ̀(11) 

ù(9) gù(3), mù(16), jù(5), tù(333), sù(63), vù(66). 

3a(%) Dugosilazno naglašeni slogovi osim otvorene ultime (50 992 / 87%) 

î(21) înŏš, îskra, dîgel, gnîl, gîftal, krstîtkę, slîvnica, svînę, svîtnak, vîdim 

i(14) čriệp, čriệve, diệkla, krampiệr, mriệle, piệjn, riệžę, čriệšna, zŏsiệm

15 

ê(0) 

h êj, čêče!, fišêklin, Pêpič, Štêfič, bêjži/bêjẓ̌!, bêjštę!, vlêci! 

ě(11) fěla, grězla/grěznula, měse, jěni, něš, rastěju, věna, vretěne, zěmla 

â(0) ahâ, h âjs, gâčast, Jâdan, lâjtič, krâglin, vâjnkuš, z nâmi 

(29) blậge, glậva, nigdậr, kŏtậč, lậsi, rậst, stậri, škậrję, škilậk, škrậbaš 

ô(0) ôj, čôva, dôbra, dôlec, Jôške, kôjni, kôlec, nôga, ôbeḍ, tôpla, vôjska 

/û(14) ộsje, ộsmi, grộbije, kộža, plột, svộra, ûḷije, pûṇa, sûṇce, šụ̂jnka, vûḳ 

û(7) frûčka, frûnta, fûcam, grûñije, Lûkič, mûčkę, rûška, vûsnica, vûš, vûve 

ř(4) řmbati, řnec, břv, gřmje, hřglal, křsna, křv, sřdila, třčka, třsije, vřčak, žřni. 

Dugosilaznog naglaska ima u broju svih glasova ạ (72%), iẹ (70%), ọ/ụ 

(65%), r(31%), ẹ(13%), i (13%), u/ọ(7%). Iznimno ga imaju (o, e, a). 

3b(%) Dugosilazno naglašeni slogovi na otvorenoj ultimi (7 564 / 13%) 

î(36) drčî; sinmî, zubmî, lažmî, čî (čěr), čî (čîji) 

i(24) niệ (988), dviệ (99), (prez 3lsg jiệ, pŏviệ, zriệ, zviệ, (L pl) laktiệ, trsiệ 

ě(11) G f sg: zemlě, jeně, bažulně, mě, tvě, svě, mŏjě, prez 3lsg: tkě, žgě 

(13) gŏspậ, glavnậ, drevjậ, znậ, ŏdmậ, dvậ (146), dậ, jậ (257), kậ 

ô(1) samo int i V: kò kô, ò hò hô, vô; māmô, kūmô, Štēfô, Jānô, līgô 

/û(14) stộ, gŏdŏvnộ, z vŏdộ, čerjộ, gŏspŏdộ, svộ, svŏjộ, rečjụ̂, sečụ̂/sekụ̂ 

û(1) samo int, V i prep: čù čû, gù gû, žù žû, jû, jù hû, kukurikû, û, uhû, vû (58) 

Dugosilazni glas ê, â i ř (samo int, prep i V): ehê, ehehê, hê, vê, vê hâ, māmê, 

tātê, dēdê, Mārkê; aâ, ahâ, ōpâ, vê hâ, î ha hâ, māmâ, nâ; bř, gř, ř, př. 

4(%) Dugouzlazno naglašeni slogovi (27 841) 

ĩ(16) 

ĩge, ĩgla, vĩne, pastĩri, čerĩne, grĩzę, velĩju, pustĩla, spĩlil, blĩzu, ĩšče 

i(10) cviẽṭ, sliẹ̃pec, filiẽḳi, zviẽẓdẹ, liẹ̃p, zriẽḷi, sviẽṭi, pŏpiẽṿa, nadiẽṿaju 

(7) 

ẽkstra, ẽvast, bẽden, stẽza, bẽdzeg, flẽkast, vlẽčę, grizẽju, ŏsmẽknul 

ʚ ʚ(13) ʚʚ sẽʚle, stẽʚble, zdẽʚnec, žẽʚja, žẽʚna, črlẽʚna, svẽʚtŏga, ŏžẽʚnil, tẽʚri, jẽʚna 

ã(5) 

ãksa, jãjce, bedãčec, žgãnci, pŏ Pijãcu, dãję, klãpast, slãbę, mãsnę 

ã(17) ãḳel, ạ̃pa, ãṛeẓ̌, pãḷec, mužikạ̃ši, mạ̃šča, blạ̃gva, imạ̃jniče drạ̃gi, jenãḳę 

õ(17) kõtec, čõvek, jõgen, võda, na stõlu, grõfŏv, jõrję, svõja, bõdę, slõži,

16 

õ/ũ(8) grõḅje, grõẓdije, stõḷnak, sõḷ, nõṿa, ŏtpọ̃čiven; gũṣka, rũḳa, vrụ̃ča, tụ̃čę 

ũ(5) 

r(2) 

ũknuti, ũrlaḅ, lûjnek, plũza, Vũzem, trũden, slũgin, pũšča, pŏmũčke 

rgast, rmlan, brvne, prhavka, črna, ŏgrnen/ut, ŏbrnuti, prevrnula, navrni. 

Dugouzlazni naglasak čini % u broju svih glasova o(27), iẹ(25), ọ/ụ(14), r(10), 

ę (7), i(5), e(3) i u/ŏ(3). Na otvorenoj ultimi dugouzlazni naglasak je samo u 112 riječi 

(ẽʚ79, ã16, õ14 i ũ3). Glas ẽʚ je u čestici nẽʚ ispred enklitike bi koja se izgovara i bez glasa 

b (nẽʚ b i). Glasovi ã i õ su u prijedlozima nã, õ i põ ispred kratkih fleksijskih oblika 

zamjenica (čem, ke, kem, ne, te, tem i ve) a glas ũ samo u uskliku. Svih inicijalnih 

dugouzlaznih naglasaka je 2,2% od kojih õ čini 77% i ĩ 20%. 

5(%) Dugi nenaglašeni prednaglasni slogovi (4 421/1,63% nenaglašenih) 

ī(13) 

žīvèti, žīvèli, bīkòva, bīkòvŏmu, bīvòla, Krīž÷ve, Līčàni, Īvêk!, 

i(13) riẹšìti, riẹšìli, striẹlàmi, diẹndènes, dviẹstộ, krampiẹròva, priẹk nî h, 

ē(0,2) 

ēʚ ʚ(6) ʚʚ 

Štēfêk, Štēfô, Katēnô, Bēlô, Cvētô, čēčô, dēdô, vēhâ, 

bēʚčàti, bēʚčàle, ŏkrēʚnùṭi, klēʚčàti, rēʚsàmi, kŏbēʚròva, Jēʚlô, 

ā(0,7) Bārô, Kātô, Frāncêk, Mārkê, māmô, māmẽk, tātô, tātẽk, čāčô, bābô, pājcô, 

(41) brạnàti, brạnàli, brạnìti, Zạgr÷ba, bèrtạšŏvŏga, rạzbòja, Blạž÷ve, 

ō(0,1) Jōžêk, Jōžô, Lōzô, Rōžô, ōpâ, 

/(8) ọdàti, nọsàti, cọkàli, jọpcòva; kụpàli, kụpètę, sụsèdi, nụč÷ta, sụsèdam, 

ū/ŏ(13) ūkàti, ūlìti, kūpìti, kūrìti, kūmô, vūjnô!, cūc÷ta, Lūkòve, kūrìli, 

ŕ(5) 

ŕčàti, fŕkàti, gŕmèti, gŕmèle, sŕdìti, kŕm÷la, ŏgŕnùḷi, dŕkàti, dŕkàli. 

Prednaglasna duljina čini samo 1,63% nenaglašenih i samo 1,02% svih 

samoglasnika. Glasovi a, e, o imaju prednaglasnu duljinu samo iznimno u vokativima 

nekih imena i rodbinskih naziva ili usklika (māmô, Bārô, Mātêk, tātêk; Štēfô, Jēlô, čēčô, 

dēdê, Tōmô, Dōrô, Jōžêk; ōpâ, vēhâ) Sva ta tri glasa zajedno čine tek 1% svih 

prednaglasnih duljina. Prednaglasna duljina se pojavljuje: 

a) ispred kratkog naglaska na penultimi u infinitivu, imperativu (2lpl), participu 

aktivnom i svim oblicima posvojnih pridjeva osim msg kao i u fleksijskim oblicima 

nekih imenica (bīvòla, nụčètu, sprēʚvòdem, Zạgr÷be, glīstàmi, rạzbòja). Kod nekih 

fleksijskih oblika posvojnih pridjeva naglasak je na slogu prije penultime (krạlòvŏga)

17 

b) spred dugog naglaska na ultimi u dozivnom vokativu imena i rodbinskih naziva 

(Bārô!, Īvêk!, Jōžô!, Bēlô!, strīnô!, dēdô!, māmêk!, tātêk!) 

Nenaglašeni samoglasnik i kao samostalna riječ (veznik i enklitika i h ) čini 11% svih 

nenaglašenih kratkih i glasova dok veznik a čini 2,3% svih nenaglašenih kratkih a. 

Inicijalnih nenaglašenih kratkih samoglasnika (bez samostalnih riječi) ima najviše 

glas u/ŏ (3816 ili 8%) a od tih fonemski zamijenjeni o čini 99%. Samoglasnici o, a, e 

i slogotvornik Ķ su inicijalni glasovi i iza protetskih h ili j koji se fakultativno izgovaraju. 

NAGLASAK 

Dijalekt je "govoreni" jezik i u njemu su najvažnije upravo 

vrednote govornoga jezika i njih valja zabilježiti. 

(P. Šimunović) 

Najveća ljepota narodnih pošalica leži upravo u naglasku. 

Čakavske i kajkavske šale moralo bi se u note metnuti kao pjesme! 

(I. Mažuranić) 

Cerski govor ima troakcenatski sustav (Šojat, 1973). To su: kratkosilazni (tromi), 

dugosilazni i osnovni kajkavski akut (dugouzlazni). Govor Cerja ide u Ι 2 konzervativnu 

grupu Ivšićeve podjele u kojoj se vrši tzv. kanovačko duljenje (sẽstra, žẽʚna, 

j õtec, kõtec, kõnec). 

Naglašavanje istih riječi u cerskom govoru je promjenljivo i slobodnije nego u drugim 

govorima, ne samo u padežnim i glagolskim promjenama. Razlike izmeñu pojedinih 

akcenata nisu uvijek potpuno jasne. Riječi s dugosilaznim naglaskom mogu se 

izgovoriti i s dugouzlaznim naglaskom. Isti govornik će rijetko u ponovljenoj rečenici 

izgovoriti sve riječi na isti način. Kalinski i Šojat (1973.) pišu za govor nedalekih 

Črečana i Biškupca da su akcenti manje izraziti od paralelnih štokavskih i kajkavskih 

i mogu se u nepažljivu govoru i zamijeniti. 

U Riẹčniku (Tablica 2) je 435 708 samoglasnika (62,57% nenaglašenih i 37,43% 

naglašenih). Od 163 090 naglašenih samoglasnika kratkog naglaska je 47,02%,

18 

dugosilaznog 35,91% i dugouzlaznog 17,07%. Od 272 618 nenaglašenih glasova 

98,38% je nenaglašene kračine i 1,2% prednaglasne duljine (samo 1,01% svih 

silabema). Kratkih nenaglašenih glasova nemaju ạ, iẹ, ọ/ụ dok o samo iznimno (0,3% 

svih o). 

Tablica 2 Broj i postotak silabema u naglascima, nenaglašenim kračinama i duljinama 

Silabem 

Kratki 

S naglaskom 

Dugosilazni 

Dugouzlazni 

Ukupno 

Kračine 

Bez naglaska 

Duljine 

Ukupno 

Svekupno 

a 22.289 94 1.441 23.824 73.025 29* 73.054 96.878 

% 93,56 0,39 6,05 100,00 99,06 0,04 100,00 

- 16.921 4.800 21.721 - 1.834 1.834 23.555 

% - 77,90 22,10 100,00 - 100,00 100,00 

e 10.650 145 1.857 12.652 53.298 9* 53.305 65.957 

% 84,18 1,14 14,68 100,00 99.08 0,02 100,00 

ę 6.442 6.596 3.732 16.770 33.192 267 33.459 50.229 

% 38,41 39,33 22,26 100,00 99,27 0,73 100,00 

i - 8.378 2.954 11.332 - 554 554 11.886 

% - 73,93 26,07 100,00 - 100,00 100,00 

o 12.116 255 4.677 17.048 54 6* 60 17.108 

% 71,07 1,50 27,43 100,00 99,00 10,00 100,00 

/ 2.404 8.427 1.845 12.676 - 368 368 13.044 

% 18,96 66,48 14.56 100,00 - 100 100,00 

u / ŏ 5.138 4.203 1.538 10.879 49.920 572 50.492 61.371 

%U 47,21 38,65 14,14 100,00 98,83 1,17 100,00 

i 15.894 11.400 4.308 31.602 56.549 553 57.102 88.704 

% 50,30 36,07 13,63 100,00 99,03 0,97 100,00 

r 1.747 2.146 693 4.586 2.062 228 2.390 6.976 

% 38,09 46,80 15,11 100,00 90,46 9,54 100,00 

Ukupno 76.680 58.565 27.845 163.090 268.198 4.420 272.618 435.708 

% 47,02 35,91 17,07 100,00 98,38 1,62 100,00 

*Glasovi (a, e, o) imaju prednaglasnu duljinu iznimno u vokativima nekih imena i u usklicima.

19 

Na inicijalnom položaju (bez jednoslovnih riječi) je 2% svih nenaglašenih samoglasnika 

(glas u/ŏ čini 85%) i 3% svih naglašenih (glas i čini 53%, o čini 35%). U govoru 

je broj inicijalno izgovorenih o, e, a Ķ veći zbog ispuštanja protetskog h i j . 

Dugosilaznim naglaskom rijetko su naglašeni glasovi a (94 ili 0,39%), e (145 ili 

1,14%) i o (255 ili 1,50%). Na tim položajima zamjenjuju ih zatvoreni samoglasnici 

(16.921 ili 77,90%), i (8.378 ili 73,93%) i / (8.247ili 66,48%). Kratki nenaglašeni 

glas ọ/ụ može se u govoru čuti umjesto glasa ŏ/u u prijedlozima do, o, ob, od i po. 

Glas u ima 39% a glas i 36% dugosilaznih naglasaka. 

Dva naglaska u jednoj riječi su rijetka a mogu ih imati superlativi (nàjbòlši, nàjdeb÷lši) 

i neke složenice većinom usvojene tuñice (riẽṭkezùḅa, vùkŏpětina, zìmŏzlộvina; àjzibận, 

fòršĩbati, kàntãjzlin, kòperdèka, òberflèk, štòpelciệgar, štèmãjzlin; štràncmarîn). 

KONSONANTIZAM 

Cerski govor ima 22 konsonantska fonema od kojih su 3 nestandardna, ovdje pisana: 

č glas izmeñu ć i č, u izgovoru bliži č ali tvrñi od ć a mekši od č; ñ glas izmeñu ñ i dž, 

u izgovoru bliži dž; i glas dz položajna varijanta fonema z ispred g: bridzgàti, drūdzgàti; 

Fonem č (18 848) čini skoro 2% a ñ (1 493) i dz (251) zajedno 0,2% svih glasova. 

Fonem dz javlja se i analoški (bêdzeg, mòdzeg) te u prefiksalnim složenicama kad 

nastaje skup dz (ŏdzậj, nậdzŏrnik). Nalazi se svega dvaput na početku riječi u jednom 

nadimku i njegovom posvojnom pridjevu (Dzjòdzek i dzjòdzekŏv, a te riječi su unijete 

na kraju abecednog reda slova D). Glas dz ne dolazi na kraju ni jedne riječi, ni u sredini 

riječi ispred bezvučnog samoglasnika pa ne prelazi u bezvučni parnjak c. Nalazi se 

ispred samoglasnika a, e, i, u, ạ, ę, ọ te suglasnika d, g, n, v. U govoru pojavljuje se dz 

i kada je krajnji bezvučni c ispred zvučnog suglasnika (Jõtec ga tụ̂čę, tětec ga brậni). 

INVENTAR SUGLASNIKA 

Suglasnički sustav ima 6 sonanata (v j l r m n) i 

16 šumnika: (p b t d c dz s z č ñ š ž k g h f).

20 

Zvučno-bezvučni parovi su: b p, d t, dz c, ñ č, g k, v f, z s i ž š. 

Fonem v ostvaruje se kao sonant samo ispred vokala, dok je ispred bezvučnih 

konsonanata zvučni parnjak fonema f. 

U Tablici 3. prikazan je postotni udio pojedinih suglasnika u broju svih i ukupnom broju 

svih glasova za 3 uzorka glasova: u natuknicama i primjerima Riẹčnika (R), tekstu 

Cerje (C) i tekstu Spominki (S) 

Tablica 3. Postotni udio pojedinih suglasnika u broju svih suglasnika i broju svih 

glasova u uzorcima govora (Riẹčnik, Cerje i Spominki) 

Suglasnik 

Broj u 

% svih suglasnika % svih glasova 

Riẹčniku Riẹčnik Cerje Spominki Riẹčnik Cerje Spominki 

n 50.173 9,44 9,71 9,85 5,20 5,42 5,54 

l 44.774 8,42 8,89 10,92 4,64 4,96 6,14 

t 41.231 7,76 6,90 8,07 4,27 3,85 4,54 

r 40.868 7,69 7,49 6,18 4,23 4,18 3,48 

s 38.511 7,24 7,84 8,04 3,99 4,38 4,53 

k 37.407 7,04 8,58 7,51 3,87 4,79 4,23 

v 34.578 6,51 6,63 5,03 3,58 3,88 4,07 

j 34.556 6,50 6,95 7,24 3,58 3,70 2,83 

m 34.402 6,47 5,48 7,25 3,56 3,06 4,08 

p 30.427 5,72 5,47 4,50 3,15 3,05 2,53 

d 28.295 5,32 6,90 6,86 2,93 3,85 3,86 

č 18.848 3,55 3,19 2,68 1,95 1,78 1,51 

z 17.611 3,31 2,89 2,51 1,82 1,70 1,41 

b 17.046 3,21 3,41 4,09 1,77 1,91 2,30 

š 16.325 3,07 2,84 2,93 1,69 1,58 1,65 

g 15.942 3,00 3,22 2,76 1,65 1,80 1,56 

c 15.338 2,89 2,60 1,62 1,59 1,45 0,91 

ž 7.602 1,43 1,44 1,02 0,79 0,80 0,57 

f 3.303 0,62 0,39 0,29 0,34 0,22 0,16 

h 2.559 0,48 0,41 0,57 0,27 0,23 0,32 

ñ 1.493 0,28 0,19 0,09 0,15 0,10 0,05 

dz 251 0,05 0,03 0,01 0,03 0,01 0,01 

Ukupno 531.540 100,00 100,00 100,00 55,05 55,82 56,28 

Zvučni suglasnici na kraju naglašenih riječi i nenaglašenih ispred bezvučnih šumnika 

u riječima koje ih slijede djelomično se obezvučuju. Djelomično obezvučeni suglasnici

21 

pisani su na kraju riječi u natuknicama i pred bezvučnim glasovima riječi koje ih slijede 

u primjerima s točkom ispod slova, jer se razlikuju od bezvučnih po napetosti (ḅ, ḍ, ṇ̃, 

g, v, ẓ, ẓ̌). Kod slova g točka je slabije vidljiva u sredini repatog zavoja g. 

Svih djelomično obezvučenih suglasnika na kraju riječi u Riẹčniku ima 11 708, a to 

su: ḅ(225), ḍ(2 673), ṇ̃(161), g(1 046), ẓ(781), ẓ̌(379) i v(6 444). (Kalinski u KAJ 

6/2003 označava takve suglasnike posebnim podslovnim znakom (b, z) jer se od 

bezvučnih razlikuju po napetosti. Kustić piše da u zagrebačkom pozdravu pisanom 

"bok" , a skraćeno od "S Bogom", glas "k" nije čist, nego se u njemu čuje i "g". Jutarnji 

list 2004.) Zvučni suglasnici djelomično se obezvučuju i na kraju nenaglašenih 

prijedloga ispred riječi kad se početno h ne izgovara i riječ počinje samoglasnikom ( v 

h ìžu, preḍ h îžu, vuẓ h ìžu, naḍ h îžŏ, ŏḍ h ìžę, ẓ h ìžę, v h řže, beẓ h ķži) a rjeñe i pred glasom 

l (v h lậd., v h lậdu). 

Riẹčnik (R) ima 967 248 svih glasova, 531 540 suglasnika i 435 708 samoglasnika. 

Tekst Cerje (C) ima 695 179 svih glasova, 388 024 suglasnika i 307 155 samoglasnika. 

Tekst Spominki (S) ima 65 890 svih glasova, 37 084 suglasnika i 28 806 samoglasnika. 

Najvećem udjelu glasova n i l uzrok je zamjena glasa nj u jn i n i glasa lj u l. 

Obezvučeni suglasnici unutar riječi pisani su kao i u hrvatskom standardu bezvučnim 

parnjacima, osim v koji je djelomično obezvučeni na kraju riječi i obezvučeni uvijek 

pisan s podslovnom točkom (v) radi lakšeg razumijevanja, a ne f. 

Djelomično obezvučeni suglasnici i obezvučeno v ubrojeni su u zvučne. 

Iznimno je iz istog razloga djelomično obezvučeni instrumentalni prijedlog z pisan 

ispred bezvučnih kao s, jer je u hrvatskom standardu jednak prijedlogu s, a ne z kako 

je pisan genitivni prijedlog z (iz, od). 

Primjeri jednosložnih riječi s obezvučenim krajnjim suglasnicima: 

b (slàḅ, srậḅ, vậḅ, lèḅ, jěḅ, žliệḅ, rîḅ, bòḅ, drộḅ, šûḅ, gùṃḅ, zûḅ̣, gřḅ) 

d (sàḍ, gàḍ, lậḍ, sậḍ, dèḍ, měḍ, siệḍ, zîḍ, pòḍ, gộḍ, rộḍ, h ûḍ, sûḍ̣, gřḍ) 

ñ (sậṇ̃, zậṇ̃, dèẓ̌ṇ̃, brèṇ̃, sèṇ̃, žěṇ̃, rîṇ̃, kộjnṇ̃, tûṇ̃, ñùṇṇ̃, prụ̂ṇ̃, h řṇ̃) 

g (càjg, vrậg, briệg, mîg, glòg, Bộg, drộg, rộg, lûg, lụ̂g, dụ̀g, dụ̂g, h řg) 

z (mràẓ, mậẓ, slèẓ, věẓ, zěẓ, riệẓ, grîẓ, vộjẓ, vùẓ, gûẓ, sûẓ̣, břẓ)

22 

ž (lậẓ̌, jěẓ̌, mriệẓ̌, hîẓ̌, krîẓ̌, nòẓ̌, vuẓ̌, rụ̂ẓ̌, mụ̂ẓ̌, pụ̂ẓ̌, h řẓ̌, svřẓ̌) 

v (làv, prậv, ciệv, ziệv, krîv, kròv, lộv, krùv, pùv, dûv, pụ̂v, čřv, křv) 

ZAMJENA SUGLASNIKA 

lj u l uvijek je zamijenjen na početku, kraju i u sredini riječi: 

lèḅ, lète, lètes, lètina, levậk, liệtni, Lùbek, lùbica, lûdi, lùdski, lûska, lūščìti, lût; 

č÷šel, čûḳel, grědel, kậl, kèl, křmel, kûḳel, metîl, mûl, pazìtel, šmřkel, vučìtel, žûl; 

čàpla, hàla, kàpla, kònŏpla, našvavậla, pàvulica, pòstelica, priệtelica, sàbla, tkậla; 

lj u j zdrậvje, zglậvje, dîvji, dìvjač, grõḅje, rùḅje/rubjě, dřvje, šîbje; 

lj u jl samo Mihòjle); 

nj u jn i to: 

a) unutar riječi (5 157, većinom glagolske imenice) gmậjne, vķjne, zřjne; bãṭrejne, 

bẽʚčajne, brcajne, glavîčejne, kũjnajne, lẽʚžejne, lũžñejne, miẹ̃šejne, vộrdajne; 

b) na kraju nekih riječi u Nsg imenica muškog (10) roda (gùjn, kòjn, kõstajn, làguštajn, 

nãḳŏvajn, nãṣtejn, piệjn, prõtvajn, stiệjn, vrgậjn) i Gpl nekih imenica ženskog (31) roda 

na -jna uz dubletni oblik na -i te imenica srednjeg (68) roda na -jne uz dubletni oblik na 

-ŏv (čriệjn, kŏpậjn, mriệjn, strugậjn, šprậjn; imậjn, križậjn, pãṛejn, prŏščějn, scậjn); 

nj u n pa u l: sûṃna/sûṃla, sûṃliv, sûṃlati, pŏsûṃlati; 

nj u n mijenja se uvijek na početku riječi: nậdra, nūšìti, nějnin/nějn/nězin, nîjŏv/nîv, 

něgŏv, n÷ga, n÷mu, nìm, nūšìti; ali kada nenaglašeni oblici zamjenica 3 lica slijede 

naglašene prijedloge dò, nà, nậ, zà, zậ, vù, vû njihov početni n se izgovara jn: dò jnę, 

nà jnem, nậ jnę, zà jnega, zậ jnu, vù jni, vû jnu, a u naglašene prijedloge koji završavaju 

na -d umeće se j ispred d: òjd, pòjd, pr÷jd, nàjd (ali i inovacija: Bàjdnak!), dok završno 

z prijedloga postaje ž: b÷ž nęga, bež ně, vùž nęga, vûž nu/vuž nụ̂, ž nụ̂, ž nìm; 

nj u n na kraju nekih riječi: bẽden, bũḅen, č÷šen, glòžen, jõgen, lìpen, lụ̀cen, pẽʚden, 

rạ̃žen, r÷žen, sěžen, siệčen, trậven, sķpen; 

č u s: sàña (čaña), sàñiti (čañiti), sàñaveti (čañavjeti); 

d u k u skupini dl: glàkę, glậčje, gliệtve, glîbŏk, ali glèna/dlèna, glènav/dlènav; 

d u t: âtres (adresa), atresiệrati; 

g u k : kùščar (gušter), kậvran (gavran), kamâšlin (nj. Gamasche

23 

(guber), kķč (grč), kķčiti (grčiti), skķčiti (zgrčiti); 

h u k: sirŏmậk/sirŏmãḳa, i u tuñicama: fiệktati, riktàti, šliktàti i šlihtàti (ali i rìvtik); 

h u v najčešće: mûva, jûva, bùṿa, duvận, čôva, vûve, pevậrec, suvậlek, pàzuve, 

strôva, kûvati, pŕvàti, ziẹvàti; krùv, pûṿ, sûv, ziệv, lepûv, palûv, vķpa; 

h u j rjeñe: snêja, štìjati, màjem, nîjŏv, tîje; smiệj, j ôrej, griệj, špl÷j, šprîj, štîj; ali 

kujìle/ku h ìle, žmàj/žmàh, i samo: miệh; 

h u š u umanjenicama i ispred t: jušìca i jùvica, bušìca i bùṿica, mušìca i muvica, 

mùšica, snêja, snešìca; pŏdsnehậla i pòdsneš, pŏdsnešìca; štèti, štèl i h ôču i h òčem; 

dr h tàti, dķ h tam i dķščem; 

k u g gamìlica, gavaliệr, kalôp, gredènc; 

l na kraju riječi i sloga ne zamjenjuje se s o (õsel, ôslŏv); 

m u l: tùtlek, tûtlast; 

n u m: Fàlem Bộg!, Fàlem Ìsus i Màrija!, za pět rậm bộži, j÷mput, naj÷mput, nij÷mput, 

pìkma, pìkmica, pîkmast; nàčmem, pòčmem, prìčmem; 

n u l: drômla, drŏmlìčica, sûṃla (pred, z, za) diệmlŏ, zlậmlati, ramlìca, ramlàti; 

r u l: dil÷kter, rậzled, levòlver, lŏgŏžậr, rộla, suvậlek, mêlzer, ferkèlt, pučpulīkàti, 

slakộpar, lọ̃žñije (i rọ̃žñije), j÷l (i j÷r), Katalèjne (i Katarèjne), klậruẓ̌ (i krậluẓ̌); 

s u š: čùška (ćuska), čùškati (ćuskati), čûšnuti (ćusnuti), òšpicę; ali i asimilacija s u š 

(štrîček, štrîči, štrìga, štŕčàti, štrùjna, šķšan, pàšŏš); 

š u s : skŏpìti, skŏpčậr, sklõpec, slìva, slivậš, slìvica, slivîčka, slivnîk, slîvnica, slìvŏvica, 

slùḳa, stàkŏr, stàkŏrek, stàkŏrọvka, Stakòrŏvec, sộjka, česàti, česàle, česnậk; 

t u č: bŏbìšče, čîščen, čiščelìšče, ščập, ščīpàti, ščîpnuti, ščèp (uštap), prŏščějne, 

pūščàti, puščîna, mậšča, kŏsìšče, kķščen, mŏtičìšče, (svih na -šče 456); 

t u k u skupini tl : měkla, klậka, klàčiti, nàkle, nàkel, znậkel, pòkle (ali i: svẽtle, vìtle, 

snêtliv, petlìna, vìtlica/vìtica, vûṭlejnka, cigarêtlin, pậjntlek, kravãtlin, mãntlin i dr.); 

t u k u skupini tm: kmîca, kmîčne/kměčne, ali i pŏtmũlene; 

v u skupini vn u m a n u l: ramn(l)ìca, ramn(l)e, , glâmn(l)a, Glamn(l)ìca, pemn(l)ìca, 

zdâmn(l)a, trâmn(l)ik, ŏglamn(l)îk, nâramn(l)ica; gûmne, mramlîca, zîmlica; 

z u ž: čìžmę. 

d, g i t glasovi iz osnove pridjeva daju j pred komparativnim sufiksom -ši: glàdek glàjši,

24 

mlậḍ mlàjši, slàdek slàjši, ràḍ ràjši, drậg dràjši, krậtek kràjši. 

k, g, h ne prelaze deklinacijom u č, ž, š mậček mậčki, vrậg vrậgi, miệh miệhi (h je 

većinom prešao u v ili j ili se ne izgovara). 

k, g, h umanjenica na -ica ne mijenja se i tada zadržava temeljno značenje, a 

sibilariziran u č, ž i š ga mijenja: rùḳica (ručica), knìgica (knjižica), mùvica (muhica) a 

ručìca (ručka), knìžica (molitvenik) i mùšica (vinska mušica). 

k i g u 3lpl prezenta glagola s osnovom na k i g tvori se sa č i ž, ali i sa k i g: 

pečěju/čụ̂/kụ̂, rečěju/čụ̂/kụ̂, sečěju/čụ̂/kụ̂; lęžěju/žụ̂/gụ̂, štrižěju/žụ̂/gụ̂, zaprežěju/žụ̂/gụ̂. 

ISPADANJE SUGLASNIKA 

d iz skupa dn: jěna, zàjene, sejěne, s÷di i s÷dni, s÷detę i s÷dnetę, jenòga, t i j÷na 

(

25 

pomoćnog glagola jẹ nestaje u bržem govoru iza naglašenog sloga: òn j ę ìšel; tàm j ę; 

pậk j ę dòšel; a m j ę bìl tù; kàm j ę ìšel; nàm j ę zîma a vàm j ę tôple; nậ ’v j ę rậst v÷jverica 

zìšla i nậ ’n j ę skòčila (j je sačuvano u palatalnom r kao rj: barbiệrjen, gòrje, j ôrjem, 

mòrje, môrjen, nagŏvạrjàti, ŏdjạrjàti, stvậrjam, šìrje, škậr i ję, skvậrjen, stvòrjen, 

pregŏvạrjàti, prigŏvạrjàti, razgạrjàti, raskûrjen, raspậrjen, stvạrjàti, večěrja, večěrjati, 

zgŏvạrjàti, zôrja, zvãrjen, žerjạ̃vka, a nema ga u završetcima -ậr gŏspŏdậr, gŏspŏdậra); 

k ispred č i t : čî, čěr, čerčìca; tratûr, těri, kŏndutiệr (ali i traktûr, nektěri); 

m početno gubi se ispred n: nộgi, nộga, nộgẹ; 

p ispred č, š i t na početku riječi i ispred n u sredini: čẽʚla, šenìca, tìca, tìč, čěnuti, 

pŏčěnuti, kànuti (ali šèpnuti, prišèpnuti, ščèpnuti); 

v početno ispred s, n, č, d, k, l, t; v iz kv, sv, tvr i svr: sà, sàčiji, sàki, sènuti, sěknuti 

sę, čěra, dôvec, dŏvìca, kàniti, kràsti, lạčìti, lâkne, lâs, liệči, lạdàti, lekîč, liẹvàti, lât, 

lạčìti, liẹnìti, tŏpìti, tòrk, tèknuti; brêska, sà, sàčiji, sàki, s÷, sęjěne, zŏsiệm, sègda, 

sekřva (i s v ekřva, ali samo sv÷ker) nùḳ, nùḳa, nùṭer, nûṭre, třḍ, četřti, četřtek, sŕbèti, 

srậb, sràka (ali svřẓ̌, svřžje). 

UMETANJE SUGLASNIKA 

h protetsko ispred početnog a kao dubletni izgovor tuñica ( h alàpliv, h alật, h aldŏmậš, 

h àmetem a često ispred slogotvornog r ( h řña, h řg, h ķga, h řẓ̌); 

j protetsko ispred o se u nekim se riječima uvijek izgovara: jôgen, jògnen, jŏgněna, 

jŏgnìle, jògnišče, jôžeg, jŏžěreg, jòrgŏvan, Jòka a većini može se i ispustiti: j ôcet, 

j òcten, j ôča, j òči, j òčicę, j òčinstve, j ŏčậli, j ộčni, j ŏčnậk, j òčuv, j òke, j òkeke, j òkicę, j ŏltậr, 

j òpica, j ộpec, j ộpčec, j ôpičin, j ôštre, j ŏrànica, j òral, j ŏràti, j ŏrậtni, j ŏrèjek, j ôrej, j ŏrnìcę, 

j òšter, j ŏštrìca, j ŏštrîjne, j ŏštrìti, j ôtec, j ŏcòve; 

j ispred početnog naglašenog o nikad se ne izgovara u riječima: ôblok, òblak, òbad, 

òbrva, ôbraz, òber, ôbed, òbruč, ògrada, òpajnek, òprava, ôsa, ôsel, òšvica; 

j ispred a uvijek se izgovara na početku u riječima: Jâdan, Jàdek, Jàga, Jàgica, Jàgušt, 

Jậna, Jậlža, Jantộn, Jantọnòve, Jậmbrek, jàpa, jàpek, jàpica, jậrek, jagněda; 

j ispred a i i može se i ispustiti: j àjngel, j àjnñělski, j aldŏmậš, j ambriệle, j ambrelãṛ; jì h 

(njih), j ìm (njim);

26 

j ispred e ili u izgovara se uvijek u riječima: Jendrậš, J÷ndrek, j÷zere, jùžina; 

j ispred d u prijedlozima od, pod, pred, nad kad su ispred oblika 3 lica ličnih i posvojnih 

zamjenica: òjd nega, ŏjd ně, pŏjd nìmi, prějd nu, prejd nîvem, najd nìm; 

j ispred t i d, u infinitivu i prezentu i to iza: 

a i : nàjti/nậjti, nậjdem i prefigirani s pre, s, z; zàjti/zâjti, zâjdem; 

i ě: pr÷jti/prějti, prějdem; 

u i û: vùjti/vûjti, vûjdem, pŏvûjti; 

o i : dòjti/dộjti, dộjdem i prefigirani s na, pri, z: nadòjti, pridòjti, zdòjti; pòjti/pộjti/pộjdem; 

ì i î: prìjti/prîjti, prîjdem; zìjti/zîjti, zîjdem; 

j ispred t u infinitivu ali ne ispred d u prezentu i to iza: 

u: čùjti (i prefigirani s dŏ, na, pre, pri, za); ŏbùjti, preŏbùjti; zùjti, prezùjti, zŏzùjti; 

j ispred ng (30) i nk (51): àjngel, štậjnga, štiệjnga, špậjnga, štrậjnga; duplộjnka, 

mlãḍejnka, nevalậjnka, piščẽʚjnka, plạ̃jnka, rùgajnka, Stàjnke, šụ̂jnka, zliệvajnka; 

j ispred c, z, ž: mùjca, mùjcica, mùjcek; vộjz, vòjzek, vŏjzîček, vŏjzìti, navŏjzìti, zavŏjzìti, 

zvŏjzìti, cùjza, cùjzek, cùjzica, pŏmôjzi; Lộjẓ, Lòjzek, Lôjzič; biẹjžàti; 

(Skupine jnk, jng, jc, jz i jž izgovaraju se i bez j); 

l epentetsko u dubletne oblike prezenta kòplem/am, gîblem/am; 

v protetsko ispred vokala u i (ne ispred o i ọ!) vùprt, vùričnak, vùsred, vùsranec, 

vùške, vûgŏrek, vûjec, vûš, vûpŏra, vũtiska, vũzda, Vũzem; vùḍica, vụ̀gel, vụ̀glen, 

vùṇica, vùẓel, vụ̂glast, Vụ̂grin, vûṇic, vûṭek, vụ̃čena/vũṭečna pr÷ña, vụ̃glič, vũṣka, 

vũṭlejnka, vũẓi, vụ̃že; 

v hijatsko intervokalno ispred u: pậvuk, pậvučec, pàvučina; nậvuk, pàvun, à v uto. 

SUGLASNIČKE SKUPINE 

dj, lj, nj i tj izgovaraju se kao dva glasa, a i umeće se kratko i u nenaglašenom slogu 

(ali uz kŏstjě i kŏščjě, a uz prŏščjě nema prŏstjě od prõstec); 

dj: brậdje, grộzdje, pŏsudjě; ŏrudjě; (u skupinu nastalu od prefiksalnog d i početnog j 

se ne umeće se i ŏdjŏràti, ŏdjạrjàti, ŏdjàhati, ŏdj÷kati) 

lj: zẽʚlje, vesẽʚlje, tŏpộlje, ũḷje, kộlje, evanñělje; mělja/měla, kêlja; 

nj: burînje, h alìnje, h ŏblînje, kŏcěnje, perìnije, třnije, zelìnije, zřnje;

27 

tj: a) kod nominativnih oblika imenica srednjeg roda i instrumentalnih oblika singulara 

sva tri roda: cviệtje, cviệtjem, hrastjě, hrastjěm, smetjě, smetjěm, prũṭje, prũṭjem, 

kŏstjě, kŏstjěm, lîstje, lîstjem, latjě, latjěm, vûstje, čậstju/jụ̂, glûpŏstjŏ, jậkŏstjŏ, 

kliệtjŏ/kletjộ, kộstjŏ/kŏstjộ, kòristjŏ, kr÷lutjŏ, latjộ/lậtjŏ, mastjộ, mlàdŏstjŏ, nậglŏstjŏ, 

nậpastjŏ, nîtjŏ, perutjộ, pŏmetjộ, pŏstatjộ, pòšastjŏ, prîčestjŏ, přtjŏ, rîtjŏ, rukŏvetjộ, 

siputjộ, smřtjŏ, sniệtjŏ, srbŏrîtjŏ, sviệstjŏ, škr÷butjŏ, šlìfutjŏ, štěčnŏstjŏ, t÷kutjŏ, 

tr÷putjŏ, žàlŏstjŏ, žrtjộ; rjeñi su dvojni oblici inovacije: bòlestjŏ/šču, mûḍrŏstjŏ/šču, 

stàrŏstjŏ/šču; 

b) na početku riječi: tj÷n, tj÷den, tj÷na (ali i tij÷den, tij÷na); 

čr stara glasovna skupina ostaje u čřn, čřv, črlěn, čķkna, čķta, črtậlek, čriệp, čriệve, 

črèt, črl÷nec, črni, črnavka, črviv, pŏčrnel, ščrbast. (čr, čķ, čř, čr). 

šč prema starijem št nalazi se u participima i glagolskim imenicama: kķščen, krščějne, 

pùščan, pûščajne, ščập, ščìr, kliệšča, kŏščìca, ščùka, ščurîc, pīščàti i u imenicama 

srednjeg roda na -ìšče i -išče: tŏpŏrìšče, kŏsìšče, meklìšče, blazinìšče, čiščelìšče, 

greblìšče, detelìšče, hajdìšče, hržìšče, jačmenìšče, strnìšče, kŏnŏplìšče, kramperìšče, 

kukurizìšče, predivìšče, mrcinìšče, pepelìšče, pìšče, kletìšče; jògnišče, grùntišče, 

prậlišče, ròčišče, ròglišče, sàčišče, spûvišče, stậvišče i dr. 

DEKLINACIJA 

IMENICE 

Od 7 648 imenica 49% je muškog, 42% ženskog i 9% srednjeg roda. Kad im se pribroji 

1 895 glagolskih imenica navedenih uz glagole, tada je 39% muškog, 34% ženskog i 

27% srednjeg roda. Najdulje dvije imenice imaju 6 slogova (plemenitašìca, 

kukurizînije), desetak njih 5 slogova (črvŏjiệdina, drvŏciệpina, jes÷nŏvina, 

kŏstàjnŏvina, mrlèzŏvina, zimŏzlộvina, vukŏpětina, prispŏdộbica, margiệtuščica, 

nagŏveščějne), dok jednosložnih ima preko dvije stotine. 

U deklinaciji dvanaest je padeža, šest u jednini i šest u množini. 

Posebni oblik za vokativ osim nominativnog očuvan je kao stilističko sredstvo (Šojat)

28 

za neka imena. Vokativ s nastavkom -e imaju neka jednosložna muška osobna imena 

sa završetkom na suglasnik (Blậẓ̌, Lậc, Nậc, Ròk, Štiệf, Vìḍ), a rjeñe i neka trosložna 

ženska Katèna, Palùna. Za rodbinske nazive te ženska i muška imena na -a postoji 

obični vokativ oslovljavanja (obraćanja, skretanja pažnje) na -e: mâme, dêde, strîne, 

Kâte, Mâre, Štêfe (i za žensko Štèfa i muško Štiệf!), ðûre, Îve) i vokativ dozivanja na -ô: 

māmô, strīnô, Kātô, Mārô, Štēfô, Īvô kao i domaćih životinja imena na -a: Bēlô, Šārô, 

Čŕnô, Līsô! Svi dozivni vokativi imaju prednaglasnu duljinu na penultimi. 

U drugim imenima muškog roda koja svršavaju na suglasnik upotrebljava se za vokativ 

oblik nominativa s dugim naglaskom na ultimi i prednaglasnom duljinom. Službu 

vokativa preuzeo je nominativ s drukčijim naglaskom (N Fràncek, Ìvek, V 

Frâncek/Frāncẽk; Îvek/Īvẽk). Utjecajem crkve i drugih govora govori se: Bòže, Ìsuse, 

kûme, bràte, dêče. 

Tablica 4. Nastavci imeničke promjene 

Padež Ιa muški rod Ιb srednji rod* ΙΙa ženski rod ΙΙb muški rod ΙΙΙ ženski rod 

Nsg -ø, -o -e, -ě, -ộ -a, -ậ, -u -a -ø, -i 

G -a -a, -ậ -ę, -ě -ę -i 

D -u -u, -ụ̂ -e, -iệ -e -e 

A N/G N -u, -ụ̂ -u N 

L -e, -u -e, -u, -ụ̂ -e, -iệ -e -e 

I -em -em, -ěm, -m -ŏ, -ộ -em, -ŏ -jụ̂, -ju 

Npl -i -a, -à -ę, -ě -ę, -i -i 

G -ŏv, -ộv, -ø -ø -ø, -i -ŏv -i, -ø 

D -em, -ěm -am, -em, -ěm -am, -ậm -em -ěm, -am 

A -ę N N -ę N 

L -e, -iệ -e, -ě* -a, -àmi -a -iệ, -a 

I -i, -mî -i, -mi*, -î -ami, -àmi, -mî -i, -mî -mî, -a'mi 

*Imenice s naglašenim -ộ u Nsg gŏdŏvnộ i mirŏvnộ sklanjaju kao one s nastavkom -ệ, a u Isg imaju i 

dubletu -ộm. Imenica zlò ima u pluralu samo N zlà.

29 

Neki etnici na -an govore se i na -ec: Kàšinčan/Kàšinec, Zàgrepčan/Zàgrebec, Drènčičan/Drenčičěvec, 

a neki imaju samo jedan oblik: Šašinòvčan, Pŏpòvčan, Kral÷včan, 

Laktêčan, Glamlìčan, Žerevìnčan; Šijavřlec, Dugŏsẽʚlec, Grabiệrec, Pròzŏrec. 

Samo u množini jesu imenice nộvci, nŏvčêci, nòvčeki, pènezi, ñèjngi, kàmati, stěpki, 

žmětki, krstîtki, zậpitki, zậruki, òdvrački, vûreki, vùgledi, vûlŏgi, jậgli, žřni, žvěni, glivûẓi, 

mustậči (svila na kukuruzu, ali liệvi mustậč!) (Npl od zûḅ̣ je zûḅi; pl t zûḅi: usta) 

Tablica 5. Primjeri imeničke promjene 

Padež Ιa muški rod Ιb srednji rod* ΙΙa ženski rod ΙΙb muški rod ΙΙΙ ženski rod 

Nsg bràt, nòž, à v uto šìle, vìme, setjě rûḳa, gŏspậ 3 slûga, tàta břv, klụ̂p 

G bràta, nôža šìla, vìmena, setjậ rûḳę, gŏspě slûgę, tàtę bķvi, klụ̀pi 

D bràtu, nôžu šìlu, vìmenu, setjụ̂ rûḳe, gŏspiệ slûge, tàte břve, klụ̂pe 

A bràta, nòž/nôža šìle, vìme, setjě rûḳu, gŏspụ̂ slûgu, tàtu břv, klụ̂p 

L bràte/u, nôže/u šìle/u, vìmenu, setjụ̂ rûḳe, gŏspiệ slûge, tàte břve, klụ̂pe 

I 

bràtem, nôžem 

šìlem, vìmenem, 

setjěm 

rûḳŏ, gŏspộ slûgem, tàtem 5 

brvjụ̂, klupjụ̂ 

Npl bràti, nôži, ludi šîla, viměna, setjậ rûḳę, gŏspě slûgi, tàti bķvi, klụ̀pi 

G brậtŏv, nôžŏv/ôv 1 šîl, viměn, setjộv rûḳ, gôspi slûgŏv, tàtŏv břv, klụ̂pi 

D bràtem, nôžem 2 šîlem, viměnam, 

setjàm 

rûḳam, ậm 

slûgem, tàtem břvem, klụ̂pam 

A bràtę, nôžę šîla, viměna, setjậ rûḳę, gŏspě slûgę, tàtę bķvi, klụ̂pi 

L brậte, nŏžiệ šîle, viměne, setjiệ rûḳa, gŏspàmi slûga, tàta brviệ, klụ̂pa 

I brậti, nôži/mî šîli, viměni, setjî rukàmi, àmi 4 slûgi/mî, tàti brvmî, klupa'mi 

1 kôjnŏv/kŏjnôv/kôjn 2 mûžem/mužệm¦ludệm 3 hìlada i hìladu 4 vrậti/vratmî 5 slụgŏ/tậtŏ 

I muškog i ženskog roda 6 je imenica (bìtanga, bìtangica, lậs, pijàndura, v÷čer i žụ̀č). 

Imenice tipa Ciganin izgubile su krajnje -in a tako i etnici: Cìgan i Cigận, Lîčan, kr̀ščan. 

Ιa. Imenice muškog roda na suglasnik 

U Nsg 85% imenica muškog roda koje završavaju na -ec, -eḍ, -eg, -ek, -el, -em, -en, 

-er, -et i -ev imaju nepostojano e : tětec, hẽbeḍ, mõdzeg, cẽcek, čũḳel, tũrem, glòžen, 

čẽʚber, jõcet, lạ̃gev. Nepostojanog e nema u jednosložnim riječima, već samo u zatvo-

30 

renoj ultimi višesložnih. Velì sę šèv, šèva, lèn, lèna, sèn, sèna i pès, pẽsa, rèn, rẽna, 

liệs, lèsa. 

Završetak -ậ+suglasnik ima 409 imenica: -ậk, -ậr, -ậč, -ậš i -ận. 

Glậḍ, cìpel, kŏbậs, vậrŏš, svèder, zvộn i à v uto muškog su roda. Lậs, v÷čer i žụ̀č 

muškog su i ženskog roda Dòber v÷čer! Bộg d÷j, sàki/u v÷čer, ôvę v÷čeri, òv v÷čer. 

U Dsg je nastavak -u. 

Asg jednak je za živo Gsg a za neživo Nsg ali može biti i Gsg. D÷j mi nòẓ̌/nôža. 

U Lsg fakultativno postoji nastavak -e, ali i noviji -u i promjenu naglaska ili češće bez 

nje: na ŏblòḳe/ŏblộku, na ŏrèje/ŏriệju, na cûcke/u, na stôle/u. 

U Isg uvijek je nastavak -em: s krùvem, s pùtrem, z lùkem, z jôcem; 

Postoji samo kratki plural: vûḳi, vrậgi, nôži, dậri, sîni. 

U Gpl najčešći je nenaglašeni nastavak -ŏv (bîkŏv, lîstŏv, jěžŏv), a rjeñi naglašeni -ộv; 

kod nekih (66) jednosložnih i dvosložnih s nepostojanim e a rjeñe i drugih supostoje 

oba nôžŏv/nŏžộv, sînŏv/sinộv, vrậgŏv/vragộv, stŏlcŏv/stŏlcộv, bẽdnŏv/bednộv, 

dẽčkŏv/ dečkọv, gòlubŏv/gŏlŏbọv. 

Gpl nekih imenica (osobito uz brojeve) je nastavak -i: pět zûḅi, mụ̂ži, kŏmậdi, mesiệci, 

klâftri, mêtri ili su bez njega: niệ peněẓ, màle žgậnec, pùṇe lộnec, šěst dận, kộjn, 

mesiệc. Supostoje dublete (mụ̂ži/ŏv, kŏmậdi/ŏv, zûḅi/zûḅŏv, klâftri/klàftrŏv, 

mêtri/-mètrŏv, s÷dem dận/dậnŏv, màle žgậnec/žgậncŏv) a rjeñe su i 3 oblika (òsem 

kộjn/kộjnŏv/kŏjnộv. pět mesiệc/mesiệci/mèsecọv, lộnec/lộncŏv/lŏncộv) 

U Dpl je najčešći nastavak -em: kôjnem, vôlem, gòlŏbem, a rjeñi -ěm: luděm, mužěm. 

Završetak Apl je ujednačen -ę: sînę, svěkrę, těličę, mìšę, ŏrèję, zûḅę. Upotrebljava se 

i nastavak -i: za tě lûdi, za gòsti. Rijetki Vpl jednak je Npl: lûdi môji! 

U Lpl je nastavak -e: na nôžę, na kộjnę, na těličę ili -iệ: v zubiệ. Imenice koje imaju u 

Gpl završetak -i imaju ga i u Lpl ŏvè gộsti i na gòsti 

U Ipl nastavak je nenaglašeni -i ili naglašeni -mî (s pàjceki, s kộjni, z vộli, preḍ svedộki; 

zubmî, z ludmî) ali i dublete (85) kod jednosložnih i dvosložnih riječi s nepostojanim e 

(z lậjti/lajtmî, s přsti/prstmî, sîni/sinmî, z mụ̂ži/mužmî, lậkti/laktmî, z nộvti/nŏvtm, i rijetko 

drugih: z dẽčki/dečkmî)

31 

Ιb. Imenice srednjeg roda 

Promjena se uglavnom poklapa s promjenom imenica muškog roda osim u Nsg i Npl, 

te Gpl i Dpl. Gotovo sve imenice srednjeg roda imaju Nsg s nenaglašenim nastavkom 

-e, osim 24 zbirne s naglašenim nastavkom -ě, dvije s nastavkom -ộ (gŏdŏvnọ̃, 

mirŏvnộ) i jedna s nastavkom -ò (zlò). 

U Lsg fakultativno je nastavak -e, ali rjeñe supostoji i noviji -u na čěle/u, na det÷te/u. 

U Isg imenice srednjeg roda imaju nastavak -em osim zbirnih s Nsg -jě koje imaju u 

svim oblicima singulara naglašenu ultimu a u Isg nastavak -ěm (brestjě, brestjěm, 

svřžje/svržjě, svřžjem/svržjěm). Sve te imenice imaju i dubletne oblike s dugim silaznim 

naglaskom na penultimi: briệstje, svřžje. Naglašenu otvorenu ultimu u singularu imaju 

i imenice zlò, gŏdŏvnộ i mirŏvnộ a Isg je: zlòm, gŏdŏvnộm/ěm i mirŏvnộm/ěm. 

Npl imenice jòke je jòka ali i jòči, ostatak dvojine vrečlîvę jòči, Č÷ga sę jòči bŏjě – rûḳę 

čině. I lụ̀cen i reznîk sę riệžeju na dvậ jòka a i na jěne, če rezậč na drûge ne vîdi. 

U Gpl nastavak je uvijek -ø, a uključuje se i 10 imenica produžene osnove s -ěn (iměn) 

i 2 s -ěs (čuděs, neběs) kao i 22 onih u kojima se u završni suglasnički skup osnove (bl, 

br, dr, gn, jc, kl, kn, lc, pl, rc, sl, sm, šc, tc, tl, tr, tv, vc i vn) umeće glas e ili iệ (stẽʚbel, 

stûbel, rěber, việder, stěgen, jậjec, stiệkel, jộken, lậken, dûpel, trûpel, pěrec, previẽṣel, 

pậsem, pîsem, pŏviệsem, detěšec, kŏrîtec, sviệtel, jûter, biệtev/betiệv, břven/brviện) 

kao i još 24 umanjenice s takvim suglasničkim skupovima (betiệvec, bičậlec, cûlec, 

čělec, čriệvec, driệvec, kộlec, krîlec, mahậlec, ŏdiệvec, ŏžriệlec, priệlec, reběrec, 

sělec, sîtec, stebělec, stekiệlec, tiệlec, vezậlec, vratîlec, vr e těnec, zrcậlec, želiệžec, 

žriệlec). Rijetko se pojavljuje i nastavak -i ili -ŏv (grộbji, hêkti/hektŏv, nạ̃jži). 

U Dpl nastavak je -am (čîslam, dvŏrîščam, jậjcam, jùtram, rěbram, pěram, sělam, 

iměnam, čûdam/čuděsam, zrcậlam). 

U Ipl je većinom nastavak kao i u muškom rodu -i, a rijetko supostoji i -mî (dřvi/drvmî, 

jậjci/jajcmî, prsi/prsmî, klùči/klučmî, liệti/letmî). 

Infiks -n- u sg i pl ima 10 imenica (ìme, vìme, brème, sème, slème, tème, plème, ràme, 

vriệme, prězime), 20 s infiksom -t- nema plurala (diệte, nụ̂če, kûmče, sirôče, družînče, 

nậkŏlenče; blâšče, cûce, gûṣe, kộjnče, mậce, mârše, marvînče, nemînče, prậse, 

pìšče, rậce, těle, živînče, žriệbe) i samo 2 s infiksom -s- u pl (n÷be, čùde).

32 

Uz brojeve dvậ, trî, četìri i ŏbŏdvạ nastavak Gsg. jest -a: dvậ vûva, trî jộka, četìri sěla, 

Nije nepostojan vokal u diệne, diệna, a pùtre jẹ srednjeg roda. 

U Nsg nema razlike u nastavku tvrdih i mekih osnova. Nenaglašen je -e, a naglašen -ě: 

mliệke, gliệtve, sěle, čěle, sr̀ce, lîce, jâjce, plěče, sũṇce; smetjě, drevjě, mladjě. 

Akuzativ i vokativ jednaki su po obliku nominativu. 

Zbirne imenice na -je i -jne kao i sve glagolske imenice imaju Isg na -em: lậtjem, třsjem, 

třjnem, kòpajnem. Neke imaju množinu: Cẽʚrci ìmaju třsji na Kàšine. Sà gřmja su sêkli. 

Većina imenica ima u Gpl nulti nastavak: plěč, kŏliện, sěl, liệt, iměn, lîc, dvŏrîšč. 

Imenice koje završavaju na konsonantsku skupinu umeću nepostojano e: rěber, jěter, 

jậjec, stiệkel. Na kraju može biti samo skupina šč: kliệšč, tŏpŏrîšč, meklîšč, zubačîšč. 

Nastavak u Dpl je -am: liệtam, sělam, -em: kŏliệnem ili -ěm: mladjěm, rastjěm. 

Kao i u imenica muškog roda u Lpl je nastavak -e ili -iệ: na kộle sem, na plěče ję, na 

kŏliệne, na vrậte, na/pŏ/pri kộle; na prsiệ je ję. 

Nastavak Ipl je -i: s kŏliệni, s kộli, z vûvi, z iměni, a rijetko i dublete -i/mî: z dřvi/drvmî, 

z jậjci/ jajcmî, kliệščami/kleščmî. 

ΙΙa. Imenice ženskog roda na -a 

U Nsg imaju nastavak -a. K njima se pridružuju i imenice màter/màti i čěr/čî koje u 

kosim padežima imaju proširenu osnovu (màterę, màtere, màter, ŏ matere, z mậterjŏ; 

pl màterę, mậter/màteri, màterem, màterę, ŏ màtera, z matermî; čî/čěr, č÷ri, čěre, čěr, 

ŏ čěre, š čerjộ, pl čěri, čẽʚri, čěrem, čěri, ŏ čěra, š čermî). Nsg od h ìlada je i h ìladu. 

Naglašeni nastavak -ậ ima samo imenica gŏspậ te je u Gsg -ě, u Dsg i Lsg -iệ. 

Gsg ima nastavak -ę ili -ě ili supostoje oba: vùrę, hìžę, gũṣkę, zĩmę, cĩrkvę, sũšę, vŏdě; 

nõgę/nŏgě, žẽʚnę/ženě, sẽstrę/sestrě, snẽję/snejě. 

Dsg i Lsg imaju nastavak -e: rûḳe, žěne, pŏ zîme, v glâve, k îže, pri t÷ce, na pòstele. 

Isg ima nastavak -ŏ ili -ộ i nijednom s krajnjim -m. 

Imenice -a osnova su u Gpl s nultim nastavkom: rûḳ, žěn, sniệj, stiện, svîn, křp, krậv, 

slîv, jậbuk, jậm, mậter, kŏpậjn, tikvậjn, a rjeñe s -i (sa završetkom -ka ali i dr.): cîrkvi, 

cîkli, kîkli, pečějnki, žêlvi. Kod nekih supostoji i nulti nastavak, ali je u završni 

suglasnički skup osnove (gl, kl, pl, sk, šk, šn, tv) umetnut glas e ili iệ (piệgli/piẹ̃gel,

33 

diệkli/diẽḳel, kŏnộpli/ kŏnộpel, gũṣek, rûšek, čriệšen; desiệk, igiệl, mekiệl, letiệv). 

U Dpl je nastavak -am: dêskam, čriệšnam, rûḳam, kràvam, žẽʚnam, ràcam. 

U Lpl je nastavak -a: na dêska, na nôga, ŏ žẽʚna, pŏ šùma, v rûka, v jàsla, vu vụtlẽʚjnka. 

Nekad se izjednačuje s Ipl na/z deskàmi, na/z nŏgàmi, na/z rukàmi, vu vũṭlejnkami. 

U Ipl je nastavak -ami ili -àmi (s kràvami, s pùrami, z letvàmi, želvàmi, ženàmi) a rjeñe 

i -mî (vratmî, pŏstelmî) i dublete (sạnàmi/sanmî). 

Poimeničeni pridjev se sklanja kao imenica (mlậda kao i mlậdejnka) a poimeničeni 

glagolski oblik ima samo Nsg (treba/triệba). Imenice b÷dra (bedro) i sêjna (san) 

ženskog su roda. Samo oblike plurala na -ę ima 57 imenica: bìsagę, cìmbulę, drŏžñìcę, 

gậtrę, jŏrnìcę, krmìnę, làmpę, pŏsèję, ròglę, sụ̀ñę, škậrję, talìgę, tarùgę, zubàčę. 

ΙΙb. Imenice muškog roda na -a 

Osim više oblika muških imena (91) mali je broj imenica muškog roda koje imaju u Nsg 

nastavak -a (slûga, gàzda, tàta, jàpa, dèda, švâba, barậba, brîca, čàča). Te imenice se 

dekliniraju kao imenice ženskog roda s nastavkom -a u Nsg. Većina tih imenica može 

u Isg imati dubletne nastavke -ŏ/em, a u množini se više govore s nastavcima Ιa vrste 

imenica muškog roda, osobito muška imena na -a. Neka muška imena i rodbinski 

nazivi muškog roda imaju deminutive i muškog oblika (na -ek) i ženskog (na -ica: 

Blàžica, Ìvica, Lùkica, Nàcica, Tòmica; tàtica, sìnica, dèdica, jàpica) a augmentative na 

-ina (Ivìna, Štefìna). Neke imenice na -a su muškog i ženskog roda: bìtanga, pijàndura. 

Nekoliko imenica ženskog roda ima Npl na - i: jàsli, gûṣli, jŏčậli, jòči, sậni, sậpi, gòsti. 

ΙΙΙ. Imenice ženskog roda na suglasnik u Nsg. 

Od 92 takve imenice 42 su jednosložne, 39 dvosložne, 4 trosložne i 7 istoznačnih 

varijanti. Dvije jednosložne (las i žuč) su ženskog i muškog roda. Od njih 18 ima 

završetak Nsg na st, 18 na t, 9 na č, po 7 na l i r, po 5 na d i n a ostalih 15 na ḅ, ṇ̃, p, 

s, š, v i ẓ̌. Imenice čệr/čî i màter/màti sklanjaju se po ΙΙa deklinaciji 

U Gsg je kod svih nastavak -i, a u Dsg i Lsg uz -i supostoji i nastavak -e. Asg je jednak 

Nsg. U Isg su nastavci -ju, -jụ̂. Jednosložne imenice (40) imaju većinom u Isg naglašeni 

nastavak -jụ̂ uz nenaglašeni -ju, trosložne samo nenaglašeni, a dvosložne više

34 

nenaglašeni uz naglašeni. U Ipl nastavak je -mî i -àmi (brvmî, klupmî/klupàmi). 

Deminutivi i hipokoristici ženskih imenica s nastavcima muškog oblika -ek i -ič: 

(č÷rek, màmek, Bàrek, Kàtek, Katîček, Màrek, Dòrek, Jànek, dẽklič, Jãṇič, Jẽʚlič, Kãtič, 

Mãṛič) sklanjaju se kao imenice muškog roda Ιa. 

Imenice glậḍ i âtres (adresa) muškog su roda, a lậs, v÷čer i žụ̀č muškog i ženskog. 

Imenica jambriẽḷa ima i oblik srednjeg roda jambriẽḷe, a bộl je samo ženskog roda. 

UMANJENICE, UMILJENICE, UVEĆANICE I SLOŽENICE 

U cerskom govoru kao i svim drugim kajkavskim govorima brojne su umanjenice i 

umiljenice, a česte su i višestruke umanjenice (kràvica, kravîčka, kravĩčkica, stòlek, 

stòlček, stŏlčĩček, diẽḳlica, deklîčka, deklĩčkica, gròzdek, grŏzdĩček, cvètek, cvetĩček). 

Umanjenice čine 14% svih imenica (bez glagolskih od koji ne nastaju umanjenice). 

Obilje umanjenica, promjenljivost i pokretljivost naglasaka daju govoru zvučnu ljepotu. 

Lingvist Mate Hraste, čakavac, pisao je (u skriptama) da česti deminutivi i hipokoristici 

kajkavsko narječje čine nježnim, ali i čudnim. Tome je uzrok, piše on, što su kajkavci 

živjeli bez naročitih briga i bez naročitog uzrujavanja vezani, obrañujući svoja polja, uz 

vlastelu koja je bila sklona upotrebi deminutiva i hipokoristika. Vjerojatno je tako mislio 

i za poljski jezik, o kojem J. Hamm (1935.) veli: Poljaci su razvili izvanredno suptilno 

razlikovanje u svemu što označuje nešto maleno, lijepo i nježno zavijajući grubu realnost 

u meki veo ljudskih manira. Slično veli J. Kekez (1969.), da kajkavac umanjuje 

riječ da mu ljepše zvuči i da bi životnu grubost umekšao blagim odnosom prema njoj. 

Najveći broj umanjenica muškog roda je na -ek (586) i -ec (477). Oblici muških osobnih 

imena sa završetkom -ič nisu umanjenice već najčešći oblik za odrasle osobe (Îvič, 

Štêfič, Mâtič, Lûkič, Lûdvič, Tômič). I neka ženska imena i rodbinski nazivi imaju 

umanjenice na -ek i -ič: Bàrek, Jànek, Kàtek, Màrek, č÷rek, màmek; Bârič, Jânič, Jělič, 

Kâtič, Mârič; dèklič. Sklanjaju se kao imenice muškog roda. Měga č÷reka tù niệ. 

Umanjenice srednjeg roda završavaju na 

-ce: čîslece, gniẽẓdece, jàjčece, klụ̀pčece, lîčece, mlèkece, sķčece, sụ̂j nčece, detěce; 

betiẹ̃vce, bičậlce, cûlce, čělce, čriệvce, detěšce, driệvce, kộlce, kŏrîce, krîlce, 

mahậlce, ŏdiệvce, ŏžriệlce, pěrce, priệlce, reběrce, sělce, stebělce, stekiệlce, tiệlce,

35 

vezậlce, vĩnce, vratîlce, vr e těnce, zrcậlce, želiệšce, žriệlce, sîce, cûce, mậce, rậce; 

-eke: jòkeke, lìčeke, m÷seke, mlèkeke, n÷beke, pùtreke, sķčeke, vìnčeke, vùveke; 

-iče: cviẽṭjiče, driẽṿiče, grộzdiče, imậjniče, kŏrějniče, lîstiče, tķsiče, zdrậviče, zẽʚliče. 

Najčešći završeci umanjenica ženskog roda su: -ica (692 sve -ica, -ìca, -îca i -ĩca) pa i 

osobnih ženskih imena (Màrica, Kàtica, Jậnica, Bậrica). 

I veći broj muških imena ima isti završetak (Blàžica, ðùrica, Ìmbrica, Ìvica, Jòžica, 

Jùrica, Pèrica) kao i neki rodbinski nazivi (tàtica, sìnica, dèdica, jàpica). 

Neimenične dječje umanjenice tvore se i od zamjenica, supina a najviše od priloga: 

m÷neke, s÷beke, t÷beke; scãṭek, spãṭek, srãṭek; dìmek, dìmeka, dòmek, dòmeka, 

jùtreke, liẹ̃peke, nùṭrek, nùṭreke, vànek, vàneke, vùnek, vùneke, zùtreka. 

Neke umiljenice/odmiljenice govore se samo djeci: àjati, bùbati, cūkàti, čīčìti, h ạ̃jati, 

h ãjiti, pàjiti, pàpati, kùkiti, kukùc, b÷kan, b÷k, p÷c, pîmpek, pùpa. 

Malo je augmentativa (osim od imena) a i ti su neki uzeti iz drugih govora: bŏgatûn, 

bŏgậtuš, čęlějnka, deklìna, hrgàjna, kŏmàdina, leščìna, mužận, pijàndura, pizdàča, 

rîtŏjna, trùṭina, tûrujna, zvřkŏjna. Uvećanice ne čine ni 2‰ svih imenica. 

Osobna imena imaju češće augmentativne s nastavcima -ìna i -èna i pejorativne 

oblike, ali odrasle i starije osobe, s nastavcima -ậk, -ận, -ậnec, -ệske, -iệr, -înec, -ùca, 

-ùča. 

Ženska su: Barèna, Dŏrèna, Dragèna, Jagèna, Katèna, Magèna, Marèna, Ružèna, 

Jelèna (Jelěna je naselje Helena!) i muška: Blažìna, Dragìna, ðurìna, Francìna, 

Grgurìna, Grgesìna, Imbrìna, Ivìna, Jendrìna, Jŏžìna, Lacìna, Lŏvrìna, Lŏ j zìna, Lukìna, 

Markìna, Miškìna, Nacìna, Pavlìna, Petrìna, Štefìna, Tŏmìna, Židọrìna, Žindŏrìna; 

Filipận, Jakŏpận; Jŏžậk, Štefulậk, Lukištậk, Miškiệr, Franciệr, ðukijậnec, Ivậnec, 

Pepậnec, Štefậnec, Jŏžînec, Lŏvrînec, Lukînec, Pavlînec, Petrînec, Štefînec, Jŏžệske, 

Štefùca, Matùča. Neki pejorativni oblici imena (Tộmek, Kậtek) razlikuju se samo 

naglaskom od umanjenica (Tòmek, Kàtek). 

Složenica imenica od dviju imenica, pridjeva ili glagola i imenice je vrlo malo: 

črnŏškộlec, črvŏjiệdina, dŏmŏbrậnec, dŏmŏrộdec, drvòcep, drvŏciệpina, drvòsek, 

glavòsek, gŏlọglậvka, gŏlŏrîtec, gŏlọvrậtka, kùsęjěbec, màlemiệšnak, p÷čekûrec, 

pìzdemiệrka, pìzdŏlîzec, pìzdŏžmìka, rìtŏlîzec, rukòvet/rùkŏvet, sinòkŏša, srbŏrit,

36 

tràvŏvậbec, vàtrŏgãṣec; vùkŏpětina, zìmŏzlộvina, zlàtŏvrậjnka, žàbŏkrěčina. 

Neke složene tuñice (većinom germanizmi) govore se i s dva naglaska ili s prednaglasnom 

duljinom: kàntãjzlin/kāntãjzlin, štrùmpãntlin/štrūmpãntlin, àjzibận/ājzibận, 

fèldbiệblin/fēldbiệblin, règemãntlin/rēgemãntlin, štèmãjzlin/štēmãjzlin. 

ZAMJENICE 

1. Lične zamjenice jậ, tî i s÷bę imaju nastavke kao imenice ẹ-deklinacije. Gsg i Asg su 

m÷nę/mę, t÷bę/tę, s÷bę/sę, Dsg je m÷ne/mi, t÷be/ti, s÷be/si, Lsg prì mene, prì tebe, prì 

sebe, a Isg z měnŏ m /diệmnŏ m /diệmlŏ m , s tộbŏ m , sộbŏ m . 

2. Lična zamjenica òn ima pridjevsku promjenu. Gsg i Asg su n÷ga/ga a s prijedlozima 

je na n÷ga/nà jnega, pŏd n÷ga/pòjd nega, ŏd n÷ga/òjd nega, pred n÷ga/pr÷jd nega, 

bež n÷ga/b÷ž nega, v n÷ga/vù jnega, vùž nega, ž n÷ga. Dsg i Lsg su n÷mu/nem/mu, 

a s prijedlozima na n÷mu/nà jnem, pŏ n÷mu/pò jnem, v n÷mu/vù jnem. Isg je ž nìm. 

3. Lična zamjenica ôna ima nastavke ẹ-deklinacije. Gsg je ŏd ně/òjd nę, Dsg k nè, Asg 

pred nụ̂/prějd nu, Lsg pri nè/prì jne, a Isg ž nộ. 

4. Lična zamjenice mî i vî imaju Gsg i Asg òd nas(vas)/ŏd nàs(vàs) i pr÷d nas(vas)/- 

pred nàs(vàs), Dsg i Lsg k nàm i prì nas(vas)/nam(vam), a Isg z nàmi(vàmi). 

5. Posvojne zamjenice mộj, tvộj, svộj imaju Gsg mŏjěga/měga, Dsg i Lsg mŏjěmu/- 

-měmu, a Isg mŏjiệm/měm. Ženski rod obično se govori u stegnutu obliku: 

Nsg mậ, tvậ, svậ, Gsg mě, tvě, svě, jednak je Npl, Asg mụ̂, tvụ̂, svụ̂, a Isg z mộ, s tvộ, 

svộ. Dsg i Lsg imaju samo dulje oblike: môje, tvôje, svôje žẽʚne. 

6. Zamjenica něgŏv i něgve mijenja se u Gsg i Asg negvòga, Dsg negvòmu, Lsg ŏ 

něgvem, Isg z negviệm, a něgva Gsg negvě, Asg něgvu, Dsg i Lsg něgve, Isg z negvộ. 

Zamjenica nẽʚjnin/nẽʚjn/nẽʚn (njezin) ima Gsg i Asg nẽʚjninŏga/nẽʚjnina/nẽʚna, Dsg 

nẽʚjninŏmu/nẽʚjnŏmu, Lsg i Isg nẽʚjninem/nẽʚjnem/nẽʚnem. 

7. Imenička zamjenica štè (tko) ima Gsg i Asg oblike kôga i č÷ga (za živo) i č÷sa (za 

neživo ali se rijetko govori), Dsg i Lsg kômu i Isg s kiệm. (Vrlo rijetko se govori g dộ a 

više identično kî i novije kò). Štè ima više složenica: nèšte/nèšti, nìšte/nìšti, ìšte/išti, g dè

37 

štè, štè bîle, štè giê, štè gòḍ, štè gòder. 

8. Imenička zamjenica kàj (što) ima oblike č÷ga, č÷mu i š čiệm i više složenica: dè kaj, 

gdè kaj, kòje kaj, màle kaj, nèkaj, nìkaj, ìkaj, pộkaj, sàkaj, sèkaj, zậkaj; kaj giệ, kaj 

gòḍ/gòder, kaj n÷; kàjti, kàj zěni, za kàj. 

Riječ kàj ima i značenje priloga kàk (kao) i veznika kàjti, j÷l (jer i da). (Črlěn ję kàj 

òpičina rìt. Kàptŏl ga ŏsûḍil na bàtinę, kàj niệ štèl vučìti cìgla zīdàti. Nigdậr niệ bĩle, 

kàj sę nẽʚ bi v jûtre žgãnci kûvali.) 

9. Pokazna zamjenica tè/tiệ/tàj (tậ, tè) ima Gsg i Asg tòga/tèga, Dsg i Lsg 

tòmu/tèmu/vû tem i Isg s tiệm/s tèm. Enklitike pokaznih zamjenica uz naglašene 

prijedloge nâ, nậ, zâ, zậ, pô, pộ, prî, vû, dộ: nâ’ve brẽze, nậ’vu brẽzu, nâ'nem rậste/u, 

nậ’nu, nâ’te, nậ’tu; pô’ve steze, pộ’vu diẹklu, pộ’nu, pộ’tu kràvu, vû’ve hiže, vû’vu/- 

vû’nu/vû’tu hižu, zậ’vę, zâ’vu/zậ’nu/zậ’tu pěč, prî’ve/prî’ne/prî’te strậne, dô’vę/dô’nę/- 

dô’tę hìžę, nậ’v/nậ’n/nậ’t kràj, pộ’v/pộ’n/pộ’t lànc, vû’v/vû’n/vû’t zîḍ, zậ’v/zậ’n/zậ’t bìč. 

10. Pokazna zamjenica v÷n/věnaj/venàj (onaj), věna, v÷ne; věni, věnę, věna ima Gsg 

i Asg venòga, Dsg i Lsg venòmu i Isg veniệm (V÷n dẽčec věnę ženě. V÷n věnu vẽʚda 

věnde venộgva venàk kàk i v÷te). V÷n je i u riječima venàk, venậkŏv, vẽʚnam, vẽʚnda, 

věnde/v÷ne i venộgvati ili v÷ne dèlati (ono raditi, ševiti). 

11. Upitno-odnosna zamjenica tẽʚri ima Gsg i Asg teròga, Dsg i Lsg teròmu i Isg s 

tẽʚrem/teriệm. Složenice su detẽʚri, itẽʚri, màle tẽʚri, nektẽʚri, tẽʚri giệ i tẽʚri gòḍ. 

12. Zamjenica *vьs’ь u značenju 'sav, čitav (sve, sva)' glasi sè, sà, sè. Arhaizam vès 

se rijetko čuje, već više inovacija sàv. 

Oblici sklonidbe za muški i srednji rod su: s÷ga, s÷mu, s÷/s÷ga, s÷mu, sèm; za ženski 

rod: s÷, sè, sụ̀, pri sè, zŏ sọ̀, a plural (sì, sà, s÷): sè, sèm, s÷, pri se, zŏ sèmi. Òn ję sè 

mòker i diệte ję sè mokre, a ôna ję sà sûva. S÷ga su ga čělę spìkalę. S÷mu tòmu sì 

sậm krîv. Sụ̂ šùmu ję prelětel krîẓ̌ krậẓ̌. 

Sì lûdi s÷ znậju. Sà tậ sěla su blîzu. S÷ kràvę su v nõči čřnę. Sèm glìvam kě sę ne 

jiệju sę velî nộrę glìvę. Sà pòla su pòžeta. Sè nî h sę ne bŏjîm. Zŏ sè strận su šùmę. 

J÷den Švãḅa ję bìl prèk siệ tiệ Rûsŏv zarŏblenîkŏv. 

13. Stara pokazna zamjenica *sь, sa, se u značenju 'ovaj, ova, ovo' osim u prilozima 

dènes/diệs, več÷res, snôčka, lètes javlja se i samostalno s÷ga jùtra, s÷ga pretùletja,

38 

s÷ga lèta, sě j÷seni, sě zĩmę, sě dŏbě, sě nòči. Prema *vьsak je sàk, sàki, sàka, sàke. 

PRIDJEVI 

Oblici neodreñenoga vida pridjeva muškog roda u Nsg imaju nulti nastavak -ø, 

odreñenoga nastavak -i a naglasci osnova meñusobno se većinom razlikuju 

(zelěn/-zelẽʚni). Pridjevi neodreñenog vida u Nsg imaju nepostojano e u završetcima 

-en(120), -ek(30), -er(8) i -el(6) kao što su: štẽʚčen, glàdek, jòšter, tòpel. 

Posvojni i gradivni pridjevi sa završetcima u Nsg -ŏv (

39 

U Nsg muškog roda postoje dva pridjevska lika: s nastavkom -i za odreñeni i bez njega 

za neodreñeni lik a često su različitog naglaska, dok se u ženskom i srednjem rodu 

istog oblika a mogu se razlikovati naglaskom: bẽʚdast, bedậsti, bedàsta/bedậsta, 

bedàste/bedậste; stàr, stậri, stàra/stậra, stàre/stậre. 

Posvojni pridjevi su na -ŏv i -in a imaju samo neodreñeni oblik. Gradivni pridjevi se 

većinom govore s nastavkom -i. Imenice vrsta drveća i voćaka ženskog roda imaju 

posvojni pridjev na -ŏv i gradivni na -in: brèzŏv/brèzŏvi i brêzin, bùkŏv/bùkŏvi i bûkvin, 

jàlšọv/jàlšŏvi i jậlšin; rùškŏv/rùškŏvi i rûškin, slivŏv/slivŏvi i slîvin. 

Posvojni pridjev očevog prezimena govori se muškima uvijek, a ženskim osobama do 

udaje. Jõške Šatŏvìčŏv ję ŏžěnil Slàvu Malčìčŏvu. Udanoj ženi govori se poimeničeni 

oblik očevog prezimena i posvojni pridjev muževog prezimena Slàva Malčîčka 

Šatŏvìčŏva ję Jŏškòva žẽʚna. 

Nastavci komparativa su -ši, -eši, - j i. Pridjevi dòber, lòš, vělik, mậli imaju komparativ 

bòlši, gòrši, v÷kši, mèjnši. Najčešči nastavak je -eši: bèleši, čķneši, slàbeši, tķdeši, 

nòveši, sr÷čneši, spŏm÷tneši, bŏgàteši, stàreši, 

Nastavak - j i je rijedak a uz njega postoji i oblik -ši ili -eši: glìbji/glìbeši, nìži/nìžeši, 

vìši/-vìšeši/visòkši, dụ̀ži/dụ̀žeši/dùḳši, d÷bli/deb÷lši/deb÷leši, vùži/vụ̀žeši, t÷ži/t÷žeši. U 

komparaciji iza komparativa dolazi nèg ili òd: Stàreši ję nèg jậ i jàkši ję òd męnę. 

Komparativ se tvori i opisno s riječcom bòle: bòle bẽʚdast, bòle liện. Pridjevi sa 

završetkom -cậti i -cijậti uz pridjev pojačavaju mu svojstvo (belcậti/ijậti, nŏvcậti/ijậti, 

pravcậti, puncậti/ijậti, živcậti.) Nepotpuno ili djelomično svojstvo izriče se pomoću 

priloga: napộl sûv, pěčen, sìrŏv. Superlativ se tvori riječcom naj: najv÷kši, najvìšeši, 

najtķdeši. Pridjevna uvećanica (apsolutni superlativ) tvori se augmentativnim prefiksom 

pre: preliệp, prevêlik, prestàr. 

BROJEVI 

Brojevi imaju promjenu kao i pridjevi. Samo broj j÷den/j÷n ima oblike srednjeg roda 

jěne i ženskog jěna a upotrebljava se u značenju neodreñene zamjenice nèki, nektěri, 

pa i u množini jěni, jěna, jěnę. Oblici muškog roda su Gsg i Asg jenòga, Dsg i Lsg 

jenòmu, Isg z jeniệm, Gpl jeniệ.

40 

Dvậ i ŏbŏdvậ su oblici m. i srednjeg roda, a dviệ i ŏbŏdviệ ženskog roda u nominativu, 

dok su ostali oblici jednaki za sva tri roda. 

Broj dvậ/dviệ ima G i L dvè, D dvèm a i z dvèmi. Broj četîri/čètri ima G i L četîre/četère, 

D četirem/četerem i š četiremi/četeremi. Iste nastavke imaju i brojevi pet do deset ali se 

obično govori N za sve padeže. 

U konstrukciji s brojem dvậ, trî, čètri/četîri, ŏbŏdvậ za NA upotrebljavaju se oblici 

množine: dvậ bràti (Npl), trî bràtę (Apl); dvậ jộka, četîri šîla (NApl); ŏbŏdviệ gŏspě 

(NApl). Rijetki su ostaci dvojine u kojima je Napl jednak Gsg: dvậ bràta sòldata, Špận 

Mîške Bận ję na gròfice Drậškŏvičŏve napràvil trî sĩna naj÷mput. 

Brojevi od 11 do 19 imaju sufiks -nàjst (jedenàjst), a redni -nậjsti (dvanậjsti). 

Stotice imaju oblike: stộ, dviệstŏ/dviẹstộ, trîstŏ/tristộ, četîristŏ/četiristộ, pětstŏ/pēʚtstộ, 

šěstŏ/šēʚtstộ. 

Za broj tisuća govori se h ìlada i indeklinabilna h ìladu. 

Brojni pridjevi i imenice od broja 4 nadalje imaju infiks -ěr- ili -er- (čętvěri, sedměrica; 

p÷tere glậv decě, petěrę kôla). 

KONJUGACIJA 

GLAGOLI 

Od svih 7 347 infinitiva glagola 47% je svršenih, 32% nesvršenih i 21% povratnih. 

Dvovidni glagoli su rijetki (0,5‰) i većinom usvojenice (na -iêrati i dr.). Na -ti je 98% 

glagola, na -či samo 2%. Od 127 na -či 23 su povratni a samo 8 nesvršeni. Meñu 

glagolima na -ti je 345 dubleta s razlikom u jednom ili više glasova, a meñu onima na 

-či njih 61 ima dubletu na -ti s istim fleksijskim oblicima. Svi prefigirani glagoli od ĩti 

imaju dublete različitih naglasaka (dòjti/dọ̃jti, nàjti/nạ̃jti, pr÷jti/prẽʚjti, vùjti/vũjti i dr.). 

Bezlični povratni glagoli (41) tvore samo 3. lice prezenta i perfekta: biẹlèti sę (belî sę, 

biẹlèle sę), dàniti sę, glavìčiti sę, kmēʚčìti/kmīčìti sę, meglìti sę, stĩnuti sę, vedrìti sę, 

zbùriti sę, zmrạčìti sę, a 17 glagola tvori prezent i perfekt s dativom ličnih zamjenica 

kụcàti sę, kụca (mi, mu, je, im) sę; mantàti, pŏštèti, viẹñàti, privìdeti, rạčìti, mrạčìti.

41 

Neke svršene glagole čini povratnima nenaglašeni oblik dativa zamjenice si umjesto 

sę ali i sę: čìčiti si, dŏn÷sti si, pŏčẽʚnuti si, prigrìsti si, pŏj÷sti si, pŏpìti si, privuščìti si, 

zapòmetiti si, zapŏpiẹvàti si, zapùšiti si, zěti si; s÷sti sę/si, klěknuti sę/si, l÷či sę/si, 

pŏčĩnuti sę/si. Povratni glagoli su i: plàkati sę, navčìti sę, mŏlìti sę, razgŏvạrjàti sę, 

zafạlìti sę. Glagoli tuñica sa završetkom -iệrati (98) imaju u svim oblicima isti naglasak. 

Najčešći prefiksi: na(572), za(533), po(425), z(341) i s(314), pre(287), ŏ(230), pri(175), 

ŏd(174) i dŏ(156) čine 83% svih (3869). Neki glagoli imaju i udvostručene prefikse 

nadŏ, predŏ, prena, pripŏ, zapri, pŏtpŏ, pŏraz, raspre, raspri i dr. 

1. INFINITIV I SUPIN 

U govoru je česta sintagma za + infinitiv i zamjenjuje glagolsku imenicu. Tò niệ za 

glēʚdèti, nèg Bògu za plàkati. Imam ti nekaj za r÷či. Jòš ìmamę za kŏpàti (za kòpajne) 

dvậ slògę třs i ja. Infinitiv služi kao dopuna uz glagole. Pŏčîma dèlati. Pòčel je kŏsìti. 

Često ima službu imenice: Dŏněsi jèsti i pìti! 

Mjesto infinitiva trebati/triệbati upotrebljava se poimeničeni oblik samo u Nsg: 

trèba/triệba a dolazi u svezi (jě/niệ triệba, ne trèba). 

Infinitiv završava na -ti (98%) ili -či (2%) a krajnje i se ne gubi. 

Supin završava na -t (1083) a vrlo rijetko na -č (samo 6). 

Razlika izmeñu infinitiva i supina je: 

a) samo u nastavku (dèlati, dèlat); 

b) u nastavku i u mjestu naglaska koji je u supinu pomaknut s ultime na penultimu; 

c) u kvantiteti korijenskog vokala, odnosno naglaska (pràti, prật; p÷či, pěč); 

d) u fonemski različitoj osnovi (glēʚdèti, glějet/glět). 

Supina sa završetkom -at ima (74%) břčkat, cẽcat, cộkat, diệbat, fậjtat); -it (22%) fùrit, 

gậjit, gòstit, hàbit, jõctit, klèštrit, kòpit, křčit, liệščit, lûžñit, mîtit; 

Ostalih 4% imaju završetke: -st dụ̂pst, gněst, grîst, jiệst/jèst, krậst, měst, pậst, plěst, 

prěst, skûpst, těpst, trěst; -et čěpet, glědet/glějet, přdet, sẽdet, vìdet, vřtet, žmîret; -ật 

brật, prật, scật, spật, stật, tkật, zvật, žgật; -iệt cvriệt, driệt, pliệt, triệt, žriệt; -ìt brìt, mìt; 

-ît bît, pît; -èt grèt, mlèt; -ět glět; -č pěč, liẹ̃č, siệč, štrîč, tụ̂č, v liẹ̃č. 

Supin je namjerni način nesvršenih glagola, u rečenici objekt uz glagole kretanja, a u

42 

govoru označuje cilj ili svrhu. Ìdemę sę ìgrat. Nějdeju jòš spật. Pôslal ga ję jòrat. 

Ŏtìšel sę štrîč. Ìdęm kûrit pěč i krùva pěč. 

Supin u dječjem govoru ima i oblik umanjenice: Sàḍ pěš scậtek, srậtek i spậtek! 

2. SADAŠNJE VRIJEME 

Završeci: 

Lice Jednina Množina 

1. -am/ậm, -em/ěm/iệm, -im/îm -amę/ậmę, -emę/ěmę/iệmę, -imę/îmę 

2. -aš/ậš, -eš/ěš/iệš, -iš/îš -atę/ậtę, -etę/ětę/iệtę, -itę/îtę, -stę 

3. -a/ậ, -ę/ě/iệ, -i/î -aju/ậju/u, -eju/ěju/iệju/u/jụ̂, -iju/ìju/ę/ě 

Najveći broj završetaka prezenta su nenaglašeni: 

-am (2 697): běkam, cîmam, čiệbram,drạ̃gam, fậldam, gậcam, kậlam, lěcam, žèglam; 

-em (1 892): brọ̃šem, ñòknem, fûčem, jěčem, mòknem, rînem, sèknem, vřžem/gnem; 

-im (1 131): bậtrim, ñậpim, frlûžim, ọciệrim, šlòpim, tậžim, vrậzim, zậbim, žîrim, žûlim. 

Od naglašenih završetaka najčešći je -îm (rijetki su -iệm i -ậm): 

-îm (340) bejžîm, budîm, curîm, cuzîm, čepîm, dimîm, gŏrîm, kŏsîm, ječîm, lepîm, 

mudîm, pezdîm, rŏdîm, spîm, ščîm, štečîm, tajîm, vičîm, žmîm (svi ti imaju u pluralu 

naglasak -ĩju a neki i dubletni -ĩju/ě); 

-im (27): dŏspiệm, jiệm, nŏriệm, prispiệm, smiệm, vriệm, zriệm, zviệm, želiệm; 

-m (11): dậm, prŏdậm, znậm; i 

-ěm (9) cvrěm, pěm, tkěm, trěm, žgěm. 

Neki glagoli s infinitivom na -ati imaju dva završetka u svim oblicima prezenta: 

-lem/am (184) (kòplem/kòpam i 12 svršenih prefigiranih s: dŏ, na, ŏ, ŏp, ŏt, pŏ, pŏt, 

pre, pri, ras, s, za), te ostala 164: -kam/čem (ìskam/čem), -tam/čem (gùṭam/čem), 

-cam/čem (smîcam/čem) i -sam/šem (kòsam/šem). 

Nastavak -mę u 1pl povezuje kajkavštinu sa slovačkim jezikom. 

U 3pl generaliziran je nastavak -ju svih glagola ali supostoji često i kraći oblik -u/û 

(55) i -ệ (10). Završetak -du ima (uz -ju) samo pomoćni glagol biti: bûḍu/bụ̂ju i ně 

budu/nědu/něju.

43 

Prezent pomoćnog glagola biti ima veći broj oblika i to svršeni: jẽʚsem/sèm/jěs, jẽʚsi/sì, 

jě/ j ę, jẽʚsmę/sm÷, jẽʚstę/st÷, jẽʚsu/sù; sažeti upitni: jẽʚsi(j÷ l’ si); jẽʚstę (j÷ l’ stę); niječni: 

niẽṣem/niệs, niẽṣi, niệ, niẽṣmę, niẽṣtę, niẽṣu; nesvršeni: bũḍem/bûṃ, bũḍeš/bụ̂š, 

bũḍę/bụ̂, bùḍemę/bûṃę, bùḍetę/bụ̀s tę, bùḍeju/bùḍu/bụ̀ju; sažeti uz zamjenice: jậ ’m, 

tî ’š, -, mî ’mę, vî ’tę, -; niječni: n÷ budem/bum, n÷ budeš/buš, n÷ budemę/bumę, n÷ 

budemę/bumę/bustę, n÷ budęju/budu/buju; sažeti niječni: něm, něš, ně, němę, 

nětę, nědu/něju (Jậ ’m sậm tò napràvil a tî ’š sàme glědel. Mî ’mę dòšli a vî ’tę nas tù 

čèkali i òṇda pẽʚmę skùp. Bòrme něm jậ tũñu dècu rãṇil. Něš dòbil nìš.). 

Gotovo kod svih glagola s infinitivom na -či javljaju se 3 moguća nastavka u 3pl 

(sečěju/sečụ̂/sekụ̂, pečěju/pečụ̂/pekụ̂, rečěju/čû/kụ̂, tečěju/čụ̂/kụ̂, tučěju/čụ̂/kụ̂, 

vlečěju/vlečụ̂/vlekụ̂; ležěju/žụ̂/gụ̂, štrižěju/žụ̂/gụ̂, zaprežěju/žụ̂/gụ̂) a i kod nekih 

prefiksijskih glagola tih osnova). 

Neki glagoli imaju dva oblika u 2pl (dậ s tę, jiệ s tę, pŏviệ s tę, znậ s tę) kao i neki prefiksalni 

tih osnova te nepotpuni glagol (velîm, velî s tę). 

Prezentom svršenih glagola može se izreći budućnost: Mậm dộjdęm. Pěm v m÷lin. 

Oko 3/4 glagola ima isti naglasak u svih 6 prezentskih oblika ali su često dubletni 

nastavci (dulji i kraći) u 3pl i različita naglaska. Kod ostalih se razlikuju naglasci 

mno-žine od naglasaka jednine a kod tih je i naveden naglašeni završetak 3pl. 

3. PROŠLO VRIJEME 

Perfekt se tvori redovno od kraćeg lika nesvršenog prezenta glagola biti i glagolskog 

pridjeva radnog danoga glagola. 

Rjeñe se upotrebljava dulji naglašeni lik (ìšel sem, jěsem ìšel, vìd e li smę, jěsmę 

vìd e li). Niječni oblik 3sg niệję sažima se u niệ. Niệ bil. Bezlični perfekt glagola trebati 

je triệbale ję i bîle ję triệba. 

Nesložena prošla vremena su se izgubila. U govoru nema aorista i imperfekta. 

Ostatci aorista glagola biti čuvaju se u tvorbi kondicionala (bi dòšel, bil bi dòšel) i 

glagola r÷či kao poštapalica (rěkŏ/rekộ). 

Puskvamperfekt se rijetko javlja kao stilističko sredstvo i od perfekta se po značenju 

ne razlikuje. Bàš sme bîli zòsušili siệne, kàḍ sę ję plôva zlejậla.

44 

3. BUDUĆE VRIJEME 

Buduće vrijeme izriče se futurom nesvršenih i svršenih glagola te prezentom 

svršenih glagola. Ìšel bum i pěm. Dòšel bum i dộjdem. 

Futur se tvori od svršenoga prezenta glagola biti i pridjeva radnog danoga glagola. 

Redovno se upotrebljavaju kraći likovi prezenta, a kada je rečenični naglasak na 

pomoćnom glagolu, može se upotrijebiti i duži oblik. (ìšla bu, bụ̂ ìšla, bûḍę ìšla). 

Nema razlike izmeñu futura i futura egzaktnog. 

4. IMPERATIV, OPTATIV I KONDICIONAL 

Nastavci imperativa za 2sg su: ø, j, i, pa su završetci ì, î, aj, àj, ÷j, iệj, ûj, î j ; 2pl tę, jtę, 

ètę, ùjtę, î j tę; za 3. lice su riječi nèk i nậj i oblik prezenta (nèk/nậj kòpa/kòpaju, nèk/nậj 

si sědę/sědęju). Imperativ za 1mn nije u upotrebi. 

Imperativ završava na: 

-÷ṇ̃/÷čtę/÷di i -÷j/÷jtę/ēʚdètę: gl÷ṇ̃/gl÷j/glědi, gl÷čtę/gl÷jtę/glēʚdètę i prefiksalni s na, pŏ, 

pre, pri, ŏ, ŏb, z, za; 

-÷ṇ̃/÷čtę: j÷ṇ̃/j÷čtę i prefiksijski s dŏ, na, òb, pò, prę, za, z, zŏb, prena; 

-eñ/ečtę: pôveṇ̃, pŏvèčtę i prefiksijski s dŏ, ot, s, za; ìmeṇ̃, imèčtę i ìmaj/ìmajtę; 

vìṇ̃/vìš/vìdi, vìčtę/vìštę/vìdetę/vîtę; bèjẓ̌/bèjži, bèjštę/bejžètę; òjdi/ŏjdètę/ôjtę; d÷j/d÷jtę i 

ně daj, ne dàjtę; 

Završni suglasnik u glagola 4. razreda 1. vrste (c

45 

jěbi/jěbal/jebộj! 

Kondicional Ι. tvori se od oblika bi aorista glagola biti za sva lica i pridjeva radnoga 

danoga glagola, a kondicional ΙΙ. od kondicionala Ι. glagola biti i pridjeva radnoga Da 

bòle ně bi škòdele. Bìl bi ju zěl na kôla, dà ję tàk liệpa ŏdnậpre kàk ję ŏtrậga. Jậ bi ti 

bìl pŏmògel, dà si mi r÷kel. Niječni oblik glasi: Nẽʚ bi dậl nì Bògu bãta š čiệm bi vrậga 

mòril. Nẽʚ bi štèl bĩti v nẽʚgve kộže. Nẽʚ b i òn nì mùvu zgàzil. Govori se i bez b: Nẽʚ b i. 

5. GLAGOLSKA IMENICA 

Završetci svih glagolskih imenica (1 874) su na -jne. Velika većina njih završava na 

-ajne a manje od 1/5 na -ejne. Vrlo mali broj tih završetaka je naglašen (-ậjne, -êjne). 

U natuknicama ima i 69 neglagolskih imenica srednjeg roda istog završetka, a većina 

njih (45) imaju i dubletni završetak -n i je ili -nije uz -jne: bažulîjne/n i je, brukvîjne/n i je, 

buračîjne/n i je, drŏptîjne/n i je/drŏvtîjne/n i je, kleštrîjne/n i je, kŏcějne/n i je, kŏmušîjne/n i je, 

kupîjne/n i je, lepušîjne/n i je, lupîjne/n i je, mezdrîjne/n i je, ŏbelîjne/n i je, bĶviệjne/nije, 

gmậjne/nije, imậjne/nije, kŏrějne/nije, lucějne/nije, me h ûjne/nije/mešûjne/nije, pŏštějne/nije, 

pripečẽʚjne/nije, prŏščějne/nije, stvŏrějne/nije. 

6. GLAGOLSKI PRIDJEVI RADNI, TRPNI I SADAŠNJI 

Morfemi glagolskog pridjeva radnog za rod i broj (ø, a, e, i, ę, a) dolaze na sufiksalni 

morfem Završetci oblika msg mogu biti (al, àl, ậl, el, el, èl, ÷l, ěl, iệl, il, ìl, îl, ŏl, òl, ul, ùl, 

ùḷ, rl, ķl, řl). Nenaglašeno e u završetku -el u manjeg broja glagola u msg je nepostojano 

e (svi sa završecima -či i dio na -sti i -jti: r÷či/r÷kel, n÷sti/n÷sel, dòjti/dòšel. 

Oblici glagolskih pridjeva radnih obiluju velikom raznolikošću glasova i naglasaka. 

Jedan manji dio ima u svih 6 oblika isti naglasak na istom slogu. Oblici mpl i fpl imaju 

uvijek isti naglasak kao nsg, a npl ima isti naglasak kao i oblik fsg. Sva 3 lica sg mogu 

imati različite naglaske ili je naglasak nsg jednih jednak msg, a drugih fsg. 

Tako nastaje 5 skupina: 

a) svih 6 oblika isti naglasak na istom slogu (brậl, brậla, brậle, brậli, brậlę, brậla) ali je 

msg kraći za jedan slog, ili svih 6 oblika isti naglasak na istom slogu i isti broj slogova 

jer msg ima nepostojano e (dòšel, dòšla, dòšle, dòšli, dòšlę, dòšla).

46 

b) 5 oblika duljih (fsg, nsg, mpl, fpl i npl) isti naglasak na istom slogu (pènula, pènule, 

pènuli, pènulę, pènula) i 1 kraći (msg) drugačiji (pẽnul), 

c) 4 oblika (msg, nsg, mpl i fpl) isti naglasak (cèril, cèrile, cèrili, cèrilę) i 2 oblika (fsg i 

npl) drugi naglasak (ciệrila, ciệrila), 

d) 3 oblika (msg, fsg, npl) isti (pọsiẽḳel, pọsiẽḳla, pŏsiẽḳla) i druga 3 (nsg, mpl, fpl) isti 

(pŏsèkle, pŏsèkli, pŏsèklę). Ivšić (1936.) je za podjelu kajkavštine uzeo primjer radnog 

pridjeva iz ove skupine govora. 

e) 1 oblik (msg: bàvil), 2 (fsg, npl: bậvila, bậvila) i 3 (nsg, mpl, fpl: bàvile, bàvili, bàvilę) 

Kod prefigiranih glagola naglasak prelazi na neke prefikse (do, na, o, za) samo u msg. 

U npl glagolski pridjev većinom je oblikom jednak fsg: ona ję plậkala, ona su plậkala, 

ali se govori i oblik jednak fpl: Bilę su dẽca vùžgalę. Dẽca su jèlę mûrvę. 

Završetci glagolskog pridjeva trpnog msg: -an, -ận, -en, -et, -ět, -ît, -iệt, -ut: (dřban, 

dřbnen/ut, dận/dật, slận/slật, pậrnen/ut, pòžet, žět, ŏž÷jnen/et, brîven/brît, mîven/mît, 

plêven/pliệt, pŏvěnen/ut.) Najučestaliji završetci su -an (2571 ili 58%) i -en(842 ili 19%). 

Kod nekih supostoje dva završetka -n i -t. Neki su slični supinu ali različitog naglaska: 

supin je ž÷t, brìt, mìt a particip žět, brît, mît, ali pliệt je isti. 

Naglasak je većinom isti i na istom slogu u svih 6 oblika. Kod manjeg broja isti naglasak 

msg u ostalih duljih oblika se premješta za jedan slog naprijed: měten, metěna; pěčen, 

pečěna, plěten, pletěna. Tvori se od prijelaznih glagola a može imati osobine pravog 

pridjeva, neodreñeni, odreñeni vid i komparaciju, te glagolsko obilježje svršenosti i 

nesvršenosti: spěčen, spečěni, speč÷neši; plâčen, plậčan. 

Glagolski oblici na -či nisu prilozi nego glagolski pridjevi s rodovima, sklonidbom, a neki 

i odreñenim i neodreñenim likom, jer je prilog primio pridjevsku funkciju. Završetci su 

im na -ěči (7) ili -ụ̂či (7): dišěči, držěči, gleděči, seděči, stŏjěči, nŏsěči, vrtěči; dišụ̂či, 

gibụ̂či, kipụ̂či, mŏgụ̂či, nemŏgụ̂či, smrdụ̂či, žergụ̂či. 

Primjeri: dišěča rộžica, držěči zîḍ, vrtěča sriệda, gibụ̂či imiệtek, kipụ̂če mliệke, smrdụ̂či 

mậrtin.

47 

7. GLAGOLSKI PRILOG SADAŠNJI 

Postoji samo glagolski prilog sadašnji od nesvršenih glagola, a završava na -č, i to: 

na -ěč/eč (31): bečěč, bejžěč, čepěč, čkŏměč, drčěč, držěč, gleděč, negleděč, gŏrěč, 

hŏděč, h ŏtěč, nę h ŏtěč, klečěč, kričěč, letěč, ležěč, mislěč, nęmislěč, mučěč, puzěč, 

se-děč, skrivěč, spěč, sraměč, stŏjěč, viděč, vrtěč, žmirěč/žmîręč; blûḍeč, zậbeč; 

na -ụ̂č i -uč (29): berụ̂č, idụ̂č, jedụ̂č, kunụ̂č, mŏgụ̂č, predụ̂č, rekụ̂č, smejụ̂č; čậkajuč, 

driệmajuč, fûčkajuč, jậvčuč, jûčuč, kòpajuč, pîtajuč, plậčuč, pŏpiệvajuč; pŏslûšajuč, 

ròkčuč, skậčuč, skrîvajuč, spŏmînajuč, šèpčuč, vîčuč, zîbajuč, ziệšuč, ziệvajuč. 

Neki su i složeni s prijedlozima na i pŏ: 

(na gleděč, na stŏjěč, na žmirěč, na ležěč, pŏ čkŏměč). 

Mogući su i dubletne oblike sa završetkom -čki ili -čke: 

čkŏm÷čki/čke, lež÷čki/čke, sedèčki/čke, klečěčki/čke, skrivěčki/čke, stŏjěčki/čke, 

žmirěčki/čke i dr. 

NEPROMJENLJIVE VRSTE RIJEČI 

PRILOZI 

Neki prilozi oblikom i naglaskom jednaki su pridjevima neodreñenog lika srednjeg 

roda, a neki imaju i komparaciju i oblik uvećanice s prefiksom pre- (blĩzu, blìže/eše, 

preblĩzu; lêke, lèkše/lèže/lèžeše, prelêke; glìbŏke, glìble/je/pše, preglìbŏke) U tepanju 

djeci govore se i deminutivni oblici priloga: liệpe/liệpeke, vàne/vàneke, vùne/vùneke, 

nûṭre/nûṭrek/nûṭreke,v jûtre/v jûtreke, zùtra/zùtreka. 

Mjesni prilozi razlikuju se s obzirom na izricanje značenja prema pitanjima: 

a) dè/gdè: ôde, tù, tôtu, tàm, ònde, nègde, nìgde, sègde, drùgde, gòre, dòle, blîzu, 

dậlke, zgôra, zdôla, sriệdi, nûṭre, vàne/vûne, dòma, nàkle, nậpre, ŏdzậj, pộlek, priệk; 

b) kûḍ̣, ŏtkûḍ̣ i dòkuḍ: ŏvûḍ̣, tûḍ̣, ŏnûḍ̣, nèkuḍ, nìkuḍ, sàkuḍ/sèkuḍ, druguḍ, dûr, 

mîme, pŏpriệk, ŏkộl; ŏdŏvûḍ̣, ŏdŏnûḍ̣, ŏtûḍ̣, ŏdzgộr, ŏdzdộl, ŏdnậpre, ŏdzậj/ṇ̃, zblîzŏga, 

zdalêka/zdậlka, znûṭra, zvậna/zvûna, zdòma; dòtuḍ, dŏŏvûḍ̣, dŏŏnûḍ, dŏsèkuḍ; 

c) kàm: sìm, sìmaka, tàm, tàmaka, nèkam, nìkam, sàkam/sèkam, drugam, pròč, 

nậpre, nazậj/nazậṇ̃, gòre, dòle, nûṭer, vận/vùn, nàkel, dìmem/dimộm.

48 

Vremenski prilozi su na pitanja dà/kàḍ: ŏdôgda/ŏtkàḍ i dôgda/dŏkàḍ: 

věda/vězda/-sàḍ, dŏsàḍ, ŏtsàḍ, zasàḍ, tàḍ, ŏtàḍ, mậm, màjem, ŏdmậ/ôdma, 

skòrem, tãki, fùrt, naviệk, zmîrem, ŏdnaviệk, v÷č, ònda, nègda/negdậrek, 

nìgda/nigdậrek, sègda/segdậrek, v÷te, vộči, pŏpộldan, prèdi/priệ, màlepriệ, 

tôčka/tŏčkậj, bàš, pr̀ve, pòkle m , pậk, stòprv/stòprem, tèk/tèkar, zatiệm, ràne, kèsne, 

mejtiệm, diệs/dènes, dendènes, čěra, predèčera, priẹkpredèčera, zùtra, pòzutra, 

priẹkpòzutra, jûtre, večěr/věčer, pr÷dvečęr, snôčka, priẹksnôčka, lậni, pr÷klani, lètes, 

klètu. 

Načinski prilozi su na pitanja kàk: kàk da/kò da/kàj da, kàk da n÷, tàk, kàk tak, tàk tàk, 

ŏvàk, ŏnàk, nèkak, nìkak, sàkak/sèkak, kộme/kộmaj, jědva, j÷dvice, jenậk, îste, 

drùgač, êkstra, takàj, mòrti, nộpak, naglavèčki, pŏležìčki, pŏprêčki, ŏsŏvìčki, 

napòmet, napriệk, pŏpriệk, napŏpriệk, r÷dem, zvekšînŏ m , mìlem, pèšica, sìlem, 

vtrùc, znộva, žùrne, mûne, zabậḍ/zabạdŏve, sęjěne/sěne, jậke, fèst, fàjn, čìst/čîste m , 

zŏsiệm. 

Prilozi načina često su iz pridjeva: hûde, slàbe, mr̀ske, gřde, gûṣte, pràv/zapràv. 

Količinski prilozi na pitanje kùl i ke: tùl i ke, ŏvùl i ke, ŏnùl i ke, dòst i /dòsta, pr÷cek, pùṇe, 

čùde/čudậj, prěveč, sìgurne, màle, mâlke, mèjne, slàbe, premàle, mûčke, napộl, 

zvřjem, štrîjem, jòš, îšče, nìš. 

Uzročni i namjerni prilozi samo su 2 (zậkaj i zậte), ali se puno koriste. 

Prilozi na -cě (11): hŏtimcě, naglavcě, ŏsŏvcě, ŏtrescě, pŏsmikcě, pŏstrancě, 

premencě, preskŏkcě, napręskŏkcě, zmencě, nazmencě. 

Složeni prilozi s naglašena oba dijela ili samo prvim ili drugim dijelom: giệ/gòḍ/gòder 

su: čî -, čîji -, gdà -, gdè -, dòk -, kàj -, kàk -, kâkŏv -, kàm -, kî/kậ/kè -, kûḍ̣ -, kùl i ke -, 

štè -, těri/a/e -; kòje kûḍ̣, bîle kûḍ̣; kòje kàm, bîle kàm. 

Neki prilozi pojačavaju druge priloge, pridjeve i glagole dòsta/dòst i , čìst e , jậke, 

prěveč, čudậj: dòsta dậlke, dòst bẽʚdast, čìst sûva, čìste liệpa, jậke slâba, pràv, 

prěveč màle, prěveč jậk, bîle i h ję čudậj, štè znậ kàj ję pràv zapràv bĩle. 

Prilozi nàkle (na tlu), nàkel (na tlo), znãḳel/nàkla (s tla) su ostaci nestale riječi *klè 

(tlo). 

Osim glagolskih priloga sadašnjih (80) sa završecima -č/čke/čki česti su i

49 

sintagmatski priložni izričaji. čepěč/čep÷čki, čkŏměč/čkŏměčke/pŏčkộme/pŏčkŏměč/ 

pŏčkŏměčke/i, 

h ŏděč/ h ŏděčke, hŏtěč/ h ŏtimcě, klečěč/klečěčki, ležěč/lež÷čki/nalež÷čki, 

majũčke/malũčke; mučke/pŏmũčke, puzěč/puzěčke, seděč/sed÷čki, skrivěč/-věčke/-vèčki/ 

pŏskrivěč/-věčke/-vèčki, sraměč/sramèčki, stŏjěč/stŏjěčke/stŏj÷čki/nastŏjěč/nastŏjěčke/ 

nastŏj÷čki, žmirěč/žmirěčke. 

PRIJEDLOZI 

Cerski govor čuva bogatu šarolikost i punoću naglaska osobito u elegantnom i 

muzikalnom prislanjanju enklitika, kao što reče Badalić (1979.) za sličnu moslavačku 

kekavštinu. 

Prijedlozi imaju brojne izgovorne promjene glasova (samoglasnika i krajnjih zvučnih 

suglasnika) kao i mjesta i vrste naglaska. Kad se združe s ličnim, posvojnim i 

pokaznim zamjenicama moguće je najviše promjena pa i umetanja i gubljenja 

glasova. To su promjene zvučnih suglasnika d, z i ž, samoglasnika o u ŏ i ộ, a u ạ, 

e u ę, vrste i mjesta naglaska kao i gubljenje suglasnika ispred k, g, s, š, z, ž i te 

umetanje glasa j ispred krajnjeg d. 

Instrumentalni prijedlog z (s) i genitivni prijedlog z (iz i od) kao i krajnje z genitivnih 

prijedloga bez, brez, prez i akuzativnih čez, črez (kroz), vuz izgovaraju se pred 

različitim glasovima sljedeće riječi kao: z, s, š, ž a gube se ispred s, š, z, ž, ali se z 

može produžiti s nenaglašenim ŏ ispred s. 

a) Instrumentalno z: (z bîkem, z decộ, z diệmlŏ, z glîvŏ, z iglộ, z jõgnem, z l÷dem, z 

m÷dem, z nàmi, z òdojkem, z ràkijŏ, z vàmi, s fîgŏ, s hậmem, s kõlcem, s pķplem, s 

tộbŏ, s tķsem; š čŏvèkem, š čàvlem, š čậñŏ, š čęrjọ̀, ž nìm, ž nộ, ž nìmi; zŏ sèmi sę 

svậdi, nahìtil sę zŏ siệm, sînem, zậjcem, šậkŏ, žậbŏ. 

b) Genitivno z: z bîka, z decě, z glìvę, z ìglę, z jõgna, z l÷da, z m÷da, z nàs, z òdŏjka, 

z ràkiję; zŏ sè/siệ strận; s fìgę, s hậma, s kõlca, s pr̀pla, s t÷bę, s tr̀sa; š čŏvèka, š 

čàvla, š čàñę, š čriệšnę; ž n÷ga, ž ně, ž nî h , měkla ję sirka a stepậle šĩpka. 

c) krajnje z (b r es/pres kôjna, b r ez bîka, beš č÷ri, b r ÷ž nęga; č r es kôjna, č r ez bîka, češ 

čěle, č r ÷ž nęga, č r ěž nu; vus kôjna, vuz bîka, vuš čěr, vuž n÷ga/vùž nęga, vuž nụ̂. 

d) Prijedlozi koji završavaju samoglasnikom o, do, po, na, za, vu (osim pri) omogu-

50 

ćuju izgovor jn umjesto n u padežnim oblicima ličnih zamjenica 3. lica (ò jnem, dò 

jnęga, pò jne, nà jnem, zà jnim, vù jnem) 

e) Iza naglašenih prijedloga (nậ, zậ, pộ, vû; prî) možẹ se početni samoglasnik 

pokaznih zamjenica i izgubiti u govoru, a u muškom rodu i završni: na ovu/nậ ’vu, nậ 

’nu/nậ ’tu brẽzu; na ònaj/na ŏnàj/na òn/nậ ’ni/nậ ’n třn; 

f) Prijedlozi od, pod, pred, med i nad izgovaraju se ispred padežnih oblika zamjenica 

trećeg lica i posvojnih pridjeva koji počinju s n nastalom od nj na više načina u 

nenaglašenim i u nenaglašenim oblicima: ŏd ně, pŏd nìm, pręd něga, med nìmi, nad 

nìm; ŏjd nê, pŏjd nìm, prejd n÷ga, mejd/mej nìmi, najd nìm; òjd nę, pòjd nim, pr÷jd 

nęga, mèjd nę, nàjd nim; pộjd nu, prějd nu, 

g) Prijedlozi k, v i z ne izgovaraju se uz riječ koja počinje istim ili sličnim suglasnikom 

(ìdem Kàte, skôči vòdu, zvàdi zděnca, ìdem skup sînem) ili se ozvučuju (g žẽʚne, f ìžu 

pisani su k, v i z). 

Prijedlog k nema navezak a nego se udvostručuje, ozvučuje ili gubi: k kûmu, k grậdu, 

a v se može i produžiti s u: vu vòdu, vù sebe, vû tę, vû jnu. 

VEZNICI 

Riječ am je veznik i čestica. àm (jer, baš): Zẽmi si mãntlin, àm vàne mřzli vèter pûšę 

Nějdi sàḍ tàm, àm tę tàm niệ triệba. 

Pogodbeni veznik čè, àče, a čè govori se i noviji àk, àk o , a àk. 

Sastavni: i, nì, nìt nìt, nìti, pa, pak/pàk/pùk, tè (samo u ponavljanju: Jašì tę vrậg 

peklěni, tè tę jàši! Jašộj tę cũcek, tè tę jašộj!). 

Rastavni: ìl i , ìliti, àl i , àliti, àlpak. Vremenski: čiệm, dà, kàḍ, dòk/dŏk, priệ nèg. 

Uzročni: j÷l/j÷r, kaj, kàjti, nèg, nèk. 

Zaključni: zậte, ọnda. Dopusni: màkar, če i, ak i, če baš. 

Poredbeni: kak, kak da, kaj, nèg Niẽṃa nìš kàk i cìrkveni mìš. 

ČESTICE 

Neke se čestice upotrebljavaju kao stilističko-afektivno sredstvo: nigdậr, nigdậrek, 

nùṭrek, kûḍek, ŏtkûḍek, ôndek, ŏnûḍek, ŏvûḍek, segdậr/segdậrek, sìmarek,

51 

tàmarek, gòder/gòdek, tôtuk, tûḍek, věndek, nèk, 

Čestice poticanja d÷j, dějte, h àjda/ h àjd, nèk, nậj, nậjtę, su i naredbe odnosno zabrane. 

Upitna čestica li (češće l’) stoji samo iza klitičkih oblika pomoćnog glagola biti. 

Pitati se može i zamjenicom kàj i prezentom glagola ili samim glagolom. 

UZVICI 

Za domaće životinje: 

a) dozivanje bìsa, bìsa (nerasta), ts ts, c c (svinja na hranu), čù čû (peradi), lì, lî lîgo 

(pataka), ko, kô (kokoši), mìc, mìc (mačaka), nà, nà (psa i svinja), pì pî (pilića, purića 

a i peradi), pùr, pùr (purana), ùm nà, ùm nà (svinja), žù žû (gusaka); 

b) tjeranje cè, cê (peradi na sjed,

RIẸČNIK

NATUKNIČKI ČLANAK 

PISANJE POSEBNIH GLASOVA I NAGLASAKA 

1. Cerski govor ima 8 specifičnih glasova: 4 samoglasnika i 4 suglasnika i 7 zvučnih 

suglasnika koji se djelomično obezvučuju na kraju riječi razlikuju se od standardnih. Za 

te glasove nema u hrvatskoj abecedi odgovarajućih slova. Nestandardni (posebni, 

specifični) glasovi cerskog govora kojih nema u standardnom hrvatskom jeziku 4 su 

samoglasnika ovdje pisana: ę (otvoreno e), i (zatvoreno dugo e), (zatvoreno dugo 

a) i / (zatvoreno o pisano kao na mjestu glasa o odnosno kao na mjestu glasa 

u standardnog hrvatskog jezika) i 4 suglasnika, ovdje pisana č (glas izmeñu ć i č ali bliži 

glasu č), ñ (glas izmeñu ñ i dž ali bliži glasu dž), dz (zvučni parnjak glasa c) i zvučno 

v (parnjak bezvučnog f). Od standardnih se razlikuje i 7 zvučnih suglasnika koji se na 

kraju naglašenih riječi izgovaraju djelomično obezvučeni, a ovdje su pisani s 

podslovnom točkom (ḅ, ḍ, ṇ̃, g, ẓ, ẓ̌ i v). Suglasnik v ostvaruje se kao sonant samo 

ispred vokala, dok je zvučni parnjak fonema f ispred konsonanata. Zvučni suglasnik v 

pisan je iznimno s podslovnom točkom u djelomičnom obezvučenju na kraju riječi, a 

isto tako i punom obezvučenju u sredini riječi ispred bezvučnih glasova (c, č, k, s, š, t). 

Ostali zvučni suglasnici u sredini riječi ispred bezvučnih pisani su svojim parnjacima. 

Svih 11 slova s podslovnim (ạ, ę, iẹ, ọ/ụ, ḅ, ḍ, ṇ̃, g, ẓ, ẓ̌, v) i 1 slovo s nadslovnim 

znakom (ŏ) različito se izgovaraju od slova bez znakova. Kratko nenaglašeno o koje u 

cerskom govoru fonemski zamijenjeno s kratkim nenaglašenim u pisano je s 

nadslovnim znakom (ŏ) radi lakšeg razumijevanja, jer čini većinu svih kratkih 

nenaglašenih u glasova. Na otvorenoj ultimi (većinom srednji rod imenica, zamjenica 

i pridjeva) nenaglašeno o zamijenjeno je glasom e ili ę ali je tako i pisano, jer manje 

smeta razumijevanju. 

Slova razdvojena kosom crtom (/, u/ŏ) su jednakog izgovora. Radi lakšeg 

razumijevanja dva glasa jednaka izgovora pisana su dvojako (kratko nenaglašeno u 

kao ŏ ili u te otvoreni ọ kao ọ ili ụ). Glasovi i (dugo otvoreno e većinom na mjestu 

starog jata) i dz (zvučni parnjak glasa c, alofon glasa z ispred g) pisana su s dva slova.

56 

1.1. Slova samoglasnika i slogotvornika r na 5 prozodijskih položaja pisana su: 

Kratki nenaglašeni glasovi (6): a e i ŏ/u r ę 

Kratki naglašeni glasovi (8): à è ì ò ù ķ ÷ ò/ù 

Dugi nenaglašeni glasovi (10): ā ē ī ō ū ŕ ēʚ ʚ ʚʚ i / 

Dugosilazni naglašeni (10): â ê î ô û ř ě i /û 

Dugouzlazni naglašeni (10): ã ĩ õ ũ r ã ʚ i ʚ ʚʚ õ/ũ 

Samo 6 glasova (a, e, ę, i, u, r) ostvaruje se na svih 5 prozodijskih položaja. Glasova 

(o, ọ/ụ) nema u kratkom nenaglašenom slogu, a glasovi (ạ, iẹ) su uvijek dugog 

izgovora. Glasovi a, e i o rijetko se izgovaraju dugosilaznim naglaskom, a zamjenjuju 

ih ạ, iẹ, i ọ. Naglasak na glasu iẹ označen je na slovu e. Jednako se izgovaraju 

naglašeni ọ̀/ụ̀, ộ/ụ̂, ọ̃/ụ̃ i ọ/ụ prednaglasne duljine. Nenaglašeni glasovi ạ i iẹ uvijek su 

dugog izgovora, glas ọ/ụ ima iznimno nenaglašenu kračinu (neki prijedlozi!) a 

naglašena, je označena, pa je svaki ạ, iẹ, kao i ọ/ụ bez oznake akcenta duga izgovora. 

Zanaglasne duljine nema. 

1.2. Superskriptom su uvijek pisani u natuknicama glasovi (1 084) koji se mogu 

izgovarati ili ispustiti bez promjene značenja riječi. Najčešći su: j (415), h (243), I (117), 

v+v (63) a rjeñi d (48), l (24), e (21), g (18), a (17), m (15), b (15), r (15), k (15), u (10), 

n (8), š (8), ŏ (8), z (5), p (5) i dr. 

1.3. Supskriptom je pisan u primjerima govora samo glas h (436) kada se ne izgovara 

a bez njega je na kraju zamjeničkih enklitika (152) i h , ji h , ni h ) razumijevanje teško ili 

otežano kad je ispred r, l, n ( h rậst, h rạnìti, h làčę, pû h nuti). 

3.5. Ispušteni vokali (i, o) označeni su apostrofom u upitnoj čestici li i u enklitikama 

zamjenica uz prijedloge koji završavaju sa samoglasnikom (bì l’, nậ 'vŏga, zậ t’, pộ 'nu) 

ISTICANJE U NATUKNICI 

Natuknice u abecednom redu (i one navedene samo u članku cijele ili završetcima) 

pisane su masno, ostali tekst cerskog govora obično, tekst hrvatskog standarda 

kurzivom, a natuknice službenih naziva naselja i prezimena masno kurzivom. 

Nepostojano e imenica i pridjeva muškog roda u natuknicama pisano je masno 

kurzivom e, a glagolskog pridjeva radnog obično kurzivom e.

57 

Prefiks glagola natuknice odvojen prelomljenom okomitom crtom (¦) upućuje na veći 

broj oblika uz osnovni ili prefiksijski glagol čiji se prefiks navodi (do¦). Uz te primjere 

glagola navedeni su i svi prefiksi glagola iste osnove koji su u natuknicama (od,). 

KAKO JE SMANJEN BROJ NATUKNICA 

a) Riječi istog značenja koje se govore i gubljenjem jednog glasa navedene su u 

abecednom redu samo s tim glasom pisanim superskriptom. Najčešće su to glasovi 

a , h , j , v , v na početku odnosno i , j u sredini riječi. Riječi koje počinju samoglasnikom, 

a govore se fakultativno i s početnim h i j uvrštene su u abecednom redu pod h i j . 

b) Dublete u kojima je jedan ili više glasova zamijenjeno drugim glasom ili je nagla 

sak drugačiji navedene su uz prvu po abecednom redu natuknicu iza kose crte (/). 

c) Oblici imena su svi u natuknici umanjenice muškog roda na -ek i ženskog na -ica. 

d) Neki deminutivi i imenice ženskog roda te posvojni i gradivni pridjev navedeni su uz 

gramatičke odrednice ( dem., f , adj ) u obloj zagradi iza fleksijskih oblika. 

e) Prezime, posvojni pridjev i patronim prezimena udane žene navedeni su u obloj 

zagradi natuknice službenog oblika prezimena bez gramatičkih odrednica: Markas pr 

(Mrkậs, -ŏv, -ìca). Iza zagrade su podatci o broju nositelja uz kratice naziva sela 

kurzivom velikim slovom a, izvan područja uz nazive sela, uz kraticu LP (Leksik 

prezimena) broj svih nositelja prezimena 1948. god. u NRH, i uz kraticu E (Hrvatski 

enciklopedijski rječnik) broj nositelja 1991. godine u RH. 

f) Naziv naselja i naziv stanovnika, stanovnice i posvojni pridjev navedeni su u obloj 

zagradi natuknice službenog oblika Cerje top (Cẽṛ i je n Cẽṛec, Cẽṛčica, cẽṛski). 

Na kraju je iza kratice st broj stanovnika i u zagradi godina, obično 1857. i 1991. 

g) Glagolski pridjev (trpni i sadašnji); prilog sadašnji te glagolska imenica navedeni su 

u obloj zagradi uz glagol završetcima ili nastavcima (-an/en/-ut/et/st; -jne). 

h) Uvećanica pridjeva i priloga s prefiksom pre- navedena je u obloj zagradi iza njih, 

a kod pridjeva je nekad naveden i antonim iza oznake (ant). 

i) Neki nadimci i katastarski izgovorni toponimi navedeni su na kraju članka natuknice 

riječi od koje su nastali (uz kratice nad i top). 

j) Glagoli koji imaju i refleksivni oblik u istoj su natuknici pod posebnim brojem (2 - sę).

58 

k) Glagoli istog značenja s infinitivom na -či i -nuti u jednoj su natuknici 

(vr̀či/vřgnuti). 

l) Prilozi složeni s naglašenim ili nenaglašenim prijedlogom navedeni su u natuknici 

osnovnih u okrugloj zagradi (načàs). Popriloženi pridjevi su uz pridjev pod (2 adv). 

REDOSLIJED U NATUKNICI 

1. Natuknica odnosno rječnička osnovna jedimica. 

1.1. Iza natuknice gramatička je odrednica kraticom bez točke ( m f n ). Iza natuknice 

prezimena kratica je (pr, pr r) a iza imena naselja (top). 

Kod glagola s punijim brojem fleksijskih oblika (temeljnih) navode se prije zagrade svi 

prefiksi glagola kojima su primjer za oblike (do, na,). Kod 3879 prefigiranih glagola 

prefiksi su u natuknici odvojeni prelomljenom crtom od osnove temeljnog glagola, a 

kad je to abecedno prvi prefigirani glagol, njegov je prefiks naveden s prelomjenom 

crtom (dŏ¦). 

2. Kod 13 651 promjenljive riječi, nekih priloga i prijedloga iza gramatičke odrednice u 

obloj su zagradi izabrani fleksijski te izgovorni oblici riječi različitih naglasaka. Ti oblici 

unijeti su odreñenim redom bez oznake lica, broja, vremena. Označeni su završetcima, 

uključivši naglašeni samoglasnik ili samo nastavak kad je naglasak prethodnog 

pisanog oblika isti i na istom slogu, a cijeli kad je ispred naglaska samo jedan glas. 

Izmeñu dvojnih oblika je kosa crta. Gramatičke skupine odvojene su točkom zarezom. 

2.1. Imenice (Gsg, Isg, Gpl, Ipl, a Vsg kad je različit od Nsg i to samo kod pojedinih). 

U imenica muškog roda Ιa deklinacije Isg završava uvijek na -em a naglasak je jednak 

Gsg, pa nije označen. Tako je i većinom kod srednjeg roda Ιb deklinacije, a rjeñi 

naglašeni -ěm je označen. Isg imenica ženskog roda označen je samo kad se 

naglaskom razlikuje od Gsg. Uz nazive bilja, gljiva i nekih životinja kurzivom su u 

zagradi unijeti znanstveni nazivi. 

Kod nekih dvosložnih imenica, rodbinskih naziva, osobnih imena i imena domaćih 

životinja upisani su i oblici vokativa iza oznake V, a kod nekih imenica i ženski oblik iza 

oznake f, umanjenica iza dem i posvojni ili gradivni pridjev iza adj.

59 

2.2. Zamjenice (s sgN, sgG, D, I; ž sgN, sgG, D, I; m plN, s plN, ž plN, plG, D, I) 

Kod složenih zamjenica samo je m sgG. 

2.3. Pridjevi (odrNmsg, neodrNfsg, komp msg;; masno prefiks pre- pridjevne 

uvećanice). Kod pridjeva se navodi nastavak Nmsg odreñenog oblika, Nfsg 

neodreñenog oblika i komparativ Nmsg ako su različitog naglaska od prethodnog 

oblika. Pridjev je pisan u ženskom rodu kad drugih nema (nesěča, dôjna, zậmužna). 

2.4. Brojevi (sg, G m, n, D m; N f, G f, D f) 

2.5. Glagoli (supin; prezent 1sg, 3pl; imperativ 2sg, 2pl; pridjev radni msg, fsg, nsg; 

pridjev trpni msg, fsg; pridjev sadašnji, prilog sadašnji; glagolska imenica). Kod svih 

glagola navedeni su: supin, prez1sg, a masnim slovima pridjev trpni, pridjev sadašnji, 

prilog sadašnji i imenica (kad postoje). Veći broj naglašenih oblika kad su različiti 

naveden je samo kod temeljnih glagola. Kod drugih prefigiranih glagola navodi se i 

msg pridjeva radnog kad je naglašen prefiks (najčešće su to: do, na, nado, o). Ne 

navode se oblici imperativa kad je nastavak -j , jer je naglasak jednak prezentu. Kod 

bezličnih glagola su oblici prez3sg i pridjeva radnog Nsg. (vèdri sę; vedrìle sę). Sva tri 

sg oblika pridjeva radnog navedena su ako imaju različiti naglasak. Oblik nsg nije 

naveden ako je naglaskom jednak msg, a kad je jednak fsg, naveden je završetkom 

-le. Naglasak mpl i fpl uvijek je jednak nsg, a naglasak npl uvijek je jednak fsg. 

2.6. Prilozi (komp. oblik i prefiks uvećanice prekad postoji: glìbŏke -le/je/še; pre-). 

2.7. Prijedlozi (izgovorni oblici ovisni o mjestu naglaska i sljedećem glasu: òd, ŏḍ, òjd). 

2.8. Uz veznike, čestice i uzvike nema oblih zagrada. 

3. U 3 437 izlomljenih zagrada navedene su 4 372 istoznačnice i sličnoznačnice 

govora koje su i kao natuknice obrañene. Iza zagrade je nekad oznaka arh . 

4. Značenje riječi kurzivom. Tumačenje riječju hrvatskog standarda, nekad i opisno. 

Svako značenje višeznačnih riječi daje se pod posebnim brojem (1 2 3). 

5. U 2 366 uglatih zagrada navedena je riječ poznatog ili vjerojatnog porijekla uz kraticu 

jezika koji je izvor ili posrednik za neke usvojenice, antroponime, toponime i nadimke ili 

je samo slična oblikom cerskoj riječi. Za kajkavske govore posebno je zanimljiv odnos 

s mañarskim jezikom. Dolaskom Mañara na područje negdašnjeg Panonskog mora, 

mañarski jezik nalazi se u moru slavenskih kajkavskih jezika hrvatskog, slovenskog

60 

i slovačkog i uzima riječi njima i oni njemu. Faust Vrančić (1595.) u Rječniku 5 

najpoznatijih evropskih jezika navodi 293 «vocabula dalmatica qvae ungari sibi 

usurparunt». Nekoliko cerskih toponima je mañarskog porijekla (Běrek, Sigěčica, 

Cintòrŏm) a preko stare župne crkve "světŏga Jậnŏša" (sv. Ivana Evanñeliste) veći 

broj religioznih termina i krsnih imena ušao je u cerski govor posredstvom mañarskog 

jezika. Njemački jezik i njegovi dijalekti najveći su izvor ili posrednik za 1183 riječi ili 

svaku drugu usvojenicu (osobito termina seoskih obrtnika), mañarski za 475 ili svaku 

petu, latinski za 356 ili svaku šestu, talijanski i njegovi dijalekti za 222 ili svaku 

dvanaestu, turski za 178 ili svaku trinaestu, grčki za 139 ili svaku sedamnaestu, a 

francuski za 119 ili svaku dvadesetu. Iz engleskog jezika, danas najvećeg izvora tuñica 

u hrvatskom jeziku, u cerskom govoru samo je par riječi (šlìper, trájvan, svìter, glòt, 

flanèl), a tako i iz ruskog (škộlnik, dũrak, šiniệl, kùlak, trùdŏdan). Drugi jezici su rijetko 

izvor usvojenica. 

6. Naglašeni primjeri govora. To su često uzrečice, poslovice, običaji i vjerovanja. 

6.1. □ Frazemi (sintagmatski vezani izrazi) navedeni su prema redoslijedu glavnih riječi 

(imenica, pridjev, prilog, glagol, broj, zamjenica) jedamput uz primjer i značenje. 

6.2. ¤ Frazeološki izrazi organizirani kao rečenice (uzrečice, prispodobice) iza znaka 

četverokutne zvjezdice. Iza njih su ponekad u obloj zagradi tumačenja cerskim 

govorom, a bez zagrade standardom kurzivom. 

7. Iza primjera za pojedinu riječ kod 3 374 natuknica navedene su za usporedbu u 

vitičastim zagradama 6 489 riječi istog ili sličnog oblika i značenja uz kratice 60 izvora 

kajkavskih, čakavskih i drugih rječnika te djela nekih kajkavskih književnika i tekstova 

u časopisu KAJ (1967/2011). Te riječi pisane su hrvatskom abecedom bez posebnih 

slova, podslovnih i nadslovnih znakova i naglaska. 

8. Na kraju natuknice su toponimi (top) i nadimci (nad) nastali od riječi natuknice a iza 

njih može biti kratica oznake (početno slovo) za 12 sela stare crkvene župe Cerje i 

bivše općine Šašinovec: B(udenec), C(erje), D(renčec), G(lavničica), K(raljevec), 

L(aktec), O(brež), P(opovec), S(oblinec), Š(ašinovec), Ši(javrh) i Ž(erjavinec).

61 

KRATICE 

adj 

adjektiv, pridjev 

pat. 

patronim 

adv 

adverb, prilog 

part 

partikula, čestica 

ant 

antinom 

pej 

pejorativ 

arh 

arhaizam 

pf 

svršeni glagol 

augm 

augmentativ, uvećanica 

pj 

pjesma ili popijevka 

dem 

deminutiv, umanjenica 

pl 

plural, množina 

dj 

dječji 

pr 

prezime 

etn. 

etnik 

pr r 

prezime relikt 

f 

imenica ženskog roda 

pron 

pronomen, zamjenica 

fig 

figurativno, preneseno 

s 

srednji rod 

int 

interjekcija, uzvik, usklik 

st. 

broj stanovnika 

ipf 

nesvršeni glagol 

sg 

singular, jednina 

konj 

konjunktiv, veznik 

pl t 

plurale tantum 

m 

imenica muškog roda 

top 

toponim 

mat. 

matronim 

zan. 

po zanimanju 

n 

imenica srednjeg roda 

zb 

zbirna imenica 

num 

numerus, broj 

ž 

ženski ro 

nad. 

nadimak 

(Padeži su označeni: N, G, D, A, V, L i I, jezici uobičajenim kraticama, uz njemački nj. su i 

oznake dijalekata: aus, bav i šva, a uz talijanski tal. i dijalekti: ven, fur i tr) 

KRATICE IZVORA RIJEČI U VITIČASTIM ZAGRADAMA 

Ab. Abjanić (2003) Erotica croatica (1897-1930), Zagreb (83r)* 

Ad. Adamović (1774) Gospodarski pravilnik iz Erceg (1996) (17k) 

B. Belostenec (1740) Gazophilacyum (pretisak) (352k) 

Ba. Babić (2008) Studenački rječnik, Studenci (133št)

62 

Be. Gregurić (2004) Trunek spomenka i (2005) Drage živlejne, Bedekovčina (33k) 

Č. Turčić (2002) Prvi čokavski rječnik, Rijeka (63č) 

D. Pavešić, Magaš, Laloš (2006) Rječnik delničkoga govora, Rijeka (81k) 

Du. Perušić (1993) Rječnik čak.-kajk. govora dugoreškog kraja, Karlovac (319čk) 

ð. Maresić - Miholek (2011) Rječnik ñurñevečkoga govora, ðurñevac (354k) 

ðñ. Belović - Blažeka (2009) Rječnik govora svetoga ðurña, Zagreb (172k) 

ðe. Sabol (2004) Rječnik kajkavskih riječi ðelekovca i okolice (182k) 

Fi. Fišer (1976) Rječnik, u Antologija dječjeg kajkavskog pjesništva (15k) 

Fu. Funda, Željko (2004) Ljudeki, Varaždin (53k) 

G. Večenaj-Lončarić (1997) Rječnik Gole, Zagreb (624k) 

Gh. Gradišćanskohrvatsko-hrvatsko-nimški rječnik(1991) (142č) 

Gr. Lukežić-Zubčić (2007) Grobnički govor XX. stoljeća (150č) 

H. Habdelič (1670) Dikcionar, ili Reči Slovenske (pretisak 1989.) (103k) 

He. Houtzagers (1999) The Kajk. Dialect of Hidegseg (Hedešin) (38k) 

Hg. Vulić-Petrović (1999) Govor Hrv. Groba i Takač (2004) Rječnik Hr. Grob (112k) 

I. Hrg (1996) Ivanečki govor i rječnik (141k) 

Iz. Maresić (2008) Vizvarski govor u Mañarskoj (KAJ 4-5/2008) (12k) 

J. Jambrešić (1742) Lexicon Latinum (pretisak 1992.) (191k) 

Ja. Rožić (1907) Prigorje (Sv. Jana) ZNŽO sv.12 (62k) 

Jž. Blažeka (KAJ 4-5/2003), Govor Jalžabeta (3k) 

K. Jardas (1957) Kastavština Tumač manje poznatih riječi (49č) 

Ka. Kalinski (iz pjesama u KAJ i usmeno) (17k) 

Ke. Gregurić (KAJ 4-5/2003) Fonološke osobitosti govora mjesta Kelemen (24k) 

Kn. Krpan (1988) Od Karaša do Biferna i Krpan (1990) U Rekašu (8č) 

Ko. Kolar (1971) Sabrana djela Knjiga V. (80k) 

Kr. Kuzmanović (1972) Rječnik Balada Petrice Kerempuha M. Krleže (47k) 

L. Kotarski (1915) Lobor ZNŽO 20a i b, 21a i b (73k) 

M. Bartolić (1987) Rječnik (u Zvonar: Usm. nar. knjiž. Meñimurja, Čakovec) i 

Bartolić (2009) Rječnik (u Florijan Andrašec, Njivice) (108k)

63 

Mp. Blažeka (2005) Govor Praporčana (KAJ 3) (43k) 

Mt. Toma (1991) Popevka zemlji, Čakovec (32k) 

O. Mahulja (2006) Rječnik omišaljskoga govora (153č) 

P. Malnar (2002) Pamejnek Govor u čabarskom kraju, Čabar (138k) 

Pa. Pažur Božica (iz pjesama u KAJ) (3k) 

R. Mohorovičić (2001) Rječnik čakavskog govora Rukavca i bliže okolice (122č) 

S. Lang (1915) Samobor u ZNŽO i Žegarac Peharnik (2003) Mali rječnik (98k) 

Se. Maresić (1996) Rječnik govora Podravskih Sesveta (68k) 

Sk. Skok (1990) Rječnik u Ogerliči reči (18k) 

Sl. Jurančič (1985) Slovensko-hrvatskosrpski rječnik, Ljubljana (26s) 

St. Magner Jutronić (2006) Rječnik splitskog govora (35č) 

Š. Šimunović (2006) Braške riči, Supetar (25č) 

Še. Jakolić - Horvat Donjosutlanski govor i običaji (Šenkovec 2007) (88č) 

Šo. Hrvatski kajkavski pisci I i II priredila O. Šojat (1977) (15k) 

Šu. Šulek (1879) Jugoslavenski imenik bilja (53k) 

T. Šojat (1982): Turopoljski govori, Rječnik, HDZ knjiga 6. (120k) 

Te. Težak (1986) Rječnik (u Skok: Ogenj reči) (54k) 

Tr. Jajnčerova (1898) Trebarjevo ZNŽO sv. 3. (68k) 

V. Lipljin (2002) Rječnik varaždinskoga kajkavskog govora, Varaždin (966k) 

Vg. Jurišić (1973) Rječnik govora otoka Vrgade (54č) 

Vi. Herman (1973) Govor Virja, Filologija 7 (207k) 

Vo. Voltić (1803) Ričoslovnik (pretisak 1981) (25č) 

Vr. Vrančić (1595) Dictionarium quinque nob. Europae linguarum (pretisak) (25č) 

Z. Bjažić-Dean (2002) Rječnik zlarinskoga govora (71č) 

Ž. Sabljak (2001) Rječnik hrvatskoga žargona (116r) 

*Na kraju je broj navedenih riječi i slovo k kajkavski, 

č čakavski, š štokavski, r razni i s slovenski

64 

Napomena o transkripciji 

Glasovi posebnog izgovora pisani su sljedećim slovnim znakovima: 

Eʚ ʚʚ ʚ ę otvoreno e izgovara se izmeñu e i a ję, j÷n, pęrěju, sęjẽʚne, bēʚčàti, 

IẸ iẹ zatvoreno dugo e izgovara se izmeñu e i i diệkla, cviẽṭ, krampiẹròva, 

Ạ ạ zatvoreno dugo a glas izgovorom pomaknut prema o znậ, blạ̃gva, Zạgr÷ba, 

Ọ ọ = Ụ ụ zatvoreno o izgovara se izmeñu o i u (pisan ọ na mjestu glasa o ili 

ụ na mjestu standardnog u) òṇda, tụ̀ča, zộḅ, zûḅ̣, grõḅje, rũḳa, jọpcòva, nụč÷ta, 

Ŏ ŏ = U u izgovara se kratko nenaglašeno u a fonološka je zamjena nenaglašenog 

o ŏvãkŏv, gŏlŏmbàča, gŏvŏrìti, ŏd diệs dŏ zùtra, 

Č č glas izmeñu ć i č ali bliži glasu č, 

ð ñ glas izmeñu ñ i dž ali bliži glasu dž, 

Dz dz zvučni parnjak glasa c. 

Od standardnih suglasnika razlikuje se 7 zvučnih koji se na kraju naglašenih riječi kao 

i na kraju nenaglašenih ispred bezvučnih glasova sljedeće riječi izgovaraju djelomično 

obezvučeni a pisani su s podslovnom točkom: ḅ, ḍ, ṇ̃, g, ẓ, ẓ̌, a v i u sredini riječi 

umjesto bezvučnog f. 

Riječi koje počinju s H h ili J j fakultativno izgovaranim glasovima ispred 

samoglasnika unijete su pod H h ili J j superskriptom. 

Riječi s početnim kratkim nenaglašenim u nastalim fonološkom zamjenom glasa o 

unijete su pod Ŏ ŏ. 

Različit postanak takvog u kao i glasa ọ najviše otežava razumijevanje cerskoga 

govora jer čine 17% svih samoglasnika (svaki šesti). 

Ta 2 glasa istog izgovora pisana s 2 različita znaka Uu/Ŏŏ i Ọọ/Ụụ.

A a Ạ ạ 

a m glas a je najzastupljeniji glas i čini 20,32% 

samoglasnika a 10,03% svih glasova. 

ạ m glas ạ dugi zatvoreni samoglasnik koji čini 

5,43% svih 

a konj a S÷ga bụ̂ a nàs n÷ bu. Gòre ję vìsŏke 

a dòle trde. 

a part 1 upitno a A kàj tò mộj bràt sprậvla? 

A kàm vî trî ìdetẹ? A dè kûm? A kàm ìdeš, 

tî mạ̃ček? 

2 potvrdna rječca, baš A n÷, tò ję bìl 

nègda čõvek. 

3 odziv molim Mîške, dè si? À, tù sem. {O. 

a: izvoli!, molim! Z. an: ča si reka?, molin, 

Ba. a: reci, molim} 

aâ part ne, nije J÷ l’ 

buš i tî dòšel? Aâ, něm dòšel. J÷ li Mîške 

tù? Aâ, niệ ga tù. {ðe. Vg. ðñ. Ba. aa: ne} 

àče/a čè/a àk konj a ako [stsl. a šte] Čè 

dẽčke prẽʚjdę pŏd dugŏvàčŏ, bụ̂ põstal 

diệkla, a čè diệkla, bụ̂ pŏstậla dẽčke. 

{G. ðe. Vi. ače} 

Adamovec top (Jadànŏvec m /Jadànŏvce 

n -òvčan, -òvečica, -òvečki) selo 702 st. 

(1857) a 988 (1948) V Jadànŏvcu vu 

plemenitậškŏmu dvộru na Křče sę zròdil 

kàjkavski pèsnik Dràgutin Dŏmjànič. 

adlãṭuš m (-a, -ŏv) savjetnik, pouzdanik [lat. 

ad +latus: bok] Tòjnček mu ję adlãṭuš i b÷ž 

nęga nìš ne naprậvi. 

adût m (-ũta, -ûtŏv) najjača boja u kartaškim 

igrama, jaka karta [mañ. adu(tt)

àjmpuk 

66 

nîva hìža bĩla z rĩtkem pòkrita? Ajě. 

{Gh. aje; D. a je} 

àjmpuk m (-a, -ŏv) alat postolarski Àjmpuk ję 

gr̀bave šìle za privliệči kộžu. 

àjn cvàj adv brzo, hitro, u tren, odjednom 

[nj. ein zwei] Tò prậvi m÷šter naprậvi àjn 

cvàj {Z. ajn cvaj; St. ajnc-cvaj; P. ajns cvaj} 

àjnc m (-a, -ŏv) 1 hazardna kartaška igra 

[nj. eins: jedan] Kậrtali smę sę lùstik, dũrak, 

fẽrblin, àjnc i šnàps. 

2 zbroj u toj igri dvadeset i jedan Àjnc ję v 

rùḳa. 

àjnc â adj indekl izvrstan, najbolji Bòme ję 

Kàtica diệkla àjnc â. {ð. ajnc a} 

àjncati ipf (-at; -am; -ajne) kartati ajnc Znàli 

smę àjncati dŏ jùtra. {V. ejncati} 

à j ncug m (-a, -ŏv) muško odijelo 

[nj. Anzug] Kũpil si ję liẽʖpi àjncug. Nòsi gànc 

nõṿi àncug. {V. ancuk} 

àjnfučni/àjnfuk adj jednostruk [nj. einfach] 

Na hîže su dùplični ŏblòki a na štàle 

àjnfučni/àjnfuk. {D. ajnfok} 

ajnrìkati pf (-am; -ajne) arh stupiti u austrougarsku 

vojsku, unovačiti [nj. einrücken] 

Skùp smę ajnrìkali v p÷deset trějtu 

regim÷ntu. {Ž. ajnrikati; P. ajnrikat} 

àjt int < h ajda> uzvik za poticanje, hajde 

àjzibận m (-ãṇa, -ậnŏv) arh 

željeznica; vlak [nj. Eisenbahn] Priệk 

Krậlevca ŏḍ 1870. lèta vòjzi àjzibận. 

{Du. ðñ. ajziban; V. ejziban; Ko. ajzliban} 

àk ŏ konj ako Àk mèste čè gŏvòriju vìše 

mlàjši. Àk ję kõsa, jě i brûs. Àkŏ ję dèla jě 

i dậnŏv. {D. He. aku} 

¤ àkŏ Bộg dậ Dòšel bum àkŏ 

Bộg dậ. 

ãksa f (-ę, -i, -amî) os, osovina [lat. axis] 

Ãksa ŏplèna na kộle sę natèknę v 

pùškenicu glavìnę kŏtạ̃ča. {Gr. aks} 

àl/àla/àlaj int čuñenja i isticanja, baš, bože! 

[tur. Allah: bog] Àl tę bùṃ vũdril, če něš 

mĩren! Àla sę mụ̃či! Àlaj si pògŏdil kàk v rìt 

z nòsem! {R. Gr. ala; Vg. Ba. alaj} 

alật m (-ãṭa, -ậtŏv) 

1 oruñe, sprave, pribor za rad [tur. alat] 

Vlekĩčŏv alật ję drevěni bîk i vãḷci. 

¤ Prèz alãṭa niệ zanãṭa. Bez 

odgovarajućeg pribora ne može se ništa 

dobro obaviti. 

2 muško spolovilo Mậli dẽčke 

a vèliki alật. {Ab. muška i ženska sprava} 

alelũja int aleluja, pripjev, radostan uzvik; 

veselje [lat. allleluia

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

67 

à v uto 

dènek, čûvaj mẹ i õvu drậgu nŏčìcu. 

ànšlag m (-a, -ŏv) vlažni oblog bolesnika 

[nj. Umschlag] Dẽni mu mộkri ànšlag na 

glãṿu. {G. anšlok; ðe. anšlog, unšlag} 

Antolec pr (Jantõḷec, -ŏv, -ộlka) 

[

B b 

b m glas b (uključivo i ḅ) je zastupljen s 3,21% 

svih suglasnika 

bàba f (-ę, V bãbe/bābô; adj bậbin) 1 žena; 

ženin Dè vrậg n÷mrę nìkaj pòšlę bàbu. 

2 supruga; supruzin pj Bàba mụ̂ža pŏ puščîne 

pậsla. Bậbini šõci su zŏznàli dà su si 

švộgari. Mụ̂ẓ̌ sę z bậbinŏ rîtju spŏmĩnal. 

3 stara žena, starica; staričin Jẽʚnu laktiệčku 

bàbu su na stŏjěčke zakŏpàli? 

(Jậmari na stŏjěčke zakậpaju) 

4 baka; bakin Nektẽʚri mãjče 

velĩju bàba. {Hg. V. babo: bako} 5 fig brbljavac 

Òn ti ję prậva bàba. 6 dama u 

kartama Hìtil ję bàbu. ¤ bàba mu gàčę nòsi 

papučar je. tò sàka bàba znậ to je 

općepoznato; za čîję bàbę zdrậvje zašto 

bih, nema smisla 

bàbelnica/bậbnica f (-ę, -) rodilja, babinjača 

Bàbelnica ję rŏdîla na slàme pri pěče. 

Bậbnica sę ŏbậbila sãma. {M. ðe. Se. 

babelnica; P. babenca} 

bàbica f (-ę, bậbic) 1 dem bàba 

2 baka, bakica 3 mali nakovanj za klepanje 

(oštrenje tučenjem klepcem) kose, 

srpa, motike Na bàbice sę kl÷plę kõsa. 

{ðe. Gr. babica; Mp. bapčica} 

4 primalja Stàza Pemîca sę zvučîla za 

bàbicu. ¤ Dè ję pùṇe bậbic kìlave ję diẽʖte. 

5 navrtka, matica Tù ti falî bàbica. 

6 rub jame Čè ję gûṃḅ nad jậmicŏ kàḍ sę 

kộpča, velî sę dà ję na bàbice. 

7 dio drvenog tijeska Pritìsni bàbicu! 

Babīčkòva kộp f top C široki jarak u šumi 

[po nestalom prez. Babiček] 

Babić pr (Bàbič, -ŏv, -ka) Planina Gornja 

38, E14000 [

ʖʖ 

69 

bậlta 

[nj. bei Wache: pod stražom] Zàprli su ga 

v bãjbuk. {G. Ž. D. bajbuk; Ko. bajbok} 

Bàjdnak m (-a, -ŏv) 

Badnjak Na Bàjdnak sę kûva lànetina i 

pěčę pečenìca. {D. Bajdnak} 

bàjer/bàjur m (-a, -ŏv) bara, 

napušteni iskop zemlje ili šljunka pun vode 

[tur. bayir; nj. Weiher

ʚʚ 

bàlvan 

70 

bàlvan m (-a, -ŏv) 1 trupac, 

neobrañeno deblo [mañ. balvány; tur. i 

avar. balaban] Bàlvanę zlạ̃čiju šùmę. 

2 fig pej priglup čovjek, bukvan, glupan 

S tiệm bàlvanem niệ mòči na kràj zîti. 

bambàdava adv više nego badava, vrlo jeftino, 

nizašto [tur. bambedava] Tò sem dòbil 

izbìla bambàdava. {D. banbadaf} 

bận m (bãṇa, bậnŏv; adj bãṇŏv; adj bậnski) 

ban [mañ. bán; avar.

ʖʖ 

71 

bàtec/bàtek 

blậgu pũšča křv na vrậtu i na rẽʚpe. Sàke 

lète ję ìšel na barbiẽʖrejne. {Ja. berberiti} 

Bậrica f ime dem Bãṛa f (-ę, V Bãre/Bārô), 

Bàra, Bàrek, Bãṛeka, Barèna, Bậrič, 

Barĩčka, Barusîca, Barûska šireno kultom 

sv. Barbare zaštitnice od munje [lat. barbarus 

ʚʚ 

bãṭek 

72 

smę sę igràli z jelvìčŏvemi bàteki. 

3 batić na zidnom satu oblika češera 

Navĩni vùru z bàteci. 

bãṭek m (-a, -ŏv) dem bàt oklasak, orunjeni 

kukuruzni klip bez zrnja Stučěni i namòčeni 

bãṭki su dõbri za blậge h rạnìti. {Ta riječ ima 

u hrvatskim govorima preko 190 istoznačnica, 

a 45 ih počinje s bat-} 

batèrija f (-ę, -iệrij) džepna svjetiljka [fr. baterie] 

Sviệti z batèrijŏ. {Du. baterija} 

bàtina f (-ę, bãṭin) 1 štap Jèle 

na jèle mòrę, sàme da niẽʖsu bàtinę na 

bàtinę. D÷ver nòsi na bàtine làgvu vĩna. 

□ bìstrička - šarena drvena svirala Dẽčec 

ję dòbil bìstričku bàtinu. ¤ Pŏ tũñe rîte nì 

stộ bãṭin ne bŏlî. Vriẽʖden si bãṭin. 2 muško 

spolovilo Mậli bọ̃gec ìma vèliku bàtinu. 

{Ž. batina: veliko muško spolovilo; Ab. 

batina: kurac} 

bàtinica f (-ę, -; dem f batinĩčka -ę, -i) dem 

bàtina Zẽmi si kãḳvu bàtinicu, dà tę nědu 

cũcki. S kresničậrkami j÷n dẽčke z batinĩčkŏ 

hòjdi, dà i h nẽʚ bi cũcki a drùgi nòsi v 

kŏšãṛe jậjca kàj su dòbilę. 

bạtrìti ipf ŏ, z, (bậtrit; -im; bãṭri, -ètę; bậtril, 

-ìle; bậtren; bãṭrejne) bodriti, 

hrabriti, tješiti [mañ. bátorit: hrabriti; sokoliti] 

Triệba ga bạtrìti, kàḍ sę s÷ga bŏjî. Sàḍ 

mu ję triệba bãṭrejna. 

{G. Vi. batriti; Du. batrit} 

bãṭrŏviti ipf ŏ, (-it; -im; -i; -il; -en; -ejne) 

bodriti, ohrabrivati, tješiti [mañ. 

bátorit: hrabriti] Sì su ga bãṭrŏvili, a òn sę 

sěne bõjal. {ðñ. batroviti, V. batriveti} 

bàviti ipf dŏ, na, ŏ, ŏd, pre, pri, zadŏ, z, 

(bậvim, -iju/ę; bàvi; -il, bậvila; -lejne) 

1 trpjeti, podnositi Tò vìše n÷mrem bàviti. 

2 - sę zanimati se, raditi neki posao S 

pr÷lem i tkàlem su sę sàme žẽʚnę bàvilę. S 

cŏprìjami sę bậvi. 

baždạrìti ipf (-ãṛit; -im; -i, -ètę; -ãṛil, -ìle; 

-ậr j en; -ãṛejne) službeno utvrditi mjeru [tur. 

bacdar

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

73 

beglàjt 

2 adv pj Àlaj Ìva, br̀kŏvi ti črni, dèder si ję 

bečậrski zavrni. 

bēčàti ipf na, za, (-îm; bẽʚči, -ètę; bẽʚčal, -àle; 

bečěč; bẽʚ ʚčajne) 1 glasati se (kao govedo, 

ovca, koza, magarac) mukati, blejati, 

derati se Kãḳva kõza tàk bečî. Õsel pòčnę 

bēčàti: i a, i a! 

2 derati se plačući Diẽʖte ję ciệl dận bečî. 

{Vi. bečati; Du. bečat} 

b÷čiti ipf pŏlẹ, z, (b÷čim; běči, -ètę; b÷čil, 

běčila; běčejne) iskolačivati (oči), buljiti 

Běčila ję jòči nà jnega. {O. bečit} 

bedàča f (-ę, -ậčŏ, -) glupača I tî, bedàča, 

vèruješ kàj ti velî. {Kr. bedača} 

bedậk m (-ãḳa, -ậkŏv; dem m bedãčec 

-ẽca, -êcŏv; dem m bedàček; -a, -ŏv) 

 

glupan, budala; budalica, naivna budala 

[tur. vulg. bedaf: glupak

ʚʚ 

ʖʖ 

beglàjter 

74 

pratiti] Drãgič Šimậgin ję ĩgral v beglàjt s 

ciẽʖlem tiẽʖlem. {Še. beglajt} 

beglàjter m (-a, -ŏv) svirač u 

tamburu zvanu beglàjt [nj. Begleiter: 

pratilac] Beglàjter ìgra na beglàjt: Črni, 

biệli, pìkasti, črni, biệli, pìkasti! 

b÷k/b÷kane adv dj prljavo, dijete se 

upozorava da je nešto prljavo i da ne dira 

[mañ. beken: uprljati] Tò ję b÷k, tò ję 

b÷kane i pũsti tò. {L. V. ðñ. bek} 

Bèka f (-ę, V Bēkô, -ẽkŏ) ime krave 

b÷kan adj dj zamazan, prljav [mañ. beken: 

uprljati, zamazati] Det÷tu sę velî: rùḳicę su 

ti bèkanę. {V. bekini; Ž. bekino: prljavo; Gr. 

ba/bakina: To se ne smi dirat} 

b÷kati ipf (běkam; b÷kal, běkala; -ajne) 

mucati; zamuckivati [mañ. hebeg:mucati] 

Niệ dõbre zgŏvậrjal, nèg ję b÷kal. 

b÷kav adj (-àveši) mucav; brbljav B÷kavŏga 

nadgŏvŏrìti, š÷pavŏga nadḥŏdìti niệ mòči. 

{L. B. Kr. V. Še. bekav; Ja. bekav: ne more 

k, g, h izgovoriti} 

b÷kave adv mucavo B÷kave ję gŏvòrila. 

b÷kavec m (-a, -ŏv; f b÷kavka) mucavac Z 

b÷kavcem sę t÷ške spŏmīnàti. Vuz Dràgu 

b÷kavku niệ mòči dọ̃jti dŏ riệči.{B. bekavec: 

berbotlivec, ki prez reda, i razloga 

vnogo govori; S. bekavec; Fu. bekljavec} 

Bekec pr (Běkec, -ŏv, -čîca) [nad. od bekav, 

mucav; mañ. beken: zamazati; bekac: 

govnovalj] Š14, Okešinec 6; Beke LP45 

bẽʚ ʚkeš m (-a, -ŏv) vrsta kožnatog kaputa 

[mañ. békeš: miran] Bẽʚkeš ję ĩmel mìcu 

òkŏl vrậta i rukậvŏv. Kàḍ sę mộj (mụ̂ẓ̌) 

žẽʚnil, òṇda sę n÷mu v Zạgr÷be dèlal bẽʚkeš 

i h làčę. {G. bekeš: starinski kožni kaput s 

ovčjim krznom: Gh. bekeš: kaputić; V. 

bekeš: pohaban kožni kaput; Ž. bekeš: 

krzneni kaput} 

b÷knuti pf štr, za, (běknem; b÷kni; -ul, 

běknula) progovoriti, pisnuti, izustiti riječ 

Niệ nì b÷knul. {G. beknuti; Ko. beknuti: 

jedva nešto prozboriti} 

b÷kŏvina f (-ę, -) uzgajana žuta vrba, bekva 

(Salix viminalis) Šìbami b÷kŏvinę sę vẽʚžę 

třsje. Na dộlne glavìca třsja rậstę b÷kŏvina. 

{B. T. bekovina} 

Bèla f (-ę, V Bēlô) ime bijele prasice Jòj si ga 

m÷ne, Bèla sę prasî i zlẽʚgla ję v÷č šesnàjst 

i jòš ìdeju! 

belagònija f (-ę, -ộnij) uzgajano cvijeće 

pelargonija, žaravac (Pelargonium sp.) 

Liệpe su sę rascvèlę belagòniję. 

{V. belagonija; G. belegonija} 

belạ̃jnek m (-a, -ậjnkŏv) bjelanjak V jãjcu ję 

belạ̃jnek i žutạ̃jnek. 

Belàva f (-ę, -ậvŏ, -; dem f Biẽʖ ʖleka -ę, -ŏ) 

ime bijele krave Biẽʖlę kràvę ję ìme Belàva 

ìli Biẽʖleka, prasìce Bèla a kŏbìle Biẽʖlka. 

belcậti adj sasvim bijeli Rùḅačę 

su biẽʖle belcậtę. 

Bẽlec m (-a, -ŏv) 1 ime konja, 

bijelac Tụ̂ slùškinu ję dậl dèti v nõṿi sûḍič 

vù kem su bĩli làket dụ̂gi čàvli zàbiti i s÷dem 

bẽlcŏv zaprẽʚgel i tèral pŏ pòlu, dà sę 

mŏrîla. 

2 plavokosi čovjek, blondinac Bẽlec sę 

velî ŏnòmu kî ìma žũṭę (biẽʖlę) lậsi. 

3 nad Bẽlec ję z rîtjŏ s prdẽcem nav÷čer ẓ 

pòstelę gạ̃šal lậmpu na patròliju bròj 5. 

belìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 voćne sorte bijela 

(svijetložuta) ploda (šljive, trešnje, murve) 

Belìca ję fẽʚla biẽʖle slîv, čriệšen i mũrvi. Ŏd 

belîc slîv ję slãba ràkija. 

2 vrsta riječne ribe, 

podust (Chondrostoma nassus; Leucaspius 

delineatus) Rîḅ belîc ję znàle bìti v 

Kàšinskem pŏtộku. 

belîč m (-ĩča, -îčŏv) bjelitelj, skidač kore 

Belĩči su ŏbiẹlìli 10 miệr kõḷija. 

belìčina f (-ę, -îčin) bjelica, 

pepeljuša, podzol, tlo pepeljaste boje 

Cěrskę z÷mlę su črinkŏvậtę belìčinę tẽʚrę 

dõbre rŏdîju sàme če ciẽʖle lète (sàki drùgi 

dận) dèẓ̌ṇ̃ curî. 

belĩna f (-ę, -în) 1 bjelina Priệk nòči ję sniệg 

zãpal i v jûtre ję bĩle sę v belĩne. 

2 bijele haljine Mlãḍenka ìdę v belĩne na 

viẽʖjnčajne. 

3 sorta bijelog grožña V třsju ìmam vìše 

fěl belĩnę nèg črnĩnę. {Šu. Se. Vi. belina} 

b÷liti sę ipf z, raskŏ, (b÷lim; běli, -ètę, bělil, 

b÷lila, -le; b÷lejne) 1 beljiti se, duriti se 

pokazujući jezik Kàj sę b÷liš? 

2 fig plakati Mậm sę b÷li i dŏbî kàj hòčę. 

bèlkast adj (-i/ậsti; -àsta/ậsta) bjeličast I

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

75 

bezèc 

mustạ̃či su mu bèlkasti. 

Belovar top (Belŏvậr m -ãṛec, -ậrka, 

-ậrski) selo 54 st. (1857) a 296 (1991) 

[mañ. var

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

bezeciệrati 

76 

bezeciệrati pf (-at; -am; -an; -ajne) 

rezervirati, zauzeti, osigurati [nj. 

besetzen] Tò mèste ję bezeciệrane. 

{Ž. bezecirati} 

bezècuvati pf (-jem; -an; -ajne) 

zauzeti, osigurati [nj. besetzen] 

Bezècuj mi mèste kr÷j sębę! 

bezveznậk m (-ãḳa, -ậkŏv) neznalica, 

bezveznjak S tiệm bezveznãḳem sì buš 

slàbe pŏmògel. 

bezviẽʖ ʖrec m (-a, -ŏv) bezvjerac; nevjernik 

Šìmun Stublìčŏv ję bìl bezviẽʖrec i niệ štèl 

šplęjnậtŏga bòga (krîžeca) kûšnuti. 

bìber m (-a, -ŏv) vrsta zaobljenog crijepa [nj. 

Biberschwanz: dabrov rep; bibercrijep] 

Vekšĩna hîẓ̌ ję pòkrita z bìber čriẽʖpem a 

màle tẽʚra s fộlcanem. 

Bìblija f (-ę, -ŏ) Biblija, Sveto 

pismo Stậri Ìvek ję pripŏviẽʖdal prìčę z 

Bìbliję. Stàr kàk Bìblija. 

bĩcke m (-a, -ŏv/ộv; dem m bìsek -a, -ŏv; adj 

bĩckŏv, -òva) nerast; nerastić 

[nj. Beiss] Nigdậr niệ sèm svînam kàk ję 

bĩcku. Bĩcke sę prìvčil na jậšejne. Mậli 

bĩcke ję bìsek. {I. bicke; Du. T. V. bicko} 

bickětina f (-ę, -) nerastovo meso Smrdî kàj 

bickětina i měse ŏd prãsca. 

bickŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) pripustnina za nerasta 

Za pripũščajne bìcka na prasìcu kậ 

sę pụ̃ja (bũca) plậča sę bickŏvìna. 

bìč m (bĩča, bîčŏv, -i/mî; dem m bìček) 

bič Škrlec sę spũšča k 

zẽʚmle i pŏpiẽʖva: štî, štî, bìč mi õpal! Ìma 

bìčeka. ¤ Dŏk ję h ìča, dr̀ẓ̌ sę bìča. 

bičãḷe n (-a, -ậl, -i; dem n bičãḷce -a, -ãḷec) 

bičalje, bičalo, držak biča Za bičãḷe sę 

jesenîca raskòli na 8 ìli 12 šîḅ kě sę pletụ̂. 

Bičãḷe ję najbòlše ŏd žìlave bŏrộvicę, 

bĩčka f (-ę, -i; dem f bìčica/bĩčkica -ę, -îc) 

resa na rubu muških gaća Zablàtil sem si 

bĩčkę na gàča. Bìčicę na gàča si si zvãḷal. 

bîčkati ipf ŏ, (-at; -am; -an; -ajne) praviti 

rese (bičke), opšivati gaće resama 

Gačelnìcę su dòle bîčkanę. 

bìčuvati ipf (-at; -jem; -uj; -an; -ajne) bičevati 

Světa Kàta šîbŏ šìbuvana, bĩčem 

bìčuvana. Žẽʚna mụ̂ža bìčuvala. 

bīdèti ipf (bidî; -èle ję) hladiti, strujiti Pŏ nõga 

mi ję bīdèle ŏd vrật. 

biẽʖ ʖba f (-ę, -i/biệḅ; dem f biẽʖ ʖbica) 1 novoroñenče 

Ìma z biẽʖbŏ pùṇe brìgę. Spî kak 

biẽʖba. 2 lutka Z biẽʖbŏ sę ìgra kàk mậla 

diẽʖklica. Biẽʖba ję i kukurîzni zàperek z 

lasmî. {V. Du. beba, G. bapka} 

biẹ j žàti ipf dŏ, na, ŏd, pre, raz, (bejžîm; 

bêjži/bêjẓ̌, -ètę/bêjštę; biệjžal, -àle; be j žěč; 

biẽʖ ʖjžajne) bježati Bejžî kàk 

stěkli. Bẽjži òn, kàj ję gòḍ mògel. Priệ sę 

r÷kle: bèjštę diệklę, ìdu dẽčki, a sàḍ sę 

velî: bèjštę dẽčki, ìdu diệklę. I jèl ję be j žěč 

na põsel. ¤ Dè zûḅ̣ bŏlî – tù jẽʚzik bejžî. 

biệl adj (biệli; bèleši; pre-) bijel Mèsečina 

kàk biệli dận. Sniệg ję prebiệli i niệ mòči vù 

jnega glēdèti. ¤ Biệl ję kàk vràna pŏd 

kòlenem. 

biệl f (bèli, biệlju/beljụ̂, biệli, belmî) bijel, 

bjeljika, bijeli sloj drveta izmeñu kore i srži 

Hrậst c÷r ìma vèliku biệl. Ŏd bèli c÷ra su 

fĩnę lûči. {I. biel} □ křka - bijela sorta 

grožña, krhka bjelina Křkę biệli ìmam v 

Lîševe a dõbra ję za zŏbàti. 

biẽʖ ʖlčica f (-ę, biẽʖlčic) 1 

vrsta ribe (Leucaspius delineatus) V kàšinskem 

pŏtộku ję bĩle biẽʖlčic rîḅ. 

2 šumarica bijela (Anemone nemorosa) 

Z biẽʖlčicŏ su si dẽčki nògę màzali da 

dŏbĩju mehũrę i nẽʚjdeju v ràt. 

biẽʖ ʖlek m (-a, biẽʖlkŏv) bjeloočnica V jòku ję 

biẽʖlek i diẽʖklica, a nà jnem mìga i òber 

mìgę òbrva. ¤ Biẽʖlek gledî. Jòči ję na 

biẽʖlek ŏbrnul. Izvrnuo je oči na bjeloočnice. 

{B. bel oka; Ja. belkom gledal} 

biẹlèti sę ipf pŏ, (belî sę; -èle sę) bijeliti se 

Dà vrậg najbòle strãṿu? (Kàḍ třn i glòg 

cvẽtę. Jậke sę belî pàk mîsli dà ję cĩrkva) 

Gũṣkę su sę na ledìne biẹlèlę. 

biẹlìti ipf na, ŏ, pŏ, raz, za, (biẽʖlit; biẽʖlim; -i, 

-ètę; biẽʖlil, -ìle; biệlen; biẽʖ ʖlejne) 1 bijeliti, 

činiti bijelim, vapniti Hìža i sadŏvjě sę biẽʖli 

z vạ̃pnem. 

2 ljuštiti, odrezivati; guliti koru s kolca, 

krumpira, jabuke Kõḷije sę biẽʖli s kŏsiẽʖrem, 

a krampiệr biẽʖlimę z nõžem, švạ̃pcem ìli s 

kustûrŏ. {T. beliti} 

biệlka f (-ę, -i) 1 vrsta 

potočne ribe (Leucaspius delineatus)

ʖʖ 

ʖʖ 

77 

pripustnina bika, pristojba za pripust bika 

Niẽʖsi jòš plàtil bikŏvìnu. 

bĩkŏvski adj bikovski Ìma bĩkŏvski vrật i 

sàme mu falî bīkòva glãṿa. 

bìks m (-a, -ŏv) laštilo, mast za cipele 

[nj. Wichs] Ŏd bìksa smę si napràvili 

mustạ̃čę za prẽʚtstavu. {D. Vi. biks} 

biksàti ipf na, z, (bĩksat; bìksam/šem; -ši, 

-ètę; bĩksal, bìksala, -àle; bìksan; -ajne) 

1 laštiti cipele [nj. wichsen] Bìkše cìpelę. 

[nj. wichsen] 

2 grditi, koriti Õtec ga bìkšę, àl ga sę nìš 

ne prîma. 

bĩla n pl t (bîl, bĩli; dem n pl t bîlca, bĩlec, 

bîlci) dio tkalačkog stana Z bĩli i z br̀dem sę 

nabîjaju nîti vũṭka v nîti ŏsnõṿę i na rạzbòju 

tkě plãṭne. Br̀de na rạzbòju ìma dvõja bîlca 

a čẽʚž nę su navòñenę nîti. {Du. bilo} 

bìleg m (-a, -ŏv) pristojbena markica [mañ. 

bélyeg] Mộraš kūpìti i bìlegę. 

bilèžiti ipf za, (-èžit; -iệžim; -èži; -il, -iệžila; 

-en; -ejne) zapisivati Bilèžil sem s÷ kàj 

sem kũpil i pròdal v knìgu. 

bìlmeẓ m (-a, -ŏv) glupan, 

neznalica [tur. bilmez] S tiệm bìlmezem si 

něš nìš pŏmògel. {Ba. bilmez} 

bìrati ipf na, ŏ, pŏ, pre, pri, spre, z, zŏ, (-at; 

bîram; bìral, bîrala; -an; -ajne) birati, 

izbirati Nậj nìš bìrati, nèg jèṇ̃ ŏd kràja. 

Bîrajtę si gŏspŏdãṛa teròga hòčetę! 

bîrŏš m (-a, -ŏv) volar, marofski sluga [mañ. 

biros: govedar] Bîrŏši su na màrŏfe z võḷi 

jòrali. {V. biroš; H. G. Hg. biruš} 

bìsa int dozivanje nerasta Bìseka (bĩcka) sę 

k s÷be dŏzậva: bìsa, bìsa, a vìčit prasìcu 

zõvę: ùnta, ùnta, bìsa! 

bisàgę f pl t (-ậg, -àgami) dvanjke, dvostruka 

torba, koja se nosi preko ramena 

[vental. bisacca

ìster 

78 

sta: konja tjera naprijed i lijevo; Še. bista: 

kreni; bista hot: u lijevo} 

bìster adj (bîstri; -a, bìstreši; pre-) bistar Niệ 

nì òn nìš bìstreši ŏd ně. 

bìstrica f (-ę, bĩstric) 1 najraširenija domaća 

sorta plavih šljiva Za ràkiju ję najbòlša 

slìva bìstrica i zậte ję najvìše ìma. 

2 Bìstrica f proštenište Marija Bistrica 

Cěrska fàra ję priệ ìšla na Vèliku Mèšu s 

preš÷cijŏ na Bìstricu. 

Bistričãṇec m (-a, -ậncŏv) 1 stanovnik ili 

hodočasnik prošteništa Marija Bistrica 

Bistričãṇcę su làzinska dẽca čèkala z vŏdộ 

i dŏbîvala kŏlạ̃čę. 

bìstrički adj bistrički, iz Marije Bistrice 

Bìstričku cĩrkvu naviệk pŏprậvlaju. 

bìškup m (-a, -ŏv) 1 biskup [nj. Bischof

79 

bl÷bnuti 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

blējàti 

80 

blējàti ipf za, (-îm; -ẽʚji, -ètę; -ẽʚjal, -àle; 

-ẽʚ ʚjajne) buljiti, zuriti Kàj blejîš kàk 

bîk v biẽʖla vrậta? 

bl÷sav adj (-àveši) blentav, priglup 

Diệlaš sę ìli si izbìla bl÷sav? 

bl÷savec m (-a, -ŏv; f bl÷savka) blentavac, 

priglup čovjek S tiệm bl÷savcem sę niệ 

mòči nìš dŏgŏvŏrìti. Mòrti niệ bl÷savka, 

mòrti sę sàme diệla. 

b lesīkàti/ b lisīkàti sę ipf (-ĩčę sę; -àle sę; 

-ĩkajne) bljeskati, sijevati munje Jậke sę 

pòčele blisīkàti. Lesîčę sę i striẽʖlę pụ̂caju. 

Světi Ìlija striẹlàmi pụ̂ca i dà znậ dà mu ję 

gŏdŏvnộ bi tàk pụ̂cal dà bi sę lisīkàle, 

gŕmèle, zẽʚmla trěsla i něbe rùšale. {Kr. 

blisikati; J. Sk. lisikati} 

b lesīknùṭi/ b lisīknùṭi sę pf (-ĩknę sę; -ùḷe sę) 

bljesnuti, sjevnuti, zasvijetliti Najpriệ sę 

blisĩknę a òṇda grmî. Lisīknùḷe sę i vìdel ję 

da na slàme v štậgle Jàjnke ležî na Jậnice. 

{He. lesiknut} 

b leskàti/ b liskàti ipf za, (-èskam; -ẽskal, -èskala, 

-àle; -èskan; -ajne) 1 bljeskati, 

sijevati Špl÷j na cìrkvenem tũrme blèska. 

2 - sę bljeskati se Blèska sę kàk dẽska, 

žîve niệ a trãṿu jiệ? (Kõsa) 

blěsti ipf (-ẽʚdem, -ẽʚju/ụ̂; -ẽʚdi, -ètę; -ẽʚdel/ěl, 

-èle) buncati, Blẽʚdę kò da mu sę 

pŏmiẹšàle. {I. blesti} 

blēščàti ipf (-îm, -ĩju; -ẽʚšči, -ètę; -ẽʚščal, -àle; 

-ẽʚ ʚščajne) 1 bliještati, sjajiti Tàk ję v÷dre 

da zviẽʖzdę bleščĩju. 

2 - sę sjajiti se Bleščî špl÷j na tũrme. 

bliẹdèti ipf pŏ, pre, (-iệdem; -iệdi, -ètę; 

-iẽʖdel, -èle; -iẽʖ ʖdejne) blijedjeti S÷ vìše 

bliệdę i zgledî betẽʚžne. 

blìnt adv ništa, prazno, [nj. blind] Sę tò ję 

blìnt. □ na - naslijepo, nasumce Nậj pụ̂cati 

na blìnt. {V. blint; Du. na blint} 

bliskàti/blīščàti ipf (-ìskam/čem; -aj/ìšči, 

-ètę; -îskal, -ìskala, -àle; -ìskajne) 1 bljeskati, 

svjetlucati Blìska mi zrcàlem v jòči. 

2 - sę bljeskati se Blìska sę a mòrti bu i 

dẽžña. 

blìsnuti pf (-ìsnem; -i, -÷tę; -ìsnul; -ut) bljesnuti, 

sijevnuti Blìsnul mì ję z bat÷rijŏ v 

jòči. 

blìzek adj (blîska; blìžeši) blizak Pòzvali su 

sàme blìžešu ròdbinu na gòsti. 

blĩzu adv (-ìže; pre-) 1 u blizini Cĩrkva mu ję 

blĩzu i naviệk zamudî k mèše. Dè ję kậčin 

pastîr, tù ję blĩzu kàča. ¤ Štè ję blìže jõgnu 

– bòle sę griệję. Kàj ję bĩle dalẽʚke, dòšle ję 

blĩzu. (Bụ̂ mriệti) 

2 gotovo, skoro Ìma blĩzu òsemdeset liệt. 

bližĩna f (-ę, -în) blizina Òjdi sìm blìže, z 

bližĩnę sę bòle vîdi. 

blộmba f (-ę, -i) 1 komadić olova ili lima 

kojim se pečate predmeti, plomba 

[nj. Plombe

81 

bŏgŏviệtni 

Boc pr (Bộc -ŏv, -ŏvka) [nad. od bosti] G1 

LP157 slično Boček LP46 

bòca f (-ę, bộcŏ, -; dem f bòcica -ę, bọ̃cic; 

dem f bòcka -ę, bộckŏ, -i; dem f bòckica 

-ę, bộckic) batak, batačić [vental. bozza] 

Najràjši jiệ bòcu ŏd žìvadi. I jậ bi najràjši 

bòcicu põjel. M÷ne ŏstàvetę bòcku. Pŏjiệla 

ję sàme jẽʚnu mậlu bòckicu. {Ž. boca; ð. Vi. 

bocka} 

Boček pr (Bòček, -ŏv, -ica) 1 [nad.] Kašina 

12, LP46 Bòček ję na j÷n kràj plẽʚče nõsil i 

na prŏščějne ję pụ̀cal z mužãṛa. 

2 Bòček m nad 

bộḍ m (bòda, -ŏv) ubod, način vezenja 

Našvậva z riẽʖtkem bòdem. 

bõdec m (-a, -ŏv) bolno 

probadanje, upala porebrice Ìmam bõdec i 

prebậda mę pŏd rẽʚbri. {H. B. J. Vi. bodec; 

Ab. bodec: kurac} 

Bộg m (Bòga, bộgŏv/ộv; adj bògŏv) Bog; 

bog Bẽʚrę kùlike mu Bộg dậ, a prěša kùlike 

hòčę. Držî sę kàk lìpŏv bộg. Fàlem Bộg! 

Nàsuvekę Bộg, fãḷę vriẽʖden! Bộg blagŏslõṿi! 

Pozdrav pri jelu. Bộg d÷j, (sàki dận, 

sàke jutre) Odgovori na pozdrave Dòber 

dận! Dõbre jùtre! Bộg d÷j sr÷ču! Pozdrav 

pri ulazu u štalu. Bộg mộj! Bòže mộj! N÷ 

daj Bộg gòrje! I bòga bì vù jnem mòril, dà 

sem ga vlòvil. ¤ Priệl ję bòga za brậdu ima 

veliku korist; Živî kak mậli bộg lagodno živi 

Tàm dè Bộg r÷kel làku nộč vukojebina, 

siromašan zabačen kraj; Bộg bùḍi s tộbŏ! 

Što je s tobom? Bộg tę vesẽʚli! sve je u 

redu; Bộg i bògme, zaìstinu zaista baš, 

sasvim sigurno Bộg i bògme sem vìdel 

vûḳa na svě jòči. Bộg Ìsus! odlično 

bộg tę pĩtaj adv bogtepitaj, bogzna Bộg tę 

pĩtaj òtkuḍ sę tè sìm dŏvliệkel. 

bõgat adj (-ậti; -àta; pre-) bogat Bŏgàtešę i 

preštimànešę diệklę i snèję su nŏsìlę i 

rûbačę na četĩri i pět pộl. Nasnụbìli su 

bŏgậtu diệklu. Vrậg ìdę naviệk na v÷kši 

kùp sràt. (Bŏgậti ìmaju i sr÷ču). 

bŏgatậš m (ạ̃ša, -ậšŏv) bogataš Prì nas niệ 

bĩle pùṇe bŏgatậšŏv. 

bŏgậtstve n (-a, -ŏv) bogatstvo Zabậḍ mu 

s÷ bŏgậtstve kàḍ pòmeti niẽʖma. 

bŏgatûn/bŏgậtuš m (-a, -ŏṿ) jako bogat 

čovjek V Šàšinŏvce ję bĩle pậr bŏgatûnŏv 

(bŏgậtušŏv). {B. bogatuš} 

bọ̃gec m (bõḳca, bộkcŏv; dem m bõkčec 

-ẽca, -ŏv; dem m bòkček -a, -ŏv; adj 

bõḳcŏv -òva) prosjak, bijednik; siromašak, 

sirotan Na bõḳca i cũcki lạ̃jaju. 

□ - bìstrički prosjak na 

bistričkom proštenju, najbijedniji prosjak 

Bọ̃gec bìstrički sę velî vèlikŏmu bõḳcu. 

Zgledîš kàk bọ̃gec bìstrički. Bõkčec mộj 

mậli, kàj buš tî sàḍ! Bòkček mộra îti prõsit. 

¤ Mậli bọ̃gec ìma vèliku bàtinu. 

{V. Vi. bogec} 

Bògek m (-a, -ŏv) 1 dem Bộg D÷j drạ̃gi 

Bògek, da bi tàk fĩne vĩne ròdile na sàkem 

trǹeku i gr̀meku i dà bi kùpica bĩla šìrŏka 

kàk jambriẽʖla i vìsŏka kàk telegràf štậjnga. 

¤ Ô, drạ̃gi Bògek! Kàm t÷ ję vrậg ŏdn÷sel? 

(Velî sę kàḍ sę nèkaj n÷mrę nậjti). 2 nad 

Fràncu pŏbŏžnãḳu su gŏvŏrìli Bògek. 

bộgi adj 1 ubog, jadan, bijedan, vrlo siromašan 

Bộgi čõvek, ně zna si, nì němrę si 

pŏmòči. {Še. bogi} 

2 pojačanje pridjeva sàki 

bộgi dận baš svaki, neprestano Ciẽʖlu bộgu 

zĩmu vèter pûšę i dèẓ̌ṇ̃ šprlî. 

bŏgĩca f (-ę, -îc; dem f bŏgĩčica) prosjakinja, 

jadnica, bijednica, Bŏgĩca Mạ̃gda ję 

mrla v šùme i tù zakòpana a tè šùme 

velĩmę Mạ̃gdin gròḅ. 

bŏgiệčki adj 1 prosjački, sirotinjski Bŏgiệčka 

tộrba ję naviệk prãẓna. Črlěn ję kàk 

bŏgiệčka rìt. 

2 adv sirotinjski V bŏgiệčke hìžicę mî 

bõḳci bŏgiệčki živẽʚmę. 

{Ž. bogečki} 

bògme š /bòme š /bòrme š part bogami, 

naravno, zaista, uistinu, baš Bògme sę 

priệl põsla. Bògmeš ẓ tòga n÷ bu nìš 

dõbra. Bìl ję sniệg, a bòme m÷ zẽʚble. 

Bòmeš ję tàk, kàk si r÷kel. {St. bome: 

svakako} Bòrmeš õna m÷nę vlẽčę bòle 

nèg magniệt na tũrme. 

bŏgŏviệtni adj bogovetni, božji, 

baš, pojačivač značenja uz riječi cijeli, 

svaki, čitavi Ciẽʖli bŏgŏviệtni (celcậti) dận 

vîčę. Sàki bŏgŏviệtni dận pĩję.

ŏgòvski 

82 

bŏgòvski adv jako dobro, snažno Bòrme ga 

zmlậtil bŏgòvski. {Ba. bogovski; D. 

bogofske} 

bộgzna adv ne zna se, tko zna Bàjsar na 

bậjs ìgra: bộgzna kãkvi bũḍu, bũḍu? 

□ - kàj bogzna što Špĩnči sę a niệ bộgzna 

kàj. ne vrijedi mnogo. 

bŏjàti sę ipf (-îm, -ĩju/ě; bộj; bõjal, -ậla, -àle) 

bojati se, biti u strahu Č÷ga sę jòči bŏjě, 

rũḳę čině. I svŏjě tẽjnę/tejně sę bŏjî. 

Bojničić pr (Bôjnčič, -ŏv, -îčka) D41 LP64 

[pat.

83 

bradŏvščậk 

bŏrộvica f (-ę, -) borovica grmolika biljka i 

plod (Juniperus communis) Ŏd bŏrộvicę ję 

dõbre bičãḷe. Sûva bŏrộvica najlèpše gŏrî 

vu vuzmîce. 

bŏrộvina f (-ę, -) drvo borovice Bŏrộvina ję 

měke črl÷jnkaste driệve. 

bộrtati ipf (-am; -ajne) praviti buku, 

nabijati [mañ. boritani: kuburiti, bolovati] 

Prasìca bộrta v kõce, hòčę vùn. 

{Du. vordat: lupati; G. bordati: gnječiti} 

bòs adj (bõṣi; bôsa) 1 neobuven, bosonog 

Kộs dîžę nộs a ìdę bòs. Jậ sem vìdel põpa, 

dà ję ìšel v cĩrkvu bòs? (Bìl sem bòs) 

2 fig nevin, dijete Tù ję i bộse i nậj kàj gòḍ 

pŏsramộtne gŏvŏrìti. ¤ kàk bòs pŏ třnju 

vrlo teško; I gòl i bòs i jòš mu ję zĩma. 

bòsti ipf na, pŏ, pŏd, pre, v, za, z, (bõdem, 

-ěju/ụ̂; bõdi, -ètę; bòl; bõden) 1 bosti 

Strĩček bõdę gòrje nèg ŏsjậk. 

2 - sę bosti se Hũli sę kàk kràva kàḍ sę 

hòčę bòsti. 

bòta f (-ę, bộtŏ, -; dem f bòtica -ę, bộtic) 

1 štap, batina [mañ. bot] Vũdri ga 

z bộtŏ! {M. Vi. bota} 

2 muško spolovilo Mậli bọ̃gec ìma v÷liku 

bòtu. 

bọ̃ži adj božji Pŏterî tę bọ̃ža jãḳŏst i s÷ 

cìrkvene kamiệjne! Kàj č÷z bọ̃žu riệč ležî? 

(Pậntlek v cìrkvene knìge). ¤ ciẽʖli bọ̃ži dận 

čitav dan; Ciẽʖli bọ̃ži dận sę klatậri. Čõvek 

bọ̃ži, kàj tò diệlaš? Ne valja što radiš. 

Bõžič m (-ìča, -îčŏv) Božić Na Bõžič ję dận 

dùḳši kùlike piẽʖvec ziệnę, a na Nõṿe Lète 

kùlike kŏrậči. Na sậm Bộg Bõžič ję kûma 

Mîška na Galîcije kûgla trěfila sriẽʖdi čẽʚla. 

Mej Bŏžîči (ŏd Bŏžìča dŏ Nõṿŏga lèta) sę 

n÷smę bàžul jèsti. Ìma s÷ga kàk na Bõžič. 

Niệ sàki dận Bõžič. 

bŏžîčni adj božićni Kîtimę mlãḍi cmròk za 

bŏžîčni bòr. Na Jậnuša ję bòle da žẽʚna 

darûję z bŏžîčnŏ slậmŏ třsje. 

bŏžĩčnica f (-ę, -) domaća sorta velike 

crvene jabuke, pogačnica Jàbukę bŏžĩčnicę 

sę darụ̂ju v bŏžîčnę dãṇę. Dậl ję 

diệkle bŏžĩčnicu. {Šu. Še. božičnica} 

Božjakovina top (Bŏžãḳŏvina f -ãḳŏvčan, 

-ãḳŏvka, -ãḳŏvečki) [

adzgàti 

84 

bradzgàti ipf z, (-ãdzgat; -àdzgam; -ãdzgal, 

-àdzgala, -àle; -àdzgan; -ajne) tesati triješće Tî ne t÷šeš, nèg 

bràdzgaš triệščije. 

brậjda f (-ę, -ạ̃jdi; dem f brậjdica -ę, -) 

odrina, sjenica, nadsvod od 

vinove loze [vental. braida

85 

brezĩna 

-õṭajne) bućkati Ràcę 

brbọ̃čeju pŏ võde. {V. brbotati} 

bŕcàti ipf raz, (brcam; břcal, -àle; brcajne) 

razbacivati, premetati Stèraj 

kòkŏši dà nę brcaju pŏ šenìce kậ sę sušî. 

{B. V. brcati; O. bercat} 

Brckovljani top (Břcke m -ôvec, -ộvka, 

-ŏviệčki) Brckovljanin, brckovljanski [ime 

od patrona crkve sv. Brcka

ʖʖ 

ʖʖ 

brèzne 

86 

brèzne adv oštro, prodorno Brèzne gledî 

ŏnàk dà tę s÷ga prezèmę. {V. brezo: veoma 

glupo Tak brezo gledi. Ab. mačke se 

brezaju} 

brezŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) 1 brezova šiba, 

batina Bụ̂š dòbil z brezŏvậčŏ pŏ rîte. 

2 brezova metla Z brezŏvậčŏ sę dvŏrìšče 

zmiệčę. 

Brezovečki pr (Brezŏviệčki, -, -čka) 

[etn. od Brezovec] P4 E120 Brezŏviệčki 

su jèhŏvci. Tituš Brezovački u komediji 

Diogeneš spominje Cigane i krañu konja u 

Cerju gdje je 1792. bio kapelan. 

brèzŏvina f (-ę, -) brezovo drvo Brèzŏvinu 

kupûju kŏlậri. 

brežạ̃jnek m (-a, -ŏv) brežuljak, brežić Z 

brežạ̃jnka Kŏbìla smę sę v kŏrìte sạjnkàli 

v Črešnŏviệčku kộp. {H. brežaniek; B. Fu. 

brežanjek; Ja. brežańak} 

Brẽžan m stanovnik sela Posavski Bregi 

Bûni sę kàk Brẽžan v gràbe. 

brežĩček m (-a, -ŏv) 

dem brègek, brežuljčić S÷di si tù na 

brežĩček. 

brẽžnat adj (-ậti; -àta) brežuljkast Pŏ brežnậte 

sinòkŏša rãṣtę dràč rastõvec i 

škrebẽʚček a blậge i h ne jiệ. 

brgliệẓ m (-a, -ŏv) ptica pjevica 

brgljez (Sitta eur. caesia) Brgliệẓ ję liẽʖpi tìč 

àl ga niệ vìdeti. {Še. brgles} 

brĩca m (-ę, -ŏ/em, -ŏv) brijač V 

cěrske fàre niệ bĩle brĩcę. 

bridzgậlka f (-ę, -ậlki) brizgalica, brizgaljka, 

prskalica za vodu Ŏd bẽdzga sę diệlaju 

bridzgậlkę. {V. brizgalka} 

bri d zgàti ipf pŏ, za, (-ĩdzgam; -al, -ìdzgala, 

-àle; -ìdzgan; -ajne) brizgati, prskati Võda 

brĩdzga na s÷ strãṇę. 

brì d znuti pf (-ìdznem; -îdzni, -ètę; -ĩdznul, 

-ìdznula, -le; -ìdznen/ut) štrcnuti Brĩdznul 

mę z bridzgậlkę. 

briệg m (-èga, -iệgŏv/bregộv) 1 brijeg, 

uspon na putu T÷ške sę zvạžàle zẽʚlje v 

cěrski briệg. Bržộlica: Črlẽʚni kùkček pŏd 

briệg bèjžî. (zarěčę sę: kùrček) 2 obala Sè 

briệg vuẓ kàšinski põtŏk ŏbrãṣtę z dràčem. 

Làktec ję sẽʚle na briẽʖgu vuz Zèlinu. 

{J. breg potočni} Briệg m top C 

briệnza f (-ę, -iẽʖnzi) kočnica [nj. Bremse] 

Becìklin ima přvu i zậjnu briệnzu. 

briệnzar m (-a, -ŏv) kočničar na vlaku [nj. 

Bremser] Bìl ję briệnzar na cûgu i pòkle 

vàktar na štrèke. 

briệnzati ipf za, (-am; -an; -ajne) kočiti, 

usporavati kretanje vozila [nj. bremsen] 

Kàḍ sę vòjzi pŏd briệg mộra sę briệnzati. 

briệst m (-iẽʖsta, -iệstŏv; dem m brèstič -ìča, 

-îčŏv; adj brèstŏv) dem briệst drvo brijest, 

brestić, brijestak (Ulmus sp.) Briệst ję 

dòber za štẽlę na kộle i špìcę na kŏtạ̃če. 

Špìcę na kŏtạ̃če su najbòlšę brèstŏvę. 

briẽʖ ʖz i je n zb (-a) brezik, brezje, 

brezova šuma Nasèkli smę v briệzju 

brèzŏvŏga grậjna za m÷klę. Briẽʖ ʖzje n top 

G. Òberbriệzje n top C 

brìga f (-ę, -îgŏ, -) briga Mậla dẽca mậla 

brìga, vèlika dẽca vèlika brìga. ¤ Bàš mę 

brìga kàj Cigãṇa zẽʚbę. Nậj tũñu brìgu 

vŏdìti a svộj krùv jèsti! 

brigadiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) poslovoña u 

radnoj zadruzi Jòža ję bìl brigadiệr v 

zãḍruge. Tûrčin ję bìl brigadiệr na grậdne 

zãḍružnŏga dòma. 

brìgŏvati sę ipf pŏ, (-ìgujem; -ajne) brigati 

se, brinuti se, brigovati se Zà jnęga sę 

naviệk brìguval kàk za svõje diẽʖte. Věč 

dụ̀ge su stậri cěrski kliẽʖni pŏd držậvnŏ 

zậštitŏ, àli sę tî zaštitậri màle zậ jnę 

brìguju. {ð. briguvati} 

brijậč m (-ạ̃ča, -ậčŏv) brijač J÷n mu 

sę sîn zvùčil za brijạ̃ča i mògel ję zậjca dŏk 

ję òv biệjžal nasòpunati i pŏdbrìti, a dà ga 

niệ pŏrèzal. 

brìsati ipf ŏ, z, (-ìsat; -îšem; -ìši; -al, -îsala; 

-an; -ajne) 1 brisati Tàm sekìrami ŏblòḳę 

brîšeju. 

2 oštro puhati Sèver brîšę da n÷mreš 

pŏdè h nuti. 

3 - sę brisati se Dvậ sę n÷ smeju skùp 

brìsati v j÷n ručnîk, da sę rõji nę 

pŏmiệšaju, kàḍ sę čẽʚlę ròjiju. 

brìsnuti pf (-ìsnem; -i; -ul, -îsnula; -ut) 

pobjeći Brìsnul ję čiệm ga spàzil. 

{Ž. brisnuti} 

brìti ipf ŏ, pŏd, (-ìt; -ĩjem, -ěju/ụ̂; -î j ; -ìl, -îla; 

-ît; -ìjajne) 1 brijati Ìdę brît

87 

brukvìti 

mrtvîka. ¤ Štè tę brĩję? Ništa te ne pitam. 

2 - sę brijati se Niệ sę ciẽʖli 

tj÷den brìl. 

brîtva f (-ę, -i) britva Mụ̂žu triệba dộbra kõsa, 

brîtva i žẽʚna. Brîtva, kõsa, lùla i žẽʚna sę ne 

pŏsụ̀ñuju. Jõštre kàk brîtva. Jako oštro. 

br̀jnug m (-ụ̀ga, -ŏv) ptica branjug (Turdus 

pilaris) Priệ ję bĩle vìdeti i brjnụ̀ga v nãše 

šùma. {L. bernjug} 

br̀k m (břka, -ŏv, brkmî) vrh drveta, kruna 

drveta, ovršak stabla Driệve ìma br̀k, a 

mụ̂ẓ̌ mustạ̃čę. V Laktẽce vîsi bŏžîčni bòr 

òber stõla za br̀k, a v Cẽʚrje ję br̀k dòle 

ŏbrnen. {Du. brk i brkača: najdeblja grana 

na drvetu} 

br̀kati ipf na, pŏ, (br̀kat; břkam; br̀kal, břkala; 

-an; brkajne) 1 podjarivati, 

poticati, nagovarati Br̀kal ga nậ mę 

dŏk ga niệ nabr̀kal. {ð. brkati; V. brnkati} 

2 miješati, ne razlikovati Òn tù nèkaj břka. 

břlce n (-a, břlec) 1 dio razboja Na břlca na 

rạzbòju su zạrèzi kùlike ìma br̀de pãṣem. 

2 igla za mrežu plesti i krpati Na ìglu ję 

namòtan kõnec, a břlce ję kŏmậḍ driệva 

pri jeniệm krậju vụ̀žeše a pri drùgem šìrše 

òkŏl teròga sę z iglộ ŏmậta. 

Br̀lek m ime dem Br̀cke od svetačkog. 

Brcko, Brikcije [lat. Brictius] V cěrske fàre 

niệ diệs ìmena nì prẽʚzimena Br̀lek. 

brǹica f (-ę, břnic) brnjica, nagubac, košarica 

(za pseću njušku, kravlju gubicu) 

Brǹica sę dènę kràve kàḍ ŏkậpa kukurìzu 

da ne jiệ betiẽʖvje. □ dèti -u prisiliti na 

šutnju; b÷z brǹicę ję slobodno govori 

bròc m (-õca, -ŏv) dem brộḍ brodac, gaz, 

prijelaz preko jarka, potoka Tî sàme čèkaj 

na brõcu, a jậ bum pritèral. Bròc m top C 

Bròc ję v Kàptŏlske šùme dè su jậgari srnę 

na jãṛku čèkali. {M. broc, brodec: gaz, 

prijelaz} 

brọhàti ipf (-ọ̃šem; -ọ̃ši, -ètę; -õḥal, -àle; 

-õḥajne) kašljati [lat. bronchion

ùnc 

88 

brùnc m (-ûnca, -ŏv; adj brùnčen) bronca 

Ŏd brûnca sę zliệvaju zvòni. {M. brunec} 

Ĩmel ję brùnčeni zvõnec. 

brûnda f (-ę, -i; dem f brûndica -ę, -) metalni 

kolut u nosu životinje, brnjica za svinje, 

nagubac [nj. Brummeisen] Bĩka vòdiju na 

brûnde. Svînam sę m÷čeju brûndę (dròt sę 

prepîknę č÷ẓ hřnec i zafrknę) dà ne ròvleju 

dè sę n÷smę. Bàba ga vộda kàk bĩka na 

brûnde. {V. brunda; G. brumba} ¤ brûndę 

kŏvàti besposličariti, ljenčariti, dangubiti 

{Kr. brunde kovati; V. brundekovati} 

brûndati ipf na, za, (-at; -am; -an; -ajne) 

1 brujati, zujati, mumljati Brûnda kàk 

mẽʚdveḍ. Dòsta mi ję tvẽʚga brûndajna. 

2 gunñati, zanovijetati, prigovarati pj Nèk 

bàba brûnda, brûnda ciẽʖlu bọ̃žu nộč. 

{He. Gr. brundat} 

3 drkati, masturbirati; 

ljenčariti pj Àj bèbel bûnda, sàki svẽʚga 

kûrca brûnda. 

brûs m (-a, -ŏv, -i/mî) 1 brus, brusni kamen 

Kõsec nòsi brûs vu vŏdiẽʖru za pãṣem. Z 

brûsem kî ję bìl na Bõžič na stõle sę brûsiju 

nõži. 

2 brus od groma Fèrek ję kàḍ ję striẽʖla 

pûḳla v cĩrkvu nũṭre nàšel kàmen kàk brûs. 

3 tocilo, naprava za oštrenje Šlàjfar ję 

nõsil brûs na plẽʚče i pŏ sẽʚle brûsil sekîrę, 

nõžę i škậrję. ¤ dŏbìti brûs ne dobiti ništa 

{Ab. brus: kurac} 

brūsìti ipf na, ŏd, pŏ, z, (-ûsit; -ũsim, -iju/ę; 

-i, -ètę; -ũsil, -ìle; -ûšen; -ũšejne) brusiti, 

oštriti Kàḍ přvi kõsec stậnę i pòčmę brūsìti 

kòsu, sì stậneju i brûsiju. ¤ Brûsim škậricę 

dječja igra 

břv f (br̀vi, -ju/jụ̂, brvi, -mî; dem f br̀vica -ę, 

břvic) brvno, mosnica na prijelazu potoka 

[nj. Brücke] Břv ję st÷sana sàme z jěnę 

strãṇę põ ke sę hõḍa. 

brviệjne/brviệjnije n zb (-a) brvna Kàptŏl ję 

zàplenil Kral÷včanem pùṇe brviệjna za 

šùmsku štètu. 

brvnat adj (-ậti; -àta) koji je od brvana Priệk 

pŏtòka ję brvnậti mộst. 

brvne n (-a, břven/iện) 1 brvno, otpiljeno 

deblo oguljene kore ili s jedne otesano V 

tũñem jòku vîdi smět a v svŏjiệm nì brvna. 

2 greda za prijelaz preko jarka 

břzdel m (-a, -ŏv) ptica brgljez 

(Sitta europea caesia) Sàḍ vìše niệ vìdeti 

břzdela. {u Črečanu: brzel} 

br̀že adv (br̀žeše, pre-) brzo Štè 

br̀že jiệ, tè i br̀že diệla. Sûva bŏrộvica br̀že 

plậnę i br̀že splậsnę. Prebr̀že ìdeš. 

□ - bòle brže-bolje, što brže, navrat-nanos 

Bàba ję põpa br̀že bòle skrîla na nạ̃jže. 

bržộlica f (-ę, -) brzalica, dječja brzogovorilica, 

rečenica teška za izgovor Dẽca sę 

ìgraju i vàralic i bržộlic z rečmî. Bržộlicę sę 

gŏvòriju najbr̀žeše kàj sę mòrę a da sę ne 

zarěčę. Rěmen, rěmen, pŏd kluplộ t÷ 

jěmlem. 

bùba f (-ę, bûbŏ, -i) dj bolest, bol Tậ bùba tì 

bu br̀že pr÷šla. {G. buba} 

bubạ̃jnek m (-a, -ŏv) 1 humak, mala 

uzvisina Lěžal ję za bubậjnkem. 

2 udarac od bubanja Bòrme si tî priệl dòsti 

bubậjnkŏv pŏ plěča. {L. bubajnčec} 

bùbati ipf (bùba mę, bùbale mę ję; -en) dj 

boljeti J÷ l’ tę dròbek jòš bùba? Mõje 

detěce ję bùbene. {Ž. bubini: bolestan} 

bụbàti ipf na, za, z, (bũḅat; bûḅlem/am; 

bũḅli, -ètę; bũḅal, -àle; bûḅan; -ajne) 

tući,lupati, bubati Bụbàli su ga kàk võla. 

{Z. Vg. bubati; Du. Č. Gr. bubat} 

bûḅen m (-a, -ŏv; dem m bûḅnec) 

1 bubanj; bubnjić Pandûr ję na bûḅen 

prebûḅnal. 

2 bubnjić u uhu Bûḅnec mu ję pùḳnul i ne 

čûję na dẽʚsne vûve. 

bûḅnati ipf pre, (-at; -am; -an; -ajne) 

bubnjati Stražậr ję pŏ sẽmne bûbnal. 

bûḅnuti pf (bûḅnem; bùḅni; -ul, bûḅnula; 

-en) 1 udariti, lupnuti Bùḅnul ga ję z bàtinŏ 

priệk plěč. {K. bubnit; Z. bubniti} 

2 pasti i udariti o zemlju Pŏsmẽknul sę i v 

blàte bûḅnul. 

3 reći glupost Bùḅnul ję i õstal žîv. 

{Gr. bubnut} 

bûḅrek m (-a, -ŏv) bubreg [tur. böbrek] 

Bûḅrekę mù ję zbìl. Živî kàk bûḅrek v lộju. 

Živi u izobilju. 

{V. bubrek; H. bumbrek; T. bobrek} 

bùḅrežnak m (-a, -ŏv) bubrežnjak, bubreg 

svinje obložen masnoćom Zvàdil sem 

bûḅrežnak za sp÷či.

ʖʖ 

89 

buluměnta 

būcàti sę ipf na, pre, z, (bũcam; -la, -àlę; 

bũcana; -ajne) goniti 

se, bucati se, bukariti se (svinja) Prasìca 

sę bũca (pụ̃ja) a bĩcke ju vičî. Prasîčkę jòš 

niẽʖsu za bũcajne. {B. G. V. Vi. Gh. bucati 

se; Č. bucat se; V. ðñ. bukati se; Ab. 

budzati se, krmača se budza} 

bùča f (-ę, bûčŏ, -) buća, bundeva 

(Cucurbita Pepo) Tikvàjnę (bùčę, 

kûvanicę) sę siệjaju skùp s kukurîzŏ ìli 

sadîju pŏ rediệ kukurìzę a i vuẓ plòtę na 

vřčake i blĩzu gnòja. 

bučkàti ipf šle, žle, (bụ̂čkat; bụ̀čkam; 

bụ̃čkal, bụ̀čkala, -àle; bụ̂čkan; -ajne) 

bućkati, čujno miješati tekućinu Dẽca 

bụ̀čkaju pŏ võde kàk ràcę. 

bučkurîš m (-ĩša, -îšŏv) bućkuriš, 

neukusno piće ili jelo, nevaljalo vino 

Nàpil sę bučkurîša. Tè bučkurîš niệ za 

jèsti. {Kr. G. V. bučkuriš} 

bûčnica f (-ę, -) bućnica, bundevača Ŏd bûč 

sę pěčę skùp sìrem bûčnica. 

bùčnuti pf (bùčnem; -i, -ètę; bùčnul; -ut) 

pasti u vodu Bùčnul ję v põtŏk. 

Budek pr (Bùdek, -ŏv, -ica/Budekộvka) 

[pat.

ùm 

90 

bùm int za prasak, tras, bum Bùm i granậta 

ję triệsnula v br̀k kliẽʖna. 

bûṇcek m (-a, -ŏv) sušena prednja svinjska 

natkoljenica [bavnj. Bein] Skûvala sem 

bûṇceka. Dòber ję i sûvi bûṇcek. {Ž. V. Še. 

buncek; G. ðe. T. boncek} ¤ Bûṇceki su ti 

sę raskûvali. Obojci su ti razmotani. 

bûnda f (-ę, -i) 1 krzno Naòkŏle ję běkeš 

ĩmel bûndu i òkŏl vrậta mìcu (křzne ŏd 

õvcę). 

2 krzneni kaput [mañ. bunda] M÷ne su 

čàča kàḍ sem ìšla zàmuẓ̌ bûndu kūpìli. 

bùndast adj (-ậsti; -àsta) poput bunde Ìma 

biẽʖlŏga bundậstŏga cũcka. 

bundậš m (-ạ̃ša, -ậšŏv) pas dugačke dlake 

Gàbrek ję z bàkanñŏ vũdril mậlŏga bundậša 

na J÷lačič plậcu a kàḍ ję zacvîlil, pòčel 

ję vīkàti: kàj nàs mụ̂žę bûḍu tù cũcki 

grîzli? Kàj smę sę zậte bŏrìli? 

bûndati ipf z, (-am; -an; -ajne) tući 

Bûnda òn n÷ga kàk võla. 

būnìti sę ipf (bûnit; -im; -i, -ètę; bûnil, -ìle; 

bûjnen) buniti se Bûni sę kàk 

Brẽžan pĩjan v gràbe. Kàptŏlski km÷ti štìbrenci 

Krậlŏvca, Cẽʚrja i drùge sěl su sę trî 

pûṭ būnìli za stậrę pràvicę. 

bùnt m (-a, -ŏv, -i/mî) svežanj, smotak 

[nj. Bund] Dŏn÷sla ję bùnt suvậlkŏv. 

buračîjne/buračîn i je n zb (-a) lišće krmne repe Z 

buračînijem sę svînę h rãṇiju. 

bũrak m (bùraka, -ŏv; adj bùrakŏv) krmna 

repa, burgundska repa (Beta vulgaris v. 

crassa) [polj.: burak

C c 

c m glas c je zastupljen s 2,89% svih suglasnika 

C÷clavci su c÷clavi i pùṇe gŏvòriju c. 

Skup ts i ds izgovara se c kao i u hrvatskom 

književnom jeziku. 

c c/ts ts int 1 dozivanje svinja Svînę sę zŏvụ̂ 

k s÷be i dŏzậvaju jiệst: c, c; ts, ts 

2 glasanje svračka Tìč slakộpar zõvę svõję 

mlậdę: c c. 

3 poziv konju da krene Kõjnu sę cmòkčę c, 

c da krěnę. 

cabậjka/cubậjka f (-ę, -ạ̃jki) ženski svečani 

zimski kratki kaput od struka raširen umecima 

[mañ. kaczagány: kožuh] Bràt Šìmun 

mì ję bìl kũpil cabậjku. {V. Ko. cabajka; G. 

Hg. kacabajka; M. bajka} 

cãflin m (-ìna, -înŏv) klin, produžak poberuva 

ili roženice koji ulazi u gredu [nj. Zapfen] 

Rŏženìca kậ ìma cãflin ję mụ̀ška rŏženìca 

a kậ ìma fàlc žěnska. 

cafràti ipf s, za, (càfram; cãfral, càfrala, -àle; 

càfran; -ajne) 1 gaziti 

blato Kàk ti sę dậ cafràti pŏ blàtu. 

2 - sę prljati se Nậj sę v šlìfute cafràti! 

cafùta f (-ę, -ût) kurva, 

bludnica, neuredna žena [mañ. cafat: krpa, 

dronjak] Mậni sę tě cafùtę. 

{Ab. V. Mp. Kr. Še. cafuta} 

càgnuti pf (càgnem; -i; càgnul) pasti, smanjiti 

se Ciệnę su jậke càgnulę. 

{ð. cagnoti: isteći, ishlapiti} 

càjg m (cãjga, -ŏv; adj càjgast/càjgen) 

jeftina pamučna tkanina, hlačevina, trliš [nj. 

Zeug] Càjg ję kupộvne plãṭne. S÷ vìše sę 

nòsi càjgasta òprava. Štè ìma vũṣkę 

càjgenę gậčę tòmu sę špộtaju: N÷ smeš 

kộl zdìči, bûḍu ti gàčę pùḳlę. 

cạ̃jnek/cũjnek m (-a, -ŏv; dem m cãjnčec 

~ẽca, -ŏv) stara krpa, prnja, 

dronjak S cạ̃jnki sę perụ̂ làticę. Hìti tè 

cũjnek na smetìšče. Jàga ję brậla na 

Vìdŏve jùtre ròsu pŏ trãṿe s cạ̃jnkem i 

žmîkala vu flàšu za vrậštije za jòči. Cajnčẽci 

sę sušîju na drộgu. {T. cajnek; V. G. 

cańek; M. canjek; V. cančec} 

càjt m (-a, -ŏv) vrijeme, čas [nj. Zeit] Niẽʖmam 

sę càjt s tộbŏ spŏmīnàti. Priệ su lûdi znàli, 

štèli i imèli càjt pripŏviẹdàti prìčę. 

càkum pàk adv potpuno, sve skupa, savršeno, 

pomnjivo, sjajno [nj. mit Sack und Pack: 

s vrećom i omotom] S÷ ti ję tù slòžene 

càkum pàk. {Ko. cakumpak; V. cakumpakum; 

Ž. cakum-pakum; P. cokempok} 

cậltati/cộltati pf / ipf (-at; -am; -ajne) plaćati; 

platiti [nj. zahlen] Sîn trŏšî a õtec cậlta. Tò 

buš tî sàḍ cộltal. {ð. coltati; Du. coljtat} 

Càmpek/Cãmpič m (-a/ìča) ime psa Nậj 

Càmpeka/Campìča drạžìti! 

cậndra f (-ę, -i; dem f cậndrica -ę, -) 

krpa, pelena od domaćeg platna 

[mañ. condra] S÷ cậndrę su zamậzanę. 

Ŏpěri cậndricę!. {H. G. candra} 

càndrav adj dronjav, otrcan, izderan Niệ tàj 

càndravi kapût za îti k mèše. 

càp caràp int uzvik kod hvatanja, ćap I òn ję 

zgràbil càp caràp i pŏbiệgel. 

càpa f (-ę, cậpŏ, cập) 1 šapa [tal. zappa] Čè 

sę mạ̃ček mîva z dẽʚsnŏ cậpŏ, bụ̂ dòšla 

strạ̃jnska bàba, a čè z liệvŏ, bụ̂ dòšel mụ̂ẓ̌. 

2 fig noga Màrica ìma bòme liệpę càpę. 

3 stručak gljive, noška Glìva ìma kàpu i 

càpu. 

càpast adj (-ậsti; -àsta) capkav, širokih 

stopala Jàga ìma capàstę nòge. 

capàste adv capkavo, koji hoda raširenih 

stopala Mậrtek ję capàste hõḍal kàk ligận i 

gŏvŏrìli su mu Ligận. 

cạpàti ipf (cậpam; -al, -àle; cạ̃pajne) 

capkati, šljapkati, hodati čujno po blatu 

Nèšte cậpa pŏ blàtu.

ʖʖ 

càpica 

92 

càpica f (-ę, cạ̃pic) 1 dem càpa šapica, 

nožica Mìcek sę mîva s càpicŏ. 

2 stručak gljive, noška Glìvica ìma kàpicu i 

càpicu. 

3 càpicę f pl griva, rod gljiva 

poput koralja (Ramaria) Nektẽʚrę càpicę su 

dõbrę za jèsti. 

capkàti ipf (càpkam; cãpkal, càpkala, -àle; 

càpkajne) capkati, hodati po blatu sitnim 

koracima Càpka kàk ràca. 

càpnuti pf (-em; cãpni, -ètę; cãpnul, càpnula, 

-le; -ut) ukrasti Cãpnul mi ję šatộflin a da 

niẽʖsem vîdel dà. 

càprjnek m (-a, -ŏv) podmetak uz bačvu 

Càprjnkę pŏdstậvim pŏd sûḍič. 

càr m (-a, -ŏv; dem m càrek) car [lat. 

Caesar] Dŏk ìma nì càr bòle a kàḍ niẽʖma 

nì cũcek gòrje. Ìgraju sę dẽca càra – bãṇa 

□ îti kàm i càr pèšica ići na 

zahod Kàm i càr ìdę pèšica? (na šekriệt) 

Car pr (Càr, -ŏv, -îca) [nad.] Kobiljak 12 

E3010 Nègda sę v Cẽʚrju càr žẽʚnil, krậli su 

mu igràli a k bìškupu su dòšli na õbeḍ? 

(Žẽʚnil sę Càr ẓ Kŏbîlnaka, Krậli z Laktẽca 

su igràli a v Bìškupŏve bèrtije v Cẽʚrju su na 

stậvišču.) 

càrica f (-ę, cậric) carica Màrija Terězija ję 

bĩla nãša dộbra càrica. 

cãrič m (-ìča, -îčŏv) vrsta hrasta, cer 

(Quercus cerris) H rậstu c÷ru velĩmę i cãrič 

àl Cẽʚrje niệ i Carîčje. Sriệjna kộra ŏd h rậsta 

carìča sę kûva i naliệva v kràvu za vrậštije 

kàḍ křv ščî. 

Carić pr (Cãrič, -ìčŏv, -îčka) [nad.] Sesvetska 

Sela 26 E1000 Mî velĩmę i rậstu c÷ru 

cãrič a mậlŏmu càru càrek. 

cậrski adj carski Jebàl tę cậrski 

pastûv tẽʚri ję ŏtpọ̃čiven, àl tàk dà bi tę 

bŏlèle a dà ti nẽʚ bi gŏdèle! 

cậrski adv 1 carski, na način cara Võjzil sę 

cậrski. 2 obilno, bogato Bògme smę sę 

cậrski gòstili. 

ce cê int tjeranje peradi na spavanje (izgovorni 

oblik od: sed, sed, sed!) Tèra sę žìvaḍ 

na siệḍ: Ce cè, čùčicę mậlę! {G. cecece; 

ð. ce; Ja. sed, sed; Du. sid-sid} 

cecàti/cicàti ipf na, pŏ, s, (cẽcat; cècam; 

cẽcal, cècala, -àle; cècajne) 

sisati Diẽʖte cèca. I òdŏjki i t÷leki cècaju. 

Stòlček ję nõsil da bi màmu cîcal. ¤ Zgledî 

kàk trinậjste prậse, tẽʚre za pĩzdu cîca. 

Jako je mršav. Dãję mòtike cicàti. Naslonio 

se na motiku u polju i ne radi. 

{B. cecati; Gr. cicat} 

cẽcek m (-a, -ŏv) 1 sisa 

Màrice ję cẽckę zrûlil. ¤ Cẽckę ję pustĩla na 

pàšu. Vide joj se sise. {B. J. ð. cecek} 

2 čep koji spaja drvene grede na stijeni 

zgrade Cẽcek ję pûḳel i mộramę dèti 

nõṿŏga. 

3 dio zemljane posude kojim se pije Ŏbrìši 

cẽcek stûčkę. 

Cecelja pr (Cęcẽʚla, -ŏv, -ělka) [mat.

ʚʚ 

93 

cèriti sę 

rogožar, pletena ručna košarica 

od rogoza, komušine ili lika, torba za trg s 

ručkom [nj. Zöger, Zecker] Dŏn÷sla ję pùṇ 

cẽker jậbuk. Diẽʖklica ìma liẽʖpi cèkerek. 

{Ko. M. ceker} 

cekętàti ipf (-ẽʚčem; -i, -ètę; -al, -àle; -jne) 

brbljati, bezvezno pričati Ciẽʖli bộgi dận 

mòrę cekętàti a s÷ ję bèz rẽʚpa i glậvę. 

{Du. ceketat} 

cekîn m (-a, -ŏv) zlatnik, dukat [tal. zechino 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

Cerje 

94 

Cerje top (Cẽʚ ʚr i je n Cẽʚ ʚrec, Cẽʚ ʚrčica, cěrski) 

selo 157 st. (1857) a 320 (1991) Cerjan, 

Cerjanka Vu Hr̀vatske ję 9 kàjkavske Cẽʚrji i 

jẽʚne štòkavske Ličko Cerje. Nàše Cẽʚrje ję 

ŏd naviệk zàgrebečke (km÷tske grậda, 

bìškupa ìli kàptŏla a sàḍ dīrèkt v Zạgr÷be) i 

niệ Tụ̃žne Cẽʚrje nèg v÷sele a na tiệlŏvskem 

prŏščějnu ję bĩle Cẽʚrje N÷bŏjsę. Cẽʚrec i 

Cẽʚrčica su naviệk k mèše kẽsni. Svjetskog 

glasa je francuski turistički grad Biarritz 

(baskijski: Cerje). 

c÷rŏvina f (-ę, -) cerovo drvo C÷rŏvina ìma 

pùṇe bèli i mèjne sr̀ca nèg drùga ràstŏvina 

ŏd lužnãḳa ìli gràdna. 

cěrski adj cerski Cěrski briệg m top Pŏḍ 

Cẽʚrjem na pũṭu v Krậlŏvec ję j÷n Cěrski 

briệg a drùgi ŏd Driệnčeca v Cẽʚrje. 

Certin pr (Crtîn, -ŏv, -ka) Prozorje 20, LP26 

Kàta Crtînka Šatŏvìčŏva ję bîla Grabiệrka v 

Cẽʚrju zàmuže. 

cesậr m (-ãṛa, -ậrŏv; adj cesậrski) arh 

austrijski car [mañ. csaszar; nj. Kaiser

ʖʖ 

ʖʖ 

95 

cìgel 

ciẽʖ ʖpec m (-a, -ŏv) dem ciệp 1 manji dio mlatila 

Ciệp su dviệ bàtinę skùp svězanę s kộžŏ. 

V÷kša ję ciệp ìli mlật a mèjnša ciẽʖpec. 

2 spojni dio na stupi za konoplju kao i na 

razboju Na ciẽʖpcu sę dîžę stụ̂pec na stụ̀pe. 

ciẹpìti ipf na, pŏ, pre, (ciệpit; -im; -i, -ètę; 

ciệpil, -ìle; ciệplen; ciẽʖ ʖplejne) 1 cijepiti, 

navrtati Tětec ję ciệpil dîvlę rûškę pŏ šùme. 

Skậpal ję šĩpek i prŏdậval divjậkę za rụ̂žę 

ciẹpìti. Ciệplena mladìca sę liệpe prijěla. 

2 unositi klicu, vakcinirati Dòktŏr mì ję diẽʖte 

ciệpil. 

ciệstar m (-a, -ŏv; f ciệstarica) cestar, putar 

Jambrečìna ję ciệstar. {I. ciestar} 

ciệv f (cèvi, ciệvju/jụ̂, ciệvi, -mî) 1 cijev Ciệv 

ję vũṣka. 

2 cijevčica, dio pribora za tkanje Na cèvi sę 

sûču nîti za vũṭek. 

cìfer m (-a, -ŏv) ukras, ures [mañ. cifra] Na 

zậjnem ŏpliẽʖnu ję pět pậntŏv i cìfer 

želiệzni. Tò ję kàkti za cìfer. 

cìfra f (-ę, -i) 1 šara, ukras [mañ. cifra] Naprậvila 

sem cîfrę ŏd lîstija na pîsance. 

2 Cìfra f ime šarene krave Cìfra ję bîla 

dõbra dòjka. {Hg. Še. Cifra} 

3 brojka [srlat. cifra

ciglàna 

96 

ciglàna f (-ę, -ậnŏ, -) tvornica za proizvodnju 

cigle Škŏrnậr Pẽške ję napràvil 1892. leta 

ciglànu v Sộblince na nậdbiskupske zěmle. 

ciglậr m (-ãṛa, -ậrŏv) opekar [nj. Ziegler] 

Ciglậri su dèlali na Pòsranice ciglěnicu. 

Ciglar pr (Cìglar, -ŏv, -ìca) [zan.

ʚʚ 

ʚʚ 

97 

cmạkàti 

cimprẽʚ ʚsa f (-ę, -) čempres (Cupressus sempervirens) 

[mañ. ciprus

cmàriti sę 

98 

slinavo ljubiti Kùšni kàk sę šìka a nậj 

cmạkàti. 

cmàriti sę ipf ras, s, (-it; -ậrim; -àri; -il, -ậrila; 

- j en; -ejne) polako peći i 

puštati sok, podgrijavati, dugo stajati (o 

hrani) Cmậri sę na pěče. {P. cmaret: nevješto 

kuhati; I. cmariti: pržiti; Č. O. Du. cmarit 

se; Vg. cmariti se} 

cmìzdrav adj (-àveši) plačljiv Tò diẽʖte ję bàš 

cmìzdrave. 

cmìzdravec/cmìzdrek m (-a, -ŏv; f cmìzdravka) 

cmizdravac, plačljivko Cmìzdravec 

sę plậčę i sûẓę mu curîju, dà kàj 

cěndra. Cmìzdrek mậm pòčmę cmìzdriti. 

Tậ cmìzdravka màle zacmîzdri i mụ̂ẓ̌ je 

pũšča na vộlu. 

cmìzdriti ipf na, ras, za, (-îzdrim, -iju/ę; -ìzdri; 

-il, -îzdrila, -ren; -ejne) 1 tiho plakati gutajući 

suze, plačuć moljakati Sàki čàs cmîzdri. 

2 kišiti sitnim kapima Ne curî 

dèẓ̌ṇ̃ nèg cmîzdri. 

cmòk m (-a, -õḳŏv, -i/mî; dem m cmõḳec) 

1 glasan poljubac Dậl je ję cmòk. 

2 int zvuk poljupca {V. cmok} 

Cmok pr (Cmộk, -õḳŏv, -õṿka) [nad.] LP1 

Zagreb Napîsal sem šậlnu prìču v kŏlendậru 

Jùrek Cmộk za 1941. lète. 

cmọkàti ipf (-õḳam/čem; -či, -ètę; -õḳal, -àle; 

-ộkan; -õḳajne) cmakati, glasno ljubiti Fùrt 

sę cmọ̃ču. {B. cmokati} 

cmòknuti pf (-em; -i, -ètę; -õknul, -òknen/ut) 

sočno i glasno poljubiti Pậr pûṭ ju ję cmõknul. 

{Ko. V. Ž. cmoknuti} 

cmŏktàti ipf (-òkčem; -či, -ètę; -õktal, -òktala, 

-àle; -òktan; -ajne) 1 pucketati usnama 

Křčiju õni a lisìca pòčmę cmŏktàti: Ckàj, 

ckàj! 

2 usnicama izvesti zvuk c, c, da konji 

krenu. {B. cmokati konju da miruje!} 

3 mljackati, glasno žvakati Naviệk nèkaj 

cmòkčę. 

cmŏlìti ipf ras, (-òlim, -iju/ę; -õli, -ètę; -õlil, 

-òlila, -ìle; -òlen; -ejne) 1 polako 

dugo peći Tò sę v÷č dụ̀ge cmòli. 

2 plakati Nậj nìš cmŏlìti, nìkaj něš dòbil. 

3 pej pušiti Stậri fùrt cmòli pri pěče. 

cmŕkàti ipf na, pŏ, (-řkam/čem; -i, -ètę; -řkal, 

-àle; -řkan; -rkajne) srkati, glasno 

piti Fùrt pŏmàle cmřčę. 

cmrknuti/cmŕknùṭi pf (-řknem; -i, -ètę; 

-řknul, -ùḷe; -řknen/ut) srknuti Sàme màle 

sem cmřknul, niẽʖsem pîl. 

cmrkŏvica f (-ę, -) cvijet kozje krvi 

(Lonicera caprifolium) Dẽca v pretùletje za 

rŏsě cmřčeju pŏ živìca slậtke ẓ cviệtŏv 

cmrkŏvicę. 

cmrộč i je n zb (-a) borik Cmrộčje ję šùma dè 

cmrõki rastěju. 

cmròk m (-õka, -ŏv/ộv; dem m cmròkek) bor 

(Pinus silvestris) Nõsim mãjče mlậdi cmròk 

za bŏžîčni bòr. Cmròkek bụ̀ liệp bòrek. 

{Fu. cmrok: smreka} 

cmròkŏvina f (-ę, -) borovina, drvo bora 

Cmròkŏvina liệpe dišî kàḍ gŏrî. 

cmūkàti ipf na, ŏ, pŏ, (-ûkam/čem; -či, -ètę; 

-ûkal, -àle; -ûkan; -ũkajne) 

cuclati, isisavati u ustima (med iz saća, 

bonbon) Pŏlẽke cmûčę měḍ setjậ. 

{Vi. cmukati} 

cmũknuti/cmūknùṭi pf (-em; -i, -ètę; -ũknul, 

-ùḷe; -ûknen/ut) srknuti Cmũknul si ję m÷da 

setjậ. 

cmūlìti ipf pŏ, (-ûlim; -i, -ètę; -ûlil, -ìle; -ûlen, 

-ũlejne) isisavati 

(bombon) Dụ̀ge cmûliš tě bŏmbộnę. 

còcnuti pf (-em; -i, -ètę; cõcnul, còcnula, -le) 

pasti naglo, pasti na stražnjicu Còcnula ję z 

rîtjŏ na pitộm. {G. V. Vi. ð. cocnuti; Gh. 

cecnuti; Du. cecnt} 

còf m (cõfa, -ŏv/ộv, -i/mî) 1 pletenica, kita, 

vunena kuglica [mañ. copf

99 

cùca 

se Bĩli bi sę cọkàli, àl nàm ję Matîja cŏkậlkę 

pŏrèzal. Sì pastĩri su ràḍ ìšli na cõḳajne. 

cõklin/sõklin m (-a, -ŏv) podnožje, donji dio 

vanjskog zida [nj. Sockel

cũce 

100 

cũce n (cūc÷ta; dem m cùčič -a, -ŏv) štene, 

kuče Čìje tò cûce? Kùsa ne pustî k cùcičem. 

¤ Niẽʖma cùčiča nì màčiča. Nema 

ništa. {B. T. cuce; B. cucič} 

cũcek m (-a, -ŏv/ộv) pas, Cũcek cũcka pòzna 

i něčę ga grìsti, kàḍ su ŏbŏdvậ pẽsi. Cũcek 

kî lạ̃ja, ne grĩzę. ¤ crknuti kàk cũcek pŏd 

plòtem umrijeti sam u bijedi glãḍen kàk 

cũcek jako gladan {V. T. cucek; Gh. cucak; 

I. cuc, cucek, Ab. cucak: kucak, kurac} 

cụ̃cel m (-a, -ŏv; dem m cụ̀clek) 

zavežljaj Pûṇa kõla su cụ̃clŏv. Navězala ję 

mậlę cụ̀clekę. {G. cocel; M. cocelj} 

cuckãṛnica f (-ę, -ãṛnic) pasja 

kućica Mr̀zle ję kàk v cuckãṛnice. 

cuckŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) pasje meso Glãḍen 

bi i cuckŏvìnu põjel. 

cùcla f (-ę, cûcli) dudica, dječja sisalica 

[mañ. cucli] D÷j mu cùclu, dà ne plậčę! 

cuclàti ipf na, pŏ, (cùclam; cûclal, cùclala, 

-àle; cùclan; -ajne) rastapati u 

ustima, sisati Jòš bi dùḍu cûclal. 

{Ab. cuclanje glavića: fellatio} 

cùclek m (-a, -ŏv) starije dojenče Cùclek ti ję 

tò jòš. 

cûči adj pasji Jậzvec kî ìma cûči hřnec kàk 

cũcek niệ za jèsti. 

cùčiti sę ipf ŏ, (cûčim; cùči; cûčila) leći psiće 

Kùsa sę cûči a mậčka mậci. 

cũfast adj (cùfasti; -àsta) rasčupkan na 

krajevima Rukậvi su ti cùfasti. 

cùfati sę ipf ras, s, (cûfam; cùfal, cûfala; -an; 

-ajne) derati, čupkati, recati, trcati, 

trošiti se na krajevima [nj. zupfen] Lačelnìcę 

mi sę cûfaju. 

cufûs adv pješice 

[nj. zufuss] Ìdę cufûs dŏ Zạgr÷ba. 

cûg m (-a, -ŏv) 1 vlak [nj. Zug] Cûgi stậjaju 

v Krậlŏvce tèkar 1925. lèta a prụ̃ga ję zgrañěna 

55 liệt priệ. Za jenòga cûg ne stậnę. 

2 propuh Zãpri õblŏk da cûg ne vlẽčę. 

3 poteg, potez, dobro vući dim Pěč ìma 

dòber cûg. ¤ ẓ cûga otprve, najedanput 

4 nategača S cûgem sę vĩne vậdi. 

{B. cuk, šev, heber} 

cùgati ipf na, pŏ, (cûgam; cùgal, cûgala; 

-ajne) 1 povlačiti Sàki čàs mę 

cùgal za kapût. 2 pej piti alkoholna pića 

[nj. Zug: gutljaj] Skrivẽčki cûga. {St. cugat} 

cùgel m (-a, -ŏv) konjska 

uzda, voñica [nj. Zugel] Dr̀ži dõbre za cùglę. 

{B. cugelj; P. cugle; Gr. cugi} 

cûgnuti pf (-em; cùgni; -ul, cûgnula)1 povući 

Kõjni su cùgnuli i òpal ję ẓ kộl. 2 pej popiti 

Cùgnul ję vìše nèg mòrę nŏsìti. 3 pobjeći 

Naj÷mput ję cùgnul. 

cùjnati ipf dŏ, na, (cûjnam; cùjnal, cûjnala; 

-ajne) hodati bez cilja, lunjati Sàme cûjna 

sìm tàm i nìš ne diệla. Dòsta ję tvẽʚga 

cûjnajna, primĩri sę. {V. cuńati} 

cûjnkica f (-ę, -) vrsta motike Kî s 

kràmpami, kî z rậsuvami, kî s cûjnkicŏ i h àjḍ 

gàsit jõgna. 

cù j za f (-ę, cûjzŏ, -i/~̣; dem f cù j zica, -ę, 

cû j zic) 1 hip mlada kobila, mlado žensko 

ždrijebe Cùzeka smę pròdali, a cùzu ŏstàvili. 

Z ŏvě cùzicę bụ̂ liẽʖpa kŏbìla. {Vi. cuzica} 

2 Cùza ime kobile 

cù j zek m (-a, -ŏv) hip mlado muško ždrijebe, 

ždrebence, ždrebešce Kũpil ję kŏbìlu s 

cùjzekem. Privězal sem cùzeku črlẽʚni 

còfek, dà ga štè ne vrěčę. 

cùjziti ipf (cũjzim; cùjzi; -il, cũjzila) ići uz, 

ustrajno pratiti Kàj za mênŏ fùrt cũjziš, kàk 

cùjzek za kŏbîlŏ. 

cùkati ipf dŏ, na, ŏ t , pŏ, ras, s, za, (-at; cûčem; 

cùči; -al; -an; -ajne) trzati, 

povlačiti, natezati [nj. zucken] Cûčę mę za 

rukậv. Jěla ję kùsa cùkati za mãṣni štrìk a 

zvộn zvŏnìti. {P. Du. cukat} 

cūkàti ipf na, pŏ, s, za, (cũkat; -am; -al, -àle; 

cũkajne) dj pišati Ìdeš cũkat i spật. 

{Hg. cukati} 

cûknuti pf pŏ, s, za, (-em; cùkni; -ul, cûknula; 

-en/ut) trgnuti, potegnuti, povući Cùkni ga 

za rukậv. Dviệ ŏbelìnę sę primlěju na krậje 

v sàku rûḳu, i òṇda nậgle cûknę tàk da 

pûḳnę, kàḍ ŏbelìna vu ŏbelìnu vùdri. 

{M. cuknuti} 

cũknuti/cūknùṭi pf (-em; -i, -ètę; cũknul, -ùḷe) 

pišnuti Žậba pŏscạ̃jnka sàkiput 

kàḍ skòči màle cũknę (sèknę) 

cùkŏr m (-a, -ŏv; dem m cùkŏrek; adj cùkren) 

1 šećer [mañ. cukor

101 

cvàncig̣ 

mi ję kũpila cùkŏra v Zạgr÷be. Tî si mộj mậli 

cùkŏrek. Cùkrene detěce. 

cùkŏrica f (-ę, -) šećerna repa Cùkŏrica sę 

prì nas ne siệja. 

cùkŏriti ipf ŏ, pŏ, za, (-it; -im; -en; -ejne) 

šećeriti, sladiti Nậj jậke cùkŏriti. 

cukŏrlîn m (-a, -ŏv) saharin Cukŏrlîn ję bòle 

slàdek nèg cùkŏr. 

{G. ðe. cukorlin; Ba. cukerin} 

cukŏrlînar m (-a, -ŏv) prodavač saharina 

Blậẓ̌ cukŏrlînar ję prŏdậval cukŏrlîn, 

sòmletu pàpriku i riệpne sème. 

cuksfìral m (-a, -ŏv) austrijski narednik 

[nj. Zugsführer] Mãtič ję bìl cuksfìral. 

cùle n (-a, cûl; dem n cûlce -a, -ŏv) zavežljaj 

(u rupcu, plahti) [mañ. cula] Pastirìce nòsiju 

jèle v cùlu. Bĩle ję 7 cûl na dvè kộle, kàḍ 

sem ìšla zàmuẓ̌. Imiệla ję cûlce v rùḳa. 

{Hg. culo, V. cula} 

cûndra f (-ę, -i) 1 krpa [mañ. 

czondra] Ŏbrìši s tộ cûṇdrŏ. {Gh. cundra; 

P. cunder} 

2 neuredna žena; kurva Ìdę pŏ sẽʚle kàk 

cûndra. {Ab. cundra} 

cûndrati ipf na, ras, (-am; -ajne) 

skitati se Cûndra ŏḍ hìžę dŏ hìžę. 

cùndrav adj (-àveši) poderan, zamazan 

Lačelnìcę su ti cùndravę. {ðe. cundrav} 

cũnuti pf (-em; -i; -ul, cũnula; -ut) dati, baciti, 

sunuti Mộraš mu nèkaj cũnuti. 

cùpiti pf pri, (cûpim; cùpi; -il, cûpila; -len) 

baciti Cùpi tù jòš màle mõrta. 

cùpkati ipf (-am; cûpkal, cùpkala, -àle; 

cùpkajne) tapkati, poskakivati 

Dẽca cùpkaju ŏd zĩmę na mèste i šmřklę 

vlečěju na nạ̃jže. 

cùra f (-ę, cûrŏ, -, cùrami; dem f cùrica -ę, 

cûric; dem f curîčka -ę, -i; dem f curĩčkica 

-ę, -) djevojka, djevojčica; pj Pậsla 

cùra ràcicę kraj vŏdìce Sàvicę. Jòš ję cùra, 

če niệ v÷č precùrela. Cùrica kàk zlậtna vùrica. 

Tò bu prậva curîčka kàḍ je ŏkŏsmậtę 

pìčka. Liệpa curĩčkica a zamûṣana. 

cũrek m (-a, -ûrkŏv) 1 curak, tanki mlaz vode 

Sniệg sę na krõvu ŏtậpla i cũrki curîju. 

2 nit po kojoj teće rakija; krpa, komušina ili 

sirak po čemu curi lug iz parenice Prẽʚveč 

curî ràkija na cũrek, slãba bụ̂. 

{P. Ke. curek} 

cūrèti ipf na, ŏ, pŏ, pre, s, za, (-îm; cûri, -ètę; 

cûrel, -èle) padati, curiti, teći Žîr ję cûrel z 

hrậsta. Dèẓ̌ṇ̃ curî. Priệ nèg ję dòšla kùga 

sàkę su nòči cūrèlę zviẽʖzdę. Sejnàti da 

kàm curîš – sr÷ča. 

curìk adv unatrag, natraške 

[nj. zurück] Kõjnem sę velî: crùk ìli curìk 

da pŏvlečụ̂ narìt. 

{Ja. cruk-e-e: nazad, na rit; Gr. curik} 

curìkati ipf (-at; -îkam; -ìkal, -îkala; -an; -ajne) 

kretati natrag Curîkaj kõjnę! 

curîknuti pf (-em; -ìkni; -ul, -îknula; -nen/ut) 

1 krenuti natrag Kõjna ję cu 

rìknul. 

2 uzmaknuti, odustati Mộral buš curîknuti. 

curĩlek m (-a, -ŏv) propusni čep na posudi 

Kàḍ sę pậri pàrile na pàrenice ję curĩlek ŏd 

sĩrka kûḍ̣ lụ̂g cûrkem curî. 

cùrkati ipf na, (-am; -ajne) padati prekidima 

Ciẽʖli dận cùrka i cmîzdri. 

cũrkem adv mlazom Stròšinę cûrkem curîju. 

Lûg cũrkem curî. 

cûsrati ipf dŏ, na, za, (-am; ajne) polako 

hodati po blatnjavoj vodi Nậj cûsrati pŏ 

blàtu, bụ̂š sę sè zamàzal. 

cùsrav adj (-àveši) mokar, blatan i poderan, 

otrcan Sà ti ję rûbača cùsrava. 

cũsravica f (-ę, -) bljuzgavica Cũsravica ję 

v÷lika i niệ mòči nìkam prějti. 

cūzèti ipf na, s, (cuzîm; cûzi, -ètę; cûzel, -èle) 

propuštati tekućinu, istjecati pomalo Ràkija 

dụ̀ge cuzî. {Tr. B. cuzeti} 

cvàjer m (-a, -ŏv) oštro polubijelo 

brašno [nj. Zweier] Kũpila sem cvàjera i 

nùlera. 

cvàjerica f (-ę, -) 1 oštro polubijelo 

brašno [nj. Zweier] Diệlam kr̀picę i ŏḍ 

cvàjericę. 2 stroj za šišanje na 2 mm Na 

cvàjericu mę ŏštrîgel. 

Cvạ̃jnek m (-a, -ŏv) nad K 

cvàncig̣ m (-a, -ŏv) 1 dvadeset u kartama, 

spareni kralj i dama [nj. zwanzig] Ìmaš krậla 

i kràlicu tr÷fŏvu i zõvi cvàncig. 

2 ðùka Cvàncig m nad Niệ mu sę smèle 

r÷či: ðùka Cvancig pěte sěle, àf na cûg. 

Mậm ję zěl sekirŏ.

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

cv÷k 

102 

cv÷k m (-ěka, -ŏv/ộv, -i/mî) čavlić s velikom 

glavicom, brukvica [nj. Zwecke; mañ. 

cövek] Kàj na glãṿe v cĩrkvu ìdę? (cv÷k na 

cipeliệ i čĩžma) V Glibộkem jãṛke ję 

Hùtmanič bàbu pòtkŏval s cvekmî. 

cv÷kati ipf pŏ, (-ěkat; -am; -÷kal, -ěkala; -an; 

-ajne) 1 zabijati cvekove [nj. zwecken] 

Cìpeli niẽʖsu cvěkani. 2 podbadati, prigovarati 

Sàki dận mu cvěka. 

cvẽrglin m (-a, -ŏv) patuljasta 

kokoš, cvrcin [ausnj. Zwergel

Č č 

č m glas č je bezvučni glas izmeñu č i ć, koji 

čini 3,55% svih suglasnika 

čà int naredba volovima u jarmu da skrenu 

u desno Kàḍ sę võlę tìra na dẽʚsne velî sę 

čà, čà. Škrlec pŏpiẽʖva kàḍ letî gòre i tìra 

võle: čà, čà! {I. V. ča; G. čale! poticanje 

krava da udesno; ðe. čali: desno; M. čali!: 

tjeranje krava u lijevo! ðñ. ča štijeha! kravi 

u jarmu da skrene u desno} 

čàča m (-ę, V čãče/čāčô, čậčŏ/čàčem, čậč, 

čàčami; dem m čàček -a, -ŏv; dem m 

čàčica -ę, čậčic) 

arh otac, ćaća, tatek [mañ. atya] Mõji čàča 

su sàku nedèlu ìšli k mèše. Pŏkộjni mõji 

čàča su tõtu bòḅ pŏsèjali. Tàk su i môji 

pŏkộjni čàček dèlali. H õjtę, čàčica, bùṭę jèli 

žgànčecę. 

Čadàva/Čãḍeka f (-ę, -ŏ) ime krave tamne 

boje Imèli su dviệ kràvę Čụ̃geku i Čãḍeku. 

Čadàva bîla màle črna i imiệla ję telîčku. 

{P. Čada} 

Čãḍec m (-a, -ŏv) ime vola tamne boje 

Čãḍec, čà! {Sl. čadež} 

čàj m (čãja, -ŏv; dem m čàjek) čaj [tur. çay 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

čarụpàti/čerụpàti 

104 

čarụpàti/čerụpàti ipf na, ŏ, pŏ, raš, š, za, 

(-ụ̂pat; -lem/am; -li, -ètę; -ụ̂pal, -àle; -ụ̂pan; 

-ụ̃pajne) grepsti, čupati (noktima, panñama); 

čupati perje Kùsa čerụ̂pa pŏ vrậte. 

Pěrje ję z gũṣek čerụ̂pala. {G. čarompati} 

čàs adv sad Diẽʖklę sę sviẽʖčkaju tàk dà sę 

čàs vrtĩju na jẽʚnu čàs na drùgu strậnu. 

¤ fàjn čàs prilično dugo ; niẽʖ ga fàjn čàs 

nema ga prilično dugo; sàki čàs često; sàki 

čàs bu dòšel uskoro će doći; čàs põsla 

sitnica za obaviti; tè/tiệ čàs, ĩsti čàs 

odmah, smjesta, 

niẽʖmam čàs nemam vremena Tiệ čàs bu 

dòšel. I tè čàs i h ję nestàle; na čàs časkom, 

načas Dọ̃jdi na čàs k m÷ne! 

čàs m (-a, čãṣŏv; dem m čàsek -a, -ŏv) tren, 

trenutak, čas, časak Škvõrci za čàs ŏberẽʚju 

třsje dŏ čĩstŏga. Niẽʖmam čàs nì 

najèsti sę. Ne čèkam nì čàseka. ¤ smrtni 

- samrt. 

čàsa adv neko vrijeme Tù čàsa pričậka. 

čàsne adv pošteno, jako, dobro Bàš sę 

čàsne spùstile (jậke curî dèẓ̌ṇ̃) 

čậst f (-i, -ju/jụ̂, čãṣti, -mî) 1 priznanje 

Šikûtŏr niẽʖma plậčę i tò ję slũžba za čậst. 

2 dostojanstvo Čậst kûmstvu, kûmstve 

pŏštûjem a t÷bę pŏsẽʚrem. (R÷kla kûma 

kùme kàḍ su sę kạràlę.) 

čàvel m (-a, čậvlŏv/ộv; dem m; čàvlek/- 

čàvlič -a, -ŏv; dem m čavlĩček) čavao; 

čavlić [tal. dem chiavello

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

105 

č e rèjna 

čẽʚlec sę mộra vkràsti, dŏbìti ìli kūpìti za 

žĩtek, òṇda ję sr÷ča pri čẽʚla. 2 roj pčela 

Ŏgrnul sem svẽʚga čělca ẓ tũñę jàbukę. 

čęlějnka/č ę rlějnka f (-ę, -i) augm pej lubanja, 

glava [tur. çelenk] Lùpil ga pŏ čęlějnke 

dà s÷ zviẽʖzdę vìdel. Dòbil ję pŏ črlějnke. 

{V. Du. ð. čelenka} 

čelîjnak/čelijnậk m (-a/ãḳa, -ŏv/ậkŏv) 

pčelinjak Nìšte niẽʖma pòsebnŏga čelijnậka, 

a čělci su na pòlica ŏd plạ̃jnki pŏd 

strŏvộ z jûžnę strãṇę hìžę. 

čelìti ipf š, za, (čělit; č÷lim, -iju/ę; čěli, -ètę; 

čělil, č÷lila, -ìli: č÷len, -ejne) zatvarati 

začelje daskama Zàčelkę na štàle triệba 

čelìti, da siệne sprậvimę. 

č÷mer m (-a, -ŏv; adj č÷meren -÷rneši) 

jaki otrov; jad [mañ. csömör] 

Sřdit i pùṇ č÷mera. {ð. čemer: gorčina, 

jad, tuga} Čemerìka ję č÷merna i ž nộ sę 

mòči ŏstvạrìti. Kàča pustî č÷mer z glậvę. 

{M. čemerni} 

čemerìka f (-ę, -ĩkŏ, -îk) otrovna biljka čemerika 

(Veratrum album) Čemerìka ję vrậštije 

ŏd vûši na kràva. {G. čemerika: zla osoba} 

č÷ne/pŏč÷ne adv tiho, nečujno; polako, lagano 

Za jnộ ję ìšel j÷n dẽčke tàk č÷ne, pŏ 

tĩje, dà ga niệ čûla. Křtari kî lŏvîju křtę ìdeju 

č÷ne pŏ sinòkŏša. Jậ bum pŏ č÷ne z nañãkem 

tũḳel bažulînije i něm bàžul dròbil. 

čẽʚ ʚnuti ipf pŏ, pri, (-em; -i, -ètę; čẽʚnul, -ùḷe) 

čučnuti Čẽʚni si tî tù i čèkaj. 

č÷nuti pf na, ŏ, ŏt, raš, š, za, (-em; -č÷ni; -ul; 

-jnen/ut) otkinuti Č÷ h nula sem čehùlu 

biẽʖlŏga lùka. 

č÷p m (-a, -ŏv, -i/mî) 1 čep Zvàdi 

pìpu i dẽni č÷p na sûḍič. 

2 čep na gredi Plạ̃jnkę na stiẽʖne 

sę skùp držîju š čepmî. 

3 reznik na trsu s jednim pupom Ŏstàvi 

č÷p nìže na třsu da klètu znîžimę tr̀s. 

čěpani adj čučav Nîskem fẽʚlam bàžula 

velĩmę čěpani bàžul. 

č÷pati ipf (čěpam; č÷pal, čěpala; čěpan; 

-ajne) više puta čučnuti Kòkŏš čěpa, rûṣti 

je sę, h òčę sę gàziti. 

čepěč/čep÷čki adv čučeći, čučećke, čučimice 

Mụ̂ẓ̌ drěka čepěč spustî. 

č÷pek m (-a, -ŏv) 

niski grah, čučavac Bàžula ìma pùṇe 

fěl: nîskŏga ìli č÷peka i visộkŏga ìli 

kòlenca. {I. L. čepek; ðñ. čepec} 

čepěrast adj (-ậsti; -àsta) krečav, 

raširenih nogu u koljenima, s nogama u 

obliku slova O. Bìl ję mậli mụ̂ž i ĩmel ję 

čeperàstę nògę. 

čeperàste adv raširenih nogu, 

krečeći hodati Čeperàste hòdi kõmu su 

nògę v kŏliệne rašĩrjenę. 

čepèriti ipf raš, (-iệrim; -èri; -il, -iệrila; -en; 

-ejne) 1 krečiti, širiti jako noge kod sjedenja 

ili u hodu Niệ liệpe vìdeti da diệkla 

čepiệri nògę. 

2 - sę krečiti se, jako širiti noge Čepiệri sę 

kàk žàba. Nậj sę čepèriti! {ð. čeperiti se} 

čēpèti ipf na, pŏ, (čěpet; -îm; čěpi, -ètę; 

čěpel, -èle) čučati Čepî i mučî. Stèran ję v 

kûṭ čěpet. {Kr. G. ð. Mt. T. Vi. čepeti} 

čeplìti ipf na, raš, š, (č÷plim; čěpli, -ètę; 

čěplil, -ìle) tesati 

trijeske Dèda č÷pli triệšč i je. {G. čeplati: 

rezuckati; ð. čeplati: rezbariti} 

č÷pnuti pf (-em; -i, -÷tę; -ul; -ut) 

čučnuti Tù č÷pni i čěpi. 

Čeprdàna f nad ženi 

čěr/či f (č÷ri/čěrę/ě, -jŏ/jộ, čěri, -i/mî; dem 

hip f čerčìca -ę, -ĩcŏ, -îc; adj čẽʚ ʚrin, -ĩna) 

kćerka, kći; kćerca, kćerčica; kćerin Svậdi 

sę š čęrmî. Màti ję pŏsedậčila čěr z gộlŏ 

rîtjŏ na mravîlnak, dà ju navčî kàk sę jěbę. 

Òve ję mõja čî a čî ję òn? Na v÷čer kàḍ su 

ŏtìšli spật, čûję màti kàk čî na pòstele piščî 

kàk tìca v prụ̃gle i cvîli kò da ju kòleju. V 

jûtre čerčìca nìš ne jàmra nèg si pŏpiệvlę. 

Tò ję čerĩne třsje. 

čẽʚ ʚra adv jučer Čẽʚra, predèčera i priệk predèčera 

ležî betẽʚžen. Vìdel ję dà cũcek z 

grộbija glãṿu nõsil? (Jě, svõju) 

{G. R. Č. Du. Gr. čera} □ - nộč adv noć 

prije noćas Čẽʚra nộč ję bîle jậke gřde. 

č÷rajni/č÷rašni/čerậjni/čerậšni adj jučerašnji 

Ciẽʖli čerậjni dận sem tę čèkal 

dòma. Č÷rašni dận mi ję břže pr÷šel. 

Čerậšni dận ga niệ bĩle. {Gr. čeranji} 

č e rèjna f (-ę, -iệjnŏ, -/i) korica drška noža 

Švãḅec ìma črèjnę drevěnę drŏbậstę, a 

kustùra špl÷jnatę ìli kŏščěnę.

ʚʚ 

ʖʖ 

č÷rek 

106 

{B. nožne črenje; M. ðñ. črenje; G. čereńe; 

ð. čerene; Gr. črene: drška noža } 

č÷rek f (-a, -em) hip čěr kćerkica Č÷rek, 

br̀že dọ̃jdi! Mẽʚga č÷reka niệ tù? 

česàle n (-a, -ậl; dem n česậlce -a, -ãḷec) 

češalo, češagija, ručna nazubljena četka 

za stoku Kõjni i kràvę sę č÷šeju š česàlem 

i kěfaju s kěfŏ. {Vr. ðe. ðñ. česalo} 

česàti ipf na, ŏ, pŏ, raš, š, za, (čěsat; č÷šem; 

čěši, -ètę; čěsal, č÷sala, -àle; č÷san; 

-ajne) 1 češljati; češati, češkati Č÷šę màti 

čěr. Čěši mę pŏ plěča. 2 - sę češljati se; 

češkati se Diẽʖklica sę v÷č sàma č÷šę. Čè 

ti č÷šel ŏpậnę, dŏk sę č÷šeš, bụ̂ tę srậm 

tàm kàm ìdeš. {D. česat se: češljati se} 

česnîk m (ĩka, -îkŏv) časnik (u svatovima) 

□ dŏmậči - starješina i stoloravnatelj na 

svatovskoj gozbi Štiệf Masànŏv znậ liệpe 

gŏvŏrìti i bìl ję bàrem stộ pûṭ dŏmậči 

česnîk na gŏstiệ. {M. česnik} 

č÷snuti pf ŏ, ŏd, za, (-em; -i, -ètę. -ul; -en/ut) 

zviznuti, odalamiti, udariti Č÷snul 

ga pŏ nộsu. 

čestitậr m (-a, -ŏv) čestitar Na 

Štiệfajne ìdu i čestitậri čestîtat 

(gratuliệrat) Štèfanem gŏdŏvnọ̃. 

č÷šel m (-a, -ŏv/ộv; dem m č÷šlek) češalj, 

češljić Mřtvi žîvŏga vlẽčę? (Č÷šel vûš) Čè 

ti č÷šlek ŏpậnę, dŏk sę č÷šeš, bụ̂ tę srậm 

tàm kàm ìdeš. 

č÷šen m (-a, -ŏv) češanj češnjaka 

Č÷šni biệlŏga lùka sę sadîju. 

češlìga f (-ę, -ĩgŏ, -îg) češljuga, sikavica 

(Dipsacum fulonum i silvester) Da lậsi 

pŏrastụ̂ kûva sę šîb i je i lîst i je žalộsnę vrbę 

vu võde kậ stŏjî mej lîst i jem češlìgę. 

češnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) češnjak 

Biệlŏmu lùku velĩmę i češnậk a biệlem 

devenìcam i češnộvkę. 

četìri/čètri num (-ère/ìre/trè, -èrem/ìrem/- 

rèm, -erèmi/irèmi/trèmi) četiri (4) Tù su 

četìri diệklę a niệ nì bĩle pět diẽʖkel. Pŏpîknę 

sę kòjn na četère nõga, a kàk sę nẽʚ b i 

čõvek na dvè. Zviẽʖzdę Kõsci zîdu òkŏl 

četère vûr dà vriệme za îti kòsit. Hòčeš 

dõbre? Něču! Hòčeš zlò? Hõču, sèmi 

četerèmi (z rukàmi i z nŏgàmi). Võjzil sę š 

četirèmi kộjni. □ na s÷ - adv četveronoške 

četrtek m (-a, -ŏv) četvrtak Sàki četrtek ję 

sẽmen v S÷sveta. Tiệlŏve ję v četrtek v 

lìpnu, a Križ÷ve v četrtek v svìbnu. Čè sę 

kòkŏš nasadî v mụ̀ški dận (tòrk ìli četrtek) 

pevčẽci sę legụ̂. 

četřti num (-ŏga) četvrti Na gŏstě pòkle 

dậrŏv ìdę večěrja òkŏl četřtę vùrę. 

četrtìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) četvrtina Četrtìne 

vagàna sę velî štrtînka. 

četverevụ̃glast adj četverouglast Na pr÷šu 

ŏdzgộr na kõtec dọ̃jdę jẽʚna deb÷leša i 

jàkša četverevụ̂glasta klàda kậ sę zõvę 

pòp ìli pŏgàča. 

čet v ẽʚ ʚri adj num (-ère/ìre, -èrem/ìrem, 

-èmi/ìremi) četveri 

četvěrica f (-ę, -ŏ) 1 četverica, četvorica 

Bĩle nàs ję četvěrica na kõḷe. 2 na -u adv 

četveronoške, pobaučke 

Diẽʖte najpriệ pûẓa a òṇda hõḍa na četvěricu. 

Čerčìca sę pŏstậvila na četvěricu 

kàk prasîčka i cvîli kò da ju kòleju, a Ròk 

nà jne ròkčę kàk bĩcke kàḍ vičî. Na 

četvěricu sę dŏvliệkel. {B. četverica} 

četv÷riti ipf raš, (-im; -ẽʚri, -ètę; -ěril; - j en) 

dijeliti, komadati na četiri dijela Hìžu i grùnt 

su četvěrili. 

čez prep (č÷z, čeẓ, čež, č÷ž, čẽʚž) kroz, niz, preko s A Čez jẽʚne nùṭer 

čez drùge vùn. Pr÷šel ję čeẓ pràg. Skôči 

č÷ž nęga! Čež n÷ga niệ vîdeti. Čẽʚž nu îdę 

pûṭ. Stẽza ję čež nîvu z÷mlu. 

{G. Du. M. V. čez; P. čes, čis} 

Čiča pr r (Čìča, -ŏv/Čîčin, -îca) [nad.

ʚʚ 

107 

čistĩna 

čiệm 1 konj čime Š čiệm ìma s tiệm klîma. 

2 adv što, čim D÷j čiệm mèjne. Dọ̃jdi čiệm 

priệ, tiệm bòle. Zẽmi čiệm vìše. Š čiệm 

dàle s tiệm gòrje. 

čiflàti ipf na, pŏ, pre, raš, za, (čîflat; čìflam; 

čîflal, čìflala, -àle; čìflan; -ajne) čeprkati, 

razbacivati nogama [tur. çifte

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

čìstiti 

108 

čìstiti ipf o, š, (-it; čîstim, -iju/ę; čìsti; -il, 

čîstila; čîščen; -ejne) čistiti Zẽʚlije za rîbajne 

sę čîsti ŏd sûve, žûṭe i blàtne lîstŏv i 

kŏcějna. 

čiščelìšče n (-a, -îšč) Čistilište Če v lòncu 

kròp piščî, tò plậčę nèčija dušìca v čiščelìšču. 

Čiščelìšče, n÷be, pẽkel. (Bròji sę 

diệkle putèjne na kìte i kàk sę završî tàm tậ 

diệkla pě če mẽrnę) 

čĩžma f (-ę, -ŏ/ộ, čĩžmi; dem f čìžmica -ę, 

čĩžmic) čizma [mañ. csizma 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

109 

črlēnèti sę 

pòzna pŏ riệče, a gàzdarica pŏ vrèče. 

Nigdậr ẓ t÷bę čŏvèka. 

2 muškarac, muž, suprug J÷ l’ tù mộj 

čõvek? {engl. man: čovjek i muškarac} - 

na mestu pošten, razuman čovjek 

strạ̃jnski - stranac; - bộži! prijekor Čõvek 

bộži, kàj tò diệlaš!? Nemoj to raditi! 

čŏviệčec m (-a, -ŏv) 1 dem čõvek čovječac, 

čovječić, čovječuljak Matĩček ję mậli 

pùklavi čŏviệčec. 

2 mužić Imiệla ję dộbrŏga 

čŏviệčeca. 

{V. ð. čovečec; B. človečec, mužek} 

čŏviệči adj čovječji, ljudski Tò niệ čŏviệči 

nèg cũči dr÷k. 

črčkàti ipf na, (čr̀čkam; čřčkal, čr̀čkala, -àle; 

čr̀čkan; -ajne) šarati Nậj črčkàti 

pŏ stiẽʖne. 

črẽda f (-ę, -i/čriệḍ) krdo, stado [mañ. csorda] 

Ciẽʖla črẽda krậv pr÷šla čèẓ šenìcu. {J. 

T. Kr. čreda; Hg. črijeda; K. čreda: hrpa 

krava; Sl. čreda; H. čredo} 

črèmsa f (-ę, -ŏ, -i) sremza (Prunus padus) 

Črèmsa ìma liệpę cvètekę kî na dalẽke 

dišîju. {ðñ. čremsa; V. čremza} 

črepộvje/črepŏvjě n zb (-a/ậ, -ěm) krhotine 

crijepa Ŏstàle ję črepŏvjě. 

črešnậk/črešnậr m (-ãṛa, -ậrŏv; m črešnõvec 

-a, -ŏv) trešnjevac sorta šarenog 

graha Črešnậk, črešnậr ìli črešnõvec ję 

najbòlša fěla šậrŏga bàžula. 

{V. črešnevec; ðñ. črešnjevec} 

Črẽšnec m top C [pŏ črịêšna] Črešnẽcu sę 

mòrti prèdi r÷kle Črešnõvec, kàḍ sę kõpe 

vuž n÷ga velî Črešnŏviệčka. 

Črešnŏviệčka kộp f top C Črešnŏviệčka 

kộp ję širộki jãṛek v šùme. 

črèšnŏvina f (-ę, -) trešnjevo drvo Črèšnŏvina 

ję liệpe črlěne driệve za sudìčę, 

làgvę, vrmậrę i stõlę dèlati. 

Črèt m top C [poplavna livada] Pŏ Črètu sm÷ 

pàsli kràvę. {H. čret: močvarna šuma} 

črevạ̃jnek m (-a, -ŏv) trbušina 

Ìma črevạ̃jnek kàk trûdnica. 

črẽvast adj (-ậsti; -àsta) trbušast 

Mậli ję črevậsti čõvek. 

črèẓ prep (črèz, čr÷ž, črẽʚž) kroz, 

niz, preko s A Črèz vûva mu sę sviẽʖti. Sè 

grùnt ję črèẓ čriẽʖve pretõčil. Čr÷ž nęga n÷ 

smeš. Bîla ję širộka gràba i črẽʚž nu ję 

skõčil. {M. Du. V. črez} 

čriệp m (-a, -ŏv, -i/mî; dem m črèpek) crijep, 

crepić [mañ. cserép] Na lětva na krõvu su 

bìber čriệpi. Zgriệla sem črèpek i diệla na 

krîža. □ - fạlcani/fộlcani - užlijebljeni 

crijep [nj. Falzziegel] Na hîže ję fậlcani 

čriẽʖp. 

čriẽʖ ʖpec m (-a, -ŏv) krhotina posude Čriẽʖpec 

bu pìščencem za jèle. Nộra glìva sę mòči 

v mliẽʖku v čriẽʖpce i mùvę tamậniju. 

{B. črepec, črepčec} 

čriệšna f (-ę, -iẽʖšni/šen; dem f čriẽʖ ʖšnica -ę, 

-; adj črèšnŏv/čriệšnin) trešnja (Prunus 

avium) Čriệšna ìma liệpe driệve i liệp ję 

stòl črèšnŏv. 

□ kisiệla - višnja (Prunus cerasus) Prì nas 

ję màle kisiệle čriệšen. 

čriệve n (-a, -; dem n čriẽʖ ʖvce -a, -iệvec) 

1 crijevo, crijevce V drộbu ję čriệve. 

2 pej trbuh Jẽʚdva čriệve nòsi. 

čriẽʖ ʖvec m (-a, -ŏv) vrtni korov crijevac, 

mišjakinja (Stellaria media) Dràč čriẽʖvec 

sę plẽję na vřčake. {Šu. črevec} 

čriệvni adj crijevni Mụ̂či ga čriệvna bộl. 

črîk/črìnk m (-ĩka/a, -ŏv/ŏv) vrsta tla Na 

cěrske zẽʚmla ję pùṇe črîka. Z÷mlu dè ję 

pùṇe črìnka sę ne splatî glìbŏke jŏràti. 

Črîk m top B 

črinkŏvậti adj (-àteši) tlo s puno črinka 

Črinkŏvậtu z÷mlu ję t÷ške dèlati. 

čr̀kna f (-ę, -i) točka Dèda ję r÷kel čr̀kna 

mèste tòčka. 

črlěn adj (-ẽʚni; -÷neši) crven Črlěn kàk (ràk, 

pàprika, bŏgiệčka rìt, òpičina rìt). Kàḍ ję 

něbe črlẽʚne, bụ̂ dèẓ̌ṇ̃, bụ̂ sę vriệme pŏsvàdile. 

Štè nậjdę trî črlẽʚne bậtę (ìli d÷vet), 

kàḍ sę kukurìza triệbi, ìdę slòbŏne spật. 

(Velî sę za šãḷu.) 

črlẽʚ ʚnec m (-a, -ŏv) luk, crveni 

luk (Allium cepa) V kliệte mộra naviệk bìti i 

kàj za pregrìsti i črlěnca lùka za žẽʚju gasìti. 

{Kr. čerlenec} 

črlēnèti sę ipf na, ŏ, pŏ, za, (-ěnem; -ẽʚni, 

-ètę; -ěnel, -èle) crvenjeti Nộs mu sę črlenî 

kàk lũta pàprika.

črlenĩna 

110 

črlenĩna f (-ę, -în) crvena odjeća Sì sŏldậti v 

črlenĩne, sậm generậl v zelenĩne? (zriẽʖli 

črlẽʚni šîpki i zelẽʚni šĩpkŏv gřm) Čè sę priệ 

nòsi črlenĩna za mrtvĩkem, priệ mu sę 

dũša zvelĩči. 

črl÷nkast adj (-ậsti; -÷nkasta, -àsteši) 

crvenkast Brẽska ìma črl÷nkaste měse a 

jậlša črl÷nkaste driệve. 

čřn adj (črni; črǹeši; pre-) crn Na črne zẽʚmle 

krùv rậstę, a na biẽʖlu ìdu cùcki srật. Bìl ję 

prečrnŏga lîca. črne vìne tamnocrveno 

vino; črna meša misa zadušnica črni pẽʚtek 

nesretan dan Bụ̀ i t÷be dòšel črni pẽʚtek i 

lùpil tę pŏ pẽʚta. {V. črni petek} 

Črjnkộvka f top B (črna mãṣna zẽʚmla) 

Črǹa f (-ę, V Čŕnô) ime crne prasice 

črnavka f (-ę, -i) modrica od 

udarca, masnica Dè sę gòḍ stụ̃čem, pòzna 

mi sę i ìmam črnavku. 

{V. črńafka; R. črnjavka; G. crńafka} 

Črnec m top potok desni pritok Lonje Prèdi 

sę Črnec sàke lète razliệval i Gmậjne ję 

bĩle vu võde. 

čŕnèti ipf ŏ, pŏ, za, (črnem; črni, -ètę, črnel, 

-èle) 1 postajati tamnijim; Br̀že črnę na 

sûṇcu. 

2 - sę crnjeti se Bĩku sę glàka sę bòle 

črnela, kàḍ su Kàšinčani črnŏga bĩka prậli 

dà bu biệli. 

črnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 voćna sorta crnih 

plodova Črnem fẽʚlam slîv, čriệšni i mũrvi 

velĩmę črnìcę. 

2 zemlja crnica Črnìca dõbre rŏdî. 

črnĩna f (-ę, -în) 1 sorta crna grožña, crnina 

Črnĩnu sem pòsebne pòbral. 

2 žalobna crna odjeća Za 

mrtvĩkem nòsi najblìžeši rộd črnĩnu. 

črǹkast adj (-ậsti; -àsta) crnkast, malo crn 

Kalčìči su črnkậstŏga ŏbràza. 

črnŏkòžen adj (-ộžni; -ôžna, -òžneši) 

tamnoput Ìma črnŏkòžen õbraẓ. 

črnŏškõḷec m (-a, -ŏv) bogoslov Îvič ję 

črnŏškõḷec i škộla sę za põpa. 

čr̀ta f (-ę, čřtŏ, -) crta Pìlar na bậnde ràmna 

s pĩlŏ pŏ pŏnîčene čr̀te. 

črtãḷek m (-a, -ŏv) crtalo pluga Plùg ìma 

črtãḷek, želèze, dèsku, grẽʚdel i rụ̀čę. 

{T. črtalek} 

čřv m (-a, -ŏv/črvi, čřvi/mî; dem m čr̀vek -a, 

-ŏv; dem m črvĩček) crv; crvić, crvak Čřvi 

dọ̃jdeju v čriệšnę, slìvę, brèskę, jàbukę, 

rûškę, tùjnę, ŏrèję, liẽʖšnakę, kŏstàjnę, sìr, 

měse, glìvę i velî sę dà ję sadŏvjě pišîve, 

a sìr, měse i glìvę črvìvi. Kàḍ piẽʖvec nậjdę 

čr̀veka, s÷ kòkŏši prizõvę àli ga sậm pŏjiệ, 

dà znậju štè ję gŏspŏdậr. 

črviv adj (-îvi; -ìva) crvljiv Sìr ję črviv Vrgậjni 

su ràḍ črvìvi, a lisìcę nìgda. 

črvìveti ipf ŏ, raš, š, za, (-îvem; -ìvi; -el, 

-îvela; -ĩven) crvati se Sìr sę ràḍ črvîvę 

dŏk sę sušî. 

črvŏjiệdina f (-ę, -) crvotočina Driệve ję 

pûṇe črvŏjiệdinę i niệ za põsel. 

čù čû int dozivanje kokošiju Ču, čû, čùčica 

mậla, zŏvụ̂ sę kòkŏši k s÷bę. 

čùḅa f (-ę, čûḅŏ, čûḅ̣) 

krupna izbočena usna Zvŏnậr ję sv÷tŏmu 

Mikùle namàzal čùḅę z vr̀jnem. Čùḅę si 

mậžę. □ ŏbèsiti -ę naškubiti se 

{Kr. Hg. čuba; I. V. čoba; ð. obesiti čobo: 

pokunjiti se; uvrijediti se} 

čubậk m (-ãḳa, -ậkŏv; adj -ậkŏv) 1 pej 

čovjek debelih usana, čubak, čubonja 

Čubậk ìma vèlikę vũsnicę, čùḅę ìli mu 

čùḅa vîsi, čũḅast ję. pj Tî čubậk stậri 

prěspi õvu nộč vàne. {J. čubak, veliko 

-vust} Čubạkòva kràva ję dõbra dòjka. 

2 zjaka Čubậkę třži. Zjake prodaje. 

Besposleno sjedi. 

{V. I. T. čubak; G. tržiti čobake; ð. 

prodavati čobake: besposličariti, ljenčariti} 

čũḅast adj (-ậsti; -àsta) velikih usana Čubậk 

ìma vèlikę čûḅę ìli mu čûḅa vîsi, čũḅast ję. 

{V. čobasti; P. šubast} 

čụbèti ipf na, (-îm; čûḅi, -ètę, čûḅel, -èle) 

ćuviti, dangubiti, besposleno sjediti, stajati, 

dosañivati se Kàj tù tàk dụ̀ge čubîš? 

{V. Tr. čubeti; S. Gr. čubet; ðñ. čobeti} 

čùḅica f (-ę, čûḅic; dem f čùḅičica) usnica, 

usničica Čùḅicu ję ŏbèsil. ljut je 

čùḅiti sę ipf na, (čûḅim; čùḅi, -il, čûḅila) 

pućiti usne Srdìta ję i čûḅi mu sę. 

čụ̀č int tjeranje teleta Tìra sę tẽʚle òḍ sębę: 

čụ̀č, čụ̀č! {Gr. ćuć: vrlo malo} 

čùča f (-ę, čûčŏ, -; dem f čùčica -ę, čûčic) 

1 hip kokoš Najlèpšu čùču ję zàklala.

111 

čụ̀klavec/čuklîn 

Pìcica i čùčica sę velî mậlŏmu pìščetu, 

piščějnke. {Ko. V. čuča; Ke. čuča, čuča: 

dozivanje kokoši} 

2 fig žensko spolovilo Dŏbĩla bụ̀ pŏ čùče. 

{V. čuča} 

čùček m (-a, -ŏv) 1 pjetlić 

Pìcek ìl čùček sę velî mậlŏmu pìščetu, 

pìščencu. 

2 dječje spolovilo Detěči kûrc ję pìcek, 

čùček, pîmpek, kùrčec, kùrček ìli kurčĩček. 

{Ab. čuček: kurac} 

Čučerje top (Čùčerje n Čùčerčan, Čùčerčica, 

čùčerski) selo 743 st. (1857) a 1471 

(1971) [mañ. csúcs: vrh, cserje: grm, cser: 

cer; 1201.: Zizeria] 

Čụ̀čke m nad (-a, -ŏv) izbuljenih 

očiju Jõške ję ĩmel pučậstę jòči i bìl mu ję 

špòt Čụ̀čke Pụ̀čke {Ž. čučko: polujaki 

mladić; Ab. čučka: pička} 

Čùčura m nad (-ę) C 

čučurĩček m (-a, -ŏv; f čučurîčka) 

cvrcin i cvrcinka, 

pijetao i kokoš patuljaste pasmine Ìmaju 

čučurĩčka i čučurîčku. 

{Ka. cicirici, pjetlić krezlica} 

čudậj/čùde adv vrlo mnogo, puno, velik 

broj, čudo Tò ję čudậj penęẓ. Čudậj sę na 

kộle vòjzi. Nìšte niệ sàdil čudậj krampiẽʖra. 

Bĩle čùde mìšŏv. {T. čudej, čude; V. ðe. 

Še. T. M. ðñ. čudaj; Gh. Du. K. Kn. M. ðñ. 

čuda ð. čudo} 

čùde n (-a, čûḍ/čuděs) 1 

čudo, čuñenje, iznenañenje Bàba ję štèla 

îti na prŏščějne i glějet čùde. 

□ čudìti sę -m jako se čuditi Br÷ber sę 

čùdem čùdil kàk ję kòjn s privězanŏ kŏsộ 

zìšel na nạ̃jže. nậjti sę v -u iznenaditi se; 

2 čudo Na zîdu 

bistričkę cĩrkvę ję naslìkane pùṇe čuděs. 

čùditi sę ipf na, š, za, (čûdim; čùdi; -il, čûdila; 

-ñen) 1 čuditi se Kî sę čûdi liệpŏmu det÷tu, 

mòrę ga vr÷či. Čûdi sę kàk pùra 

drěku. 

2 kreštati Àk sę piẽʖvec čûdi, 

vîdi smr̀t. 

čụ̀gav adj prugasto šaren Kràva ję bîla 

čụ̀gava i r÷kli su je Čugàva i Čụ̃geka. 

{G. čogan; šaren; Te. čogan: prugast} 

Čugàva f (-ę, -; dem f Čụ̃geka) arh ime šarene krave Kràve su 

gŏvŏrìli Čugàva ìli Čụ̃geka. 

čùj part poštapalica 

Tàk, čùj, kàk ti jậ pŏviệdam. Čùj, bî ga 

zěla, àl bùḍu mu sẽstrę grùnt zělę. 

čụ̀j nek m (-a, -ŏv) dem čûṇ čunak dio 

pribora za tkanje na razboju [mañ. csonak: 

čun, čamac

čùknut 

112 

čùknut adj priglup Zgledî kò da ję 

màle čùknut. {R. ćuknut} 

čûknuti pf š, (-em; čùkni; -ul, čûknula; 

čûknen/ut) kljucnuti, otkinuti 

komadičak Gřde j vìdeti čę štè čûknę pậr 

jậgŏḍ z grõzda na třse. 

čụlìti sę ipf na, za, (čûḷim; čũḷi, -ètę; čûḷil, 

-ìle; čûḷen; čũḷejne) tinjati, polako gorjeti i 

dimiti bez plamena Piệjni sę dụ̀ge čûḷiju i 

pùṇe tŏplînę dạ̃ju. V slîvnice (sûšnice) ję 

gŏrèle kòje kãḳve driệve tẽʚrę sę dụ̀ge 

čụlìle. 

čũmeẓ m (-a, -ŏv) prljava mračna prostorija 

[tur. kümes] Žìvi v čũṃezu. 

čûṇ m (-ũṇa, -ûṇŏv) 

brodica, čamac Vu čûṇe smę sę prev÷zli 

priệk Sãṿę. Ìma òpajnkę kàk čûṇę. 

{B. čun} 

čũnuti pf (čũnę mi; -ul; -ut) prestati, popustiti, 

utišati se, smiriti se (o boli) Zûḅ̣ mi ję 

čũ h nul i k jùtru sem zàspal. {G. fčuhnuti, 

Me. včuhnuti} 

čùp m (čûpa, -ŏv, -i/mî; dem m čùpek) ćup, 

ćupić, zemljana posuda za kiseljenje 

mlijeka [tur. küp

ʚʚ 

ʖʖ 

D d DZ dz 

d m glas d (uključivo i ḍ) je zastupljen s 5,32% 

svih suglasnika 

da konj da Pĩtal ję pòp slũgu, da dà sę nòvti 

riệžeju. Tŏpòla velî, da dậ i kõla. 

dabộgda/da bộg dậ adv izriče želju, 

dabogda, dao Bog da: Dabộgda ŏsliệpel, če 

làžem! Cřkel da bộg dậ! 

dậc m (dạ̃ca, dậcŏv) pristojba na 

ulazu u grad [tal. dazio] Dậcari su na 

mìtnice pŏbìrali dậc. {O. dacija} 

dậcar m (-a, -ŏv) mitničar, ubirač pristojbi [tal. 

daziere; carinar] V Dûbrave su dậcari 

pŏbìrali dậc (dacŏvìnu). 

dacŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) pristojba na 

ulazu u nečiji posjed, grad Zàgrebečki 

kaptŏl ję na dènešnemu Pijãcu v Cẽʚrju 

îmel ŏḍ 1478. dŏ 1602. lèta mìtnicu i 

pŏbìral dacŏvìnu. 

dậča f (-ę, -) porezi i nameti, davanja [tal. 

dazio] Dậčę su s÷ v÷kšę i v÷kšę. 

dàjda r part dede, deder, hajde 

Dàjdar si màle pŏdîši tụ̂ rụ̂žicu. {Ba. dajder} 

dàle adv dalje Pŏběri hàlę i hòdi (bèjži) dàle. 

Dộbri glậsi ìdu dãḷke, a zlŏčěsti jòš dàle. 

¤ Nę pě dàle ŏd kộžę. (Ne bŏjîm sę 

dẽžña.) Ne vîdi dàle ŏd nòsa priglup je; 

Dàle sę fûčka! (Velî sę kaḍ štè pĩta na 

krậju prìčę, kàk ìdę dàle.) 

dalečĩna/iẽʖ ʖčina/ĩna f (-ę, -in/în) udaljenost, 

daljina Cěrska cĩrkva sę vîdi z dalečĩnę. 

Spàzil ga ję z dalĩnę. {Ba. dalečina} 

dalẽʚ ʚke/dãḷke adv (dàlše; pre-) daleko, dalje; 

predaleko Tò ję prẽʚveč dalẽʚke. Kûmi sę 

zblîza a žẽʚni zdalẽka. Kàj ję bĩle dalẽʚke, 

dòšle ję blîzu. (mriệti j÷) Pĩtajuč sę dãḷke 

zậjdę (dọ̃jdę). dalẽʚke dŏtèrati uspjeti 

□ - dŏtìrati- puno postići; uzoholiti se 

daliệki adj (-èkši) dalek Pîšem vam ẓ tũñŏga 

i daliệkŏga sviệta. 

dàmf m (dãmfa, -ŏv) para [nj. 

Dampf] Pûṇa ję kùjna krampiẹròvŏga 

dãmfa. 

dàmfarica f (-ę, -) parni stroj Přvu mlatàču na 

kral÷večkem màrŏfe ję tèrala dàmfarica z 

ręmějnijem. 

dậmfati ipf za, (-am; -ajne) dimiti, ispuniti 

parom [nj. dampfen] Dậmfa kàk hiladậrka 

na cûgu. 

dận/dèn m (dãṇa/a, dậnŏv; dem m dànek/- 

dènek -a, -ŏv) dan; danak, danić Čè ję dèla 

ję i dậnŏv. Bàba ję trî dãṇę stàreša ŏd 

vrậga. Ìvek Šimậgin ję klěl: Jesěm ti dũše, 

dãṇa. Bìl mu j÷ i špòt Dũše dãṇa Drạ̃gi 

Bộg i sì svẽʚci i svetĩčicę bọ̃žę i dènešni 

dànek i gòdek pristụpètę. (Tàk pòčmeju 

pregŏvòri ŏd vũrekŏv) Dìžetę sę liẽʖni, v÷č 

ję dènek biệli! (dècu budî) □ mlãḍi dãṇi 

mlañak ¤ Bògu dãṇę kràsti ljenčariti; nèkŏj 

dận nedavno; jàsne kàk dận potpuno jasno; 

Za mlậda sę kûrvala a pŏd stậrę dãṇę 

ŏltậrę lîžę. pŏd stare dãṇę u starosti 

dànguba f (-ę, -i) 1 lijenčina Ŏd dàngubę 

nigdậr težậka. 

2 naknada svjedoku Za dàngubu sę splạtî 

îti na sûḍ̣. 

Dànica f 1 f ime dem Dãna, Danùša [

dàriti 

114 

dãṛę dècę. Dòšli su z dãṛi. Kresničậrkę su 

za dậr zafạlìlę: Fãḷa, fãḷa, gŏspŏdậri, kî stę 

m÷ne dàrek dậli. Jậ vam fậlim, Bộg vam 

plậti i Màrija Bọ̃ža màti na neběske vrậti! 

2 dậri m pl darivanje; darovi 

Kàḍ k jùtru na gŏstiệ ìdeju dậri, j÷n mužikậš 

zèmę tajniệr i pòčmę dậrę pŏbìrati. 

dàriti ipf (-it; dậrim; dàri; -il, dậrila) 

darivati Na Jậnuša sę mộra z bŏžîčnŏ slậmŏ 

dàriti sadŏvjě i třsje dà bòle rŏdî, a 

najbòle ję da žẽʚna dàri. 

darŏvnîk m (-ĩka, -îkŏv) darodavac, darovatelj 

u svadbi, darivalac Bĩle ję pùṇe darŏvnîkŏv 

na gŏstiệ i liệpe dậrę su mlậdiči dòbili. 

{H. J. darovnik} 

darûvan adj darovan Darûvanŏmu 

kòjnu sę zûḅi ne gledîju. 

darūvàti pf / ipf (-ûvat; -ûjem; -ûj; -ûval, -àle; 

-ûvan; -ũvajne) darivati; darovati 

Na gŏstiệ darûju přvi õtec i màti, dèḍ i 

mãjča i pŏ rědu bràt, sẽstra, strîc i strìna, 

tětec i t÷ca, vûjec i vûjna, drùga ròdbina, 

d÷ver i pòdsneš, kûm i kùma i drùgi gŏščenîki. 

Kàḍ prẽʚjdę darûvajne, îdem z gộsti. 

Dàšek m ime dem Dãša, Dàšica 

od sv. Andrija {Be. Dašek, Dašica} 

dàti pf dŏ, nadŏ, pre, pri, v, (dậm, - s tę, -ju/- 

dajụ̂; d÷j, dějtę; dậl, dãḷa, -le; dận/dật; 

niječno: ne dậm/ně dam; ně daj, ne dàjtę) 

1 dati Z rukàmi d÷j z nŏgàmi îšči. D÷j s÷di! 

Ně daj Bộg gòrje. ¤ d÷j Bộg da se barem 

tako dogodi; D÷j, d÷j hajde požuri; D÷j nậj! 

Nemoj, molim te; d÷jtę nậjtę! nemojte 

molim vas; D÷j nậj griệja dèlati! D÷jtę nậjtę 

kàj gòḍ gŏvŏrìti! Vrậg tę dậl, tè tę dậl! Ně 

daj nậ sę! ; - glãṿu jamčiti; - riệč jamčiti 

čašću; - zaìstinu, - zanaviệk darovati, dati 

zauvijek; - svõje dotrajati; - pětam vètra 

pobjeći; - nèkŏmu zapràv priznati da je u 

pravu; - pŏ rěpe istući; - pŏ rîte istući po 

stražnjici 

2 - sę (dậ sę, dậle sę) biti moguće, primiti 

se, prepustiti se Dậle bi sę tò pŏprậviti. Dậl 

sem sę na vrạ̃že dèle. ¤ Dậl sę prevarìti. 

dàti zapràv. potvrditi; ne dàti sę opirati se; 

tò sę dậ to je moguće: ne dậ sę krstìti (ne 

dậ si dŏpŏvèdati) ne da se uvjeriti kàj sę dậ 

koliko se može; Kàḍ ję tò rậbar čùl, bèjži 

òn kàj sę dậ v šùmu. Bàš si dậl drěku 

plùsku. Promašio si u poslu. 

dạvàti ipf dŏ, nadŏ, pŏv, prŏ, raz, sprŏ, z, 

(dậvat; -am/dâjem, -aju/ụ̂/jěju; dậvaj; -al, 

-àle; dậvan; dãṿajne) davati, pružati 

Hùtmanič ję bŏgậtem zìmal a sirŏmãḳem 

dậval. Leněne pòvesme i pèčę sù sę 

dạvàlę i na jantậr na svẽʚtkę. N÷ smeš 

svijnč÷tu dàti jèsti v krĩlu. 

dãṿek m (-a, -ŏv) daća, podavanje, 

porez Dạ̃vki su sę v÷kši i niệ mòči nazmạgàti. 

{K. davak; Sl. davek} 

dạvìti ipf pŏ, za, (dậvim; dãṿi, -ètę; dậvil, -ìle; 

dậvlen; dãṿlejne) 1 

gušiti, daviti Dạvìli su ga z rukàmi. Dậvil sę 

v Sãṿe, àl su ga zliệkli vận. 

2 gnjaviti, dosañivati D÷j nậj mę i s tiệm 

dạvìti. 

dè adv gdje Dè si, dè si, pòslan si mi, 

àli tę nìgde niẽʖma. Èj hâj, dè ję Hrvậtska a 

dè smę mî! Dè su čělę tù ję měḍ, dè ję 

võda tù ję lěḍ, dè su snèję tù ję jěḅ. Dà bi 

t÷ i dè bi t÷? Nậj ìdę i tậ v kòš dè i h ję jòš. 

Dè bi jậ tò mògel? 

□ - dè adv gdjegdje, mjestimice 

Dè dè sę mòrę nậjti i blạ̃gva. 

d÷bel adj (deběli; d÷bela; deb÷lši/dèbleši; 

pre-) 1 debeo, utovljen D÷bel kàk pụ̂v. 

Prãsec ję dòsti d÷bel za klàti. Pred÷bel ję i 

n÷mrę sę sậm nì ŏbùjti. 

2 širok Slanìna ję bîla i četìri pr̀stę d÷bela. 

Làžeš kàk si dụ̀g i d÷bel. 

3 zimski V zĩme nòsi žẽʚna deběli rũḅec, a 

mụ̂ẓ̌ deběli kapût. 

4 krupan Bàžul žộhar ję jậke d÷bel i liệpe 

cvẽtę črlěne ìli biẽʖle. Nigdậr niệ predụ̀g, čè 

ję dòsta d÷bel, nìti pred÷bel čè ję dòsta 

dụ̀g? (kûrc) 

5 dubok (za glas) Ìma d÷bel glậs i gŏvòri 

kàk z bẽdna. 

6 gust Za prîpekę ję nàjlepše v debělem 

lậdu. ¤ imèti debělu kộžu biti bez stida; 

děbel za vûvi glup; zliệči deb÷lši kràj nastradati; 

d÷bela ję noseća je {Mp. debela} 

d÷bele adv (-÷lše; pre-) ukrupno, rijetko a 

jako Tukačìca tụ̃čę kònŏplę najpriệ na 

d÷bele, a òṇda na dròmle. Škộlnik vũdril 

na òrgulę na d÷bele i ŏtpŏpiệval: Jậ niẽʖ-

115 

deklìca 

sem nìšta kvãṛen, sàme sem si rìt raspậral 

deb÷lkast adj (-àsta) debeljuškast Liẽʖpa 

màle debelkàsta diẽʖklica ję. 

děblati ipf z, (-am; -an; -ajne) 1 debljati, 

debeliti, toviti Z bõḅem ję svînę děblal i tàk 

su bîlę d÷belę da niẽʖsu mòglę na nõga stậti. 

2 - sę debljati se, gojiti se Pŏčěla sę děblati 

kàk prasìca. 

dẽca n zb (-ě, -ộ; dem hip n zb dečìca -ę, 

-ĩcŏ) djeca; dječica Mậla dẽca mậla brìga, 

vèlika dẽca vèlika brìga. Dẽčke za ženìti a 

jòš sę z mậlŏ decộ ìgra. Pûṇa ję hìža drộmlę 

dečìcę. □ dècu tìrati obavljati pobačaje 

Vučitělka ję navčîla žẽʚnę dècu tìrati. 

dečậk m (-ãḳa, V dẽče) dječak Dečậk sę velî 

dŏ četrnậjstŏga lèta. Kàj bu ẓ t÷bę, dẽče? 

(Dr÷k, čè tę vûḳ pŏjiệ) 

dečãṛec m (-a, -ŏv) Zěli su dečãṛca 

za slũgu. {J. dečarec} 

dẽčec m (-ẽca, -ŏv) dem dẽčke Dvậ dečẽci 

su sę zvùčili za lõvcę. J÷mput ję diẽʖte tẽʚre 

ję bèẓ griệja, na pŏdĩgajnu vīknùḷe: Gl÷jtę, 

dečẽca kàk mèca! 

dečî/dèčiji/dečĩji pron (dèčijega/jẽʚga) gdječiji 

Diệs ję jòš dèči kõtec z rîtkem pòkrit. Na 

Kĩščice diệs jòš dečĩje třsije. 

dečînski/dèč j i adj dječji, djetinast Pŏ dečînski 

sę velî Zạgr÷bu i Zãḅreg. Vèliki ję àl jòš 

ìma dečînsku pòmet. Z bẽdzga su dèčję 

pùškę i bridzgậlkę. 

dẽčke m (-a, -ŏv/ộv/diẽʖčkŏv, -i/mî, V dẽče; 

adj dẽčkŏv -òva) 1 dečko, dječak Kàḍ sę 

dẽčke zrŏdî vrạ̃pci i mramlîcę Bòga mòliju 

jęl òn ne nòsi fèrtun i drŏvtînije ŏpậnę nìm 

na z÷mlu. Niệ òn dẽčke kî tụ̃čę, nèg òn kî 

držî. 2 momak Àk ję mlãḍejnka 

v÷kša ŏd dẽčka, bûḍu imèli sr÷ču pri 

kộjne. Dečkòva hìža mộra za gòsti pripràviti 

kràvu i prasìcu i pŏbrînuti sę za mělu. 

□ stậri - neženja; 3 dečko 

u kartama Dòbil ję sãmę dẽčkę. 

dèčkec m (-ẽca, -ŏv) dem hip dẽčke Zrŏdîla 

ję jòš jenòga dečkẽca. 

dèčkič/dečkîč m (-a, -ŏv) dem dẽčke 

1 dječačić Znậm tę dòk si jòš bìl dèčkić. 

2 naučnik Šòstar îma dvậ dečkîčę 

v nậvuku. 

dečkiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv; dem m dečkiệrec) 

pej dẽčke deran, omražen dječak; dječačić 

Dečkiẽʖrem znậ bìti lĩce pikmàste kàk pûrine 

jãjce. {ðe. dečker} 

dèḍ/dèda m (-a/ę, V dẽde/dēdô, dèdem/- 

diệdŏ, -ŏv, dèdi/mî; adj dèdŏv/diệdin) 

djed/djedo; djedov Dèḍ znậ prìčę prîčati. 

Mẽʚga dèdę dèḍ ję bìl zạ̃jni gŏspŏdậr Šatŏvìčŏvę 

družìnę. Dèda, dèḍ ìli dèdek ję tậtin 

i mậmin tàta. Diệdina lùla ję v dèdŏve tộrbe. 

dèdek m (-a, -ŏv) dem hip dèḍ 1 djedica 

Dèdek ję sèdel pŏd jàbukŏ i glědel òblakę. 

2 starčić, stariji čovjek Stậri dèdek kàk 

medvèdek (zgledî). 

3 djed vrsta jestivih gljiva (Leccinum sp.) 

Mộj dèdek ję nàbral kŏšãṛu dèdekŏv. 

d÷j nậj (pl d÷jtę nậjtę) part ta, pa, nemoj, 

nemojte, molim vas D÷j nậj, kàj gòḍ 

gŏvŏrìti. Dějtę nậjtę kàj gòḍ gŏvŏrìti! 

d÷j part ta, pa, dajda, dajdar, dejdar, nu, 

hajde J÷la, d÷j stàni v h lậḍ! D÷j sę mẽkni! 

D÷j sę prekrîži! D÷j bàba prědi, d÷j. Děj sę 

na Bòga zmìsli! (Gr̀ba kõlca třsa ti ne gledî 

k brègu) 

d÷j pf (od dati pl d÷jtę) daj, dajte D÷j, kûm, 

pìti! Jậ bum dậl jèsti. D÷j, òtpri! Bộg d÷j, 

Štèfek, Bộg d÷j sàki dận! (ŏdzdràvil mu ję 

na: Dòber dận!). 

d÷jdar/d÷ j de r /d÷ j dertę part 

za poticanje, dede, hajde, kreni D÷jder sę tî 

tòga prîmli. Dède sę gẽni! Dèder sę pŏkậži! 

pj D÷jdar, d÷jdar, dèvŏjčica dà si pridišìm! 

Àlaj Îvo, br̀kŏvi ti črni, dèder si ję bečậrski 

zavrni. 

dèka f (-ę, diệkŏ, -) 1 vuneni pokrivač [mañ. 

deka

ʖʖ 

ʚʚ 

dẽklič 

116 

dẽklič m (-a, -ŏv) djevojčurak Jàga ję v÷č 

pr÷cek dẽklič. {J. deklič} 

dèklička/deklîčka f (-ę, -i; dem f deklĩčkica 

-ę, -) dem deklìca mala djevojčica Znậ bìti 

deklîčkam lĩce pikmàste kàk pûrine jãjce 

a tò sę vrậči mîvajnem z brèzŏvŏ miệdzgŏ 

v pretùletje. Deklĩčkica jòš nẽʚjdę v škộlu. 

deklìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) augm pej diệkla djevojčura 

Liẽʖna ję tò deklìna. {Še. deklina; 

ðe. deklanja: omražena djevojka} 

dèkud adv gdjekuda Dèkuḍ sem gòḍ ìšel 

niẽʖsem nìš nàšel. 

dèkung m (-a, -ŏv) rov, zaklon, sklonište, 

bunker [nj. Deckung] Na sậm Bộg Bõžič ję 

Mîške v Galîcije zdîgel glãṿu z dèkunga i 

kûgla ga dìrekt v čẽʚle trěfila. 

dèlati ipf dŏ, na, nadŏ, ŏb, ŏ d , pre, pri, spre, z, 

za, (-at; diệlam; dèlal, diệlala; -an; -ajne) 

1 raditi, praviti, činiti, izrañivati Diệlaju na 

pòlu. Za põsel ję liện a za dècu dèlati jậke 

màren. 

2 pripremati Z venîkŏ su šalãṭu dèlali 

(jŏctìli). Òṇda su skŏnčàli dõgda bùḍu 

svàtę dèlali. 

3 - sę praviti se, izigravati nešto što nisi Nậj 

sę dèlati mũḍer, àm tę dõbre znậm. V rîte ję 

bìl i dr÷k znậ. (Diệla sę mũḍer). 

¤ Kàj tò diệlaš? Nemoj to raditi; 

dèlatni adj (ant nę-) radni Dèlatni dận ję diệs, 

niệ nìkakŏv svẽʚtek. Kapàrile sę diệklu v 

nedèlu a i v dèlatni dận. Dènes ję svẽʚtek i 

nędèlatni dận. 

delavậr m (-ãṛa, -ậrŏv) sorta 

direktno rodeće vinove loze [Delaware: 

indijansko pleme] Delavậr ìma mậlę ràne 

zrèlę črlẽʚnę gròzdekę. {O. delavare} 

dẽlba f (-ę, -i) dioba, djelba, podjela, dijeljenje 

Šatŏvìčŏva vèlika hîžna družìna sę pŏdelîla 

1864. a dẽlba ję dŏvršěna 1872. lèta. 

dèle n (-a, diệl) posao, rad, 

djelo Dèle diệlam, dèle mę gledî i dèlu 

nigdậr kràja. Čè ję dèla ję i dậnŏv. Prèẓ 

dèla – niệ jèla. 

delìti ipf dŏ, na, ŏ, raz, v, z, (-îm; diệli, -ètę, 

dèlil, -îla; dẽlen; diẽʖ ʖlejne) dijeliti Glavậr 

zèmlišnę zàjednicę ję zadrugậrem dèlil 

drvarìju. 

delnîk m (-ĩka, -îkŏv) dionik Diẽʖkla niệ nègda 

bĩla delnîk kàḍ sę družìna delîla. Sàki delnîk 

ję znàl kùlike pràva ìma v zèmlišne 

zàjednice. {G. V. delnik} 

dèmfer m (-a, -ŏv) ublaživač, odbojnik na 

vlaku [nj. Dämpfer] Čẽʚra sem sę võjzil na 

dèmferu Zạ̃greḅ. 

demižộn m (-õṇa, -ộnŏv) pletenka, šibljem 

opletena staklena boca od 3 do 10 litara [tal. 

damigiana

ʚʚ 

117 

d÷ver 

deràča f (-ę, -ậčŏ, -) dernjava Tùliku deràču 

niệ mòči pŏslùšati. 

Derěške m (-a, -ŏv; f Derěška) sivi konj 

(kobila) s pjegama [mañ. deres: siv] 

Derěške ję sìvec š črnemi flèkicami. 

d÷set num (-ěte, -ětem, -ětèmi/èmi) deset 

(10) Tò sę skùpa kŏštàle d÷set fŏrìnti. 

¤ Bî d÷set pûṭ j÷n dr÷k pŏjèli. (Jậke su 

škřti). Hõču, sèmi desetèmi (z ŏbŏdvèmi 

rukàmi). Čèkamę tę sèmi desetèmi (àli na 

nõga!). Kèsen si. 

desetàča f (-ę, -ạ̃čŏ, -ậč) 1 novčanica 

od deset jedinica 

2 zvijezda Zŏrnàča i Desetàča su zviẽʖzde. 

desetậk m (-ãḳa, -ậkŏv) 1 bačva od 10 

vjedara Desetậk mi ję jòš pùṇ vĩna. 

2 vlak u 10 sati Zakẽsnel sem na cûg 

devetậk i ŏdv÷zel sę z desetãḳem. 

desěti num (-ŏga) deseti Pụ̀ẓ̌ ję d÷vet liệt ìšel 

na h rậst i desěte pŏžùril i õpal. 

desětka f (-ę, -i) 1 desetica u kartama Dòšel 

si mi kak kiệc na desětku. Došao si u pravi 

čas. 2 novčanica od deset jedinica Pŏsûḍi 

mi desětku. 

dẽska f (-ě, -ộ, dẽski/desiệk; dem f deščìca 

-ę, -ĩcŏ, -îc; adj dèščen) daska; 

daščica [mañ. deszka] Dŏv÷zel ję pûṇa 

kõla desiệk. Lèska sę, lèska kàk dẽska? 

(Gộla rìt) Deščìca ję sedậle na cŏkậlke. 

Imèli smę v hîže dèščeni pòḍ, niệ bîla 

nàbita zẽʚmla.¤ Falî mu dẽska (j÷n kŏtậč) v 

glãṿe. Luckast je. 

desnàča f (-ę, -ậčŏ, -) 1 desnica, desna ruka 

Z desnậčŏ sę krĩža i jiệ. 

2 dešnjakinja, kobila ili krava koja vozi s 

desne strane Mậ Lìnda ję desnàča. 

desnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) dešnjak; vol ili konj s 

desne strane, Desnậk sę velî võlu i kõjnu 

těri na dẽʚsne strãṇe vòjzi. 

deščîčka f (-ę, -i) 1 dem deščìca mala daščica 

2 pribor za snovanje tkanja Deščîčka 

za snŏvàti ìma sàkę strãṇę šěst lûknic a 

sriẽʖdi ję jẽʚna vèlika kàk sr̀ce i òber ně màle 

mèjnša ŏkrụ̃gla. 

{L. deščica ima 12 predjela za klupka} 

deščìti ipf pŏ, (dèščim, -iju/ę; dẽšči, -ètę; 

dẽščil, dèščila, -ìle; dèščen; -ejne) 

pokrivati daskama Nàḍ štậlŏ sę dèšči. 

detěče adv djetinasto Tùliki dẽčke a jòš sę 

detěče pŏnậša. 

detěči adj dječji, djetinjski Ìma detěču pòmet 

i glãtke lĩce kak detěča rìtica. 

dětel m (-a, -ŏv) ptica djetao (Dendrocopus 

maior) Dětel ìma liệpu kûkmu na glãṿe. 

¤ Pŏpiẽʖva kàk sliệp dětel. 

d÷tela f (-ę, dětel/detěli) crvena djetelina (Trifolium 

pratensis) V Cẽʚrju sę najvìše siệja 

h rvậtska/ h òrvạtska ìli črlẽʚna d÷tela. 

□ talijậnska - 

lucerna (Medicago sativa) Talijậnska 

d÷tela rãṣtę na bòlše zẽʚmla. 

d÷telica f (-ę, -) dem d÷tela pj Mộj drạ̃gi 

d÷telicu kòsi. □. zậjčekŏva - zečja 

soca (Oxalis acetosella) Zậjčekŏva 

d÷telica ję dõbra za žẽʚju gasìti. 

detelìšče n (-a, -îšč) djetelište Mạ̃ček ję 

d÷telu zãtrl i detelìšče sem pr÷ŏral. 

detẽʚ ʚri pron (-òga) gdjekoji Na grộbju 

su drevěni krĩži i detẽʚri želiệzni. Ìdeju õni 

spật, detẽʚri najràjši spî. 

dẽvec/dõvec m (-a, -ŏv; adj dẽvcŏv) udovac 

Dẽvca ję zẽʚla. Dẽvca v družìne pęrụ̂ snèję. 

Õstal ję mlậḍ dõvec z det÷tem. {Gh. dovac; 

ðe. dovec} 

devenìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; dem f devenîčka -ę, 

-i) krvavica, jetrenica, djevenica, vrsta kobasice 

Kãḳva ję rậzlika mej frậtrem i devenĩcŏ? 

(Devenìca ję prevězana na sàkem 

krậju a frậter sàme sriẽʖdi). Põjeṇ̃ si devenîčku! 

{Še. devenica} □ biệla - češnjovka 

Biẽʖlę devenìcę sę nadiẽʖvaju z měsem i 

biẽʖlem lùkem. črna - krvavica Črna devenìca 

sę nadiẽʖva s hajdînŏ kậšŏ ìli z jậgli 

zmiệšanemi s krvjộ. {Ba. divenica} 

devenîčni adj djeveničin, krvavičin Devenîčni 

nậdev niệ gôtŏv. Devenîčnę làčę m 

nad Niệ štèl jèsti devenîčnę làčę (čriệve ŏḍ 

devenîc) i tò mu ję špòt. 

d÷ver m (-a, -ŏv; dem m d÷verek) 

1 mužev brat, djever, djeverić Ìšla sem z 

d÷verem pŏ òpajnkę v Zạ̃greḅ. Mộj d÷verek 

ję m÷ne bìl jậke dòber. 

2 djever u svatovima Mlạ̃dencŏv 

bràt ìli fiệrmajnski kûm ję d÷ver.

ʖʖ 

ʖʖ 

d÷vet 

118 

d÷vet num (-ěte, -ětem, -ětemi/èmi) devet (9) 

Bûṃ ti jậ naprậvila dà tę bụ̂ d÷vet zĩmic 

tr̀le. Diẽʖte bèẓ kr̀sta n÷mrę dŏbìti sviệtlŏsti 

na drùgem sviẽʖtu i pŏ d÷vet mesiệc sę 

plậčę v grõbu. Slepŏvụ̂ẓ̌ ję ŏtròvneši nèg 

d÷vet kậč. 

devetậk m (-ãḳa, -ậkŏv) 1 bačva od 9 hl 

2 vlak koji polazi u devet sati Lãjtu kî ìma 9 

hèkti ìli viẽʖder i cûgu kî ìdę v 9 vûr sę velî 

devetậk. 

devěti num (-ŏga) deveti ¤ Bì jèl sèmi 

devetèmi Krậjnci. (Naviệk ję glãḍen) 

dęvetìna/devětina f (-ę, -înŏ/ětinŏ, -tîn/ětin) 

devetina Najmlàjšŏmu bràtu ję bîla 

dęvetìna imiẽʖtka. 

devětka f (-ę, -i) 1 brojka devet, 9 

2 devetica u kartama Devětka tì ję v rùḳa. 

devìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) udovica 

Mlậda devìca ję br̀že nàšla mụ̂ža. 

dèvica f (-ę, diẽʖvic) djevica Pŏ sẽʚle su čìtali 

knìžicu Sẽjna dèvicę Màriję. pj Nàrŏdil nàm 

sę krậl neběski ŏd Màriję čîstę dèvicę. 

devŏjậčki adj djevojački Vũreki mòreju bìti 

junậčki, devŏjậčki, mụ̀ški i žějnski. 

devộjka f (-ę, -i) djevojka Štè přvi k 

diệkle n÷gŏva devộjka. pj Nậj sę stậjaju 

mlậdę snèję i devộjkę i junậki sì jenãḳi. 

Mòja kràva Bèba dõbra ję dòjka i liẽʖpa kàk 

devộjka! {ðe. V. devojka} 

dèẓ̌ṇ̃ m (-a, -ŏv/ộv; dem m dèžñek; adj dèžñen 

-èneši) kiša, dažñ, kišica Čè na Medạ̃ra 

dèẓ̌ṇ̃ curî cûrel bụ̂ mèsec dận. Àk ję 

nav÷čer n÷be krvậve, drùgi dận bu vèter i 

dèẓ̌ṇ̃. V trậvnu sę spustî tìhi dèžñek, travŏvậbec. 

Ciẽʖle pretùletje ję bĩle dèžñene. 

dežñ÷ven adj (-ěvna, -÷vneši) kišovit J÷sen 

ję jậke dežñěvna. {O. dežjevni} 

dežñěvje n zb (-a) dugotrajne kiše Tòmu 

dežñěvju nìkàk da kràj dọ̃jdę. 

dežñevnậk m (-ãḳa, -ậkŏv; adj ñežñevnạ̃kŏv, 

-òva) daždevnjak 

(Salamandra maculosa) Dežñevnậk ŏpậnę 

z dèžñem z n÷ba. 

dežñìti ipf na, ŏ, (dèžñi; -ìle ję; dèžñene; 

-ejne) kišiti, daždjeti Ciẽʖlu nộč i ciẽʖli dận 

dèždi. Bĩle bi dòsti tòga dèžñejna. 

děžmati sę ipf (-am; -an; -ajne) zadirkivati 

se, natezati se, peckati Za kmetstva je dežmati 

značilo desetinati, uzimati deseti dio 

priroda [mañ. dezsma: deseta] Dẽca sę 

děžmaju. {H. B. dežmati; Du. dražmat} 

dežnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) kišnica Dežnìca ję 

dõbra za pràti pàrile. 

dìčen adj (dîčna; dìčneši) ponosan Jậke ję 

dìčen na svẽʚga sĩna. 

dìči/dîgnuti pf na, ŏ d , pŏ, pre, pri, z, za, 

(dîgnem; dìgni; dîgel/dìgnul, dîgnula, 

dìgle/dìgnule; dîgnen/ut) dignuti 

Dìgni tò kàj ję ŏpàle pŏd stòl. 

dīčìti sę ipf pŏ, (dîčit; -im; dĩči, -ètę; dîčil, -ìle; 

dîčen). hvaliti se, ponositi se 

Niẽʖma sę bàš š čiệm dīčìti. 

diẹbàti ipf za, (diệbat; -lem/am; -li, -lètę; diệbal, 

-àle; diệban; -ajne) vrebati, uhoditi 

Diệbal ga ję dŏk ga niệ zadiệbal. 

{ð. Tr. Vi. Fu. debati; G. gebati} 

diệkla f (-ę, V dẽkle, -i/diẽʖkel) 1 djevojka 

Dẽčke sę vučî kŏsìti a diệkla hŏdìti. Če 

prẽʚjdę pŏd dugŏvậču dèčke, bụ̂ põstal 

diệkla, a če diệkla bụ̂ dẽčke. 

2 udavača, mladenka Diẽʖkla mộra dẽčku 

rûḅaču i gàčę zŏšìti i dŏn÷sti Ŏtìšel ję pŏ 

sviẽʖtu îskat diệklu kậ niệ ŏd màterę 

ròñena. □ mộrska - sirena Mộrskę diệklę 

su pộl rìbę a pộl diệkle i preliệpe pŏpiẽʖvaju. 

stậra - usidjelica Bãṛa ję 

ŏstậla stậra diệkla. 

diẽʖ ʖklica f (-ę, diẽʖklic) 1 zjenica V jòku ję 

biẽʖlek i diẽʖklica. 2 dem diệkla djevojčica Diẽʖklica sę velî dŏ 

četrnậjstŏga leta. Mậle diệkle sę velî 

diẽʖklica i dèklica. I sàka diẽʖklica ìma v 

jòkeke diẽʖklicu, a dèklicę v jòku niẽʖ. 

diệl m (-a, -ŏv) 1 dio Kõga niẽʖma, niẽʖma mu 

nì diệla. □ dèlati z diẽʖ ʖla obrañivati polje za 

dio priroda; Zậgŏrkę tučụ̂ kònŏplę z diệla. 

2 dioba Tûtŏr ję diệl pŏvõdil. 

diệlanec m (-a, -ŏv) patvoreno vino Pil ję 

diệlanca i glãṿa ga bŏlî. {ð. delanec} 

diệne n (-a, -) 1 dno Diệne na lõncu ję precūrèle. 

Sûḍič ìma čẽʚle, diệne, drộḅ i dụ̀gę. 

2 četvrtasti komad platna ušiven 

izmeñu nogavica gaća Gàčę ìmaju dviệ 

gačelnìcę, diệne, svîtnak i dòle ŏbîčkanę 

r÷sicę.

ʖʖ 

ʖʖ 

119 

dîmje 

diệs adv danas Kàj ìmaš napràviti 

diệs, napràvi diệs a kàj za pŏjèsti diệs, 

zùtra põjeṇ̃. Za diệs ję bĩle dèla dòsta. 

Pòmetim kak diệs. 

diẽʖ ʖte n (det÷ta; dem n detěce -a; dem n 

detěšce) dijete; djetence, djetešce Če 

diẽʖte prekŏrậčiš dŏk na zẽʚmle ležî nę vìše 

rậsle. Diẽʖte n÷ smę čez õblŏk glēdèti mlậdi 

mèsec, n÷ bu rậsle. Ŏstàle ję detěce bèẓ 

jõca i màterę. Přve detěšce mi ję zbetežàle 

i mrle. {Vg. ditehce} 

diẽʖ ʖva f (-ę, -i) deva (Camelus 

dromedarius) [mañ. teve; tur. deve: tegleća 

životinja] Diẽʖvę su v Maksimiệre. 

diẹvàti ipf na, nadŏ, ŏ, pŏ, raz, razŏ, v, za, 

(diẽʖvat; -lem/am; -li, -÷tę; diẽʖval, -àle; 

diệvan; diệvajne) stavljati, polagati, 

dijevati Tìčekem diẽʖvlem jèsti sàki 

dận. Pĩjavkę su lòvili i diẹvàli vu flàšu. 

dîgan adj dizan; nabubren, koji se može širiti 

Kakvòga ję cìgla najvìše v nậše cĩrkve? 

(Dìganŏga). Triệba mi dìgane tiẽʖste. 

Pěčę sę dîgana gìbanica. 

dìgati ipf na, pŏ, pre, z, (-at; dîžem; dìži; dìgal, 

dîgala; -an; -ajne) 1 dizati; bubriti Štè najvìše 

vîčę tè najmèjne dîžę. Dẽni tò tiẽʖste 

dìgat. ¤ dìgati nộs oholiti se 2 - sę dizati 

se; bubriti; ustajati Kãḳva ję rậzlika mej 

kûrcem i èrŏplanem? (Kàḍ sę dîžę èrŏplan 

îdę s÷ mèjnši, a kûrc s÷ v÷kši) Tiệste sę 

dîžę. Dìžete sę liệni, v÷č ję dènek biệli! 

dìgu part pj Dìgu dìgu dậjca mlìnar ìma jậjca, 

mlìnarica pìcu kàkti rukavìcu. 

dihtàti ipf za, (dìhtam; dîhtal, dìhtala, -àle; 

dìhtan; -ajne) dobro prijanjati, čvrsto držati, 

zaptivati, brtviti [nj. dichten] Zãṭik ne dìhta 

bàš dõbre. 

dijậk m (-ãḳa, -ậkŏv; dem m dijàčec -êca, 

-ŏv; adj dijậčki) ñak, učenik, ñačić [mañ. 

diák

dìmnak 

120 

dìmnak m (-a, -ŏv) dimnjak 

Pri Kûṣe ję rõḍine gniẽʖzde na dîmnake. 

dìna f (-ę, dĩnŏ, dîn) dinja (Cucumis melo) 

[mañ. dinnye] Štè sę na dìnę hîta ŏstậnę i 

b÷z vùgŏrkŏv. 

dìnar m (-a, -ŏv) dinar; novac [lat. denarius: 

10 kao novčić

121 

dŏ¦dràžiti 

dŏ¦bàsati pf (-am) naići iznenada, pojaviti se 

Ŏtkûḍ̣ si tî sàḍ dŏbàsal? 

dŏ¦bàviti pf (-ậvim; -len) 1 dobaviti Dŏbàvili 

su s÷ kàj trèba. 2 - sę domoći se Dộbrŏga 

sèmena sèm sę dŏbàvil. 

dòber adj (dộbri; dõbra; bòlši; pre-) dobar, 

bolji Dòber kàk krùv. Čè si dòber, s÷be si 

dòber. Zbìlam tàk dòber, da němrę bìti 

bòlši. Dòber kàk lùk bèẓ krùva. Mụ̂žu triệba 

dộbra kõsa, dộbra brîtva i dộbra žẽʚna. 

Dà ję dòber – bî ga pŏjèli. Dòber ję kàk třn 

v pẽʚte. Dòber ję Bộg kî ga držî na sviẽʖtu. 

(Niệ dòber) Zbìlam tàk dòber, da n÷mrę 

bìti bòlši. Òn ję predòber i ž nìm bu lẽke 

gŏspŏdậrila. ¤ bũḍi tàk dòber učini mi to; 

imèti dòber nộs predvidjeti; dõbrę dviệ kìlę 

više od dva kilograma; 

dŏbĩček m (-a, -ŏv) dobit, dobitak Ŏd 

tòga bụ̂ slàḅ dŏbĩček. 

dŏ¦biẹ j žàti pf (-ejžîm) dotrčati Štè přvi k měne 

dŏbejžî, nèkaj liệpŏga dŏbî. 

dŏbìti pf pre, za, (-îm, -ĩju/ě; dộbi, -ètę; dòbil, 

-îla; dõblen) dobiti Zãṃužna diệkla ję nègda 

ŏd õca dŏbĩla škrìnu a pòkle su dạvàli 

làdicę i vrmậrę. Črlẽʚna dŏbî. (Velĩju kartậši 

kàḍ dộjdę žẽʚna.) ¤ Kàj štè ìščę tò i dŏbî. 

Najpriệ slũga slûži a òṇda plậču dŏbî. 

dŏbivậč m (-ạ̃ča, -ậčŏv) dobitnik Dà trgộvec 

fùrt dŏbîva bì sę zvậl dŏbivậč. 

dŏbīvàti ipf (-îvam; -al, -àle; -îvan; -ĩvajne) 

dobivati Vu nègdašne vèlike družìne sàki 

ję dŏbîval svộj põsel kàk ję rậsel: puranñậr, 

gusejnậr, svinậr, skŏtậr, vŏlậr, kŏjnậr 

i pòkle na pòle. 

dŏ¦bràti pf (-ẽʚrem; dòbral; -ận) dovršiti berbu 

Kàḍ sę třsije dŏbẽʚrę, triệba ję tr̀s darūvàti, 

zabõdu sę trî jàgŏdę na klĩčkę lîsta, da i tr̀s 

pĩję, i bòle rŏdî. 

dõbre adv (bòle, pre-) dobro, bolje Niệ sę 

dõbre nì z gr̀bavŏga driệva špộtati. Da jě 

kàk niệ, dõbre bi bĩle. (Ŏdgŏvãṛja sę če 

pŏznậti pìta, kàk si.) Žîtni viẽʖnec sę nòsi v 

žìte na pòle da bòle rŏdî. □ - prějti izvući 

se; - sę držàti biti u snazi; - dòjti biti od 

koristi; îti na bòle popravljati se; Zdrậvje 

mu ìdę na bòle. zîti na - dobro završiti 

dộbu adv na vrijeme, rano Dộbu 

sę vrnul dŏmộm. 

dŏ¦cùjnati pf (-ûjnam; -an) dolunjati, doskitati 

Òtkuḍ ję tè k nàm dŏcùjnal? 

dŏ¦cùkati pf (-ûčem/kam; -an) 1 

dovući pomacima [nj. zucken: vući] Bùṃę 

ga sìm blìže dŏcùkali. 

2 - sę dovući se pomacima 

Kộmaj sę na dvŏrìšče dŏcûkala. 

dŏ¦cûsrati pf (-am; -an) doći (po bljuzgavici) 

Jẽʚdva ję dŏcûsrala pŏ šlìfutu. 

dŏ¦čàkati/čèkati pf (-àkam/ậkam/èkam; 

-àkan/ậkan) dočekati Naviệk sę kàk 

mạ̃ček na nògę dŏčàka. Uvijek dobro 

proñe. ¤ Štè čèka, tè i dŏčèka. 

dŏ¦čàriti pf (-ậrim; - j en) dovući, dosmicati 

Dŏčàril sem ẓ pòla plùg na čàre. 

dŏ¦čùjti pf (-ûjem; dõčul) doznati, dočuti, 

načuti Ŏd kõga si tò dõčul? 

dŏ¦dàti pf (-ậm; dõdaj/dŏd÷j; dòdal; -at/ận) 

dodati Žẽʚnę kuněju: jàši tę vrậg peklějnski! 

Nektẽʚrę jòš dŏdậju: tè tę jàši ìli tè tę jašộj! 

Dŏd÷j màle! 

dŏ¦dạvàti ipf (-ậvam/ãjem, -ậvan, -ãṿajne) 

dodavati Kàḍ sę na v÷čer pŏzdrãṿla, làku 

nộč, nektẽʚri za šãḷu dŏdậvaju, bùṿę tę jèlę 

ciệlu nộč! 

dõde adv dovde, dovle Dõde smę sę dŏv÷zli 

a dàle pèšica. Dõde ję mõje. 

dŏ¦dèlati pf (-iệlam; -an) 1 doraditi Niệ 

gŏtòve, mộram jòš dŏdèlati 2 dograditi 

Dŏdèlali su kŏmộru k hîže na klûč. 

dŏdelạvàti ipf na, ŏb, pre, za, z, (-ậvam; -al, 

-àle; -ậvan; -ãṿajne) 1 dorañivati Prõscę 

za plột dŏdelậva. 2 dograñivati Dŏdelậva 

štạ̃gel k štàle. 

dŏ¦delìti pf (-îm; dòdelil; -ẽlen) dodijeliti Svẽʚti 

Jùraj ję š÷pavŏmu vûḳu dòdelil dẽčka na 

rậstu. 

dŏ¦dènuti/dŏ¦dèti pf (-ènem; - j nen/et/dòdet) 

dotaknuti, dodirnuti Niệ ga smèti nì dŏdèti, 

mậm sę plậčę. Niẽʖsem ga nì dŏdẽnul. 

{Tr. dodenuti; Du. dodet} 

dŏ¦dìrati sę ipf (-îram) rušiti se od istrošenosti 

Stạ̃jne sę dŏdîra, a pęněẓ niệ. 

dŏ¦dŏ j ìti pf (-òjim) izdojiti, dovršiti 

mužnju Kràvu sem dŏdòjila. 

dŏ¦dràžiti pf (-ậžim; -en) dovršiti brananje 

Zùtra bûṃę tě slògę dŏdràžili.

ʖʖ 

dŏ¦dŕčàti 

122 

dŏ¦dŕčàti pf (-îm) dotrčati Br̀že su sî dŏdŕčàli 

glějet svậtŏv. 

dŏ¦driệti/dŏ¦dr̀ti sę pf (-ěrem/dõdrem, -erě 

ju/ěju; -ěri/dõdri, -ètę; dòdrl; dõdren/dòdrt) 

1 doderati, dotrajati, istrošiti se Kàj sę děrę, 

tò sę i dŏděrę. Cìpeli su sę dòdrli. 2 umrijeti 

od starosti Mřl ję bèz betěga, bàš sę dòdrl. 

dŏ¦dŕkàti pf (-řkam/čem) dotrčkarati Dẽca z 

jậjci dŏdřkala k sladŏledãṛu. 

dŏdrkạvàti ipf na, ŏb, pre, z, (-ậvam; -al; -àle) 

dotrčkavati Fùrt dŏdrkậva glějet. 

dŏ¦dvŏrìti sę pf (-òrim) ulizati se Dŏdvòrila 

mu sę i sàḍ õna gŏspŏdậri. 

dŏ¦gàjnati/dŏ¦gạjnàti ipf (-àjnat/ậjnat; -am; 

-an) dotjeravati, doganjati, dogoniti Na 

sẽmen na Dụ̂ga Sẽʚla su lûdi najvìše 

dŏgàjnali òdŏjkę. 

dŏgạrjàti ipf (-ậrjam; -al, -àle; -ậrjan; 

-ãṛjajne) dogorjevati Jõgen v pěče dŏgậrja, 

d÷j ga pŏtẽkni. 

dõgda adv dokad, dokada Dõgda Bộg dậ. 

Skŏnčàli su dõgda bûḍu svàti. 

dõgde adv dokle, dokuda Dõgde su dòšli? 

Ŏdmiệri sę dõgde drčîju. 

dŏ¦g÷gati pf (-ěgam; -an) polako i teško doći 

Dŏgěgala ję kàk ràca. 

dŏ¦gmạzèti pf (-azîm) dogmizati, dovući se 

Kàča ję dŏgmậzela dŏ pràga. 

dŏgnàti pf na, ŏdŏ, pre, pri, zŏ, (dògnam; 

dõgnal, dògnala, -àle; dògnan) dotjerati, 

dognati Dŏgnàli smę pĩtanę võlę. 

dŏgŏdìti sę pf (-î sę; dògŏdile sę; -õñen) 

dogoditi se Znậ sę vìše pûṭ 

dŏgŏdìti, dà sę na krmîna napijụ̂ i zapŏpiẽʖvaju 

si. Čè vràna kvậra, òṇda ję kvậr ìli 

sę zlò dŏgŏdî. 

dŏgŏdõṿčina f (-ę, -) povijest, kronika Triệba 

zapīsàti sę dŏgŏdộvčinę. 

dŏgõla adv dogola, do gole kože Sliệkla sę 

dŏgõla i stậla gõla gŏlcậta kàk ŏd màterę 

ròñena. 

dŏgộr/dŏgộra adv do gore Jẽʚdva sem dòšel 

dŏgộr a ŏdzgộr sem sę sạ̃jnkal. 

dŏ¦gŏrèti pf (-ŏrîm; -òr j en) dogorjeti Svečìca 

je sę dŏgŏriệla. (mřla ję) 

dŏgŏtạvlàti ipf z, (-ậvlat; -am; -al, -àle; -ậvlan; 

-ãṿlajne) dovršavati, završavati Na 

sàke strãṇe zemlě dè sę dŏgŏtậvlaju slògi 

su glavìcę. Kàḍ sę gòsti dŏgŏtãṿlaju tậnca 

sę kòle i kušûję. 

dŏgŏtộveti pf z, (-im, -iju/ę; -òvi; -ộvel; -vlen) 

dovršiti Pòsel ję dŏgŏtộvlen. 

dŏ¦gŏvạrjàti sę ipf na, ŏd, pre, pri, za, z, 

(-ãṛjam; -al, -àle; -ậrjan; -ãṛjajne) dogovarati 

se Fùrt sę dŏgŏvậrjaju. 

dŏ¦gŏvŏrìti sę pf (-òrim; - j en) dogovoriti sẹ 

Kàk sę dŏgŏvòrimę tàk bụ̂. 

dŏ¦gràbiti pf (-ậbim; -len) 1 dodati grabljenjem 

Dŏgrậbila sem jòš dà bu pûṇe vrèče. 

2 dohvatiti Dŏgràbil gà ję i sàd bu dòbil 

svõje. 

dŏhạñàti/hạjàti ipf nadŏ, na, ŏp, ŏt, pre, pri, 

ras, s, spre, za, (-ậñam/jam; -al, -àle; 

-ậñan; -ạ̃ñajne) dolaziti Znàl ję dŏhạñàti 

sàkę nedèlę. Plemenitậši su dŏhạjàli 

sàblami k mèše. ¤ k s÷be dŏhạjàti 

oporavljati se {J. k sebe dohajati} 

dŏjàča f (-ę, -ậčŏ, -) 

muzlica V dŏjàču sę kràvę dòjiju. 

{G. ðe. ð. Vi. dojača} 

dŏ¦jạdìti pf (-ậdim; -ñen) dodijati, dojaditi, 

dozlogrditi Tùlike dèle pŏ dãṇu i pŏ nõči mu 

ję bĩle v÷č dŏjạdèle. 

dŏ¦jàhati/jàšiti pf (-ậham/šim; -an/en) dojahati, 

dojašiti Dŏjàhal ję svẽʚti Jùraj na 

biẽʖlem kõjne v zelěne òprave i pòčel ję 

skûplenę vûḳę nadiẹlàti. 

dŏjạrjàti ipf na, ŏb, ŏd, pŏd, pre, pri, raz, za, 

(-ậrjat; -am; -al, -àle; -ậrjan; -ãṛjajne) 

dooravati, dovršavati oranje Diệs smę na 

Grabaščìce dŏjạrjàli. 

dŏ¦jebạvàti pf (-ậvam; -ana) dovršavati 

jebanje Stậri Jakupận dụ̀ge dŏjebậva. 

dŏ¦j÷kati pf (-ěčem) dotrčati Mậm ję dŏjěkala 

čiệm ję čûla da diẽʖte plậčę. 

dŏ¦jèsti pf (-iệm; dòjeṇ̃; -ẽden/iệñen) pojesti, 

završiti s jelom Dŏjèčtę v÷č j÷mput i ìdemę 

br̀že na pòle. 

dŏjiẹdàti ipf na, ŏb, pre, raz, (-iệdam; -al, 

-àle; -iệdan; -iẽʖ ʖdajne) polako dovršavati s 

jelom. Nậjtę dụ̂ge dŏjiẹdàti, ìdemę dèlat. 

dŏ j ĩlnica f (-ę, -) muzlica 

Kràvę sę dòjiju v dŏjĩlnicu, dŏjàču ìli vŏdrîčku. 

{B. dojilnica, dojna posuda; H. J. 

doilnica; V. dojinka} 

dŏ j ìti ipf dŏ, na, pŏ, z, (dõ j it; dò j im; dõ j i, -ètę;

123 

dộl 

dõ j il, dò j ila, -ìle; dòjena; -ejne) musti Žẽʚna 

dòji kràvu a diẽʖte cìca. Mụ̂ẓ̌ krậv ne dòji. 

{Vi. dojiti; He. Hg. dojit} 

dòjka f (-ę, dộjki) muzara, mljekulja Čè kràva 

ìma jậke narậncan vrật, dõbra ję dòjka. 

Mõja Bẽba dõbra dòjka i liẽʖpa kàk devộjka! 

{T. Hg. Fu. dojka} 

dộjna adj muzna Imèli su trî dộjnę kràvę. 

Lisàva ję dõbra dộjna kràva. 

Dòjnica f zvijezda 

večernjica, Venera Zviẽʖzda Dòjnica zĩdę 

kàḍ sę ìdę krậv dòjit. 

dŏ¦ j ŏràti pf (-òrjem; dòjŏral; -ận) izorati Dŏ 

pộldan smę na Zlậka dòjŏrali. 

dòjti/dọ̃jti pf na, pri, z, (-em; dọ̃jdi, -ètę; dòšel) 

doći Kàj ìdę i dọ̃jdę. Kàḍ dọ̃jdeš k 

měne dŏněsi, a kàḍ dọ̃jdem k t÷be d÷j mi. 

{Kr. Z. dojti} ¤ na nìkaj dộjti propasti põ čem 

dòjti stajati, koštati; Pět kŏkộši, s÷dem 

grõši. Põ čem sàka dọ̃jdę? (Pŏ dvè nõga). 

dòjti k sěbe osvijestiti se, oporaviti se; Bụ̂ 

dòšel k s÷be kàk i kũmŏva čĩžma. nę mòči 

dòjti k s÷be biti preneražen; dõbre dòjti biti 

koristan; dòjti dŏ riệči uspjeti progovoriti; 

dòšel ję vrậg pŏ svõje smrt je blizu; dòjti zà 

jnega udati se Dòšla ję zà jnega, dà ĩmel 

dvàjst liệt. {Vg. dojti} 

dòk/dŏk konj dok; čim Dŏk ìma nì càr bòle a 

kàḍ niẽʖma nì cũcek gòrje. Dŏk ìmaju dẽca 

peněẓ i krậmari třžiju. Dŏk gòḍ znậš zậ sę, 

ně daj nậ sę. 

dõkaḍ/dŏkàḍ adv dokad, dokada 

Dõkaḍ tę bûḍu sì vàrali? 

dŏkàjnati/dŏkạjnàti ipf (-ậjnam; -àjnal; 

-ạ̃jnajne) raspravljati, dogovarati Něču jậ ž 

nìm dŏkàjnati, kàḍ si ne dậ dŏpŏv÷dati. 

{B. dokonjati: izvršiti} 

dŏkàjnčati/dŏkạjnčàti ipf (-ậjnčam; -al, -àle; 

-ạ̃jnčajne) raspravljati, dogovarati 

Ciẽʖlu v÷čer dŏkậjnčaju. {J. dokančati} 

dŏkạpàti ipf na, ŏ, ŏp, ŏt, pŏ, pŏt, pre, pri, ras, 

s, za, (-ậpat; -lem/am; -li, -ètę; -ậpal, -àle; 

-ậpan; -ạ̃pajne) dovršavati kopanje 

Dŏkậpala ję dŏ nòči. 

dŏ¦kàpati pf (-lem/am; -an) dodati kapi 

Dŏkàpaj mi jòš nèkulike kậplic. 

dŏ¦klatạrìti sę pf (-ậrim; - j en) doskitati se 

Ŏdnèkuḍ sę k nàm dŏklatậril. 

dŏ¦klipsàti pf (-ìpšem/sam) doći polako s 

teškoćom Bum jậ pŏlěke dŏklìpsala. 

dŏ¦klùc k ati pf (-ùcam) polako doći uz pomoć 

štapa Dŏk Lùca dŏklùca, jậ vretẽʚne nasmûcam. 

(R÷kla bàba kậ na Lucìju prěla, a 

ně smę sę.) Stãṛec ję pŏlẽke dŏklùkal, s÷l i 

klùku prislõjnil. 

dŏ¦kŏbạcàti/kŏbạtàti pf (-ậcam) 

polako doći Čèkaj, dŏk õna kàk ràca pŏlẽke 

dŏkŏbậca. I tẽda nègda ję jẽʚdva dŏkŏbậtal. 

dŏkŏjnčàti pf s, (-òjnčam; -õjnčal, -òjnčala; 

-àli, -òjnčan) 1 završiti, dovršiti Kộšnŏ su 

dŏkŏjnčàli. 

2 dogovoriti Kàj stę dŏkŏjnčàli tò i 

napràvetę. 

dòkŏjnek m (-a, -ŏv) dogovor Bĩli su õni na 

dòkŏjnku. 

dŏ¦kŏpàti pf (-òplem/am; -an) 1 dovršiti 

kopanje Čẽʚra smę třsje dŏkŏpàli. 

2 - sę domoći se, uspjeti Dŏkõpal sę 

bŏgậtstva pŏ žẽʚne. 

dŏkŏpạvàti ipf na, ŏ, ŏp, ŏt, pŏ, pŏt, pre, pri, 

ras, s, za, (-ậvat; -lem/am; -aj/li, -ètę; -ậval, 

-àle; -ậvan; -ãṿajne) dovršavati 

kopanje Jòš dŏkŏpậvle zậjnu pòstat v třsju. 

dŏ¦kŏsìti pf (-îm; dòkŏsil; -õšen) završiti 

košnju Zùtra dŏkŏsîmę v Křče. 

dŏ¦kŏtūràti pf (-ûram; -an) 1 dokotrljati 

Dŏkŏtûraj sûḍič k zdẽʚncu dà ga ŏperěmę. 

{Ba. dokoturat; Hg. dokotulat} 

2 - sę dokotrljati se Dŏkŏtûrala sę v gràbu. 

Dokšić pr (Dõkšič, -ìčŏv, -îčka) [nad. tur. 

doksan: 90; gr. dóksa: slava] Š19 i Ši3 U 

Šijavrhu i Dokšić-Lovriš 8 i Dokšić-Košković 

18 LP48 sl. Dokša LP26 

dòktŏr m (-a, -ŏv) liječnik Čè tę jậ vùdrim, bụ̂ 

ti triệba pòp i dòktŏr. 

dŏ¦kūrčìti pf (-ûrčim) dodijati, 

dosaditi, dozlojaditi Sę tò mi ję dŏkūrčìle. 

{V. dokurčiti} 

dŏ¦kūrìti pf (-ûrim; - j en) 1 doložiti Krûšna 

pěč niệ jòš kũrna, triệba ju dŏkūrìti. 2 dojuriti, 

dotrčati Mậm ję dŏkûril glějet kàj sę delî. 

dŏ¦kûvati pf (-am; -an) dovršiti kuhanje Jòš 

niệ jèle dŏkûvane. 

dộl m (dòla, dộlŏv; dem m dõlec -a, -ŏv) dolina, 

udolina; dolac, dolinica Sinòkŏšę su v 

dộlu. Svînę su v÷ne dòle v dõlce. Dõlec m

ʖʖ 

ʖʖ 

dŏ¦lậfati 

124 

top C, Dõlci m pl top C, Dòlenščica f top D 

su v dộlu. Šùma Pŏdộlnica f top ìdę pŏ 

dộlu ŏḍ Cẽʚrja spràm Budiệncu. Pŏpŏdộlca 

n pl top C Sûḍŏl m top C ję vàlda bìl sûvi 

dộl. 

dŏ¦lậfati pf (-am) prispjeti, dotrčati [nj. einlaufen] 

Naj÷mput ję dŏlậfala. 

dŏ¦lậfrati pf (-am) doskitati 

Òtkuḍ ję tàj dŏlậfral? 

Dŏlànčan m čovjek iz donjeg sela, doljanin, 

donjak, donjanin Gŏrànčani su z gộrnŏga, 

a Dŏlànčani z dộlnŏga sěla. Kàḍ niệ bĩle 

dẽčkŏv z drùge sěl, òṇda smę sę mi 

Gŏrànčani tûḳli z Dŏlànčani. 

dŏ¦lậndrati pf (-am; -an) 1 doskitati Ŏdnèkuḍ 

ję k nàm dŏlậndral i prì nas õstal. 

2 - sę Sàkę zĩmę sę ŏdnèkuḍ dŏlậndra. 

Dŏlànečica f žena iz donjeg sela Dŏlànečicę 

su zliệklę sụ̀ vòdu zdẽʚnca. 

dòlčina f (-ę, dộlčin) dolina V dòlčine su 

sinòkŏšę. Dòlčina f top C 

dòle adv dolje Gòre ję vìsŏke, a dòle trde. 

Gòre kìnč, dòle nìnč. Gòre rìt, dòle rìt a 

sriẽʖdi gòspŏdski fròštukel? (Žẽʚna dòji 

kràvu) 

dŏ¦lejàti pf (-ẽjem; dòlejal; -ận) doliti Dŏliệj mi 

màle vŏdě. 

dŏletạvàti ipf ŏb, vu, za, z, (-ậvam; -al, -àle; 

-ậvan; -ãṿajne) dolijetati Jậta škvõrcŏv su 

dŏletạvàlę i třsje ŏčìstilę. 

dŏ¦letèti pf (-îm) doletjeti Přvę lãṣtŏvicę su 

dŏletèlę. 

dŏ¦liẹvàti ipf (-iệvam; -an; -iẽʖ ʖvajne) dolijevati 

Dŏliệva dà bu kŏpàjna pûṇa. 

dŏ¦lîfrati pf (-am; -an) dobaviti, dopremiti 

[nj. liefern] Krãjnec dŏlîfra pùṇe rŏbě. 

dŏlnàča f (-ę, -ậčŏ, -) suknja ispod gornje 

Žějnska rûbača dŏlnàča ję pŏḍ gŏrnậčŏ, a 

na pŏdŏblàčę. 

dŏlnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) karta dečko, donjak, 

pub, fant Dòbil ję dŏlnậka. 

dộlni adv donji Dà ję v cěrskem dộlnem 

zdẽncu Pŏdkliệni v pretùletje pùṇe vŏdě, 

òṇda ję v lète sûša. Nậkaj cũcek lậja pŏ 

nôči? (Na dộlnu làlŏ v ku). Dộlna šùma f top 

C, Dộlna lôza f top D 

Dŏlušîčka f top B (Bîla ję Mùsteka Dòlušiča 

kî sę ŏdsělil) pr LP102 

dộm m (dòma, -ŏv; dem m dòmek -a, -ŏv) 

dom, rodna kuća; domak Diệs màle štè ìma 

rõḍni dộm, kàḍ sę dẽca rŏdîju v bõḷnice. 

Diẽʖkla pŏpiẽʖva: Bọ̃ži vòlek, bọ̃ži vòlek, kậži 

dè mộj dòmek, dè mộj drạ̃gi jě? I kàm ŏdletî, 

tàm pě zàmuẓ̌. ¤ Tàj ti gròm razrùšil 

dộm. (Velî sę kàḍ štè přdnę). dộjti zdòma 

donesti dar ili mito Gŏspònu sę mộra z 

dòma dọ̃jti. 

dòma adv kod kuće, u kući Dà ję Mìka dòber 

bìl, na Bõžič bì dòma bìl. S÷ sę dòma tkàle 

i pr÷le. Sègde ję dõbre àl dòma ję najlèpše. 

Niệsu mu sì dòma lud je {He. ð. doma} 

dŏmậči adj domaći, naš Sì tù smę dŏmậči. □ 

- česnîk starješina, stoloravnatelj na svadbi, 

(arh česnîk govori se samo tu!) Štiệf 

Masànŏv ję pùṇe pûṭ bìl dŏmậči česnîk. 

{Ja. dimaći starišińa, ćaćko dimaći} pŏ -e 

adv , domaćim govorom, na naš 

način Srậm ga z nàmi pŏ dŏmậče sę 

spŏmīnàti. 

dŏmačînski adj zadružni Prèḍ 

j÷ne p÷deset liệt j÷n dẽčec vùžgal 

starînskemi žl÷prenemi šìbicami stậru 

dŏmačînsku štàlu. 

dŏ¦mạmìti pf (-ậmim; -len) dovabiti, privući 

Znậ õna dŏmậmiti k s÷be. 

dŏmậr m (-ãṛa, -ậrŏv; f dŏmarìca) 1 ukućanin 

Nav÷čer sę skûpiju dŏmậri, i ròdbina 

i triệbi sę kukurìza. 

2 susjed Dŏmậr dŏmậru pŏmộrę vộjẓ 

štạ̃gel narînuti. Dŏmarìca mi sòli pŏsûḍi. 

dŏ¦ma r šiệrati pf (-am) doći stupajući 

Dŏmaršiệrala nèkakva võjska. 

dŏ¦metàti pf (-÷čem/tam; -an) dodati 

Dŏměči jòš màle, dà bu prậva mèra. 

dŏmiẹtàti ipf nad, na, ŏb, pŏd, pŏ, pre, pri, 

raz, za, (-iệtat; -am/čem; -či, -ètę, -iệtal, 

-àle; -iệtan; -iẽʖ ʖtajne) dodavati, primetati 

Sàme dŏmiệči, jòš mòrę stàti. 

Dŏmì j nke m (-a, -ŏv) oblik imena Dominik 

širenog štovanjem sveca Dominga de 

Guzmana osnivača dominikanaca 

[lat. dominicus: Gospodu odan] 

Dominić pr (Dŏmìnič, -ŏv, -îčka) [pat. 

ʖʖ 

125 

dŏprēdàti 

dŏmištrànt m (-a, -ŏv) ministrant [lat. ministrans] 

Kàj sì llûdi v cĩrkve vèruju, sàme 

dŏmištrànti n÷? (Da pòp ìma rìt pàk mu 

dîžu hàlu i nagledậvaju sę j÷ l’ ju izbìla 

ìma) {Du. Fi. domištrant; ð. domeštrant} 

dŏmìštruvati ipf (-at; -jem; -ajne) ministrirati, 

posluživati svećenika [lat. ministrare] 

Jõške ję z diệmlŏ dŏmìštruval põpu Jậnešu. 

Za dŏmìštruvajne smę dòbili pộl dìnara 

ŏbŏdvậ skùp. 

dŏ¦mlạtìti pf (-ậtim; -čen) dovršiti mlaćenje 

žita Dŏmlạtìli su šenìcu. 

dŏmŏbrậnec/dòmŏbran m (-a, -ŏv) domobran 

Skùp smę ajnrìkali v dŏmŏbrậncę. Dậl 

sem sĩna v dòmŏbranę držậvnu võjsku a n÷ 

v ùstašę. 

dŏ¦mòči/mògnuti sę pf (-òrem/gnem; -ògnut) 

domoći se Dŏmògel sę tậstŏvŏga 

bŏgậtstva. 

dŏmộm adv kući 

Ìdemę dŏmộm. Zajậši òn kõjna i hàjḍ dŏmộm. 

Nẽʚjdi dŏmộm, àm dòma lûdi mĩraju. 

(Tàk sę rěčę za šãḷu ŏnòmu kî velî da ìdę 

dŏmộm) {Gh. Hi. domom; Hi. dumom} 

dŏmŏrõḍec m (-ộca, -ŏv) starosjedilac, 

domorodac; roñen u istom domu Grehòta ję 

jebàti sàme õca dŏmŏrộca, a če ję priž÷jneni 

pìzdek, òṇda niệ griệj nì n÷ga. 

{J. domo rodec, ki stoi na onom mestu, na 

kojem se je rodil} 

dŏmŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) domovina Cẽʚrci su 

mèste dŏmŏvìna pŏpiẹvàli: dŏmộm vĩne 

zòvę nàs! 

dŏ¦mùsati pf (-ûsam) doći njušeći Br̀že ję 

õna dŏmûsala za jnìm. 

dŏnạšàti ipf na, ŏb, ŏd, pŏ, pre, pri, raz, za, z, 

(-ậšat; -am; -al, -àle; -ậšan; -ạ̃šajne) 

donositi Zŏ sè strận su dŏnạšàli sèkačkę 

fẽʚlę grõẓdja v třsje. 

dõnda adv dotada I òn bụ̂ dõnda 

dòšel. 

dõnde adv dotamo, do onoga 

mjesta, donle Dõnde smę sę dŏv÷zli a dàle 

smę dõde ìšli pèšica. {Vg. donde} 

dŏ¦n÷sti pf (-ěsem; -šen) donijeti Kàḍ ję 

bŏžîčni bòr gõtŏv dŏněsę gŏspŏdậr v 

plậvte slàmu. ¤ Žẽʚna mu ję dŏn÷sla v 

zàmuẓ̌ sinòkŏšu na Sãṿe, zdẽʚnec i krûšnu 

pěč. Nije ništa donijela. 

dộnuḍ adv donde, dotamo Štè bu 

přvi ŏd ŏvûḍ̣ dŏ ŏnûḍ̣ dŏdřčal? 

dŏ¦pàdati ipf (-am) 1 pripadati Tò jòš n÷ga 

dŏpàda. 

2 - sę sviñati se Õna sę m÷ne dŏpàda, a j÷ 

l’ sę jậ nè, ně znam. 

dŏ¦pàsti pf (-ậnem; dõpal) 1 pripasti Vòl ję 

dõpal najmlàjšŏmu bràtu Špŏtàle ga dŏpàle. 

{Z. dopasti} 

2 - sę svidjeti se Diẽʖkla mu sę dŏpậla i òn 

sę diệkle dõpal. Ève sę dŏpàle i pŏštèle jòš. 

dŏ¦p÷či pf (-ěčem; -en) dovršiti pečenje 

Dŏp÷kla ję měsa i sì su sę najèli. 

dŏ¦pelàti pf (-÷lam; -an) 1 dŏpremiti, dovesti 

Dŏpělal ję kràvu na sẽmen. Dŏpělal ję zẽʚlije 

na plàc. Mlãḍejnka bu srěčna čè ju pŏsvetậri 

dŏp÷laju. 

2 - sę dovesti se Dŏpělal sę v kŏčìje. 

dŏpījàti ipf na, ŏt, s, za, zọ, (-îjam; -al, -àle; 

-îjan; -ĩjajne) ispijati, završavati zdravicu 

Fìlip napîja a Šŏfìja dŏpîja (Čè dèẓ̌ṇ̃ pòčmę 

na Fìlipŏve curî dŏ Šŏfìję) 

dŏ¦pìti pf (-ĩjem; dòpil; -it) ispiti Sì stę pĩli a jậ 

dòpil. Štè ję dòpil tè plậča. 

dŏ¦pīzdìti pf (-îzdim) dozlojaditi, 

dodijati Br̀že mu ję dŏpīzdìle. 

dŏ¦plàziti pf (-ậzim) doći puzeći 

Jẽʚdva ję dŏplàzil dŏ vrật. 

dŏpộl adv dopola, do polovine, do polovice 

Tò jòš niệ nì dŏpộl gŏtòve. 

dŏpộldan m adv dopodne Na Petròve ję 

dŏpộldan P÷ter a pŏpộldan Pàvel. Dŏpộldan 

pŏpîję škàf vĩna i velî da niệ pijậnec. 

Dŏ dvanàjst vûr ję dŏpộldan. 

dŏ¦pŏvèdati/dŏ¦pŏvèsti pf (-iệm, -iẽʖs tę, -iẽʖju) 

dokazati, uvjeriti, objasniti; nagovoriti, rastumačiti 

Jậlža mu ję liệpe dŏpŏviẽʖdala. 

Trdŏkòren ję i ne dậ si dŏpŏvèdati. 

{J. G. V. Vi. Ko. dopovedati; R. dopovedet; 

P. dapavejdat} 

dŏ¦pŏviẹdàti ipf (-iệdam; -an; -iẽʖ ʖdajne) 

dokazivati, uvjeravati, objašnjavati N÷mu ję 

zabậḍ dŏpŏviẹdàti, kàḍ si ne dậ dŏpŏvèdati. 

{I. dapaviedati} 

dŏprēdàti ipf na, ras, (-ědam; -al, -àle; 

-ědan) dovršavati predenje Pòvesme 

dŏprědam a v÷č mi sę ne dậ pr÷sti.

ʚʚ 

ʚʚ 

dŏ¦pr÷sti 

126 

dŏ¦pr÷sti pf (-ědem; dôprel; -ẽʚ ʚden) dovršiti 

predenje Pòvesme sem dŏprěla i jòš ìmam 

màle turjàčę za pr÷sti. Diẽʖkla n÷ smę 

dŏpr÷sti zậjnŏga pòvesma nèg mộra màle 

ŏstàviti za snŏbõkę, da vîdiju da znậ pr÷sti. 

dŏ¦prěšati pf (-am; -an) dovršiti prešanje 

Dènes bum dŏprěšal i s÷ pŏspràvil. 

dŏ¦pŕhàti/pŕvàti pf (-řšem/vam; -an) doletjeti 

Vrạ̃pci sàki čàs dŏpřšeju na jãčmen. 

Lậstavicę su dŏpŕvàlę. 

dŏ¦pùẓati pf (-ûẓam/žem; -an) 

dopuziti, doći puzajući Dŏpùẓal jẹ́ na pûṭ i tù 

mřl. Diẽʖte ję dŏpùẓale dŏ pŏdsèka. 

{V. dopuzati; Ž. dopuzati: doći} 

dŏ¦pụzèti pf (-îm) dopuziti Pụ̂ẓ̌ ję dŏpûẓel dŏ 

břka rậsta i õpal dòle. 

dŏ¦rậjzati pf (-am; -an) doputovati [nj. reisen] 

Mòrti bụ̂š jòš dà dŏrậjzal k nàm. 

dŏ¦r÷nuti pf (-em) dotjerati, dognati Dŏrěni 

kràvę! {Du. doreni: imp. od dognati} 

dŏ¦rèzati pf (-iệžem; -an) dovršiti rezanje 

Diệs smę dŏrèzali třsje. 

Dộrica f ime dem Dộra, Dòra, Dòrek, Dõrič, 

Dõṛeka, Dŏrèna, Dŏr÷sa šireno kultom 

svete zaštitnice vrtlara [gr. Dorothéa

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

127 

dŏ¦žīvèti 

dodavati točenjem Sudìči sę mộraju 

dŏtàkati, da sę vĩne ne kvậri. Kùpica sę 

dŏtậčę, če ję čìstem pòpita. 

dŏ¦tèknuti pf (-em; -en/ut) dodirnuti, 

dotaknuti, dotaći Niệ ję nì dŏtèknul. 

dŏtepěnec m (-a, -ŏv) došljak N÷ 

nam dŏtepěnec gŏspŏdàril. 

dŏ¦t÷psti sę pf (-ěpem; -en) 

doskitati se Òtkuḍ sę dŏt÷pel? 

dŏtepûv m (-a, -ŏv) došljak Tò 

ti ję nèkakŏv dŏtepûv. 

dŏ¦tèrati/dŏ¦tìrati pf (-am; -an) dotjerati 

Dŏtìrali su võlę ẓ pàšę. 

dŏterạvàti/tirạvàti ipf na, pre, pri, ras, s, 

(-ậvlem/am; -li, -ètę; -ậval, -àle; -ậvan; 

-ãṿajne) dotjeravati, pritjerivati Pòčeli blậge 

na Gmậjne dŏtirạvàti. 

dõtik adv tik, skoro, blizu Rĩtki na hîže su bĩli 

dòle dõtik dŏ zemlě. {Fu. dotik: dodir} 

dŏ¦tīkàti sę ipf (-îčem) doticati se Nàša třsja 

sę dŏtîčeju i mî smę meñậši. 

dŏtikạvàti sę ipf na, s, š, za, (-ậvlem/am; -li, 

-ètę; -ậval, -àle; -ậvan; -ãṿajne) doticati, 

ticati se, odnositi se Tò sę m÷nę bàš nìš ne 

dŏtikậva. 

dŏtīràti ipf za, (-îram; -îral; -àle; -îran; -ĩrajne) 

uništavati, nestajati, zatirati Stậrę òrudele 

sę sę vìše dŏtîra. 

dŏ¦tkàti pf (dõtkem; dõtkal; dòtkan/dŏtkận) 

dovršiti tkanje Dvậ tj÷nę ně dŏtkậla. 

dŏtkạvàti ipf na, (-ậvam; -al, -àle) dovršavati 

tkanje Dènes sem dŏ pộldan dŏtkậvala 

kŏpěrtu. 

dŏ¦tŏčìti pf (-òčim; -en) doliti u nepunu čašu, 

dopuniti Dŏtòči kùpicę! 

dŏ¦trậjati pf (-am; -an) istrošiti se Òrudele ję 

dŏtrậjalę i trèba nộve kupūvàti. 

dŏ¦tr̀či/dŏ¦třgnuti pf (-řgnem; -en/ut) 

dokinuti Lùḳne sę v cěrske fàre dŏtr̀gle 

tèkar 1936. lèta za põpa Jậneša. 

dŏ¦triệti/dŏ¦tr̀ti pf (-tèrem/dõtrem; -ẽri/dõtri, 

-erètę/trètę; dõtrl -en/dòtrt) 

uništiti, zatrti Jòš sę niẽʖsu s÷ stậrę š÷gę 

dŏtr̀lę. 

dòtuḍ adv dotle Dòtuḍ ję mõje a 

dàle ję bràtŏva zẽʚmla. 

dŏ¦vạbìti pf (-ậbim; -len) primamiti, domamiti 

Lẽke ję n÷ga bĩle dŏvạbìti. 

dŏvạñàti ipf na, z, (-ậñam; -al, -àle; -ậñan; 

-ạ̃ñajne) dovoditi Dŏvạñàli su je dẽčkę na 

vùgledę i j÷n sę nè dõpal. 

dŏvạžàti ipf na, ŏd, pre, pri, za, z, (-ậžat; -am; 

-al, -àle; -ậžan; -ạ̃žajne) dovoziti Fŏringậši 

ròbu dŏvậžaju. Dŏvạžàli su vộjẓ za vòjzem 

na mlatìtvu. 

dõvec/dẽʚ ʚvec m (-a; f dŏvìca -ę, -ĩcŏ, -îc) 

udovac; udovica Stậri dẽʚvec ję 

jòš sậm. Kàḍ niệ diệklę dõbra ję i dŏvìca. 

{Gh. Č. D. ð. Hi. Gr. dovica} 

dŏ¦v÷sti pf (-ězem; -ẽʚ ʚžen) vozeći dopremiti 

Pòsavci su znàli prèḍ pòstę dŏv÷sti rîḅ. 

Dŏv÷zli su ga mřtvŏga. 

dŏvẽʚ ʚʚʚz da adv dosad Dŏvẽʚda ga niệ. Dŏvẽʚzda 

spî i pŏspận ję. {G. ð. dovezda} 

dŏ¦ v lạčìti ipf (-ậčit; -im; -ạ̃čejne) 

vukući donositi Dŏvlạčìli su tr̀sŏve šîbje i 

bŏrộvicu za vuzmîcu. 

dŏ v¦ liệči pf (-ẽčem; -en) 1 dovući Dŏvlěci ga 

dŏ vrật i tù ŏstàvi. 

2 - sę dovući se Majdậk ję õpal z h rậsta i 

jẽʚdva sę dŏvliệkel dŏ lèsę i tù mřl. 

dŏ¦vršìti pf (-îm; dòvršil; -r̀šen) obaviti 

vršidbu Dènes smę šenìcu dŏvr̀šili. 

dõṿuḍ/dŏ ŏvûḍ̣ adv do ovdje, dovle, dovde 

Dõṿuḍ sę mòrę s kõḷi a dàle mộramę 

pèšica. Dŏ ŏvûḍ̣ ję nàše. 

dŏzạvàti ipf na, ŏ, ŏd, pŏ, pri, za, (-ậvat; -am; 

-al, -àle; -ậvan; -ãṿajne) dozivati, prizivati 

Dŏzạvàli su ga pŏ šùme, àl sę niệ òdŏzval. 

dŏ¦znàti pf (dòznam; -an) doznati 

Bụ̂ sę v÷č dŏznàle štè ję krîv. 

dŏ¦zrèleti pf (-iệlem; -en) dozrijeti 

Čriệšnę su ràne dŏzrèlelę. 

dŏ¦zrèti pf (-iệm; dõzrel; dòzret) dozrijeti, 

dozoriti Grõẓdje ję dŏzrèle. 

dŏ¦zriẹvàti ipf (-iệvam; -iẽʖ ʖvajne) dozrijevati 

Ščurîc v třsju pŏpiẽʖva kàḍ grõẓdje 

dŏzriệva: čřn, biệl, čřn, biệl! 

dŏ¦zvàti pf (-òvem; dòzval; -zvan/ận) 

dozvati Dŏzvậla ga ję ẓ pòla. 

dŏ¦ž÷ti pf (-èjnem; dõžel; dòžet) dovršiti 

žetvu Diệs smę jãčmen dŏž÷li. 

dŏ¦žîti pf (-îjem; dòžil) doživjeti 

Dŏžîla sem i prěnukę. 

dŏ¦žīvèti pf (-ĩvem/ivîm) doživjeti Dŏžĩvel ję 

stộ liệt i jòš čûję, vîdi i hõḍa. D÷j Bộg da i jậ 

tùlike dŏživîm!

ʚʚ 

dràč 

128 

dràč m (-a, -ạ̃čŏv) korov Lûdi velĩju da ję sàki 

dràč za nèkakvu kòrist. 

dràčnat adj (-ậti; -àta) zakorovljen Šenìca ję 

jậke dračnàta. {Še. dračnat} 

dračulìga f (-ę, -ĩgŏ, -îg) razni 

drač, travurina Dračulìgę sę niệ mòči riẹšìti. 

dr a fàjna f (-ę, -ậjnŏ, -) sorta krupnih 

crvenkastih šljiva džanarika (Prunus cerasifera) 

Brậli su drafàjnę Vèlikem Vřje. 

Čubậk ję ĩmel slìvę drfàjnę. 

drậg adj (-ạ̃gi; -a; -àjši; pre-) skup, skupocjen; 

mio, omiljen Če drạ̃gi Bộg hòčę i vòl bụ̂ 

pr̀dnul. Sem ję bìl drậg. 

drạgàti ipf na, pŏ, (-ạ̃gam; -al, -àle; -ậgan; 

-ạ̃gajne) milovati, gladiti rukom Drạ̃gal ju ję 

pŏ lîcu. Niệ m÷ne triệba tvẽʚga drạ̃gajna. 

{ð. dragati; Č. Hg. dragat} 

Dràgek m ime dem Drãgič, Drãgec, Dragìna 

oblici imena Dragutin [od drag; po tal. caro 

izjednačeno s njemačkim Karl] 

Dràgica f ime dem Dràga f (-ę, -ạ̃gŏ) Drạ̃geka, 

Dragèna, Dragùša nar. zabilježeno 

u Zadru u 10. stoljeću. [Po fašističkom zakonu 

iz 1928. o zabrani smiješnih i nemoralnih 

imena Dragica je u Istri postala Carla] 

Dràga špàga ìma vrậga. Drạ̃geka f ime 

krave; Drạ̃gŏščica f top B 

Drakšîna f top J÷n diệl stậrŏga Krậlŏvca sę 

zvậl Drakšîna. [

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

129 

driệti 

drekovrtač; Ja. drekovaljac} 

dr÷kav/dr÷kan/drẽʚ ʚkast adj (-àveši, -àneši, 

-àsta) zamazan izmetinama, govnast, 

govnav Ŏpěri tò dr÷kave diẽʖte. Stẽza ję 

drekàsta. 

drẽmliv adj (-îvi; -ìva) pospan Nèkàk sem s÷ 

bòle drẽmliv. 

drẽʚ ʚmpast adj (-ậsti; -÷mpasta, -àsteši; 

drẽʚ ʚmpav) nezgrapan, trapav, trom. 

nespretan, trbušast (u hodu, naširoko hoda) 

{V. drempasti, trempasti; Du. drempast: 

debeo} Drẽʚmpav ję kàk mẽʚdveḍ. 

{Ž. B. drempav: debeo, nepokretan} 

dr÷mpaste/dr÷mpave adv nezgrapno Ìdę 

dr÷mpaste kàk mẽʚdveḍ. 

dr÷mpavec m (-a, -ŏv) trbonja koji ide 

nezgrapno Dr÷mpavec ję dr÷mpav. 

Drenčec top (Driệ j nčec m /Driệ j nčece n 

Drè j nčičan/ẽʚ ʚvec, Drè j nčička/÷večica, 

drè j nčički) selo 55 st. (1857) a 115 (1991) 

[ime po drenu] Drè j nčički lûg m top D 

{U RH su sela slična imena Drenčina, 

Drenova, Drenje, Drenovec, Drenovac} 

drenŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) drenova batina Tè 

sûvę drenŏvàčę vŏdě zŏžmîčę. 

drènŏvina f (-ę, -) drenovo drvo Drènŏvina ję 

jậke trda, žìlava i dõbra za sřca v čụ̀jnke i 

zụ̂pcę na zubàča. 

drěslin m (-ìna, -înŏv) drač žljezdasti dvornik 

(Polygonum persicaria) Drěslin rãṣtę pŏ 

dvŏrîšča i jậke smrdî a čè ga kràvę pŏjiệju i 

mliẽʖke smrdî. {Šu. dreslin} 

drèš m (-êša, -ŏv, -i/mî) vršalica [nj. Dreschmaschine] Přvi 

drèš za mlậtiti ję bìl na kral÷večkem màrŏfe 

i mašînal šenìcu. {ð. dreš} 

drèta f (-ę, -iệtŏ, -; dem f drètica -ę, driẽʖtic) 

vrpca, dretva, obućarski konac [mañ. drot 

ʖʖ 

driệve 

130 

tàkvem kamiệjnu sę cìpeli br̀že derěju. 

Děrę sę kò da ga kòleju. 

driệve n (-a, -; dem n driẽʖ ʖvce -a, -iệvec) 

1 drvo; drvce Driệva ję pûṇe dvŏrìšče. 

Prevr̀tal ję mlậdi mlìnar nějne tiẽʖlce kàk i 

svèder sûve driẽʖvce. 

2 stablo; stabalce Na driệve ję 

čàk na břke. 

drĩpec m (-a, -ŏv) 1 klipan, dripac, neotesanac 

Pùsti tòga drĩpca na mĩru. Drĩpec m 

nad Ši {Ke. dripa: proljev} 

drìska f (-ę, -îskŏ, -i) 

proljev Dòbil ję drìsku ŏḍ grìžave jậbuk. 

{Du. driska} 

drìskati ipf na, za, (-am/čem; -îskal, -àle; 

-ìskan; -ajne) imati proljev, vršiti 

veliku nuždu eksplozivno Gũṣka drìska. 

Pìšče drìščę pŏ dvŏrìšče. 

{Vg. driskati; Du. driskat} 

drĩsliv adj (-îvi; -ìva) ima proljev Drĩsliv ję i 

ne vûpa sę nìkam ẓ hìžę ŏtîti. 

drĩsnica f (-ę, -) izmet kod proljeva Sè sę 

zamàzal z drĩsnicŏ. {Vi. drisnica} 

drìsnuti pf raz, z, (-em; -îsni, -ètę; -ul; -ut) 

naglo izbaciti izmet Nõsil ję jòš dugàču i 

sàme sàki čàs drìsnul. 

drīstàti ipf na, pŏ, za, z, (-îstat; -îstam/ščem; 

-šči, -ètę; -îstal, -àle; -îstan; -ĩstajne) 

imati proljev Kûḍ̣ hõdi tûḍ̣ drîsta. 

drĩstavica f (-ę, -) proljev 

Nậj tò grìžave jèsti, bùš dòbil drĩstavicu. 

{I. drista} 

drìšček m (-a, -ŏv) sorta bijela grožña Drìšček 

ìma na grõzdu vèlikę i mậlę jàgŏdę i 

br̀že zaměknę. {Šu. driščec} 

dr̀kati ipf (dřkam; dr̀kal, dřkala; -an; -ajne) 

gurkati Fùrt ga dřkala, da ne zaspî. 

dŕkàti ipf dŏ, na, ŏb, spre, šan, tan, (dřkat; 

-am/čem; -či, -ètę, dřkal, -àle; drkajne) 

trčkarati Ciệl dận dřčeju. {B. derkajne po 

vseh stranah; T. drkati; Hg. drkat} 

dr̀knen/ut adj pripit, pijan Činî mi sę 

da ję dr̀knen. Vìṇ̃, dà ję dr̀knut. 

dr̀knuti pf (dr̀knem; -i; -ul) gurnuti, trknuti 

Dr̀kni ga da ne spî pri mèše. 

dŕknùṭi pf (dřknem, -eju/u; -i, -ètę; dřknul, 

dŕknùḷe) potrčati, skoknuti Dřkni pŏ 

cigarètline v štacûn! 

drknuti pf z, (-em; -i, -ètę, drknul, -ùḷe) 

potrčati Drkni mậm pŏ vòdu. 

Dr̀kŏvica f top B [po prez. Drk, LP190] 

dr̀liti ipf raz, (dřlim; dr̀li; -il, dřlila) 

ogoliti prsa Dřli pr̀sa i cìcekę kậžę. 

{Ab. drljiti prsi} 

dr̀mati ipf raz, z (dřmam; dr̀mal, dřmala; -an; 

-ajne) tresti, drmati Drŏmlìčica sę tàk tậnca 

dà sę dřma sàka žìlica na ciẽʖlem tiẽʖlu bòle 

nèg v dr̀mešu. 

dr̀meš m (-a, -ŏv) prigorski ples, kolo uz 

drmanje Natậncala sę tậ dřmeša na gŏstiệ. 

Dà sę dřmeš tậnca mộraju i cìceki tậncati. 

dŕmèti ipf (-îm; dřmi, -ètę; dřmel, -èle) 

1 besposleno čekati, dangubiti V÷č jẽʚnu 

vùru tù drmî. 

2 drijemati Am ne spîm, màle drmîm. 

dřndati sę ipf na, pre, raz, za, z, (-at; -am; 

-an; -ajne) 1 truckati se, 

druskati se, drmati se, tresti se na kolima 

Trî vùrę smę sę dřndali. {K. drdnjat: štropotati, 

tutnjeti} 2 loše svirati Nậj 

dřndati, kàḍ n÷ znaš igràti. 

drộḅ m (-òba, -ŏv/ộv, -i/mî; dem m dròbek) 

1 utroba, želudac i crijeva V drộbu mi krûḷi. 

Kàḍ kõscu ŏstậne trãṿę nepŏkŏšěnę v 

rědu, velî sę dà ga ję tù drộḅ bõlel. 

2 trbuh, trbuščić Drộḅ na drộḅ i 

dụ̂gi nûṭer? (Drộḅ sę pritîsnę na drộḅ sudìča 

i šiệf za vĩne vàditi pŏrînę nùṭer). Dròbek 

diẽʖte bŏlî. 

drõbast adj (-ậsti; -àsta) trbušast 

Bîla ję tẽjnka diệkla kàk kŏnõpla a vìš, sàḍ 

ję v÷č drŏbàsta snẽja. 

drŏbìti ipf na, pŏ, z, (-òbit; -îm; -ộbi, -ètę; 

-òbil, -îla; -õblen; -ějne) mrviti, sitniti 

Drŏbîla si ję v stěpkę krùv. 

drŏbìẓ̌ m (-a, -ŏv) sitniš Premiệni pènezę, niệ 

drŏbìža. {V. drobiš} 

drộbuš m (-a, -ŏv) potrbušna slanina 

Špẽk na drộbu ję drộbuš. 

drộg m (-a, -ŏv -i/mî) motka, deblji kolac, prut 

na kojem se vješaju predmeti [mañ. dorong] 

Lộtra ìma dvậ drộgę i přlkę. Rùda i drộgi 

na lộtra i lèpča su bĩli brèzŏvi. ¤ Kọ̃jnskę 

kộžę sę bộj i kàḍ vîsi na drộgu. (Mòrę nậ tę 

ŏpàsti). ¤ Bàš su ga dvậ na drộgu pren÷sli 

i pītàli ję l’ i h ìma jòš. {I. Vi. drog; J. drug,

131 

drùgda 

stanga, vlačica; G. T. drok; V. drok: kolac} 

dròlav adj (-àveši) trbušast; traljav [nj. drollig: 

smiješan] Dròlav ję i s÷ ž n÷ga vîsi. 

dròmen adj (-ộmni/mli; -õmna/mla; -òmneši/mleši; 

pre-) droban, sitan Bîla ję sûša i 

krampiệr ję lètes dròmen a i slìvę su drõmlę 

(drõmnę). Žlàjt ję slàtke grõẓdije a ìma 

žũṭę špičậstę dròmlešę jàgŏdę. 

dròmle/dròmne adv drobno, sitno Sẽci 

dròmne! Fèrtun dròmle narậncaj! □ na - 

adv Tukačìca tụ̃čę kònŏplę na dròmle. 

Drŏmlìčica sę na dròmle tậnca. 

drŏmlìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) sorta 

sitne šljive Ŏd rậne slîv drŏmlîc ję màle i 

slâba ràkija. 

drŏmlìčica f (-ę, -îčic) vrsta plesa Tukačìca 

tụ̂čę kònŏplę najpriệ na d÷bele, a òṇda na 

dròmle tàk hìtre tụ̃čę i pŏmàle vudîra kàk 

da tậnca drŏmlìčicu. 

drộncati sę ipf na, z, (-at; -am; -an; -ajne) 

tresti se, truckati se u kolima 

Drộnca sę na kõḷe. {Vi. Fu. droncati se; ðe. 

drocati se; Du. druncat: njihati dijete} 

drŏptîjne/vtîjne/drŏptîn i je/vtîn i je n zb (-a) 

mrvice Nàdrŏbil ję pùṇ stòl drŏvtînija. Zŏsìpli 

tò drŏptînije ẓ krĩla tìčekem. 

{G. Vi. Gh. droptinje} 

drŏptìna/drŏvtìna f (-ę, -ĩnŏ, -în; dem f 

drŏptìnica/drŏvtìnica -ę, -înic) mrva, mrvica 

Ne dậm ti nì drŏptìnę. Tìči su pŏzŏbàli sę 

drŏvtìnicę krùva. 

{V. dropta, droptica, droptina; droptinica} 

dròt m (-õta, -ŏv; dem m dròtek) 1 žica 

[mañ. drót

drùgde 

132 

drùgde adv drugdje Jậ niẽʖsem drùgde grộbja 

zapòmetila nèg õnde dè i sàḍ. Na Laktẽcu 

pŏzậvaju na sprẽʚvŏḍ, a drùgde sàme na 

krmìnę. 

drùgi num (-ŏga, -ŏmu, -e, -emi) 1 redni broj 

drugi Jẽʚden mĩra, drùgi nògę vmîva. (Dŏvìca 

si ję br̀že nàšla drùgŏga) ¤ čez jẽʚne 

nùṭer, čez drùge vận baš me briga 

2 ne taj/ovaj, neki drugi Diẽʖte b÷ẓ kr̀sta 

n÷mrę dŏbìti sviệtlŏsti na drùgem sviệte. 

3 ostali Drùgi su ję pripŏviẹdàli da je ję 

mụ̂ẓ̌ vukòdlak. Štè ti drùgi pŏmòrę, čè něš 

sàma. Če něčeš tî, hòčeju drùgi trî. 

drùkar m (-a, -ŏv) spona, vrsta kopče 

[nj. Drucker] Màja sę kòpča na drùkarę. 

drùkati ipf (-am; -an; -ajne) 1 

gurkati (rukom, laktom), upozoravati diranjem 

Nậj mę drùkati, àm čûjem i vîdim. 

{Du. Hg. drukat} 

2 (tiskati, štampati Niẽʖmam peněẓ, am i h jậ 

ne drùkam. [nj. drucken] 

drùknuti pf (-em; -i; -ul; -en/ut) 

trknuti, gurnuti Drùkni ga dà ne spî! 

{O. Hg. druknut; Du. druknt} 

družìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) ukućani Ciẽʖla hìža i 

družìna. Kãkŏv gŏspŏdậr tàkva i družìna. 

Zẽʚlje, rèpa i slanìna tò su bràča i družìna. 

Nègda ję znậla sà družìna îti v nõči scật v 

čẽʚber v nậpŏj. □ vèlika - 

kućna zadruga Vèlikę družìnę su bîlę v 

Cẽʚrju 1892. Filìpčič, Mâlčič i Sàlarič. 

družĩnče n (-÷ta) član družine, ukućanin I 

slũga ję družĩnče. 

družînski adj kućno zadružni 

Pri Niẽʖmce v Šàšinŏvce ję bîla vèlika 

družînska hìža na triệm dè su bîlę gòsti. 

{Ja. družinska iža} 

drva n zb (dřv, -i/mî) drvo za ogrijev Nasěci 

dřv za pěč. Pŏsẽci grận za drva. 

Drvarec pr r (Drvãṛec, -ŏv, -ậrka) [zan. 

drvar] uz Granña pl. Š0 LP0 

drvàrija f (-ę, -ậrij) ogrjevno drvo dodijeljeno 

od zemljišne zajednice Glavậr ję sàke lète 

dèlil drvàriju. 

drvạrìti ipf raz, (-ậrit; -im; -ãṛi, -ètę; -ậril, -ìle; 

-ậr j en; -ãṛjejne) 1 prodavati drva Drvậril ję 

z drvi kě ję nõsil šùmę i slàgal na mètrę. 

2 mrcvariti Niệ prirědil zàklane svĩnče kàk 

mesậr nèg ję ciệl dận drvậril. {V. drvariti} 

drvậrna/drvãṛnica f (-ę, -ãṛni/-) spremište 

drva Drva v drvậrne ne zmòkneju i lèpše 

gŏrîju. Niẽʖmaju õni drvãṛnicę. 

drvòcep m (-a, -ŏv/iệpŏv) drvnjak, drvljanik, 

drvocjep Drvòcep ję mèste ìli piệjn na 

dvŏrìšču dè sę drva pĩliju, sečěju i kậlaju. 

Profesor Ivšić mę pĩtal j÷ l’ Cẽʚrci velîju: na 

drvòcepu il’ na drvŏciệpu. 

drvŏciệpina f (-ę, -) drvni ostaci Smetjụ̂ na 

drvòcepu sę velî drvŏciệpina. 

drvòsek m (-a, -ŏv) šuma za sječu Vu 

drvòseku sę sẽčę driệve za stạ̃jne dèlati i 

drva za pěč kūrìti a v kŏlòseku kõḷije za 

třsije kŏlìti. 

držãḷe n (-a, -ậl) držalica, drška alatke, 

dio koji se drži u ruci Držãḷe na sekìre ję 

tŏpŏrìšče ìli sekirìšče, na rògla ròglišče, na 

mòtike mŏtičìšče a na měkle meklìšče, na 

zubàča zubačìšče, na kõse kŏsìšče. 

držàti ipf na, ŏb, pri, za, z, (dřžat; -îm, -ĩju/ě; 

dřži/dr̀ẓ̌, -ètę/dr̀štę; dřžal, -ãḷa, -àle; dr̀žan; 

-ěč; dr̀žajne) 1 imati u rukama, uhvatiti 

rukom Dõbre ga dřži da ti ne vûjdę. ¤ Òn 

vìše držî nèk sì Zạ̃gŏrci (kiệ niệ tù!). držȋ 

mu štậjngu podržava ga Dè sûvi sirộvŏga 

držȋ? (na vřčaku sûvi kôlec zelěni bàžul) 

2 smatrati Držàli su ga za bedãḳa. 3 držàti 

za nìš prezirati Držàli su ga za nìš. 

4 - sę uhvatiti se Dřžal sę za plột. 

5 - sę ponašati se; smatrati se Liệpe sę 

držî. Bedậk sę mũḍre držî. Mî Cẽʚrci sę 

držĩmę za Prìgŏrcę. 

6 uzgajati, othranjivati Sečnãḳi òdŏjki su 

dõbri za držàti. 

držěči adj koji je u snazi, dobrodržeći Katèna 

ję jòš držěča žẽʚna. 

{Ba. držeć: dobra zdravlja; imućan} 

dûčec m (-a, -ŏv) posavski ples Dûčec sę 

tậnca tàk da sę dûčę vu vîs. 

dùda f (-ę, dûdŏ, -; dem f dùdica -ę, dûdic) 

1 puranova kresta Pŏpụ̂šča nộs kàk purận 

dùdu. 

2 varalica, sisaljka dječja Fùrt dùdu dûda. 

Dùdicu si si zamàzal. 

¤ Držî sę kò da mu ję pùra dùdu vkrậla. 

dûdaš m (-a, -ŏv) Prì nas niệ bîle 

dûdaša nì gajdậša.

ʚʚ 

133 

Dumić 

dùdati ipf na, pŏ, (-at; dûdam; dùdal, dûdala; 

-an; -ajne) 1 sisati dudu Mậli i 

dùdu dûda. 

2 svirati u diple Ne pòmetim da bi štè v 

dùdę dùdal. 

dùdę f pl t (dûḍ, dùdami; dem f pl dùdicę) 

puhaći narodni instrument srodan gajdama, 

diple [mañ. duda; nj. Dudelsack] Nìšte prì 

nas niệ îmel dùdę. 

dūdèti ipf (-îm, -ĩju; dûdi, -ètę; dûdel, -èle) 

kunjati, besposleno stajati, osjećati se 

bolesnim Vîdi mi sę da dudî i niệ nèkaj ž 

nìm v rědu. {ðe. ð. Vi. dudeti} 

dụdlàti ipf na, pŏ, (dûḍlat; dùḍlam; dûḍlal, 

dùḍlala, -àle; dùḍlan; -ajne) sisati Diẽʖte jòš dùḍla. 

dụ̀g adj (dụ̂gi; dụ̂ga; dùḳši/dụ̀žeši; pre-) 

dugačak 1 prostorno: dug Zẽmi tàj dụ̂gi 

kõlec. Šìrši ję nèg dùḳši. Štè dùḳšŏga ìma, 

bòle sę ž nìm štîma. (Pastĩri rộg ŏd vr̀bŏvę 

kộrę) Làžeš kàk si dụ̀g i d÷bel. Kûrc niệ 

nigdậr predụ̀g čè ję dòsti d÷bel. 2 vremenski: 

dugotrajan Dụ̀g ję dận bèẓ krùva. 

3 fig visok Dụ̂gi Mîške ję strîc dụ̂gŏga 

Jõška. ¤ imèti dụ̂gi jẽʚzik biti lajav; imèti 

dụ̂gę pr̀stę htjeti ukrasti Duglijận m nad 

Dụ̂ga f top B Dugàvę f top C, K, P 

dụ̂g m (-a, -ŏv -i/mî) dug, dugovanje Živî na 

dụ̂g i n÷mrę sę dụ̂ga riẹšìti. 

dụ̀ga f (-ę, dụ̂gŏ, -i; dem f dụ̀gica -ę, dụ̂gic) 

dužica J÷ l’ su dụ̀gę dòsti dụ̂gę. Dụ̀ga na 

làgve ję krãṭka, na sudìču dụ̀ga ję dụ̂ga a 

na bẽdnu d÷bela. Sudîček ìma krãṭkę 

dụ̀gicę. Pĩjan kàk dụ̀ga. (Dụ̀ga fùrt pĩję.) {Z. 

duga} 

dugàča f (-ę, -ậčŏ, -) dječja košulja Dêčec jòš 

dugàču nòsi. {Ja. celača} 

dugận/duglijận m (-ãṇa, -ậnŏv) dugonja, 

visok čovjek Dụ̂gi Mîške ję bìl prậvi dugận. 

Duglijận ję čèẓ plột prekŏrậčil. 

dụ̀ge adv (dùḳše; pre-) dugo Čõvek niệ tàk 

dụ̀ge stàr, dŏk mòrę tikvàjnu zdìči. N÷ bu 

ga dụ̀ge. Kàḍ sę stậri piệjn vûžgę òn dụ̀ge 

gŏrî. Lŏnčậri su znàli kàk sę dụ̀ge kûri lŏnčậrska 

pěč. Predụ̀ge sem čèkal. □ na - 

opširno Nậj tàk na dụ̀ge pripŏviẹdàti, àm 

smę tò v÷č čùli. 

duglŏvậti adj dugoljasti Najbòlši žîr ję ŏd 

lužnãḳa h rậsta vèliki duglŏvậti, a i ŏḍ cěra 

ję deběli duglŏvậti v ježộvke. 

Dugo Selo top (Dụ̂ga Sěla n pl Dugŏsẽʚ ʚlec, 

-ělka, -ělski) grad 435 st. (1857) a 6508 

(1991) Blìže S÷svetam su Sẽʚla dè su hìžę 

na kûpu, a Dụ̂ga Sẽʚla su dụ̂ga i hìžę vuẓ 

cèstu ŏd Kòpčevca dŏ Šậškŏvca. Dugŏsělka 

Grègŏrička ję rìsala papiệrę za našvạvàti 

rùḅačę. 

dugŏčàsen adj dosadan Dugŏčàsna ję, dà tę 

Bộg ŏslŏbõḍi i niệ ję sę mòči riẹšìti kàk nì 

glãḍnŏga lèta. 

dugŏčàsne adv dosadno, dugo N÷mrem 

vìše čàkati, prẽʚveč dugŏčàsne ję. 

Dugŏnộska f nad Imiệla ję dụ̂gi nộs i špòt je 

ję bìl Dugŏnộska. 

dugŏvàča f (-ę, -ạ̃čŏ, -ậč) kišna duga Štè ne 

vîdi dugŏvàčę n÷mu bûḍu krãṭkę gàčę Čè 

ję na dugŏvàče vìše črlẽʚnę fậrbę, bụ̂ tè lète 

vìše vĩna, čè plậvę vìše kukurìzę a čè 

zelěnę vìše trãṿę. 

Dujan pr (Dũjan, -ànŏv, -ậjnka) [pat. 

Dumovec 

134 

dubodolina]. Š2 E560 Šumậk Dùmič nậjdę 

mèste dè ję vŏdě i dè sę zdẽʚnec kòplę. 

Dumovec top (Dùmŏvec m /Dùmŏvce n 

-òvčan, -òvečica, -òvečki) selo 93 st. 

(1857) i 465 (1991) [od Dominik ili Dujam] 

dùmst m (-a, -ŏv) 1 para Pûṇa ję 

kùjna dùmsta. [mañ. dunszt; nj. Dunst] 

2 pojam Niẽʖma òn nì dùmsta ô tem. 

[nj. keinen Dunst haben: ne imati pojma] 

dũnuti pf (dũnem; -i, -ètę; dũnul, -ùḷe; dũnut) 

1 iznenada jako udariti, raspaliti koga 

Dũnul ga v rẽʚbra. {Fu. dunuti; Gr. dunut} 

2 banuti, iznenada doći I bàš ję tè čàs 

dũnula na vrậta. {R. dunut} 3 tresnuti, 

zatutnjiti Dūnùḷe ję kàk mèlzer. 

duplậk m (-ãḳa, -ậkŏv) dupljak, dvolitarka 

Dŏněsi duplậk vĩna. {Du. dupljak} 

dûplati ipf pŏ, z, (-am; -an; -ajne) 

udvostručivati Mộraš kàparu dûplati. 

dũple n (-a, dũpel) 1 duplja, šupljina u drvetu 

Škvõrci diệlaju gniẽʖzde v dũple. Spî kàk 

pûṿ v dũple. {G. dupla} 

2 čmar, šupak Sàka rìt ìma 

dviệ ritesnìcẹ i dũple. Vrậg tę v rîtne dũple! 

dùplicę f pl t (dûplic, dùplicami) 

dvojnice Svinậri ìgraju na dùplicę: Dìni dìni 

dìnicę, dè su nậšę svìnicę? Svìnicę su 

dãḷke vu Glibộkem jãṛke. 

dùplični adj dvostruk [mañ. dupla

135 

Dzjòdzek 

žmìrice ję dušìca zgŏriệla. □ màterina - 

biljka majčina dušica (Thimus serpillum) 

Màterina dušìca liệpe dišî a če ju kràvę jiệju 

i mliẽʖke pò jne dišî, a ž nộ sę i làticę pęrěju. 

dušìti ipf pŏ, za, (dùšit; -îm; dûši, -ètę; dùšil, 

-îla; dũšen, -ejne) 1 gušiti, daviti Čẽʚlę su 

dùšili žlěprem, a mậlę màčičę v gnòjčine. 

2 - sę gušiti se Àm sę dušîtę vù tem dîmu. 

{V. dušiti; St. Z. Ba. dušit} 

dûv m (-a, -ŏv) 1 duh V nõči niệ vriệdne 

nìkŏga pŏzdràviti a mòrę sę i z dûvem 

stàti. Sậm živî kàk dûv. 

2 dah Tàk mę lùpil, dà mę dûv zàšel. 

dùva f (-ę, dûvŏ, -) vonj, zadah, neugodan 

miris, smrad Tù ję těška dùva. Ŏd jãḳę 

dùvę kŏnŏplěnę plèvę pŏpậraju stenîcę. 

Da ně steblộvije ŏd duvậna imèle vèlikę 

dùvę zakậpleju ga nèkulike dận v z÷mlu. 

¤ Tậ ti dùva jũvu kûva. (Velî sę kàḍ štè 

přdnę) {Du. duva: vonj; V. Vi. Hg. S. duha} 

duvận m (-ãṇa, -ậnŏv) duhan 

[mañ. dohany

ð ñ 

ñ m glas ñ (uključivo i ṇ̃) je drugi najmanje 

upotrebljavani suglasnik s 0,28% svih uz 

još rjeñeg dz s 0,05%. 

ñãṃŏr/žãṃŏr m (-a, -ŏv) žamor, 

žagor, graja, šum, buka Vèliki ñãṃŏr 

diệlaju. Čùję sę žãṃŏr, a nìš niệ razmèti. 

{G. ñambor} 

ñamràti/ñavràti ipf za, (ñàmram; ñãmral, 

ñàmrala, -àle; ñàmrajne) 1 žamoriti, 

mrmljati Nèšte ñàmra na dvŏrìšču. Čùle mu 

sę da nèšte na grộbiju ñàvra. 

2 živkati Vrạ̃pci ñàvraju. {G. ñamburiti} 

ðàna f (-ę, ðậnŏ, V ðānô) ime riñe 

(smeñe) kobile Švàrlekŏva ðàna ję pŏliệkla 

kõla sàme kàḍ ję òn nậ jnu vîknul, a n÷ na 

nìkakvę bàtinę. 

ñạpàti ipf pŏ, (ñậplem/am; -i, -ètę; ñậpal, -àle; 

ñạ̃pajne) 1 otimati, grabiti, krasti Òn bi 

ñậpal de gòḍ mòrę. {V. ñapati} 

2 - sę natezati se zbog nečega, hvatati se 

ðậpaju sę za j÷n bŏmbộn. 

ñàpiti pf (ñậpim; ñàpi; -il, ñậpila) 

1 uhvatiti, čapnuti ðàpil mu ję špèkulu i 

vùšel. 

2 ukrasti Nèšte mi ję ñàpil šatộflina na 

sẽmne. 

ñàpnuti pf (-em; -i, -ètę; ñàpnul) 

1 uhvatiti, čapnuti ðàpnul ju ję za cìcekę. 

2 ukrasti ðàpnę dè gòḍ mòrę. {V. džapnuti} 

ñàsnuti sę pf (-em; -i; ñàsnul; -ut) trgnuti se, lecnuti se, trznuti se, prepasti 

se Diẽʖte sę nèčega ñàsnule i pòčele plàkati. 

{Pa. ñasnuti se} 

ñ÷ñeren adj (-ñěrni; -ñ÷rneši) zdrav i crven, 

zgodan, bodar, živahan, bistar, okretan, 

hrabar [mañ. gyönge] Jòžek ję ñ÷ñęren 

dẽčke. {G. ð. V. Vi. Fu. ñeñeren} 

ñ÷ñerne adv (-÷rneše) živahno, poletno Kàta 

ñ÷ñerne hõḍa. {G. ñeñerno} 

ñ÷ j nñav adj tamnoriñ, smeñ, žut [mañ. 

gyöngy: biser] Liẽʖšnaki su zrèli kàḍ su 

ñ÷jnñavi. Kõstajn ję ñ÷jnñav. {B. ñanñav, 

čanñav kakti dozrevajuči lešnjak; ðñ. 

ñenñavi: bezvoljan; popustljiv} 

ñ÷ j nñaveti ipf ŏ, (-em; -i; -el; -en) dobivati 

ñ÷jnñavu (tamnoriñu) boju liẽʖšnaki su 

pòčeli ñ÷jnñaveti i zrèleti. 

ñè j ngi m pl t (-ŏv, -i) novci ðèjngi niẽʖma. 

Niẽʖmam ñèngŏv da kûpim. {G. Du. ñengi} 

ñìja int uzvik tjeranja konja, hajde, 

kreni [mañ. gyi!: desno!] ðìja, rîčka! {Ba. 

ñija: kreni; ðe. ðñ. ñije: kreni} 

ñìka f (-ę, ñîkŏ, -) ostan, bodlja, štap sa 

željeznim šiljkom ðìka ję želiệzni šĩlek nàbit 

na kõlec. Z ñîkŏ sę bŏděju stàkŏri pŏ 

sleměčke na nậjžu. 

ñìkati ipf na, (-am; -an; -ajne) 1 

skakati Ciệl dận ñìkaš pŏ Pijàcu. 

2 tjerati ostanom, bosti ñikom Bīvòlę su 

ñìkali z ñìkŏ. 

ñìnñuriti ipf na, (-im; -i; -il; -en) 1 

previše ukrašivati ðìnñuri ju kàk jòpicu. 

2 - sę pretjerano se kititi ðìnñuri sę kàk 

ciganìca šlògarica. 

ñìnñuva f pl t (-ę, -) naušnica Kũpil sem je 

liệpę ñìnñuvę [mañ. gyóngy: biser] 

ñīpàti ipf na, ž, (ñîplem/am; -i, -ètę; ñîpal, 

-àle; ñîpan; ñĩpajne) poskakivati 

Ciẽʖli dận ñîpleju pŏ Pijãcu. {V. ð. G. ñipati} 

ñìpiti pf (ñîpim; ñìpi; -il, ñîpila) naglo 

skočiti ðìpil ję z rûškę. {V. G. ñipiti} 

ñìpnuti pf (-em; -i; -ul) skočiti ðìpnul 

ję priệk plòta. {V. ð. ñipnuti} 

ñòknen/ut adj pripit Zgledî mi ñòknen. Mà 

ñòknut ję òn. {Tr. ñvoknen} 

ñòknuti pf (-em; -i; -ul) popiti ðòknula si ję pŏ 

skrivěčkę. {G. ñoknoti} 

ñộmba f (-ę, -i) [tur. gunb] džomba, 

neravnina, žbun busike oštre, sita i šaša na 

močvarnoj livadi [orij Anić: džomba: rupa,

ʖʖ 

137 

ñvřknuti sę 

neravnina; gruda sasušenog blata]. 

Sinòkŏšę na Gmậjnu su pûṇę ñộmbi i t÷ške 

sę kŏsîju. {G. ñumbek: uzvisina} 

ñộn m (ñòna, -ŏv/ñộnŏv) poplat, 

donji dio obuće [tur. gın: učinjena koža] 

Šòstar ìma rajpàglin kộst za glàditi ñộn na 

cipeliệ i šìnę za ñònę nabījàti. Kěder ję pŏd 

ñộni na òkŏle. 

ñòniti ipf pŏ, (ñõnit; ñònim; ñõni, -ètę; ñõnil, 

ñònila, -ìle; ñònen; -ejne) 

stavljati poplat Šòstar mi cìpelę ñòni. 

ñộr m (-a, -ŏv) zamjena od oka, 

uzajamna razmjena [tur. görmece] ðộr 

mòrę bìti vìñeni i nevìñeni. 

ñộrati sę ipf (-at; -am; -an; -ajne) 

mijenjati, razmjenjivati, trampiti ðộrali su sę 

za vùrę. {V. G. ñorati} 

ñộrba f (-ę, -i) loše jelo ðộrba ję 

nevalãṇe jèle. 

ñùmbus m (-a, -ŏv) nered, zbrka, graja, 

galama, vreva [tur. cümbüs

E e Eʚ ʚʚ ʚ ę 

e m glas e čini 15,19% samoglasnika a 

zajedno s nestandardnim otvorenim ę 

(11,57%) i dugim zatvorenim iẹ (2,74%) 

obuhvaća 29,50% svih 

ę m glas ẹ jẹ tipični kajkavski otvoreni samoglasnik 

s 11,57% svih a javlja se na 

svih pet prozodijskih položaja. 

ęě int za poticanje djeteta na veliku nuždu 

Tõtu čụ̀čni i d÷j ęě. {ð. ęě} 

è int uzvik upozorenja, opreza, prkosa È, vìṇ̃! 

È, tậ znậ pr÷sti! È, dà sem òṇda znàl, kàj 

dènes znậm. È, sàḍ tî tò čûj! È, bàš n÷ bu 

kàk tî h òčeš. 

ègege gậjka part špòt Ège, gège, gậjka, 

Bộg Marìja, Jŏžậk Šubiệrŏv zavîja (nèšte 

mu ję gậjku spûknul) 

ehê/ehehê int zadovoljstva, veselja Ehê, 

bàš mi sę pŏsr÷čile. 

êj hâj int Êj hàj, dè Hrvậtska a dè mî!? 

êj int uzvik veselja, želje ej Êj, kùlike ję h rẽna 

bìle! Êj, dà mi ję i dà mòrem kàk ne 

mòrem. 

èjs int tjeranje gusaka Èjs, èjs, 

tèraju sę òḍ sębę gûṣkę, a àjs, àjs i võli i 

kràvę na liệve. Zà mlãḍem õcem sę vîčę 

èjs, kàk sę i fûčka na jãṣtreba dà mladînu 

ne ŏdn÷sę. 

èks m (-a, -ŏv) dušak, naiskap [lat. ex: iz] 

ispijanje na dušak Tò niệ èks, kàḍ niẽʖsi dŏ 

čĩstŏga pòpil. □ pŏpìti na - u jednom 

gutljaju Pŏpî na èks! 

èksati ipf (ẽksat; èksam; -al; -ajne) piti 

naiskap Èksali su dŏk su mògli stậti na 

nõga. {V. G. eksati} 

eksprès m (-a, -ŏv) brzi vlak 

[eng. express

F f 

f m glas f bezvučni parnjak glasa v 

zastupljen s 0,36% svih suglasnika. 

Fabečić pr (Fàbečič, -ŏv, -îčka) [pat. 

ʖʖ 

fakinàrija 

140 

dvậput zamèriti nèg fakînu j÷mput. Jòš si 

mậli dẽčec a v÷č vèliki fakìnček. 

{O. fakin: nosač; neotesanac} 

fakinàrija f (-ę, -ậrij) 1 < h uncutàrija> nepodopština 

Pậk su spelàli nèkakvu fakinàriju. 

2 skupina vragolana N÷mrę tậ fakinàrija 

bìti pri mĩru. 

fakinạrìti sę ipf (-ậrit; -im; -ậri, -ètę; -ậril, -ìle) 

izvoditi nepodopštine, skitati Fakinậri sę 

pŏ sẽʚle i nìš ne diệla. 

fakînka f (-ę, -i) nevaljalica, vragolanka Tụ̂ 

fakînku triệba navčìti pòmeti. 

fakînski adj vragolast, mangupski Mậni sę 

fakînskŏga põsla. 

fàkman m (-a, -ŏv) stručnjak, čovjek sposoban 

u svom poslu [nj. Fachman] Òn ję 

prậvi fàkman za tò napràviti. 

{G. ð. Du. fakman} 

fãḷa f (-ę, -) zahvala, zahvalnost Fãḷa n÷mrę 

v ž÷p. Sãma fãḷa nìš ne vàla. 

□ -ę vriẽʖ ʖden hvalevrijedan Mãrtin ję ŏd 

pùṇe lûdi fậlen i izbìla ję fãḷę vriẽʖden. Fàlem 

Bộg! Nàsuvekę Bộg fãḷę vriẽʖden. (Tak 

su pŏzdrạvlàli i ŏdzdrạvlàli stàreši lûdi.) 

fàla part hvala! zahvaljujem! Fàla, fàla, 

gŏspŏdậri, kî stę m÷ne dàrek dậli. Tò bu 

n÷mu kî ję r÷kel trìput fàla. ¤ tò mi ję fàla 

nezahvalan si; Tî mộraš kàd na mộstu bîk 

přdnę r÷či: fàla. Nezreo si. 

falật m (-ãṭa, -ậtŏv; dem m falàčec/falàtec/falàček 

-ẽca/ẽka, -ŏv) komad; komadić 

[mañ. falat] Põjel ję falật krùva. Dậla 

mu ję mậli falàčec měsa. Sàki brậtec pŏ 

falàtec. (Pùṇe lûdi a màle jèla). Zẽmi si 

krùva i falàček sûvŏga sìra. 

{I. falat; B. falačec ali falatec kruha} 

falạtàti ipf na, (-ậtam; -al, -ạtàle; -ậtan; 

-ãṭajne) komadati, rezati na velike komade 

Falậta krùv kàk zạ̃gvŏzdę. 

fàlc/fòlc m (fãlca/fõlca, -ŏv -i/mî) utor, žlijeb, 

pregib [nj. Falz] Pŏberûv ìma fàlc v teròga 

sę dènę plạ̃jnka. Rŏženìce kậ ìma fàlc sę 

velî žějnska. 

fậlcani/fộlcani adj utoreni, užlijebljeni Fậlcane 

rŏženìce sę velî žěnska. Rŏženìcę i 

pŏberûvi su fộlcani. 

fậlcati/fộlcati ipf na, pŏd, s, (-at; -am; -an; 

-ajne) praviti utore, žljebove [nj. falzen] 

Pŏberûvę smę fậlcali. 

fậlda f (-ę, fãḷdi; dem f fậldica -ę, -) 

nabor (na odjeći, na čelu), falta 

[nj. Falte] Kùlike diệkla ìma fậldi na čẽʚle, 

tùlike bu imiệla decě. Fậlda fậldicę na 

fèrtune. {P. Z. Du. Gr. falda} 

fàldast adj (-àsta) naboran Fèrtun ti ję liệpe 

fàldast. 

fậldati ipf na, s, (-at; -am; -an; -ajne) 

1 nabirati tkaninu [nj. falten] Fậlda si 

rùḅaču. 

2 - sę nabirati se, borati se Vrật je sę fậlda 

kàk kràve dộbre dòjke. 

fàlem adj hvaljen, izgovorni oblik u 

pozdravu Fàlem Bộg! Nàsuvekę, Bộg fậle 

vriẽʖden. Fàlem bũḍi Jèzuš Krìstuš! Fàlem 

Ìsus i Màrija! Põpa smę pŏzdrạvlàli: Falsmàrija! 

Mužikậš kî nòsi na gŏstě mlãḍencem 

dậrę pŏzdrãṿla svàtę: Fàlem Ìsus i 

Màrija! {Du. Fajsmarija: uobičajen pozdrav} 

Bì li štèli dà vas drạ̃gi Bộg pŏmògnę? 

D÷ver mu ŏdgŏvãṛja: Štè ràjši nèg i mî. 

fạlèti ipf pŏ, s, (-îm, -ĩju; fậlel, -èle) nedostajati, 

manjkati [bavnj. fälen] Màle falî àl 

pûṇe škộdi. Čè mu dậš, zlò ję, falî ti, če n÷, 

jòš gòrje, sậm si zèmę. ¤ J÷n kŏtậč mu falî 

v glãṿe. Bàš nàm tî falîš! Tu si nepotreban. 

fàličen/fàlingast adj (-àsteši) manjkav, 

neispravan, s manom [tal. fallo] Diẽʖkla ìma 

fàličnu rûḳu. Kòjn ìma fàlingastę nògę. 

{P. faličen: s nedostatkom} 

fàlinga f (-ę, -i) greška, nedostatak, mana, 

falinka [tal. fallo, fallanza] Kòjn ję izbìla b÷ẓ 

sàkę fàlingę. {Vi. Z. Du. falinga} 

fạlìti ipf na, pŏ, pre, s, za, (fậlim, -iju/ę; fậli, 

-ètę; fậlil, -ìle; fậlen; fãḷejne) 1 zahvaljivati 

Jậ vam fậlim, Bộg vam plậti i Màrija Bọ̃ža 

màti na neběske vrậti! Dòsti mi ję fãḷejna. 

2 hvaliti Prẽʚveč ga fậliju, bụ̂ sę pŏkvậril. 

Če h òčeš da tę fậliju mẽrni. Òn ję ŏd pùṇe 

lûdi fậlen i zbìla ję fãḷę vriẽʖden. 3 - sę 

hvaliti se Kî sę sậm fậli, dr÷k mu ję ciệna. 

fàlš adj indekl 1 kriv, lažan [nj. falsch] Tò ję 

fàlš põsel. 

2 adv krivo, lažno, pogrešno Pŏpiẽʖva fàlš. 

famìlija f (-ę, -îlij; adj familijãṛen) obitelj; rodbina [nj. Familiè 

ʚʚ 

141 

fẽʚ ʚʚ ʚla 

zdravi. Famìlija smę a põ kem n÷ znam. 

Štefìna ję familijãṛen čõvek. 

fàra f (-ę, fậrŏ, -) župa crkvena, najmanja 

crkvena jedinica [nj. Pfarre] Cěrska fàra ję 

dòsta stàra (priệ 1466.) a v÷č priệ pět stộ 

liệt ję tù bìl plebậnŏš Blậẓ̌. 

¤ Z îstę fàrę su. Sve je to slično. {Hg. fara} 

fậrba f (-ę, fãṛbi; dem f fậrbica -ę, -) boja [nj. 

Farbe] Kakvòga pŏliệta přvi pûṭ vìdiš tàkvę 

bụ̀š fậrbę ciẽʖle lète. Kũpil sem det÷tu fậrbicę 

za škộlu. ¤Tàj ję sèmi fậrbami premậzan. 

Zgùbile ję lĩce fậrbu a rìt prậvdu. 

fậrban adj obojen Šatŏvìči lŏnčậri niẽʖsu 

dèlali fậrbanę lõncę. 

fậrbati ipf na, pŏ, pre, za, (-at; -am; -ajne) 

1 bojiti [nj. färben] Gộlŏmu svěcu v Maksimiệre 

za sàki Vũzem fakîni fậrbaju jậjca 

i niẽʖsu na fậrbajnu vlŏvlěni. 

2 fig varati, lagati Nậj mi fậrbati. 

fậrni adj župni, župski Fậrna cĩrkva ję v 

Cẽʚrje priệk pētstộ (500) liệt. 

fậrnik m (-a, -ŏv; f fậrnica) župljanin, župljanka 

[nj. Pfarrer] Cěrski fậrniki su najblìže 

cĩrkve a najmèjne vù jne. Laktiệčkę fậrnicę 

naviệk přvę dộjdeju. 

fàrŏf m (-a, -ŏv; adj fàrŏfski) župni dvor, 

župni ured, crkveno imanje [nj. Pfarrhof] 

Pòp ję na fàrŏfe. ¤Tàk sę fàrŏfski těliči 

vàraju. Lako te prevariti. 

fãslin m (-a, -ŏv) bačvica piva [ausnj. 

Fasserl] Ciẽʖli fãslin pĩvę ję pòpil. 

fàsung m (-a, -ŏv) sljedovanje, 

zajamčene živežne namirnice 

[nj. Fassung] Tî si svộj fàsung dòbil. 

Niẽʖsem fàsunga jòš kũpila. 

fàsuvati ipf (-at; -jem; -ajne) 1 sljedovati, 

dobiti pripadajuće [nj. fassen] I cigarètlinę 

smę fàsuvali. 

2 fig biti kažnjen Bụ̂š fàsuval bàtinę. 

{ð. fasuvati} 

fašiệrati ipf s, (-at; -am; -an; -ajne) kosati, 

sitniti, mljeti meso [ausnj. faschieren

ʖʖ 

ʖʖ 

feldbiẽʖ ʖʖ ʖblin 

142 

svŏjě fẽʚlę. Ìmamę pùṇe stậre fěl grõẓdja i 

sadŏvjậ. {Gh. fela: sorta, tip, vrst} 

feldbiẽʖ ʖblin m (-a, -ŏv) narednik, najviši 

podčasnički čin [nj. Feldwebel] Mĩške bìl 

feldbiẽʖblin võjske. 

{ð. feldbablin; V. feldvebl; R. felbeber} 

fèler m (-a, -ŏv) greška [nj. Fehler] Tù mộra 

bìti nèkakŏv fèler. 

fẽlga f (-ę, -i) kotač bicikla bez gume, metalni 

obruč, naplatak [nj. Felge] Škãnič sę na 

fẽlga võjzil. 

fẽrblin m (-a, -ŏv) kartaška igra Zgùbil sem 

na fẽrblinu. {P. ferbel; Ko. V. ferbl} 

Fèrdek m ime dem Fèrda, Fèrek, Fẽrke, 

Fẽrdič oblici imena Ferdo [nj. Ferdinand, 

Ilirci preveli Konjoslav] 

f e rkèlt adj obrnuti/krivi bod u pletenju [nj. 

verkehrt] Jẽʚna glàt, dviệ ferkèlt. {V. ferkert} 

fèrtig adv gotovo, dovršeno [nj. vertig] Mậm 

smę fèrtig. Tò napràvi i fèrtig mèša! 

fèrtun m (-a, -ŏv; dem m fèrtunek dem m 

fèrtunček) pregača, kecelja [nj. Vertuch] 

Fèrtun ję bìl ŏd dviệ ìl trî pòlę plãṭna, prebîran 

ìli našvậvan, a gòre ìma òšvicu. 

Rụ̂žica si ję fèrtunek zamậzala. Diẽʖklica 

ìma liẽʖpi našvậvani fèrtunček. {V. Še. 

fertun; Ja. fertuv; Gh. fertuk; Vi. frtun} 

fèst 1 adj indekl pravi, jaki, zgodan, pristao 

[nj. fest] Bìl ję fèst dẽčke. Vìdel ję fèst 

snèju na pûṭu i stàvil kõjnę. {ð. fest: stasit} 

2 adv vrlo, jako, čvrsto Fèst ga ję vũdril, 

dà mu sę pòzna. Bàbę su fèst raskūrìlę 

krûšnu pěč i hìtilę vukòdlakŏv viẽʖnec v pěč 

i jậke držàlę klàdu na vûstje dŏk niệ s÷ 

zgŏrèle. {ð. fest: jako, snažno; I. fejst} 

fèstung m (-a, -ŏv) utvrda, tvrñava, kula [nj. 

Festung] Zìšel ję vùn ẓ fèstunga i kûgla ga 

trěfila v čẽʚle. 

fèš adj indekl zgodan, pristao, naočit [ausnj. 

fesch] Bòrmeš j÷ Ìvek fèš dẽčke. 

fèta f (-ę, fiệtŏ, -i) ploška; 

kriška [vental. fetta] D÷j i m÷ne fètu 

šụ̂jnkę. {R. O. St. Gr. feta} 

fĩckast adj (-ậsti; -àsta) dotjeran Štèfek ję 

diệs fĩckast. 

fîckati sę ipf s, (-at; -am; -an; -ajne) dotjerivati 

se [mañ. fickó: momak, deran] Fîcka 

sę ciẽʖlu vùru. Dòsta ję tòga fîckajna. 

{Du. fićkat se} 

fìclek/fìclin m (-a, -ŏv) komadičak 

tkanine [nj. Fitzchen: malenkost] 

Kũpil sem nèkakvę fìclekę. Ẓ tòga fìclina ti 

n÷mrem nìš zŏšìti. {I. ficljek} 

fiẽʖ ʖder m (-a, fiệdrŏv) opruga [nj. Feder] Sedî 

kàk na fiẽʖdre. Švajvãglin ję ĩmel fiẽʖdrę dà 

sę mèjne drộncale. 

fiệktati ipf na, s, (-at; -am; -an; -ajne) 

moljakati, prositi uporno [nj. fechten] Tàk 

dụ̀ge fiệkta dŏk nèkaj ne nafiệkta. Splàtile 

je sę fiệktajne. {I. fiektati; Ž. fektati: moljakati; 

Mp. fehtati: uporno i drsko zahtijevati; 

ðe. fektati: prosjačiti} 

fiệrma f (-ę, -i; adj fiệrmanski) 

sveta potvrda, krizma [tal. firma] Ìšli smę v 

Zạ̃greḅ na fiệrmu. Fiệrmanski kûm ję zěcu 

kũpil vùru. 

□ vēzàti -u kumovati na krizmi Fiệrmanski 

kûm vẽʚžę (pậjntlek na glãṿe) fiệrmu zěcu 

a bìškup zěca màle šûpi. 

fiệrmati ipf (-at; -am; -an; -ajne) 1 poštivati, 

cijeniti Nimàle ga ne fiệrma. [tal. fermare] 

2 krizmati Ìšel sem na fiệrmajne dà mi 

kûm kùpi vùru. 

3 - sę krizmati se Jậ sem sę fiệrmal v Zạgr÷be 

na Kàptŏle. {G. fermati} 

fìga f (-ę, fîgŏ, -; dem f fìgica) 

1 smokva stablo i plod [vental. figa

ʖʖ 

143 

flậjbati/klậjbati 

Čûję fijũkajne švigiệra. 

fìl m (fîla, -ŏv) nadjev [ausnj. Füll] 

Naprậvila sem fìl za kŏlạ̃čę. 

fĩlac m (-a, -ŏv) 1 nalivpero [nj. Füller] 

Zamàzal sem sę s fĩlcem. Fĩlac m nad 

Štefìču ję špicnãṃet Fĩlac i Pùfek. 

fĩlati ipf na, (fîlat; -am; -an; -ajne) 

puniti kobasice ili kolač nadjevom 

(filom) [nj. füllen] Devenìcę fîlaju s hajdînŏ 

kậšŏ. Gŏtòvę smę s fîlajnem devenîc. 

Fìlček m ime dem, Fìlip, Filĩpec, Fìlipek, 

Filipậš, Filipận oblici imena Filip 

[gr. philos: prijatelj i hippos: konj] 

¤ Bụ̂ mu rìt ìšla Fìlip – Jàkŏp. (Bụ̂ ga strậv) 

{ðe. Pišek mu ide filip-jakup} 

filiẽʖ ʖki m pl t (-ŏv, -i) tripice, jušno jelo od 

govedskih predželudaca [nj. Kuttelfleck] 

Najràjši ję jèl filiẽʖkę. {Ko. fileki} 

filiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) sitan novac, stoti dio 

austrougarske krune, filir [mañ. fillér

ʖʖ 

flậjnka 

144 

flậjnka f (-ę, -i) flanjka, čeka, zasjeda; bok, 

strana [nj. Flanke

145 

frậj h ati 

fòja f (-ę, fộjŏ, -) mlada grančica s lišćem, 

mladica, hvoja [vental. foio: list] Fòja ìma 

lîstije a svřẓ̌ ìli grãṇa ję z lîstjem ìli b÷ž 

nęga. {V. hvoja; D. huoja: jela} 

fộjije n zb (-a) granje s lišćem Kŏlìbicę za 

tiệlŏvsku preš÷ciju sę diệlaju ŏd lèskŏvŏga 

i gràbrŏvŏga fộjija. 

fõjnat adj (-ậti; -àta) s lisnatim granama 

Fŏjnậti h rậst su ŏpsèkli. 

fòlc cãṇgę f pl t (-i, -ami) postolarska kliješta 

[nj. Falzzange] 

Folnegović pr (Fŏlnègŏvič, -ŏv, -čka) 

[mañ. folnagy: upravitelj imanja, seoski 

glavar] Pri Fŏlnègŏviču na Kŏbîlnaku je 

bîla bèrtija. Kobiljak 4 LP160 

fònduš m (-a, -ŏv; dem m fòndušek) kućište, 

kućno mjesto, djedovina, gradilište; 

temelj [tal. fondo

frậjla 

146 

frậjla f (-ę, -i; adj frậjlin) gospoñica, starija 

neudata djevojka [švanj. Fraile; nj. 

Freulein] Držî sę kò da ję prậva frậjla. 

Ŏčîstila sem i frậjlinę cìpelę. 

frậjlica f (-ę, -) dem frậjla 1 

gospoñica Vučìtel i frậjlicę sę španciẽʖraju. 

2 jestiva gljiva sunčanica 

(Macrolepiota procera) Pŏ Pŏdộlnice 

rast÷ju frậjlicę vèlikę kàk mậlę jambriẽʖlicę. 

fràjt m (-ãjta, -ŏv) razvodnik, najniži čin u 

austrougarskoj vojsci [nj. Gefreiter] Jàjnke 

ję avanziẽʖral čàk za frãjta. 

frãklec m (-a, -ŏv) bočica od pola decilitra, 

fraklić, čokanjčić [nj. Frackele] Pòpil sem si 

frãklec ràkiję. {V. fraklec} 

Fràncek m ime dem Frànc m (Frãnca) 

Francìna, Franciệr, Frãjno, Fèrenc, 

[mañ. Ferenc] oblici imena Franjo [nj. 

Franz

frùkati 

147 

frùkati 

vem v Pŏpộvce ję v štàle zãḍružna glìvara. 

frîgati ipf pre, s, za, (-at; -am; -an; -ajne) 

pržiti [tal. friggere] Zạ̃frig sę frîga. Mãṣna 

lìga sę fĩne frîga. {O. Ba. frigat} 

frìške adv (-ìžeše; pre-) 1 svježe, prohladno 

[nj. frisch; tal. fresco] Diệs jûtre ję bĩle 

frìške. 

2 sočno, brzo Mîške pîške, põjel dr÷k 

frìške. 

frìžek adj (-îški; -ìžeši) 1 svjež, sočan [mañ. 

friss

ʚʚ 

ʚʚ 

frũkŏvica 

148 

frũkŏvica f (-ę, -) snijeg s vjetrom, 

vijavica, mećava Frũkŏvica ję kàḍ vèter 

sŏlîkŏ hîta, kàḍ sŏlìka curî. 

frûnta f (-ę, -i; dem f frûntica -ę, -) oteklina, kvrga [lat. frux] Zrậsla mu 

ję frûnta na čẽʚle. {Vi. ð. frunta} 

frûštati ipf ras, s, za, (-am; -an; -ajne) 

uništavati, rasipati, trgati [nj. frustieren 

ʚʚ 

149 

futrọ̃la 

pogoditi u cilj, reći krivu riječ Tù si jậke 

fûlal. Zgùbili smę zàraḍ tvẽʚga fûlajna. 

{P. fulat} 

fuliệrati ipf (-am; -ajne) izbjegavati, prevariti 

[tal. fola: priča] Fuliẽʖra i diệs màkar ję 

ŏběčal dòjti dèlat. 

fulìgati ipf (-îgam; -ìgal, -îgala; -ĩgajne) 

mahati s rukama Nậj tùlike 

fulìgati, bụ̂š kòmu jòči skòpal. 

fundam÷nt/fundum÷nt m (-a, -ŏv) temelj 

kuće, osnova [tal. fondamento

G g 

g m glas g je zastupljen s 3,00% svih suglasnika 

Izgovorni lik prijedloga k ispred zvučnih 

šumnika je g. U primjerima rječnika pisan je 

k: k dòmu. 

gà gâ int glasanje guske Gũṣkę gậgaju: gà, 

gà gâ! 

Gàbrek m ime dem Gàbra, Gậber, Gàbrič, 

oblici imena Gabro, Gabrijel [mañ. Gábor 

151 

gamìlica 

gạgàti ipf na, za, (gậgam; -al, -àle) gakati, 

glasati se kao guska Gũṣkę su gạgàlę i tật 

ję pŏbiệgel. {Hg. gagat} 

gậj m (-a, -ŏv) gaj, branjevina, 

zabran V gậju sę n÷ smę blậge pàsti a nì na 

zagậjenem. Gậj m top C Gạ̃jnicę f pl top L 

Gàjščina f top L 

gậjba f (-ę, -i; dem f gậjbica -ę, -) 

1 krletka, kavez [vental. gaiba, 

tal. gabbia] Imiệla ję papagậja v gậjbe. 

{Še. Ba. gajba; St. kajba} 

2 rešetkasti sanduk Òdŏjkę su v gậjbe 

ŏdv÷zli na sẽmen. Imèli su štìgleca v 

gậjbice. 

gàjḍ m (-a, -ŏv) vrsta debele zmije, gad, guž 

(Coluber longissimus) Gàjḍ ję vèlika 

deběla črna kàča. ¤ Liẽʖna ję kàk gàjḍ i 

sàme sę hîti na pòstel i spî. 

gậjdę f pl t (-i; -ami) dude, duhačko glazbalo 

s mješinom [tur. gayda] Prì nas niệ bĩle 

gậjdi a stàreši su tŏbòže klěli: Jesěmu 

gậjdę! {V. Jebemu gejde!} 

Gajec top (Gậjec m /Gậjce n Gàjčan, 

Gàječica, gàječki) selo kraj Vurnovca st. 

207 (1948) a 256 (1991) 

Gajišće top (Gajìšče n -ìščan, -ìščajnka, 

-ìščajnski) selo (dio Sesveta) st. 61 (1857) 

a 120 (1961) S. Ivšić je govor Gajišća 1936. 

uvrstio u grupu Ι 5 tip posěkel - posèkli kao i 

govor Stubice. 

gạjìti ipf za, (gậjit; -im; -i, -ètę; gậjil, -ìle; 

gậjen, -ejne) stavljati znak zabrane paše, 

prolaza; čuvati Pŏ Jûrjevu sę zẽʚmla gậji i 

vìše sę tù n÷smę pàsti. 

gậjka f (-ę, -i; dem f gậjkica -ę, -) kolčić sa 

zaguljenom korom zaboden u zemlju kao 

znak zabrane (paše, prolaza) Štè spûknę 

õvu gậjku, jěbal mu pàs mậjku! (deštè 

napîšę na gậjke) {Pa. Vi. gajka; G. majga: 

znak zabrane ispaše; ðñ. ganjka: štap 

zataknut kao znak zabrane ispaše} 

gạjnàti ipf dŏ, na, ŏd, pre, pri, za, z, zŏ, 

(gậjnat; -am; -al, -àle; gậjnan; -ajne) 

1 ganjati, natjerivati Štè tę gậjna da fùrt 

bejžîš? 

2 - sę natjerivati se Ciẽʖlę dãṇę sę gậjnaju 

pŏ Pijãcu. 

gàjnati ipf dŏ, na, ŏd, pre, pri, za, z, zŏ, 

(gàjnat; -am; -an; -ajne) 

1 ganjati, natjerivati Gàjna kràvę na pàšu. 

2 - sę natjerivati se Ŏd jutra sę gàjnaju. 

gàjnčęni adj ganjkov Gàjnčęna vrậta niẽʖsu 

zàprta. Bràti Šubiẽʖri su pòdelili i gàjnčęna 

vrậta, sàkŏmu jěne vèke. 

gàjnk m (-a, -ŏv; dem m gàjnčec -a/ẽca, -ŏv) 

ganak, ganjak, natkriveni ulazni hodnik, 

predsoblje [nj. Gang] V gàjnku Filipčìčŏvę 

zãḍružnę hìžę su kràvę tûḳli za gòsti. V hìžu 

sę vlezậva č÷z gàjnčec. 

{Ba. ganjak; B. gančec z hiže} 

gạkàti ipf na, za, (gạ̃čem; gạ̃či, -ètę; gãḳal, 

-àle; gậkajne) 1 glasati se kao 

guska Gũṣkę gạ̃čeju. 

2 galamiti Gậču kàk gûṣkę. 

galãṃa f (-ę, -i) vika, graja [tur. aglama: 

dreka] Ciẽʖlu nộč ję bîla galãṃa. 

galạmèti ipf za, z, (-ậmim; -ãṃi, -ète; -ậmil, 

-ìle) bučiti, previše glasno govoriti, vikati 

Galạmìli su dŏ jùtra. 

gậlgę f pl t (-i, -ami) 1 vješala [nj. 

Galgen] Tàj ję zbìla zaslûžil gậlgę 

2 drvena naprava za rasjecanje 

svinje, goveda kod klanja Na gậlga sę 

slanìna ìli blãšče rasprậvla. {G. V. galge} 

gàlica f (-ę, gậlic) modra galica, bakreni sulfat 

[mañ. gállic(kö)

gànc 

152 

Gamìlica sę bẽʚrę za čàj. Mòrti ti pŏmòrę 

gamìlični čàj. {Šu. I. V. gamilica} □ kọ̃jnska 

- poljski jarmen, rimska kamilica (Anthemis 

arvensis) Kọ̃jnska gamìlica ne dišî i ŏd ně 

glãṿa bŏlî, čè ję v jačměnu dà sę žèjnę. 

gànc adv indekl sasvim, potpuno [nj. ganz] 

Ìdę v Zạ̃greḅ bòs a na plẽʚče su gànc nõṿi 

nŏvcậti òpajnki, dà sę znậ dà niệ sirŏmậk. 

Tò ti ję gànc sě. {ð. ganc: samo frazi ganc 

novi; D. ganc se} 

gasìti ipf pŏ, v, z, (gàsit; -ĩm; gãṣi, -ètę; gàsil, 

-ĩla; gãšen, -ěna; gậšejne) trnuti vatru 

Vatrŏgãṣci gasĩju jõgen. Bŏžîčnu nộč sę 

lậmpa ne gasî. 

gậsnuti/gàsnuti pf pŏ, v , z, (gậsnem; gàsni; 

-ul, gậsnula; -en/ut) ugasiti se Čè na Bõžič 

v pěče gậsnę bụ̂ nesr÷ča. 

gạšàti ipf (gậšat; -am; -al; -àle; gậšan; -ajne) 

gasiti Ìma vèliki klukậsti nộs za dupliệrę 

gạšàti. 

¤ V kliệte sę z lùkem črlěncem žẽʚja gậša. 

gàšpar m (-a, -ŏv) mala željezna peć na drva 

Pri gàšparu sę mòči br̀že zŏgrèti. {I. gašpar, 

gašparek; M. P. gašperček: mala limena 

peć} 

Gašparac pr (Gašpãṛec, -ŏv, -čìca) [pat. 

ʚʚ 

153 

gìbati 

òn gdàgda k nàm. Tụ̀ča dagdà d÷bela kàk 

jậjca. Dọ̃jdę i òn dadà sim. 

g dè adv gdje 1 upitno Gdè si bìl? 

2 odnosno Gdè hẽbeḍ na dvŏrìšču rậstę 

tàm sę kòpa zdẽʚnec i tù ję vŏdě. Dè gòḍ 

dọ̃jdę kvậr naprậvi. 

g dègda adv gdjekad, katkad, ponekad Dègda 

dŏletî i k nàm rõḍa. 

g dè g de/ g dè g dè adv gdjegdje, tu i tamo, 

ponegdje, mjestimice Dègde lậs, dè gdè 

kvậs, a nègde i vrạpcòva glãṿa.˙ 

(Tàk slậba prěla prědę) 

g dekàj pron (-č÷ga/č÷sa) gdješto, pone što 

Jòš sę i stãṛec z gdečiệm razveselî. Bì l’ tî 

jòš gdekàj pŏvenộgval? Jòš sę dečěmu 

veselî. Dekàj v nõči vîdiš, ne pîtaj nìš, da 

něš pòkle žậlel. 

g deštè pron (-kõga) gdjetko Sàme gdeštè 

mej svinậri ne prepòzna kãḳve ję driệve 

kŏmậḍ br̀ščana (br̀šlana). Deštè jiệ i glìvę 

vùjčecę. 

g dộ pron tko Riệtke štè gŏvòri gdộ ìli dộ 

kàk gŏvòriju Šìmunčani. 

gebiệrati/gibiệrati ipf (-iệra mę; -ajne) 

pripadati kome što, imati dužnost ili pravo 

na nešto [nj. gebühren] Tò n÷ga gebiẽʖra i 

tò mu d÷j. Stàrešŏga bràta gibiẽʖra bìti d÷ 

ver mlàjšŏmu bràtu. {V. gebirati; R. gibirat} 

gěgač m (-a, -ŏv) dijete koje nosi dječje gaće, 

gaćeša Znậm ga dŏk ję jòš bìl gěgač i g÷gę 

nõsil. {Kr. gegač} 

gěgati ipf dŏ, ŏd, z, (gěgam; g÷gal, gěgala; 

-an; -ajne) polako i teško hodati njišući se 

kao patka, klatiti se Jẽʚdva gěga z nõgę na 

nògu. {Gh. ðñ. gegati se; Ž. gegati: hodati, 

Vi. gengati se} 

g÷gav adj koji gegajući hoda [tur. egri: iskrivljen] 

G÷gav ję i n÷mrę dõbre h ŏdìti. 

g÷gave adv ići s noge na nogu Ìdę g÷gave 

kàk ràca. 

g÷gę f pl t (gěg, g÷gami) 1 dječje gaće i majica 

u jednom dijelu [fr. gregues] Jòš g÷gę 

nòsi. Napùṇil ję g÷gę. {V. ðe. Du. gege} 

2 rašlje, račve na drvetu Tò 

su dõbrę g÷gę za pràčku. 

gelènder m (-a, -ŏv) greda na sajmištu [nj. 

Geländer: ograda na stepeništu, rukohvat] 

Privězal sem kràvu za gelènder. 

geltãšlin m (-a, -ŏv) novčanik, 

lisnica [ausnj. Geldtaschn] N÷ znam ję l’ 

sem geltãšlin zgùbil ìl ga štè kràl. 

gemìšt m (-a, -ŏv; dem m gemìštec) bijelo 

vino s gaziranom kiselom vodom [nj. 

gemischt] Gemìšt si slòbŏne pŏpĩješ. Ŏd 

dvậ gemìšteca něš pĩjan. 

gènuti pf na, (-em; gẽni, -ètę; gẽnul, gènula, 

-le; gènut) 1 maknuti s mjesta, pokrenuti 

Nam÷tal ję prẽʚveč na kõla i niệ mògel 

gènuti. 

2 - sę pomaknuti se, pokrenuti se Gẽni sę 

j÷mput, àm ti sę niệ rìt prirậsla. 

{V. genuti; G. genóti; R. ganut se} 

gep÷k m (-a, -ŏv) prtljaga [nj. Gepäck] Nõsil 

sem vučìtelŏv gep÷k na cûg. 

gèpiti pf z, (gèpim; gẽpi, -ètę; gẽpil, gèpila, 

-le) ukrasti, maznuti, uhvatiti, ćapiti Čèka da 

kàj gèpi. {V. ð. Ž. ðñ. gepiti} 

gẽplin m (-a, -ŏv) konjsko vitlo za pogon 

vršalice, gepel [mañ. gep: stroj; nj. Göpel] 

Na màrŏfe su vr̀šili na gẽplin s kộjni dŏk niệ 

bĩle mlatàčę. {G. ðe. ð. geplin} 

gèpnuti pf (-em; gẽpni, -ètę; gèpnul; -en/ut) 

ukrasti na očigled, maznuti Kàj gòḍ vîdi, tò 

gèpnę. {V. gepnuti; G. gepnoti} 

Gereci pr (Gerẽʚ ʚci, -jŏv, -jka) [pat.

gĩbliv/gibụ̂či 

154 

Gĩbajtę tě stõlcę. 

2 - sę micati se Tàk ję d÷bela dà sę jẽʚdva 

gĩblę. Bržộlica: Žûṭa vrba s÷ giba. (zarẽʚčę 

sę: j÷bi ga) 

gĩbliv/gibụ̂či adj (-ìva; ant ne-) pokretan, 

gibljiv Õstal ję b÷ẓ s÷ga svẽʚga imiẽʖtka 

gìblivŏga i negìblivŏga. Tò mu ję sè gibụ̂či 

imiẽʖtek. 

giệ part god, drugi 

naglašeni dio općih zamjenica i priloga a 

daje im neodreñeno značenje Ta dva dijela 

se mogu i razdvojiti nekom riječju či/čiji - 

pron čiji bilo Čî giệ jẽʚsi, dòber niẽʖsi. dŏ k - 

adv dok god Tò buš čèkal dŏk giệ šêva nè 

zapŏpiệva. g da- adv kadgod, bilo kada, 

katkad, ponekad Dà giệ mę trèbàš, tî zõvi. 

g de- adv bilogdje, gdjegod Gdè giệ jậ 

sědem tù ję sredĩna sviệta, čè ne vèruješ 

òjdi mèrit. Nậjdi pènezę dè giệ znậš. kajpron 

štogod, što bilo; Zbìla tî kàj giệ zamîsliš. 

ka k - adv kakogod, bilo kako Mộram 

zdržàti ka k giệ mi bụ̂. Sřdi sę kàk gòḍ 

hòčeš. Tò napràvi ka k gòḍ znậš. kakŏvpron 

kakav god; Něčę òn kãkŏv giệ pôsel 

dèlati. kam- adv bilo gdje, kamo bilo Ìdem 

kàm giệ sàme da ne vîdim tòga zlà. 

ki/kạ/kę- pron tkogod, bilo tko; koji god, 

koja god, koje god Mũrvę na cěrskem 

Pijãcu niẽʖsu nìčije i kî giệ hòčę, slòbŏne i h 

bẽʚrę. Kậ giệ dọ̃jdę dõbre bu dòšla. kụdadv 

kuda god, kud bilo Kûḍ̣ giệ ìdeš tî, tûḍ̣ 

i jậ za tộbŏ. kul i keadv koliko god, koliko 

bilo, ma koliko Zêmi kùlike giệ mòreš ŏdn÷sti. 

šte- pron tkogod, tko bilo, svatko Štè 

giệ dọ̃jdę, dõbre ję dòšel. Tò si mòrę zěti štè 

gòḍ hòčę. tēri/a/ę- pron koji god, ma koji 

giẹbàti sę ipf (giệbam; -al, -àle; giệban) 

teško hodati, gibati se Jẽʚdva sę giệba pŏ 

hîže. {G. gebati se; ð. gabati} 

Giệra f oblik svetačkog imena Gertruda [nj. 

Gertrud] Držî sę kàk mîla Giệra. (Pùṇe dŏ 

sěbę držî. Pretvậrja sę) Prenemaže se. 

{P. tok se derži ko mila Gera: fig umiljato; 

S. milagera: sitno stvorenje; I. giera: vrsta 

prostog kolača; pren. pej. kak mila giera: 

dureći se; Du. milagera: mlitavac, ženskić} 

gìft m (gîfta, -ŏv; adj gìften gîftna, gìftneši) 

otrov [nj. Gift] I gìft bi vù jnem 

põjel, kàk mi ję fĩne. Dràč partizạ̃jnka ję 

gìften. 

giftàti ipf za, (gìftam; gîftal, gìftala, -àle; 

gìftan; -ajne) 1 trovati; uzrujavati Z nèčem 

ga gìfta. Ŏd jùtra mę gìfta. 

2 - sę trovati se; uzrujavati se, ljutiti se 

Gìfta sę za kajgòḍ a gìftajne mu nìš ne 

pŏmạ̃žę. {V. G. Ž. giftati} 

gìja, gìja int giha, ñija, hijo povik 

konju da krene ili ubrza [mañ. gyi!: desno!] 

Gìja, Riñận! {I. gija; V. gija, bista!; S. hijo, io; 

P. ija; Ke. gija: naprijed; D. hija; ðñ. gije} 

gìltati ipf (gìlta; -àle) važiti, valjati [nj. gelten] 

Gìlta kàk si r÷kel. {V. giltati: pripadati} 

gìngav adj slabašan, kržljav [mañ. gyónge] 

Gìngav kàk trinậjste prậse. Črne mậle gìngave 

ciẽʖlu klàdu dìgale? (Bũṿa) {G. gingaf: 

V. gingavi; B. mehko ili gingavo vino} 

gìngavec m (-a, -ŏv; f gìngavka) slabašan 

čovjek, kržljavac Tè gìngavec tì ję ŏd slàbę 

kòristi. 

gìngaveti ipf ŏ, za, z, (-em; -i; -el) kržljaviti, 

hiriti, slabiti Pùreki mi gìngaveju. 

gînuti ipf na, z, (-em; gìni; -ul, gînula) propadati, 

nestajati Na òči glěḍ gînę. ¤ tò ti ne 

gînę neće te mimoići. Gìni! Bježi! Nestani! 

gĩzda f (-ę, -i) dotjeranost, ponos, pretjerano 

kićenje, oholost Nam sirŏmãḳem niệ dŏ 

gĩzdę. Jôj, àm ję bĩle i priệ dòsta gĩzdę. 

Napũ h nul sę ŏḍ gĩzdę. 

gîzdati sę ipf na, z, (-at; -am; -an; -ajne) 

dotjerivati se, praviti se važnim Nậj sę tùlike 

gîzdati. Štè sę gĩzda tè ję pĩzda. 

{P. gizdat: elegantno se oblačiti} 

gĩzdav adj (-ậvi; -àva; pre-) ponosan; bahat, 

nakinñuren, ohol, umišljen Tẽʚri ję m÷šter 

najgizdàveši? Lŏnčậr. Kàḍ mu lõnec 

ŏpậnę, nì nè prìgnę sę za jnìm. Gizdậvi 

jẽʚbec ìma plèsniv kûrec. 

gizdàve adv ponosito; bahato, oholo Hõḍa 

gizdàve kàk purận. 

gìzdek m (-a, -ŏv) gizdavac, prekomjerno 

dotjeran Nèk ìdę v rìt tàj gìzdek i nèk sę nìš 

ne špĩnči. {G. gizdeš} 

glạbàti ipf na, ŏ, raz, (-ậblem/am; -li, -ètę; 

-ậbal, -àle; -ậban) glodati kosti 

Sàme ti glậbaj dŏ čĩstŏga.

155 

glạ̃va 

glậč i je n zb (-a) dlačje 

Glậčje je ję pòčele rậsti. 

glậḍ m (-a, -ŏv; adj glãḍen -àdneši) glad 

Glậḍ ję tật. Dè ję krùva ìkakvŏga – tù niệ 

glậda nìkakvŏga. Kàḍ sę za nesẽʚču žęnộ 

štè nahìti s kakviệm jèlem, bụ̂ je diẽʖte 

glãḍne. Glậden vrậg za sìlu i mùvu skòšę. 

¤ Glãḍen kàk cũcek (vûḳ, vûš). Bìl bi dòber 

za glãḍnę sràt nŏsìti. Lijen je. Vlẽčę sę kak 

glậdne lète. Ŏtprậvla sę kak glãḍen sràt. 

Oklijeva, sporo se sprema. 

glàdek adj (-ậtki; -ãtka, -àjši; pre-) gladak, 

sklizak Pastĩri zarèzuju iměna pŏ glậtke 

bùkŏve kộre. Vînce slàtke, gr̀le glàtke pak 

tò îdę gûṭ, gûṭ. 

glạdèti ipf ŏ, z, (-ậdem; -ûj; -ậdel, 

-èle; glãḍen) gladnjeti, gladovati Dụ̀ge ję òn 

glậdel i riẽʖtke dà bìl sìt. Štè sę znậ snàjti nì 

v šekriệte niệ glãḍen. sprạvlàti sę kàk 

glậden sràt odugovlačiti 

glàditi ipf pŏ, za, z, (-it; -ậdim; -àdi; -il, -ậdila; 

-ñen; -ñejne) 1 milovati Mìlne ju 

glậdi pŏ lĩcu. Nìšte tę tàm n÷ bu s pẽʚrem pŏ 

rîte glàdil. 

2 valjati Sûve pàrile sę vậla (glậdi) s 

kŏrìtem v tẽʚrem ję kamiệjnije ìli diệte, a 

pŏd kŏrìtem ję vàlarek. 

glậduš/gladûš m (-a, -ŏv) 1 gladnik, željan 

svega, halapljivac V Cẽʚrje ję bĩle pùṇe glậdušŏv 

sàkŏga sùšnŏga lèta. {V. gladuš, 

gladnuš} 2 nezasitnik, izjelica Tòga glậduša 

niệ mòči na h rạnìti. 

gladūvàti ipf na, (-ûjem; -ûj; -ûval, -àle; 

-ũvajne) gladovati Na nẽʚgve 

kõšte bụ̂š gladûval. 

glàjẓ m (-a, -ŏv) tračnica; razmak 

izmeñu tračnica, kolosijek [nj. Geleise] 

Hõḍal ję pŏ glàjzu, ŏsmẽknul sę i stûḳel. 

Ìma i štaglěna vrậta na glàjẓ. 

glàka f (-ę, -ậkŏ, -; dem f glàkica -ę, -ậkic) 

dlaka Sĩrkem h rãṇiju žriệbičę da im sę 

glàka sviẽʖti. Kàḍ sę smřknę, glàka sę z 

glậkŏ střknę? (Mìgę na jŏčě) Ìščę glàku v 

jãjcu. Dè sę cũcek vậla tù ŏstậneju glàkę. 

glàkav adj (-àveši) dlakav Nògę su 

je jậke glàkavę. 

glãmla/mna/vna f (-ę, -i; dem f glàmlica/- 

mnica/vnica -ę, -) glavnja, cjepanica, ugarak, 

komad ogrjevnog drva Dẽni glãmlu v 

jõgen. Tậ glãmna dụ̀ge gŏrî. Dẽni jòš pậr 

glãvni v pěč. {J. glavnja, poleno goruče; T. 

glama; Č. glavnja: poveće nedogorjelo 

drvo; V. glavńa: luč, baklja; Z. glavnjica} 

glànc m (-ãnca, -ŏv) sjaj, blistavost [nj. 

Glanz] Namàzal si cìpelę àli falî glànc. 

glậncati ipf na, z, (-at; -am; -an; -ajne) sjajiti, 

laštiti [švanj. glantsen] Cìpelę si glậnca. Čè 

ti k÷fa ŏpậnę, dŏk si cìpelę glậncaš, bụ̂ tę 

srậm tàm kàm ìdeš. 

glậs m (-a, -ŏv; dem m glàsek) 1 glas Imiệla 

ję liẽʖpi glậs i liệpe ję pŏpiẽʖvala. 

2 vijest Òjd nega pòkle niệ bĩle nì trậga nì 

glậsa. Bìl ję glậs da bûḍu zvònę pŏbìrali. 

Ìma bàš liẽʖpi glàsek. □ dòber - ugled Niệ 

bìl na najbòlšŏmu glậsu. Vučìtelica ję z 

dečkmî pŏpiẽʖvala i zgubĩla dòber glậs. 

glàt adv 1 glatko, bez nabora; jednostavno 

[nj. glatt] Dŏ sàḍ ję ìšle glàt. 

2 vrsta boda u pletenju Dviệ (jòčicę) glàt, 

dviệ ferkèlt. 

glãṿa f (-ę, -) 1 glava Štè niẽʖma v glãṿe, îma 

v pẽʚta. Kàpu ìma a glãṿu niẽʖma? (Glìva) 

2 cvat ìli plod oblika glave D÷tela ìma 

črlẽʚnę, biẽʖlę ìli plậvę glãṿę. I sàka glãṿa 

zẽʚlija ìma svõju pòmet, a kàk nẽʚ bi čõvek. 

(Kàḍ sę vộjẓ zẽʚlja prevrnę, sàka glãṿa 

bejžî na svụ̂ strận). 3 komad, grlo, jedna 

domaća životinja Põznal bi tę mej stộ glậv 

svîn. □ cậrska - novac Najràjši pribîra 

cậrskę glãṿę. îti v -u lako učiti, dobro 

pamtiti; Dòber ję dijậk i ìdę mu v glãṿu.; ¤ 

Hìžu ìma v glãṿe. (Mòrę sę napràviti a sậm 

nìš niẽʖma). Ìma glãṿu za četìri nògę. 

(Bẽʚdast ję kàk živĩnče). z glãṿŏ čèẓ zîḍ 

pokušavati nemoguće; mùva b÷z glãṿę 

smušen; glãṿa v tộrbe opasno po život; 

kàk jòke v glãṿe vrlo pažljivo; razbijàti si 

glãṿu mučiti se teškim problemom; õpal na 

glãṿu izgubio pamet; pòmet v glãṿu pazi 

što radiš; zbìti z glãṿę razuvjeriti; zabìti si v 

glãṿu čvrsto se uvjeriti Nạ̃j tò dèlati nì za 

žîvu glãṿu nipošto, ni u kom slučaju zliệči 

žîvu glãṿu preživjeti, spasiti se pŏtulìti 

glãṿu posramiti se zabìti si v glãṿu dobro 

upamtiti Glãṿa f top C v kõpe v Gộrne 

šùme; Gộrna - f top G

ʖʖ 

ʖʖ 

glavận 

156 

glavận m (-ãṇa, -ậnŏv) 1 glavonja, glavat 

čovjek 2 Glavận m nad Mîške Malčìčŏv ję 

ĩmel vèliku glãṿu i gŏvŏrìli su mu Glavận. 

{G. glavak} 

glavậr m (-ãṛa, -ậrŏv; f glavarìca -ę, -ĩcŏ, -îc) 

izabrani starješina zemljišne zajednice Zạ̃jni 

glavậr zèmlišnę zàjednicę Krậlevec – Cẽʚrje 

ję bìl Mãtič Pậvlŏvičŏv priệ nèg ję luděm 

1947. zěta v diktatûrę a nì diệs v demŏkrạ̃ciję 

niệ vrnẽʚna. Nậj sę z glavarîcŏ svàditi! 

glavarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) 1 služba glavara 

2 naknada za poslove glavara 

glavìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; dem f glavîčka -ę, -i) 

dem glãṿa glavica Glavìca f top C [početak 

jarka u šumi!] {Hg. glavička} 

glavìcę f pl (-îc, -ìcami) Uža strana polja ili 

vinograda Na glavìca smę kònŏplę za sème 

pŏs÷jali. V třsju ję na gộrne glavìca kliệt a 

na dộlne rùpa za vòdu. 

glavîč m (-a, -ŏv) glavić, vrh muškog 

spolnog organa Na glavîču ję kộžica i 

prvậjẓ. 

glavìčiti sę ipf z, (-îči sę; -ìčile sę; -îčen; 

-îčejne) uvijati se u glavice Zẽʚlje sę pòčele 

glavìčiti. I glavnậta šalãṭa sę glavîči. 

{Ba. glavičat se} 

glavìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) 1 glava zaklane svinje 

Na fàšinek sę kûva glavìna. 

2 glavčina, središnji dio kotača zaprežnih 

kola V glavìne kŏtạ̃ča ję pùškenica a na 

glavìne su špìcę. {G. V. glavina} 

glavnậ adj glavni, koja se odnosi na glavu 

Glavnụ̂ bộl ję t÷ške trpeti. Glậvni rûbec 

nòsiju žẽʚnę na glãṿe a z debělem sę 

prevẽʚžu v zĩme priệk plěč. 

glavnậti adj u obliku glave Fĩna ję tậ glavnậta 

šalãṭa. 

glậvni adj glavni, najvažniji Glậvni alật vlekĩčŏv 

ję drevěni bîk. Glậvne stậjnije ję h îžne. 

Põḍlavka (trậm) ję glậvna grẽʚda v hîže. 

Glavničica top (Glavnìca/mnìca/mlìca f 

-ìčan, -iẽʖ ʖčica, -iệčki) selo 149 st. (1857) a 

266 (1991) na potoku Glavničica [od gospodarskog 

termina glavnica: vid poreza 

koji plaća oženjen čovjek; ili kao i Lomnica 

po gospodaru Halu Halomnica, Glomnica] 

Na pŏčẽʚtku glamniệčkŏga pŏtòka ję sẽʚle 

Gộrna Glavnìca a na krậju Glavnìca. 

Glamniệčki lụ̂g m top D 

glavòsek m (-a, -ŏv) Glavosijek Ivana Krstitelja 

Gộḍ Svẽʚti Îvan Glavòsek ję 28. kòlŏvŏza. 

Na tè gộḍ sę n÷ smę zẽʚlije sèči, da 

glãṿę ne gnijụ̂. 

glēdèti ipf na, prena, z, za, (-ẽʚdet/ẽʚjet/ět; -îm, 

-ĩju/ě; -ẽʚdi/÷ṇ̃/÷j, -ètę/÷čtę/÷jtę; -ẽʚdel, -èle; 

gleděč) 1 gledati Glědel sem ga kàk dẽčec, 

dŏk lõncę diệla. Ìšli smę svậtŏv glẽʚjet. 

Õni su sę ràḍ glēdèli. Kàj mę gledîš, kàḍ z 

diệmlŏ ne spîš? Mạ̃ček i bìškupa gledî 

(slòbŏne i jậ t÷bę). ¤ Gledî kàk mìš z mělę. 

(Ìma mậlę jòči) Gledĩju sę (živĩju) kàk cũcek 

i mạ̃ček. Pr÷varil mę ję na jòči gleděč. 

Zậjec spî gleděč. Kŏčijậšu sę za NDH r÷kle: 

Vìsŏke seděči kòjnu v rìt gleděči. 

2 nastojati D÷j glẽʚdi da zùtra sèkàk 

dọ̃jdeš. ¤ - v krîẓ̌ biti razrok; Krîẓ̌ gledî 

Klòšter vîdi. gřde - mrko gledati; biệle - 

gledati u čudu, s nerazumijevanjem 

gliblĩna f (-ę, -în) dubina Skŏpàli su vèliku 

gliblĩnu àl niệ vŏdě v zdẽʚnce. 

glĩbŏk adj (-ộki; -ìbŏka/õka; -ìbeši/ìpši; pre-) 

dubok Glibộki jãṛek top vuvîra/vtiệčę v 

Črǹec. Jộco Hùtmanič ję v Glibộkem jãṛke 

bàbe cvěkę prîbil na gộlę pẽʚtę. Tù ję võda 

preglìbŏka i n÷mręmę priệk prějti. 

glìbŏke adv (-le/je/še; pre-) duboko Čè ję 

sûṇce na Sviẽʖčnicu, mẽʚdveḍ sę glìble 

zavlẽčę, a čè gřde ŏstậnę blìže. 

gliẽʖ ʖtve n (-a, -iệtev) dlijeto Pŏsûḍil sem 

gliẽʖtve. {V. gletva} 

glì h adj indekl jednaki, ravni [nj. gleich] Jậ 

sem pûṇa ràkiję a tî mìlŏsti, pàk smę si glì h . 

Mẽʚga sĩna su ŏbèsili na gậlga, a tvẽʚga na 

krîžu, pàk smę si glì h . (Tàk sę pijậna bàba 

spŏmĩnala z Mậjčicŏ Bọ̃žŏ Bìstričkŏ.) 

{Še. gli: baš, upravo} 

glìja f (-ę, -îjŏ, -) 1 gliha, proslava završetka 

gradnje, postavljanja krovišta, jelo i piće na 

kraju posla [nj. Gleiche: ravnoteža] Ŏ pộldan 

ję glìja. {Du. glija} 2 poravnanje 

računa Napràvili su glìju. 

glìjati sę ipf z, (-at; -am; -an) poravnavati, 

izmirivati obveze J÷ l’ hòčeš da sę glìjamę? 

{V. glihati se} 

glĩsta f (-ę, -/i) glista (Lumbricus terrestris) 

Glĩstę n÷ smeju mậli žùgiči jèsti a stiệčeju

157 

gmạzèti 

za jnìmi i òṇda pŏpậraju. Žirộvnę (žirŏvně) 

svînę ròvleju ledìnę i jiệju glĩstę. Tèjnek ję 

kàk glĩsta. Glĩsta m nadimak C 

glìva f (-ę, -îvŏ, -; dem f glìvica) gljiva Kàpu 

ìma a glãṿu niẽʖma? (Glìva) Glìvę ìmaju 

kàpu i càpu, kàpicu i càpicu. Vụ̀ga pŏpiẽʖva: 

Òjdi Îve, pŏ glìvę! Zẽmi sekìru, sẽci 

glìvę! 

¤ najèsti sę nộre glîv govoriti gluposti. rậsti 

kàk glìvę pòkle dẽžña iznenada narasti 

glivậr m (-ãṛa, -ậrŏv) gljivar, skupljač i 

prodavač gljiva V Cẽʚrju ję bĩle nèkulike 

glivậrŏv kî su brậli glìvę i prŏdạvàli. 

glivụ̂š m (-a, ŏv) gljiva jelenovo uho 

(Dendropolyporus umbellatus) Glivụ̂š 

rãṣtę na bùkve i fîn ję za jèsti. {Šu. gljivuš} 

glivũẓi m pl t (-ŏv, -i) jestiva gljiva 

(Clitocybe tabescens) Glìva glivũẓi ìli 

grmàča rãṣtę vuẓ piệjnę a jiệ sę kùvana s 

krampiẽʖrem. 

glòba f (-ę, -ŏ, glộḅ) novčana kazna [rum. 

gloaba, ngr. kloba] Plậča glòbu. 

glọbàti ipf ŏ, (-ộbat; -lem/am; -ộbli, -ètę; 

-ộbal, -àle; -ộban; -õḅajne) 

glodati kosti, zubima skidati meso s kosti, 

strugati (ostatke jela) Glộba dŏ čĩstŏga. 

Glộbala ję rậjnglu. 

{Vi. ðñ. globati; Du. globat} 

glộbuš m (-a, -ŏv) kugla, lopta 

[lat. globus] Z glộbuši ŏd kùḍelę sę pụ̂ca z 

bèdzgŏvę pùškę. {B. globuš, zrno 

puškeno; G. glombuš; L. globuš} 

glŏdàti ipf na, ŏb, z, (-òñem/dam; -õñi, -ètę; 

-õdal, -òdala, -àle; -òdan; -ajne) gristi, glodati 

Pùṇe ję nạ̃jže stàkŏrộv i fùrt glòñeju. 

glòg m (-õga, -ŏv; adj glògŏv) glog, 

(Crataegus oxyacantha, C. monogyna) 

Glòg ję třn dòber za živìcę. Kộs diệla najràjši 

gniẽʖzde na glõgu. Dječja varalica: 

Kõga? Stậrŏga glõga na četèrę nõga. Kàḍ 

bu lète stậr t÷be v zûḅę sràl! Glògŏv kõlec 

dụ̀ge trậja. 

glŏgŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) batina od gloga T÷bę 

bi triệba z glŏgŏvậčŏ tụ̂či. 

Glogovec pr (Glŏgộvec, -õvcŏv, -ộvka) 

[nad. od glog] Vurnovec 40 LP68 i 

Glogovac LP20 

glộnña f (-ę, -i) nešto neodreñeno; stidnica 

Pĩta sę, j÷ l’ znậš kàj ję glộnña, a velî sę: 

tàkva pĩzda kàk si tî. {V. glonña: nešto neodreñeno 

Da se pita kej je to glonña, unda se 

veli: takšna pizda kak si ti. G. žena lošeg 

morala; Ž: glondža: žensko spolovilo} 

glòt m (-õta, -ŏv) čvrsta gusta glatka 

pamučna tkanina, klot [eng. cloth, nj. glatt] 

Nòsi rûbec ŏd črnŏga glõta. 

glộžñ i je/glộž i je n zb (-a) glogovo trnje i 

grmlje Bộg znậ dè vrậg ž nìm glộžije m÷lę. 

Lẽke ję s tũñem kûrcem pŏ glộžñiju mlạtìti. 

{Hg. gložje} 

glòžen m (-a, -ŏv) gležanj Bŏlî mę nõga v 

glòžnu. {polj. glozna} 

glõžnat adj (-ậti; -àta) pun glogovog trnja Čèẓ 

glŏžnậtu živìcu sę prevliệčę. 

Gluhậčka f top D [po pr Gluhak, E700] 

glumạtàti ipf (-ậtam; -al, -àle) lunjati, tumarati 

Ciệl dận glumậta. {G. glumati} 

glũmpast adj (-àsta) budalast Òn 

ti ję màle glũmpast. 

glûnta f (-ę, -i) 1 kvrga, ožiljak na koži ili kori drveta 

Drevěna glûnta ję dõbra za prasìcu kàḍ sę 

prasîčka. {Pa. gljunta} 

2 oteklina Vũdril ga pŏ glãṿe i zrậsla mu ję 

glûnta. {V. glunta} 

glùntav adj (-àveši) kvrgav Pŏtpĩlil 

sem òn glùntavi h rậst. 

glûv adj (-ùveši) gluh Sę glûvi z 

niệmem spŏmĩna. (Spŏmĩnaju sę a ne 

ràzmeju sę ìli sę něčeju razmèti) Šumậk ję 

šùmast, a glûvi ne čûję dõbre. Bụ̀š mi òtprl 

vûva, sēnòči sem bîla glûva. ¤ Zùtra bụ̂ za 

glûvę mèša. Tò ję n÷mu kàk glûvŏmu: 

dõbre jùtre. Neće čuti. 

gmậjne/gmạ̃jnije n (-a, -) zajednički pašnjak, 

utrina [nj. Gemeinde] Na gmậjnu pasěju 

skŏtậri kràvę i kŏjnậri kõjnę. Na cěrskem 

gmạ̃jniju ję bĩle pùṇe rŏvînija i džộmbi. 

¤ Živî kàk bîk na gmậjnu. (Za nìkaj sę ne 

brînę.) Gmạ̃jnije n top K Pòmetim kàḍ ję 

Gmạ̃jnije zèmlišnę zàjednicę delěne. 

{V. gmajna; G. gmańe} 

gmạzèti ipf dŏ, ŏd, (gmazîm; -ậzi, -ètę; -ậzel, 

-èle) gmizati Gũṣenicę su gmạzèlę 

pŏ zẽʚliju.

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

gnạvìti 

158 

gnạvìti ipf z, za, (-ậvit; -im, -iju/ę; -i, -ètę; -ậvil, 

-ìle; -ậvlen; -ejne) smetati, dosañivati, 

gnjaviti Gnậvi ciệl dận. 

gn÷sti ipf na, pri, za, z, (-ěst; -ětem, -ěju/ụ̂; 

-ěti, -ètę; -÷l, -ěla; -en) 1 tiskati, gaziti Gnẽʚti 

tò vu vrèču, če hòčeš dà ti s÷ stậnę. 

2 oploñavati (perad, ptice) 

Piẽʖvec gnětę kòkŏš a gòluḅ gŏlubîcu. 

{V. gńesti} 

3 - sę pariti se Za žìvaḍ i tìčę sę velî, da sę 

gnetěju/gnętụ̂, rũṣtiju/rûṣtę ìli gậziju/gậzę. 

gnìda f (-ę, -îdŏ, -; dem f gnìdica) 

1 jajašce uši, gnjida Pûṇa je ję glãṿa gnîḍ. 

Preliệna ję dà bi det÷tu ŏčîstila gnìdicę z 

lậsi. Pûṇa pìca gnìdica? (Fìga) 

2 gad, 

gmizavac, loš čovjek Niệ čŏv÷ku krîve àk 

ga vûš grìznę, nèg čè ga gnìda grĩzę. 

{V. gnida, Ba. gńida; G. gńida, gńideš} 

gnìdav adj (-àveši) gnjidav Dẽca su je 

gnìdava a liẽʖna ję dà i h ŏčîsti. 

gnìdavec m (-a, -ŏv; f gnìdavka) 

1 ušljivac 

2 pej gad, loš čovjek, gnjida Tòga gnìdavca 

ne pũsti nì v hìžu. 

gniẽʖ ʖzde n (-a, -iệzḍ̣; dem n gniẽʖ ʖzdece) 

1 gnijezdo, gnjezdašce Lậstavičine 

gniẽʖzde nậj ŏbalìti, da ộna ne dŏněsę 

jõgen. Dà mìši diệlaju gniẽʖzda na bẽtve 

kukurìzę bụ̂ pòvŏden. Slavĩček ìma tu 

gniẽʖzdece. {J. gnjezdelce; V. gnezdece} 

2 fig žensko spolovilo Čûva gniẽʖzde za 

tìčeka. {Ab. rodino gnjezdo} 

gniẹzdìti sę ipf na, (-iẽʖzdim; -i, -ètę; -iẽʖzdil, 

-ìle; -iệzñen; -iẽʖ ʖzñejne) 1 praviti gnijezdo 

Lãṣtŏvicę sę gniẽʖzdiju v štàle. 

2 meškoljiti se na sjedalu Fùrt sę gniẽʖzdi 

kàk kòkŏš na jậjca. 

{V. gnezditi se; ð. gnezdoliti se} 

gnîl adj (-ìleši) truli, gnjio; vlažan Jèli su i gnîlę 

jàbukę. Dà sę rõdzga tikvậjnska spĩna pŏ 

bẽtve kukurìzę, òṇda hòčę bìti měka, gnîla 

zĩma. Gnîle ję vriệme. 

gnìla f (-ę, -îlŏ, -) 

glina Lŏnčậri su kŏpàli gnìlu na Stakòrŏvce 

i àli màle v Babīčkòve kõpe pŏd Zlậkami. 

{Vo. gnila; Ba. gnjila} 

gnīlèti ipf z, (-îlim, -iju/ę; -li, -ètę; -îlel, -èle; 

-îlen; -îlejne) gnjiliti, truliti Krampiệr 

ję pòčel gnīlèti jòš na pòlu. 

gnîti ipf na, z, zŏ, (gnĩjem, -ěju/ụ̂; gnî j ; gnîl; 

-en/gnît) gnjiti Siệne na rediệ 

gnîję ŏd tùlikŏga dẽžña. 

gnộj m (-òja, -ŏv) 1 gnoj Krèj štàlę ję gnŏjìšče 

dè sę gnộj hîčę 

2 iscjedak iz ognojene rane. Pòčel mi ję 

gnộj z mõzla cūrèti. 

gnòjčina f (-ę, -ộjčin) gnojnica, osoka 

Gnòjčina ŏtiệčę v gràbu. 

gnõjen adj (-ẽʚni; -õjna; -òjneši pre-; ant ne-) 

1 ognojen Gnõjna ràna 2 gnojan, zagnojen 

Kònŏplę sę siệjaju na dộbre zẽʚmle. 

Negnŏjẽʚna zẽʚmla slàbe rŏdî. 

gnŏ j ìti ipf na, ŏ, pŏ, pri, za, (-òjit; -îm; -õji, -ètę; 

-òjil, -îla; -òjejne) 1 gnojiti Za kukurìzu sem 

sàke lète gnòjil. 

2 - sę postajati gnojan (za ranu, čir), izlučivati 

gnoj Mõzel mi sę gnŏjî. {Ba. gnjojit se} 

gnộjni adj (-òjneši) zagnojen, nagnojen Sãmi 

su gnộjni mõzli pò jnem. Na gnộjne zẽʚmle 

kukurìza dõbre rŏdî. 

gnŏjnîk m (-ĩka, -îkŏv) pognojeno tlo Na 

gnŏjnĩku sem pŏs÷jal kukurìzu. 

gnŏj n ìšče n (-a, -îšč) gnojište Nektẽʚri ìmaju 

gnŏjnìšče ŏgrañěne s pitŏmiẽʖranem 

zĩdem. Gnộj ję rashîtan òkŏl gnŏjìšča. 

gnûṣ m (-a, -ŏv) 1 nečistoća, izmetine 

Dvŏrìšče ję pùṇe gnûṣa. 

2 podlac, nitkov Òn ję gnûṣ, òa n÷ čõvek. 

{V. G. ðñ. gnjus} 

gộḍ m (gòda, -ŏv; dem m gòdek) 

svetak, dan sveca, blagdan; imendan Nìšte 

sę ne vûpa svẽʚtŏmu Ìlije r÷či dà mu ję gŏdŏvnộ 

i zậte òn najvìše pụ̂ca priệ i pòkle 

gòda (20. VII). Tò ję vèliki gòdek. {Gh. god} 

gòḍ/gòder part god, kao samostalna 

riječ ili drugi naglašeni dio općih zamjenica i 

priloga daje im neodreñeno značenje 

{V. -gut, goder} □ či/čiji- pron čiji god; dŏ k - 

adv dok god; g da/kaḍ- adv kadgod, bilo 

kada, katkad, ponekad; g de- adv bilogdje, 

gdjegod, negdje; kaj- adv pron što god, bilo 

što, koješta Am nậj kajgòḍ gŏvŏrìti. 

{G. kajgot; ðe. kajgot, kajgoder; T. kej god; 

Č. čogod, čogodar; Gh. čagod/er} ; ka k - adv 

kako god; kakŏv- adv pron kakav god,

159 

gŏlŏvrãtec 

bilokakav, nekakav; kam- adv kamogod, 

bilo kamo, bilo kuda, nekamo; ki- pron koji 

god {T. ki god} ; kụd- adv kuda god; kul i keadv 

koliko god, ma koliko; šte- pron tko 

bilo, tkogod, svatko; tēri- pron koji god; 

Čîgòḍ jẽʚsi, bãṭin si vriẽʖden. Dŏk gòḍ znậš 

zậ sę, ně daj nậ sę. Dŏ k gòḍ ję sviệta i việka 

tò sę ně pr÷menile. Dọ̃jdi k m÷ne g dà gòḍ 

hòčeš i g dà gòḍ mòreš. Šìmun ję mògel 

kàḍ ję gòḍ štèl zậjca strelìti. Ŏdzõvi sę, gdè 

gòder jě si. De gòḍ dọ̃jdeš sègde sàme 

pậčiš. {V. degut} Tî zbìlam vèruješ s÷mu kàj 

gòder čûješ. Kàj gòḍ dậš (pŏjèsti) mụ̂žu i 

prậscu tò ti sę pŏvřnę. Sřdi sę kàk gòḍ 

hòčeš. Tò napràvi ka k gòḍ znậš. Dŏněsi 

kãkvu gòḍ sekìru. Něčę òn kãkŏv gòder 

põsel dèlati. Kàm gòd krěnul pòmŏči ŏd 

nìkuḍ. Kàm gòder ŏtîdem svộ mùḳu sộbŏ 

nòsim. {V. kamgut, kamgoder} Kî gòḍ dọ̃jdę, 

dõbre dọ̃jdę. Kûḍ̣ gòḍ sũṇce griệję, tûḍ̣ 

i krùv rậstę. Mîli drạ̃gi, kûḍ̣ gòḍ tî, tûḍ̣ i jậ za 

tộbŏ. Dậm ti kùlike gòḍ mòreš ŏdn÷sti. 

Dŏjdète sì kùlke gòḍ vas jě. Tò mòrę zěti 

štè gòḍ hòčę. Tẽʚri gòḍ kòjn ìma kŏsmậtę 

vûva, niệ mu za vèrŏvati. 

{ð. goder; Šo. godar; T. teri god} 

Godec pr (Gõḍec, -ŏv, -îca) [zan. ili nar. 

imena Godeslav, Gode] Š9, Ž6, E110 

{V. godec: gudač; Sl. godec: muzikaš} 

gŏdèti ipf (-dî mi, -èle mi ję) goditi, uživati, 

prijati [tal. godere] Bì tę bŏlèle àl bi ti i 

gŏdèle. Màmek, màmek, àm mę niệ bŏlèle 

nèg mi preliệpe gŏdèle. 

{Vg. goditi; O. Gr. godit} 

gŏdŏvnậk m (-ãḳa, -ậkŏv; f gŏdŏvnàča) 

1 slavljenik imendana, svečar I gŏdŏvnậk 

sę nàpil. {M. godovnjak } 

2 imenjak svetac Svẽʚti gŏdŏvnậk ìli světa 

gŏdŏvnàča sę zazậva v pòmŏč kàḍ ję 

kãḳve zlò a i kàḍ sę vũreki diệlaju. 

{ðe. godovnjak: vršnjak} 

gŏdŏvnộ n (-ậ, -ộv) imendan Mõje gŏdŏvnộ 

niệ na Ivàjne nèg na Jậnŏša. Mộj gŏdŏvnậk 

ję bìl pìsmen a niệ pustijnậk. {Du. godovno: 

imendan; ðe. godovno: roñendan} 

gộjnčati sę ipf na, (-am; -an; -ajne) 

tjerati se Kàḍ sę vučîca gộjnča, vukòdlak ję 

přvi nà jne. 

gŏjnìti ipf na, ŏdz, pŏz, pre, prez, zaz, z, 

(gõjnit; gòjnim; gõjni, -ètę; gõjnil, gòjnila, 

-ìle; gòjnen; -ejne) 

1 goniti, tjerati Gòjni kràvę na pàšu. 

2 - sę tjerati se Kràva sę 

gòjni, pàk ju gõjni na prĩpust. 

{Ab. goniti se; O. Ba. gonit se} 

gộjnščak m (-a, -ŏv) 1 biljka ivica puzava 

(Ajuga reptans) Gộjnščak ję dràč kî plậve 

cviệtę a dãję sę kràvam dà sę gòjniju. 

2 gljiva krumpirača (Scleroderma 

sp.) I gộjnščak sę dãję kràve jèsti dà 

bi sę gòjnila. 

gòl adj (gõḷi, gôla; gòlcat) 1 gol, nag, neodjeven, 

bez opreme, bez ičega Tũḳel ga ję pŏ 

gộle rìte. Fũrki sę vòjziju na gộle kộle. Ìšla 

ję òkŏl cĩrkvę na gộle kŏliệne. Gộle glậv su 

diệklę ŏjdìlę. 

2 sam, jedini, bez ičeg drugog; sasvim Na 

pòle a i k mèše ìšel ję v gõle gàča. Spěci 

jậjca na gộle. Zmòkel ję dŏ gộlę kộžę. Bîla 

ję gôla gŏlcậta. {Vg. golcat} ¤ gòl i bòs 

siromašan, bez ičega I gòl i bòs i jòš mu 

je zîma. {ð. gol i bos: siromašan} 

gõlec m (-a, -ŏv) golać, koji je gol, bez odjeće 

Srậm tę bĩle, gõlec, bụ̂ ti kùsa pîmpeka 

ŏdgrîzla. {B. golec} 

Goleš pr (Gòleš, -ŏv, -ka) [nad.] Sela 0 

LP407 Šatŏvìčŏva zậdruga ję imiệla třsije 

Severnậk na Vèlikem Vřje tẽʚre ję pòkle 

Gòlešŏvę bûnę 1846/47. kàptŏl z òvrhŏ 

pròdal za šùmsku štètu. 

gŏlìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) golica, šišulja, bezosata 

pšenica Priệ su bĩlę šenìcę resàčę z 

resîjnem a sàḍ su gŏlìcę. 

gŏlŏrĩtec m (-îca, -ŏv; f gŏlŏrîtka) bijednik, 

siromah, gologuz Skrîj sę tî gŏlŏrĩtec, nậj sę 

z diệmlŏ pạrìti. Bòme sę gŏlŏrîtka gòspŏdski 

ŏbliệkla. 

gŏlõta f (-ę, -ột) goloća, golost, golotinja 

Niẽʖsem tę kũpil dà tę bum lùbil nèg dà bum 

svõju gŏlõtu v tvõju kŏsmatõtu tĩkal? 

(rukavìca) 

gŏlŏvrãtec m (-a, -cŏv; f gŏlŏvrậtka) pijetao 

gola vrata Nèšte ję vkràl gŏlŏvrâca ẓ 

kurîlnaka. Ìmam jẽʚnu gŏlŏvrậtku i dviệ 

rûganę kòkŏši.

gòluḅ 

160 

gòluḅ m (-a, -ŏv/ộv; dem m gòlubek) golub 

Nigdậr niệ vràna zlẽʚgla gòluba. pj Mộj 

gòlubek biệli ŏbrni sę k m÷ni. 

Golub pr (Gòluḅ, -ŏv, -îca) [pat. od nar. 

imena

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

161 

grabìčki 

stìrala pŏd stòl) 

2 suprug, muž Mộj gŏspŏdậr su nègda 

gŏvŏrìlę žẽʚnę mụ̂žu. 

gŏspŏdarìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) gospodarica 

Pûṇe paculîc a màle dộbre gŏspŏdarîc. 

Gõspŏn mlìnar Mihậl, pòslala mę gŏspŏdarìca 

i gŏspŏdậr, dà mi nasîpletę kàk 

nạ̃pre tàk i nazậj. 

gŏspŏdạrìti ipf za, (-ậrim; -i, -ètę; -ậril, -ìle; 

-ãṛejne) gospodariti Ŏtkàḍ òn gŏspŏdậri, 

nẽʚjdę dõbre. Mụ̂žu kõmu žẽʚna gŏspŏdậri 

sę velî žějnčica. 

gŏspŏdìčna f (-ę, -i) gospoñica, neudata 

gradska žena Gŏspŏdìčne vučìtelice čĩžmę 

zùvaju dijãḳi. ¤ Gŏspŏdìčna k rîte slìčna. 

(Diệla sę gŏspŏdìčna a niệ.) 

gŏspŏdîn m (-ĩna, -înŏv) veliki gospodin, 

vlastelin Gŏspŏdîn sę r÷kle grõfu a gõspŏn 

vučìtelu i põpu. 

gòspŏdski adj 1 gradski Gòspŏdskę cìpęlę 

a mụ̀škę nògę. 

2 koji spada gospoštiji Gòspŏdske pòle ję 

pŏdelěne za agrậr. Gòspŏdske n top D i K 

gòspŏdski adv gospodski Bòle sę cìgajnski 

vŏzìti nèg gòspŏdski pèšica îti. 

gõspŏn m (-òna, -ộnŏv) 1 grañanin, 

gospodin Velî sę: gõspŏn veličậsni, gõspŏn 

vučìtel. Na gŏstiệ sę gŏvòri gõspŏn sem 

svàtem i dŏmạ̃čŏmu česnĩku. Sàki ję gõspŏn 

pŏd svŏjiệm škrlãḳem. 

2 gradski obučen čovjek R÷kle 

sę gõspŏn sàkŏmu gràdski ŏblečẽʚnŏmu. 

gòsti m pl (gộsti, -ěm, -mî) svatovi, svadba, 

pir Na Miškòve gŏstiệ ję bĩle pùṇe gŏščenîkŏv. 

¤ N÷mrę sę z jenộ rîtjŏ na dvõję 

gòsti. {G. V. Ke. ðe. gosti} 

gŏstìti ipf na, z, (gòstit; -îm, -ĩju/ě; gộsti, -ètę; 

gòstil, -îla; gõščen, -ẽʚ ʚjne) 1 častiti, ugošćavati 

Gòstili su ga trî dãṇę kàk grõfa. 

2 - sę svadbovati Õvę zĩmę smę sę gòstili 

na petẽʚre gŏstiệ. 

3 obilno jesti i piti Diệs smę sę zbìla gòstili 

i s÷ga ję bĩle kàk na gŏstiệ. 

gŏščenîk m (-ĩka, -îkŏv; f gŏščenìca) gost 

na svadbi, uzvanik Na gŏstě su svàti i 

gŏščenîki. Pŏzộvič pŏzậva gŏščenîkę na 

gòsti. {J. goščenik} 

gŏvědina f (-ę, -) govedina, goveñe meso 

¤ Ŏd võla niệ nèg gŏvědina. (Velî sę kàḍ 

štè naprậvi kãḳvu bedastộču) Ŏḍ cũcka 

nigdậr gŏvědinę. (Òjd nega ně nìgda 

dòber čõvek). 

gòvedski adj goveñi Ràḍ jiệm dộbru 

gòvedsku jũvu. 

gòvŏr m (-a, -ŏv) govor Cěrski gòvŏr ję prìgŏrski 

i vìše zậgŏrski nèg pòsavski. pj Vìdel 

sem tę na prŏzòru põznal sem tę pŏ 

gŏvòru. 

gŏvŏrìti ipf dŏ, nad, na, ŏd, pre, za, z, (-òrim; 

-õri, -ètę; -õril, -òrila, -ìle; -òren) govoriti Kàj 

lûdi gŏvòriju, tò ję bĩle ìli bụ̂. V měline sę 

dvậput gŏvòri. 

gř int glasanje grlice Gr̀lica grgụ̂čę gř, gř a 

velîju i da pŏpiệva: dřv, dřv, p÷kla bi pŏgàču 

a niệmam dřv. 

gràba f (-ę, -ậbŏ, -; dem f gràbica) jarak duž 

puta; jama [nj. Graben] Õpal ję v gràbu. V 

gràbu skòči rìt namòči. Tòpil sę pĩjan v 

mậle gràbice na stẽze. îti ŏd gràbę dŏ 

gràbę teturati pijan 

grậbar m (-a, -ŏv; f grậbarica) kopač jaraka 

(graba) Grậbari su kŏpàli gràbę i regûlali 

z÷mlu za třsije. Jậna grậbarica diệla luděm 

pŏ sẽʚle. 

Grabaščìca f top C pòle Mộj dèda ję jẽʚne lète 

pòkle vèlikŏga dẽžña, flộjsa i plõvę, nàbral 

v kukurîze na Grabaščìce òber Cẽʚrja pùṇu 

bažulnụ̂ kŏšãṛu rîḅ kě su z òblaka ŏpàlę. 

grậbati ipf ŏ, z, (-at; -am; -an; -ajne) kopati 

jarke, čistiti jarke Gràbę su zamûlenę i 

triệba i h dàti grậbati. 

grãḅer m (-a, -ŏv; dem m grãbrič -ìča, -îčŏv; 

adj gràbrŏv) drvo crni grab; grabić; grabov 

(Ostrya carpinifolia) V grŏfòve šùme ję 

najvìše grậbrŏv. Òkŏl grộbja ję bĩla živìca 

ŏd mlãḍe grabrîčŏv. Gràbrŏv kõlec sę 

strûžę strugạ̃čem i ne biẽʖli. {J. V. Vi. ðñ. 

graber; O. glaber; Č. glabor} 

Graberje top (Grabiẽʖ ʖrje n zb -iẽʖ ʖrec, -iẽʖ ʖrka, 

-iẽʖ ʖrski) zaselak Prozorja Grabiệrje ję pŏd 

šûmŏ kàk v lisîčinem dũple. Pìjan 

Grabiẽʖrec ję pri světem Martìne v třsje tìkvu 

pŏvenộgval. 

grabìčki adv galopom Lèpše ję 

jàhati grabìčki nèg kậs. {G. grapčak: galop, 

grapčakom: galopom; ðe. zagrapce}

grabiệr i je 

162 

grabiệr i je n zb (-a) 

grabrova šuma, grabarje, grabik Pŏḍ 

grabiẽʖrjem (gràbrŏvŏ šùmŏ) ję sẽʚle 

Grabiẽʖrje. 

gràbiti ipf dŏ, na, ŏd, pŏ, pre, pri, raz, za, z, 

(-it; -ậbim, -iju/ę; -àbi; -il, -ậbila; -ậblen; 

-ejne) 1 zaimati, crpsti (vodu), vaditi tekuću 

ili sipku tvar Grậbi vòdu z rùpę v kŏpàjnu 

2 otimati Tàj grậbi s÷ dŏ č÷ga dọ̃jdę. 

grabrĩna f (-ę, -în) šuma grabova 

Mlậdu grabrĩnu su pūkàli i prŏdạvàli pŏ 

Zạgr÷be za živìcu sadìti. 

grabrộv i je n zb (-a) 

grabovje, grabik Vu grabiệrske šùme ję 

gûṣte grabrộvje. 

gràbrŏvina f (-ę, -) grabovina, grabovo drvo 

Sûva gràbrŏvina liệpe gŏrî. 

grậḍ m (-a, -ŏv; dem m gràdec; dem m gradĩček) 

1 grad Zạ̃greḅ ję vèliki i 

liệpi grậḍ kàm ìdeme ràḍ. 

2 dvorac, gospodski dvor Kral÷večki prevìzŏr 

ję žîvel v grậdu na màrŏfu. Mìleši mi 

ję mộj mậli kutĩček nèg tũñi vèliki gradĩček. 

3 jedinica za mjerenje alkohola u piću; 

stupanj [lat. gradus] Kùlike grậdi ìma tậ 

ràkija? ¤ Stộ grậdi ję bẽʚdast. Potpuno je 

glup. {ð. šašav sto gradi: izrazito glup} 

gradàus adv ravno, pravo [nj. geradeaus] 

Sàme òjdi gradàus i něš pŏblûḍil. 

gràden m (-a, -ŏv) hrast kitnjak (Quercus 

petraea) V šùme tẽʚra sę ŏmladîla ẓ piệjnŏv 

ję najvìše h rậst gràden i cãrič. 

{Šu. graden; R. gradin} 

gradîčkati/grudîčkati sę ipf (-at; -am; -an; 

-ajne) igrati se pastirske igre u kojoj se 

bacanjem sjekire (ili noža) sijeku komadi 

ledine a za gubitnikom se bacaju grude 

Svinậri sę grudîčkaju. Pastĩri sę ìgraju 

gradîčkajna. 

gradìti ipf ŏ, za, z, (-àdit; -îm; -i, -ètę; -àdil, 

-îla; -ñen) graditi, zidati Kàḍ sę gràdil 

Zãḍružni dộm v Cẽʚrju lûdi su mộrali îti na 

dòbrŏvŏlni rậḍ. 

gramafộn m (-õṇa, -ộnŏv) 1 gramofon [gr. 

gramma: slovo + phoné: zvuk; tvorničko 

ime] Ciẽʖlu nộč smę navījàli gramafộn. 

2 rugalica agronomu 

grãṇa f (-ę, -) grana Bòle vrãḅec 

v rũḳe nèg gòluḅ na grãṇe. Pôlvinę (jàblanŏvę) 

grậnę sę ne šĩriju nèg ìdeju vu vîs. 

granãṭa f (-ę, -) granata [nj. Granate

ʚʚ 

ʖʖ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

163 

grgĩna 

grbadiẽʖ ʖva f (-ę, -i) deva, kamila 

(Camelus dromedarius) [grba + tur. deve] 

Vìdel ję grbadiẽʖvu Maksimiệre. 

gr̀bav adj (-ậvi; gr̀bava; -àveši) grbav Niệ sę 

dõbre nì gr̀bavŏmu driệvu špộtati. Niệ mu 

smèti grbậvŏga pr̀sta pŏkạzàti, mậm sę 

plậčę. Kakvòga ję v šùme driệva najvìše? 

(Grbậvŏga) Ìma i h kàj gr̀bavŏga driệva! 

gr̀baveti ipf ŏ, z, (-em; -i, -el) grbiti se Pòčel 

sę gr̀baveti i sę blìže ję k zẽʚmle. 

gřḍ adj (grda; gr̀deši; pre-) ružan, loš Niệ nìšte 

tàk gřḍ, dà nẽʚ b i bìl nèkŏmu fàjn. Pirìka 

ję grdi dràč. Če ìdu kòkŏši kèsne na siệḍ, 

zùtra bu grde vriệme.Grdòlejnščica top B 

gřde adv (gr̀deše; pre-) loše, ružno, gadno 

Diẽʖklu ję gřde čùjti kàḍ fûčka. Liệpe 

pŏpiẽʖva àl ję gřde čùjti. Liệpe zgledî àl ga 

gřde vìdeti. ¤ gřde glēdèti mrko gledati Viṇ̃ 

kàk mę gřde gledî spŏd jòka. 

Grden pr (Gr̀den -ŏv, -ka) [pat.

ʖʖ 

Grgošić 

164 

Grgošić pr (Grgộsič, -ŏv, -îčka) [pat. 

1 ugristi, 

ugriznuti; ujesti, ubosti Čẽʚla mę grìzla. Niệ 

čŏvèku krîve kàḍ ga vûš grîznę, nèg kàd, 

ga gnìda grîzę. 

2 - sę Cũcek sę sậm za rěp ne grîznę. 

grìža f (-ę, -îžŏ, -) 1 proljev 

Ŏḍ grìžavŏga sadŏvjậ sę mòrę grìža i 

drìska dŏbìti. 

2 srdobolja, dizenterija Mrla ję ŏḍ grìžę. 

grìžav adj (-àveši) nezreo, kiseo, zelen [mañ. 

egrest] Ŏḍ grìžave jậbuk sę dŏbî grìža. Rîlki 

su zelěni i grìžavi bãti kukurìzę z màle 

zřnija. {H. Gr. grižav; G. grižaf} 

grlạ̃jnek m (-a, -ŏv) grljak, grlić, 

suženi dio posude za piće Prîmli flàšu za 

grlạ̃jnek. {ðñ. grlanjek} 

gr̀le n (-a, gřl) grlo Vînce slàtke, gr̀le glàtke. 

Kàḍ gr̀le bŏlî jiệju sę jàbukę blagŏslŏvlěnę 

na svẽʚtŏga Blậža. 

grlec m (-a, -ŏv) mužjak grlice Grlec i gr̀lica 

naviệk letîju skùpa. {V. grlek} 

grlek m (-a, -ŏv) grljak, grlić, suženi dio 

posude za piće Põtrl ję flàšu i grlek mu õstal 

v rùḳa. {V. grlańek; G. grklańek} 

gr̀lica f (-ę, -gřlic; dem f gr̀ličica) 

1 grlica (Streptoperlia turtur) Gr̀lica grgụ̂če: 

P÷kla bi pŏgàču a niẽʖmam dřv, dřv 2 fig 

grlo Ciẽʖla hìža i grùnt su mu pr÷šli č÷z gr̀licu 

(Zàpil ję hìžu i grùnt) 

grliệtka f (-ę, -iẽʖtki) krletka Màle štè 

îma tìča v grliệtke. {P. grlietka; ðñ. grletka} 

gřm m (-a, -ŏv/ộv; dem m gr̀mek) grm, 

šumarak Gřm grmî, šûm šumî, a biẽʖla 

gŏspậ vùn letî? (M÷lin i měla) D÷j drạ̃gi 

Bògek, dà bi grõẓdje ròdile na sàkem 

gr̀meku i trǹeku i čàk na sûve telegràf 

štậjnge i dà bi sàka jàgŏda tùlike mõšta 

dậla, kùlike bụ̂ mõja bàba zŏscãḷa. Gřm m 

top C (Malčìčŏv, Tûḳcŏv i Šimậgin grm)

165 

grùña 

grmàča f (-ę, -ậčŏ, -; dem f grmàčica -ę, 

-ậčic) jestiva gljiva lističarka 

(Armillariella tabescens) Grmậčę rastụ̂ vuẓ 

piệjnę kàk gr̀meki i slìčnę su pùẓam. 

Grmàčicę su dõbrę za jèsti. 

grmàdina f (-ę, -ậdin) gusto grmlje Gũṣte 

grmje ję guščàra ìli grmàdina. 

gŕmèti ipf za, (-î; -èle ję) grmjeti, tutnjiti Kàḍ v 

pretùletje přvi pûṭ grmî triệba sę valūkàti 

pŏ zẽʚmle da nědu krîža bŏlèlę. Dà kèsne 

grmî, bụ̂ lũta zĩma. Kàḍ v siệčnu grmî, bụ̂ 

dõbre zẽʚlije i kukurìza. 

gřm i je n zb (-a) grmlje Mřtvi žĩvę z gřmija 

vlẽčę? (Č÷šel vûši). Sę òber třnija, sę òber 

gřmija (Vîčę còprnica dŏk letî na měkle) 

Gộrne Gřmije n top K 

gròḅ m (-õba, -ŏv/ộv, -i/mî; dem m gròbek) 

grob Věč ję z jenộ nŏgộ v grõbu. Čè na 

màter plûješ, bụ̂ ti rũḳa z grõba vận glě 

dela. Mậli gròbek pri bẽtve sę naprậvi..̣ 

grŏbạ̃jnek/grõḅajnek m (-a, -ŏv) humčić oko 

kukuruzne biljke Kàḍ sę ŏgrĩna prigrnę sę k 

bẽtvu i òkŏl n÷ga naprậvi grŏbạ̃jnek. 

grộbar m (-a, -ŏv) grobar Grộbar 

kòpa grõbę i zakậplę mrtvĩkę. 

grộb i je n (-a, -ộbji; dem n grõḅ j iče -a, -ŏv) 

groblje J÷n Cẽʚrec vìdel cũcka da nòsi 

glãṿu z grộbja? (Jě, svõju.) 

{G. V. grobje; V. grobjiče} 

gròf m (-õfa, -ŏv/ộv, -i/mî; adj grõfŏv, 

grŏfòva; dem m gròfek) grof, pripadnik 

višeg plemstva [mañ. gróf

grûñ i je 

166 

varalica: Tẽʚru ję ŏd trî grùñę dr̀bnul? 

{G. Vi. ð. gruñva} 

grûñ i je n zb (-a) grumenje, grude Kî sadîju 

krampiệr nahitậvaju sę j÷n v drùgŏga z 

debělem grûñijem dà bu deb÷lši krampiệr 

zrậsel. {ðñ. gruñje} 

grùnt m (-a, -ŏv/ộv; dem m grùntek; dem m 

gruntĩček) zemljište u posjedu [nj. Grund] 

Òn ję mụ̂ẓ̌ na grûntu. Ìma mậli grùntek, àl 

dõbre gŏspŏdậri. Na tàk mậlem gruntĩčke 

t÷ške sę živî. 

gruntậš m (-ạ̃ša, -ậšŏv; f gruntašìca -ę, -ĩcŏ, 

-îc) bogat zemljoposjednik Mậli Sàlarič ję 

bìl vèliki čõvek a mậli gruntậš, a Vèliki 

Sàlarič ję bìl mậli, a vèliki gruntậš. 

Gruntašìcu ję ŏžěnil. 

grûntati ipf pre, spre, z, (-am; -an; -ajne) 

razmišljati, promišljati, duboko misliti [nj. 

durchgründen] Grûnta òn ciẽʖlę dãṇę i nòči 

kàk sę tũñŏga bŏgậtstva dŏmòči. 

grùntišče n (-a, -) okućnica Škãnič ję ĩmel 

vèlike grùntišče. 

gruntộvnica f (-ę, -) 1 zemljišni ured, 

zemljišnica 

2 knjiga u koju je upisano zemljište 

(posjedovnica), vlasnički odnosi (vlastovnica) 

i tereti (teretovnica) Jòš ję prědeḍ 

zapîsan v gruntộvnice. 

grùnuti pf (-ùnem; -i; -ul; -ut) zatutnjeti Tòp ję 

grùnul i jậ sem ŏglûvel. 

grùšt m (-ûšta, -ŏv) 1 grañevinska skela [nj. 

Gerüst] Na bìstričke cĩrkve ję fùrt i fùrt grùšt 

i naviệk su triệba mìlŏdari za pộpravek. 

Õpal ję z grûšta i nògu str̀gal. {M. rušt} 

2 osnova naprave Na grûšte 

fũrek pĩliju. {P. Vi. Ba. grušt; G. ð. rušt} 

grūvàti ipf (-ûvam; -al, -àle; -ûvan; -ũvajne) 

gruhati Tõpi jậke grûvaju. 

gù gû int glasanje goluba Gòluḅ îdę (gugûčę, 

gûče) gù, gû. 

gùḅa f (-ę, gûḅŏ, -) 1 žilava gljiva na drvetu 

(Fomes sp., Polyporus sp., Ganoderma sp. 

i dr.) Glìvę su měkę, a gûḅę žìlavę i trdę. 

Nègda su z gûḅŏ nŏsìli ŏḍ cĩrkvę pŏsvečěni 

jõgen dimõṃ. 

2 kvrga Fũrek ję pùṇ gûḅ i t÷ške sę 

t÷šę. 

3 kožna bolest, lepra Gûḅa ję těški bẽʚteg. 

Čè na màter plûješ, gûḅę bûḍu pò tebe 

rậslę. 

gùḅav adj (-àveši) 1 bolestan od gube 

2 naboran, smežuran, počeo se sušiti 

Kŏmậrci su mę tàk zgrîzli da sem bìl sè 

gûbav pŏ lîcu i vrậtu. 

gùḅaveti sę ipf ŏ, z, (-em; -i; -el) borati se, 

mreškati se, gubiti sočnost (sušenjem, 

starenjem) Vûgarki sę gùḅaveju. 

gûḅec m (-a, -ŏv) 1 gubica, njuška 

Kràva sę dòji na gûbec. 

2 vrh cipele Zamàzal si si z 

blàtem gụ̂pcę na cipeliệ. 

gùḅica f (-ę, gûḅic) 1 dem gûḅa 

2 njuška pej usta Zãpri gùḅicu! □ 

bèdzgŏva - jestiva ljekovita gljiva Judino 

uho, bazgova uška (Auricularia auricula 

judae) Gùḅica bèdzgŏva ję dõbre vrậštije 

kàḍ jòči bŏlîju. 

gubìti ipf pŏ, zạ, z, (-îm; gûbi, -ètę; gùbil, -îla; 

gũblen) gubiti Štè ìma čẽʚlę n÷ smę bŏžîčni 

bòr zn÷sti vùn ẓ hìžę nèg ga pŏkūrìti, dà sę 

čělę bòle ròjiju. 

guckàti ipf (gụ̀ckam; -al; -an; -ajne) pijuckati, 

piti gutljaj po gutljaj Bụ̀š sę nàpil i če fùrt 

pŏmàle gụ̀ckaš. 

gụ̀cnuti pf (-em; -i, -ètę, gụ̂cnul, gụ̀cnula, -le; 

gụ̀cnut) malo otpiti Gụ̀cni Blậẓ̌, nàš pajdậš. 

gùḍa f (-ę, -; dem m gùḍek -a, -ŏv) svinjče, 

prase, prasica; prasence odojak, Zạ̃gŏrec 

velî pras÷tu gùḍa. Dječja igra riječima: 

Gŏvõri jàguda, a jậ bum tìguda. (Tî si 

gùḍa). Pràsica gùḍekę zadušî. 

{St. Ba. ðñ. guda; ðñ. gudek; Fi. goudek} 

gugūtàti ipf (-ûčem; -i, -ètę; -ûtal, -àle; 

-ũtajne) gugukati Gòluḅ gugùčę 

dŏk ŏbletậva òkŏl gŏlubîcę i snûbi ju: kùrc 

pizdû, kùrc pizdû, a kàḍ zletî nậ jnu i rûṣti 

ju, gugûčę: tiščî, tiščî i na krậju: tĩsk! 

gùjn m (gûjna, -ŏv; dem m gùjnek) gunj, 

vuneni pokrivač, biljac [alb. gunjë

167 

gùstuš 

gùlenica f (-ę, -) sjemenica konoplja čije se 

grubo vlakno guli Lãḳne ŏḍ gùlenic ję dõbre 

za bîčę šikiệrę pl÷sti. 

gulìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) oguljena kora 

(kolca, jabuke) Zęlěnę gulìnę vr̀bŏvŏga 

kõḷija krậvę pŏjiệju. 

gūlìti ipf na, ŏ, za, z, (gûlit; -im; -i, -ètę; gûlil, 

-ìle; gûlen; gũlejne) 1 skidati koru, derati 

kožu, ljuštiti Gûlim věẓ za vēzàti třsije. Zậjca 

sem pùṇe pût gûlil. 

2 izrabljivati Gûliju ga dŏ gòḍ sę dậ. 

3 - sę guliti se, ljuštiti se Spěkla sę na 

sûṇcu i gûli sę. Kộra sę čriệšnę naŏkộl 

stẽʚbla gûli kàk i brẽzę. 

gùṃḅ m (gûṃba, -ŏv) puce, dugme [mañ. 

gomb, ngr. kombos: čvor] Kộpčali smę sę 

za gûṃbę. Kàj ti ję zgìnul gùṃḅ ŏḍ gậč? 

(Ìščeš òne č÷ga niệ.) 

gùṃbek m (-a, -ŏv) 1 dem gûṃḅ dugmić, 

dugmence Ìma liệpe gûṃbekę. 

2 bradavica sise Na pr̀sa su cìceki z 

gûṃbeki. Gûṃbekę ję Màrice zrûlil. 

gumejnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) zaprežna kola s 

gumenim kotačima Na gumejnãḳu ję lèže 

vŏjzìti. {ð. gumejnak; Du. Še. gumenjak} 

gùmija f (-ę, gûmij) guma [lat. gummi

guščàra 

168 

Pŏjiệla sem z gùstušem. Z gùstušem bì ju 

pŏvenộgval. {V. gustuš} 

guščàra f (-ę, -ậrŏ, -) 

guštara Gũṣtŏmu gřmju sę velî guščàra ìli 

grmàdina. 

gụ̀ščič m (-a, -ŏv) gušče, 

guščić Gũṣka jậke pậzi na gụ̀ščičę i dècu 

nagậjna če ìdeju blìže k nìm. 

gùšt m (-a, -ŏv) tek, slast, ukus, 

užitak [mañ. gusztus

H h 

h m glas h (uključivo fakultativno izgovarani) 

čini samo 0,48% svih suglasnika 

hà int da?, molim? J÷ l’ si čùl? Hà? {ðñ. ha} 

□ hà hậ int uzvik u smijehu; ahậ da. 

hà int uzvik kod sječenja Kàḍ čõvek sẽčę 

drva i mậ h nę sekîrŏ vîknę hè ìli hà! 

{R. hakat: teško raditi i izgovarati: ha} 

h ậbati ipf pŏ, s, (-am; -an; -ajne) 1 trošiti 

uporabom, derati Tò sę ràzdrle ŏḍ hậbajna. 

{V. G. habati} 

2 - sę derati se, trošiti se Làčę mi sę br̀že 

hậbaju ¤ S÷ sę hậba sàme vrạ̃ža kộža n÷. 

{V. habati se} 

3 čuvati se, kloniti se, izbjegavati Jòj si ga 

n÷mu põ kem sę drùgi h ậbaju. 

{Vi. Gh. habati se; Du. abat se} 

Habčić pr r ( H àpčič, -ŏv, -ka) [pat. od Fabijan, 

Fabek, Habek kao i Fabčić] uz Šimaga 

C0, Habčić LP17 [Joannes Habchych je 

kmet kaptolski u Cerju 1598., a 1608. P. 

Habčić nije htio učiti zidati cigla i nakon 

mučenja u najstrašnijem zatvoru Kaptola 

zvanom Pekel osuñen na smrt i 27. 4. 

1610. zarobljeni Turčin odrubio mu glavu.] 

Habečič pr r (Hàbečič, -ŏv, -îčka) C0 LP58 

[

h ajdĩnčica 

170 

h ajdĩnčica f (-ę, -) sorta kruške Hajdĩnčicę su 

zrèlę dà i hậjda. {Šu. hajdinščica} 

h ajdîni/ h ajdînski adj heljdin Hajdĩna jũva v 

zemlěnem lõnce dụ̂ge tŏplînu čûva. Tŏmậš 

fŏringậš ję nõsil škrlậk na hajdîne zrǹe, 

gòre stîsnen na trî vụ̂glę. Dõbri su i 

hajdînski žgànci, hajdenậki. 

hajdìšče/hajdinìšče n (-a, -ìšč) heljdište, 

zemljište na kojem je bila heljda Na 

hajdìšču sem šenìcŏ pŏsèjal. 

hajdûk m (-a, -ŏv) razbojnik [mañ. haydú 

171 

h àriti 

h ậm m (hãṃa, hậmŏv) zaprežna konjska 

oprema, ham [mañ. hám] Za stậrŏga kõjna 

niệ nõṿi hậm. Dẽni ậm na kõjna. Pitalica: 

Ȃm ti kậžem, ậm ti ję, àm tî nę znaš, kàj tò 

ję? ( H ậm) Kome su glasovi ạ i a jednaki, taj 

ne razumije pitalice. 

h ãṃel m (hạm÷la, -ŏv) kratka i sitna konoplja 

za vezanje iščupane konoplje [tur. haml 

h armàčiti sę 

172 

kõjnę. Ně sę primîril preẓ hậrejna. 

{G. V. hariti} 

h armàčiti sę ipf (-ậčim; -àči; -il, -ậčila) 

češati se, grepsti se [nj. Haare 

machen] Harmậči sę, vàlda ìma vûši. 

Armậčila sę, vàlda ju bùṿę jiệju. 

h armậk m brzina □ na - adv 

brzopleto, nabrzinu Na armậk su dŏletèli i 

na armậk su napràvili i ẓ tòga n÷ bu nìš. 

{G. Vi. Tr. harmak} 

H ậrman m ime konja [nj. Herman] Niệ vậžne 

štè krîv, sàme da ję Hậrman žîv. 

h ãrmast adj (-àsta) brzoplet, smušen Vîdi sę 

dà ję harmàsta. 

h armàste adv brzopleto, smušeno Sę diệla 

harmàste. 

h àsati ipf na, pŏ, (-at; -am; -an) lakomo jesti 

[mañ. has: trbuh] Hàsaš kàk glậduš. 

h àsen f (-ę, hậsnu, -i, hàsnami) 

korist, napredak [mañ. haszon

173 

h ìža 

H èrjave hõḍa kî ję h èrjav. 

h èr j ave adv iskrivljeno H èrjave hõḍa. 

Herjavić pr ( H èrjavič, -ŏv, -ka) [nad. od 

herjav: iskrivljen ili erjav: smeñ, crvenokos] 

P38 (sl. Herjavec LP90 i Herjanić K39) 

h èznuti pf (-em; hẽzni, -ètę; hẽznul; hèznut) 

udariti, zviznuti Hẽznul 

ga s kõlcem. {V. heznuti; ðñ. heznoti} 

hì hî int stidljiv, prigušen i uzdržan smijeh 

h ibrîḍ m (-a, -ŏv) 1 križanac [lat. hybrida inje Deběli hîm ję õpal 

pŏ driệvju kàk sniệg. Čè ję na V÷liki Pẽʚtek 

îm (îmje), òṇda bu sậḍ pĩšiv. Slivnîk ję 

pŏbiẽʖlel ŏd îma. 

h îmje n zb (-a) inje, striješ, smrzla magla Čè ję 

v bŏžîčnę dãṇę hîmje, òṇda bu sadŏvjě 

ròdne. Òbrvę, mustạ̃či i brãḍa su ti pùṇi 

îmja {B. G. imje} 

h ìmper m (-a, -ŏv) 1 malina (Rubus Idaeus) 

[nj. Himbeere] Hìmper sę sadî na vřčaku, a 

rãṣtę i pŏ šùma. 

2 malinovac, malinov sok Ràḍ pîjem 

ìmper. 

h încati sę ipf s, (-am; -al, -an; -ajne) poigravati 

se; natezati se, ludovati [nj. hin: tamo] 

Diẽʖklę su sę z dečkmî hîncalę, pŏpiẹvàlę i 

jūkàlę. {V. hincati se; B. hincati se, zritavati 

se; Ab. kobila se hinca: tjera} 

h ìncliv adj (-îvi; -ìva) obijestan, raskalašen, 

nemiran Prẽʚveč ję hìncliv. {V. hinclivi; G. 

hinclif; Ab. hincljiv: puteno objestan; ð. hincliv: 

razuzdan, vrckast} 

h îp m (-a, -ŏv; dem m h îpec) tren, čas I 

tè hîp ję õpal kàk ję dụ̂g i šĩrŏk. Jậ sę bum 

tè hîpec mèste t÷bę kậral. 

h îtajne n (-a, -/ŏv) 1 bacanje Hìtajnem bàtinę 

sę pŏčîma prasîčkajne. 

2 hrvanje Kàj niệ dòsta hîtajna? 

h ìtati ipf na, ŏt, pŏ, ras, s, za, (-at; hîtam/čem; 

-hìči; -al, hîtala; -an) 1 bacati Smetjě sàme 

priệk pràga hîčę. ¤ hìtati driệvje i kamiệjne 

obasuti grdnjama 

2 - sę bacati se; hrvati se 

Dẽčki sę na pậše hîčeju. 

h ìter adj (hîtra; hìtreši; pre-) hitar, brz Hìter 

kàk striẽʖla. Prehìter ję i n÷mrem jậ ž nìm îti 

skùpa. 

h ìtiti pf na, ŏt, pre, (hîtim, -iju/ę; hìti; -il, hîtila; 

-čen) 1 hititi, baciti Hìti tò v pěč. Hìti tàj 

zamậzani prjnek. {M. hititi} 

2 - sę baciti se Hìtil sę v jãṛek i òstal žîv. 

h ìtre adv (hìtreše; pre-) brzo, hitro; prebrzo 

Tukačìca hìtre tụ̃čę kònŏplę i pŏmàle 

vudîra kò da tậnca drŏmlìčicu. Prehìtre sę 

vòjzi i mògel bì sę prevrnuti. 

h ìža f (-ę, hîžŏ, -; dem f h ìžica -ę, hîžic) 1 kuća 

[stvnj. huis] Kàḍ sę hìža diệla òṇda sę v 

krîẓ̌ vu vuglìčę m÷čeju pènezi i svetî z 

blagŏslŏvlẽʚnem driẽʖjnkem i svẽʚtŏ vŏdộ. 

{Vr. Vo. hiža} 

2 glavna soba V hîže sę jiệ a v kŏmộre spî 

sîn snejộ. {ðñ. hiža: soba} 

3 ukućani Ciẽʖla ìža zletiệla vận 

v gàča i pŏdŏblàča. ¤ Hìžu ìma v glãṿe. 

(Znậ s÷ napràviti a nìš niẽʖma.) Bòlša ję 

svõja mậla hìžica nèg tũñi vèliki grậḍ. Sàka 

hìža ìma krîža a nektěra i raspěle. Àm ne 

gŏrî hìža. (Kàm sę žurîš.)

h ižîčka 

174 

h ižîčka f (-ę, -i; dem f h ižĩčkica -ę, -) dem 

h ìžica mala kućica Pŏ briẽʖgu su hižîčkę 

pûṇę decě. Bîlę su tò bŏgiệčkę ižîčkę. Tò 

niệ bîla hìža nì hîžica nìti hižîčka nèg mûčka 

hižĩčkica. {V. hižička} 

h ižìšče n (-a, -ìšč) kućište, 

mjesto gdje je ili je bila kuća Niẽʖma 

nìgde nìš, nì hìžę nì hižìšča, nì cũcka nì 

mạ̃čka. {Du. ižišče; V. hižišče: okućnica} 

h ìžiti sę ipf (hîžim; hìži; -il, hîžila) kućiti se 

T÷ške i dụ̀ge smę sę hìžili. 

h îžni adj 1 kućni Mộra s÷ hîžnę põslę napràviti. 

Pemnìca ję màle zakòpana v zẽʚmle 

pŏḍ hîžnem stạ̃jnijem. 

2 domaći Hîžnu kàču sę n÷ 

smę mŏrìti. 

h ộblati ipf ŏp, pŏ, s, (-at; -am; -an; -ajne) 

blanjati, strugati drvo [nj. hobeln] H ộbla 

tŏpŏrìšče. Diệs mi ję dòsta hộblajna. Grẽʚdę 

su hộblane. 

h òblič m (-a, -ŏv) blanja, strugača [nj. Hobel] 

Stŏlậr hộbla s òbličem. {Du. hoblić} 

h ŏblîjne/ h ŏblîn i je n zb (-a) blanjevina, 

strugotine, ostrušci Tìšlarice ję lãke pěč 

zakūrìti, kàḍ naviệk ìma hŏblînja i triệščja. 

Skrîla sę v ŏblînije. 

h ŏblìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) blanjevina, strugotina 

Hŏblìnę dõbre gŏrîju. 

h òblipànt m (-a, -ŏv) blanjača, stolarska klupa, 

stol za blanjanje [nj. Hobelbank] Dèl ję 

tò na svộj òblipànt i ộblal. {ðñ. hoblipank} 

h ọdàti ipf na, pre, spre, (hõḍat; -am; -al, -àle; 

hộdan; hộdajuč; hõḍajne) Hõḍa kàk ràca 

(Plàntav zahitậva z nŏgộ) Hõḍa kàk zně 

bač. Gũṣenica meràča hõḍa kò da miệri. 

Mụ̂či sę dậlke hộdajuč na pôsel. Diệs ję 

hõḍajna dòst. 

h ŏděč/ h ŏděčke adv hodajući 

Hŏděč ję prěla. Nàspal sę na hŏděčke. 

h ŏ j dìti ipf na, nat, pre, s, ( h ò j dim; h ò j di, h õ j tę, 

h õ j dil, h ò j dila, -ìle; -ěč) hoditi, ići; doći Kûḍ̣ si 

hõdil dè si bìl, dà pri Mîške niẽʖsi pîl. Hõtę na 

kùpicu vĩna. Õtę vi liệpe v rìt! Hõjtę jiệst i 

spật! Õjtę v îžu! 

h ộlba f (-ę, -i) stara mjera za tekućinu 7,5 dl, 

[nj. halb: pola] Pòpil ję hộlbu vĩna {V. holba: 

oko tričetvrt litre} 

h òp a int uzvik kod skoka, plesa, oho, gle 

[mañ. hoppá] Blàžica sę prevrnul v jãṛek i 

sàme vîkal: Hò hò hòp, hò hò hòp! Òp šì šî, 

òp šì šî za vuglìčem dr÷k dišî! Hòp, čĩžmę 

mõję, jòš su dòma trõję. Hòpa nõga, zùtra 

n÷ bu tòga! Hopa cupa, mi dva skupa! {V. 

hop. hopa, hopaca, hopala; ðñ. hopa caj: 

tješi se dijete pri padu} 

h òpsa sâ int radosti u plesu Hòp, hòpa, 

hòpsa sâ! {O. hopsasa} 

h ộpsati ipf na, (-at; -am; họ̃psajne) skakutati, poskakivati, 

majmunirati, živo plesati i uzvikivati òp sà sâ 

[nj. hopsen] Hộpsa a ne tậnca, nìti znậ 

tậncati. Ciẽʖlu nộč hộpsa i jòš je niệ dòsta 

họ̃psajna. {R. K. O. hopsat} h òp sà sâ int 

Àjde skòči, hòp sà sâ! {O. hopsasa} 

h òra f (-ę, hõri) pravi čas, pogodno vrijeme 

[lat. hora

175 

h r̀knuti 

hòrvatskŏga vĩna, nèk òn ìdę Švãḅe v rìt 

žĩvet kàk živĩna. 

họsàti/họsìti ipf (hộsam/im; hộsal/il, -àle/ìle; 

hộsajne) pretraživati Kàj ciẽʖle jùtre hộsaš 

pŏ vrmãṛe? {Vi. hositi} 

h òštija f (-ę, hộštij) hostija [mañ. 

ostya

hrmast 

176 

hrmast adj (-ậsti; -àsta) 

glup Diẽʖkla sirõta bụ̂ zěla hrmậstŏga dẽčka. 

{Fi. hormastoča: glupost} 

h řmbati ipf (-at; -am; -ajne) teško, naporno, 

prekomjerno raditi, rintati Ciẽʖle dãṇę hřmbamę 

i hřmbajnu niệ vìdeti kràja. 

{ð. G. V. hrmbati; Še. hrmbat; Du. rmbat} 

h rmlan m (-àna, -ãṇŏv) smrdeći jarmen 

(Anthemis cotula, A. arvensis) Jãčmen ję 

pùṇ hrmlàna ki tàk smrdî da òjd nęga glãṿa 

bŏlî kàḍ sę žèjnę. 

h řndati ipf (-at; -am; -an; -ajne) < h ŕdàti> 

zvučno glodati Stãṛec hřnda kộricę krùva. 

Prasìca hřnda vrậta na kõcu. {V. hrndati} 

h řnec m (-a, -ŏv) gubica, njuška, rilo u svinje 

Jậzvec svînskem hřncem sę mòrę jèsti a s 

cûčem hřncem niệ za jèsti. Turŏpộlskę svî 

nę su rudàstę z dụ̃gemi h řnci. Vùdri bàba s 

trncem kùsicu pŏ h řnce. 

{B. hernjec; G. hrńec; Vi. ðñ. hrnec} 

h rptejnàča f (-ę, -ậčŏ, -) kralježnica Hrptejnàču 

si ję zdrùčil. Ŏḍ glãṿę dŏ rìti ję hrptejnàča 

i hr̀bet. 

h rpụtàti ipf (-ûṭam/čem; -i, -ètę; -ûṭal, -àle; 

-ũṭajne) hroptati, teško disati Stãṛec hrpụ̂čę 

na pòstele. {G. hrputati} 

h rpùṭliv adj (-ìva) koji teško diše, hropće, 

promuklo govori Hrputlìva ję jẽʚdva sõpę i 

gŏvòri. {R. hreputav: promukao} 

Hrušćica top (Rûščica f Rùščičan, -îčka, 

rùščički) selo 203 st. (1857) a 123 (1991) 

Hrvật m (-ãṭa, -ậtŏv) Hrvat Õde niệ 

nì jenòga Hrvậta nèg sãmi Zạ̃gŏrci, pîšę 

Jàjnke z Rùdŏlf kasậrnę. Bộg i Hrvãṭi, 

mụ̂či i plậti. 

Hrvậtska f (-ę, -ŏ) Hrvatska 

Grabiẽʖrec ję vîknul kàḍ ję dòšel v Maksimiệr 

võjsku: Êj hâj, dè ję Hrvậtska a dè 

smę mî!? 

h rvậtski adj hrvatski Hrvậtski riệẓ ję kàḍ sę 

riệžę na lụ̀cen i reznîk. Najvìše sę siệja 

hrvậtska (črlẽʚna) d÷tela. Màle ję stậre hîẓ̌ 

s hrvậtskemi vuglîči. 

h rzàti ipf za, (hr̀žem; hřži, -ètę; hřzal, hr̀zala, 

-àle; hr̀zan; -ajne) njištati; vrištati Kõjni 

r̀žeju v štàle, glãḍni su. Õna hr̀žę kàk 

žrebîčka a òn ròkčę kàk bĩcke. Čûję sę 

hr̀zajne kộjn. 

2 smijati se grohotom Jậna r̀žę kàk 

žrebìca. 

h řẓ̌ f (hr̀ži, -ju/hržjụ̂, hrži, -mî) raž Vìsŏke nộs 

dîžę, vàlda mu hřẓ̌ dišî. Kũḳel ję pûkal pŏ 

hrže na ðûrñeve i v nõči mřl. 

h ržejnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) raženi kruh 

Hržejnậk ję dòber krùv. 

h ržějnka f (-ę, -i) sorta krušaka Hržějnkę su 

zrèlę kàḍ sę hřẓ̌ žèjnę. 

h ržěni adj raženi Hržěna měla ję za krùv a ẓ 

hržěnę slàmę sę pletụ̂ kộrpę, čelčěni kõši 

i lŏgŏžậri. Ŏd zelěnę hržěnę lậti sę diệla 

fučkậlka. Ŏd hržěnę i kukurîznę zmiệšanę 

mělę sę pěčę smiệsni krùv. {Du. ð. ðñ. 

hrženi} 

h ržìšče n (-a, -îšč) ražište, zemljište gdje je 

bila raž Na hržìšču bûṃę sàdili krampiệr. 

Hržîšča f pl top P 

hù hù hûj, ù hû int Còprnica ję zajậšila 

m÷klu i r÷kla: Hù hù hûj, ù hû! 

h ùckati ipf na, (-at; -am; -an; -ajne) huškati, 

podbadati Hùcka cũcka. 

h ùč, h ùč int tjeranje svinja 

Glamnìčani tìraju svînę hùč, hùč, a Cẽʚrci 

kìš, kìš. {ðñ. hujš} 

h ûḍ adj (hùdeši) 1 zao, opak, pakostan, 

strog, oštar Hûda ję zĩma. Ìma jậke hûdu 

bàbu. 

2 ružan, slab, loš Hùde ję vriệme. Nậdaj sę 

za liệpem hùdŏga. Dòšla su hûda liệta i 

lètinę. {Hg. ðñ. hudi} 

h ûde adv mrko, srdito, ljutito, neljubazno, 

strogo Tàk hûde gledî dà mu sę z jộči kadî 

i jòš zavînę glãṿu na strận kàk i bîk kî sę 

h òčę bòsti. 

h udõba f (-ę, -ộḅ) zla sila, nevolja Bụ̂ v÷č i nậ 

tę dòšla nèkakva hudõba. 

h udŏliệtnak m (-a, -ŏv) sorta sitnog žutog 

graha Hudŏliệtnak ję drộmli žũṭi bàžul kî 

rãṣtę pŏ kukurìze. 

h udŏliệtnica f (-ę, -) hudoljetnica, poljski 

korov (Erigeron/Conyza canadensis) 

Hudŏliệtnica rãṣtę na hûde zẽʚmle. 

Hudorović pr ( H udõrŏvič, -ŏv, -ka) [nad. po 

hud] C0 E340 Cìganę Hudõrŏvičę su ùstaši 

svìbna 1942. ŏtìrali Sèverŏvŏga pòla i vìše 

i h niệ. Frànc Hudõrŏvič niệ bìl dòma i õstal 

je žîv kàk partizận.

177 

h ùta 

h ùja f (-ę, hûjŏ, -) žurba, hitnja [tur. 

huy, huylu: ljut] Kãḳva tę sàḍ hùja držî? Niệ 

tàkva hùja da drčîš. {V. huja; Du. huja: dio 

posla} 

h ụ̂jnka f (-ę, -i) znak meñe, humak Na m÷ñe 

ję hụ̂jnka. {G. honka; Kn. hunka; ðñ. hujka: 

humak} 

h ūkàti ipf na, za, (hûkat; -j/čem; -či, -ètę; 

hûkal, -àle; hûkan; hũkajne) 1 glasati se 

kao sova Čè sõva hûčę pri hîže, smr̀t prizậva 

i nèšte bu mřl. 

2 zagrijavati dahom Hûči v rũḳę dà ti ne 

zanộvta!. Svẽʚti Lûka (18. X.) v pr̀stę hûka. 

Hukavec pr ( H ùkavec, -vcŏv, -vka) [nad. od 

hukati] Š12 C1 LP32 

h ũknuti pf (-em; -i, -ètę; hũknul, -ùḷe; -en/ut) 

1 huknuti, oglasiti se kao sova 

Sõva sàki čàs hũknę. 

2 ispustiti topli dah, dahnuti Hũkni v rũḳe, 

zgriệj si pr̀stę. Hũkni, da vîdim j÷ l’ si pîl. 

h ūlèti ipf (hûlim; hûlel, -èle) strujiti 

hladan zrak [vental. folo] S÷di sìm dà ti ně tù 

ŏd vrậti hūlèle. {Tr. fuliti; R. fulit: puhati, 

piriti} 

h ūlìti ipf na, (hûlim; -i, -ètę; hûlil, -ìle; hûlen; 

-ejne) 1 huliti, vrijeñati, psovati Nậj na Bòga 

hūlìti! 

2 - sę pokazivati 

spremnost za svañu, mrko gledati pognute 

glave Kràva sę hûli nậ tę, niẽʖsi sę v jûtre 

prekrîžil, pàk vîdi vrậga. Bĩki sę ùliju priệ 

nèg sę bŏdụ̂. {B. huliti se, nakriviti se; O. 

hulit se: držati se licemjerno} 

h ùmi int zapovijed konju: makni nogu! miči se! 

digni nogu! Hùmi riñận! {V. humi, dej nogu!; 

G. ð. Šarga, humi!; P. L. Fu. Še. humi; ðe. 

ðñ. hume; D. humina, na!: stoci da stane na 

svoje mjesto!} 

h ùncut m (-a, -ŏv) vragolan, deran, zloćko, 

obješenjak, nevaljalac, sitni prevarant 

[mañ. huncut

ʚʚ 

ʚʚ 

I i 

i m glas i je zastupljen s 20,44% svih 

samoglasnika, a fakultativno i izgovara se 

kratko izmeñu suglasničkih skupova s j 

(grộb i je, zělije, lîst i je) Glas iẹ je zastupljen s 

2,74% svih samoglasnika. 

i konj 1 sastavni veznik i 

2 part I kàj òṇda? I kàj jòš? 

3 part za pitanje, čuñenje Ì? I, kàj sàḍ? 

4 skraćeni oblik G pl od oni (pisan s i h ) Ìma 

i h dviệ f÷lę. 

ìber adv preko, više, nad, iznad [nj. über: 

povrh] D÷j ìber čè hòčeš zlicitiệrati. 

Îdi m nad Mậli ję zvậl bràta da ìdę jiệst 

salãṃę: Ìdi ậmę! Ŏstậrel ję i õstal Îdi. 

idụ̂č adv od îti < h ŏděč> hodajući, idući Idụ̂č 

pŏ sẽʚle, dŏbîš pŏ čẽʚle. 

ìgda/igdậr adv ikada Bòle ìgda nèg nìgda. 

Štè znậ j÷ l’ bu òn igdậr dòšel. 

ìgde adv igdje, bilo gdje, ma gdje Ìgde ìli 

nìgde. Õstal ję b÷z ìgde ìkŏga. 

ĩge n (-a, -ŏv) ždrepčanik, jarmac 

[mañ. iga] Na Glamnìce velĩju vagiẽʖru ĩge. 

{ð. Vi. higa; G. iga: rudo} 

ĩgla f (-ę, ĩglŏ/ộ, îgli/igiệl/; dem f ìglica -ę, îglic; 

adj ìglen -ěni; -a) igla Kî hòčę ìglu, hòčę i 

kõnec (vkràsti). Hõḍa kak pŏ ĩgla. Šîva z 

ìglicŏ. Ne vîdi iglěna vûva i n÷mrę navŏdìti. 

iglìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 broš, ženski nakit 

iglom priboden na prsa Kũpil ję diệkle liệpu 

iglìcu. {Du. iglica} 

2 igličast list crnogorice Z bòreka su ŏpàlę 

iglìcę. 

ĩgra f (-ę, -i) 1 igra, igranje Dẽca i pastĩri 

znậju pùṇe sèkačke ĩgri. 

2 svirka, sviranje [nj. Spiel] Kàḍ Tŏmậš 

ìgra tò ję prậva tamburậška ĩgra. 

igrậč m (-ạ̃ča, -ậčŏv) 1 igrač Falî j÷n igrậč. 

2 svirač Tŏmìna ję bìl přvi igrậč, a Štefìna 

ję kòntrŏval. 

igrậčka f (-ę, -i) igračka Priệ su sę dèce 

igrậčkę dòma dèlalę. 

ìgrajne n (-a) 1 igra, igranje Nektẽʚri stàreši i 

vučîju dècu igràti sę, a drùgi sę sřdiju, kuněju 

nîve ìgrajne i tìraju i h na kãkŏv põsel. 

2 svirka, sviranje Sělski mužikạ̃ši nę živîju 

sàme ŏd ìgrajna nèg i ŏbdelậvaju z÷mlu. 

igràti ipf na, ŏd, za, z, (îgrat; ìgram; îgral, 

ìgrala, -àle; ìgran; ìgrajuč) 1 svirati Mužikạ̃ši 

ìgraju a gramafộn svìra. 

2 - sę igrati se Dẽčke za ženìti a jòš sę z 

decộ ìgra. {Vi. igrati; Hg. igrat: igrati; svirati} 

ìha hâ int 1 oponašamje hrzanja konja 

2 f fig konjetina Ràjši i ìhaha 

jèsti nèg glậḍ trpèti. 

ijẽʚ ʚden/ij÷n pron (ijẽʚna; ant nijẽʚ ʚden/nij÷n) 

ijedan Dà ję bậr ijẽʚna kòkŏš òstala! Čè ję 

jẽʚden (tvộrec ìli kùščer) nèk n÷ bu nijẽʚden! 

Jẽʚden kàk nijẽʚden. Če ję j÷n nèk ně nij÷n! 

Svậdiju sę (kậraju) dviệ bàbę a nijẽʚne niệ 

jẽʚzik zarãščen. 

îju jù int za izražavanje veselja Svàti jûčeju: 

îju jù! Kàj ìdę i dọ̃jdę. Îju, jù! Vòjziju i nòsiju 

i jòš im ŏstậja! (Jûču sŏkačìcę kàḍ na 

gŏstě jèle nòsiju) 

ìkaj pron (ìčega/ìčesa) išta, bilo što, makar 

što Bòle (ràjši) ìkaj nèg nìkaj. Dà ję tù bậr 

ìčega, àl niệ bàš nìčega 

ìkak adv bilokako, ikako kako god Ìkak ìli 

nìkak. Dọ̃jdi, čè ìkak mòreš. 

ìkakŏv pron (ìkakvŏga) ikakav, ikakva Tò su 

ràjši lûdi jèli nèg ìkakve měse. 

ìkam adv ikamo, bilo kamo, kamo god N÷ 

znam jè l’ bi ìkam jòš ìšel. 

Ìlek m ime dem, Ìlija m (-ę, -ŏ/em, -ŏv), Ilijậš 

m 1 od biblijskog Ilija [lat. Elias

ʖʖ 

179 

ìstina 

bòḅ v stiẽʖnu ìli t÷be gŏvŏrìti. 

Ilijač pr (Ilijậč, -ạ̃čŏv, -ậčka) [pat.

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ìstŏk 

180 

kàj su sàmi ìli drùgi vìdli i dŏžīvèli tòmu sę 

velî žĩva ìstina. 

ìstŏk m (-a) istok Najvìšeše cěrske 

mèste ję pòle Br̀de na ìstŏke ŏḍ Cẽʚrija 

spràm Svẽʚtŏmu Martìnu. 

ĩstŏm adv tek Kàm 

mậm bejžîš, àm si ĩstŏm dòšel?. {V. istom} 

Ìsus m (-a; dem m Ìsusek) 1 Isus [Isus

ʚʚ 

J j 

j m glas j čini 6,50% svih suglasnika 

Najučestaliji je fakultativno izgovarani glas 

kao j õtec, vŏ j zìti (svi j = 415). 

jậ pron (m÷nę/mę, m÷ne/mi, měnŏ m /- 

dè m nŏ m /diệ m nŏ m /dèmlŏ m /diệmlŏ m ) ja Jậ 

sem jậ, òn ję òn a tî si stậri kòjn. Preslàḅ si 

dà bi m÷nę tũḳel. Tù mę bŏlî. Ìšel ję pred 

měnŏm. N÷mreš sę tî z měnŏ mèriti. Dòšel 

ję skùp z dènŏ m . Ìšel ję z diệnŏ m pèšica. 

Dòšli su skùp z dèmnŏ m . Na d diệmnŏ m niệ 

nìkŏga nèg sàme drạ̃gi Bộg. Tò ję bĩle pŏ d 

diệmnŏ (pŏ d iệmlŏ) na zẽʚmle. Ìšla ję čas 

prediệmnŏ (prediệmlŏ) čas za diệmnŏ ¤ 

nậj tî m÷ne ne vjerujem ti; jậ t÷be, tî m÷ne 

usluga za uslugu {Markuševec: z menu; 

Remetinec: z menum; Miroševec: zdiemnu; 

Posavski Bregi: zdemnu Čučerje: z 

diemlu; Markuševečki Popovec: z denum} 

jàbučica/jàbukica f (-ę, -) 1 dem jàbuka 

jabučica Põjeṇ̃ si jàbučicu. 

2 biljka vučja jabučica 

(Aristolochia clematitis) Jàbučicu dîvlu ìli 

jàbučnicu ne jiệju nì kràvę nì svînę. 

3 plod krumpira Krampiẹròvę zelěnę 

jàbučicę kě zrastụ̂ na cìme niẽʖsu za jèsti. 

□ Jadànŏva - ispupčena hrskavica na 

grkljanu Ìma vèliku jàbučicu kàk klûn na 

vrậtu. 

jàbučni adj jabučni Jàbučni jõcet ję dòber za 

zdrậvje. 

jàbučnica f (-ę, -) 1 poljski 

korov vučja jabučica (Aristolochia clematitis) 

Dîvja jàbučnica ję dràč kî rãṣtę pŏ 

pòle a blậge ga ne jiệ. 

2 kolač od jabuka, jabučnjača Sp÷kla sem 

jàbučnicu. 

3 sok od jabuka, jabukovača 

jàbuka f (-ę, jậbuk; adj jàbukŏv/jàbukin) 

1 voćka jabuka (Malus pumilla v domestica) 

Vèter ję jàbuku pretřgel. 2 voćni jezgričavi 

plod Jàbukę smę òbrali i pòbrali. 

3 dio crkvenog tornja ispod križa Jàbuku 

na cĩrkve svẽʚtŏga Martìna su znộva pŏfậrbali. 

□ dîvja/la - šumsko drvo (Malus 

silvestris) Dîvlę jàbukę sę ciệpiju. ¤ diẽʖklica 

črlẽʚna kàk jàbuka lijepa i zdrava. Jàbukŏve 

driệve ję křke. Jàbukin cviệt ję õtpal. 

jabukŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) rakija od jabuka 

Z dộbre jậbuk sę mòrę sp÷či dõbra 

jabukŏvàča ràkija. 

jàbukŏvina f (-ę, -) jabukovo drvo 

Jàbukŏvina ję liệpe črlěne driệve. 

jạčìti sę ipf dvŏ, ŏ, trŏ, v, (jậčim; -i, -ètę; jậčil, 

-ìle; jậčen; jãčejne) jačati Sèkli su driệve 

v šùmę i nŏsìli na plẽʚče dimộm i tàk sę 

jậčili i dvậput grèli. 

jačmějnka f (-ę, -i) sorta krušaka i jabuka 

Jačmějnkę su zrèlę kàḍ sę jãčmen žèjnę. 

{Šu. jačmenka} 

jãčmen m (-÷na, -ěnŏv) ječam Jãčmen ìma 

jậke jõštre resîjne. Hòjdi Mãre, vu tàj jãčmen, 

v÷č ję vriệme dà tę nàčmem. 

{T. G. Gh. Še. jačmen} 

jačmẽʚ ʚnec m (-a, -ŏv) ječmenac, upala očnoga 

kapka Kàḍ jiệš i ne pŏnûḍiš nesẽʚču 

žẽʚnu, mòrę ti dàti jačmẽʚnec àk sę ščèknę 

za rìt. {G. jačmenec} 

jačměni adj ječmeni Dậl ję napràviti jačměnę 

kàšę i mlèti jačm÷na za jačměnę 

žgãncę. {G. jačmeni; Gh. jačmen} 

jačmenìšče n (-a, -îšč) ječmenište, polje 

gdje je bio ječam Na jačmenìšču smę 

pŏsèjali rèpu kruglìcu. 

jậḍ m (-a, -ŏv; adj jàden, jãdna, jàdneši; 

pre-) jad, gnjev; patnja, bijeda Plàkal sę ŏd 

srậma i jậda. Nažîla sę tậ jậda. Jậke ję 

jàden, mrla mu ję žẽʚna. 

jàdati/jạdàti sę ipf z, (jậdam; -al, -àle; 

jậdan; jãdajne) jadikovati, žaliti se Naviệk 

sę jậda sàkŏmu kõga vîdi. Prìvčil sem sę 

na n÷gve jậdajne.

ʚʚ 

ʖʖ 

Jàdek 

182 

Jàdek m ime dem Jãdan m (-àna, -ãṇŏv), 

Àdam, Jadaniệr, po biblijskom praocu 

[hebr. 'adham: čovjek: < a dhamah: zemlja, 

Zemljani] Jãdan i Èva v zàpečke pŏpiẽʖva, 

Èva zapûši, Jãdan sę zrûši. Bròjilica: 

Jàdan, pàdan, strìčke, rìčke, gnìla, glãṿa, 

kũkec, pẽzdec! (i pẽzdec ìdę vận) 

{V. Adam i Eva na krovu popeva, Adam 

zapuši, Eva se zruši} 

jạdìti ipf dŏ, raz, (jậdim; jãḍi, -ètę; jậdil, -ìle; 

jậñen) 1 ljutiti, srditi, zalostiti Nậj ga jạdìti, 

àm ti niệ nìš krîv. Nậj màter jạdìti! 2 - sę 

ljutiti se, uzrujavati se, jako se žalostiti 

A zậkaj da sę jậ jậdim a n÷mrem si nìš 

pŏmòči. 

jàdne adv tužno, zdvojno Izbìla jàdne zgledî 

i n÷ bu ga dụ̀ge. 

jadŏvàča f (-ę, -ạ̃čŏ, -ậč) □ kàča - 1 svaka 

otrovna zmija Kàča jadŏvàča sę n÷smę 

mŏrìti. 

2 riñovka (Vipera berus) Najŏtròvneša ję 

kàča jadŏvàča. 

¤ Tè bi i kàču jadŏvàču v jòke zj÷bel. (Tàk 

ję ŏbzòjen i jeběžliv.) 

jadŏvîti adv otrovan Kàča tî jadŏvîta! 

{V. jadoviti: otrovan} 

jậgar m (-a, -ŏv) lovac [nj. Jäger] Dîvli bĩcke 

letî mej nògę i jậgaru jậjca ŏdgrîzę kàk ję i 

bậnu Mikùle Zrînskŏmu. 

Jagatić pr (Jàgatič/Jàgetič, -ŏv, -îčka) 

[mat.

183 

jạ̃lša 

vậgat. Za jậjca ga ŏbèsiti. Načinio je veliku 

grešku. Jạ̃jca č÷šę. Ljenčari. 

{P. jejce; ð. jajčece; P. jajca: testisi} 

jajčậr m (-ãṛa, -ậrŏv) kupac jaja Jajčậri su pŏ 

sẽʚle jậjca kupūvàli. 

j à j nñel/ j à j ngel/j÷ j ngel m (-a, -ŏv) 1 anñeo 

[mañ. angyal

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

jalšěv i je 

184 

jalšěv i je n zb (-a) jošje, jošik, 

drveće johe Vù tem jãṛku Vùṭiščaku ję 

nègda stậla võda i rậsle gûṣte jalšěvje dè 

su sę gniẹzdìlę dîvję ràcę. 

jalšĩna f (-ę, -în) jošik Sèkli su 

kõḷje v jalšîne. Kàḍ smę mî pr÷šli priệk 

Drînę i pr÷šli priệk nèkakvę jalšînę, kõjni 

su tù ŏstàli. 

jàlšŏvina f (-ę, -) johovina, johovo drvo Z 

jàlšŏvinę diệla prõscę za plột. 

Jậlžica f (-ę, -) dem Jậlža f (-ę) Jalžabẽta, 

Jậlña, Jậlñica, oblici imena Elizabeta [po 

sv. Elizabeta Ugarska kći kralja Andrije II. 

185 

jàtiti sę 

cerske crkve [mañ. Janós: Janko, Ivan] Na 

Jậnŏša priệ nèg sûṇce zĩdę nòsi sę 

bŏžîčna slàma ẓ hìžę i darûję sadŏvjě i 

třsije, da bòle rŏdî. 

Jậnŏšŏve n (-a, -) blagdan sv. 

Ivana Evanñeliste (27. XII.) Na Jậnušŏve 

triệba hìžu 9 pûṭ zmètati, da bûḍu kònŏplę 

v÷likę zrậslę. {Be. Janušovo: blagdan sv. 

Janka; Hi. Jonuševa} 

jantậr m (-ãṛa, -ậrŏv) < j ŏltậr> oltar [mañ. 

oltár

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

jạvkàti 

186 

jạvkàti ipf na, za, (jậvčem/kam; -i, -ètę; 

jãṿkal, -àle; jậvčuč; jãṿkajne) jaukati, 

jadikovati Ciẽʖlu nộč betežnîk na pòstele 

jậvčę, a jậvkajne mu nìš ne pŏmậžę. 

Dŏletiệla ję jậvčuč. ¤ Nìt mu mlãḍe plậčę, 

nìt mu stậre jậvčę. (Niẽʖma nìkŏga za kõga 

bi mộral skŕbèti). 

jạvlàti ipf (jậvlat, -am; -al, -àle; jậvlan; jãṿlajne) 

1 javljati, priopćavati Nìš ne jậvlaš. 

2 - sę javljati se, odzivati se Zõvem a tî sę 

ne jậvlaš. 

jàvŏr m (-a, -ŏv; adj jàvŏrŏv) drvo javor 

(Acer pseudoplatanus) Z jàvŏra sę gùṣli 

diệlaju. pj Jàvŏrŏva (Kùpilŏva, ili Jarilŏva?) 

diẽʖklica kòjnekę ję pậsla. 

javŏrộvina f (-ę, -) javorovo drvo Javŏrộvina 

ję za mužikậškę štruměntę. 

jậzvec m (-a, -ŏv; adj jậzvecŏv) jazavac 

(Meles meles) Jậzvecŏv ję dviệ fẽʚlę. 

Jậzvecŏva mậšča ję žûṭa kàk vộjsk i 

vrậštije, za rànę dè sę čõvek pŏsẽčę ìli 

pŏriệžę. {I. H. G. Hg. jazvec} 

jazvîca f (-ę, -) ženka jazavca Jazvîcu su 

vlòvili pŏd mòstem v rộle. 

j÷ part 1 za potvrñivanje, da, jest, tako je J÷, 

ìmaš prậv. J÷, jệ ìstina. J÷, veličậsni 

trèbaju slûgu. 

2 poštapalica J÷, ŏstậvi òn slũžbu i ŏtîdę 

nazậj dimộm. J÷, bụ̂ nèkaj, mìsliju Vlàji. 

J÷, jậ za svộ glãṿu n÷ znam, j÷ l’ pòp z 

glãṿŏ ŏtìšel ìl bèž ně. J÷, tù su i zàspali. {I. 

je: uzv. nedoumice, oklijevanja} 

j÷, j÷ part da, jest Bìl ję tù? J÷, j÷. J÷, j÷ 

ìstina. {Du. je, je} 

jěḅ m (-a, -ŏv) spolni čin, obljuba Dè su 

snèję tù ję jěḅ. Mậm mu ję s÷ga dòsti kàk 

i mậčke jěba. 

jebậč m (-ạ̃ča, -ậčŏv) jebač Ìščę 

õna prậvŏga jebạ̃ča. 

jebàča f (-ę, -ậčŏ, -) snošaj, 

obljuba Dộre niệ nigdậr dòsta jebàčę. 

jebạ̃čnica/lnica f (-ę, -) jebaonica, jebalište 

Kŏmộre dè mlãḍiči spîju sę velî i jebạ̃čnica 

ìl jebãḷnica. 

jebàti/j÷psti ipf na, ŏd, pŏd, pŏ, raz, spre, 

za, z, (jěbat; -em/jebêm/bèm, -ěju/ụ̂; jěbi/ 

jebì/jebộ j , -ètę; jěbel/jěbal, j÷ble/àle; 

jẽʚ ʚben, -ẽʚna; j÷bajne) 1 spolno 

općiti, koitirati [psl.; sanskr. yabhati] Jôj, 

màmek, àm sę jậ znậm jebàti, àl n÷ znam 

kuvàti! Jěbi, jěbi dŏk si mlậḍ, dŏk ti hòčę 

kùrac stật! (tàk pŏpiẽʖvaju kurviệši). Činî mi 

sę dà tę Mañậr jěbę? 

2 psovati Jebì tę cũcek! 

Jěbi tę vrậg! Jebộj tę vrậg peklěni, te t÷ 

jebộj! Jebàl tę cậrski pastûv tẽʚri ję 

ŏtpọ̃čiven! Jebàli tę sì kî tę jòš niẽʖsu! 

3 psovati 

skraćenim oblicima ili šaljivom zamjenom 

riječi Běm ti n÷be dè kòkŏši spîju! Běm ti 

svẽʚtŏga Pẽʚtra òpajnkę! {St. Ž. benti} 

Jesěm ti vrậga/vrậpca! Jesěm mu/ti 

šklọ̃cu! Jesěm mu nègda! Jesěm mu dũše 

dãṇa! Jesěm mu gậjdę! S÷m ti òblak! 

4 gnjaviti, mučiti, dosañivati Krậvę bûṃ 

čez zĩmu jòš nèkàk i s kukurĩznicŏ 

pre h rãṇila, àl bîk mę jěbę. ¤ Kàj mę jěbeš 

preẓ kûrca? Nèk nas jěbu kàḍ nas n÷ bu. 

□ - jěža nastradati; - v glãṿu; gnjaviti; 

5 - sę biti u spolnom snošaju Jebàli sù sę 

kàk zậjci. ¤ jěbę mi sę: nije me briga; j÷bi 

ga što se može; jěbi sę idi k vragu, radi što 

hoćeš; nèk sę jěbę baš me briga. Štè tę 

jěbę? (Niẽʖsi tî vậžen.) 

jebạvàti ipf dŏ, nadŏ, pŏd, raz, za, (-ậvam; 

-al, -àle; -ậvana; -ãṿajne) dulje održavati 

spolni odnos Jebậva òn nụ̂ v÷č pậr liệt. 

jẽʚ ʚbec m (-a, -ŏv) jebač Niệ sàki 

žriẽʖbec dòber jẽʚbec Gizdậvi jẽʚbec ìma 

plẽsniv kûrec {Ab. jebac} 

jẽʚ ʚben adj (-ẽʚna, -èneši) 1 obljubljen Jebẽʚna 

i pŏštẽʚna niệ mòči bìti. 

2 loš, težak Tò ję jậke jẽʚben põsel. 

j÷bene adv teško, opasno Tò ję zbìla 

j÷bene. J÷bene sę živî. {Ž. jebeno} 

jebẽʚ ʚžliv adj (-ìva) nadražljiv, jebozovan, 

pohotljiv, na izgled željan općenja Tàk ję 

jebẽʚžliv da bi i kàču v jòke zj÷bel. 

{I. Ž. jebežljiv: seksualno nadražljiv} 

jebežlîvec m (-a, -ŏv) pohotljivac Piệvec ję 

prậvi jebežlìvec kî i mej pěrjem pĩzdu 

nậjdę. 

jebìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) jebačica Pŏbŏžnàča ję 

dõbra jebìca. Jebežlìva jebìca sę dậ i v 

jòke zjebàti. {V. Ab. jebica}

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

187 

j÷ftine 

jebŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) muško sjeme, 

sperma Jebŏvìna ję ẓ prasìcę òpala. 

Zaskòčenu kràvu pŏlejụ̀ z mřzlŏ vŏdộ da 

jebŏvìna ne zĩdę. {Ab. jebovina, jeb} 

jebŏzòven adj (-õvna, -òvneši) pohotan, 

seksualno privlačan Jõške ję tàk 

jebŏzòven i da jậ ìdem ž nìm na pàšu, fùrt 

bi bîla pŏ plẽʚče zamậzana. 

jebūc k àti ipf (-ũcam; -ũcal, -àle; -ûcan; 

-ũcajne) 1 pomalo jebati Jebũca òn nụ̂ 

dụ̀ge. 

2 - sę pomalo se jebati Jebũca sę na 

pậše. {Ab. jebuckati} 

jēčàti ipf za, (-îm; jěči, -ètę; jěčal, -àle; 

jẽʚ ʚčajne) stenjati, hučati Ciẽʖlu nộč ječî. 

Čûję sę jẽʚčajne. {Vr. B. V. ječati} 

jědem pûṭa/jẽʚ ʚden pûṭ/j÷m pûṭ/j÷mput adv 

jedanput, jednom; konačno Jěsem ti jậ 

jědem pûṭa ìšel kûmu lŏnčãṛu. Jẽʚden pûṭ 

su bĩli čętìri vučìteli v nàše škộle. J÷mput 

sę rŏdî i j÷mput mẽrnę. Tò si same jẽʚdem 

pûṭ napràvil. 

jẽʚ ʚden/j÷n num (s jẽʚne; -òga, -òmu, -iệm, ž 

jẽʚna; jẽʚnę/ě, jẽʚne/ê, jẽʚnŏ/ộ; pl m jẽʚni, ž 

jěnę, s jěna; jeniệ, jẽʚnem, jenèmi) 1 jedan 

Õsel jęden! (Velî sę bedãḳu) Jẽʚden strûžę 

z nõžem a drùgi pŏliệva. Kìlavec ìma sàme 

jẽʚne jàjce. Jẽʚne mìsli, a drùge gŏvòri. 

2 netko, neki Jẽʚden ję tù 

òdjŏral starînskę žřni. Jẽʚden dận smę sèkli 

jalšînu. 

3 neodreñeni član Tò bìl jẽʚden škřt čõvek 

àli ję i priskřbel, penezậr. Tò ję dòbil ŏd 

jenòga čŏv÷ka. Tî si j÷n nòrc. □ - pŏ j÷n 

adv odvojeno, pojedinačno Zvậl ję sûḍec 

jenòga pŏ jenòga. 

jedenàjst num jedanaest (11), završetak 

-àjst imaju svi brojevi do devetnàjst. Kàḍ 

sę kònŏplę pûčeju slòži sę jedenàjst ručîc 

na zěmle jěna vuz drûgu i jěna priẹk nî h i tò 

ję jěna mŏčĩlnica. Velĩju da ję nègda dvanàjst 

lûdi mògle hřẓ̌ mlạtìti v krûšne pěče i 

imèli su plãca dòsti. Sõva znậ dvanàjst 

jezîkŏv. Kak kresničậri su ìšlę četìri zạ̃mužnę 

diệklę i dvậ dečẽci tàk òkŏl trinàjst 

liệt. Za četrnàjst dận sę vřnul. Bèla ję zlẽʚgla 

petnàjst òdŏjkŏv i jòš îdu. Mŏčĩlnica ję 

šesnàjst ručîc kŏnộpel. (Drùgę bàbę velîju 

dvanàjst) Jòš niệma sedemnàjst liệt. Dẽčke 

sę mògel ženìti dà ima ŏsemnàjst liệt. 

Diệkla v÷č ìma devetnàjst liệt a niệ jòš v 

zàmuže. 

jedenậjsti num jedanaesti Bĩla sem jedenậjsta 

pŏ rědu Si brôji dàle dŏ devetnậjstŏga 

su na -ậjsti. Pròsinec ję dvanậjsti 

mèsec. Trinậjste prậse niẽʖma sẽsca pàk 

za pĩzdu cìca. Tụ̀ču znậ dèlati črnŏškõḷec 

kî ję zvùčil trinậjstu škộlu. Drùgu sem 

kŏbìlu kũpil četrnậjstę. V petnậjstem lète ję 

ìšla v zàmuž. Diẽʖkla ję za zàmuẓ̌ v 

šesnậjstem lètu. Mřl ję v sedemnậjstem 

lètu. Lūkòve ję ŏsemnậjstŏga lukŏvščậka. 

Zùtra mu ję devetnậjsti ròñendan. 

jedĩnec m (-a, -ŏv; adj jedĩncŏv -īncòva) 

jedinac Jedĩnec sę t÷ške ŏt h rãṇi. Jedĩncŏv 

grùnt sę ně dèlil. 

jedîni adj samo jedan Na màrŏfu ję i jedîna 

drèš mašĩna kàm vòjziju lûdi mlậtit žìte. 

Stậra Kilesîčka ję bîla jedîna žẽʚna kậ 

pûšila v Cẽʚrije. □ j÷n - pojačano samo on 

Tù pàšę sàme j÷n jedîni a n÷ sàki. 

jedînka f (-ę, -i adj jedînkin) jedinica, jedina 

kći Imèli su čěr jedînku i z÷t sę kàkti pìzdek 

prižẽʚnil. Nìt ju vòdi, nìt ju gòjni (diệkla 

jedînka). 

jēʚdìti sę raz, ipf (jědim; -di, -ètę; -il, -ìle) jediti 

se, ljutiti se, gristi se u sebi Tak sę jědi dà 

sę h òčę žîv pŏjèsti. 

j÷drn adj (jedrǹeši) krupnozrnat Měla ję jậke 

j÷drna. Tè bàžul ję jedrǹeši. 

j÷drne adv (-rǹeše; pre-) krupnozrnato 

Prẽʚveč j÷drne ję sòmlete kàk za jãglę. 

jẽʚ ʚdva adv teško, teškom 

mukom Jẽʚdva smę ga z blàta zliệkli. 

Pòldrugi Mãrtin ję tàk vèliki čõvek dà ga 

jẽʚdva zẽʚmla držî. 

Jedvajić pr (J÷dvajič, -ŏv, -ka) [nad. 

ʚʚ 

jèhŏvec 

188 

jèhŏvec m (-a, -ŏv; f jèhŏvka) Jehovin 

svjedok V Šàšinŏvce ję nèkulike famîlij 

jèhŏvcŏv a sì drùgi su katòliki. 

jejnàti ipf (j÷jnam, j÷jnaju; jějnal, -àle) 

smanjiti, popustiti, prestati, 

usporiti, jenjati [?mañ. henye: besposlen, 

lijen] Plõva j÷jna. {P. jejnat; K. jenjat} 

j ejnạvàti ipf (-ậvam; -al, -àle; -ậvan; 

-ãṿajne) smanjivati se, 

prestajati Vručĩna jejnậva. {G. jeńavati} 

j÷kati ipf dŏ, ŏd, z, (jěčem; j÷či; -kal, jěkala; 

-an; -ajne) 1 gurati, bosti, dirati 

J÷či ga v rẽʚbra dà ne spî. 

2 trčati Jěkali su za jnìm àl ga niẽʖsu vlòvili. 

{Tr. jekati; V. jekati: davati udarcem znak; 

ðe. jektati: lagano udarati laktom} 

jěknuti pf (-em; j÷kni; -ul, jěknula; -en/ut) 

bocnuti, gurnuti, dirnuti, udariti 

D÷j kl÷kni, vrậg vû tę j÷kni, dà bu i mõje 

diẽʖte Bògeka vìdele! (r÷kla màti na 

pŏdĩgajnu v cĩrkve) 

j÷l/j÷r konj za uzrok jer N÷mrem ti 

pŏmòči, j÷l jậ tò n÷ znam. I nektẽʚrę žẽʚnę 

pijụ̂, àl pòtajne, j÷r ję sramôta vìdeti pijậnu. 

jèle n (-a, jiệl) jelo, hrana Dà ję pri dèle 

kãkŏv ję pri jèle, dòber bi bìl. 

Jel÷jne n (-a, -iệjn) Jelenje, blagdan Sv. 

Helena (22. svibnja) Òkŏl Jel÷jna lìsta 

hrậst jelenščậk. 

jelenščậk m (-ãḳa, -ậkŏv; adj jelenščãḳŏv) 

Vrsta hrasta koji lista o Jelenju (22. V.) Jòš 

jelenščậk niệma lîsta. 

J÷lica f ime dem J÷la, Jelèna, J÷leka, 

Jẽʚ ʚlič, J÷lička, J÷lka, Jelùša po Heleni 

najljepšoj od svih smrtnih žena [gr. Heléne: 

sjaj, blistavost] J÷leka bi jiệla mlèkeka. 

J÷la deběla p÷pela jiệla. 

Jelić pr (J÷lič, -ŏv, -čka) [mat.

ʚʚ 

ʚʚ 

189 

j÷žek 

j÷sen pùṇ jậm i blàta. Na jesějnskem 

dẽžñe blậge ŏvušîvę. 

jẽʚ ʚsen m (-÷na, -ěnŏv; adj jes÷nŏv) drvo 

jasen (Fraxinus excelsior) Jẽʚsen ìma biẽʖle 

driệve. Jes÷nŏva bàtina ję žìlava. 

Jesenõṿčica f top B 

jěsen/jesěn adv jesenas Tò sem jòš jěsen 

znàl. Jesěn ję bìl žîv i zdràv. 

jesenîca f (-ę, -; adj jesenîčin) uskolisni 

jasen (Fraxinus oxycarpa) Jesenîca ję 

dõbra za dèlati pletẽʚna bičậla. Jesenîčine 

driệve ję žìlave. 

Jesenovec top (Jesenõvec m /Jes÷nŏvce 

n -òvčan, -òvečica, -òvečki) selo 230 st. 

(1857) a 445 (1991) J÷n Jesenòvčan ję 

r÷kel dà su òpčinska gŏspõda prìmitivna, 

prìmaju mĩte i preẓ mĩta sę t÷ške kàj ŏbậvi. 

jes÷nŏvina f (-ę, -) jasenovo drvo kao materijal 

Jes÷nŏvina ję liệpe, biẽʖle i žìlave 

driệve dõbre za grẽʚdel plùga. 

jèsti ipf dŏ, na, ŏb, ŏ, pŏ, pre, prena, za, z, 

zŏb, (jiệst/jèst; jiệm, - s tę, jiệju/dụ̂; jèṇ̃/jèj, 

jèčtę/jèjtę; jèl, jèla/jiệla; jẽden/jiệñen, 

jeděna; -ụ̂č) jesti Jiệ kàk Pòldrugi Mãrtin! 

Družìna jiệ sà skùpa. Jèṇ̃, jèṇ̃, Bộg ti blagŏslộvi! 

Hõtę jèst! Ìdemę jiệst. Pijậnŏmu 

Gr̀ge sę dŏpàle kàḍ ję pòp na pòlnŏčkę 

r÷kel: Îtę měsa jèst! 

jẽ š int izraz iznenañenja, čuñenja, no, oh 

Skraćeno od: Jèzuš Krìstuš, Jèzuš Mậrija, 

Jèzušek! Jẽš, tù bu i jậgel! Jẽš, kàj bumę 

sàḍ!? Jẽ š , a kûḍ̣ sàḍ? 

jěti pf ŏb, pre, spre, v, za, (j÷mem; jěmi; -ètę; 

jěl; jět) 1 početi, započeti 

{Marulić: jati; Gr. jet se} Dẽčke jěl (stàl, 

pòčel) zvàti màter, àli ně niệ. Ràne v jûtre 

jěla ję J÷la kūrìti krûšnu pěč. Žẽʚna sę jěla 

plàkati. 

2 < v jěti> uhvatiti Jěli su ga žandậri na 

pòstele pri šòce. 

jětra n pl t (jěter, -i/ami; dem n pl t ; jětrica 

jětric, -ami) jetra Jětra su mu ŏdbìli. Na 

fũrežu sę jiệju jětra. 

j÷zen adj (jězna, j÷zneši) pohlepan, 

nezasitan, lakom J÷zen ję na nẽʚgve 

bŏgậtstve. {G. B. jezen: ljutit; Sl. jezen: ljut} 

jezeràča f (-ę, -ạ̃čŏ, -ậč) < h iladậrka> 

novčanica od tisuću jedinica [mañ. ezer: 

1000] Tò sem plàtil trî jezeràčę. 

j÷zere n (-a, jezěr) 1 jezero Tù ję bĩle jẽʚne 

j÷zere, a sriẽʖdi tòga j÷zera kapiệlica. 

2 tisuća [mañ. ezer

j÷žiti sę 

190 

j÷žiti sę ipf na, ŏ, (jěžim; j÷ži; -il, jěžila) 

1 leći ježeve R÷dem sę jěži jěžiju. {Ad. 

Ježi se redom ježe} 

2 dobivati ježure, kostriješiti se Jěži sę ŏd 

zĩmę. 

ježộvka f (-ę, -i) bodljast tobolac kestenova 

ploda Zgậzila sem ježộvkę i pŏbrậla 

kŏstàjnę. {Du. ježovka: kestenova šišarka; 

B. kostanj vu ježice} 

Ježutković pr (Jeñũtkŏvič/Ježũtkŏvič, 

-ŏv, -îčka) [pat.

191 

j òšter 

ma kakvi, ni slučajno {Ž. jok, ma jok} 

Jòka f ime prasice sa šarama oko oka Mậ 

Jòka ję mĩrna prasìca. 

j òke n (-a, jộk; dem n j òkeke -a, jộkek) 

1 oko; okce, okašce Nậj mę v jòke! (mòli 

sę mậčka mạ̃čku) Ìmaš preliẽʖpa plậva 

jòkeka. ¤ Z jŏčmî bi s÷ põjel. (Làkŏm ję i 

zèmę si vìše nèg mòrę pŏjèsti) Ìma v÷likę 

jòči. (Lakŏm ję) Niệ sàke jòke jenãḳe. (Ne 

vìdiju sì jenậk.) imèti jòke imati osjećaj, 

dobro uočavati; držàti na jòku dobro paziti; 

imèti ràda kàk jòke v glãṿe jako voljeti; 

glēdèti spŏd jòka gledati s nepovjerenjem; 

zažmīrèti na jẽʚne jòke ne htjeti vidjeti ono 

što bi trebalo; z jòka z bòka na svaki način; 

kàm pě sûẓa nèg na jòke svoj će svojemu 

pomoći; nậjti sę jòke v jòke izravno se sukobiti 

bìti pred jŏčmî biti u živom sjećanju 

2 oko, pup Na kùlike jộk sę lụ̀cen 

a na kùlike reznîk na třsu riệžę? (Na dvậ, 

a sàme čòravi rezậč riệžę i na jẽʚne jòke) 

j òkicę f pl (jộkic, jòkicami) dem jòči očice, 

okice Jòkicę mõję liệpę i preliệpę. 

jòkne n (-a, jộken, jộkni) okno 

Ŏblòḳi su bĩli dùplični i imèli dvậ pẽʚra s 

trèmi jộkni na sàkem pẽʚru. 

j ŏltậr m (-ãṛa, -ậrŏv) oltar, žrtvenik 

[mañ. oltár

ʚʚ 

j ŏštrìca 

192 

2 strog Krùžič ję bìl òšter vučìtel 

i štèl ję tụ̂či pŏ přste, pŏ nõga a i pŏ rîte. 

3 zajedljiv Bãṛa ìma jậke òšter jẽʚzik. 

j ŏštrìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 oštri rub (kose, 

noža), oštrica, sječivo Ŏštrìca kõsę sę 

kl÷plę želiệznem klẽʚpcem na bàbice. Na tè 

jŏštrìce bi mòči v Zạ̃greḅ dŏjàhati. 

2 uzgajana trava klupčasta oštrica (Dactylis 

glommerata) Jŏštrìca ję dõbra trãṿa 

za křmu. Ŏštrìca trãṿa ję tàk õštra da sę 

mòči nậ jnu pŏrèzati kàk na ŏštrìcu nôžạ. 

3 močvarna trava busika 

oštra (Deschampsia caespitosa) Bùrsija, 

bùsija ìli ŏštrìca ję nevalậna trãṿa na sinòkŏša 

dè ję pùṇe rộvja. J ŏštrìca f top O 

j ŏštrîjne/ j ŏštrîn i je n zb (-a) ostaci 

drva kod oštrenja kolaca Òstajnki ŏd 

òštrejna kõḷija su ŏštrînije kě sę pŏkûri. 

j ŏštrìti ipf na, pŏd, za, z, (jõštrit; jòštrim, 

-iju/ę; jõštri, -ètę; jõštril, jòštrila, -ìle; 

j òštren; -ejne) oštriti Zabậḍ jòštrim nòẓ̌, 

kàḍ ga niệ mòči najŏštrìti. Òštrimę kõḷije za 

třsije. Ŏd òštrejna kõḷja ŏstậneju òšpički. 

j õtec m (-a, -ŏv; adj j õcŏv -òva) otac; 

očev Jõcu sę velî i jõča, ôča, õtec, tàta, 

čàča i jàpa kàk dè i kàk štè. Tò su tì jŏcòvę 

jŏčãḷi na jŏčě. Strîc ję õcŏv, dèdŏv ìli prědedŏv 

bràt, a ŏcòva ìli dèdŏva sẽstra ję 

t÷ca. {G. jotec} 

Jộžef m (-a, -ŏv) /Jọ̃žefŏve/Jọžefòve n 

Josipovo, blagdan sv. Josipa 

(19. 3.) [mañ. József] Na Jộžefa priệ nèg 

sûṇce zĩdę sę mộraju čẽʚlci zbudìti (zrùžiti 

pŏ kŏšiệ). Pòkle Jọ̃žefŏva niệ prậvę zĩmę. 

jõžeg m (-ẽʚga, -ŏv) 1 ožeg, žarač, 

vatralj, željezna šipka ili drveni kolac 

za poticanje ognja i razgrtanje žara u peći 

J÷kni ga z jŏžẽʚgem v làmpę. Pûṇa štàla 

črlěne vòlekŏv, dọ̃jdę j÷n črni i s÷ ję spudî? 

(Raskũrjena krûšna pěč, vuglějnije i jõžeg). 

Če priệk jŏžẽʚga prekŏrậčiš, buš dòbil 

miệrnicu i v pòstele sę pòscal. 

2 fig muško spolovilo Pìčka sę jậdala 

pirìke da ju z grbậvemi kộlci fùrt pîčeju i 

nùṭer je trdę rògę m÷čeju i žrgụ̂čem 

jŏžẽʚgem jěčeju. {Ab. jožek: kurac} 

Jòžek m (-a, V Jôžek/Jōžêk) ime dem, 

Jõške m (-a, -ŏv), Jòškič, Jộška, Jŏškiệr, 

Jòza, Jòža m (-ę, V Jôže/Jōžô, 

Jôžŏ/Jòžem) Jŏžậk, Jọ̃žec, Jŏž÷ske, 

Jòžica, Jŏžîc, Jŏžìna, Jŏžĩnec od sv. 

Josip širenog kultom Marijina supruga 

[mañ. József, Jóska

193 

jûžni 

1 podciknuti Jũkni bòle, dà sę 

dàle čûję. 

2 oglasiti se kao sova Čè sõva 

jũknę, nèšte bụ̀ mřl. 

Jùlčika f dem Jùla f Jùlča f Jûlka f Julijàna 

f oblici imena Julija [lat. Julius

ʖʖ 

K k 

k m bezvučni suglasnik k čini 7,04% svih 

suglasnika 

k prep (g, ø) k, ka s D izriče smjer i cilj Ispred 

zvučnih šumnika izgovara se g (u rječniku 

je pisan k), a ispred k i g se ne izgovara. 

Ìdem k mèše i pòkle k strîcu. Kàḍ dọ̃jdeš 

k m÷ne dŏněsi, a kàḍ dọ̃jdem k t÷be, d÷j 

mi. Zẽʚmla sę nagrĩna k bẽtvu kukurìzę. 

Ìdem k barbiẽʖru. Ìdem kûmu. 

Nẽʚjdę mi sę grõfu. 

kabànica f (-ę, -ậnic) duži ogrtač, zimski 

kaput Vû ve kabànice mi ně zĩma. 

□ ŏbrnuti -u promijeniti mišljenje; skrŏ j ìti 

-u napakostiti, osvetiti se 

kậca f (-ę, -; dem f kạ̃čica) kaca, drvena 

posuda manja od badnja {tal. cazza} V 

kậce sę kìseli zẽʚl i je, a v bẽdnu grěšta 

grõẓdije. Rèpu smę narîbali v kạ̃čicu. Stụ̀pa 

za jačměnu kàšu tụ̂či ję imiệla làket 

vìsŏku kạ̃čicu i stụ̂pec. 

kàča f (-ę, kậčŏ, kậč; dem f kàčica -ę, kậčic; 

adj kậčin) zmija, zmijica; zmijin Na Grgūròve 

(12. òžujka) kàčę ìdeju zemlě vận, a 

na Lŏvrēčève (10. VIII.) v z÷mlu. Če kàča 

priệk pũṭa prẽʚjdę, bụ̂ dèẓ̌ṇ̃ cûrel. Lûdi sę 

bŏjîju i mậlę kàčicę. Čè sę nabõdeš na 

kậčinu kộst, tò sę ne dậ zvrạčìti. 

□ - pastîr vretence, vilinski 

konjic (Libellula depressa) Nad rûpŏ òber 

vŏdě sedîju kậčini pastĩri. -a rùḅača 

zmijski svlak Nàšel sem kậčinu rùḅaču v 

d÷tele. -e mliẽʖ ʖke biljka mlječika 

(Euphorbia ciparissias) Kî třga kậčine 

mliẽʖke, kàča gà bu grîzla. 

kạ̃čec m (-a, -ŏv; adj kạ̃čecŏv) mužjak 

zmije, zmijac Kàčam ję kạ̃čec gŏspŏdậr i 

krậl i kàḍ zafûčka s÷ sę kàčę zbudîju i òkŏl 

n÷ga skûpiju. Dĩžę glãṿu kàk kạ̃čec. 

{V. G. kačec} Rụ̂ža na kạ̃čecŏve glãṿe ję 

črlẽʚna kàk i na piẹvcòve. 

kàčiti ipf (kậčim; kàči; -il, kậčila; -ejne) zahvaćati, 

obvezivati Tò i t÷bę kàk i sàkŏga v 

sẽʚle kậči i kùluk na pũṭu n÷mreš zbèči. 

kàḍ adv kada Kàḍ grmî tò svẽʚti Ìlija 

striẹlàmi pụ̂ca. Kàḍ dọ̃jdeš k m÷ne dŏněsi, 

kàḍ dọ̃jdem k t÷be d÷j mi. 

kậḍ m (-a, -ŏv) kad, mirisan dim S kậdem 

bŏrộvicę smę hìžu nàkadili. 

kadậrka f (-ę, -i) sorta crnog grožña, 

srijemska sorta kadarka ili braničevka 

Ìmam i pậr třsŏv kadậrkę v třsju. 

kãḍer adj indekl. (kãḍra) sposoban 

[tur. kadir] Kãḍer ję tò sậm napràviti. 

kãḍer m (-a, -em, -ŏv) vojni rok [nj. Kader] 

Kãḍer ję ŏdslûžil i mòrę sę ženìti. 

kạdèti/kadìti ipf na, pŏt, pre, ras, s, za, (-îm; 

kậdi, -ètę; kậdel/kàdil, kậdela, -èle; kạ̃ñen; 

kạ̃ñejne) 1 dimiti Pòkle mrtvĩka kadîju hìžu 

z bŏrộvicŏ. Z jěžŏvŏ kộžŏ kadîju i vrậčiju 

vrbãṇec. 

2 pušiti Jàpek kadî v kûṭu kàk Tûrčin. 

3 - sę dimiti se ẓ p÷či sę jậke kadî, vàlda 

ję rậfajnek pùṇ sậṇ̃. S pŏspavậjnkŏ na 

šîpku sę kadîju vûva kàḍ bŏlîju. 

4 - sę prašiti se Biệjžal ję dà sę s÷ kạdèle. 

¤ Tak ję vrạ̃ži (sr̀dit) dà mu sę s÷ spŏd jộči 

kadî. Jako je ljut. Kŏsîju dà sę s÷ kadî. 

Kose brzo. 

kadĩlnica f (-ę, -) 1 kadionik, crkvena 

kadionica Šikûtŏr s kadĩlnicŏ mậšę. 

{H. ð. kadilnica} 

2 dimilica, pčelarska naprava za dimljenje 

Čelậri kadîju s kadĩlnicŏ čělę, kàḍ sę rõji 

ŏgrĩnaju. 

kafilèrija f (-ę, -iệrij) živodernica [nj. Kaffilerei] 

Ràjši diệla v slèmenske kafilèrije vu 

smrdučìlu dè ga nìšte ne vîdi, nèg da 

ŏkậplę kukurìzu. 

kậhlin m (-a, -ŏv) kalj [nj. Kachel] 

Pěč za grèti ję diệlana s kậhlini.

195 

kalafùnija 

kàj adv kao, izriče približnu sličnost 

Črlěn ję kàj bŏgiệčka (òpičina) rìt. Sřdit 

(lũt) kàj rìs. Pĩjan kàj črna zẽʚmla. 

{Du. kaj; Z. kai; V. Kriči kej nori} 

kàj konj jer, što, da Kàptŏl ga 

ŏsûḍil na bàtinę kàj niệ štèl vučìti cìgla 

zīdàti. Nigdậr niệ bĩle, kàj sę nẽʚ bi v jûtre 

žgãnci kûvali. 

kàj pron (č÷ga/č÷sa, č÷mu, čiệm) 1 što Nìt 

sem kàj vîdel, nìt sem kàj čùl, nìt ję kàj 

bĩle. Č÷ga niệ nì càr ne jiệ. K č÷mu si sàḍ 

spŏdòben? Š čiệm îmam s tiệm klîmam. 

Kùj sę bòriš zậ kùj niẽʖsi? (Rěkel ję Zạ̃gŏrec 

kàḍ ję tẽʚle zaprẽʚgel i pr÷šle čèẓ 

jãṛem) Rěsničani velĩju mèste kàj k÷j. 

2 zašto; Č÷mu s÷ tò? J÷ l’ k 

č÷mu? Je li vrijedi. 

3 zar, je li? Kàj ję tò izbìla ìstina? kàj n÷? 

¤ kàj bụ̂ bụ̂ što bilo da bilo; kàj češ što 

možeš; kàj ję? odaziv, molim, što 

ste rekli? što je?; kàj kàj puno toga; d÷j kàj 

dậš pristajem, daj koliko hoćeš; kàj òn znậ 

on je budala; kòje kàj svašta; mà kàj baš 

me briga; kàj bĩle bilo što, makar koliko; kàj 

k č÷mu vrijedi li; kàj jě jě što se tu može; nì 

za kàj na sviẽʖtu nema te cijene; kàj jậ 

znậm što ti ja 

znam, otkud bi ja to znao, ne znam; niẽʖma 

kàj u pravu si; niẽʖma kàj niẽʖma ništa ne 

nedostaje; kàj sem jậ krîv? nisam kriv; kàj 

jě tò jě više nema promjena; kàj stę jeste li; 

kàj pàk? nego što; kàj znậm kàj nešto 

drugo; J÷ l’ ìšel kòvat kộjn ìli kàj znậm kàj. 

4 adv kao Zmụ̀čil sem sę kàj kòjn. 

kàjati sę ipf pŏ, (-at; kậjam; -aj/kậj; kàjal, 

kậjala; -ajne) izražavati žaljenje, kajati se 

Kậja sę, kàj ti ję pŏmậgal. 

kàję/kàj ję int odaziv, što je, molim Kàję, kàj 

mę zõveš? {P. kaje} 

kãję/kãj ję int što je? (ironično, srdito) 

kàjkavec m (-a, -ŏv; f kàjkavka) kajkavac Si 

Cẽʚrci i pùṇe Prìgŏrcŏv su prậvi kàjkavci, 

Stùḅičani su kùjkavci, a Mòslavci su 

k÷jkavci i k÷kavci. 

kàjkavski adv kajkavski Vučìtel ję r÷kel dà 

ję kàjkavski skvãrjeni gòvŏr, a niệ jòš nìšte 

r÷kel štè ga ję, dà ga ję i zậkaj ga ję i š 

čiệm i kak ga ję skvậril. 

kậjla f (-ę, -i) umetak od drva 

ili metala, podupirač, potporanj, klin 

[nj. Keile] Tù trèba dõbra kậjla i držàle bụ̂. 

{Du. P. Gr. Ba. kajla; V. kejla} 

kậjlati ipf pŏt, za, (-am; -an; -ajne) učvršćivati klinom [nj. keilen] Tò 

triệba kậjlati dà bu čvr̀steše držàle. 

kajn÷ part zar ne? Ìdę, kajn÷? {Sl. kajne} 

kàjti konj jer, pošto, budući da 

Lûdi živìju najvìše kàk vèra zapŏviệda, 

kàjti sę bŏjìju Bòga. Bòle ję vliẹvàti vĩne vu 

vòdu, kàjti sę võda pŏbộlša, a n÷ võdu vu 

vĩne, kàjti sę vĩne pŏgộrša. 

{Kr. M. kajti; V. kejti} 

kàk adv 1 kako Diệlaj kàk hòčeš. 

2 kao, kao što, izriče 

približnu sličnost Mụ̂či sę pŏ dãṇu kàk vòl, 

pŏ nõči kàk bîk. Čîst kàk sûṇce. (Niệ nìš 

krîv.) ¤ kàk sę šìka kao što dolikuje 

□ - da adv kao da Tàk ję 

mũḍer, kàk da sę mej kŏkŏšmî ŏtr h ậnil. 

Držî sę kàk da mu ję pùra krùv zěla. - da 

n÷ nikako. - tàk adv kako tako, nekako, ne 

sasvim loše Zdrậvje kàk tàk. Pŏ dãṇu kàk 

tàk a pŏ nõči mi ję t÷ške. 

kãkŏv adj / pron (s kãkve; -òga, -òmu, -iệm; 

ž kậkva, kãkvę, -e, -ộ; pl -iệ, kãkvem, -èmi) 

kakav Kãḳve driệve tãkŏv klîn, kàkŏv õtec 

tãkŏv sîn. 

kàkti adv kao, kao što Lŏnčậr 

najpriệ naprậvi kàkti mužậr ŏd ščiněnę 

gnîlę zęmlě. Slŏbŏjnậki Šatŏvìči su mộrali 

hrạnìti jenòga kõjna kàkti za kurîra. 

{Kr. V. kakti} 

kậl m (kãḷa, kậlŏv) 1 kalj, mulj 

Hậjda v kậlu, žìte v prậvu (ję dõbre sèjati) 

V rupàče na Ledìnice ję dòber kậl za 

svînę. {J. kal} 

2 kuhana čaña Kậl su sàñę vu võde 

skûvanę. V kậlu sę lònci kalîju. 

kãlaf m (kàlafa, -ŏv) kalup, obrazac [tur. 

kalip

kalafùniti 

196 

kalafùniti ipf (-ûnim; -ùni; -il, -ûnila; -jnen; 

-ejne) mazati gudalo kolofonijem Štrùjnę 

na lụ̂cu niẽʖsu kalafûjnenę. 

kãḷajnka f (-ę, -i) 1 kalanka, 

voćni plod koji se može raskoliti po dužini 

Brèskę kãḷajnkę su fĩnę za jèsti. Mậla, 

vũṣka i sklîska pìčka sę raskòli kàk brẽska 

kãḷajnka. 

2 cjepanica Tò ję fật dřv bùkŏve kãḷajnki. 

kậlan adj raskoljen, cijepan Kậlani kõlci su 

hràstŏvi ìli gàcŏvi, a hŏblìkŏvi su vr̀bŏvi, 

lèskŏvi, trušlìkŏvi i gràbrŏvi. 

kãḷanica f (-ę, -) kalanka, voće 

koje se može raskoliti Brẽska kãḷanica ję 

bòlša nèg duràncija. 

kạlàti ipf na, pŏ, ras, s, (kậlat; -am; -al, -àle; 

kậlan; kãḷajne) 1 cijepati, rascepljivati po 

dužini Ŏtìšel ję v šùmu piệjnŏv kậlat za 

zĩmu Kãḷajne dřv ję mụ̀ški põsel. 

2 - sę cijepati se, razdvajati se po pola 

Kậlaju sę drva, slìvę, čriệšnę i brèskę. 

{ðe. Te. kalati} 

Kalčec pr (Kãlčec, -ẽcŏv, -iệčka) [zan. 

ʖʖ 

197 

kapàriti 

gamaša; P. kamašna; O. kamaše} 

kàmati m pl t (-ŏv, -i) kamate 

[gr. kámatos: zarada] Žĩvel ję ŏd kàmatŏv. 

Splàtil sem dụ̂g s kàmati skùp. 

kàmen m (-a, -ŏv; dem m kamẽnčec -ẽca, 

-ŏv; dem m kamènček) kamen; kamenčić, 

kamečak Kàḍ sę za nesẽʚčŏ žęnộ štè nahîti 

s kàmenem ìli driệvem, bụ̂ sę diẽʖte štèle 

tụ̂či. Liệpe ŏkrụ̃gli kamenčẽci su dõbri za 

šprûkancę. S pŏdvĩnutem pr̀stem sę fûčę 

v jàmicu kamènček. □ drậgi - dragulj ¤ třḍ 

kàk kàmen jako tvrd; õpal mi ję kàmen 

sr̀ca sad mi je lakše 

kamiệjne/kamiệjnije n zb (-a) kamenje 

Pŏtẽri tę bọ̃ža jãḳŏst i cìrkvene kamiệjne! 

(zaklĩna sę vrậga peklěnŏga) 

kamiẽʖ ʖnec m (-a, -ŏv) 1 dem kàmen kamenčić 

2 pisaljka za ñačku pločicu od škriljca Na 

plòčica v škộle smę pīsàli s kamiẽʖncem a 

na plòče s kriệdŏ. {J. Vi. kamenec; V. 

kamenček} 

3 kremeni kamenčić za upaljač 

Dalmatînci su prŏdạvàli i kamiẽʖncę za 

fàjercagę. {ðñ.. kamenec} 

kamijộn m (-õṇa, -ộnŏv) teretnjak, teretni 

automobil [fr. camion] Pŏgàzil ga ję 

zãḍružni kamijộn. 

kamufliệrati ipf za, (-am; -an; -ajne) prikriti, 

maskirati [fr. camoufler] Dõbre kamufliệraj 

da nam štè ne vkrậnę. 

kamùriti sę ipf za, (-ûrim; -ùri; -il, -ûrila; -en) 

1 dimiti se Pěč sę kamûri i 

hìža ję pûṇa dìma. 

2 pej pušiti Dèda kamûri lùlu pri pěče. 

kanậl m (-a, -ŏv) prokop za odvodnjavanje ili 

navodnjavanje [nj. Kanal

ʖʖ 

kàpati 

198 

kupljeno; za mladenku) Bàš ję tè dận 

kapàril diệklu. 

kàpati ipf dŏ, na, pŏ, s, v, za, (kàplem/am, 

-li; -al; -ajne) padati u kapima Kàḍ dèẓ̌ṇ̃ 

pŏmàle kàpa, velî sę da rŏmîja. 

kậpčina/kậvčina f (-ę, -) sorta crnog grožda 

i vina Jòš sę dè dè nậjdę i kậpčinę. pŏ 

třsju. Sanộbŏrci diệlaju ẓ kậvčinę bèrmet. 

{Šu. kapčina/kavčina} 

kạ̃pec m (-a, -ŏv) 1 kvačica Ŏbèsi tò na 

kạ̃pec 

2 mali poklopac, zaklopac, kapak [tur. 

kapak] Spùsti kạ̃pcę na krõvu. 

3 Kạ̃pec nad Ìmbrica bìl Kạ̃pec. 

kapelận m (-ãṇa, -ậnŏv) kapelan, pomoćnik 

župnika [lat. capelanus] Nèšte vòli põpa, 

nèšte kapelãṇa a nèšte pŏpòvu kùvaricu. 

pj Pùru i purãṇa tò ję dõbra h rậna za 

gŏspòna kapelãṇa. 

kàpica f (-ę, kậpic) dem kapa 1 kapica Kàj 

bu òṇda kàḍ sàki kõlec kàpicu dŏbî? (Kàḍ 

sniệg zapậnę dọ̃jdę zĩma i zlò bu). 

2 klobuk gljive Glìva ìma kàpicu i càpicu. 

3 čaška žira H rậst c÷r ìma kàpicę žîra 

ŏbraščěnę kàk kõstajn. 

4 vrh cipele Lèpše su mi cìpelę 

s kàpicami. 

kãpič m (-ìča, -îčŏv) naglavak, vršni dio; 

poklopac Čõva ìma jậke scîfran kãpič. 

Dẽni kãpič na žgajnậrski kõtel. 

kàpičar m (-a, -ŏv) opanak s kapicom Ìvek 

Šimậgin ję nõsil òpajnkę kàpičarę a 

Tŏmìna remejnậkę. {Du. kapičar} 

kapîčka f (-ę, -i; dem f kapĩčkica -ę, -) dem 

kàpica Kapîčka mu ję premãla. 

kapiệla f (-ę, -; dem f kapiệlica) kapela [tal. 

cappella] Na Glamnìce ję nègda bîla drevěna 

kapiệla Svẽʚtŏga Krîža, a diệs ję nộva 

zîdana. Šašinòvečka kapiệlica Svẽʚtŏga 

Trõjstva ję naprậvlena 1882. za žùpana 

Vàrdijana. ¤ Dè Bộg ìma cĩrkvu tù vrậg 

naprậvi kapiệlicu. Kapiẽʖ ʖlščica f top O 

kàpla f (-ę, kậplŏ, -i) kaplja, kap Če na Vìncekŏve 

(22. I.) niệ na třsu nì kàplę vŏdě, dà 

bi sę vrãḅec nàpil, n÷ tè lète vĩna. 

kàplar m (-a, -ŏv) desetnik, najniži 

čin u mnogim vojskama [mañ. káplár] Bìl ję 

kàplar v sr̀pske võjske. 

kàplica f (-ę, kậplic) dem kàpla 1 kapljica 

Ŏpàle ję pậr kậplic dẽžña. Na V÷liki Pẽʚtek 

pustî slavĩček trî kàplicę křvi, j÷l ję pŏpiẽʖval 

dŏk ję Ìsus bìl na krîžu. 

2 fig vino Tò ję dõbra kàplica. 

kàpral m (-a, -ŏv) desetnik, najniži 

čin u vojsci [tal. caporale] V àustrijske võjske 

ję bìl kàpral. {B. kaprol, koji deset 

junakov ima pod sobum} 

kãpslin m (kàpslina, -ŏv) upaljač [nj. Kapsel 

199 

katòlik 

pĩši. {Z. karanje} 

karamfìl m (-a, -ŏv) 

karanfil, cvijet klinčić (Dianthus sp.) [tur. 

karanfül

ʚʚ 

ʚʚ 

kạ̃va 

200 

su Vlàji kàk katòliki liệpe na Bõžič jiệju i 

pijụ̂, pùk su ŏtìšli Bŏžìča îskat. 

kãṿa f (-ę, -) 1 napitak kava Priệ sę màle 

pìla črna kãṿa a vìše dîvka. 

2 uzgajana biljka vučika, vučjak, lupina 

(Lupinus albus) Kãṿa sę sadîla na vřčaku i 

sòmlete spečěne zřjne kûvale za kãṿu. 

¤ Tậ ti kãṿa zabadàva. (Velî sę kàḍ štè 

přdnę.) 

kậvka f (-ę, -i; adj kậvkin) ptica čavka (Corvus 

monedula) Spùstile sę jàte kậvki na 

pòle. Kậvkine pěrje ję črǹeše nèg vrậnine. 

kạvkàti ipf za, (kậvčem/kam; -i, -ètę; kậvkal, 

-àle; kãṿkajne) 1 glasati se kao čavka 

Kậvkę kậvču ciẽʖli dận. 

2 fig brzo i glasno pričati Kậvču kàk 

kậvkę. 

kậvran m (-a, -ŏv) gavran (Corvus 

cornix) Kàḍ dọ̃jdeju k nàm kậvrani 

òṇda dọ̃jdę zìma. Kậvrani bejžîju pred 

zĩmŏ. {M. V. P. O. Gr. kavran} 

kazậlec m (-a, -ŏv) kažiprst Pednîc ję 

širĩna mej pãḷcem i kazậlcem. 

{Č. kazaloc; B. kazavec, kazec} 

kàzan m (-a, -ŏv) kotao [tur. kazan] Gŏvŏrìle 

sę da bụ̂ju serezẽjci jèli sì skùp na kàzanu. 

Zãḍružna prasìca sę tŏpĩla v kàzanu 

nạpòja. 

kạzàti ipf pŏ, pri, s, (kậzat; -žem; -ži, -ètę, 

kậzal, -àle; kậzan; kãẓajne) 1 pokazivati 

Bedậk pènezę kậžę, a dẽca rìt. Vûḳu 

šùmu kậžę, a znậ štè ję. {P. O. kazat; Vr. 

kazati} ¤ kạzàti mèsec võde: varati 

2 - sę pokazivati se, pojavljivati se Nậj mu 

sę na jòči kạzàti. Čè ti sę kîšę, òṇda ti sę 

pũṭi kậžeju. {O. kazat se} 

kạ̃ži m (-ja, -jŏv) kažiprst Pednîc 

ję širĩna mej pãḷcem i kạ̃žijem. 

kč÷mu adv vrijedno bìti - vrijediti J÷ l’ ję 

kč÷mu? {V. kčemu} 

kẽʚ ʚber m (-a, -ŏv) 1 hrušt 

(Melolontha melolontha) [nj. Maikäfer] Òve 

lète ję pùṇe kěbrŏv. {H. keber} 

2 sorta graha krupnog zrna Kẽʚber ję fẽʚla 

debẽʚlŏga bàžula kòlenca fĩnŏga kàk 

kõstajn. {ðñ. keber} 

k÷bnuti pf (-em; -i; -ul; -ut) ukrasti Naviệk kiẽʖba dè bi kàj 

k÷bnul. {V. kebnuti} 

kèčka f (-ę, kiệčkŏ, -i; dem f kèčkica -ę, 

kiệčkic) 1 nepočešljana kosa, nespleteni 

vršak pletenice D÷j si tě kèčkę pŏčěši. 

Diẽʖklica ìma liệpę žũṭę kèčkicę. 

2 metlica kukuruza Kukurîznę kèčkę sę 

prậšiju. {ð. kečka: cvat kukuruza} 

3 vršak stabljike konoplje Na spûkane 

ručìca kŏnộpel sę ŏpsẽčę širộčkŏ na 

paščìce kŏrějnije i kèčkę. {H. kečka} 

kẽʚ ʚder m (-a, -ŏv) koža uz unutrašnji rub 

cipele [nj. Köder] Ràzdrl sem kẽʚder. 

k÷fa f (-ę, kěfŏ, -; dem f k÷fica -ę, kěfic) 

četka [mañ. kefe

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

201 

kiẽʖ ʖʖ ʖba 

kèlnar m (-a, -ŏv; f kèlnarica) konobar 

[nj. Kellner] Kèlnaru dajụ̂ trìngelt. 

kẽlja f (-ę, -i) ljepilo, tutkalo [nj. Kleber; 

vental. cola] Kẽlję niẽʖsi kũpil. 

Kemfelja pr (K÷mfela, -ŏv, -ộvka/ica) 

[mañ. kén: sumpor + féle: vrsta] zvận Vìncek 

Š21 LP98 (Kos Rucak naseli na svom 

zemljištu kmeta Kenfelju ili Vinceka iz 

Stubice) 

k÷mrav adj mršav Zgledî zdràv àl ję k÷mrav. 

{P. kemrov, pothranjen} 

k÷pav adj (-àveši) nepočešljan, raščupan, 

kuštrav Gřde ję vìdeti k÷pavŏga dẽčka a 

jòš gr̀deše k÷pavu diệklu. 

k÷pavec m (-a, -ŏv; f k÷pavka) kuštravac 

Tè k÷pavec sę ni nè pŏčěšę. 

kẽʚ ʚpec m (-a, -ŏv) patuljak [tur. kepaze] 

Slàbe rậstę i ôstal bu kẽʚpec. 

kepẽʚ ʚjnek m (-a, -ŏv) vrsta kaputa, kabanica, 

ženski ogrtač u obliku pelerine [mañ. köpönyeg] 

Mlậdę žẽʚnę su ìšlę k mèše v kepẽʚjnke. 

Kepẽʚjnek ję ŏbrnul. Promijenio mišljenje. 

{J. kepenjek, plašč za putuvanje; V. 

kepeńek: ogrtač; G. kepeńek: kabanica; 

Gh. kapenjak: plašt} 

kẽre adv naokolo Òkŏlŏ kẽre pàk na mậla 

vrậta. 

kerefẽʚ ʚki m pl t (-ŏv, -i) 1 tričarije, prenemaganje 

[mañ. kerepelö: brbljanje, čegrtanje] 

Naviệk zvậña nèkakvę kerefẽʚkę. 

2 birano jelo Něš jel kerefẽʚkę. 

{Ko. kerefeka; V. kerefeki; G. kerefek} 

kerempûv m (-a, -ŏv) zabavljač, šaljivac 

[mañ. kerep] Prậvi ję kerempûv. 

kerepûv m (-a, -ŏv) široki rukav Ję l’ P÷trica 

Kerempûv ĩmel kerepûvę? 

kèriti ipf (-im, -iju/ę; kẽri, -ètę; kèril; -ejne) 

1 pijančevati, ludovati Snõčka 

su bečãṛi dŏ pộl nõči kèrili. 

2 - sę smijati se razjapljenih 

ustiju Nậj sę kèriti kàk kŏbîlina pîzda. {N. 

keriti se} 

k÷sa f (-ę, kěsŏ, -; dem f k÷sica -ę, kěsic) 

1 vrećica, kesa [tur. 

kese

ʖʖ 

kiẹbàti 

202 

kiẹbàti ipf u, (kiẽʖbam; - al, -àle; kiệban) 

vrebati, hvatati Dụ̀ge v÷č õna 

n÷ga kiẽʖba. {St. kebat} 

kiệc m (-a, -ŏv) kec, as, najjača karta [mañ. 

ketzem] Pŏtr÷fil si kàk kiệc na dvanàjst. 

Došao si u zao čas. Dòšel ję kàk kiệc na 

desětku. (u pravi čas) {Ba. kec} 

kiệckati sę ipf pŏ, (-am; -ajne) svañati se, 

rječkati se, koškati se, prepirati se Sàki 

dận sę kiệckaju i mirîju kàk dẽca. 

{Ž. keckati se: svañati se} 

kiệčkati sę ipf pŏ, s, (-am; -an; -ajne) 

1 metličati Kukurìza sę kiệčka. Lètes ję 

ràne pòčele kiệčkajne kukurìzę. 

2 svañati se, čupati se za 

kose Kiệčkaju sę za nìkaj. {Be. kiečkati} 

kiệh/kiệj m (-a, -ŏv) konjska bolest, neduha, 

sipnja Kòjn ìma kiệh. {ðñ. keh} 

kiẹhàti/kiẹjàti ipf s, (kiệšem/jam; -i, -ètę; 

kiệjal, -àle) kašljati kao konj Kòjn kiệšę kàḍ 

ìma kiệh. 

kiẹmàti ipf (kiệmam; -al, -àle) kimati, 

drijemati Kiệmala, driệmala rûbačicę 

niẽʖmala. 

kiẹsìti sę ipf na, s, (kiệsim, -iju/ę; -i, -ètę; 

kiệsil, -ìle; kiệšen; kiẽʖ ʖšejne) 

1 ceriti se, pokazivati zube [alb. qesh: 

smijati se] Strĩcŏv Hèktŏr sę nậ mę kiệsi. 

2 cerekati se, podrugljivo se smijati, 

ismijavati Tî sę kiệsiš ŏd smiệja, a m÷ne ję 

dŏ plãča. Tvẽʚga kiẽʖšejna mì ję dòsti. 

{V. kesiti se} 

kìfeliti ipf ŏt, (-im; -i; -il; -ejne) bježati, trčati 

[mañ. kifelé: napolje, van] Nẽʚjdi mu na jòči 

i nàjbòle tì ję dà mậm kìfeliš. {ðñ. kifeli: 

bježi, V. kifili: bježi; G. ð. kifeliti; Du. kifelt} 

kìflin m (-a, -ŏv; dem m kìflek) 1 kifla, roščić, 

vrsta peciva [mañ. kifli

ʚʚ 

ʚʚ 

203 

kîtati 

1 kititi, kinčiti Bŏžîčni bòr sę kînča na 

bŏžîčne nãṿečerje i kộmaj smę sę ščèkali 

da pòčmę kînčajne. 

2 - sę ukrašavati se Naviệk sę kînča. 

kīnčìti sę ipf (kînčit; -im; -i, -ètę; kînčil, -ìle; 

kînčen; kĩnčejne) dičiti se, ponositi se 

Niẽʖmaš sę bàš š čiệm kīnčìti. 

kìnder m (-a, -ŏv) livadni drač zečji trn 

(Ononis spinosa) Z drãčem kìndrem su 

màzali svinậri bîčę dà bòle pụ̀caju. Na 

kìnder sę mòči nabòsti. {Ja. kinder} 

Kinder pr (Kìnder, -ŏv, -îca/ộvica/ộvka) 

D47, G3 LP126 [

kìtica 

204 

kìtica f (-ę, kîtic) dem kìta 1 mala pletenica 

Diẽʖklice sem splěla kìticę. 

2 mali stručak cvijeća Dậl ję Màrice kìticu 

jòrgŏvana. 

3 svatovski ukras Kìticę nòsiju sì svàti. 

Kìticę su pậjntlekem svězan ružmarîn ìli 

bùšpun i kupộvne cviệtje. {H. Hg. kitica} 

4 strofa Pèsmica ìma sàme dviệ kìticę. 

kìtiti ipf na, s, za, (-it; kîtim, -iju/ę; kìti; -il, 

kîtila; -čen, -ejne) 1 ukrašavati Jantậr 

kîtiju za prŏščějne. 

2 - sę ukrašavati se Ràda sę õna kîti. Nậj 

sę s tũñem pěrjem kìtiti. 

klabûk m (-a, -ŏv) 1 klobuk Bụ̂ si ga žîl kàk 

Krãjnec klabûka. 

2 kišni mjehur Spustîla sę plõva dà sę s÷ 

klabûki diệlaju. {Vi. klobuk} 

klàčiti ipf na, (-it; -ậčim; -àči; -il, -ậčila; -en; 

-ejne) okretati pedala bicikla, pritiskati, 

tlačiti V briệg ję t÷ške klàčiti becìklin. 

2 tiskati mijeh (orguljaški, 

kovački) Klàčil ję klậčnak ộrgul na 

škộrušu. 

klậčnak m (-a, -ŏv) pedalo na biciklu, podnožnik 

na razboju, mijehu (kovača, orgulja) 

Na cìrkvene òrgula sę klậčnak str̀gal. 

{I. klačnjak; ð. klačnik} 

klàda f (-ę, -ậdŏ, -; dem f klàdica -ę, klậdic) 

deblji drveni trupac [gr. kládos: grana] 

Klàdę zvậžaju šùmę. Liện kàk klàda. Tụ̂ 

klàdicu mòreš zdìči na kõla. 

klạdàti ipf na, ŏt, (klậdat, -am; -al, -àle) 

stavljati Jòš klậdaju drva na kõla. {O. Gr. 

kladat} 

klàdę f pl (-ậḍ, -àdami) vrsta mučila, naprava 

za kazne kmetova Na kral÷večkem 

màrŏfe su bîlę klàdę v kě su kaštîganę 

km÷tę metàli. {Ad. Kr. klade; M. klada} 

klàditi sę ipf ŏ, (-it; -ậdim, -iju/ę; -àdi; -il, 

-ậdila; -ñen, -ejne) kladiti se 

Klàdili su sę da smiệ pět pûṭ pŏgạñàti 

kãḳve ję tò driệve i štè zgubî, bụ̂ ciẽʖli 

tj÷den svînę vràčal na pậše. 

kladĩvec m (-a, -ŏv; dem kladìvčec m 

kladivčẽca, -ŏv) kladivac, čekić S kladĩvcem 

ga vũdril pŏ přstu. Kladìvčeci mõji 

vudrètę! 

kladjě/klậdje n zb (-ậ/a, -ěm) klade, trupci 

Pûṇe dvŏrìšče kladjậ/klậdja. 

klafràča f (-ę, -ạ̃čŏ, -ậč) brbljavica Tậ 

klafràča fùrt klàfra i n÷ zna stàti. 

klafràti ipf na, s, (-àfram; -ãfral, -àfrala, -le; 

-ajne) brbljati, blebetati [nj. kläffen: lajati] 

Jòš klàfra? {V. klafrati; T. klamfrati} 

klàfrav adj (-àveši) brbljav Klafràveši ję ŏd 

sàkę bàbę, 

klàfter m (-a, -ŏv/ộv) hvat [nj. Klafter] 

1 mjera za dužinu (1,896 m) Pộl klàftra 

mŏjě zèmlě si ję prìjŏral. 

2 mjera za površinu, četvorni hvat (3.59 

m 2 ) Na Kĩščice ìmam dviẹstộ klàftrŏv třsja. 

3 mjera za obujam složenih drva (4 m 3 ) 

Fật dřv ìma 4 kubĩkę. {Gr. klahtar} □ na -ę 

adv puno Jěbę sę na klàftrę. 

klàfternak m (-a, -ŏv) 1 poljsko 

mjerilo dužine od dviju letvica Premèri tụ̂ 

sinòkŏšu s klàfternakem 

2 Klàfternak m nad Klàfternaku ję glãṿa 

jậke vìsŏke i če ŏpậnę bụ̂ si ju rãzbil. 

klàfutek m (-a, -ŏv) komad drva Hìti mu tè 

klàfutek v glãṿu. {Tr. klaputek} 

klàjna f (-ę, -ậjnŏ, -i) hrpa Klàjna ję slòžena 

vr̀pa (dřv, slàmę). {Gh. kladnja} 

klàjnati sę ipf za, (-at; -am; -ajne) klanjati se 

Kŏčijậš ję Hùtmaniča pręv÷zel čèẓ Světi 

Îvan i sì su sę klàjnali. 

klạ̃jnec m (-a, -ŏv; dem m klàjnčec -ẽca, 

-ŏv) klanac, uski put V klạ̃jnce 

ję vèlike blàte i niệ mòči prějti. V klajnčẽce 

sę pĩjan v mlàke tòpil. Klạ̃jnec m top B i C 

rupàča 

klãḳa f (-ę, -) tlaka Cẽʚrci Kàptŏlci 

su ìšli za km÷tstva na klãḳu dèlat na kàptŏlski 

kral÷večki màrŏf. {L. klaka} 

Klãka f pl top [od klậka: tlaka] 

klàkav adj (-àveši) kljast, sakat, trom Klàkav 

ję i jẽʚdva sę gîblę. 

klậmfa f (-ę, -i) kuka, tesarska skoba, 

željezna spona, [nj. Klampfe] Zaklậmfane 

ję s klậmfŏ. {Ad. klamfa; Du. klanfa} 

klậmfati ipf pri, s, za, (-at; -am; -an; -ajne) 

spajati tesarskom skobom Tě grẽʚdę 

mộramę klậmfati. 

klậmpati ipf (-am; -an; -ajne) 1 teško klimavo 

hodati Stậri jẽʚdva i pŏmàle klậmpa.

ʚʚ 

205 

kl÷kati 

2 njihati, klimati Òprava nà 

jnem klậmpa kàk na strašìlu. Klậter 

klậmpa na vrậtu prasìcę. 

klàmpav adj (-àveši) nespretan, klimav, 

klampav, nezgrapan u hodu Klàmpav ję kò 

da rašarậflen v kŏliệne. 

klàmpaveti ipf ŏ, (-em; -eju/ę; -i; -el) 

mlohaviti Pòčel ję nậgle klàmpaveti. 

Klàpa f ime prasice s klempavim ušima 

Klàpa ìma klàpavę vûva. 

klapàča f (-ę, -ậčŏ, -) prasica s klempavim 

ušima Klapàča ne vîdi kûḍ̣ ìdę. 

{ð. klapača: koja ima velike uši} 

klapạntàti ipf (-ậntam; -an; -ãṇtajne) klatiti 

se Làčę su mu ŏpàlę a bìl ję prèẓ gậč i 

meštrìja mu ję klapậntala. 

klãpast adj (-ậsti; -àsta) klempav, 

viseći Mậ Klàpa ìma jậke klapàsta vûva. 

{ð. klapast} 

klàpati ipf (-ậpam; -àpal, -ậpala) 

1 visjeti, klatiti se, klimati se Klàpe klậpaju 

vûva dŏ zemlě. {Te. klapati} 

2 pristajati, odgovarati, podudarati se [nj. 

klappen] Bàš s÷ kàk trèba klàpa. 

klàpav adj (-àveši) klempav Vûva 

su mu klàpava, a nèšte ìma vûva kàk 

zậjec. {V. klapavi; Gh. klopav} 

klàpę f pl (-ập, -àpami) pastirska igra s 

kamenčićima, piljkanje Šprukàli smę sę 

nàruku i pòdruku s pět i na klàpę s d÷set 

šprûkancŏv. 

Klapšec pr (Klãpšec, -ẽcŏv, -iệčka) [nad. 

od hlap: sluga] Kobiljak 0, LP50 Pri Klapšẽcu 

na Kŏbîlnaku ję bĩla bèrtija. Slàva 

Klapšecòva ję mŏrîla h îžnu kàču, kậ ję bĩla 

pŏd priẽʖzlamnicŏ pùk ję ję màti mrla. 

Klậrica f ime dem Klãṛa rašireno štovanjem 

sv. Klare Asiške) zaštitnice televizije. 

[tal. Clara

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

klěknuti 

206 

klěknuti pf pŏ, (-em; -÷kni; -ul/ěkel, -ěknula, 

-÷knule/÷kle; klěknut) kleknuti, 

spustiti se na koljena D÷j kl÷kni, vrậg 

vû tę j÷kni, dà bu i mõje diẽʖte Bògeka 

vìdele. (r÷kla bàba na pŏdĩgajnu) 

klèncarica f (-ę, -) djeveruša, pratilja 

mladenke [ausnj. Kranzeljungfer] Na nàše 

svậte niệ klèncaric. 

{V. krenclerica: djeveruša; G. klencler} 

klenŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) batina od klenovine 

Vũdril ga ję s klenŏvậčŏ. 

Klenŏvìca f top G Bùdek sę smřzel pĩjan v 

šùme Klenŏvìce 1928. v sniệgu. 

klènŏvina f (-ę, -) klenovo drvo Ẓ klènŏvinę 

i ŏrèjŏvinę sę diệlaju stõli. 

klěp m (-a, -ŏv) oštrica kose, srpa, motike 

stanjen i naoštren tučenjem (klepanjem) 

Tậ niệ klěpa razdřla. Nije kopala motikom. 

{R. kjep: oštrica kose} 

klepàti ipf na, pŏ, ŏt, s, (-ěpat; -÷plem/ pam; 

-ěpli, -ètę; -ěpal, -÷pala, -àle; -÷pan; 

-÷pajne) oštriti 

udaranjem čekićem Kl÷plę kòsu, pě kòsit. 

Bèẓ dŏbròga kl÷pajna ję t÷ške kŏsìti. 

klẽʚ ʚpec m (-a, -ŏv; adj klẽʚ ʚpcŏv, klēpcòva) 

klepac, čekić za klepanje [nj. Klöppel] 

Kõsa sę kl÷plę na bàbice s klẽʚpcem. 

Klēpcòva vûva su pûḳla. {ðñ. klepač} 

klepētàti ipf na, (-ěčem/tam; -či, -ètę; -ětal, 

-àle; -ẽʚ ʚtajne) klepetati, brbljati Nì klepộtec 

tùlike ne klepěčę kùlike õna klàfra. 

kl÷pnuti pf (-em; -ěpni, -ètę; -÷pnul; -en/ut) 

udariti Kl÷pni ga pŏ vûve. 

klepõtec m (-a, -ŏv) klopotac, klepetaljka za 

plašenje ptica Klepộci klepěčeju v třsju če 

ję vètra. {G, V. klopotec} 

kleštrîjne/kleštrîn i je n zb (-a) granje ostalo 

klaštrenjem Kleštrîjne bùṃę pòbrali pŏ 

třsju i dòma pòžgali. 

klèštriti ipf na, ŏ, s, (-it; -iệštrim, -iju/ę; -èštri; 

-il, -iệštrila; -en; -ejne) kljaštriti, kresati, 

odsijecati sitnije grane Kõḷije kliệštri v 

Kleštrìce. Klèsta f top P Kleštrìcę f pl top 

C Kleštrìcę su vàlda prèdi bîlę kŏlnîki dè sę 

kõḷije klèštrile. 

klěti ipf pre, za, (kûṇem, -ěju/ụ̂; kûṇi, -ètę; 

klěl; klět; kunụ̂č) 1 psovati, kleti Klěl si ję 

bràtu nẽʚgŏv diệl màterę. Klěl mi ję màter s 

cũckem. Vrnul sę sr̀dit kunụ̂č. 

2 - sę kleti se, zaklinjati se Klěl sę, dà mu 

rũḳa sèla, čè làžę. Kũṇę sę za šãḷu: n÷be 

dè kòkŏši spîju, bọ̃ža tộrba, cìrkvene 

kamiệjnije, bìgulica (diệl kŏlòvreta), òblak, 

dận, šklọ̃ca. 

kletìšče n (-a, -îšč) mjesto klijeti, kućice u 

vinogradu Na kletìšču smę jèli. 

klètu adv iduće godine, dogodine Lètes ję 

òn, klètu bu õna? (Kõlec v třsije bụ̂ klètu 

trùska) Štè znậ ję l’ bûṃę klètu jòš na 

sviẽʖtu? Čè na trsiệ lîst ŏtpậnę a petlộvije 

ŏstậnę, òṇda bu klètu jậke rõdne. 

{V. O. Gr. kletu; P. klejte} 

klětva f (-ę, -i) psovka, kletva Sòkter, 

bŏsòkter, ję kàk i bàsama nèkakva klětva. 

Najv÷kšę su mu klětvę bîlę: jesěm ti, òblak 

i jesěmu šklọ̃cu! Preklěti màter s cũckem 

ję najv÷kša kl÷tva i mî smę sę mậm tûḳli. 

klîč i je n zb (-a) klice Krampiệr v pemnìce ję 

pùṇ klîčja. 

kliện m (-a/èna, -ŏv/ènŏv; dem klènek; adj 

klènŏv) drvo klen (Acer campestre); klenić 

Kliẽʖni pri dộlnem zdẽʚnce su mòrti vìdeli 

přvę Cẽʚrcę dŏk su sèkli cẽʚrje i dèlali hìžę 

Cẽʚrja priệ šēstộ liệt. Mậli klènek ìma pùṇe 

rẽʚškŏv. Nàjbòlši ję za ìgrati sę n÷beka. Na 

zubàča su klènŏvi zụ̂pci. Pŏtkliệni top C 

kliệšča n pl t (-iệšči, -ami/mî; dem n pl t 

kliẽʖ ʖščica -ic, -ami) kliješta Držî čvřste kàk 

s kliệščami/kleščmî. Kŏvậč ìma kliệšča dà 

sę ne spěčę. 

kliệt f (-èti, -ju/kletjụ̂, -iệti, -mî; dem f kliẽʖ ʖtica 

-ę, -; dem f kletîčka -ę, -i) kućica u vinogradu, 

klijet V kliệti mộra lùka črlěnca i 

sûvŏga sìra naviệk bìti dà sę mòrę bòle 

pìti. Mậla ję kliẽʖtica, àl ję vù jne dõbre vĩne. 

kliktàti ipf (-ìkčem; -či, -ètę; -îktal, -ìktala, 

-àle; -ìktajne) glasati se bez pijeva Dětel 

ìma liệpu kûkmu i klìkčę. 

klimạtàti ipf (-ậtam; -al, -àle; -ậtan; -ãṭajne) 

1 jače klimati, njihati Svîtnak ti klimậta mej 

nŏgàmi. 

2 - sę njihati se Nậj sę klimạtàti, bụ̂š 

stõlec str̀gal. 

klìmati ipf (-îmam; -ìmal; -îmala; -an; -ajne) 

1 kimati, davati znak glavom; mahati

ʖʖ 

207 

klùčec/klùčič 

Klìmal mu ję z glãṿŏ. ¤ Š čiệm ìmam s tiệm 

klìmam. {Ab. Što imam, tim klimam; ð. 

klimpač: muško spolovilo} 

2 - sę drmati se Zûḅ̣ sę klîma. 

klîmbati ipf (-am; -an; -ajne) ljuljati se, 

visjeti, njihati Na kapûtu ti nèkaj klîmba. 

{R. klinbat; Vg. kolimbati se} 

klìmpač m (-a, -ŏv) muško spolovilo, pimpač 

Klìmpač ti sę vîdi. {V. klimpač} 

klîn m (-a, -ŏv; dem m klìnek) klin Klènŏve 

driệve ję dõbre za klînę. Tù trèba klìnek, a 

nę vèliki klîn. ¤ ŏbèsiti na klîn napustiti; dèti 

zûḅę na klîn gladovati. 

klînčec m (-a, -ŏv) klinčić 

(Dianthus sp.) Klînčeci su na vřčake. 

klînček m (-a, -ŏv) 1 

klinčić, karanfil (Dianthus sp.) Klînčekę ję i 

prŏdậvala. 

2 kitica Dŏn÷sel je ję klînček 

cviệtja. 

klìnčenica f (-ę, -) vješalica s klinovima, 

klinčanica Na klìnčenicu òber stõla sę 

m÷čeju škrlậki. {Mp. klinčenica} 

klînec m (-a, -ŏv) 1 klinac Cìgani su kòvali 

klîncę za gr÷ben. Kàḍ dọ̃jdę Svẽʚti 

Martĩnec, zabĩję v rìt klînec. 

2 drveni čavlić Šòstar zabîja klîncę. 

klipsàti ipf dŏ, na, ŏt, pre, (-ìpšem/sam; -ši, 

-ètę; -ìpsal, -àle; -ìpsajne) teško hodati 

zbog umora, teško ići, kaskati Jẽʚdva 

klìpšem. 

klìsnuti pf (-em; -i) klisnuti, krišom 

pobjeći, naglo nestati Klìsnul ję kàk striẽʖla. 

{V. klisnuti} 

klistiệr m (-iẽʖra, -ŏv) klistir, klizma, uljevak 

[nj. Klistier

ʚʚ 

klùček 

208 

klùček m (-a, -ŏv; dem m klučĩček) dem 

klùč ključić Zãpri vrmậr s 

klùčekem. Klučĩček ŏd làdicę ję skrîla. 

klũčenica f (-ę, -) ključanica, brava na 

vratima Žũṇa pòzna trãṿu s kộ ję mòči 

sàku klũčenicu ŏtpriệti. 

klûčnak m (-a, -ŏv) 1 

mahovina (Cetraria islandica) Mèhun 

klûčnak rãṣtę pŏ h rậste. 

2 biljka plućnjak (Pulmonaria officinalis) 

Klûčnak ję dòber za čàj ŏd klûč, zậ nę (za 

õnę) kî niẽʖsu na pr̀sa zdràvi. 

klùka f (-ę, -ûkŏ, -; dem f klùkica -ę, -ûkic) 

1 kuka Sème ŏd riệpuva ìma mậlę klùkicę 

kě sę primlěju za òpravu i lậsi. 2 

batina koja ima kuku 3 klin za vješanje 

predmeta Na làtičnaku ję premàle klûk. 

klukàča f (-ę, -ậčŏ, -) kukača, 

batina s kukom Prasîčkali smę sę z 

bàtinami klukàčami. 

klũkast adj (-ậsti; -ùkasta; -àsteši) kukast, 

kljukast, kvakast Za prasîčkajne si sàki 

nậjdę klùkastu bàtinu. 

klùkati ipf dŏ, na, ŏ, (-at; -am; -an; -ajne) 

kljucati Tìči klùkaju sìr v sîrne kŏšãṛe. 

klûknuti pf (-ûknem; -ùkni; -ul, -ûknula; 

-en/ut) kljuknuti Pùra mu ję krùv klûknula. 

klûn m (-a, -ŏv; dem m klùnek) 1 kljun ptice 

Sàki tìč svŏjiệm klûnem zòblę. Lõvci strelěnem 

vrànàm klûnę riệžeju i skûplaju. Ìma 

nộs kàk rõḍa klûn. Mậli tìček mậli klùnek. 

2 šiljak kose V lète dậ vìše klûn (kõsę 

siệna v kộšne), nèg v zĩme kûm 

3 vrh igle Str̀gal sę ìgle klûn. 

¤ hìtiti/dèti v klûn prigristi. 

klụ̂p f (-ụ̀pi, -jụ̂, -ụ̂pi, -mî; dem f klupîca/- 

klụ̀pica f (-ę, -îc/ụ̂pic; dem f klụ̀pčicf -ę, 

klụ̂pčic) klupa; klupica V hîže ję stòl v kûṭu 

i òkŏl n÷ga klụ̀pi. Krèj pòstelę ję klụ̂p na 

prěklŏp. Sed÷li su na klupîce prèḍ hîžŏ. 

D÷j, tụ̂ klụ̀picu dà si sědem. {Hg. Iz. klup; 

G. Vi. klop} 

klupîčka f (-ę, -i; dem f klupĩčkica -ę, -) dem 

klupîca Dèda sedî na klupîčke v h lậdu. Na 

klupĩčkicu si ję dèdek s÷l i kupĩčkicu 

vînčeka pòpil. 

klụ̀pke n (-a, -ŏv; dem n klụ̀pčece) klupko, 

loptasti smotak Pr÷ña za ŏsnõṿu sę 

namòta na klụ̀pka. pj Griệj, griệj sûṇčece, 

dậm ti zlậtne klụ̀pčece. 

klũse n (-ùseta) kljuse, slab i mršav konj Mộj 

kûme ne vûpaj sę vû mę, nèg vû sę i svõje 

klũse. 

klùsina f (-ę, -înŏ, -) raga, staro kljuse Tậ 

stậra klùsina jẽʚdva sę vlẽčę. 

kluvàti ipf na, pre, s, (-ùjem/vam, -ěju/- 

ujụ̂/ùvaju; -ûj; -ûval, -ùvala, -àle; -ùvan; 

-ûvajne) 1 kljucati, čupati kljunom Kòkŏši 

klùju i čìflaju pŏ dvŏrìšču. 

2 boljeti Mõzel na rũḳe mi klûję. 

kmậlu adv uskoro, začas Pŏčậkaj, kmậlu bu 

õna dòšla. {V. kmalu} 

kmēčàti ipf za, (-îm; -ěči, -ètę; -ěčal, -àle; 

-ẽʚ ʚčajne) plakati, jecati, stenjati Kõga vrậga 

tùlike kmečîš? {V. kmečati} 

kmēčìti/kmīčìti sę ipf s, (-ěči/îči sę; -ēčìle 

sę; -ěčen/îčen) mračiti se Pòčele sę 

kmēčìti/kmìčìti. Kměčen ję dận. 

{G. V. kmičiti se} 

kměčne/kmîčne adv mračno, sumračno, 

tamno Kměčne ję i niệ ga nàšel. 

km÷t m (-a, -ětŏv, -i/mî; f kmetîca; adj 

km÷tski) kmet Cẽʚrci Kàptŏlci su bĩli km÷ti 

zagrebèčkŏga kàptŏla, a Cẽʚrci Bìškuplani 

zagrebèčkŏga bìškupa. Kàptŏlski km÷ti su 

kmětskę dụ̂gę ŏtplạčàli i pòkle km÷tstva. 

¤ Niẽʖma km÷ta nì det÷ta. Ne brine se za 

nikog. 

kmîca f (-ę, -) tmica, tmina, tama, mrak 

Kmîca ję kàk v rîte. Tàk ję trda kmîca dà 

bi ju mòči z nõžem rèzati. Trda ję kmîca da 

niệ vìdeti nì pr̀st pred nòsem. ¤ V rîte mu ję 

kmîca. Gladan je. pŏjiệla ga kmîca nestao 

je noću bez traga i glasa. 

kmìsati ipf (-îšem; -ìši; -ìsal, -îsala; -an; 

-ajne) tiho plakati Kàj pậk kmîšeš, àm rěci 

kàj hòčeš. {G. ð. kmisati} 

kmr̀kati ipf pre, s, za, (-at; -řkam; -r̀kal, 

-řkala; -an; -ajne) mrmljati Kàj fùrt 

kmřkaš? Stậra kmřka na pòstele. 

kmrklàti ipf s, za, (-r̀klam; -řklal, -àle; 

-r̀klajne) glasati se kao tvor, krkljati Tvộrec 

kmr̀kla i jậke smrdî. 

kmû int glasanje mukača Kmûkač kmûka 

predv÷čer i pŏ nõči: kmû, kmû.

ʖʖ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

209 

kŏcějne/kŏcějn i je 

kmûkač m (-a, -ŏv) 1 mukač, vrsta 

žabe (Bombinator igneus) [nj. Unke] Kàj 

kmûkaš kàj kmûkač? 

2 pej čovjek iz močvarnog područja 

Glamnìčanem ję špòt kmûkači. 

kmùkati ipf za, (-ûkam; -ùkal, -ûkala; -ajne) 

glasati se kao kmukač Kmûkač ili 

pûkač kmũka ìli pûka. 

knàjp m (-a, -ŏv) nož za kožu [nj. Kneif] 

Šòstar ìma knàjp za kộžu rèzati. 

knàp 1 adj indekl baš po mjeri; malo tijesan 

(cipela, vrijeme); [nj. knapp] Kũpil sem si 

knàp cìpelę a bîlę bi bòlšę dà su na lậf. 

2 adv u zadnji čas, jedva, tijesno Na cûg 

smę knàp stìgli. 

Knez pr (Kněẓ, -ězŏv, -zîca/žîca) [nad.] D0 

Šaškovec 5 E1470 Knezîca f top D. 

Knežîca f top O 

kniẽʖ ʖdli m pl t (-ŏv, -i) okruglice, 

valjušci od tijesta [nj. Knödel] Cěrski 

Piệmci su najrậjši jèli kniẽʖdlę. 

kniệdlin m (-a, -ŏv) okruglica, valjušac od 

tijesta S kniệdlinem sę gûṭi. 

knìga f (-ę, -îgŏ, -îg; dem f knìgica -ę, -îgic) 

knjiga Tẽʚri ję světec v cĩrkvę najmùḍreši? 

(Ŏnàj tẽʚri zàprtu knìgu v rùḳa držî). Kàj čèẓ 

bọ̃žu riệč ležî? (Pậntlek v knìge). Tò 

n÷mrę v knìgu. Čîtal knìgicu Sẽjna Mậjčicę 

Bọ̃žę. 

kò da/kò da bi adv kao da 

Îm ję pŏ sadŏvjụ̂ kò da ję precvèle. Dèẓ̌ṇ̃ 

curî kò da bi ga škãfa zliệval. Jàgŏdę dil÷ktera 

ìmaju debělu i žìlavu pèčku kò da ję ẓ 

kộžę {T. Du. koda; K. kodabi} 

kò kô int dozivanje kokoši Kò 

kô, kò kô, kòkicę mậlę! 

kŏbạcàti/tàti ipf dŏ, ŏt, (-ậcat; -am; -al, -àle; 

-ạ̃cajne) polako ići, nesigurno koracati, 

teturati Těške kŏbậca pŏ stẽze. Jậ bum 

sàme kŏbậtala dimộm kûḍ̣ bĩle. {I. kabacati; 

Sl. kobacati; Du. kobacat:, prevrtati} 

kŏbàča f (-ę, -ậčŏ, -) kavez, gajba 

[nj. Koben] V kŏbàče ję dŏv÷zel òdŏjkę. 

{B. kobača za kure; I. kabača: nosilo} 

kŏbậs m (-ãṣa, -ŏv) kobasica 

[mañ. kolbász] Kŏbãṣi su nadevěni z 

měsem. Mîsliš dà su tam plòti s kŏbãṣi 

spletẽʚni i s cìpŏvem pòtprti. 

kŏbasìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 kobasica 

Kŏbasìcę su nadevěnę z měsem, a 

devenìcę niẽʖsu. 

2 modrica Plěča su 

mu pûṇa kŏbasîc ŏd šikiệra. 

Kobasić pr (Kŏbàsič, -ŏv, -îčka) [nad.] K3 

E280 

kõber m (-ěra, -ŏv; dem m kŏbẽʚ ʚrec; adj 

kŏbẽʚ ʚrŏv/kŏběrni -a/ēròva) grubi konopljani 

pokrivač za konje i kreveta od kučine, 

guber; guberov [mañ. guba] Kõber ję zòtkan 

ŏd turjậčnę pr÷ñę a gùjn ŏd vùṇę. Dẽni 

kŏbẽʚrec na žrèbeka. Lãḳne kàj ŏstậnę na 

tr̀lice i ŏd rẽʚpŏv ručîc na grěbenu ję 

kŏběrna kùḍela ìli turjàča. Vr̀bŏva grèča i 

kŏbēròva ŏdèča slàbe griệjeju. 

Kober pr (Kõber, -ẽʚ ʚrŏv, -ìca) [nad.

kòcen 

210 

2 donji dio stabljike (kukuruza, duhana) 

Na kukurizìšču niệ jòš kŏcějne (kŏcěn i je) 

pŏsečěne. 

kòcen m (-a, -ŏv) 1 kočanj, tvrda drška 

ploda (klipa kukuruza, glave zelja, bundeve) 

Kòcen bãta kukurìzę sę ŏtřgnę ìli 

ŏdriệžę. Sr̀ce z÷lŏvŏga kŏcějna ję fĩne v 

zĩme za jèsti. 

2 kočanj, donji dio stabljike (kukuruza, 

duhana) Na kukurizìšču sę kŏcějnije z 

mòtikami pŏsẽčę priệ jŏrậjna. 

kòceneti ipf ŏ, (-em, -eju/ę; -i; -il; -en) kočiti 

se od zime Pr̀sti mi kòcenę. 

Kŏcìl m top Ž [

211 

kòle 

kòjnek m (-a, -ŏv; dem m kŏjnĩček) dem 

kòjn 1 konjić pj Kùpilŏva (jàvŏrŏva, Jàrilŏva) 

diẽʖklica kòjnekę ję pậsla pŏd buñậnski 

(župậnski) vrậti. 

2 drvena igračka Ìma bìstričkŏga kòjneka. 

3 vrsta velikog skakavca Kŏbìlica ję mậla 

a kòjnek v÷kši. {Gh. konjac} 

kọ̃jnski adj konjski Kọ̃jnski tràjvan ję v Zạgr÷be 

võjzil kòjn v kòmute. Kọ̃jnski dr÷k ję 

v÷lik, àli ję màle vù jnem kòristi. □ -a màtica 

paprena metvica (Mentha piperita) 

Kọ̃jnska màtica ję vrậštije kõjnem ŏd kàšla. 

{B. metica divja ili konjska}. -a mũva 

podrepna muha (Hippobosca 

equina) Kọ̃jnska mũva ję trda žûṭa 

mûva kậ sę zavlậči pŏd rěp. 

¤ Za kọ̃jnski nòvet nì sìm nì tàm. (Mèra sę 

bàš ne slậžę) 

kŏkậrda f (-ę, -i) kokarda, okrugla metalna 

značka [fr. cocarde] Sòldati nòsiju kŏkậrdę 

na kàpa. 

kŏkŏdạkàti ipf ras, (-ậčem; -ậči, -ètę; -ậkal; 

-àle; -ãḳajne) 1 kokodakati Kòkŏš 

kŏkŏdậčę dà jãjce zněsę. 

2 pej puno pričati, vikati Kàj bàbę tàk 

kŏkŏdậčeju? 

kòkŏš f (-i, -ju/kŏkŏšjụ̂, -ọ̃ši, -mî) kokoš 

Prasìca lèže zlěžę d÷vet òdŏjkŏv nèg 

kòkŏš zněsę jẽʚne jãjce. Kàḍ (dà) kòkŏši 

ìdeju ràne na siệḍ, drùgi dận bu liệpe 

vriệme, a če ìdeju kèsne òṇda bu gřde 

vriệme. □ mộrska - biserka, 

morka (Numida meleagris) Kàḍ mộrskę 

kòkŏši jậke kreščîju, bụ̂ dẽžña. ¤ I čòrava 

kòkŏš nậjdę zrǹe. Jàkši ję piẽʖvec nèg 

kòkŏš. (Mụ̂ẓ̌ ìma naviệk v÷kše pràve nèg 

žẽʚna.) Îti spật s kŏkŏšmî. Ići rano spavati. 

kŏkŏšậr m (-ãṛa, -ậrŏv; f kŏkŏšậrka) 

kradljivac kokošiju Vlòvil sem kŏkŏšãṛa v 

kurîlnaku. Pàzi na kŏkŏšãṛku. 

kŏkŏšîlnak/kŏkŏšĩnec m (-a, -ŏv) 

kokošinjac Lisìca ję pòklala kòkŏši v 

kŏkŏšîlnake. Bụ̂š spậl v kŏkŏšĩnce. 

kŏkộšji adj kokošji Betežnĩku d÷j fînu 

kŏkộšju jũvu, dà sę ŏkanụ̂pi. 

kòkŏt m (-a, -ŏv) 1 otponac na pušci Nãpni 

kòkŏta! 

2 pijetao Šešûri sę kàk kòkŏt na 

smetìšču. 

kòl m (kõla, -ŏv/ộv, -i/mî) kolac 

Lètes ję òn, klètu bu õna? (letèšni kòl v 

třsju bụ̂ klètu trùska) 

kõla n pl (kộl, kõḷi; dem n pl t kŏlîca -, -i/ami; 

dem n pl kõḷca -lec, -i) 1 zaprežna kola Na 

kộle mòreju bìti lộtrę, lèpčę ìli trùga. Sìla 

kõla tìra. Na kŏlîca sę vòjziju. Bàba vòzi 

lõncę na pŏtrěne kộlce. 

2 količina u jednim kolima Spùdič ję na 

Ŏkộlce ŏdòral trõję kõla nèkakvŏga 

vèlikŏga, rîmskŏga cìgla. 

kŏlậč m (-ạ̃ča, -ậčŏv; dem m kŏlãčec/ 

kŏlàček) kolač Čè bi bàba račûnala s÷ kàj 

dènę v kŏlạ̃čę, nẽʚ bi i h nigdậr p÷kla. Prèẓ 

kŏpạ̃ča – niẽʖma krùva nì kŏlạ̃ča. Mîsliš, dà 

tę tàm bụ̀ju s kŏlačẽci h rạnìli? D÷j det÷tu 

j÷n kŏlãček. ¤ Pr÷šla bàba s kŏlạ̃či. 

(Kèsne si sę sètil) dŏbìti svộj diệl kŏlạ̃ča 

dobiti u diobi 

kŏlàjna f (-ę, -ậjnŏ, -; dem f kŏlàjnica -ę, 

-ậjnic) medalja, odličje [tal. collana: 

ogrlica] V rãṭe ję dòbil kŏlậjnu. {Du. 

kolajna; Vg. k o alajna; G. R. kolajnica} 

kŏlậr m (-ãṛa, -ậrŏv) kolar Niệ ti tõtu bĩle 

kŏlãṛa nì kŏvạ̃ča. Kŏlãṛi diệlaju kõla, sậni, 

rạzbòje i drùge ŏd driệva. 

kŏlarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) kolarski posao Pîsk ję 

ĩmel kŏlarìju na Kàšine. 

kŏlãṛnica f (-ę, -) kolareva radionica 

Pîskŏva kŏlãṛnica ẓ Kàšinę ję sàḍ v 

Kùmrŏvcu pŏstậvlena v muzẽje. 

kộlce n (-a, kộlec) dem kòle 1 kotačić Na 

kŏlîca sę kộlce zdròbile. 

2 dječje kolo Dẽca tậncaju v kộlce. 

kòlčec/kòlček m (-a, -ŏv) dem kõlec 

kolčić Na měñe zãbi kòlčec. 

Zajõštri tàj kòlček. 

kŏlčìti ipf s, (kõlčit; kòlčim, -iju/ę; kõlči, -ètę; 

kõlčil, kòlčila, -ìle; kòlčen; -ejne) 

označivati kolcima Miệrnik miệri a mî 

kòlčimę m÷ñę. {V. kolčati} 

kòle n (-a, kộl) 1 kotač na kolima Kòle mi sę 

na kộle zdròbile. Na kòlu glavìna ję brèstŏva, 

špìcę h rậstŏvę i ŏplatnìcę bùkŏvę. 

2 vrsta plesa, kolo Kàḍ sę svàti rastiệpleju 

tậnca sę kòle v tẽʚrem sę kušûję.

kõlec 

212 

kõlec m (-a, -ŏv/ộv, -i/mî; adj kõlcŏv) 1 

kolac, batina Dòbil ję s kõlcem pŏ 

plěča. ¤ Ìma kộst (kõlec) v drộbu. (Việña 

mu sę prìgnuti. Liện ję.) Kàj bu òṇda kàḍ 

sàki kõlec dŏbî kàpicu? (sniệg i zĩma) Dè 

mřtvi žĩvŏga držî? (Na vřčaku kõlec bàžul.) 

2 fig muško spolovilo Prậvi kûrc sę zdîgnę 

kàk kõlec i stŏjî kàk prõstec, màkar niẽʖma 

nộg a třḍ ję kàk rộg. {Ab. kolac} Pìčka sę 

žậlela pirìke dà ju z grbậvemi kộlci fùrt 

pîčeju. 

kòlek m (-a, -ŏv) dem kòl 

kolčić Mậlŏmu tr̀seku dẽni kòlek. Vìtel ìma 

vìtlenicę tẽʚrę sę vrtîju òkŏl cìceka, kî ję na 

kòleke na paščìce. 

kòlence n (-a, -ŏv/kŏliệnec) dem kòlene 

koljence Ciệv ję v kòlencu pûḳla. 

kŏlendậr m (-ãṛa, -ậrŏv) kalendar [stsl. 

kolada

213 

kõnec 

sĩrca. Zẽmi kŏmãček sìra i krùva na pàšu. 

2 jedinica brojenja Ìma pět kŏmậdŏv 

blậga i šesnàjst kŏmậdŏv stậre svîn. 

Rŏdîla ję d÷vet kŏmậdŏv decě. ¤ kŏmậḍ 

pŏ kŏmậḍ pojedinačno; Sà mi ję zẽʚmla 

sàḍ v jeniệm kŏmậdu. Cjelovita je. 

kŏmạdàti ipf ras, (-ậdam; -al, -àle; -ậdan; 

-ãḍajne) rezati velike komade Liệpe rèži 

krùv i nậj kŏmạdàti. 

kŏmàdič m (-ìča, -îčŏv; dem kŏmadĩček m 

) dem kŏmậḍ Õstal 

mi ję sàme tè kŏmậdič. 

kŏmàdina f (-ę, -ậdin) augm kŏmậḍ Ŏdrèzal 

mu ję vèliku kŏmàdinu krùva i měsa. 

kộmaj/kộme adv jedva, teško [nj. kaum] 

Kộmaj sę zliệkel z jãṛka. Kộme sę dŏliệkel 

na pûṭ. {G. Du. ð. O. Gr. komaj; V. komej; 

Gh. kumaj; P. kumej; Mp. T. koma} 

kŏmậr m (-ãṛa, -ậrŏv) komarac 

(Culex pipiens) Velî kŏmậr da ję pùṇ 

vrmậr. Kŏmãṛi pŏpiẽʖvaju: mộj, mộj i pijụ̂ 

křv. {Hg. komar} 

kŏmãṛec m (-a, -ŏv) komarac 

(Culex pipiens) Kŏmãṛec kî pŏpiẽʖva ne 

grĩzę. (Dŏk pŏpiẽʖva izbìla nę grĩzę. Pèva 

mộj, mộj.). Kàk Cẽʚrci zŏvěju kŏmãṛcę? 

(Nìkàk, sàmi dọ̃jdu i niệ i h triệba zvàti). 

kŏmarìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) ženka komarca 

Velĩju da sàme kŏmarìcę grizěju i 

pŏpiẽʖvaju mộj, mộj. 

kŏmasậcija f (-ę, -) okrupnjavanje posjeda 

Pòkle kŏmasậciję ję pùṇe iměn zemiệl 

pŏzậblene. 

kŏmẽʚ ʚʚʚn dija f (-ę, -) šaljiva igra [lat. 

comoedia

kònŏpla 

214 

2 konac, svršetak, kraj Na kõncu kõnca ję 

kràj. 

kònŏpla f (-ę, -i/ộpel) vlaknata biljka 

konoplja (Canabis sativa) Kàj v žěnske 

rũḳa ìme miệjna? (kònŏpla i pr÷dive v 

lãḳne, kùḍelu, turjàču, pòvesme, pr÷ñu, 

plãṭne, rùḅaču ìli plậvtu). 

kŏnŏplějnka f (-ę, -i) sorta kruške 

Kŏnŏplějnkę su črlẽʚnę slậtkę rûškę a zrèlę 

su, kàḍ sę kònŏplę pûčeju. 

kŏnŏplěni adj konopljin Nòsi kŏnŏplěnę 

gàčę. S kŏnŏplěnŏ prěñŏ sę miệri čõvek i 

č÷ ję šìrši rašîrene rûḳ nèg dùḳši ŏḍ glãṿę 

dŏ pět, ìma miệrnicu. 

kŏnŏplìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) zrela suha stabljika 

konoplje bez sjemena Čè hòčę žẽʚna dà ję 

bu žěnske diẽʖte imèle liệpę lậsi i dụ̂gę, nèk 

vlẽčę za sộbŏ kàḍ ję nesẽʚča kŏnŏplìnu ìli 

sĩrek. 

kŏnŏplìšče n (-a, -îšč) konopljište Zòral sem 

kŏnŏplìšče i predìvišče. 

kŏnštantiệrati pf (-am; -ajne) ustanoviti, 

utvrditi činjenicu [nj. konstatieren

ʚʚ 

ʚʚ 

215 

kŏrẽʚ ʚʚ ʚnec 

kŏpčìti ipf ŏt, pŏ, pre, pri, s, za, (kòpčim, 

-iju/ę; kõpči, -ètę; kõpčil, kòpčila, -ìle; 

kòpčen; -ejne) učvršćivati, zatvarati 

(gumbima) Kôpči sàki gùṃḅ! 

kòperdèka f (-ę, -iệkŏ, -) 

prekrivač [tal coperta: prekrivač + njem 

Decke: pokrivač] Põkri pòstel s kòperdiệkŏ. 

{V. koperdeka; Še. kuperdeka} 

kŏpěrta f (-ę, -i; dem f kŏpěrtica -ę, -) 

prostirač, ukrasni prekrivač 

postelje [tal. coperta

ʖʖ 

kŏrēnìti sę 

216 

kŏrēnìti sę ipf za, (-enîm; -ěni, -ètę; kòrenil, 

-îla; -ějnen) ukorjenjivati Sùšičavci mĩraju 

kàḍ sę trãṿa kŏrenî ìli kàḍ lîst ŏtîdę. 

kộricę f pl t (-, -ami) obloge noža 

Sàrajevo kustùra ìma špl÷jnatę kộricę a 

švãḅec drevěnę. 

kộr i je n zb (-a) kore Stãṛec ję kộrije jèl a 

družìna ga niệ jiệla kậ zûḅę imiệla. 

kòrist f (-i, -ju/jụ̂, -mî) dobitak, 

korist Kọ̃jnski dr÷k ję v÷lik, àli ję màle vù 

jnem kòristi. (Jậk ję čõvek àl něčę dèlati). 

S÷ kàj rãṣtę ję za nèkakvu kòrist sàme 

triệba znàti za kãkvu. 

kŏritậr m (-ãṛa, -ậrŏv) izrañivač korita Kŏrîta 

su dèlali Cìgani kŏritậri. 

kŏrìte n (-a, -ît; dem n kŏrîce -a, kŏrĩtec) 

korito Diẽʖkla ję mộrala dŏpriẹmìti v zàmuẓ̌ 

kŏrìte. Jagnẽʚda, vrba i pôlva su dõbrę za 

kŏrîta dèlati. Ŏkụ̂pala sem diẽʖte v kŏrîce. 

□ mesîtne - naćve, korito za miješenje 

kruha Mesîtna kŏrîta su z vřbŏvinę i jagn÷dŏvinę. 

prậtne - korito za pranje Cìgani 

kŏritậri su dèlali kŏrîta prậtna i mesîtna. 

kŏrìzma f (-ę, -îzmŏ, -i; adj kŏrìzmen -a/- 

ěna) korizma, uskršnji post [tal. quaresima 

ʖʖ 

217 

kŏšậra 

košnja Na kŏsìtvu sę ràne stậja. 

kŏsmậčje/kŏsmatìle n (-a, -i/îl) 

stidne dlake, dlakavost Vìdle je sę 

čèẓ ràspŏrek kŏsmatìle. { V. G. ðñ. 

kosmačinje; ðe. Vi. kosmatinje; Hg. kosmar: 

stidna dlaka; Ab. kosmatica: pička} 

kõsmat adj (-ậti; -àta; pre-) dlakav, neobrijan, 

neošišan Tẽʚri gòḍ kòjn ìma kŏsmậtę 

vûva, niệ mu za vèrŏvati. (Sàki ìma!) 

¤ kõsmat za vûvi, bẽʚdast Trì frtậlę na 

kŏsmàte. Šaljivi odgovor na pitanje koliko 

je sati. 

kŏsmàteti ipf ŏ, (-ậtem; -àti; -àtel, -ậtela) 

dlakaviti Pòčel ję kŏsmàteti. 

kộsmati ipf ras, s, (-am; -an; -ajne) 

mrsiti (kosu) Nậj mi lậsi kộsmati. 

kŏsmatõta f (-ę, -ột) 

stidne dlake; dlakavost Niẽʖsem tę kũpil dà 

tę bum lûbil nèg dà bum svõju gŏlõtu v 

tvõju kŏsmatõtu tîkal? (rukavìca) 

kộst f (kòsti, -ju/jụ̂, kộsti, -mî) kost Põjel ję s÷ 

s kŏstmî. ¤ Niệ měsa bèẓ kòsti. Znậ cũcek 

dè ję mãṣna kộst. (Kurviệš kûrvu nậjdę) 

Pàzi, da ti n÷ bu kộst v drộbu pûḳla. 

(Liện ję i t÷ške mu sę prìgnuti na põslu.) 

kõstajn m (-àjna, -ậjnŏv; adj kŏstàjnŏv) 

kesten [tal. castagno

kŏšarậč/kŏšarậš 

218 

kŏšarậč/kŏšarậš m (ạ̃ča/ạ̃ša, -ậčŏv/ạ̃šŏv) 

1 pletač košara Piệmec Pepînke ję bìl 

najbòlši kŏšarậč v Cẽʚrju. 

2 košara pletena od zelene 

neguljene šibe s dvije ručke Vu kŏšarạ̃ču 

sę nòsi i rûli kukurìza. 

kŏšaračìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) košaraštvo Ŏd 

sãmę kŏšaračìję sę t÷ške žīvèle. 

Koščec pr (Kõščec, -ẽcŏv, -iệčka) 

[nad.

219 

kràflin 

kovačev Kŏvậči niẽʖsu na Furijậna dèlali. 

Kŏvačìca sę preštimậne držî. Kŏvạčòva 

kŏbìla niệ nigdậr pŏtkŏvậna. (niệma štè 

platìti). 

Kovač pr (Kŏvậč, -ạ̃čŏv, -ìca) [zan.] Š0, 

Laktec 24, E9500 

Kovačić pr (Kòvačič, -ŏv, -îčka) [zan. mladi 

kovač] B6, K33 E930 

kŏvačìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) kovački obrt Ŏd 

kŏvačìję ję dõbre žĩvel. 

kŏvạ̃čnica f (-ę, -) kovačka radionica Vu 

kŏvạ̃čnice ję bìl nãḳŏvajn i miệh. 

kŏvàti ipf ŏ, pŏt, pre, s, (kòvat; kûjem, -ěju/ụ̂; 

kûj; kòval, -ậla; -ận; kòvajne) kovati Ciẽʖli 

dận kûję, bụ̂ peněẓ. 

kõza f (-ę, -ŏ/kŏzộ, kõẓ; adj kŏzîn, kộz j i; 

dem f kòzica -ę, kộzic) koza; kozin, kozji; 

kozica Prì nas ję sramõta imèti kòzu i mậm 

bì mu r÷kli dà nèk i gùmenę čĩžmę kûpi 

kàm bu kŏzînę nògę mẽʚtal, dà ne bejžî, 

dŏk ju bụ̂ venộgval. Pậsla ję kòzu i dviệ kòzicę. 

¤ N÷mrę bìti vûḳ sìt i kõza ciẽʖla. Kộzje 

mliẽʖke ję zdràve. Kộzi Hr̀bet m top B 

Kozarić pr (Kŏzãrič, -ìčŏv, -îčka) [zan. 

krãglin 

220 

krãglin m (-ìna, -înŏv) 

ovratnik na odjeći [nj. Kragen] Krãglin ti ję 

zamậzan. Krãgna ti ję pŏdvĩnuta. 

{G. ð. kraglin; V. kragl, kragn} 

krahiệrati ipf s, (-am; -ajne) propasti, 

bankrotirati [nj. krahieren] Dậval ję na vèru 

i štacûn ję krahiệral. 

kràj m (-a, -ậjŏv, -i/mî) 1 svršetak, konac 

Dèlali su dŏ kràja dãṇa. □ na - zîti dovršiti, 

dogovoriti se 

2 početak Ŏd kràja sę Bộg mòli. Põsel sę 

diệla ŏd kràja dŏ kràja. Niệ mòči kràj s 

kràjem spràviti. 

3 strana Bàtina ìma dvậ kràję. zliệči 

deb÷lši kràj loše proći 

4 područje V cěrskem krậju niệ kàmena. 

Krajạ̃čŏvina f top Š [?prez. Krajač] 

krậjcati sę pf / ipf (-am; -ajne) mimoilaziti 

se, mimoići se [nj. kreutzen sich] Cûgi sę 

krậjcaju na Dụ̂ge Sẽʚle. 

{Ž. krajcati; Du. krajcat} 

kràjcer/kr÷jcer m (-a, -ŏv) novčić, sitni mjedeni 

novac u Austro-Ugarskoj do 1892. 

stoti dio forinte, krajcar [nj. Kreuzer] Baš 

niẽʖma nì kràjcera. Če mrtvîk na skộlka 

gledî dèneju mu sę kr÷jceri na jòči. 

{D. krajcar} 

kràjer m (-a, -ŏv, -i) starinsko osvježavajuće 

piće od sode i slatkih primjesa [ausnj. 

Kracherl

ʖʖ 

221 

krãṭek 

Kralj pr (Krậl, -ŏv, -îca) [nad.] L32, Kobiljak 

2 E5210 Krậl P÷ter z Laktẽca ję nõsil 

raspěle na bistričke preš÷cije (1945.) a 

dẽčki vikàli: Dòle krậl P÷ter! 

Kraljevec Sesvetski top (Krãḷevec/ŏvec m 

/Krãḷŏvce n -÷včan, -÷večica, -÷večki) 

selo 285 st. (1857) a 2291 (1981) [ime po 

kralju Beli koji je 1275. posjed oduzeo 

plemićima i darovao Gradecu na Griču, a 

1434 ga je kralj Žigmund založio zagrebačkom 

biskupu] Stậri Krậlŏvec ję ĩmel 

Pûrgu ìli Stậru việs vuẓ kàptŏlski màrŏf, 

Nõṿu việs i Gŏrậnec. Ŏd 1900. sę pîšę kàk 

Sesvetski a ŏd 1991. ga z drùgemi sěli 

pîšu v S÷svetę i tàk õnę ìmaju 35 337 

stanŏvnîkŏv a 1948. i h ję bile same 817. 

krãṃa f (-ę, -) starež, rabljene stvari, 

starudija, svaštarije [nj. Kram: ropotarija] 

Sę tò ję stậra krãṃa. {V. R. ð. Du. krama} 

krậmar m (-a, -ŏv; f krậmarica; -ę, -) 

putujući trgovac, sitničar [furtal. cramar, nj. 

Krämer] Ìmaju dẽca peněẓ i krậmari třžiju. 

Krậmarica třži pŏ semniệ. 

Kramar pr (Krậmar, -ŏv, -ica) [zan. ili nad.] 

L10 E760 

krameràj m (-ãja, -ŏv) nered, hrpa predmeta 

Kãkŏv si tò krameràj napràvil v hîže. 

{V. krameraj} 

kràmp m (-a, -ŏv) trnokop, pijuk [nj. 

Krampe] Trda ję zẽʚmla i nì s kràmpem niệ 

mòči kŏpàti. Krampiệr sę ne skậpa s 

kràmpem ni kràmpami. 

krậmpati ipf na, s, (-at; -am; -ajne) 

1 raditi s krampom, pijukom Krậmpa na 

štrèke. 2 fig mukotrpno raditi Krậmpa ŏd 

jùtra dŏ zùtra. 

kràmpę f pl t (-ậmpi, -àmpami) alatka gnojni 

kramp S kràmpami sę gnộj ŏbalụ̂ję ẓ kộl 

na pòlu. S kràmpami ję Hùtmanič v 

Riẽʖtkŏvce zvàdil ẓ kŏčìję žùpana a n÷ga 

kŏčijậš mộral v÷sti dàle. 

{B. kramp, gnojne roglje; Du. skidače} 

kramperìšče n (-a, -îšč) krumpirište Na 

kramperìšču smę zẽʚlije pòsadili. 

krampiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv; dem m krampiệrek; 

adj krampiẽʖ ʖrŏv -òva) krumpir; 

krumpirov [nj. Grundbirne] Bedãḳu deběli 

krampiệr rãṣtę. Na tậbla p÷či smę p÷kli 

krampiệr na šnìtę. Za õbeḍ ję krampiẹròva 

jũva. Krampiẹròve ŏbelînije sę dãję 

svînam. {Tr. T. kramper} □ dîvli - čičoka 

(Helianthus tuberosus) Dràč dîvli krampiệr 

rãṣtę vuẓ kàšinski põtŏk a cviệt mu ję žũṭi 

kàk mậli sùṇčeničin. 

kràmpus m (-a, -ŏv) 1 vrag; rugoba, lik 

vraga u narodnim običajima [ausnj. Krampus] 

Švàrlek ję bìl kràmpus z vuglějnijem 

namậzan pŏ ŏbrậzu, na glãṿe ĩmel rògę, v 

rùḳa ròglę i bìl ŏpậsan z lậnci s terèmi ję 

fùrt rùžil (zvònil). {V. Š. Du. krampus} 2 

ružno obučena osoba Zgledî kàk kràmpus. 

krãṇuti pf (-em, kràl; -ạ̃jnen) ukrasti Tè 

kranę s÷ dŏ č÷ga dọ̃jdę. 

kràp m (-ãpa, -ŏv; dem krạ̃pec) riba šaran, 

šarančić (Cyprinus carpio) [nj. Karpfen 

ʚʚ 

ʚʚ 

krạtìti 

222 

krạtìti ipf s, (-ậtim; -i, -ètę; -ậtil, -ìle; -ậčen; 

-ạ̃čejne) 1 kratiti, skraćivati Prìčę su sę 

prîčalę najvìše pŏ zĩme ìli na pậše za 

vriệme krạtìti. 

2 zabranjivati, uskraćivati Màti je ję krậtila 

da ìdę pŏ sẽʚle. {J. V. kratiti} 

3 - sę skraćivati se Nòči sę krậtiju ŏd 

Bŏžìča. 

krậtke adv (-àjše; pre-) kratko Nektẽʚri špicnãṃeti 

krậtke trậjaju a nektẽʚri ŏstậneju 

pòkle smr̀ti sînu i nûḳu Pŏprêčki ję kràjše 

a òkŏle blìže. 

kràva f (-ę, -ậvŏ, -; adj krậvin) krava; kravlji 

Četìri nòsiju, dvậ pŏslûšaju, dvậ gledîju, 

dvậ strậžu čũvaju a jẽʚden tìra? (kràva: 4 

nògę, 2 vûva, 2 jòka, 2 ròga i 1 rěp) Krậvine 

vìme ję ŏt÷kle. ¤ Kràva sę dòji na zûḅę 

(gûbec). Sàka kràva svõje tẽʚle ŏblîžę. 

kravajîca f (-ę, -) kolač od kukuruznog 

brašna mlijeka i jaja Spěci kravajîcu v 

kŏstrõḷe! {ukr. korovaj: kravaj, svadbeni 

kolač; Še. kravajica: beskvasni kruh} 

kravậr m (-ãṛa, -ậrŏv; f kravarìca) 

1 pastir krava Pastîr krậv ję skŏtậr a sàme 

deštè velî kravậr. 

2 uzgajač krava Kõlič ję bìl kravậr na 

màrŏfu. 

kravãtlin m (-a, -ŏv) arh kravata [fr cravate 

po imenu Hrvat, od rupca zvanog podgutnica 

koji su nosili hrvatski plaćenici Turopoljci 

u francuskoj vojsci] Škộlnik nòsi 

kravãtlin. Za NDH su škŏlậrci kravàtlinu 

r÷kli: okovratni nadkošuljni podkaputni 

dokurčanik. {ð. kravatlin} 

kravětina f (-ę, -) kravlje meso Stậru žìlavu 

kravětinu niệ mòči skŏsàti. 

kràvica f (-ę, -ậvic) 1 dem kràva Najpriệ 

štàlicu a òṇda kràvicu. 

2 biljka kozlac (Arum maculatum) 

Pŏ cviệtu kràvicę sę znậ kãkva bu 

lètina. 

kravîčka f (-ę, -i; dem f kravĩčkica -ę, -) dem 

kràvica mala kravica Br÷ber ję kũpil za 

gòsti bĩka a màter si põslal nav÷čer da 

pŏdòji kravîčku, a bîk sę rîtnul i ràzlejale sę 

mliẽʖke. Niẽʖma nì štalĩčkicę nì kravĩčkicę. 

kràviti sę ipf ŏt, ras, (-ậvi sę; -àvile sę) 

odmrzavati se Pòčele sę ję kràviti. 

krậvski adj kravlji Prevr̀tal ję svèdrem 

prasnìcę i na slemẽʚček ŏbèsil krậvski 

zvõnec i ž nìm ẓ pòstelę pŏ nõči plàšil 

stàkŏrę na nậjžu, da mòrę spàti. 

kr̀č m (-a, -ŏv) grč, bolno stezanje mišića 

Priệl mę kr̀č v nọ̃ge. Kr̀č ję kàḍ sę žìla 

zaštộpa i niệ mòči z nộgŏ mèknuti. 

{G. V. Du. Gr. krč; Sl. krč; O.kerč} 

křč m (krča, -ŏv) krčevina Na krču smę 

kràvę pàsli. {Du. krč} Křč m top oranica B 

i G Krči m pl top B Křčec m top C Na 

Křčece smę dèlali vuzmîcę. 

kŕčàti ipf za, (-îm; kr̀či; křčal, -àle; krčajne) 

skvrčeno sjediti Krčî prèḍ hîžŏ i nìš ne 

diệla. 

krčevìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) iskrčeno 

šumsko zemljište Priệčne Filipčìčŏve ję 

dèda křčil i na krčevìne ĩmel trî liệta 

kukurìzu a niệ diệla dậval. Krčevìna f top 

D, G Krčevìnę f pl top C 

kŕčìti ipf ŏt, s, (křčit; -im; -i, -ètę; křčil, -ìle; 

křčen, krčejne) krčiti grmlje, šumu Dèda 

ję křčil i trî liệta ŏbdelậval i ĩmel pràve 

prvekûpa. Pùṇe ję iměn zemiệl pŏ křčejnu: 

Křč, Křčec, Krčevìna. Pŏd krậlŏvcem ję 

Krčeni pûṭ. 

kr̀čiti sę ipf pri, s, (kr̀čim; -i; -il, křčila; kr̀čen; 

-ejne) grčiti se, stezati se, skupljati se Pr̀sti 

mi sę kr̀čiju. Priệle mę kr̀čejne v nọ̃ge. 

{O. kerčit se} 

krčmãṛnica f (-ę, -) gostionica V Cẽʚrju ję bĩla 

na Pijãcu krčmãṛnica v cìrkvene kliệte 

pòkrita z deskàmi i rĩtkem a vù jne sę tŏčìle 

cìrkvene vĩne. 

kr÷j prep (kręj, krej) kraj, pokraj, 

blizu, pored, uz s G Sěla ję kr÷j nęga. 

Mạ̃ček najràjši spî kręj p÷či. Ìma z÷mlu 

krej našě. {V. He. krej; G. kre} 

krẽʚ ʚkŏliti ipf za, (-im;-li; -ila; -ẽʚ ʚlejne) rakoliti, 

kokotati, glasati se kao kokoš nesilica 

Kòkŏš krẽʚkŏli kàḍ hòčę jãjce zn÷sti, 

kŏkŏdậčę kàḍ ga zn÷sę a kvòca kàḍ hòčę 

bìti kvòčka i sedèti na jậjca. 

{Vi. krekoriti; G. krekoriti: brbljati} 

kr÷lut f (-i, -ju/jụ̂, -i, -mî) ptičje krilo 

Jãṣtreḅ ìma vèlikę kr÷luti. 

{V. Hg. S. B. krelut; Vr. krelo; Gr. krejut}

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

223 

Krig 

krẽʚ ʚnuti pf ŏ, pre, s, (-ẽʚnem; -i, -ètę; -ẽʚnul, 

-ùḷe; -ěnut) poći Bận J÷lačič ję skùpil 

võjsku i krẽʚnul na Běč, dà sę dŏkînę klậka. 

krèpan adj uginut Šìntar zakậpa 

krèpane blậge. 

krèpane adv mlitavo, lijeno Kàj sę tàk 

krèpane držîš? 

krepàti pf pŏ, (-èpam; -ẽpal, -èpala, -àle) 

1 uginuti [tal. crepare] Za sụ̂ 

živĩnu sę velî da krèpa a sàme čẽʚla kàk i 

čõvek mẽrnę. Cìgani su zìmali kàḍ ję kàj 

krepàle. 

2 pej umrijeti Nèk krèpa, àm niệ za drùge. 

krepạvàti ipf pŏ, (-ậvam; -al, -àle; -ãṿajne) 

1 ugibati Svînę su pòčelę 

krepạvàti. 

2 ljenčariti u postelji, izležavati se Sûṇce 

je ję v rìt vùprle i jòš krepậva i niệ je dòst 

krepãṿajna. 

krepdešîn m (-a, -ŏv) arh vrsta kineske svile 

[fr. crepe de Chine] Imiệla ję plũzu ŏd 

krepdešĩna. 

krèpeneti ipf ŏ, (-em; -en) kočiti 

se od zime Pr̀sti su mi krèpeni ŏd zĩmę. 

{B. krepen od zime} 

krès gùḅa f (-ę, -ũḅŏ, -ũḅi/ûḅ̣) kresivna guba 

(Fomes fomentarius) Nègda su s krès 

gûḅŏ nŏsìli ŏḍ cĩrkvę pŏsvečěni jõgen 

dimõṃ. 

krès kàmen m (-a, -ŏv) kremen, kresni 

kamen Krès kàmen ję biệli kàmen ẓ kõga 

ìskrę fřcaju kàḍ sę tụ̃čę s kresìlem ìli 

kàmenem. {Du. kriskamen} 

kresậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) čisti izgorjeli dio luči 

Lûči su gŏrèlę v sviệčnake a kresậč ję bìl 

na r÷dę. 

kresàti ipf na, ŏ, s, (-ěsat; -÷šem; -ěši, -ètę; 

-ěsal, -èsala, -àle; -÷san; -ajne) 1 

izazivati iskre iz kremena Kr÷šem 

kreskàmen. 

2 skidati ogarak na luči Kresậč ję krěsal 

lûč da lèpše sviẽʖti. {S. kresati} 

kresìle n (-a, -ìl) ognjilo, kresivo 

Ĩmel ję gûbu, krès kàmen i kresìle i prìžgal 

gûbu i òṇda lûč. 

kresničậr m (-ãṛa, -ậrŏv; f kresničậrka) 

sudionik obredne skupine Kresničậri su ìšli 

prèḍ Ivàjne pŏ sẽʚle, pŏpiẹvàli i dŏbīvàli 

jậjca. 

kr÷snuti pf ŏ, (-em; -ěsni, -ètę; -ěsnul, -÷snula; 

-en/ut) 1 izazvati plamen 

Krěsnul ję šìbicu. 

2 udariti Krěsnul ga ję pŏ nộsu. 

{Du. kresnt} 

krēščàti ipf s, za, (-eščîm; -ěšči, -ètę; -ěščal, 

-àle; -ẽʚ ʚščajne) kreštati Če sràka kreščî, 

buš dòbil lîst. 

krèz prep (krèẓ, krèẓ̌) kroz, preko 

s A Na kriệsu skậču krèz jõgen. Krèẓ 

pòle su bĩka priẹmìli. Krèẓ̌ šenìcu su pr÷šlę 

kràvę. {He. krez} 

krìč m (-a, -ŏv) vika, krika, vriska Mậli tìč – 

vèliki krìč. 

krīčàti ipf (-îm; -îči, -ètę; -îčal, -àle; -ičěč; 

-ĩčajne) vrištati, vikati Tak kričî dà ga pộl 

sěla čûję. Dŏlětel ję kričěč. 

kriẽʖ ʖda f (-ę, -i) 1 kreda za pisanje [mañ. 

kreta

krĩgla 

224 

krĩgla f (-ę, -i), /krìglin m (-a, -ŏv) vrč od pola 

litre [nj. Krügel] Pòpil ję sàme krĩglu pĩvę. 

Bòlša ję tòčena pĩva ẓ krìglina nèg ẓ flàšę. 

krĩle n (-a, -; dem n hip krĩlce -a, krĩlec) 

1 krilo (suknje), skut Na 

nějninem krĩle ję zàspal. Svinč÷tu sę n÷ 

smę dạvàti jèsti v krĩlu. 

2 krilo ptice Tìčeki mậšeju 

s krĩli. pj I tậ gûṣka s krĩli plûska. 

3 vrata ormara, prednja strana 

ormara Vrmậr ìma jẽʚne ìli dvậ krĩla (pẽʚra), 

a škrìna vèke. 

4 obod šešira Nòsi škrlậk širộkemi krĩli. 

krīlìti ipf ras, (-îlim; -i, -ètę; -îlil, -ìle; -ĩlejne) 

širiti krila, ruke Kàj sàḍ nad diệmlŏ rũḳę 

krîliš? {B. krilim rukami} 

krìplin m (-a, -ŏv) nakaza, bogalj [nj. 

Krüppel] Mộra prŏsìti kaḍ ję krìplin. 

{Du. kripljin; V. kripl} 

Krìstuš m (-a; dem m Krìstušek; adj 

Krìstušŏv) Krist; Kristov [mañ. Krisztus 

225 

křp i je 

krĩži m pl (-ŏv, -i) krstinẹ, skup snopova žita 

složen unakrst Pòžetu šenìcu smę slàgali 

v krĩžę na strnìšču dà sę presušî. □ delati 

-ę slagati snopove žita u krstine {He. križič} 

križnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) dio preše u 

obliku križa Dà sę dèskę na zbòjnice pr÷šę 

ne razîdeju držîju i h skùpa krîži ìli križnậki. 

krîžni adj križni (od krîža) Krîžna bộl sę t÷ške 

vrậči. 

□ - pûṭ molitva i ophod duž 14 postaja 

kr̀j na f (-ę, kř j nŏ, -/i) okrhnut zub 

Zubậr mi ję kr̀jnu zvàdil. {Du. krnja} 

kr̀jnast 

adj (-ậsti; -àsta) krnj, 

okrnjen, okrhnut ẓ krjnậstę zdèlicę pìceki 

zòblu. Vu krnậste làtice su stěpki. 

{G. V. krńast} 

kr̀k/kr̀kek/kr̀hek adj (krki; kr̀keši; pre-) 

krhak, loman, lomljiv Grãṇę jàbukę su krke 

a rûškę jòš kr̀kešę i začàs pûḳnu. 

kr̀ka/nakr̀ka adv na krke, na 

krkače, nakrkačke, krkački, na leñima s 

rukama oko vrata Bûṃ tę na kr̀ka nõsil 

pišalõnca. Pŏpr̀či zvŏnậr põpa na plěča i 

nòsi ga na kr̀ka (pišalõnca). {krk: grlo; Ba. 

krke; R. krkič; Č. nakrkeč; Gr. nakrkač/- 

nakrkeč: krkimice} 

kŕkàti ipf na, (křkam; -al, -àle; krkajne) 

obilno jesti Kŕkàli su dŏ k gòḍ ję 

mògle vû jnę. {V. krkati} 

kr̀ke adv krhko, lomljivo, grohotom (smijati 

se) Nektẽʚri lûdi sę kr̀ke na sè glậs smejụ̂ 

tàk dà i s÷ drùgę nasmejụ̂. 

krklàti ipf (kr̀klam; křklal, kr̀klala, -àle 

kr̀klajne) krkljati Kr̀kla kò da sę gûṭi. 

krma f (-ę, -i) stočna hrana Žûṭka d÷tela na 

sinòkŏša ję dõbra krma. 

krmel/krmẽžel m (kŕmèla/a, -ŏv) krmelj 

Pùṇę jòči su mu kŕmèlŏv. Ŏpěri si tě 

krmẽžlę. {ð. krmežel, krmežlin; H. 

kermežlji; O. kremežj} 

krmẽžliv adj (-îvi; -ìva) krmeljiv Jòči su mu 

krmežlìvę. Krmẽžliv ję kàk mạ̃ček. 

krmežlîvec m (-a, -ŏv; f krmežlîvka) 

krmeljiv čovjek Krmẽžliv ję krmežlîvec kî 

ìma krmẽžlę na jŏčě. 

krmìnę f pl t (-în, -ìnami) karmine, podušje, 

daća [lat. carmen: pjesma] Vìše pûṭ sę na 

krmìna napijụ̂ i pŏpiẽʖvaju. 

¤ Ìdu kàk vlàji na krmìnę. (Jậke žurîju) 

krnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) uškopljeni 

nerast Prãscu (skŏplěnŏmu bìcku) sę velî 

i krnậk. {B. V. krńak}čenih nogu Krò 

kròčav adj krečav, raskre čav čeperàste 

hòdi z rašîrjenemi nŏgàmi v kŏliệne. 

kròčavec m (-a, -ŏv; f kròčavka) ima 

raskrečene noge Kròčavec ìdę kròčave 

(čeperàste). Bụ̂ li tè kròčavec mògel z 

nàmi îti? 

krŏ j ìti ipf s, pri, (-òjim, -õji, -il, -òjila, -ìle; 

-òjen; -ejne) krojiti, odreñivati mjeru Slàbe 

bụ̂š pr÷šel čè ti bu õna gàčę kròjila. 

kròp m (-õpa, -ŏv) vrela, kipuća, ključala 

voda, ukrop S krõpem sę pŏpàril. ¤ Bìl ję 

nì kròp nì võda. (Jậke sę prestràšil) 

{V. G. D. ð. B. Vo. krop; Sl. krop} 

kròv m (-a, -ŏv/ộv; dem m kròvek) krov Če 

spậziš přvi pûṭ mlậdi mèsec spŏd krõva, 

bụ̂ tę ciẽʖli mèsec žìvŏt (tiệle) sřbel i něš 

ĩmel srěčę ciẽʖli mèsec. Něčę striẽʖla v kròv 

dè rãṣtę strộšnak. Zdẽʚnec ję nàtkrit s 

kròvekem. kròv na jěnu vòdu ìli na dviệ 

krov s jednim ili dva nagiba 

krõvec m (-a, -ŏv) krovopokrivač 

Krõvci su bĩli m÷štri kî su z rĩtkem pŏkrīvàli 

krõvę. {Sl. krovec} 

krŏvìšče n (-a, -îšč) krovište Hîžne krŏvìšče 

bu skòrem gŏtòve. 

kr̀pa f (-ę, křpŏ, -) komad tkanine 

Kr̀pa vrèču nậjdę a dr÷k pajdạ̃ša. ¤ Bliệḍ ję 

kàk kr̀pa. (Jậke ję strãṿu); ŏtîti v kr̀pę poći 

na spavanje; vùdren z mộkrŏ křpŏ (tr̀knen, 

šîknen, zmòtan, mûjnen, bẽʚdast) 

krparìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) loše obavljen posao Tậ 

krparìja ně dụ̀ge držậla. 

kr¦pạrìti ipf (-ậrim; -en; -ejne) snalaziti se 

Nèkak krpậri ŏd diệs dŏ zùtra. 

kr̀pati ipf pŏ, s, za, (kr̀pat; křpam; kr̀pal, 

křpala; -an; -ajne) krpati pj Niẽʖmam drètę 

nì smŏlě š čiệm bi kr̀pal còkŏlę. Tî štûṃfi 

vìše niẽʖsu za křpajne. 

křpec m (-a, -ŏv) krpež Křpci hìžu 

čũvaju. 

kr̀pica f (-ę, křpic; dem f krpîčka -ę, -i) 

1 dem kr̀pa 2 kr̀picę f pl tjestenina izrezana 

u četverokutne krpice Z hržẽʚnę 

mělę su bîli riệzanci i kr̀picę. 

křp i je n zb (-a) krpe Křpje pò jnem vîsi.

křsni 

226 

křsni adj krsni Rụ̂ža Lisậčka Škanìčŏva ję 

mõja křsna kùma. ¤ Stàr ję vrậg tẽʚri niẽʖma 

křsnŏga lîsta. Nisam ja star. 

kr̀st m (-a, -ŏv) krštenje Křsna 

kùma nòsi diẽʖte na kr̀st. Čè sę diẽʖte na 

kr̀stu pŏsěrę, němu ne rãṣtę brãḍa. V ìme 

kr̀sta dŏ mậlŏga pr̀sta! (Velî sę na krậju 

nậpitnicę) ¤ Svẽʚti kr̀st pŏštûj! (Gŏvòri sę 

kàḍ sę spŏměnę dà sę nemĩnče v nèčem 

pŏnậša kàk čõvek.) {Hg. He. krst} 

krstĩlnica f (-ę, -) krstionica 

Vu krstĩlnice ję võda i ž nộ sę čõvek 

prekrîži kàḍ vlezậva v cĩrkvu. 

krstìti ipf ŏ, (křstit; kr̀stim; křsti, -ètę; křstil, 

kr̀stila, -ìle; kr̀ščen; -ejne/ějne) krstiti, davati 

ime Pòp kr̀sti a kr̀ščani sę krîžaju. pj 

Dọ̃jdę nàm dọ̃jdę svẽʚti Martîn, òn bu mòšt 

křstil a jậ ga bûṃ pîl. ¤ Ne dậ sę krstìti. (Ne 

dậ si dŏpŏvèdati) tvrdoglav je, nije ga moći 

uvjeriti; krstìti vĩne: ulijevati vodu u vino; 

Pŏbộžni Pŏpòvčani a i drûgi kr̀stiju i mliẽʖke 

za prŏdàju. 

krstîtki m pl t (-ŏv, -i) proslava krštenja, 

krstitke Dà sę kùpica vĩna ne h ŏtimcě razlẽję 

na kõga ìli k n÷mu, tò znậči krstîtkę prì 

nem. 

krščậjnski adj kršćanski Na ižậmenu i h pòp 

spitậva krščậjnski verŏnậuk. 

kr̀ščan m (-a, -ŏv) kršćanin Kãkŏv si tî 

kr̀ščan, a nẽʚjdeš nìgda k mèše. 

kr̀ščen adj (ant ne-) kršten Prì 

nas sàki ìma jòš bậr trî iměna pộleg kr̀ščenŏga, 

jẽʚne dŏk ję diẽʖte, drùge kàḍ 

ŏdrãṣtę i trějte kàḍ ŏstậrę. Mậli katòliki i 

mậli Hrvậti su i kr̀ščeni mậli, a vèliki katòliki 

i vèliki Hrvậti su vèliki kr̀ščeni. Čẽʚla ne 

krèpa kàk drùga nemĩna nèg mẽrnę kàk i 

kr̀ščene tiệle. Štè v nõči čûję da nekr̀ščene 

diẽʖte plậčę, mộra ga krstìti. 

krščenîk m (-ĩka, -îkŏv) krštenik Krščenîk ję 

sàki kî ję ŏkr̀ščen. 

kršel m (-ẽʚla, -ŏv) crv u konjskom crijevu 

(Helminthes) Vrãtič sę kûva kõjnem kàḍ 

ìmaju kršělę (čřvi v čriệvu). Kàj ìmaš 

kršělę v rîte? nemirno sjediš. {B. keršeli t. 

j. červi vu terbuhu marhe; V. kršele: nešto 

što uznemiruje, a ne postoji} 

křt m (-a, -ŏv; adj křtŏv) krtica (Talpa europea) 

Čè sę s fàšijnskŏ jũvŏ pŏlẽję pŏ 

vřčake i pŏ pòle nědu křti rŏvàli. Křtŏva 

kộža s křznem sę prŏdãję za krzněnę 

kapûtę. Čřn ję kàk kŏvậč, jõrję kàk jŏrậč, 

a niệ nì kŏvậč nì jŏrậč? (Křt) Tî ìmaš křta 

kî ti v rîte vřta. (velî sę nemĩrnŏmu det÷tu). 

křtar m (-a, -ŏv) lovac krtica Křtari su 

prŏdạvàli křtŏvu kộžu za kapûtę. 

krtnậk/krtŏvnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) carevac, 

konopljica, vrsta mlječike (Euphorbia lathyris) 

Krtŏvnậk sę siệja pŏ vřčake dà 

nědu křti kŏpàli krtŏvîncę a i da mìši 

bejžîju. 

krtŏvînec m (-a, -ŏv) krtičnjak Zemlộ ẓ krtŏvînca 

sę mộra na Jộžefŏve priệ nèg sûṇce 

zîdę pŏsìpati čẽʚlcę dà sę bòle ròjiju. 

krụ̃gla f (-ę, -i; dem krụ̃glica) kugla Sûṇce 

zahậja kàk žergụ̂ča krụ̃gla. {B. V. kruglja} 

krūhàti/krūvàti ipf na, s, (-ûhat/vat; 

-ûšem/ham/vam; -ûši, -ètę; -ûhal/ val, -àle; 

-ûhan/van; -ũhajne/vajne) krhati, lomiti, 

cijepati panjeve Za zĩmu krûšę (krûva) 

piệjnę v šùme za grèti. 

krụlìti ipf za, (-ũḷim, -iju/ę; -i, -ètę; -ũḷil, -ìle; 

-ũḷejne) 1 groktati i cviliti tražeći hranu 

(svinje) Svînę v kõce krũḷiju, glãḍnę su. 

2 kruliti, burljati, krčati, zavijati (u želucu) 

Krũḷi mi v drộbu. {O. Gr. krulit; G. Mt. kroliti; 

ð. kroliti; Vi. kroljiti} 

krûṃpač m (-a, -ŏv) gavran (Corvus 

corax) Kàḍ dọ̃jdeju krûṃpači k nàm 

òṇda dọ̃jdę zĩma. Krùṃpač sę niệ vrnul 

kàḍ ga ję Nõja põslal. Tî si kàk krùṃpač. 

{J. krompač, karvan; G. krompač: dijete 

koje noktima grebe; Fu. krumpati: graktati} 

krũna f (-ę, -) 1 kruna Gụ̂pcu su dèli žergụ̂ču 

krũnu na glãṿu. ¤ N÷ bu ti krũna ŏpậla 

z glãṿę. (Diệlaj, nậj gŏspòna špìlati!) 

2 stara novčana jedinica Tò sem za krũnu 

dòbil. 

krùniti ipf ŏ, (-ũnim; -ùni; -il, -ũnila; -ûjnen; 

-ũnejne) kruniti, stavljati krunu Gụ̂pca su 

krùnili žergụ̂čŏ krũnŏ. 

Krušîčka f top B [po prez. Krušić] LP207 

krûšni adj krušni Niẽʖmam krûšnę mělę. Ìma 

rìt kàk krûšna pěč. 

krùv m (-a, -ŏv; dem m krûšec; dem m 

krùvek) kruh Na črne zẽʚmle krùv rậste, a

kûgla 

227 

kûgla 

na biẽʖlu ìdeju cũcki srật. Dõbre ję dŏk ję 

bậr sûvŏga krûšca. Zẽmi si krùveka i 

sìreka. dòber kàk krùv jako dobar imèti 

svộj krùv imati svoj posao □ smiệsni - 

kruh od kukuruza i raži {Be. zmiesni kruh} 

krvậv adj (-àveši) krvav Sì smę pŏd kộžŏ 

krvậvi. Ŏdgrìzni prasìce rěp dŏ ŏniệ krvậve 

drěk. (velî sę ŏnòmu kî rěčę pět) 

krvnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) biljka strupnik (Scrophularia 

nodosa) Krvnậk ję dràč za vrậštije kàḍ 

kràva křv ščî. 

kù kû/kukùc int 1 glasanje kukavice Kukuvàča 

îdę kù kû. 

2 dj vidi me! Kùku, glěj mę! 

Kukùc, dè si? 

kũba f (-ę, -i) tuljac šešira; kožuh, šuba [tur. 

kubbe: svod] Smrdî kùḍela – dišî bậjs, kũba 

na strận! ne prede joj se, išla bi plesati 

kubiciệrati ipf s, (-at; -am; -an; -ajne) mjeriti 

obujam Škribận kubiciệra rậstę. 

kubîk m (-ĩka, -ŏv) jedinica za mjerenje 

obujma, prostorni metar m 3 [lat. cubicus 

ʖʖ 

kûglati sę 

228 

[nj. Kugel] Čè dèneš hòštiju k sr̀cu, kàḍ si 

na pričèste, n÷mrę tę kûgla prestrelìti. Ŏd 

kùḍelę sę naprậviju fujtạ̃ši kàk kûglicę za 

bèdzgŏvu pùšku. 

kûglati sę ipf (-at; -am; -ajne) igrati se kuglom 

Pòčmeju sę kùglati z mrtviệčkŏ glãṿŏ. 

kuhàle n (-a, -ậl) držak kuhače Nîti sę dèneju 

na kuhàle kuvàčę ìli kusậle žlìcę i 

prep÷laju č÷ẓ třscu nìčelnic. 

ku h ìle/ku j ìle n (-a, -îl) kuhano 

jelo, varivo Jiệmę sûvu h rậnu a niệ 

nìkakvŏga ku h ìla. {Tr. R. kuhilo} 

kùjna f (-ę, kûjnŏ, -i; dem f kùjnica -ę, -) 

kuhinja [stvnj. cuhhina] V kùjne sę nàkle 

na jògnišču kûvale. Ẓ kùjnę sę kûrila i v 

hîže vèlika zîdana pěč ŏd pečnậkŏv za 

grèti sę v zĩme. 

kūjnàti ipf (kûjnam; -al, -àle; kũjnajne) 

poboljevati; drijemati Š čiệm si 

sědę, mậm pòčmę kūjnàti. Věč dụ̀ge kûjna 

na pòstele. 

kùḳ m (-a, -ûḳŏv, -i/mî) kuk Kràva ję sîta kàḍ 

je ję zãṭeščina krej kùḳa spụ̃jnena. Snẽja 

vrtî s kukmî. 

kùkčejnak m (-a, -ŏv) 

biljka strupnik (Scrophularia nodosa) Zriệli 

kùkčejnak ìma pò sebe kàk nèkakvę 

kûkcę. 

kũkec m (-a, -ŏv; dem m kùkčec/kùkček) 

1 kukac Rŏgậč ję najv÷kši kũkec. Kòkŏši 

čìflaju pŏ smetìšču, pasěju trãṿu i vlŏvîju 

deteròga kùkčeca. Bržộlica: Črlẽʚni kùkček 

pŏd briệg bejžî. (zar÷čę sę: kùrček) 

2 potkožni čir, gnojna upala 

nokta, poganac Kũkec mi sę diệla na 

pr̀stu. Kũkec sę mòrę napràviti i ŏḍ 

zanŏvticę. {J. kukec na prstu; Vi. kukec: 

zanoktica} □ sviệtli - 

krijesnica, svitac (Lampyris noctiluca i 

spendula) Žìte sę siệja kàḍ pòčmeju liẹtàti 

sviệtli kũkci ìli žìtni sejậči. 

kũḳel m (-a, -ŏv; adj kũḳlŏv) žitni korov 

kukolj (Agrostemma ghitago) Kũḳel ję 

pûkal pŏ hřže. Kũḳlŏv cviệt ję liẽʖpi. 

kùkiti ipf (-im) dj viriti, gledati D÷j kùki čèẓ 

õblŏk, buš màmicu vîdel. 

kùklin m (-a, -ŏv) kosa svijena na glavi [nj. 

Kunkel: preslica] Nekt÷rę diệklę ìmaju kùklin 

mèste kìtę i ŏtrạ̃ga lậsi nafrkněn ę. 

kûkma f (-ę, -i; dem f kûkmica -ę, -) čuba, 

čuperak, pramen perja na glavi ptice Dětel 

ìma črlẽʚnu kûkmu. {G. Vi. kukma} 

kûkmač m (-a, -ŏv) ptica s čubom Lûmpač ję 

liệp tìč kûkmač a gniẽʖzde mu smrdî. 

kũkmast adj (-ậsti; -àsta) koji ima čuperak, 

pramen perja na glavi Dětel ję kũkmast tìč. 

kukuriẹkàti/īkàti ipf za, (-iệčem/îčem; 

-iẽʖ ʖkajne/ĩkajne) kukurijekati Piẽʖvci přvi 

pûṭ kukuriệčeju ŏb dvè vùra. I fazận 

kukurîče kàk piẽʖvec. 

kukurĩknuti pf za, (-em; -i, -ètę; -ĩknul, -ùḷe) 

Piệvec kukurĩknę na plộtu. 

kukurikû int glasanje pijevca Piệvec 

kukurîčę kukurikû. 

kukurìza f (-ę, -; dem f kukurìzica -ę, -îzic) 

1 žitarica kukuruz (Zea Mays) Kàḍ kukurìza 

dŏbî debělu rùḅaču (pùṇe perušîn na 

bậte), òṇda bu lũta zĩma. 

2 usjev kukuruza Kukurìza liệpe rãṣtę. 

Lètes ję slãba kukurìzica. 

3 plod kukuruza, klip Kukurìza ję sprậvlena 

v kòš. □ tr̀gati -u brati klipove kukuruza 

Gr̀ga kukurìzu třga. 

4 zrno kukuruza Sèmensku kukurìzu sę 

na fàšinek mộra ŏbrūlìti čkŏměč i pŏlejàti 

s fàšinskŏ jũvŏ, dà ju vrànę ne spûčeju. 

{T. kukuriza} 

kukurìz i je/kukurizîjne/kukurizîn i je n zb 

(-a) kukuruzovina, 

suhe stabljike kukuruza Jòš 

niẽʖsmę kukurîzje pŏsèkli. Niẽʖsem jậ z 

bĩkem kukurizînija jèl. (Niẽʖsem tàk bẽʚdast, 

kàk mîsliš.) 

kukurizìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) suha stabljika 

kukuruza Kukurizìna kàk kõlec. 

kukurizĩnec m (-a, -ŏv) kukuruzovina 

Sè kukurizĩnec sem siệčkani 

pŏ h rãṇil kràvam. 

kukurizìšče n (-a, -îšč) kukuruzište, zemlja 

na kojoj je bio kukuruz Pŏ kukurizìšču smę 

kràvę pàsli. 

kukuriznậk m (-ãḳa, -ậkŏv) kukuruzana, 

kukuružnjak Kukuriznậk ję pùṇ 

kukurìzę. Ŏtriệblenu kukurìzu smę spràvili 

v kòš kukuriznậk.

229 

kuntậr 

kukurîzni adj kukuruzni Najvìše smę jèli 

kukurîzni krùv ŏd kukurîznę mělę. 

kukurĩznica f (-ę, -) kukuruzovina 

Ŏd kukurĩznicę sę diệlaju dèčję gùṣli, bậjs 

i lụ̂ci. 

kukuvàča f (-ę, -ạ̃čŏ, -ậč) kukavica (Cuculus 

canorus) Kõga kukuvàča vkậni, tàj ciẽʖle 

lète sr÷čę niẽʖma, a čè vkậni gàzdaricu, bụ̂ 

je sìr črviv. 

kùkuvati ipf (-jem; -vajne) glasati se kao 

kukavica Dà kukuvàča na sûvem (niệ 

lîstja) kùkuję, niệ vr̀jna na mliẽʖke. pj 

Kukuvàča kùkuję P÷ter žìte kùpuję. 

kùlak m (-a, -ŏv) bogati seljak [rus. kulak: 

šaka; bogati seljak

ʚʚ 

kuntiệrati 

230 

hûpec vkậni bụ̂ ĩmel ciẽʖle lète kuntậr. 

{L. kontar; Du. ðñ. kantar} 

kuntiệrati ipf (-am; -an; -ajne) 1 snabdjevati, 

dvoriti Kuntiệra vučìtela z mliẽʖkem. 

2 - sę snabdjevati se Gộrne sẽʚle sę z 

rupàčę na Křčecu kuntiệrale z vŏdộ za 

blậge. {G. konterati} 

kùp m (-a, -ûpŏv; dem m kùpček -a, -ŏv; 

dem m kûpec; dem m kùpek) 

1 plast, stog, sijeno ili slama složena oko 

stožera; hrpica, naviljak Tvộrec živî pŏd 

kùpem siệna àli tù dòma ne kòlę kòkŏši nì 

ne spĩja jậjca. Če sę pŏkŏšěna trãṿa slàbe 

sušî, smiệ sę kùpčati v kùpčekę, a n÷ 

vèlikę kùpicę, dà sę ne vûžgę. Jòš mi ję 

õstal sàme kûpec siệna za spràviti. Napràvil 

ję kùpek slàmę. ¤ Nigdậr niệ mậli mìš 

pŏd vèlikem kùpem krẽpal. (Nì mậle žẽʚne 

pŏd vělikem mụ̂žem ně nìš) 

2 hrpa Hûpec pŏpiẽʖva: hùp, hùp, hùp, 

nòsi dr÷k na kùp! Jàkup nòsi nà kup. 

kụpàti ipf ŏ, (kụ̂pat; -lem/am; -li, -ètę; kụ̂pal, 

-àle; kụ̂pan; kụ̃pajne) 1 kupati Kụ̂pleš 

diẽʖte v mřzle võde. Znàli smę îti na Sãṿu 

na kụ̃pajne. 

2 kupati se Kụpàli smę sę v rupàče na 

Křčece. 

kũpčati ipf pŏ, s, (-at; -am; -an; -ajne) 

plastiti, skupljati sijeno u naviljke Kũpčaju 

siệne v Dugàve. {Vi. kupčati} 

kùpec m (-a, -ŏv/ộv) kupac Dòšel ję i pěti 

kùpec àl niệ nìš kũpil. 

kùpica f (-ę, kûpic; dem f kupîčka -ę, -i; dem 

f kupĩčkica -ę, -) 1 čaša; čašica [tal. 

coppa] Dà mi ję bậr kùpica vũṣka kàk 

jambriẽʖla a visõka kàk telegràf štậjnga. 

Mậla kùpica ję kupîčka, a jòš mèjnša kupĩčkica. 

Pŏpî si tụ̂ kupĩčkicu! {Vr. Vo. 

kupica} 

2 hrpica prosušenog sijena Siệne kùpčamę 

v kùpicę i vĩne natậčemę v kùpicę. 

kupîjne/kupîn i je n zb (-a) kupinje Kupîjne ję 

sụ̂ z÷mlu zarậsle. Kupînije sę òmladile. 

kùpilŏv adj koji pripada Kupilu slavenskom 

bogu žetve pj Griệj, griệj sûṇčece dậm ti 

biệle klụ̀pčece Kùpilŏva diệklica bũḍę 

m÷ne kõjnę pậsla 

kupinàča f (-ę, -ạ̃čŏ, -ậč) vrsta tla Kupinàča 

ję ŏtkřčena žûṭa přka zẽʚmla i liệpe sę 

ŏbdelậva àli slàbe rŏdî. Na kupinàče ràḍ 

kupînije rãṣtę. 

kùpiti ipf na, pri, s, (-it; kûpim, -iju/ę; kùpi; -il, 

kûpila; -en; -ejne) skupljati, prikupljati 

Kùpili su težậkę pŏ sẽʚle. 

kūpìti pf na, ŏt, pre, pri, s, za, (kûpim; -i, 

-ètę; kûpil, -ìle; kûplen) Kūpìli su pàjcekę 

za h rạnìti. ¤ Pòčem kûpil, pòtem pròdal. 

(Kàk sem čùl – tak velîm.) 

kuplẽʚ ʚjnščina f (-ę, -) kupljeno zemljište 

Imèli su i òčinstva i nakûplenŏga grùnta, 

kuplẽʚjnščinę. 

kupleràj m (-ãja, -ŏv) javna kuća; nered, 

zbrka [nj. Kupplerei] Prì ne ję pŏ zĩme bìl 

prậvi kupleràj. 

kùpneni/kupộvni adj kupljeni, kupovni, 

industrijski izrañen Mụ̂ži niẽʖsu nŏsìli 

kùpnenę gàčę nèg dŏmậčę. Žějnski dęběli 

zîmski vùṇeni rûbec i glãṿni rûbec su bĩli 

kupộvni a pèča dŏmậča. 

kurạ̃ža f (-ę, -i; adj kurạ̃žen -àžneši) hrabrost, 

smjelost [fr. courage] N÷mu falî 

kurạ̃žę za kàj takvòga napràviti. Šìmun ję 

bìl kurạ̃žen mụ̂ẓ̌. 

kurạžìti ipf ŏ, ras, (-ậžim; -i, -ètę; -ậžil, -ìle; 

-ạ̃žen; -ạ̃žejne) 1 hrabriti Niệ ga triệba 

kurạžìti. Tù ti kurạ̃žejne nìš ně pŏmògle. 

2 - sę junačiti se Kurậžiš sę pred nàmi a 

pred nìm si strãṿu. 

kurạ̃žne adv (-àžneše) hrabro, odvažno, 

smjelo Bòme sę dřžal kurạ̃žne kàk prậvi 

mužận. 

kûrc/kûrec m (-a, -ŏv; dem m kùrček -a, 

-ŏv; dem m kurčĩček; adj kûrcŏv) muško 

spolovilo, spolni ud, kurac; kurčić Bèẓ 

kûrca sę nẽʚjdę na gòsti. (Nìti na põsel bèẓ 

alãṭa.) Màle štè velî kûrec, nèg kûrc a 

mlàjši vìše gŏvòriju kùrac. Detěčemu 

kûrcu sę velî pìcek, pîmpek, čùček, kùrčec, 

kùrček ìli kurčìček. Kàj stŏjî a nộg 

niẽʖma? (kûrc) ¤ kûrca dàti ne dati ništa; 

Dòbil buš kàj priệk dvậ vîsi. (Nìš něš dòbil) 

Bržộlica: Črlẽʚni kùkček pŏd briệg bejžî. 

(zar÷čę sę: kùrček) Srậm tę bĩle, am ti sę 

kurčĩček vîdi. Něm (n÷ bum) jậ dèlal za 

kûrcŏve zdrậvje. (Něču dèlati zabãḍŏve) 

{G. He. kurec}

ʚʚ 

231 

kustùriti sę 

kūrčìti sę ipf dŏ, na, (kûrčim; -i, -ètę; kûrčil, 

-ìle; kùrčen; kûrčejne) praviti se važan, 

razmetati se, prsiti se Naviệk sę kûrči i 

nakùrčene držî. Tvẽʚga kûrčejna ję nàm 

dòsta. {V. Ž. kurčiti se} 

kùreči adj arh kokošji Jiệ kùreče měse. 

kùren adj (kũrna; kùrneši) užaren za peći 

Krûšna pěč jòš niệ kũrna. 

kũreš m (-a, -ŏv) kurelj Drevěni plùg ję îmel 

kûreš. 

kurětina/kùretina f (-ę, -) pileće ili kokošje 

meso Bĩle ję na gŏstiệ i sèkačkŏga 

žìvačkŏga m÷sa: kur÷tinę, gus÷tinę, 

rac÷tinę i pur÷tinę. 

kurîlnak m (-a, -ŏv) 

kokošinjac Kòkŏš jûtre krẽʚkŏli 

piẽʖvcu na drộgu v kurîlnaku: Mārkê, jậ 

sem ti j÷ betẽʚžna! Piẽʖvec ju zõvę: Òdi dòle, 

òdi dòle, jậ sem ti apatekãṛ! 

{J. kurnjak, kokošnjak; P. kurnek} 

kūrìti ipf dŏ, na, pŏ, pŏt, ras, s, za, (kûrit; -im; 

-i, -ètę; kûril, -ìle; kûrjen; kûrejne) paliti 

oganj, ložiti peći Pòmetim dà sę h îžna pěč 

kûrila ẓ kùjnę. Za kũrejne krûšnę p÷či tì ję 

diệs prekèsne. 

kûr j en adj (-ena) ložen, paljen, grijan Tù ję 

čẽʚra jõgen kûren. 

kùrji adj arh kokošji □ -e jòke rožnata 

izraslina na nožnim prstima ili stopalu 

Kùrję jòči sę vrậčiju s cimbộlŏ. 

kûrta f (-ę, -i) kratki rep [mañ. kurta: kratak] 

Cũcek niệma rẽʚpa nèg kùrtu. 

kũrtast adj (-ậsti; -àsta) potkraćen, 

prikraćen, kratkorep Zậjec ìma kũrtast rěp. 

Vûḳ ję ŏdn÷sel kùrtaste prậse. 

{Te. kurtast} 

kũrtati ipf pŏt, pri, s, (-at; -am; -an; -ajne) 

kratiti, skraćivati [mañ. kurtit] Kũrta 

purậnem rẽʚpę. 

kùrtav adj (-àveši) kusav, kusast, 

previše skraćen [mañ. kurta: kratak; nj. 

kurz] Mẽʚdveḍ ję zậjcu ŏdgrîzel kŏmậḍ 

rẽʚpa i zậjci ìmaju kùrtavi rěp. 

ku r tộn m (-õṇa, -ộnŏv) kondom, prezervativ 

Priệ sę niệ znàle za kurtộnę 

kûrva f (-ę, -i; dem f kũrvica -ę, -) bludnica 

[nj. Hure] Dà bi tę i dè bi tę? (Pĩta kurviệš 

kûrvu) Kûrva ję žẽʚna kậ z dộbrę mẽʚlę 

nevalãṇi krùv spěčę a niệ õna kậ sę dậ 

pŏvenọgvàti. Niệ õna mậla kũrvica, nèg 

prậva kûrva. 

kûrvajnski adj kurvanjski Kûrva jẽʚna 

kûrvajnska, kàj tę niệ sviệta srậm?! 

kûrvati sę ipf pre, s, (-am; -an; -ajne) biti 

kurva, bludničiti Kûrvala sę pŏ ciẽʖle fàre. 

Čè ti cigarẽtlin na j÷n kràj gŏrî, bàba tì ję 

pre h ậmila, preštrậjngala, niệ v÷č pŏštẽʚna i 

kûrva sę 

kurviệš m (-a, -ŏv) bludnik, preljubnik, 

kurvar Jậnin mụ̂ẓ̌ ję vèliki kurviệš. V lète 

liẽʖčeju kurviệši za kùrvami pŏ pòlu i šùma 

dè diệlaju ìli su na pậše. 

Kus pr (Kûṣ, -ŏv, -îca) [pat. isti je izgovor 

prezimena Kus, Kos kao i imena ptice kos; 

nad. od kus: skraćen] Kus D12, B1, 

Vurnovec 16, E160 Kusîca f top D. 

kùsa f (-ę, kûsŏ, -; dem f kùsica -ę, kûsic; 

adj kûsin) 1 kuja; kujica Ne bejžî cũcek za 

kûsu dŏk mu õna z rẽʚpem ne mậnę. 

Želiệzna kùsica bejžî pŏ drevěnem jãṛke, 

bejžî i lạ̃ja? (Žlìca strûžę pŏ mesîtnem 

kŏrìtu òstajnkę tiẽʖsta). Òjdi ti liệpe v pĩzdu 

kûsinu! {G. T. kusa; I. kujsa; Du. kusa: 

žena s malom stražnjicom} 

2 zavor, zasun, zapinjač; zasunić S kûsŏ 

sę zapĩra (vrậta, lèsa na plộtu, zapĩna 

kŏtậč vratìla na rạzbòje). {Du. kuja; He. 

kujsa: klin na jarmu} 

3 kolarska klupa Kùsa ìli kŏbilìna ję v 

kŏlãṛnice. 

kusãḷe n (-a, -) držak žlice [hrv. A. kusati: 

jesti žlicom] S kusãḷem mu zûḅę ŏtpîra. 

kûsast adj (kùsasti; -àsta) kusav Liẽʖčę pŏ 

sẽʚle kàk kùsasti cũcek. {H. kusast} 

kusęjẽʚ ʚbec m (-a, -ŏv) površna osoba, 

jebivjetar, neozbiljan čovjek Něču vìše s 

tiệm kusęjẽʚpcem imèti nìkakvŏga põsla. 

{V. kusojebec} 

kûsnica f (-ę, -) pasja kućica, 

štenara, psetarnica Tù ję zĩma kàk v 

kûsnice. {ðe. kusnica; I. V. kujsnica} 

kustùra f (-ę, -ûrŏ, -; dem f kustùrica -ę, 

-ûric) sklopivi džepni nož, nožić [rum. 

custura: veliki nož; cutitura] Kustùra ìma 

špl÷jnatę črèjnę a švãḅec drevěnę. Šîmec 

kàj si zamîsli, s kustùricŏ z driệva napràvi. 

{Vg. kostura; S. kosturica} 

kustùriti sę ipf (-ûrim; -ũri; -ùril, -ûrila; -r j en) 

junačiti se Kàj sę tù kustûri?

kùš 

232 

kùš part adv šuti, tišina [mañ. kuss

233 

kvr̀gav 

Kûžnak rậstę na smetìšču. Kûžnakŏv cviệt 

dẽca napuhûju za ìgru. 

kvàcati ipf s, (-am; -an; -ajne) sjeckati 

sjekirom, komadati Dèda na drvòcepu pŏ 

màle kvàca. {Se. kvacati; ðe. kvancati} 

kvàcnuti pf (-àcnem; -ãcni, -ètę; -ãcnul, 

-àcnula, -le; -àcnut) zasjeći Kvãcni jòš 

grậjna za pěč nakūrìti. 

kvạ̃čec m (-a, -ŏv) držak na kosištu koji se 

drži desnom rukom, čvačak Str̀gal sem 

kvạ̃čec na kŏsìšču. 

kvạ̃ček m (-a, -ŏv) zasun, kračun 

Vrậta na plộtu sę zapĩraju s kvạ̃čkem ìli s 

kûsŏ. 

kvàčica f (-ę, -ậčic) kukica, kukasta 

grančica S kvàčicami sę ìgra n÷beka. 

kvàčiti ipf za, (-ậčim; -àči; -il, -ậčila; -ậčen; 

-ejne) kopčati, stavljati na kvaku Kvậčim 

vagiệrę na kõla. 

Kvàjna f (-ę, -ậjnŏ, -i) lik iz narodnog 

vjerovanja Dècu plậši s Kvậjnŏ. Velĩju da 

Kvàjna čèka dècu pŏd mòstem. 

kvàka f (-ę, -ậkŏ, -; dem f kvàkica -ę, -ậkic) 

1 držak ključanice Kùfernę kõtlę i žũṭę 

kvàkę su nàm bĩli za rãta pòbrali. Na vrậte 

ję bìl štrìk za kvàku (mèste kvàkę). 

2 kukasto drvo Dviệ trî mŏčĩlnicę kŏnộpel 

sę svẽʚžeju skùp i z drevěnemi kvàkami 

zabĩjeju, dà i h võda ne ŏdněsę. 

kvãkast adj (-ậsta) oblika kvake 

Ìma liệpu kvakậstu bàtinu. 

kvậr m (-ãṛa, -ậrŏv; adj kvãṛen -àrneši) šteta, 

kvar Škvõrci diệlaju pùṇe kvãṛa v třsije. 

Ràdi kŏkộši sę pùṇe pûṭ žẽʚnę pŏsvậdiju, 

če ìdeju v tũñi vřčak i kvậr diệlaju ìli nesěju 

jậjca pri sụsède. Sàḍ sem sèkser kvãṛen, 

kàḍ sę zdèla pŏtřla. Nõga mu ję kvãṛna. Jậ 

niẽʖsem nìšta kvãṛen, sàme sem si rìt 

raspậral. ¤ Vlŏvîla ga žẽʚna v kvãṛu. 

kvậr, kvậr int glasanje vrane Vrànę kvậraju, 

bụ̂ nèkakva nesr÷ča. 

kvạràti ipf (-ậram; -al, -àle; -ãṛajne) glasati 

se kao vrana, graktati Če vràna kvậra, 

òṇda bu kvậr ìli nesr÷ča (zlò sę dŏgŏdî). 

{ðe. V. kvarkati} 

kvạrìti ipf pŏ, s, (-ậrit; -im; -i, -ètę; -ậril, -ìle; 

-ãrjen; -ãṛejne) 1 kvariti, pogoršavati, 

navoditi na zlo Dècu mi kvậri 

2 - sę kvariti se, pogoršavati se Fùrt ję 

fãjtna a ne kvậri sę? (Pĩzda) 

kvartiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) prenoćište, stan, 

nastamba [nj. Quartier

L l 

l m glas l je drugi suglasnik po učestalosti (iza 

n) s 8,42% svih suglasnika 

l’/li part upitna rječca li Ję l’? J÷ l’ ga pòznaš? 

J÷ l’ mu ŏstàle, j÷ l’ mu nestàle? J÷ l’ bumę 

pĩli pŏ svînski ìli pŏ vŏlòvski? Bì l’ tî dekàj 

pŏvenộgval? 

làbav adj (-àveši; pre-) 1 klimav, neučvršćen, 

nezategnut Ručìcę na kộle su làbavę. 

2 nesiguran, kolebljiv Làbav tì ję òn za tàj 

pòsel. 

làbave adv (-àveše; pre-) nesigurno Niẽʖsi 

dòst čvřste zavězal, làbave ję. Prelàbave si 

svězal. ¤ Niẽʖma tù làbave. Primi se posla. 

labàveti ipf raz, (-ậvem; -àvi; -el, -ậvela) 

labaviti, klimati [nj. labbern] Tŏpŏrìšče 

labậvę na sûṇcu. 

làbrna f (-ę, lậbrn; dem f làbrnica -ę, -) 

usna; labrnja, mesnati dio čeljusti 

životinje, njuška [tal. labro] Ìma tàk vèliku 

làbrnu dà mu vîsi. Lùpil ga pŏ làbrne. 

Làbrnicu si ję dẽčec raskrvậril. 

{G. Gr. Ba. labrnja; Ko. V. Te. Gr. labrda} 

làbuḍ m (-a, -ŏv) 1 labud Làbuḍ m nad (Vîja 

z vrậtem kàk làbuḍ.) 

Làcek m ime dem Lãcke, Lậc, Làcica, Lacìna, 

Laciệr, Làdek oblici imena Ladislav [po 

ug. kralju

235 

làket 

Ladomir top (Ladòmŏr/òmer m -òmŏrec, 

-òmŏrka, -òmŏrski) bivše selo na području 

današnje Goričice [

ʖʖ 

lakiệrati 

236 

zaprẽʚči i tèrati pŏ pòle. {B. laket, dužina 

dva pednje ili šest šak ili 24 prstov} 

lakiệrati ipf pŏ, (-at; -am; -an; -ajne) lakirati 

[nj. lackieren] Nòsi liệpę čřnę lakiệranę 

cìpelę. 

lãḳne n (-a, lậken) vlakno Bĩle ję tàk vèlike 

liệpe lãḳne, dà sę n÷ga štèle glēdèti. Ŏd 

ŏgûlenŏga lãḳna kŏnộpel sèmenic sę 

splětę bîč i šikiệr. 

lãḳnuti pf ŏd, (lãḳnę mi, -ùḷe mi ję) laknuti, 

odlanuti Kàḍ sem tò čùl, lạknùḷe mi ję. 

làkŏm/làkŏmen/lakòmen adj (-òm n eši; pre-) 

pohlepan, gramziv Òn ję làkŏm a õna jòš 

lakòmeša. Čè sę za nesẽʚčŏ žęnộ na h îtiš z 

jèlem, bụ̂ je diẽʖte làkŏme. Na tũñe ję 

làkŏmna. Sviệt ję põstal lakòmneši i s÷ 

mèjne ìma. 

làkŏme adv (-òmeše; pre-) pohlepno Hìti mu, 

da tàk làkŏme ne gledî. 

lakõmec m (-a, -ŏv; f lakộmka) lakomac, 

gramzivac, pohlepnik; Lakõmcu (lakộmke) 

niệ nigdậr nìčega dòsta. 

làkŏmica f (-ę, -) veliki drveni lijevak Dèl sem 

làkŏmicu na sûḍič i sàḍ bumę vĩne pretàkali. 

{G. S. Z. Vr. lakomica; Gh. S. Še. 

lakomnica; Ja. lakumica; Mp. lakuvnica} 

làkŏmiti sę ipf pŏ, (làkŏmim; -õmi, -ètę; 

làkŏmil) biti lakom, gramzljiv, hlepiti, žudjeti 

Kàj sę tùlike làkŏmiš na z÷mlu, àm ti ję bụ̂ 

na krậju i j÷n fật prẽʚveč. 

lakộtiti ipf z, (-ộtim; -ộti, -ètę; -ộtil, -ìle) 

olakšavati Tò mi lakộti žìvŏt. 

laksiệr m (-iẽʖra, -iẽʖrŏv) proljev [lat. 

laxare: opustiti] Nậj zelěnę jàbukę jèsti, 

dŏbîš laksiệr. {Ja. lakser; ðe. lekser} 

lãksna f (-ę, -i) drvena greda koja 

se stavlja uz bačvu na kolima Làksna ję 

pûḳla i sùdič ję òpal ẓ kộl. 

Laktec top (Lãktec m -ẽčan, -iẽʖ ʖčica, -iệčki) 

1 selo 193 st. (1857) a 197 (1991) {U RH: 

Laktac, Laktinac, Laktići} 

2 potok Na làktu pŏtòka Laktẽca kì těčę v 

Zèlinu ję sẽʚle Lãktec v cěrske fàre. 

làktec/làktek m (-a, -ŏv) dem làket mali lakat 

Vìṇ̃, dà si sì làktec ŏgûlil. Kapùčec si si na 

làkteke pŏdrậpal. 

làlŏ v ka f (-ę, -i/lậlŏk) 1 laloka, koščati dio 

čeljusti Rãzbil mu ję làlŏku. Na Pepelnìcu 

priệ nèg sûṇce zĩdę mộra svinậr ŏdn÷sti v 

kõtec làlŏku ŏḍ glavìnę, kậ sę kûvala na 

Fàšinek i r÷či: D÷j Bộg, dà bi sę k lètu nŏsîlę 

dviệ làlŏkę! {Te. lalovka; Ko. G. laloka} 

2 dio trlice Raskŏlìlę su sę làlŏkę na tr̀lice. 

lamạ n tàti ipf (-ậtam; -al, -àle; -ậtan; -ãṭajne) 

, razmahivati, mlatarati rukama, 

živo gestikulirati Prẽʚveč lamậtaš. 

{ð. lomantati: mlatarati rukama i nogama} 

lạmàti ipf na, pŏ, raz, z, (lậmam; -al, -àle; 

lậman; lãṃajne) lomiti, slamati Vèter ję 

lậmal grãṇę jậbuk. 

lamentiệrati ipf (-am; -ajne) 

jadikovati [nj. lamentieren

237 

làstar 

Ìma liẽʖpi lànček na vrậtu. 

2 preña osnove za jedno tkanje Ŏsnŏvậna 

pr÷ña sę vậdila snŏvàčę tàk dà sę dèlal 

lànc kàk na kìtu i namõtal sę kàk gìbanica 

v kộrpu dŏk sę niệ navĩjal na rãẓbŏj. 

□ põṿezni - lanac za povezivanje voza 

sijena Niẽʖmam pộveznŏga lãnca na kộle. 

zạ̃pŏrni - Na t÷retne kõḷe ję i zạ̃pŏrni lànc 

s kiệm sę zapĩra zạ̃jni kŏtậč. 

lànčejnak m (-a, -ŏv) kolac kojim se učvrsti 

bačva na kolima Lànčejnakem sę pŏlànči 

sùdič na kộle kàḍ sę vòjzi. 

lančìti ipf pŏ, raz, (lãnčit; lànčim, -iju/ę; lãnči, 

-ètę; lãnčil, lànčila, -ìle; lànčen; -ejne) 

vezati lancima, učvršćivati lancem Vộjza 

lãnči z lànčejnakem. 

landerpûv/vanderpûv m (-a, -ŏv) skitnica, potepuh 

[nj. Wanderbuch: naučnička putna 

knjižica] Lậndra kàk landerpûv. Tè sę 

vanderpûv pŏtiệpa. {G. vanderbuh} 

lậndrati/lûndrati ipf dŏ, na, ŏb, ŏd, (-at; -am; 

-ajne) skitati se, potucati se, lunjati, besposličariti 

[nj. wandern] Fùrt lậndra ŏd sẽʚla dŏ 

sẽʚla. Kàj ti niệ dòsti lậndrajna? Ciẽʖlę nòči 

lûndra. {ð. landrati} 

làndravec m (-a, -ŏv; f làndravka) 

skitnica, lutalica Pri 

Štefìče naviệk làndravci spîju. 

lànetina/làletina f (-ę, -) hladetina Lànetina 

sę kûva na bŏžîčne nãṿečerje a jiệ sę kàḍ 

sę dọ̃jdę ŏd pòlnŏčkę. Dr̀ščę kàk lànetina. 

{ð. ladletina, ladnetina; Tr. leletina} 

lậni adv lani, prošle godine Lậni ję bìl òn a 

òve lète õna? (kõlec i trùska v třsje) Lètes 

niệ tàk vrụ̂če kàk ję bĩle lậni. 

lạpèti ipf z, (lậpim; -i, -ètę; lậpel, -èle; 

lạ̃plejne) 1 hlapjeti, isparivati se Dụ̀ge ję 

lạpèle dŏk niệ s÷ zlạpèle. 

2 strujiti Mr̀zle lapî v jûtre ŏd vrật. 

làpŏr m (-a, -ŏv; adj làpŏren) tupina [dalm. = 

lat. albaris: cementna smjesa] V Prìgŏrju 

ìma làpŏra. V měm třsju ję i làpŏrnę zęmlě. 

laptàti ipf pŏ, (làptam/čem; lãpči, -ètę; lãptal, 

làptala, -àle; làptan; -ajne) laptati, 

labati, piti poput psa Làpčę kàk cũcek vòdu. 

{V. laptati} 

lapûv/lepûv/lŏpûv m (-a, -ŏv; adj lapũvŏv/- 

lepũvŏv/lŏpũvŏv) biljka velikog i širokog 

lista, lopuh (Petasites hybridum i albus) 

Sàki dràč ję za nèkakvu kòrist a lapûv ję 

sàme za rìt brìsati. Lapũvŏv lîst ję vèlik. 

lậrma f (-ę, -i) vika, galama, buka [mañ. lárma 

Làstari 

238 

Làstari m pl (-ŏv, -i) Vlašići, 

Plejade, zvjezdano jato u zviježñu Bika. 

Šěst (nègda sèdem) zviẽʖzdi na kûpu su 

Làstari. {Ja. Lastižari} 

lãṣtŏvica f (-ę, -; dem f lãṣtŏvičica; adj 

lãṣtŏvičin) lastavica (Hirundo); lastavičji V 

stạ̃jnije dè su lãṣtŏvicę něčę striẽʖla pûḳnuti. 

Če štè zrûša lãṣtŏvičine gniẽʖzde, õna 

mòrę dŏn÷sti v klûne jõgna i štàlu vužgàti. 

Čè lãṣtŏvičicę nìske letîju bụ̂ dèẓ̌ṇ̃. 

{J. Vr. Š. Vg. Hi. lastovica; Hg. lastovička} 

lậštra f (-ę, -i) letvica na stranici postelje [?nj. 

Lasche: spojna daska; tal. lastra] L÷tva na 

skrậjku pòstelę na tẽʚre su dèskę pŏprèčki 

ję lậštra. {Ja. laštra} 

lật f (làti, lậtju/jụ̂, lãṭi, -mî) 1 vlat, šuplja stabljika 

strnih žita Hřẓ̌ sę mlậti na sudîču pŏlẽke 

da sę lậti ne třgaju i dà bu dòber rĩtek. 

2 klas žitarica Čè sę z vezậlem ŏd m÷linskę 

vr÷čę zavẽʚžę skùp nèkulike lậti, òṇda 

nì vrạ̃ži (nij÷n) vrãḅec n÷ bu ìšel na žîtęk. 

làtati ipf z, (-am; -an; -ajne) 

vlatati; klasati Šenìca ję pŏčẽʚla làtati. 

làtica f (-ę, lậtic; dem f làtičica/latĩčica -ę, -) 

1 zemljana posuda [vental. lata 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

239 

¤ -i svẽʚ ʚci Ledẽʚni svẽʚci su Pankrạ̃cije, 

Servạ̃cije i Bŏnifạ̃cije 12. 13. i 14. svìbna. 

ledvenìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) ledenica Tù ję zĩma 

kàk v ledvenìce. 

lẽʚ ʚga f (-ę, -i) leglo Vrạ̃ža ję tò lẽʚga. {ðñ. lega, 

ležišče: mjesto gdje je spavao zec ili dr.} 

lèga f (-ę, liệgŏ, -) greda po kojoj se trupci 

valjaju na kola Stàvi lègę na kõla, da fũrkę 

rînemę. {G. Du. ð. lega; P. lejga} 

lègek/lèk/lèkek adj (lẽka; lèkši/lègeši; pre-) 

1 lak, lagan (lakši), male težine Lègek kàk 

pẽʚre. Prelègek si, bụ̂ tę vèter ŏdněsel. 

2 jednostavan, lagan, laganiji Tò ję lègek 

põsel. Preštimàneši gŏspŏdậri su sę vŏjzìli 

v lèkše kõle. 

l÷gnuti pf na, pŏ, pri, s, (lěgnem; l÷gni; -ul, 

lěgnula; -en/ut) 1 legnuti, leći Kàḍ stàrešŏga 

bŏlîju krîža, lěgnę na drộḅ i kãḳve 

diẽʖte ga zgậzi. 

2 - sę legnuti Dè sę dvậ lěgnęju i trějti sę 

zdîgnę. L÷gni si pŏd jõrej v h lậḍ. 

lejàti pf dŏ, nadŏ, na, ŏb, ŏd, pŏ, pre, raz, v, 

za, z, (lẽjem, -ěju/ụ̂; liệj; lèjal, -ậla; -ận) 

lijati, ulijati Liệj tò s÷ v nậpŏj, am 

niệ za jèsti. 

lèkcija f (-ę, liệkcij) injekcija [lat. 

iniectio] Bàrek ję spřčila rìt i dòktŏr je dậl 

lèkciju i bĩle jè ję bòle. 

lẽke adv (lèkše/lèže/lèžeše; pre-) lako, lakše; 

lagano Lẽke tò sậm naprậvi. Bộg mu d÷j 

dũše lẽke! (Velî sę kàḍ sę spŏměnę 

pŏkộjni). Lèže ję pripŏviẹdàti nèg dèlati. 

Prasìca lèkše ŏprasî d÷vet pàjcekŏv nèg 

kòkŏš zněsę jẽʚne jãjce. Tò ję prelẽke za 

zẽʚlije pŏdạvìti. 

lěknuti sę pf ŏd, pŏd, (-em; l÷kni; -ul, lěknula) 

uplašiti se, lecnuti se, naglo se 

trgnuti Č÷ga si sę l÷knul? 

lēmàti ipf na, z, (lěmam; -al, -àle; lěman; 

lẽʚ ʚmajne) lupati, mlatiti, jako tući, devetati 

Lēmàli su ga kàk bĩka i sěne niệ òjd nega 

nìš. {V. lemati; P. Ba. lemat} 

lemũna f (-ę, -) limun Vučitělka z 

lemũnŏ jòcti šalãṭu. {P. lemuna} 

lèn m (lêna, -ŏv; dem m lènek) lan 

Diệs nìšte vìše ne siệja nì lêna nì kŏnộpel. 

pj Lènek, lènek, svĩlica ję mõja! {I. lenek} 

leněni adj laneni Nègda sę dẽčke niệ mògel 

ženìti dŏk niệ znàl širộčkŏ ẓ c÷rŏvŏga pòleleněni 

lēčàti ipf (lęčîm; lěči, -ètę; lěčal, -àle) biti odškrinut, ne zatvarati potpuno 

Vrậta na hîže lečîju, ŏtvrznęnę su i 

zĩma ìdę nùṭer. {G. lečati} 

lěči ipf pŏ, z, (lẽʚžem, -ẽʚju/û/gụ̂; lẽʚzi, -ètę; 

lẽʚgel; lẽʚ ʚžen, -ẽʚna; lẽʚ ʚžejne) 1 donositi 

mlade, leći, kotiti Kàj mậčka lẽʚžę v slàmu 

bejžî. Prasìca lèže lẽʚžę děvet pàjcekŏv, nèg 

kòkŏš zněsę jẽʚne jãjce. 

2 - sę leći se, kotiti se Žùgeki sę ležẽʚju. 

l÷či pf na, pŏd, pŏ, pri, s, (lěžem; l÷zi; lěgel, 

l÷gle; lěgnen/ut; -gajne) 1 leći 

Pàzi dè lěžeš, tù ję pùṇe mramlîc. 

2 - sę/si leći, legnuti Tù sę slòbŏne l÷zetę. 

L÷zi si i pŏčîni. 

lèčka f (-ę, liệčki) zamka, mamac Põdel mu ję 

lèčku i vlòvil ga. {V. ð. lečka} 

lěḍ m (l÷da, lěḍŏv) led Svẽʚti Matîja lěḍ 

razbîja, čè ga niẽʖma òṇda ga spriẽʖma. Dè 

ję võda tù ję lěḍ, dè su čẽʚlę tù ję měḍ, dè su 

snèję tù ję jěḅ. 

ledàna f (-ę, -ận) ledarnica Zĩma kàk v 

ledàne. 

lèder m (-a, -ŏv) kožar [nj. Lederer] Lèderu na 

Dụ̂ge Sẽʚle smę prŏdạvàli h ràstŏvę šîškę za 

kộžu činìti. 

lèderica f (-ę, -) sorta jabuke, kožara 

Lèderica ję fẽʚla fĩne jậbuk. {V. lederica} 

lèdičen adj neoženjen; neudata [nj. ledig] 

Tŏmậš ję jòš lèdičen dẽčke. Zẽmi lèdičnu a 

n÷ devìcu. {Ba. ledičan} 

ledìna f (-ę, -ĩnŏ, -în; dem f ledìnica -ę, -înic) 

ledina, zatravljena neobrañivana 

površina koja se pase Svînę rùju na ledìne. 

Gũṣkę sę pasụ̂ na ledìnice. {B. ledinica, 

travničec} Ledìna f top C Ledìnę f pl top B 

Ledìnica top C 

Ledinić pr (Ledìnič, -ŏv, -ka) [nad.

lènguza 

240 

na stesàti na paščìce pòkrite z leněnŏ 

piệčŏ tiệjnku luč kậ sę mògla òkŏl pr̀sta 

ŏmŏtàti, a leněnu pèču niệ smèl presèči. 

{V. lejnenski} 

lènguza f i m (-ę, -i/ŏv) lijenčina Tậ lènguza 

sę niệ nì mèknula. Liệnčine velĩmę i 

lènguza a gùze rìt. {V. lenguza} 

lenìšče n (-a, -îšč) lanište Na 

lenìšču bûṃę zẽʚlije pòsadili. 

lěnta f (-ę, -i) letva, poprečna drvena greda 

(letva) koja spaja stupove na plotu od 

letvica Privěži kõjna za lěntu. 

lẽpča f (-ę, liệpči, lèpčami; adj lẽpčin) lijevča, 

dio seljačkih kola na dužim stranama; 

lijevčin [mañ. lépcsı: stuba] V lẽpča sę 

siệne i slàma vòjzi. Lẽpčin drộg ję pũḳel i 

niẽʖmam nã čem siệne dŏv÷sti. 

lēpèti ipf (-îm; lěpi, -ètę; lěpel, -èle) 

hlepiti, čeznuti, žudjeti Naviệk za tũñem 

hlepî a svẽʚga mu nigdậr dòsta. 

{Mt. hlepiti; B. V. hlepeti; D. hlepet} 

l÷pica f (-ę, lěpic) 1 moljac (Ephemera 

vulgata, Sitotroga cerealella) L÷picę spijụ̂ 

zřjne kukurìzę {Oroslavje. lepica: mali 

letirić} 

2 L÷picę f pl nad rugalica Cẽʚrcem ję špòt 

l÷picę. Cěrskę l÷picę pŏjèlę dr÷k st÷picę. 

Velĩju im dà niẽʖmaju kukurìzę nì za l÷picę. 

3 ukras na čohi L÷picę su i cìfer na čõve. 

leptàti ipf pŏ, (l÷ptam/čem; lěpči. -ètę; lěptal, 

l÷ptala, -àle; lěptan; -ajne) 

1 laptati, piti poput psa zahvaćajući jezikom 

Lěpčę kak cũcek. 

2 hlepiti, jako željeti, čeznuti, 

žudjeti Čè ję snẽja liẽʖpa, s÷ za jnộ l÷pčę. 

lepušîjne/lepušîn i je n zb (-a) vanjsko lišće 

glavica zelja i kelja Kràvę h rãṇimę z 

lepušînijem. {G. lopušińe} 

lepũšnat adj (-àta) raširenih rahlih listova 

Glãṿę zẽʚlija su jậke lepušnàtę. 

lèsa f (-ę, liệsŏ, -; dem f lèsica -ę, liệsic) ljesa, 

dvorišna kolna vrata ugrañena u plot Lèsa 

ję òtprta. Òtpri lèsicu na plộtu i vlèzni na 

dvŏrìšče! {G. Mt. Du. lesa} 

leskŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) ljeskova batina N÷ga 

bi triệba z leskŏvậčŏ ŏženìti. 

lèskŏvina f (-ę, -) ljeskovo drvo Z brùḳvenę 

lèskŏvinę su sîrnę kŏšãṛę. 

lèsnuti pf (lèsnem; lẽsni, -ètę; lẽsnul; lèsnut) 

bljesnuti Najpriệ ję lèsnule i òṇda 

pùḳle. 

lēščàti ipf (-îm; l÷šči, -ètę; lěščal, -àle) 

1 bliještati, blistati, sjajiti Sûṇce jậke leščî. 

2 - sę sjajiti se Zglậncal ję cìpelę da sę 

leščîju. {Vi. leščati se} 

leščěv i je/leščjě n zb (-a/ậ, -ěm) 

liješće, ljeskovo grmlje Nasèkli smę kõlcę 

za bàžul v leščěvju. Nàšel sem gniẽʖzde v 

leščjụ̂. 

leščĩna f (-ę, -în) liješće 

Zrậsla ję gûṣta leščĩna. 

leščìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) augm liẽʖska Ôvę 

leščìnę su z Rùcakŏve leščĩne. 

leščìti ipf pŏ, z, (lèščim; lẽšči, -ètę; lẽščil, lèščila, 

-ìle; lèščen; -ejne) 1 pribijati raskoljeno 

ljeskovo pruće na stijenu drvene kuće 

Hìžu sem pŏlẽščil i zmàzal z mậzem. 

2 tući ljeskovom šibom Bòrme ga lẽščil kàk 

võla. 

lèškica f (-ę, -ic) šiška 

Lèškicę su lûdi brậli i prŏdạvàli lèderu na 

Dụ̂ge Sẽʚle za kộžu činìti. 

lète n (-a, liệt, liệti/mî) 1 ljeto Ivajnščãḳa 

(lìpna) mèseca pòčmę lète. Stàreši su pŏ 

lète ìšli v širộke gàča. 

2 godina Přve lète dẽčke, drùge lète 

diệkla, i v÷č pòkle sàke lète diẽʖte. (svatovska 

želja) Za svõja liệta dõbre zgledî. 

□ bậbine - bablje ljeto, toplo sunčano jesensko 

vrijeme Mlãḍe - Božić {Gr. Mlado 

leto: Nova godina}; Nộve - Nova godina. 

Na Nộve lète ję dận dùḳši kùlike piẽʖvec 

kŏrậči. Stậre - Stara godina, Silvestrovo 

Stậre lète sę mộra ŏbalìti (spr÷sti) i n÷smę 

nìš na pr÷slice pòvesma ŏstàti. pri liệte ję 

star je. lẽʖpa lẽʖta duboka starost. 

lètes adv ove godine Kộst svînskę glavìnę 

skûvanę na Fàšinek m÷čę sę na viẽʖnec v 

kõce i velî: Lètes jẽʚna klètu dviệ! 

{G. letos; V. letos} 

letešnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) ovogodišnja 

životinja Letešnậk ję lètešne svĩnče a 

lajnščậk lậjnske. 

lètešni/letiệšni adj ovogodišnji, ljetošni 

Letiệšnę mladìcę su vèlikę zrậslę. Imèli 

smę trî kŏbìlę i dvộje lậjnske žriệbičŏv i

241 

lìcitar 

trộje lètešne. 

letèti ipf dŏ, na, ŏb, ŏd, pŏ, pre, raz, v, vu, za, 

z, (-îm, -ĩju/ě; lěti, -ètę; l÷tel, letiệla, -èle; 

-ěč; l÷tejne) 1 brzo trčati, juriti, 

žuriti se, trčati Òṇda smę skộk dẽca letělę 

glějet. Òn ję pòtkŏval kõjnę, dŏk su letěli. 

Màle priệ ję tûḍ̣ letěč pr÷šel. {O. letit} 

2 letjeti Letî vèlike jàte 

škvõrcŏv. 

lètina f (-ę, liệtin) 1 godišnji prirod obrañene 

zemlje, ljetina Slãba ję bĩla lètina. 

2 god na drvu, godišnji prirast drva vidljiv 

na prerezu Čez driệve ìdeju lètinę, õnę 

puckŏtìnę, kŏlŏbậri kî sę vîdiju na piệjne 

kàḍ sę driệve pŏtpĩli. 

3 pukotine izmeñu crijepova na krovu 

Lètinę su dè sę čriệpi skùp stậjaju. 

lètrika f (-ę, liệtrik) automobil Võzil 

sę v lètrike. Dŕčàli smę na cèstu vìdeti 

vèliku lètriku nã ke ję pīsàle: Pokućstvo 

Kruljac. {D. letrika, tomobil; ðe. eletrika: 

automobil, struja; R. letrika: struja, pojam za 

brzinu} Lètrika f nad ženi 

l÷tva f (-ę, -i/iệv) letva, tanka uska duga 

daska [srvnj. Latte] Na stụ̂pę smę pribìli 

l÷tvę, na l÷tvę letvìcę i plột ję gõtŏv. 

lětvati ipf pŏ, (-am; -an; -ajne) 

pribijati letve Lětvali su ciẽʖli dận. 

letvejnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) čavao za letve Za 

lětvajne krõva trèbaju nàm letvejnậki. 

letvìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; dem f letvîčka -ę, -i) 

kratka letva za plotove Plòti su splętěni ŏd 

prûṭja ìli su naprậvleni ŏd letvîc prìbite na 

lětva a l÷tvę na stụ̂pę zakòpanę v z÷mlu. 

Napràvil sem lèsicu ŏd letvîčki na priẽʖlazu 

č÷ẓ plột. 

letvìcę f pl (-îc, -ìcami) plot od letvica Skõčil ję 

priệk letvîc i gačelnìcu si ję raspõril. 

letvîčati/lětvati ipf pŏ, (-at; -am; -an; -ajne) 

pribijati letvice na letve plota Plột su diệs 

letvîčali/lětvali. 

letvìti ipf pŏ, (l÷tvim, -iju/ę; lětvi, -ètę; lětvil, 

l÷tvila, -ìle; l÷tven) stavljati letve 

Lětviju na krõvu. 

levàča f (-ę, -ậčŏ, -) ljevica Dậl mu 

ję z levậčŏ pŏ nộsu. 

levậk m (-ãḳa, -ậkŏv) 1 vol ili konj koji vozi s 

lijeve strane Levậk mi ję spẽšal. 

2 ljevak, ljevoruk čovjek 

Levậk s÷ diệla z levậčŏ. 

Levak pr (Levậk, -ŏv, -čka) [nad.] Blaguša 

108, E1230 Levậčka f top B Levậkŏv 

briệg m top B [na putu za Šašinovec] 

levòlver m (-a, -ŏv) revolver, samokres, 

pištolj [nj. Revolver

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

licitiệrati 

242 

kòjnekę, sviẽʖčę i gviệrc. Kũpil je ję lìcitarske 

sr̀čece špîglem, biẽʖbu i čĩsle. 

licitiệrati ipf z, (-at; -am; -an; -ajne) 

nadmetati se na dražbi [nj. lizitieren

ʖʖ 

243 

liptàti 

zĩmę zapĩra, da mìši ne vliệzneju v kòš. 

liệtni adj ljetni V liệtnę dãṇę sę v nedèlu 

mětę i dvŏrìšče prèḍ hîžŏ. 

liẹvàti ipf dŏ, nadŏ, ŏb, ŏd, pŏ, pre, pri, za, z, 

(liệvam; -al, -àle; liệvan; liẽʖ ʖvajne) lijevati 

Liệvaj dà bu sûḍič dŏ kràja pùṇ. 

liệvi adj lijevi Čè sę mạ̃ček mîva z liệvŏ 

cậpŏ, bụ̂ dòšel strậjnski mụ̂ẓ̌. Čè sę stậneš 

ẓ pòstelę na liệvu nògu, ciẽʖli dận bùš sr̀dit. 

Čè ti v liệvem vûve zvŏnî, bụ̂š dòber glậs 

čùl. ¤ na liệvu rûḳu na lijevu stranu; ìma 

dviệ liệvę rũḳę lijen je i glup. 

liferànt m (-ãnta, -ŏv) dobavljač [nj. Lieferant] 

Fìlip ję bìl liferànt driệva. 

lîfrati ipf dŏ, ŏd, pre, z, (-at; -am; -an; -ajne) 

otpremati, dopremati, prevoziti, dobavljati 

[nj. liefern] Kàj su kūpìli tò su mậm lîfrali 

dàle. 

lìga f (-ę, V līgô, lîgŏ, -; dem f lìgica -ę, lîgic) 

patka Čè lìga pregùṭnę pìškŏra òn 

je zĩdę na rìt vùn. Čũvaj lìgicę ŏd jãṣtreba. 

{V. Du. liga; G. lila; T. ligo! povik patkama; 

Du. ljiga: dozivanje pataka} 

ligận m (-ãṇa, -ậnŏv; dem m lìgek) 

1 patak Ligận ìma pěrje na rẽʚpe gòre 

zafrkněne. Zlẽʚgli su sę lìgeki i v÷č plìvaju v 

rùpe. {T. ligek} Ligận m nad Ligận 

zametậva z nŏgộ kàk racậk. 

lîk/lît m (lĩka/lĩta, -ŏv) samotok, 

otoka iz badnja, ocijeñeni mošt od 

gnječenog grožña bez tiještenja Dòbil sem 

3 hẽktę samòga čĩstŏga lîka. Mòšt ŏḍ grě 

štajna lît ìli lîk sę naliệva v čîsti ŏprậni i 

zažl÷preni sûḍič. {B. lit, sok, perva lit od 

grozdja, doklam se ne zmošta; Te. lit je: 

sok} 

lĩke n (-a, -) 1 sok, samotok, 

otoka, mošt ocijeñen od gnječenog 

grožña 

2 liko, trake unutarnje kore (lipe, 

bagrema) Lĩke ŏḍ gàcŏvŏga ŏbelînija ję 

dõbre za priv÷žuvajne mladîc v třsju. 

likiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) liker [fr. liqueur

lìsa 

244 

lìsa f (-ę, lîsŏ, -) 1 lisa, svijetla pjega na glavi 

životinja Tẽʚle ìma vèliku lìsu na glãṿe. 

{Du. lisa} 

2 Lìsa f (-ę, V Līsô) ime kobile s lisom Lìsa 

sę velî kŏbìle kậ ìma lìsu, kràve Lisàva f i 

Lìseka f a võlu Lisậk m i kõjnu Lìske m 

Lisak pr (Lîsak, -ŏv, -ậčka) [nad.

245 

lộptica 

lŏgŏžậr/rŏgŏžậr m (-ãṛa, -ậrŏv; dem m 

lŏgŏžàrček) torba pletena od rogoza 

ili komušine Na sẽmen v lŏgŏžậre nòsi 

jèle. Pùṇ ję lŏgŏžậrček jèla. {L. G. V. Te. 

ðñ. ð. logožar; Be. logužar; J. V. rogožar} 

lộj m (lòja, -ŏv) loj, masno tkivo preživača 

¤ Živî kàk bûḅrek v lộju. Živi u izobilju. Ìdę 

kàk pŏ lộju. Ide bez poteškoća V kûminu 

ìdę kàk pŏ lộju. 

lõjnat adj (-ãṭi; -àta) 1 pun loja Jàjnetina ję 

lŏjnàta. 

2 mastan od loja Ŏgŏriệl tì ję jậke lõjnat. 

{Mt. lojnati} 

lò j nček m (-a, -ŏv; dem m lŏ j nčĩček) dem 

lõnec lončić Ràjši pĩjem z lòjnčeka nèg ẓ 

kùpicę. Dŏn÷sla ję lŏjnčĩček mliẽʖka. 

lộ j tra f (-ę, -i; dem f lộ j trica -ę, -) 1 ljestve, 

laznice [mañ. letra

lòrber 

246 

lòrber m (-a, -ŏv) lovor (Laurus nobilis) [nj. 

Lorbeer] Dẽni i lòrbera v kujìle. {ð. lorber} 

lộrma f (-ę, -i) orma, konjska oprema 

[lat. arma] Dẽni lộrmu na kõjnę. Zãḍružni 

kŏčijậš sę bûnil dà ìma prevèliku lộrmu 

(mèste nộrmu) i zậte màle trùdŏdanŏv. 

{Du. horma: alat} 

lòsnuti pf (lòsnem; lõsni, -ètę; lõsnul, lòsnula, 

-le; lòsnut) ljosnuti, plosnuti, tresnuti, naglo 

pasti Tù mòreš za čàs lòsnuti v blàte. 

{Ko. ljosnuti; Ba. ljosnit} 

lòš adj (lõša; gòrši) loš, gori Ŏḍ lòšŏga čŏvèka 

nìgda kòristi. Kûrva ję õna žẽʚna kậ z 

dộbrę mělę lòš krùv spěčę, a niệ õna kậ dậ 

tũñŏmu mụ̂žu mrdàti. Sramõta ję bìti dụ̃žen 

gòršŏmu ŏd s÷bę. Bàba ję gòrša ŏd 

vrậga. 

lõše adv (gòrše; pre-) loše, lošije 

Kàḍ ìdu dîvlę gûṣkę na jùg bụ̂ lõše vriệme. 

lộtati ipf na, pri, za, z, (-at; -am; -an; -ajne) 

lemiti, zavarivati [nj. löten] Špènglari su lộtali 

pŏ sẽʚle pr̀jnave špl÷jnate pŏsudjě i ŏd 

lộtajna žīvèli. 

lŏtìti sę pf (lòtim; lõti, -ètę; lõtil, lòtila, -ìle) 

primiti se, uhvatiti se, latiti se, početi raditi 

Glãḍen vûḳ sę vûḳa lõtil i jûtre su lûdi nàšli 

sàme dvậ rẽʚpę. Pậzi dà sę Jàjnke nẽʚ 

Jậnicę lõtil. {S. lotiti se} 

lộtra f (-ę, -i; f dem lộtrica) 1 ljestve Pŏ lộtre 

idemę na nậjže. držàti lộtru pomagati u 

krañi; dụ̀g kàk lộtra vrlo visok 

2 Lộtrę su òber jậsli za siệne blậgu. {Ba. 

lotre: držači sijena iznad jasala} 

lộv m (lòva, lộvŏv) lov V lộvu ga dîvli bĩcke 

zgràbil za jậjca i zãklal. 

lŏvạsàti ipf na, (-at; -am; -an; -ajne) prevrtanjem 

stvari tražiti, njuškati Pậk lŏvậsa pŏ 

vrmậre. {ð. lovašiti} 

lõvec m (-a, -ŏv) lovac Nègda su bĩli 

jậgari a sàḍ su lõvci. 

lŏvìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 lovica Glãḍna mậčka 

dõbra lŏvìca a glãḍna snèja prậva tatîca. 

{Vg. lovica; B. lovica zverja} 

2 dječja igra skrivača Ìdu sę ìgrat lŏvìcę. 

lŏvìti ipf na, pŏ, v, z, (-îm; lộvi, -ètę; lòvil, -îla; 

lõvlen) loviti Vìše su lòvili rapšîcari nèg 

lõvci. Lŏvîm, hìti mi! Hvatam, baci mi! 

lộvni adj lovni Ŏbliẽʖčę kàk lộvni cũcek. 

lŏvnîk m (-ĩka, -îkŏv) lovnik, organizator lova 

Imèli su dộbrŏga lŏvnĩka kî znàl lõvcę 

vŏdìti. 

Lŏvrēč÷ve n /Lŏvr÷nc m (-a) blagdan sv. 

Lovre (10. 8.) Kàča kậ ŏstậnę vàne pòkle 

Lŏvrēč÷va čèka smr̀t svõju ìli tũñu. Pòkle 

Lŏvr÷nca sàka võda zdẽʚnca. 

{ð. Lovrenčevo} 

lòvrek m (-a, -ŏv) džepni nož s drvenom drškom 

Riệžę z lòvrekem sìr. 

Lòvrek m ime dem Lòvra, Lõvrič, Lŏvrìna, 

Lŏvrĩnec, Lŏvr÷nc oblici imena Lovro [lat. 

Laurentius: Lovorko] Lŏvrìna ję bìl mužikậš 

a i Bòjnčičŏv Lòvrek. 

Lovriš pr (Lõvriš, -ĩšŏv, -ĩška) [pat. 

nastavak -iš je čest u tvorbi hrv. imena i 

prezimena] uz Dokšić Lovriš Ši8, LP49 

lõza f (-ę, lộzŏ, -; f dem lŏzîca -ę, -) 

1 šuma Òber Driệnčec ję šùma Gộrna lõza 

a òber Cẽʚrja Gộrna šùma. 

{S. loza; Ad. loza; J. lozica} 

2 trs, vinova loza Najvìše ìmam ciệplenę 

lõze i sàme pậr třsŏv dil÷ktera. 

3 rod, obiteljska grana Sàlariči su sę dèlili 

na trî diệlę: přva lõza Grgûr, drùga lõza 

Mîške i trějta lõza Dộra. Lõzec m top D 

Lŏzîca f top C 

Lòzica f ime dem Lõza (-ę, V Lōzô, -ộ) Lòza, 

Lòzeka oblici od Alojzija izjednačenog s 

narodnim Vjekoslava Rugalica: Lõza kõza. 

lộzje/lộžd i je n zb (-a) šiblje 

vinove loze Pûṇe lộzja – màle grõẓdja. 

Vèlike ję tikvậjnske lộžñije a màle tikvậjn. 

lŏžìti ipf na, ŏb, ŏd, pŏd, pŏ, pre, raz, s, (lõžit; 

lòžim, -iju/ę; lõži, -ètę; lõžil, lòžila, -ìle; 

lòžen; -ejne) paliti, potpaljivati, 

stavljati drva na oganj; održavati oganj. 

Slàbe lòži pěč slậbị pęčekûrec. 

lubàjna f (-ę, -ậjnŏ, -; dem f lubàjnica -ę, 

-ậjnic) lubanja Rãzbil ję lubàjnu. 

lubậrda f (-ę, -i) starinski top, mužar [srlat. 

lumbarda] Pụ̀cali su z lubậrdi. 

Lùbek m ime dem, Lùban m (-àna), Lũbič 

oblici narodnog imena Ljubo, Ljuban [od 

pridjeva ljub: drag, mio, ljubak] 

lùbica f (-ę, lûbic) cvijet ljubica (Viola sp.) 

□ dišụ̂ča - mirisna ljubica (V. odorata)

247 

lugậr 

Lùbicę su vrậštije ŏd kàšla a liệpe dišîju. 

šûmska - šumska ljubica (V. silvestris) 

Šûmskę lùbicę ne dišîju. 

Lùbica f ime dem Lùba, Lubèna, Lub÷sa 

oblici jednog od naših najstarijih i najčešćih 

narodnih ženskih imena Ljubica (u Istri talijaniziranog 

u Amalia) [od pridjeva ljub u 

značenju drag, mio, ljubak a od te osnove 

su riječi ljubav, poljubac i naziv cvijeta ljubica 

simbola ljepote, osjećajnosti i čednosti] 

Lùca f oblik imena Lucija u značenju Svjetlana 

[lat. Lucia

ʚʚ 

lugarìja 

248 

lugarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) lugarska služba Dõbre 

ję žĩvel ðùka ŏd lugarìję. 

lũjnek m (-a, -ŏv) klin koji drži kotač na 

osovini Natẽkni lûjnek v štẽclin da kòle ne 

zgubîmę. {B. V. G. luńek; Vo. Vi. lunjek: klin 

koji kolo čuva} 

lûḳ m (-a, -ŏv, -i/mî) polukružni oblik 

drška, poluobruč Kŏšãṛa ìma lûḳ za kõga sę 

nòsi a kộrpa niẽʖma. Prîmli kŏšãṛu ŏdzdộl a 

n÷ sàme za lûḳ. 

lùk m (-a, -ũkŏv) luk, više vrsta povrća: česnậk, 

črlẽʚnec, pộri, tùršček, srębrěnec 

(Allium sp.) □ biệli - češnjak (A. 

sativum) Biệli lùk velî: Čũvaj tî m÷nę ŏd sòli, 

jậ bum t÷bę ŏd bòli. Če snŏbõki niẽʖmaju 

sộbŏ biẽʖlŏga lùka nědu nasnụbìli. - črlẽʚ ʚnec 

crveni luk (A. cepa) Š črlěncem 

lùkem sę v kliệte žẽʚja gasî. Dòber kàk lùk 

b÷ẓ krùva. Kàḍ sę lùk siệja n÷ smę sę 

pezdèti nì prdèti da ně lùk jậke lũt. 

cûči/vrậnin - medvjeñi luk (A. ursinum) 

Cûči (dîvji, vrậnin) lùk jậke smrdî i čè ga 

kràvę pŏjiệju smrdî mliẽʖke i sìr tàk dà ga 

niệ mòči jèsti. dîvji/li - (A. scorodoprasum). 

- kộzjak ljutika (A. ascalonicum) Bĩle na 

vřčake i kộzjaka. pộri - poriluk 

(A. porrum) Skûvala sem pộrŏga lùka. 

stòletni - vrsta luka 

(A. schoenoprasum). Stòletni lùk rãṣtę na 

kùpčekę. 

Lũḳa f top D [češ. louka: livada] Zãḷukę f pl 

top Ž [

249 

lužnậk 

lûmpač m (-a, -ŏv) < h ûpec, lûpec, fûtač> 

ptica pupavac (Upupa epops) Smrdîš kàk 

lûmpač. 

lûmpati ipf na, za, (-at; -am; -ajne) pijančiti, 

bančiti, bučno se veseliti [mañ. lumpol

M m 

m m glas m sudjeluje s 6,47% svih suglasnika 

mà part za naglašavanje i poticanje 1 ali, ma Mà kàj òn tòmu znậ? Mà nậj 

kàj gòḍ gŏvŏrìti. Mà bàš něču. Mà nì 

gòvŏra, Mà niệ tò nìš. Mà d÷j nậj! 

2 Mà õvaj, mà õnaj nad (tàk ję Štefãṇec 

gŏvòril i tò mu ję špòt. 

mạcàti ipf na, pŏ, za, z, (mậcat; -am; -al, -àle; 

-ậcan; -ajne) 1 močiti, vlažiti Bèdzgŏva 

gùḅica sę mòči vu Vìdŏvske rõse i betẽʚžnę 

jòči mậcaju. 

2 umakati V màslecę dẽca mậcaju krùv i 

jiệju. 

mạ̃ce n (màceta/mạc÷ta) mače, 

mačić D÷j mạc÷tu mliẽʖka. 

mạ̃cica f (-ę, -) 1 mačkica Z 

mạ̃cicŏ sę ìgra. 

2 cvat vrbe ive Zadīšàlę 

su žũṭę mạ̃cicę. 

{V. Gh. Du. macica; G. macok} 

macìti sę ipf ŏ, (màcit; -îm; mậci, -ètę; mậcila, 

màcilę) maciti se, leći mačiće Mậčka sę bu 

skòrem mậcila. 

mackàti ipf na, raz, z, (mãckat; -am; -al, 

màckala, -àle; màckan; -ajne) 1 močiti, 

prljati, mrljati Nậj mackàti vû te mlàke. 

2 - sę močiti se, prljati se Bīvòli su sę 

valūkàli i mackàli v rupàče. 

màčava/uva f (-ę, -i; adj màčuvin) 1 maćeha, 

maćuha, pomajka Mậ màčava ję bîla 

pijàndura. Nìšte ne gŏvòri màčuvica nèg 

sàme màčuva i màčava. ¤ Niệ õna s÷be 

màčuva. (Na drùge špậra a s÷be zĩma.) 

Màčuvinŏmu det÷tu ję naviệk bòle nèg 

pàstrku i pàstrkine. {T. mačava; G. Vi. 

mačaha; I. J. V. mačuha} 

2 biljka žuti zečji trn (Sarothamnus 

scoparius) Màčava rãṣtę pŏ 

šùme i žûṭe cvẽtę. 

mạ̃ček m (-a, -ŏv; adj mạ̃čkŏv -òva) 

1 mačak Mạ̃ček zõvę mậčku vèlačę mèseca: 

Mārô, Mārô, za ròjničku razdràp! 

Mậčka mu sę mòli: "Nạ̃j mě v jòke, nạ̃j mě 

v jòke!" Mạ̃ček kàḍ ju zgrậbi vîčę: Čè v 

jòke, čè v rìt, čè v jòke, čè v rìt! Mạ̃čkŏv 

mõdzeg i krạlòva žàbica sę pečěju za 

còprnečku mậst. 

¤ Nậj vliệči (ne vlẽci) mạ̃čka za rěp, bụ̂ ti 

žàl. Ostavi to na miru. Tò ti zavẽʚži (dẽni) 

mạ̃čku za r÷p. (Tò ne vriệdi bàš nìš.) Ìmaju 

sę ràda kàk cũcek i mạ̃ček. Stalno se 

svañaju. nadr̀lal (naj÷bel) ję kàj žũṭi mạ̃ček 

jako je nastradao Tò ję mạ̃čkŏv dr÷k. To 

ništa ne vrijedi. 

2 vilina kosa (Cuscuta europea) 

D÷tela mi ję pûṇa mạ̃čka. {B. maček} 

3 plijesan Na krûvu ję mạ̃ček. 

mạ̃či adj mačji ¤ Tò ti ję mạ̃či dr÷k. ne vrijedi 

ništa; mạ̃či kàšel lak posao 

màčič m (-a, -ŏv) dem mạ̃ček mačić 

¤ Prenậša kàk mậčka màčičę. Stalno 

nešto oprezno premješta. 

mậčka f (-ę, -i; dem f mậčkica -ę, -; adj 

mậčkin) 1 mačka; mačji Skrîva kàk mậčka 

dr÷k. Mậčka mejụ̀čę kàḍ ję mạ̃ček nà 

jne: Jôj, māmẽk, jôj tātẽk, kàj sàḍ bụ̂? 

Mậčkica ję mìšeka vlŏvîla. Mìceki sę ìgraju 

z mậčkinem rẽʚpem. 

2 trokraka kuka, mačak, 

hakelj, skoba Z mậčkŏ sę vậdi zejmậč 

kàḍ ŏpậnę v zdẽʚnec {G. maček} 

3 željezni klin za podupiranje kola Z mậčkŏ 

sę pŏtpîraju kõla kàḍ sę v briệg vòjzi. 

{Ba. mačak za kola; Du. mačkat: kočiti kola} 

4 dio ornica pluga Rìkči mậčku za vụ̂žešu 

brậzdu! 

màčkara f (-ę, -i) 1 maškara, 

maskirana osoba [vental. maschera, tur. 

maskara

251 

mãjka 

mačkara; Ž. mačkare: zakrabuljene osobe} 

2 maska, obrazina, larfa Mačkarạ̃ši su 

dẽčki i dẽca ŏprậvleni v žěnskę rùḅačę, a 

na glãṿe ìmaju màčkaru tẽʚru dòma 

naprậviju ẓ papiẽʖra ìli cậjnkŏv. 

mačkarậš m (-ạ̃ša, -ậšŏv; adj mačkarạ̃šŏv) 

maškara, maskirana osoba 

Mačkarậši na gŏstiệ ŏtậncaju trî nộvtę. Hìtili 

su mačkarạšòvu òpravu v gràbu. 

{G. mačkaraš} 

madrộn m (-õṇa, -ộnŏv) grč želuca, kolika; 

mučnina s povraćanjem [tal. madrone] 

Madrộn ga držî. {Du. madron} 

Mañậr m (-ãṛa, -ậrŏv) Mañar [mañ. magyar] 

Mañậr ję spậl krej stiẽʖnę, žẽʚna sriẽʖdi a 

mụ̀ẓ̌ ẓ kràja. 

Mañậrka/Mañàrkina/Mañarìca f (-ę, -i/-) 

Mañarica Jậna Mañậrka ję bîla prěla a Ìrma 

pòštarica. Màma su dậli Mañàrkine zŏšìti. 

mañarộn m (-a, -ŏv)

Majkovec 

252 

Majkovec top (Màjkŏvec m -òvčan, -òvečica, 

-òvečki) selo 98 st. (1857) a 168 

(1991) Špậnem svŏjiệ màjurŏv Ràkŏvec, 

Màjkŏvec i Jelěna ję šlavùnski vlastelîn 

Adamović napîsal kàjkavski Gŏspŏdậrski 

pravìlnik 1774. lèta najpřveši vu Hrvậtske. 

màjnguvati ipf (-jem; -ajne) ljenčariti 

Màjnguję ciệlę dậnę i nẽʚčę nìš dèlati. 

Majnĩčkŏvica f top K sinòkŏša [po prez. 

Majniček LP 13 Velika Gorica] 

Majnić pr (Màjnič, -ìčŏv, -îčka) [pat.

ʚʚ 

253 

mậntrati 

prèdi ję ŏtìšel. Màlepriệ ję bìl tù. - štè adj 

malotko, poneki Male štè îdę k n÷mu v hìžu. 

Z màle kiệm si ję òn dõber. Màle štè tò znậ. 

- tẽʚ ʚri adj malokoji Čřvi drộtari su mi pŏdgrîzli 

kukurìzu i màle tẽʚre bẽtve ję ciẽʖle ŏstàle. 

maledòben adj (-ôbna; -òbneši) malodoban, 

maloljetan Bìl ję maledòben i niệ sę mògel 

ženìti, àl su mu liệta kūpìli. 

maledŏbnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) maloljetnik, 

malodobnik Tûtŏr mu ję tàk ŏdrědil dŏk ję 

òn bìl jòš maledŏbnậk. 

Maleković pr (Malèkŏvič, -ŏv, -îčka) [pat. 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʚʚ 

ʖʖ 

mạ̃nuti 

254 

mãṇuti pf za, (-em; -i, -ètę; mãṇul, -ùḷe) 

1 mahnuti Kàḍ ję Mòjsija ščậpem mãṇul, 

Črlěne mòrje sę rastàle na dvậ tậlę. 

2 - sę okaniti se, napustiti Mãṇi sę vr̀bŏvę 

grèčę i kŏbēròvę ŏdèčę. 

mậr m (mãṛa, mậrŏv) marljivost, prilježnost 

Òn tò diệla z vèlikem mậrem. 

mậra f zb (-ę, -ŏ) stoka, 

goveda [mañ. marha

255 

mãšlin 

z bậbŏ pŏsvàdil. {Vi. mašerati} 

Martek pr (Mậrtek, -ŏv, -ica) [pat.

Matagić 

256 

2 leptirka Turŏpộlci velĩju mašlìnu pezdîš, 

a pŏdgûṭnica ję rũḅec òkŏl vrậta ŏd teròga 

ję pŏstậl vu Fràncuske kravãtlin. Dečãḳu su 

dèli i màšlek. 

Matagić pr (Màtagič, -ŏv, -ka) [pat.

ʚʚ 

ʚʚ 

257 

mè h un 

mèč/mèčen adj (mêčna) brz, okretan, spretan 

Òn bu mèč (mèčen) dẽčke. Diẽʖklica ję 

izbìla mẽčna. 

měḍ m (m÷da, -ŏv; dem m m÷dek) med, 

medić Dà sę měḍ tèrę i pr̀sti sę lîžeju. Dẽni 

žlìcu m÷deka v mlèkece det÷tu. 

med prep (meḍ, mejd, mějd, mej, měj) meñu, 

izmeñu s A i I Nậj sę miẹšàti mějd nę. Nẽʚjdi 

měj nę! Med nìmi niệ bĩle svàñę. Nèkaj 

ìmaju med sộbŏ. Mejd nìmi ně nigdậr mĩra. 

Dà ìma žẽʚna mej nŏgàmi najvìše pèjnę? 

(Kàḍ kràvu dòji) {Hg. G. V. T. med; I. zmed; 

Č. O. mej} 

Medậr m sv. Medardo (8. lipnja) Če na 

Medãṛa dèẓ̌ṇ̃ curî, curî mèsec dận. 

medejnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) medenjak Lìcitari 

su prŏdạvàli medejnậkę i medîcu na 

prŏščějne. 

medenìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) posuda za kolače V 

medenìce sę pěčę gìbanica. {J. medenica, 

velika i gluboka zdela} 

medîca f (-ę, -) medovina Pîję 

medîcu na prŏščějnu. {Vi. Ko. medica} 

m÷dlene adv mutno M÷dlene ję 

jùtre. {V. medlovica: nesvjestica} 

me d tiệm/me j tiệm/mętemtòga adv meñutim, 

meñuvremeno Medtiệm ję pòčel dèẓ̌ṇ̃ i 

niẽʖsmę ŏtìšli. Mejtiệm ję i dèẓ̌ṇ̃ prěstal i 

ŏtìšli su dàle. Metiệm ję i Mîške dòšel. 

Metemtòga sem zậbil ŏtîti. 

{Žic. metentoga; Hg. metim} 

meducĩna f (-ę, -în) kupovni lijek Tò ně brèẓ 

meducînę pr÷šle. {B. medecina} 

mẽʚ ʚdveḍ m (-èda, -iẽʖdŏv; dem m medvèdek) 

medvjed, medvjedak Prì nas niệ medviẹ̃dŏv 

a nì na Medviệdnice. Stậri dèdek tậnca 

kàk medvèdek. 

medvedîca f (-ę, -) medvjedica, ženka 

medvjeda Kàḍ medvedîca ìma mậlę 

medvèdekę hòčę i čŏvèka napàsti. 

mèdzgŏven adj pun soka Věč ję třsje 

mèdzgŏvne i plậčę kàḍ sę riệžę. 

mẽʚ ʚña f (m÷ñę/ě, -ộ, měṇ̃/mẽʚñi, -mî/ àmi) 

meña Na mẽʚñe sę n÷ smę spàti, mòrę 

čõvek nagînuti i vĩlę ga nastrelîju. 

meñậš m (-ạ̃ša, -ậšŏv; f meñašìca -ę, -ĩcŏ, 

-îc; adj meñạ̃šŏv -òva) 1 vlasnik susjednog 

zemljišta; meñašev Meñậš ję gŏspŏdậr 

zęmlě z drùgę strãṇę meñě. Niệ sę 

dõbre z meñašĩcŏ svàditi. Tikvàjna ję zrậsla 

na meñạšòve zẽʚmle i niệ ję zěl. 

2 znak meñe Meñậš ję kàmen, stụ̂p, 

driệve na mẽʚñe. 

m÷ñica f (-ę, měñic) dem měña 1 meñica 

M÷ñica ję vũṣka i meñậš ju sàke lète prejõrję. 

2 meñica, prostor izmeñu stidnice i čmara 

M÷ñicu si ję razdrậpila. 

Meñìmŏrec m Meñimurac Meñìmŏrec sę pri 

Šatŏvìču prižẽʚnil a nẽʚgve žẽʚne su r÷kli 

Meñìmŏrka 

mẽgla f (-ę/ě, -ŏ/ộ, -i; dem f meglìca -ę, -ĩcŏ, 

-îc) magla; maglica, izmaglica Petrộvska 

(29. 6.) mẽgla sę mòrę z vụ̃žem ŏbalìti i 

střn ne nagînę. N÷be ję čìste i niệ nìgde 

vìdeti nìkakvę meglìcę. ¤ Vlẽčę sę kàk 

mẽgla. Bụ̂ ga mẽgla (nộč) pŏjiệla. 

Netragom će nestati. 

meglějnka f (-ę, -i) gljiva maglenka (Lepista 

nebularis) Meglějnkę rastụ̂ v rědu ìli 

naŏkrụ̂g a ìmaju svõju dùvu. 

mèglen adj (-ěni; mèglena; -÷neši) maglen 

Dòšli su meglěni dãṇi. 

mèglene adv magleno 

Ciẽʖli dận ję mèglene. 

meglĩna f (-ę, -în) 1 gusta magla, magluština 

Tàk ję jãḳa meglĩna dà bi ju z nõžem rèzal. 

2 nesvjestica Meglĩna mę ŏphậja. 

meglìti sę ipf ŏd, raz, za, (mègli sę -ìle sę; 

mèglen) 1 magliti se Mègli sę s÷ vìše. 

2 onesvješćivati se, mutiti se (u svijesti), 

vrtjeti se u glavi Mègli mi sę. 

mègnuti/mîgnuti pf na, na ž , pre, pre ž , (mègnem/mîgnem; 

mẽgni/mìgni, -ètę; mẽgnul/- 

mìgnul, mègnula/mîgnula, -le) trepnuti, 

mignuti, dati znak očnim kapkom Mègnula 

mu ję i mậm ję ŏtìšel. 

me h ûjne/me h ûjnije/mešûjne/mešû j nije n zb 

(-a) grahorovina, ljuske graha, mahune, 

Bàba ję põpa br̀že bòle skrîla na nạ̃jže v 

mehûjnije neŏmlậčenŏga bàžula. Kûvam 

bàžul na mešûjne. Bàžul sę jiệ kûvan na 

mešûnije, mlậdi zelěni i sûve zřnije. 

mè h un m (-a, -ŏv) mahovina V šùme su lûdi 

skūplàli i mèhun i prŏdạvàli ga v Zạgr÷be 

za zamãṭajne rụ̂ži i sadŏvjậ da sę ne 

smřznę priệk zĩmę. {J. mehenj}

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

me h ùna/mešùna 

258 

□ - klûčnak mahovina islandska (Cetraria 

islandica) Mèhun klûčnak rãṣtę pŏ h rậste 

a vrậštije ję za klûča. 

me h ùna/mešùna f (-ę, -ûnŏ, -) mahuna 

(graha, boba) D÷vet bràčę – jěnę gàčę? 

(bàžulŏva mehùna z d÷vet zřn) 

mehûr/jûr m (-ũra, -ŏv; dem m mehùrček; 

dem m mehũrek) 1 mjehur Priệ 

su sę svînski mehũri sùšili i vû jnę su mụ̂ži 

sprạvlàli duvận. Dẽca sę ìgraju z mejũri. Vù 

te kisiệle võde niệ nijenòga mehùrčeka. 

{ð. mejur} 2 plik Zdìgli su ti sę mehùri pŏ 

nõga. Ìma mehũrekę pŏ rũḳa. 

m÷jmešnica/mejmiệšnica f (-ę, -) sorta 

krušaka Mejmiệšnicę su zrèlę mej mèšami, 

mej Vèlikŏ i Mậlŏ Miệšŏ. {Šu. mejmešnica: 

sorta kruške i jabuke} 

mejmiệšnak m (-a, -ŏv) odojak izležen izmeñu 

Velike i Male Gospe Pròdal sem òdŏjkę 

mejmiẽʖšnakę. 

mèjne adv manje Pr÷dive sę mèjne sèjale i 

sàme na fĩne vřtne zẽʚmle. Če sę bu vìše 

plàkal, bu mèjne scậl. 

mejnkàti ipf pŏ, z, (mẽjnkat; mèjnkam; 

mẽjnkal, mèjnkala, -àle; mèjnkajne) 

nedostajati Màle mèjnka àl pùṇe škộdi. 

mejtiệm adv meñutim I Ròk ję mejtiệm dòšel 

i ŏtìšli su skùp kòsit. {O. mejtim} 

mejụ̂, mijụ̂ int mačje glasanje mijau 

mejụkàti/mijụkàti ipf za, (-ụ̂čem; -i, -ètę; 

-ûḳal, -àle; -ũḳajne) mijaukati Mậčka 

mejụ̂čę; mejụ̂, mejụ̂. Mạ̃čki ciẽʖle nòči 

mijụ̂čeju. {T. majokati} 

mejûḳnuti/mijûḳnuti pf za, (-em; -i, -ètę; 

-ûḳnul, -ùḷe) mijauknuti Mậčka ję mejûḳnula 

i mạ̃ček ję mậm mijûḳnul. 

mejụščàti ipf za, (-ščîm, -ụ̂šči, -ètę; -ụ̂ščal, 

-àle) mijaukati Mậli màčiči 

mejuščĩju. 

m÷k/m÷kek adj (měka; m÷kši; pre-) mek, 

mekan Bèdzgŏve driệve ìma biẽʖle měke 

sr̀ce. Cmròkŏvina ję měke driệve. Sìr ję jòš 

m÷kek i nèk sę sušî. ¤ Měkę ję pŏdộję. 

Lako se doji (krava). fig Podatna je žena. 

mekậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) meso bez kosti M÷ne 

bụ̀ mekậč, kàḍ niẽʖmam zũḅi i n÷mrem 

ŏglạbàti kòsti. 

mekạvàti/mikạvàti ipf ŏd, pŏ, pŏd, pre, pri, z, 

(-ậvat; -lem/am; -li, -lètę; -ậval, -àle; -ậvan; 

-ãṿajne) 1 micati, uklanjati, 

premještati Mekậvaj kõla z gùmna dè bumę 

jàčmen vr̀šili. 

2 - sę micati se, uklanjati se, 

premještati se Mekậvajtę sę òtuḍ, tù pậčitę. 

mekîš m (-a, -ŏv) orah meke ljuske Ŏrèji 

mekîši su měkę lũskę. {J. mehkiš} 

mẽʚ ʚkla f (m÷klę/ě, -ộ, měkli/mekiệl; dem f 

meklìca -ę, -ĩcŏ, -îc; dem f meklîčka -ę, -i) 

metla Pìję tàk dụ̀ge dŏk mu niệ i mậčka 

strìna a mẽʚkla t÷ca. Zmẽʚti z meklĩcŏ mřvje 

na stõlu. 

meklậr m (-ãṛa, -ậrŏv; adj meklãṛŏv) metlar 

Kàj mi mậjstŏri s÷ n÷ znamę napràviti, 

r÷kel ję meklậr, dŏk ję glědel kàk zidậri 

diệlaju cĩrkvu svẽʚtŏga krậla Zạgr÷be. 

Meklãṛŏv alật niệ skụ̂p. 

meklìšče n (-a, -îšč) držalo metle Mlậtila ga ję 

bàba z meklìščem. 

měknuti ipf ŏd, ŏ, za, (-em; m÷kni; měkel/nul, 

měkla/nula; měknen; -ejne) 

mekšati, postajati mekan Pòčele ję grõẓdije 

měknuti. 

mèknuti/meknùṭi pf ŏd, ŏ, pŏd, pŏ, pre, pri, 

raz, z, (mèknem; mẽkni, -ètę; mẽknul, 

mèknula, -ùḷe; mèknen/ut) 1 

maknuti, premjestiti, ukloniti Mẽkni tò stõla! 

¤ Niệ òn nì s pr̀stem mẽknul. Ništa nije 

učinio. 

2 - sę maknuti se, premjestiti 

se D÷j sę mẽkni, vìṇ̃ da tù pậčiš. Mašinìst 

ję fûčkal, àl sę Šîmec niệ mẽknul z mèsta 

i cûg ga ję pŏgàzil. 

mekõta f (-ę, -i/ột) njiva, 

oranica, Na mekõtu vòjzi gnộj. {B. oratna 

zemla, mehkota; Se. Vi. Te. mekota} 

měkšati ipf ŏd, ŏ, za, z, (-am; -an; -ajne) 

omekšavati Rậne grõẓdije v÷č 

měkša. 

mèl m (mẽla, -ŏv) hmelj Mèl rãṣtę pŏ živìca i 

gřmju. {J. melj, hmelj} 

mẽʚ ʚla f (-ę, -; adj mẽʚ ʚlin) nametnička biljka 

imela; imelin □ biệla - bijela imela (Viscum 

album). Biệla mẽʚla ję za vrậštije. {Šu. mela} 

žûṭa - ljepak, žuta imela (Loranthus europea) 

Na h rậste rãṣtę mẽʚla kụ̂ svînę ràda 

jiệju i žûṭę jàgŏdę i kř h ke svržjě. Svînę ràda

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

259 

mesậr 

pŏjiệju i mẽʚline křke driệvje. 

měla/měl i ja f (-ę, -/i; dem f mělica -ę, -; adj 

mělin) brašno; brašneni [nj. Mehl] S÷ ìmam 

sàme mělę niẽʖmam, a štèla bi žgãncę 

kûvati. Vrèče riệš mělję su dŏv÷zli. Ìmam 

màle mělicę i ně ję nì za lèpček krùva. Vìše 

niệ nìš mělę v mělinem fršlõgu. □ riệš - 

oštro brašno Svěker su Zạgr÷ba dŏv÷zli 

riệš mělję za riệzancę i za kr̀picę. ¤ Ẓ tę 

mělę n÷ bu krùva. (Ŏd tòga dèla ně kòristi) 

Melić pr (Mẽʚ ʚlič, -ìčŏv, -îčka) [nad.

mesarìca 

260 

mesarìca -ę, -ĩcŏ, -îc) 1 mesareva žena 

D÷bela ję kàk mesarìca. 

2 vrsta muhe Mûva mesarìca dọ̃jdę na 

měse. 

mesạrìti ipf (-ậrit; -im; -ãṛi, -ètę; -ậril, -ìle; 

-ậrjen; ãṛejne) raditi mesarski posao Mãtič 

ję pŏ zĩme mesậril pŏ ciẽʖlem sẽʚle. Čõvek kî 

sę ràzmę z mesãṛejnem svĩnče 

rastrančiệra i prirědi. 

měse n (-a; dem n dj m÷seke) meso Črne 

mậle na pûṭu stậle i měsa čèkale? (třn) 

Pòp na kràju mèšę velî: Îtę měsa jiệst! 

Sejnàti za měse znậči smr̀t. Zẽmi si vìše 

m÷seka. {V. meseko} □ deběle - 

stražnjica Ščẽknul ju ję za deběle měse. 

dîvje - tumor Na čùḅe je rậstę dîvje měse. 

libĩve - meso bez kosti i masnoće, mekač, 

krtina Ràjše jiệm libĩve měse nèg mãṣne. 

{B. libive mese prez kosti} vûḳŏve - jestiva gljiva jetrenka (Fistulina 

hepatica) Vûḳŏve měse rậstę na piệjne. 

Mèsec m (-a, -ŏv) Mjesec Ŏd việka jě i dŏ 

việka bụ̂, a stàreši niệ ŏd mèsec dận? 

(Mèsec) ¤ Kàj mi kậžeš Mèseca võde? 

Nemoj me varati. □ mlậdi - mlañ, mlañak 

Če spậziš přvi pûṭ mlãḍi Mèsec spŏd 

krõva, bụ̂ t÷ ciẽʖli mèsec žìvŏt (tiệle) sřbel i 

něš ĩmel sr÷čę. 

mèsec m (-a, -ŏv) vremensko razdoblje od 

mjesec dana Sîn ję jàkši mèsec dận stàr, 

nèg ję õtec trìdeset liệt stàr? (vĩne i tr̀s) 

Mesec pr (Miệsec, -ŏv, Mesiệčka) [

261 

mìcicę 

Mẽšič ŏd zàklanŏga svijnč÷ta sę ŏčîsti i 

ŏsušî za duvận sprạvlàti. Z napũ h nutemi 

mešîči sę plậšiju vrạ̃pci da nẽʚjdeju na žìte. 

mèšiti ipf (-it; miệšim; mèši; -il, miệšila; -ejne) 

gaziti 

mijeh Miệšim na škộruše. Ciganìca ję 

miệšila a Cìgan kòval. 

mèšpula f (-ę, -i) mušmula, voćka i plod 

sličan smeñom šipku (Mespilus germanica) 

[nj. Mespel; gr. méspilon] Bĩla ję i 

detẽʚra mèšpula v trnậcu. 

m÷šter m (-a, -ŏv) 1 obrtnik, 

majstor [mañ. mester

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

Miček 

262 

Miček pr r (Mĩček, -ŏv, -ộvica) [

263 

mînña 

Mi j òlicę f pl (-ộlic, -ami) blagdan Miholjice 

(9.V.) Na Mijòlicę ję vụ̀grŏvečke prŏščějne 

a nègda ję bìl i sẽmen. 

mîkajne n (-a, -ŏv) grebenanje, češljanje 

kudelje Z mîkajnem sem gŏtòva i pòvesme 

sem sprậvila. 

mikậla f (-ę, -) žena koja grebena kudelju 

Mikậla ję ciẽʖli dận mîkala. 

mìkati ipf ŏd, ŏ, z, (-at; -am/čem; -i; -al; -an) 

1 grebenati kudjelju, češljati vlakno konoplje 

(lana) na grebenu Na gr÷ben sę mìčę 

kùḍela. Cìgani grebenậri su dèlali gr÷benę 

za mìkati ŏtrlîčanu kùḍelu. {H. mikam lan; 

J. G. mikati} 

2 - sę pomicati Mộraš sę ŏd tù 

mìkati. Mìči sę! 

mikạvàti ipf ŏ, pŏ, pŏs, (-ậvam; -al, -àli; -ậvan; 

-ãṿajne) 1 micati, premještati Mikạvàli 

smę kõla z gũmna. 

2 - sę Mikậvaj sę z mẽʚga mèsta! 

Mìkek m ime dem Mìka, Mĩkič, Mìkula, Mikùla, 

Mìkulek od sv. Nikola zaštitnik pomoraca 

[mañ. Mikulas, Miklós] Svẽʚti Mikùla 

ję vr̀jne põjel. pj Šàrke Màrke pès Mikùla 

zdìgni vûva dậm ti krùva! pj Sèdi Mìka v 

trãṿe, čřvi su mu v glãṿe. Mìka m ime 

mačka 

Mikulèjne n blagdan sv. Nikole 

6. prosinca [mañ. Mikulas] Na Mikulèjne 

svẽʚti Mikùla delî dậrę dècę a ž nìm îdę i 

kràmpus. 

Milàva/Mìlava/Mìleka/Mìlka f ime krave I tậ 

Mìlava kìlava. Jedini i ne valja. 

mìle n (-a, mîl) 1 užitak, osjećaj 

ugodnosti 

2 orgazam, dragost Dòšle mu ję mìle. 

mìle/mìlne adv (mìlneše, ant ne-) milo, milno, 

umiljato, ljupko; mrsko Dẽčke i diệkla tẽʚri 

sę ràda ìmaju, mìle sę gledîju i liệpe sę 

spŏmĩnaju. Kàj sviẽʖčę diệlaju kàḍ ŏnàk 

mìlne v cĩrkve gŏrîju? (p÷pel) Nemìlne ga 

gledî. □ biti - imati sažaljenja, žaliti Bĩle mì 

ga mìle. Niệ mi ga nìš mìle, sậm si ję krîv. 

Mìlek m ime dem Mìlček, Mĩlan m (-àna) nar. 

od pridjeva mili a rjeñe od Emilijan 

Milek pr (Mìlek, -ŏv, -ica/ộvka) [pat. od nar. 

imena

mìnñuš 

264 

mìnñuš m (-a, -ŏv) naušnica, 

rinčica [tur. menguş

265 

mliệč 

jậvčę. ¤ mlậḍ kàk rõsa vrlo mlad; mlậḍ kàk 

rõsa ŏpộldan star je. 

mlậda f (-ę, -e) mlada, mladenka 

Mlãḍejnke sę na gŏstě gŏvòri: gŏspậ 

mlãḍa. □ za - adv u mladosti Za mlãḍa ję bìl 

kòje kàj i sèkuḍ sę vliệkel, a pŏd stàrŏst ję 

põstal còprjnak i vračậr i vrậčil ję lûdi. 

mlãḍe j nka f (-ę, -i) udavača, mladenka, 

mlada Čè ję mlãḍejnka stàreša ìli v÷kša ŏd 

dẽčka, bûḍu imèli sr÷ču pri kộjne. Pr÷slicu 

ję mộrala sàka mlãḍejnka imèti. 

mlãḍenci m pl (-ŏv, -i) mladoženja i mladenka 

Cěrski mlãḍenci su ìšli pèšica ŏd dẽčka k 

diệkle i pèšica v cĩrkvu na viẽʖjnčajne a z 

drùge sěl sę vòjziju. 

mlãḍenec m (-a, -ŏv; adj mlãḍencŏv) mladoženja, 

mladenac Če mlãḍejnka pòkle 

viẽʖjnčajna kàḍ sědeju přvi pûṭ za stòl prisědę 

mlãḍencu kapût, òṇda bu õna gàzda 

v hîže. Niệ smèl mlãḍenec presèči pèču 

dŏk ję lûč nà jne těsal. Dẽni kìticu na 

mlãḍencŏv škrlậk. 

mlãḍeẓ̌ m (-a, -ŏv) madež, 

znamenka Ìma črni mlãḍeẓ̌ na nộsu. 

{Du. Ba. mladež} 

mlậdi m pl (-ậde, -ậdemi) mladunčad 

Slakộpar zõvę svě mlậdę: c c, ts ts kàk i 

nèki lûdi svînę k s÷be. ¤ bụ̀ dòbil mlãḍę 

nestrpljiv je, dosañuje se 

mladìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) mladica, 

ljetorast, jednogodišnji zeleni izdanak Ŏd 

lèskŏvę mladìcę sę naprậvi viẽʖnec i vù 

jnem sę na križậjnu v mlậdu nedèlu čèka 

sr÷ča. Zî j di na jàbuku i ŏdrèži mladìcę za 

ciẹpìti. □ dîvja - nekoristan izdanak 

mlãḍiči m pl (-ŏv, -i) 

Mlãḍenec i mlãḍenka su mlãḍiči. Tî mlãḍiči 

jòš liệpe živîju če niẽʖsu pòmrli. 

mladĩna f (-ę, -în) perad Pûṇe ję 

dvŏrìšče mladĩnę. {ð. V. Vi. Iz. mladina} 

mladĩnče n (-÷ta) mlado peradi 

Zakộli mladĩnče za õbeḍ. 

mladìti sę ipf ŏ, pŏ, (-îm; -ậdi, -ètę; -àdil, -îla) 

pomlañivati se, tjerati mladice Stậri piệjn sę 

pòčel mladìti. 

mladjě/mlậdje n zb (-ậ/a, -ěm) 

mladice, mladi izdanci Mladjě v třsju sę 

smr̀zle. {Du. mlañe} 

mlàdŏst f (-i, -ju/jụ̂, -ộsti, -mî) mladost, Bụ̂ 

pĩtala stàrŏst dè ję bĩla mlàdŏst. 

mlàka f (-ę, -; dem f mlàkica -ę, -ậkic) lokva, 

plitka bara; lokvica V mlàke su sę zlẽʚgli 

vùjčeci žậbine jạ̃jec. Pûkači pûkaju v 

mlàkice. 

mlật m (-ãṭa, -ậtŏv) cijep, mlatilo, 

dvodjelni drveni štap za mlaćenje žita Kî ję 

màle jačměna ĩmel mlậtil ję sậm dòma z 

mlậtem. 

mlatàča f (-ę, -ậčŏ, -) vršalica, stroj za mlaćenje žita Na 

màrŏfu ję bîla mlatàča i tù sę mlậtil žĩtek. 

Žìte mlậtiju mlàci z mlậti, vršîju kõjni na 

gũmne, na mašîne mlatàče sę mlậti a na 

vršàče sę vršî. 

mlàtec m (-a, -ãcŏv) mlatac, mlatitelj žita 

Nègda su ìšli mlãci pŏ sẽʚle i mlạtìli žĩtek z 

diệla i za plậču. 

mlạtìti ipf dŏ, na, ŏ, pŏ, pre, spre, z, (-ậtit; -im, 

-iju/ę; -ãṭi, -ètę; -ậtil, -ìle; -ạ̃čejne) 1 tući 

mlatom Ciẽʖle sẽʚle mlạtìle šenìcu na 

màrŏfe. 

2 tući, udarati Làke ję s tũñem kûrcem pŏ 

glộžju mlạtìti. 

3 brbljati Mlậti z jezìkem kàj Peràva z 

rẽʚpem. ¤ Nậj mlạtìti prãẓnu slàmu. raditi 

beskoristan posao 

mlatìtva f (-ę, -îtvŏ, -i) mlatidba 

Mlàci su na mlatìtve mlạtìli z mlậti (ciệpci). 

mlẽčec m (-ẽca, -ŏv) mliječni klip kukuruza, 

pečenjak Če mlẽčec pụ̂ca, kàḍ sę pěčę, 

vkrậjnen ję. {V. mlečec} 

mlèti ipf na, sŏ, z, zŏ, (mlèt; m÷lem; měli, 

-ètę; mlèl, mliệla; mliệt) 1 mljeti Pãvlič ję 

pŏ ciẽʖlu nộč mlèl kukurìzu na žrniệ. Štè 

přvi dọ̃jdę v m÷lin, òn přvi m÷lę. 

2 lomiti, mlatiti Nèk sậm Bộg znậ dè vrậg ž 

nìm třnije mělę. 

3 miješati, vrtjeti I tò těle z rîtjŏ m÷lę. 

mlèzive n (-a) mljez, mljezivo, gruševina, 

kolostrum, prvo mlijeko krave po telidbi Tẽʚle 

mộra mlèzive pŏcicàti. 

mliệč m (-a, -ŏv) jestiva gljiva mliječnica 

(Lactarius piperatus) Mliệč ję dòber za jèsti 

pẽʚčen na jõgnu natèknut na šìbu. □ vèliki - 

gljiva runjavka (Lactarius vellereus) Vèlikę 

mliẽʖčę Cìgani kûvaju s krampiẽʖrem i jiệju.

ʖʖ 

mliệčnak 

266 

mliệčnak m (-a, -ŏv) drač poljski svinjak 

(Sonchus oleraceus) Dràč mliệčnak ràda 

jiệju svînę. 

mliệčne n (-ŏga) mliječni proizvodi Najvìše 

nòsim mliệčne na plàc prŏdậvat. Bùṃę dŏ 

gộsti vìše mliệčnŏga spràvili. 

mliẽʖ ʖke n (-a; dem n hip mlèkece/ke) mlijeko 

Čè kộs kậni gàzdaricu, n÷ bu ciẽʖle lète 

imiệla sr÷čę pri mliẽʖke. Bụ̀š jèl žgàjnčecę z 

mlèkecem. D÷j mìceku mlèkeka. {V. mlekeco; 

M. mlece} □ kậčine - biljka roda 

mlječika, zmijino mlijeko (Euphorbia sp.) 

Kậčine mliẽʖke sę n÷ smę tr̀gati, bụ̂ tę kàča 

grìznula. kisiệle - ukiseljeno mlijeko Žẽʚna 

niệ tàk dụ̀ge stàra dŏk mòrę kisiệle mliẽʖke 

pregrìsti. (Jòš je sę h òčę mụ̀škŏga.). tîčje 

- ptičje mlijeko ¤ Falî sàme tîčjŏga mliẽʖka. 

Ima svega u izobilju. 

mlìnar m (-a, -ŏv; adj mlìnarŏv) mlinar Sàki 

mlìnar na svộj m÷lin vòdu tìra. Niệ sàke 

diệkle rìt prãšna kàk mlìnarŏve. 

mlìnarica f (-ę, -) mlinarica Krậl ję na nạ̃jže 

spậl i čùl kàḍ ję mlìnarica zrŏdîla čěr. 

□ Kisiệla - nad Naviệk sę kìsele držî i tò 

mu ję špicnãṃet. 

mlinarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) mlinarski obrt Ŏd 

mlinarìję sę naviệk dõbre žīvèle. 

mlìnčec m (-a, -ŏv) dem m÷lin 

mlinčić Sŏměli kãṿu na mlìnčec. 

mlînčec m (-ìnčeca, -ŏv)dem mlĩnec mali 

mlinac od tijesta Põjeṇ̃ mlìnčeca!. 

mli n čějnak/mlečějnak m (-a, -ŏv) valjalo, 

rasukač, drveni valjak za pravljenje mlinaca 

Bòček mi ję mlinčějnak napràvil. Z mlečějnakem 

vậla tiẽʖste i diệla mlĩnec. {G. V. mlinčeńak; 

Mp. mlinčejak; Se. mičelnjak} 

mlìnec m (-a, -ŏv) dem m÷lin 

mlinčić D÷j mlìnec za kãṿu! 

mlĩnec m (-a, -ŏv/ec) tanko valjano (pečeno) 

tijesto Pùra ìli gûṣka sę jiệ z mlĩnci. Kàḍ 

gŏspŏdậr dŏněsę bŏžîčnu slàmu dàję mu 

sę v rũḳę mlĩnec i pevãṛec vĩna 

{J. mlinci, testo rastegnjeno} 

mộč f (mòči, -ju/jụ̂, mộči, -mî) moć, snaga 

Nộč ìma svõju mộč. Ivậjnski dụ̂gi dãṇi i 

mậrtinskę dụ̂gę nòči zèmeju kõjnem mòči. 

mòči/mògnuti ipf dŏ, naz, ne, ŏbne, ŏd, pŏ, 

pŏtpŏ, pripŏ, zapŏ, z, zne, (mòrem/mògnem, 

-eju/neju/nu; mõgni, -ètę; mògel; 

niječno: ne mòrem/n÷mrem, ne mòreju/- 

n÷mreju) moći, mognuti, biti u mogućnosti 

V přvem mrãḳu ję mòči nagînuti. Cŏprìję 

n÷mreju sàkŏmu naškòdeti. Dŏk ìdę ìdę, 

dŏk mòreš mòreš a kàḍ ne mòreš, ne 

mòreš. ¤ Mòreš mi na rîte vùẓel zavēzàti. 

Ne možeš mi ništa. Mòreš mu dèti sòli na 

rěp. Nema ga više, pobjegao je. mòrę u 

redu, dogovoreno; mòrę bìti, mòrti možda; 

mòrę mi bìti meni je to dozvoljeno; kõga 

niẽʖma, b÷ž n÷ga sę mòrę nitko nije nezamjenjiv; 

štè mi kàj mòrę meni se ne može 

ništa dogoditi. 

mŏčìle n (-a, -îl) močilo, mjesto gdje se moči 

konoplja V sậvske rukậve su bîla mŏčîla dè 

smę kònŏplę namàkali. Mŏčîla n pl top Š 

Vù fakultiệtske šùme v Lụ̂gu dè lõvci slùḳę 

lŏvîju su Mŏčîla. 

mŏčĩlnica f (-ę, -) močionica, svežanj od 16 

snopića, mjera za konoplje. V mŏčĩlnicu îdę 

16 ručîc kŏnộpel. Jẽʚna vuz drùgu sę slòži 

15 ručîc a šesnậjsta priệk nî h . {H. močilnica 

lana; L. močelnica; G. mučelnica: snop od 

10 ručica} 

mŏčìti ipf na, ŏd, pre, s, za, z, (mõčit; mòčim; 

mõči, -ètę; mõčil, mòčila, -ìle; mòčen; -ejne) 

1 močiti Mõči tàk dụ̀ge 

dŏk sę ne namòči ìli ŏdmòči. 

2 - sę močiti se Kõmu nògę ŏtěku z 

gậvezem mu sę mòčiju i ŏblậžu listạ̃jnki. 

Kònŏplę sę mòčiju dvanậjst dận. 

mòčvar f (-i, -ju, -ậr, -ami) mokrina, vlaga Čè 

ję mòčvar dọ̃jdę plesnivộča. 

mŏčvàra f (-ę, -ậrŏ, -) močvarno 

zemljište V Črẽtu ję mŏčvàra. 

mòčvariti ipf (mŏčvậrim; mòčvari; -il) poplavljivati 

Čè zẽʚmla črnìca v pretùletje ne 

mŏčvậri i čè ję blậge ne zgậzi, ộna sę liẽʖpe 

ŏbdelậva. 

mộdlin m (-a, -ŏv) oblik, kalup [ausnj. Modl 

267 

mŏrtậlka 

mŏdrìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) murva modra ploda 

Na cěrskem Pijãcu su bîlę mũrvę belìcę, 

črnìcę, mŏdrìcę i j÷n mũrvec. 

mõ d zeg m (-a, -ŏv) mozak J÷ 

l’ ti ìmaš bậr màle mõdzga!? (Kàk si mògel 

tãkvu bedastộču napràviti?) 

mộ d zg m (-a, -ŏv) moždina, koštana srž Razbîja 

kòsti i jiệ mộdzg. 

{B. mozg u kosti herbtišča} 

mộ d zgati ipf pre, z, (-am; -ajne) napeto razmišljati, 

mozgati Triệba dõbre mộdzgati. Niệ 

dòst dèlati, triệba i mộzgati. 

mŏgụ̂č adj mogućan, imućan Òn ję mŏgụ̂č a 

mòrti i najbŏgàteši v sěle. {Ba. moguć} 

mŏgụ̃če adv 1 moguće, ostvarivo Tò zbìla 

niệ mŏgụ̃če. 

2 možda, vjerojatno Mŏgụ̃če ję da štè i priệ 

ĩmel želiệznu brãṇu. Mŏgụ̃če bụ̀ zùtra bòle. 

Mògut m (-a, -ŏv) 1 biće iz narodnog vjerovanja 

Jiệju kàk neběski Mògut.{T. mogut} 

2 fig lakom čovjek 

mộj pron (s mõje/mě; mŏjěga/mẽʚga, mŏjě 

mu/mẽʚmu, mŏjiẽʖm/měm; ž mõja/mậ; 

mŏjě/mě, mõje/mè, môju/mụ̂, mŏjộ/mộ; pl 

mŏjè/mè, mõjem/mèm, mŏjèmi/mèmi) 

1 moj Kŏmarìca pŏpiẽʖva: mộj, mộj. Tò niệ 

põsel za mŏjẽʚga Mîška, àm òn nèmački 

gŏvòri. Jậna ję kùma mẽʚga bràta. Tò bu 

mẽʚmu strĩcu. Tò ję hìža mě sestrě. Sàḍ si 

tî na mŏjiệm i jậ sem gŏspŏdậr! Dậm jậ 

m÷m Blậžu. Mě diẽʖte ně nìšte tũḳel. Mậ 

màma ję negvòga sĩna na křste držậla. Bụ̂ 

v÷č i na mě vrậta sûṇce grèle. Mụ̂ čěr niẽʖsi 

vìdel? Kàj ti ìmaš z mộ materjộ? Màma su 

mõji naviệk dậli pr÷sti. Mě sẽstrę su ŏtìšlę 

zàmuẓ̌. ¤ zîti na mõje po mojoj želji/volji 

2 m muž, suprug Mộj ję bàš bìl na kùluku. 

mò j žñani/eni m pl t (-ŏv, -i) moždani, mozak 

Vrànę su mu mòžñanę (mòjžñenę) pòpilę. 

(Bẽʚdast ję). {Vr. H. B. Ko. možñani; V. 

možñane} 

mòker adj (mộkri; mõkra; mòkreši; pre-) 

1 mokar, vlažan I jậ sem tàm na gŏstě bìl 

i jèl i pîl i jòš mi ję i dènes jẽʚzik mòker. 

Drộḅ na drộḅ, sûv nùṭer mòker vùn? 

(Šiệf za vĩne vàditi v sùdič) 

2 pijan Õni su si mộkri (vînski) bràti. 

Ŏbŏdvậ su pijậnci. ¤ z mộkrŏ křpŏ vùdren 

luckast; mòker kàk mìš sasvim mokar 

mòknuti ipf na, pre, pri, za, z, (-em; mõkni, 

-ète; mòkel/knul; -ut; -ejne) kisnuti, postajati 

mokar Nậj mòknuti, òjdi pŏd kròv. 

{J. moknuti počinjam} 

mŏkrĩna f (-ę, -în) vlažno vrijeme; 

vlaga, mokrina Dèẓ̌ṇ̃ v÷č dụ̀ge curî i 

mŏkrĩna ję. V pemnìce ję vèlika mŏkrĩna. 

Mŏkrìca f top B 

Mòkrŏvič m nad Šòstaru kî ję ràḍ pîl, ję tò bìl 

špicnãṃet (pr Mokrović E170) 

mòl/mõḷec m (-a, -ŏv) 1 moljac (Tineidae) 

Mõli sù mi kapût pŏj÷li. Rubenînu trèba 

việtrati dà sę mõḷci ne zap÷riju. {Hg. mol} 

2 rana na jeziku goveda Mòl blašč÷ta sę 

zasipậva z gàlicŏ. 

mŏlìti sę ipf na, ŏd, z, (mõlit; mòlim, -iju/ę, 

mõli, -ètę; mõlil, mòlila, -ìle; mòlen; -ejne) 

moliti se Kî sę bõri, tè sę ne mõli. Nasìlu sę 

Bộg ne mõli. 

mŏlìtva f (-ę, -îtvŏ, -i; dem f mŏlìtvica -ę, 

-îtvic) molitva Stàreši lûdi mòliju jutriệšnu 

mŏlìtvu dŏk sę brìšeju z ručnîkem. Prèdi 

su mãjčę vùčilę nụ̀čičę pùṇe mŏlîtvic kàk i 

piệsmic. 

mŏlitvenîk m (-ĩka, -îkŏv) molitvenik Čè 

nậjdeš d÷telu s četìri pẽʚra (četirèmi pẽʚri) 

dẽni ju v mŏlitvenîk za sr÷ču. 

mộraš m (-a, -ŏv) sila, nužda Mộraš ję 

vèliki gõspŏn a něču v÷kši. 

mộrati ipf pri, (-am) morati; trebati Mlãḍenec 

ję mộral znàti lûči tesàti. R÷kli jẽʚsu strìna 

Dộra, kàj sę mộra, tò sę mộra. Mộra sę 

sàme mriệti. 

Moravče top (Mŏrậvče n -àvčan, -àvečica, 

-àvečki) selo 465 st. (1857), 950 (1948) 

Moravčanin {Šo. Muravče} 

mŏràvečina f (-ę, -ŏ) arh sorta grožña i vina 

Ìmbrĩna, brĩna, krậlevina i mŏràvečina ję 

îsta fěla. {Šu. muravšina} 

mòrje n (-a) more Mòjsija ję ščậpem mậ h nul 

i Črlěne mòrje sę ràzdelile na dvậ tậlę. 

mộrski adj morski Čè mộrskę kòkŏši jậke 

kreščĩju, bụ̂ dẽžña. 

mòrt m (-a, -ŏv) žbuka, graditeljska smjesa 

[nj. Mörtel] Jãḳi mòrt su napràvili. 

mŏrtậlka f (-ę, -i) posuda za žbuku Mòrt sę 

nòsi v mŏrtậlke.

mộrtati 

268 

mộrtati ipf (-at; -am; -ajne) praviti žbuku Jòš 

trèbaš mộrtati. {ð. mortiti} 

mòrti/mòre bìti adv možda Driệjnek 

ję mòrti dậl Driệnčecu ìme. Mòrę bìti, 

dà tò ìstina. ¤ Mòrti si teròga svěca v 

litànija zậbil. (Prẽʚveč gŏvòriš) 

mòslavec m (-a, -ŏv) 1 moslavac, sorta 

grožña i vina Mòslavec ję fẽʚla grõẓdija vàlda 

z Mòslavinę. 2 Mòslavec m čovjek iz Moslavine 

Mòslavci velĩju kèj, a Làzinci kùj. 

mŏsnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) daska za most 

Mŏsnìcę su slàbę. {Ko. mosnica} 

mộst m (mòsta, -ŏv; dem m mõstec -ẽca, 

-ŏv; dem m mòstek -a, -ŏv; dem m 

mŏstĩček) most; mostić Čè na V÷liki pẽʚtek 

bậr dè na mộstu màle mràza, n÷ bu ciẽʖle 

lète mràz mògel naškòdeti. Mõstec priệk 

jãṛka ję võda zrùšala. Čèẓ tečậl ję drevěni 

mòstek. V šùme ję mŏstĩček. □ sûvi - vrsta 

plesa Tậncaju sûvi mộst. ¤ Tî jòš mộraš 

kàḍ bîk na mộstu přdnę r÷či: fàla. Premlad 

si za momačko društvo. 

mŏstŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) mostarina Na 

mộstu sę plậčala mŏstŏvìna. 

mŏšậjnka f (-ę, -i) sorta jabuke, mošanka [nj. 

Mönchs Apfel] Mŏšậjnkę su fĩnę jàbukę. 

{Šu. mošajnska; V. mušanka} 

mŏščĩna f (-ę, -în) sorta grožña Mŏščĩnę ję 

màle v třsju. {Šu. mošćina} 

mòšnica -ę, mộšnic) 1 mošnja, mošnice, 

scrotum Mõšnę mu vîsiju dŏ kòlena. 

2 kesa od mjehura za duhan; novčarka 

Pŏpòva mõšna, kŏbîlina rìt i diẽʖklina škrìna 

niẽʖsu nigdậr pûṇę. 

mòšt m (mõšta, -ŏv; dem m mòštek) grožñani 

neprovreli slatki sok, mlado neprovrelo 

vino [mañ. must, ausnj. Most

ʖʖ 

ʖʖ 

269 

Nè ję triệba prậvi mrdạ̃č, kàk ŏtpộčivni 

pastụ̂v. {Ab. mrdac} 

mřdajne n (-a, -ŏv) 

obljubljivanje, koitiranje Nigdậr je niệ dòsta 

mřdajna. {Ž. mrdanje: obljuba} 

mr̀dati ipf na, ŏd, pŏ, pre, raz, z, (-at; mřdam; 

mr̀dal, mřdala; -an) 1 obljubljivati, spolno 

općiti, koitirati, jebati Mèste mr̀dati ìli jòš 

pròstešŏga jebàti velî sę fĩne venọgvàti. 

Kũṇę sę: jebàl tę i jàšil tę a nìgda mr̀dal tę. 

2 - sę jebati se Mr̀dali su sę dè su sę gòḍ 

stàli skùp. 

{G. V. mrdati; Ab. mrdati se: jebati se} 

mrdùliti ipf (-ûlim; -ùli; -il, -ûlila; -ejne) 

migoljiti, ići uvijajući stražnjicom 

Kûḍ̣ gòḍ ìdę naviệk mrdûli z rîtju. 

mrêjna f (-ę, -iệjn/i; dem f mrèjnica -ę, -iệjnic) 

1 mrena, zamućenje očiju Ìma mrêjnu na 

jòke. 

2 ošit Na zàklanŏmu svinč÷tu sę 

preriệžę mrêjna v drộbu i prepũšča křv. 

mrẽjnast adj (-ậsti; -àsta) mrežast Ràna mi 

pŏstậja mrejnàsta. 

mrèža f (-ę, -iệžŏ, -) mreža Žàbę 

zelěnę lŏvìju žậbari v mrèžu. Mrèža sę 

plětę z drevěnŏ iglộ i břlcem. 

mr̀ha f (-ę mřhŏ-i) crkotina, strvina 

Smrdî kàk mr̀ha. {B. mrha, mrcina; Du. 

mrha: marva, stoka; Vi. mrha: nemoralna 

ženska} 

mriẽʖ ʖle n (-a, -iệl) samrt, umiranje, smrtni čas 

Bliệḍ ję i slàḅ kàk betežnîk na mriệle. 

¤ Bụ̂ ti na mriệle zmejnkàle riệči. (prěveč 

gŏvòriš.) 

mriẹstìti sę ipf (-iệstit; -im; -iẽʖsti, -ètę; -iệstil, 

-ìle; -iẽʖ ʖščejne) tražiti mjesto, namještati se, 

nemirno sjedjeti Fùrt sę mriệsti kàk kvòčka 

na gniẽʖzde. 

mriệti pf na, pŏ, v, vu, za, zŏ, z, (mẽrnem, 

-ẽʚju/ụ̂; mẽrni, -ètę; mřl, mrla, -le) umrijeti Čè 

dvậ v rõḍu mernẽʚju j÷n za drùgem, br̀že bụ̂ 

i trějti. Čè sèjnaš za nèkŏga dà ję mřl, 

n÷mu ję smr̀t mrla i dụ̀ge bu žĩvel. 

mr̀jniti sę ipf na, (mřjnim; mr̀jni; -il, mřjnila) 

mrštiti se, mrgoditi se Mřjni sę ŏd jùtra a n÷ 

znam zậkaj. {G. V. mrńiti se} 

mrlèzŏvina f (-ę, -) 

grm zimolezina (Ligustrum vulgare) Mrlèmrlèzŏvina 

pŏmiẹšàti, pŏ šùme mòrę îti četìri pět dận, 

ně jèl i ně glãḍen a dòktŏri ga ne zvrậčiju. 

2 sablast {Gr. mrak} 3 bolest 

koja se liječi pravljenjem uroka Štè ìma 

mrậk dàju mu pregŏvạrjàti vũrekę ŏd 

mrậka. ¤ õpal mu ję mrậk na jòči izbezumio 

se; põjel ga mrậk nestao je preko noći. 

mramlîca f (-ę, -; adj mramlîčin) 

1 mrav (Formicidae) Mramlîcę 

ìdu v preš÷cije i n÷ smeju sę gàziti. Prenậšaju 

mramlîčina jậjca. {B. mravica; H. G. V 

mravlica} 2 mramlîcę pl trnci 

Mramlîcę su mę pr÷šlę ŏd strãṿa. 

mrãṿec m (-a, -ŏv) mrav Gòrši si 

nèg žũṭi mrãṿec. 

mrãṿiče n zb (-a) 1 mravinjak 

Gre h õta ję mravîče raskŏpàti. □ Bọ̃že - a 

kišna duga Štè ne vîdi bọ̃žŏga mrãṿiča ně 

daj mu Bộg zdrãṿiča. 

{K. R. Gr. mavrica: duga} 

2 Mliječni put, Kumova 

slama 

mravîlnak m (-a, -ŏv) mravinjak 

Màti ję pŏsěla čěr z gộlŏ rîtjŏ na mravîlnak 

na měñe, dà ju navčî kàk sę jěbę. 

{B. V. mravlińak} 

mràẓ m (-a, -ŏv/ậzŏv) mraz, smrzla rosa Čè 

ję na V÷liki Pẽʚtek bậr dè na mộstu màle 

mràza, n÷ bu te lète mràẓ naškòdel. 

¤ Kõga òn pŏmòę tòga bu i tụ̀ča i mràẓ. 

mràziti ipf ŏ, (-ậzim; -àzi; -il, -ậzila; -en) 

ogovarati, klevetati Bàbę su ju mràzilę i 

dẽčke ju ję ŏstàvil. {Sk. mraziti} 

mrcìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) 1 strvina, 

crkotina Kàḍ zẽʚlije pŏjiệju gũṣenicę tò smrdî 

kàk mrcìna. 

2 bezvrijedna osoba Zbìla ję mrcìna. 

mrcinìšče n (-a, -îšč) strvinište Šìntar zakậpa 

kàj krèpa na mrcinìšču. 

mrcvạrìti ipf z, (-ậrim; -ãṛi, -ètę; -ậril, -ạrìli, 

-ậr j en; -ãṛejne) mučiti, zlostavljati, 

loše raditi S tàkvem jŏrậjnem sàme 

mrcvậri z÷mlu, kõjnę i s÷bę. Tò ję 

mrcvãṛejne zęmlě, n÷ jŏrậjne. 

mŕčàti ipf ŏd, (-îm; mr̀či, -ètę; mřčal, -àle; 

mrčajne) stenjati Mrčî na pòstele ciệlu nộč. 

Mr̀da f nadimak ženi Mr̀dę sę něš riẹšila. 

mrdậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) jebač

mrlùga 

270 

zŏvina ję dõbra za živìcę a črni gròzdeki za 

tîntu dèlati. 

mrlùga f (-ę, -ûgŏ, -) mrha, stara krava J÷ l’ 

õva mrlùga kàj dòji. 

mrlùžiti ipf z, (-it; -ûžim; -ùži; -il, -ûžila; -en; 

-ejne) mrljati, orati mokro tlo Ne 

splatî sę mrlùžiti pŏ blãtne zẽʚmle. Ŏd mrlûžejna 

niệ kòristi. 

mrmlàti ipf pŏ, pre, z, (mr̀mlam; mřmlal, 

mr̀mlala, -àle; mr̀mlajne) mrmljati 

Jàjnke sedî v zàpečke i srdìte mr̀mla. 

Ìšel ję òkŏl šenìcę pŏ měña, nèkaj mřmlal 

i dòšel ję òblak s tụ̃čŏ. 

mrnạvkàti ipf (-ậvkam/češ; -i, -ètę; -ậvkal, 

-àle; -ạ̃vkajne) 1 mijaukati 

Mạ̃čki glãḍni mrnậvčeju 

2 govoriti cvileći Rěci kàj hòčeš i nậj mrnậvkàti. 

{Du. Še. mrnjavkat; G. V. 

mrnafkati} 

mřnñati ipf (-am; -ajne) prigovarati mrmljajući, 

rogoboriti Bàba fùrt mřnña i brûnda. 

Če něš prěstala z mřnñajnem, bùṃ tę klõpil 

pŏ làmpa. {G. V. mrnñati} 

mŕsìti ipf ŏ, pri, (mřsim; mrsi, -ètę; mřsil, -ìle) 

1 mrsiti se, jesti mrsnu hranu 

Štè nẽʚ bi bậr màle mřsil tàk fĩne měse. 

2 fig obljubljivati, spolno općiti Katèna mu 

sę pŏdiệla i mộral bu mŕsìti màkar ję pòst. 

mr̀ske adv neugodno, ružno, mrsko Mr̀ske mi 

ję sãme îti pŏ mrậku. 

mr̀šav adj (-àveši; pre-) suh, mršav 

Vìsŏka ję a mr̀šava kàk ščùka. Sejnàti za 

debẽʚlę kõjnę ję dõbre, a za mr̀šavę niệ. 

mršàveti ipf ŏ, z, (-ậvem; -àvi; -el, -ậvela) 

mršavjeti Nậgle ję mršàvel. 

mr̀tev adj (mřtva) mrtav Mřtvi žĩvŏga vlẽčę? 

(Č÷šel vûš). Jôj màmek, ležî Jànek v 

štậgle raščepiệrena na plěča dŏ kràja 

mřtva, a Jàjnke nà jne jòš z rîtjŏ mèca, 

vàlda striẽʖla vû jnę pûḳla. 

mrtvạ̃čnica f (-ę, -) mrtvačnica 

Mrtvạ̃čnice sę velî i kŏstĩlnica. 

Mřtve dûš dận m Dušni dan 

Mřtve dûš dận ję 2. stùdena. 

mrtviệčki adj mrtvački S÷ kàj zrãṣtę na 

zẽʚmle dè ję mŏrjẽʚna ŏdjŏrậna kàča, tò ję 

mrtviệčka h rậna. 

mrtvîk m (-ĩka, -ŏv) mrtvac Čè sõva jûčę, bụ̂ 

mrtvîk v hîže. Kàḍ sę v hìžu dọ̃jdę dè 

mrtvîk, ne pŏzdrậvi sę (pŏklòjni), nèg 

pŏklěknę i mòli. 

mr̀va f (-ę, mřvŏ, -/i; dem f mr̀vica -ę, mřvic) 

vrlo mala količina Niẽʖmam nì mr̀vu sòli. Na 

Bõžič nę smę nì mr̀vica stõla ŏpàsti. 

{Hg. mrvu: malo} 

mřv i je n zb (-a; dem mrviče n zb) 

smeće Če na mřvje dọ̃jdeš (kàḍ sę hìža 

zmiệčę), něš tè dận sr÷čę ĩmel, a če dẽčke 

ně sę tè lète ŏžẽʚnil. S perjậčŏ sę mřvije 

stôla zmiệčę. Hìti mrviče na smetìšče! 

mrvîjne/în i je n zb (-a) mrvice 

Pûṇe tì ję krĩle mrvîjna. 

mr̀viti ipf na, z, (mřvim; mr̀vi; -il, mřvila; -len; 

-lejne) mrviti, sitniti, drobiti Pŏ ciẽʖle hîže 

mřviju. 

mr̀zel adj (mřzla; mr̀zleši; pre-) hladan Mřzla 

pr÷ña n÷ smę mậm na rậzbŏj, nèg sę mộra 

màle tŏpìti. Pòkle Bàrtŏlŏva (24. VIII.) ję 

premřzla võda za kònŏplę namàkati. 

Žěnska rìt ję naviệk mřzla. Držî sę kàk 

kûrc v mřzle võde. 

mŕzèti ipf za, (mřzim; mrzi, -ètę; mřzel, -èle) 

mrziti J÷n ję drùgŏga mřzel. 

mr̀zle adv (mr̀zleše; pre-) hladno Štè sę 

j÷mput ŏpěčę drùgi pûṭ i na mr̀zle pûšę. 

Mr̀zle ję kàj v kûsnice. 

mrzlèti ipf za, (-î mę; mřzlel, -iệla, -èle mę ję) 

osjećati hladnoću, hladiti Mrzlî mę 

pŏ plẽʚče ŏd vrật. 

mr̀zletina f (-ę, -) hladetina 

Mr̀zletina sę jiệ na Bõžič i Nõṿe Lète. 

mrzlĩna f (-ę, -în) studen, hladnoća Mrzlĩna 

nìš ne pŏpũšča. Sàme mrzlĩna ŏjd n÷ga 

ìšla. {Du. mrzlina} 

mụčàti ipf pre, za, (-îm; mụ̀či, -ètę; mụ̃čal, 

-àle; mụ̃čajne) šutjeti Nìšte ně 

pĩtal kàj si mụ̃čal, nèg kàj si gŏvòril. Štè 

mučî – drùgę dvậ vučî. 

mučěč/mučěčki adv 

šuteći, šutke Ìšel ję mučěč. Mučěčki su 

dòšli pŏd ŏblòḳę. 

mụ̀čiti ipf na, z, (-it; mụ̂čim; mụ̀či; -il, mụ̂čila; 

-en; -ejne) 1 mučiti, gnjaviti, zlostavljati Nậj 

mę mụ̀čiti! I tòmu mụ̂čejnu bu dòšel kràj. 

Kõjnę mụ̂čiju pizdemiệrkę, žũṭę trdę mùvę, 

kě sę pŏd rěp zavlậčiju i ne dạ̃ju im pri mĩru

271 

mùla 

sę pàsti. 2 - sę mučiti se Pŏ dãṇu sę mụ̂či 

kàk vòl a pŏ nộči kàk bîk. 

mučkàti ipf (mụ̀čkam; mụ̂čkal, mụ̀čkala, -àle; 

mụ̀čkan; -ajne) mutiti, miješati Nậj tụ̂ vòdu 

mučkàti. 

mũčke adv malčice, malko, manje od malo 

D÷j mi bậr mũčke. Hòjdi pŏ mũčke. Kliện 

niệ izbìla liện jậke dụ̀ge žīvèti i zậte pŏ 

mũčke rậstę. 

mûčki adj dem mậli majušan, malešan, 

malahan Bìl ję mûčki š÷pavi čõvek. Mûčki 

mũčke mučîju, dà sę ne mụ̂čiju. 

mụ̀čne adv (mụ̀čneše) mučno, nelagodno 

Mụ̀čne mi ję v želụ̂cu i îdę na blùvajne. 

mučnĩna f (-ę, -în) muka, nelagoda Mučnĩna 

mi ję dòšla. 

mụ̀čnuti pf (-em; -i, -ètę; mụ̀čnul) trgnuti se, 

početi misliti Mộraš mụ̀čnuti svŏjộ glãṿŏ. 

mũden/mûn adj (mũ d na, mù d neši; pre-) spor, 

polagan Kî ję mũden pri jèle tàj ję i pri dèle. 

Mũden ję sègde mûden. Štè ję mũden niệ 

trũden. Tò ję jậke mûn põsel. Premũden ję 

òn za tè põsel. 

mũḍer adj (mũḍra; mùḍreši; pre-) mudar, 

pametan Tàk ję mũḍer, kàk dà sę mej kŏkŏšmî 

ŏt h rãṇil. Mũḍer si tî i niệ tvộj vrậg 

bedậk. Premũḍer ję, sậm si ję pụ̀peka 

razvězal. Tẽʚri ję světec v cĩrkvę najmụ̀dreši? 

(Tẽʚri zàprtu knìgu držî). ¤ bàš si 

mũḍer nećeš me prevariti 

mudìti ipf za, z, (-îm; mûdi, -ètę: mùdil, -îla; 

mùden) 1 kasniti Cûg mudî dviệ vùrę. 

{ð. muditi: ometati, zadržavati} 

2 - sę žuriti se N÷mu sę nigdậr ne mudî na 

dèle a pri jèle ję přvi. 

mùdne/mûne adv sporo, polako Põsel ìdę 

mùdne. Dèlali su ciẽʖli dận àli mũne. 

mũḍre adv mudro Tò si mũḍre napràvil. 

Bedậk sę mũḍre držî. 

mudrìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) domišljatost, lukavstvo 

Pùṇ ję mudrîj kàk lisìca. 

mudrijậš m (-ạ̃ša, -ậšŏv) 1 mudar, domišljat 

čovjek Òn ję zbìla mudrijậš. 

2 iron pametnjaković, lukavac Nậj sę tî nìš 

dèlati mudrijậš, àm tę znậmę. 

mudrijạšìti ipf z, (-ậšim; -ạ̃ši, -ètę; -ậšil, -ìle; 

-ạ̃šejne) mudrovati Òn mudrijậši, 

da nẽʚ bi dèlal. 

mudròlija f (-ę, -ộlij) dosjetka, izmišljotina 

Nèkakvę pậk mudròliję zvậña. 

mũḍrŏst f (-i, -ju/jụ̂, -òsti, -mî) mudrost Tò niệ 

mũḍrŏst. To je jasno. 

mudrūvàti ipf nad, z, (-ûjem; -ûj; -val, -àle; 

-ũvajne) mudrovati Dụ̀ge mudrûješ i nìš ŏd 

tvẽʚga mudrûvajna. 

mû d zgati ipf z, (-am; -an; -ajne) 

gnječiti, muljati Mûdzga setjě i sciệña měḍ. 

{G. V. muzgati} 

mùfta/mùkta adv besplatno, 

badava [tur. muft] Tò si izbìla mùfta (mukta) 

dòbil. {Vi. mufta; G. mukta} 

Mù j ca f (-ę, V Mūjcô) ime krave Mõja Mùjca ję 

dõbra dòjka. Mậ Mùca ję mĩrna kràva. 

{V. muca: hip mačka} 

mù j cek m (-a, -ŏv) malo muško tele Kràva ję 

mậm mùjceka ŏblîzala. Mùcek cìca. 

{Te. mujcek, V. mucek: hip maček} 

mù j cica f (-ę, mûjcic) malo žensko tele Tàk 

liệpu mùjcicu němę pròdali. 

mû j nen adj udaren, lud, 

zvrkav, jogunast, omamljen, pripit, duševno 

poremećen Hõḍa kàk mûjnen. 

{K. Du. munjen; V. muńeni} 

mũḳa f (-ę, -i) prašna prevlaka, mašak, prah 

na zrelim plodovima šljiva Zriệlę slìvę 

bìstricę su pûṇę mũḳę. 

mùḳa f (-ę, mûḳŏ, -) muka, patnja 

Mòrę i mlậḍ čõvek ŏd vèlikŏga strãṿa i ŏd 

vèlikę brìgę i mùḳę pŏsiẹdèti za jẽʚnu 

jedînu nộč. 

mụkàti ipf (mũḳam/čem; -i, -ètę; mũḳal, -àle; 

mũḳajne) glasati se kao goveče 

Kravę mụ̃čeju, žẽʚjnę su. 

mụknùṭi/mũḳnuti pf pre, za, (mũḳnem; -i, 

-ètę; mũḳnul, -ùḷe) zašutjeti [mañ. mukkan: 

pisnuti, mukkot se!: ni pisnuti!] Mũḳni, v÷č 

j÷mput. Tàk su mụknùḷi, da nìti jẽʚden niệ 

mòrti nìti sòpel. 

muktậš m (-ạ̃ša, -ậšŏv) nabiguzica, 

prevarant Muktậš sę sègde snậjdę. 

{V. muktaš} 

mûl m (-a, -ŏv; adj mùlen/mũlnat, mûlna, 

mùlneši/ậti; -àta) mulj Svînę sę v 

mûlu kalîju. Mûlna ję võda. Mulnàta zẽʚmla 

dõbre rŏdî. Mulîna f top L 

mùla f (-ę, mûlŏ, -) glupača Bàš ję 

prậva mùla. {V. G. mula}

Mulc 

272 

Mulc pr (Mùlc, -ŏv, -ŏvica/ŏvka) [nad. 

slovensko] S3 LP124 Mùlcŏvka vîčę da niệ 

Mùlca dòma. 

mũlec m (-a, -ŏv) glupan Tî mũlec 

jẽʚden! Na òči glěḍ tę vàra. 

mūlìti ipf pŏt, z, (mûlim; -i, -ètę, mûlil, -ìle; 

mûlen; mũlejne) 1 pokrivati muljem Sãṿa 

sę razlejãḷa i mûli sinòkŏšę. 

2 gužvati, svijati Škrlậk mi mûliš. 

mumlàti ipf z, (mùṃlam; mûṃlal, mùṃlala, 

-àle; mùṃlajne) mumljati, nerazgovijetno 

govoriti Kaj mûṃlaš, a nìkaj tę ne ràzmem. 

mûnñati ipf z, (-am; -ajne) potajno dogovarati, 

muljati, varati [nj. Mund: usta] Sàme 

pripàzi da ně pậk mûnñal. 

mũnuti pf (-em; -i, -ètę; mũnul, -ùḷe; -jnen/ut) 

zviznuti, naglo udariti Mũnul ga 

šậkŏ v rẽʚbra i kìdnul. 

Munjaković pr (Mujnãḳŏvič, -ŏv, -ka) [nad.] 

Ž36, Belovar 3 LP39! sl. Munjeković LP54 

Mũra f (-ę, -i) Mora, sablasno biće Mũra ga 

sèsnę pŏ nõči i sẽsci ga srbĩju. {O. Gr. 

mora; Gr. morina: vještica koja mori noću} 

mũrva f (-ę, -i; dem f mùrvica -ę, mũrvic; adj 

mûrvin/mùrvŏv) drvo i plod duda [tal. mora 

273 

mužikậš 

biljka strupnik (Scrophularia nodosa) Muškatîn 

m÷čeju vu vĩne da dišî kàk mùškat. 

mùškatnica f (-ę, -) sorta krušaka Rûška 

mùškatnica dišî kàj mùškat. 

mụ̀ški adj 1 muški I mụ̀škę rùḅačę su bîlę ŏd 

dŏmạ̃čŏga plãṭna. Čè sę na bŏžîčne nãṿečerje 

nàjpriệ kòmu mụ̀škŏmu kî h nę, tè lète 

sę bûḍu vìše lěgli bìkeki i žrèbeki. 

2 seljački, domaći Nõsil ję mụ̀šku òpravu. 

mụ̀ški adv 1 muški, kao muškarac Žẽʚnę nę 

kunụ̂ mụ̀ški: jěbi tę, jebàl tę, nèg žějnski: 

jàši tę, jàšil tę! 

2 muževno Mụ̀ški su sę zgràbili i metàli. 

mûštra f (-ę, -i) 1 uzorak 

[nj. Muster] Zẽmi za mûštru. 

2 pej poseban čovjek, zla osoba Bàš ję 

prậva mûštra. 

3 vježba Sŏldàti su na mûštre. 

mûštrati ipf z, (-am; -an; -ajne) vježbati, 

gnjaviti [mañ. mustral

N n 

n m glas n je najučestaliji suglasnik s 9,44% 

svih 

nậ sę adv nasebe; natrag Dŏk gòḍ znậš zậ 

sę, ně daj nậ sę. Vû sę, nậ sę i põḍ sę. 

U se na se i poda se. {O. nase} 

na prep (nà, nậ) 1 na s A (mjesto gdje se 

nešto stavlja) Na jẽʚne vûve nùṭer na drùge 

vùn. Žìte sę siệja na Jantọnòve, a znîknę 

na Vìdŏve. Bọ̃ži t÷ kanộn razn÷sel na stộ 

kŏmậdŏv. Jèle na jèle naviệk mòrę, a dèle 

na dèle n÷ (sàme da niẽʖsu bàtinę na bàtinę). 

Nậkaj cũcek lạ̃ja pŏ nõči? (Na dộlnu 

làlŏku) Vîčę nậ mę. ¤ bìti na kõga sličiti 

kome; Na kõga ję òv dečậk? bìti na tî ìli na 

Vì govoriti kome ti ili Vi; 

2 na s L (mjesto gdje se nešto nalazi) Jèle 

ję na stõlu. Nã tem pôslu si sę skậzal Nã 

ne võde su gûṣkę. Uz lične zamjenice 3. 

lica izgovara se: nà jnega, nậ jnu, nà jne, 

nậ jnę, uz pokazne zamjenice ovaj, onaj i 

taj: nậ vŏga, nậ 'v, nậ vu, nã ve, nậ vę, (ìli; 

na ŏvòga, na õvu, na òve, na õvę); nậ 

tŏga, nậ t’, nậ ti, nậ tu, na tè, na tě (ìli: na 

tòga, na tụ̂, na tè, na tě); nậ nŏga/nậ ’n, nậ 

nu, nậ ne i nậ nę, nậ ’n (ìli: na ŏnòga/ŏnàj, 

na õnu, na òne, na õnę). Zîdi nậ t’ h rậst i 

ŏbậli mělu za svînę. Hìti nậ ti kõtec viẽʖnec. 

Zùtra pěš na pàšu nậ 'n kràj, nậ nu ledìnu! 

¤ Pòscal sę na kŏprîvje. (sr̀dit ję) Mòreš mi 

na rîte vùẓel zavēzàti. (n÷mreš mi nìš) 

nà, nà int dozivanje životinja k sebi Nà, nà, 

Šàrke nà! Nà, nà, pàjca nà! 

nà/nãtę part imp 2lsg/2lpl kojom se nešto nudi, 

daje, pruža: evo ti, uzmi, primi, izvoli; evo 

vam, uzmite, primite, izvolite Nà, d÷j jèṇ̃! 

Nà ti, cigarětlin! Nà ti, kùpicu! Nà, òve tì ję 

ŏstàle! Nà, d÷j mu ŏdněsi pènezę. Nà, 

Mîške, d÷j si tò zẽmi! Čûję kàḍ mu sę velî: 

nà! a ne čûję kàḍ mu sę velî: d÷j! Nà, t÷be 

stậrŏga kŏščěnŏga! Tî m÷ne d÷j nõṿŏga 

želiệznŏga! (velî diẽʖte kàḍ hîčę zûḅ̣ šmřčku 

v zàpeček) Nà, tò ti dậm, sàme mę nậj 

vmŏrìti. Kràj kậrajna ję kàḍ jẽʚna bàba zdîgnę 

rùḅačę, pŏkậžę drùge gộlu rìt, pò jne sę 

vùdri i velî: Nà, tù mę pĩši! 

{V. St. O. Ba. na!: evo} 

nabạdàti ipf pŏ, pŏd, pre, v, za, zna, (-ậdam; 

-ậdal, -àle; -ậdan; -ãḍajne) 1 bodući naticati, 

nabijati na što, nabadati Nabậdala ję 

jàgŏdę na kõnec i diệlala krậluẓ̌. 

2 polako hodati N÷mrę îti nèg nabậda z 

nõgę na nògu. 

na¦bậjati pf (-am; -an) napričati svašta 

Tùlike ję nabậjala bedastộč da tò nì cũcek 

nẽʚ bi z màslem põjel. 

na¦bàsati pf (-am/šem; -an) 

slučajno naići, nagaziti [tur. basmak] Na 

zlò ję nabàsal. {St. nabasat} 

na¦bàviti pf (-ậvim; -len) nabaviti, dobaviti, 

dopremiti Nabậvila ję s÷ kàj triệba za 

kŏlạ̃čę p÷či. 

nabạvlàti ipf ŏ, pre, za, z, (-ậvlat; -am; -al, 

-àle; -ậvlan; -ãṿlajne) nabavljati Kûm ję 

bertậšu ràkiju nabậvlal. 

na¦bečạrìti sę pf (-ãṛim; -ậr j en) provesti 

život bećara Jòža sę za mlàdŏsti zbìla 

nabečãṛil. 

na¦bēčàti sę pf (-îm) 1 nablejati se Glãḍni 

těliči su sę dŏ v÷čera nabēčàli. 

2 naplakati se Nậj bēčàti, àm si sę dòsti 

naběčal. 

na¦betegūvàti sę pf (-ũjem) puno bolovati 

Nabetegũval sę nèkulike liệt. 

na¦biẹ j žàti sę pf (-ejžîm) natrčati se Diệs 

sem sę nabiệjžal na pậše. 

na¦biẹlìti pf (-iẽʖlim; -en) 1 naljuštiti, skinuti 

koru, naguliti (krumpira, kolaca) D÷j nabiẽʖli 

krampiẽʖra za õbeḍ! Nabiệlenę su dviệ 

mèrę kõḷija.

275 

na¦br̀kati 

2 - sę naguliti se, naljuštiti se Nabiẽʖlila 

sem sę ciệl dận kõḷija za třsije. 

na¦biflàti pf (-ìflam; -an) naučiti 

napamet bez razumijevanja, nabubati 

Dŏmištrànti nabìflaju i põpu ŏdgŏvãṛjaju a 

n÷ znaju kàj velĩju. 

nabijậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) 1 bačvarski bat 

Pìntar nabîja z nabijạ̃čem òbručę na làjt. 

2 drveni bat za nabijanje zemlje Z nabijậči 

sę nabîjaju zemlěni põdi v hìža i gũmna. 

nabījàti ipf ŏ, ŏd, pŏza, pre, pri, raz, vu, za, 

z, (-îjat; -am; -al, -àle; -îjan; -ĩjajne) 

1 lupati, udarati Tàk ję dụ̀ge nabîjal pŏ 

vrậte, dŏk i h niệ pòdrl. V gòrica pri Světem 

Martîne sę ne zaliệva z vŏdộ kàḍ sę kòli, 

nèg nabîja sekîrnemi vûvi kòl v z÷mlu. 

2 povećavati cijenu u dražbi. Dà mi niệ 

Mîške nabîjal, bìl bi jeftìneše dòbil. 

3 praviti buku Kàj tùlike z vrậti nabîjaš? 

Prěstani s tiệm nabĩjajnem. 

4 puniti pušku Lŏvrìna ję v rãṭu z J÷laččem 

stậl pŏd jenộ põlvŏ i nabîjal pùšku i 

òṇda pùḳnul i pậk nabîjal i j÷mput pùḳnul. 

na¦biksàti pf (-ìksam/šem; -san) namazati 

cipele laštilom Nabìkši cìpelę, pẽʚmę k 

mèše. 

na¦bìrati ipf (-îram; -an; -ajne) 1 borati, praviti nabore na 

odjeći Nabîra rùḅačę na vũṣkę nậbŏrinę 

(rancèjnę, fậldę). Mụ̂čim sę z nabĩrajnem. 

2 dobivati bore Vrật je sę pòčel nabìrati. 

3 branjem skupljati Grõẓdja màle nabîra 

a vĩna pùṇe sprậvla. 

nàbit adj nabijen, zbijen, čvrst V hîže niệ bĩle 

põda nèg nàbita zẽʚmla. V štạ̃gle ję i nàbita 

zẽʚmla za gũmne. Zelěna imbrĩna ìma nàbitę 

grõzdę. ðìka ję želiệzni šĩlek nàbit na 

kõlec. Tŏmậš ję bìl nîski àl nàbit čõvek. 

na¦bìti pf (-ĩjem; -î j ; nãbil; -ĩjen/nàbit) 

1 nabiti V hîže sę zẽʚmla nabîje mèste põda, 

a sriẽʖdi štạ̃gla ję nabijẽʚna za gũmne. 

2 natrpati, nagurati Fàšijnka naprậviju tàk 

da v stậru òpravu nabìjeju slàmę. 

na¦blụdèti sę pf (-ûḍim) nalutati se Zgùbil sę 

i dŏ jùtra sę nablûḍel. 

na¦bluvàti pf (-ûjem; -an) povraćanjem 

napuniti Nablûṿal ję pùṇ lavộr. 

nãḅŏj m (-òja, -ŏv) količina jednog 

tiještenja Žmětkem kî sę nam÷ču v pr÷šu 

sę velî zbòj ìli nậbŏj. 

nabòk adv bočno ŏpàsti - 

pasti bočno; ŏbřnuti sę - okrenuti se 

bočno 

nạbŏrìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) nabor, bora 

(na odjeći, na čelu, na vratu). Ŏplẽʚče ję pŏ 

tiệlu nabrãṇe i ìma fậldę, nậbŏrinę ìli 

gùzelnicę. 

na¦bòsti pf (-õdem; nãbŏl; -õden) 

1 nataći, nataknuti Slakộpar 

ję nãbŏl šr̀šana na třn. Za ñìku sę nabõdę 

na kõlec zrậšpani kŏmậḍ želiệznę šìbę ŏd 

jambriẽʖlę. 

2 - sę ubosti se Nabòla sę 

na třn. Čè sę nabõdeš na kậčinu kộst, tò 

sę ne dậ zvrạčìti. 

nabrạjàti ipf (-ậjam; -al, -àle; -ậjan; -ạ̃jajne) 

nabrajati Jậna ję Bậre s÷ nějninę griệję 

nabrậjala na kậrajnu. 

nabrận adj (-ãṇa) 1 nabran, skupljen Ôvę 

su jàbukę nabrãṇę na jàbuke, a õvę su 

pŏbrãṇę zemlě. 

2 naboran Ìma liệpe nabrãṇu rùḅaču. 

na¦bràti pf (-ẽʚrem; nàbral) 1 načiniti nabore 

Nabrậla ję fèrtun. {O. nabrat} 

2 skupiti branjem Nabrậla ję pùṇ fèrtun 

slîv. Îmbrič ję nàbral pùṇe vrgậjnŏv. 

3 - sę skupiti se Nabrậla mi sę plũza. 

nabr̀čiti pf (-řčim; -r̀či; -il, -řčila; -en) 

nahuškati, nagovoriti, potpiriti Žẽʚna 

ga ję nabřčila i mộral sę z bràtem 

pŏsvàditi. 

na¦brčkàti sę pf (-r̀čkam) naigrati se u vodi 

Niẽʖstę sę ciẽʖli dận nabrčkàli? 

nabr÷či/nabrěknuti pf (ěknem; -÷kni; 

-ěkel/÷knul, -ěkla/ěknula; -en) nabreknuti, 

nabubriti, nabujati Cìceki su je nabr÷kli i 

bàš bi ję bĩle liệpe rūlìti. Nògę su mi 

nabr÷knulę. 

na¦brènati pf (-am; -an) nakovrčati 

kosu [nj. brennen] Nabrènala si ję 

lậsi. Lậsi su je nabrènani. 

na¦br̀kati pf (-řkam; -an) potaknuti, 

nahuškati (psa), podjariti (svañu), 

nagovoriti (na ženidbu) Nabr̀kal ję cũcka 

na bộkca. Žẽʚna ga nabřkala. Tàk nabřkan 

mògel bi zlò napràviti. {Du. nabrkat}

ʖʖ 

na¦brŏ j ìti 

276 

na¦brŏ j ìti pf (-òjim; -en) nabrojiti Če kõga 

jậke zamřzeš, òṇda n÷mu dọ̃jdę pộleg, da 

n÷mrę pŏdènuti tàk dụ̀ge dŏk nabròji 

d÷vet. 

¤ Držî sę kò da n÷ zna dŏ pět nabrŏjìti. 

(Diệla sę bẽʚdast) 

na¦brukvìti pf (-ûḳvim; -en) nalomiti tankih 

slojeva ljeskovog drveta za pletenje košara 

Nabrukvìli smę dòsta brukvîn za sîrnu i 

bažulnụ̂ kŏšãṛu. 

na¦brûndati pf (-am; -an) 

nadrkati Nabrûndala mu ję kûrca. 

na¦brūsìti pf (-ûsim; -šen) 1 naoštriti Nabrûsi 

mi kustùru! Kõsec mộra imèti za 

pãṣem vŏdiệr v tẽʚrem ję võda i brûs, dà 

ìma š čiệm nabrūsìti kòsu. 

2 pripremiti se za što, poželjeti Bàš sem 

sę nabrûsil na jàjnetinu. 

nabrûšen adj (ant nę-) 1 naoštren Nòẓ̌ niệ 

nabrûšen. Nã tem nõžu nenabrûšenem bì 

mòči v Zạ̃greḅ jàšiti. 

2 fig srdit Nabrûšena ję nà jnęga. 

nabržộlicu adv na brzaka, na brzinu, na 

brzac, što brže Prirědila sem nabržộlicu 

õbeḍ. Nabržộlicu ję sprậžila jậjca. 

na¦bụbàti pf (-ûḅlem/bam; -an) 1 istući, 

izudarati Nabụbàli su ga da sę jẽʚdva dimộm 

ŏdliệkel. 

2 jako se najesti V jûtre sę tàk nabûḅal 

žgãṇec da ne trèba ciệl dận jèsti. 

3 naučiti napamet bez razumijevanja 

Jàkup ję nabûḅal dŏmìštruvati. 

na¦būcàti sę pf (-ũcam; -ana) 

natjerati se (prasica), postati sprasna 

Prasìca sę bũcala, bĩcke ju ję zvìčil i 

nabũcala sę. {Gh. ubucati se} 

na¦budzgàti sę pf (-ùdzgam; -an) 

nasisati se (bonbona) 

Dòsti sę nabûdzgal bŏmbộnŏv. 

na¦cecàti/cicàti sę pf (-ècam; -an) 

1 nasisati se T÷lek sę nacẽcal. Òdŏjki su 

sę nacicàli i mîrne spîju. 

2 fig napiti se Dõbre sę nacîcal. 

{Du. nacicat se} 

na¦cedìti pf (-ĩm; nàcedil; -ẽñen) cijeñenjem 

napuniti Nàcedil ję pùṇu flàšu. 

Nàcek/Cènek m ime dem Nậc, Cèna, 

Cẽnič, Nacìna, Naciệr oblici imena Ignac 

po sv. Ignaciju Loyoli [lat. Ignatius

277 

načîčkati 

sem sę bŏmbộna. 

na¦cọkàti sę pf (-ộčem/kam; -an) naljuljati 

se Dòsta si sę nacộkala. 

na¦cộprati pf (-am; -an) začarati Nacộprala 

ga ję. 

na¦cr̀kati sę pf (-řkam; -an) pej naspavati se 

Kàj sę jòš niẽʖsi nacr̀kal? 

na¦crkạvàti sę ipf (-ậvam/vlem) pej naspavati 

se, izležavati se u postelji Pŏ nõči sę 

natòči, a pŏ dậne sę nacrkậvlę. 

{Ko. nacrkevati se} 

na¦cuclàti sę pf (-ùclam; -an) napiti se, 

naljoskati se Nacûclal sę pŏštẽʚne. 

Nacùclan ję. {O. nacuncat se} 

na¦cùgati sę pf (-ûgam; -an) napiti se, popiti 

previše [nj. Zug: gutljaj] Nacùgal sę kàk 

zẽʚmla. Ŏd jùtra ję nacûgan. 

{St. nacugat se; Ž. nacugan: pijan} 

na¦cùjnati sę pf (-ûjnam) naskitati se Ciẽʖli 

dận cûjna i vàlda sę nacùjnal. 

na¦cùkati pf (-ùčem/am; -an) potezati, zatezati, 

naglo vući [nj. zucken] Nacùkal ju ję 

za kìtę i narûlil je cìcekę. 

na¦cūkàti pf (-ũkam; -an) dj napišati 

Nacũkal ję pùṇ lòjnček. 

nacukạvàti ipf pọ, s, za, (-ậvlem/am; -li, 

-ètę; -ậval, -àle; -ậvan; -ãṿajne) 1 povlačiti, 

natezati Sàki čàs ju nacukậva. Niệ 

vam dòsti nacukậvajna!? 

2 - sę natezati se, navlačiti se Dẽčki su sę 

z diệklami nacukạvàli i kušūvàli. 

na¦cûndrati sę pf (-am; -an) 

naskitati se Nacûndrala sę pŏ ciẽʖlem sẽʚle. 

na¦cūrèti pf (-urîm) nacuriti, napadati, nateći 

tankim mlazom Lìter ràkiję ję nacūrèl. 

Dẽžña ję dòsti nacūrèle. 

na¦cùrkati pf (-am; -an) nateći, nakišiti uz 

prekide, Mòrti jòš màle nacùrka, da ně tàk 

sûve. 

na¦cûsrati sę pf (-am; -an) nahodati se po 

mokrom Nacûsrala sem sę pŏ mlàka i 

rùḅačę si zacûsrala. 

na¦cūzèti pf (-uzîm) polako 

napuniti tekućinom Màle ję nacūzèle. 

na¦cviglàti sę pf (-ìglam) 1 nacviliti se Mìši 

v÷č dụ̀ge cvìglaju i jòš sę niẽʖsu nacviglàli. 

2 napiti se Màrke sę bu pậk nacvîglal. 

na¦cvīlèti sę pf (-îlim) naplakati se Diẽʖte sę 

nacvīlèle v zibàče. 

nacvr̀cati sę ipf (-am; -an) 

nacvrcati se, pripiti se Pùsti ga, vìṇ̃, dà sę 

nacvr̀cal. {Ko. nacvrckati se} 

na¦cvrglàti sę pf (-r̀glam; -an) 

1 nacviliti se kao miš 

2 opiti se, Pîl ję pŏmàle i pŏštẽʚne sę 

nacvřglal i nacvr̀glan dòšel dimộm. 

na¦cvrgụtàti sę pf (-ûṭam/čem) nacvrkutati 

se Liệpe su sę tìči nacvrgụtàli. 

na¦cvriệti pf (nãcvręm; nãcvri; nàcvrl; 

nàcvrt) natopiti masti od slanine ili sala 

Nacvřla sem pùṇu bàjnu màsti. 

na¦čàkati/čèkati sę pf (-ậkam/èkam) dugo 

čekati Načàkal sę dviệ vùrę. 

načakạvàti/čekạvàti ipf š, (-ậvam; -al, -àle; 

-ậvan; -ãṿajne) iščekivati Načakạvàli su 

ga ciẽʖli dận i niệ dòšel. 

na¦čàpati sę pf (-ậpam) nahvatati se, 

nagrabiti se Načàpali sù sę s÷ga kàj im ję 

dŏ rûḳ dòšle. 

na¦čạràti pf (-ậram; -an) našarati, ružno 

napisati Zậkaj si tò načậral? 

{O. načarat} 

na¦čarụpàti/čerụpàti pf (-ụ̂plem/pam; -an) 

načupati Prìlične stę pěrja 

načerụpàlę. 

na¦čěbrati/iệbrati pf (-ěbram; -an) skinuti voće udaranjem po 

granama, natrgati voće s lišćem i granama 

Načěbral si vìše lîstija i grậjna nèg slîv. 

{G. načemezdrati} 

na¦č÷nuti pf (-nem; -jnen) 

zaparati Nòvet mi sę načě h nul. 

na¦čēpèti sę pf (-epîm) načučati se, umoriti 

se čučanjem Načěpel sem sę a niệ bĩle 

kàm s÷sti. 

na¦čeplìti pf (-÷plim; -en) načiniti triješčica, 

nasjeckati iverja Načěpli triệščic za jõgen 

zakūrìti. 

na¦česàti sę pf (-÷šem; -an) 1 počešljati se 

Načěši sę na strận! 2 umoriti se češanjem 

Načěsal sę òn sàki dận pŏpòve kộjn. 

načěti pf pŏ, pri, za, zapŏ, (nàčmem/nem; 

nãčmi/ni, -ètę; nàčel, -ẽʚla; nàčet) početi 

trošiti Nàčeli su sûḍič. Òjdi Jànek, v 

jãčmen, dòšle vriệme dà tę nàčmem. 

načîčkati ipf (-am; -an) staviti previše 

ukrasa Prẽʚveč si tò načîčkala.

ʖʖ 

na¦čiẹhàti/čiẹjàti 

278 

na¦čiẹhàti/čiẹjàti pf (-iệšem/jam; -iệhan) 

načihati Jòš niệ dòsti načiệhane pěrja za 

blazìnę. Načiẹjàli smę pěrja za vàjnkuš. 

na¦čiflàti pf (-ìflam; -an) naći čeprkajući 

Piẽʖvec ję načîflal nèkaj cekînŏv. 

na¦čìkati sę pf (-am; -an) nažvakati se 

duhana Ròk sę načìkal bàguša. 

načìmati/čìnati ipf pŏ, zapŏ, za, (-at; -îmlem/mam/nam; 

-ìmli; -ìmal, -îmala; -an; 

-ajne) 1 načinjati, počinjati, početi trošiti 

Čè ne mîsliš tò dŏkrajčìti, nậj načìmati. 

Vrụ̃či krùv niệ dõbre načìnati. 

2 - sę načinjati se Dà sę h lèḅ krùva 

načîma dộlna kộra sę prekrîži z nõžem, da 

ga dụ̂že bụ̂. 

nạ̃čin m (-a, -ŏv) postupak Niệ nạ̃čina bez 

zạ̃čina. 

na¦čọsìti sę pf (-ộsim) nakriviti 

usne, ne odobravati Čiệm sem mu 

spŏměnul, mậm sę načộsil. 

na¦črčkàti pf (-r̀čkam; -an) nečitko napisati 

Načřčkal ję dòktŏr recepîs. 

na¦črlēnèti pf (-ěnem) nacrveniti Lìce si 

màlę načrlẽʚni, bliẽʖda si. 

na¦čụbèti sę pf (-îm) načekati se sjedeći, 

besposlen sjediti Kàj sę jòš niẽʖsi dòsta tù 

načûḅel, premiệsti sę. 

na¦čùḅiti sę pf (-ûḅim; -len) napućiti usne, 

namrgoditi se Kàj si sę načùḅil, sę něš 

mòrti i plàkal? Načûḅila mu sę i ràzmel ję 

dà je niệ pŏ vộle napràvil. 

na¦čùditi sę pf (-ûdim) načuditi se Niệ mu sę 

mòči načùditi, da tàk bẽʚdast. 

na¦čùjti pf (-ûjem; nãčul) načuti, doznati 

Nãčul ję dà sę spriẽʖma v sẽmen. 

na¦čụlìti ipf (-ûḷim) naćuliti, prisluškivati, 

početi pažljivo slušati Dõbre načûḷi vûva i 

pŏslûšaj. Pès Mikùla načûḷi vûva buš dòbil 

krùva! {G. V. načuliti} 

na¦čùskati pf (-ûskam; -an) napljuskati 

Načùskal ga ję kàk šmr̀kavca 

nad prep (nàḍ, nàd, najd, nàjd) 

1 s A (smjer) i s I (mjesto) nad, iznad 

Držîju bàtinę nad jậmŏ. Tậ vrba bîla nàḍ 

pŏtòkem. Niẽʖma tìcę nàd prasìcę. ðùka 

Kìndrŏv Brãḍa ję ĩmel zlò nàḍ sộbŏ. Ispred 

zamjenica 3. lica izgovara se s A: nàjd 

nega, nàjd nu; nàjd ne, nàjd nę; (s I) najd 

nìm, najd nộ, najd nìmi Bìl ję najd nìmi. 

Nareñivao je. 

nạdàti sę ipf (nậdam; -al, -àle; nậdan; 

nãḍajne) nadati se, očekivati Naviệk sę 

nậdaj za liệpem hûdŏga. Niệ sę nậdal dà 

ję vrụ̃če i spěkel sę. 

nãḍel m (-a, -ŏv) dio kola Kõla 

ìmaju přvi i zạ̃jni nậdel. 

na¦dèlati pf (-iệlam; -an) 1 doraditi Nadèlal 

sem tŏpŏrìšče na sekìru. 

2 - sę naraditi se Nadiệlala sę ciẽʖli dận. 

na¦delạvàti ipf dŏ¦ (-ậvam; -an; -ajne) 

dorañivati, izrañivati Nadelậval sem zụ̂pcę 

na zubàčę. 

na¦delìti pf (-îm; nàdelil; -ẽlen) nadariti Bòle 

stộ nadelìti nèg jenòga prŏsìti. Kàk ję tẽʚri 

vùḳ nadẽlen, tàk ję i ŏtìšel. 

na¦dènuti/na¦dèti pf (-ènem; nãdel; -ènen/- 

ut, nàdet) 1 dati (ime) Štè ti ję tàkve ìme 

nãdel? {O. nadet} 

2 napuniti kobasice Jòš diệs mộramę 

nadèti devenìcę. 

3 uvesti, udjenuti konac u iglu 

Jòš vîdi ìglu nadèti. 

naděsne adv udesno, nadesno Võlem sę 

vîčę h âjs, h âjs da ìdu naděsne. Z gãjnka sę 

ìdę naděsne v kŏmộru. 

nãḍev m (-èva; -iẽʖvŏv) nadjev za 

(kobasice, kolače) Nadiẹvàli su devenìcę 

z nạdèvem. Čè ję dòber nãḍev dõbrę su i 

devenìcę. 

na¦dežñìti pf (-èžñi; -ežñìle ję; -èžñen) 

nadažditi, nakišiti Õvu sę j÷sen izbìla 

nadežñìle i jòš něčę prestàti. 

nad¦gŏvŏrìti pf (-òrim; -òr j en) 

nadmašiti u rječitosti B÷kavŏga niệ mòči 

nadgŏvŏrìti. 

Nàdica f ime dem Nãda od nar. poistovjećenog 

sa sv. Bernarda [nj. Bernhard] 

na¦dìči/na¦dîgnuti sę pf (-îgnem; -en/ut) 

podići Lậsi su mu sę nadìgnuli ŏd strãṿa. 

Màle sę nadìgnul, pr̀dnul i ẓ pòstelę lậmpu 

na stôle gàsil. 

nadiẹlàti ipf (-iệlat; -am; -al, -àle; -iệlan; 

-iẽʖ ʖlajne) dodjelivati Svẽʚti Jùraj ję vûḳem 

gŏspŏdậr i òn i h nadiệla na Jûrjeve, kàj tè 

lète mòreju zaklàti.

ʖʖ 

ʖʖ 

279 

nadŏ¦plạčàti 

na¦diẹvàti ipf (-iệvat; -lem/am; -an) 

1 nadijevati pogrdna imena Štè sę vìše 

sřdi, nadiệvaju mu vìše špõtŏv. 

2 puniti S h ajdînŏ kậšŏ nadiẽʖvamę devenìcę. 

Devenìcę sę nadiẽʖvaju na mašînu ìli 

na klûč (tùlek ŏd tìkve), a tâkve nadiệvajne 

ìdę mũne. 

na¦dìgati sę ipf (-îžem) nadizati, izdizati Lậsi 

mu sę nadìžeju ŏd strãṿa. 

nadigạvàti sę ipf ŏd, pŏ, z, (-ậvam; -ãṿajne) 

nadizati, odizati Glãṿu nadigậva kàk 

kạ̃čec. 

nãḍijati sę ipf ne, (-am; -an; -ajne) nadati 

se, očekivati Dụ̀ge ležî i jòš sę nậdija 

ŏzdràveti {Vr. nadijati se; Hg. nadijat se; Vi. 

nadejati se} 

na¦dìjati sę pf (-îjam; -an) 

nadisati se Štè sę hòčę grèti mộra sę i 

dìma nadìjati. 

na¦dīmèti pf (-îmim; -len) 1 nadimiti; biti 

dugo u dimu Měse niệ dòsta nadîmlene. 

2 - sę Zõgrel sèm sę àli i dõbre nadîmel. 

na¦dīšàti pf (-išîm; -îšan) 1 namirisati, 

osjetiti miris Òsę su nadīšàlę měḍ. 

2 - sę namirisati se Nadîšala sę z nèčem 

i sàḍ ję kàk apatiẽʖka 

nad¦lạdàti pf (-ậdam; -an) pobijediti, 

nadvladati Metàli su sę i Štẽfič ga 

nadlậdal. Bàba ję i vrậga nadlậdala. 

nadlàgati ipf na, nas, ŏb, ŏd, raz, s, (-at; 

-ậžem; -àži; -gal; -ậgala; -an) stavljati na 

nešto Jòš gòre dřv nadlàži. 

nad¦lagàti pf (-àžem; -àgan) nadvladati u 

laganju N÷ga niệ nìšte nadlãgal. 

nad¦làjati pf (-ạ̃jam; -ậjan) 

više napričati Niệ ję nadlàjala. 

nad¦miẹtàti sę ipf dŏ¦ (-iệtat; -iệčem; 

-iẽʖ ʖtajne) natjecati se, nadmetati se Nadmiẹtàli 

su sę štè bu bòle lãgal i štè bu vìše 

pòpil. 

nadmụdrìti pf z, (-ũḍrim; -i, -ètę; -ũḍril, -ìle; 

-ũḍren) nadmudriti T÷ri bu drùgŏga nadmũḍril, 

tè bu grõfŏv fiškậl i înŏš. Cìgan ję 

põpa nadmũḍril. 

nad¦mudrūvàti sę ipf (-ûvat; -ûjem; -ûvan; 

-ũvajne) nadmetati se u mudrovanju Gròf 

ję r÷kel, da sę nèk mậli i fiškậl nadmudrûju 

i ìšli su sę nadmudrùvat vận pŏd vědre 

n÷be. 

nadŏ¦cedìti pf (-ĩm; -òcedil; -ŏcẽñen) dodati 

cijeñenjem Nadŏciệdi jòš màle, vìṇ̃, da niệ 

flàša zŏsiệm pûṇa. 

nadŏ¦dàti pf (-dậm; -òdal; -ận/at) pridodati 

Tî jòš màle nadõdaj, a òn bu màle spùstil i 

bùṭę sę pògŏdili. 

nadŏ¦dạvàti ipf (-ậvam/jem; -ãṿajne) 

pridodavati Kàḍ si j÷mput nadòdal sàḍ buš 

mộral sàki pûṭ nadŏdạvàti. 

nadŏ¦dèlati pf (-iệlam; -an) dograditi Nadŏd÷lal 

ję k hìže kŏmộru. {Du. Hg. nadodelat} 

nadŏ¦dènuti/dèti pf (-ènem; -òdel; 

-è j nen/et, -òdet) pridodati Jòš màle 

nadŏdẽni, pùk sę bùṃę pògŏdili. 

nadŏ¦diẹvàti ipf (-iệvlem/am; -iẽʖ ʖvajne) 

pridodavati Pŏmàle smę nadŏdiẹvàli 

ŏtriệblenę bãtę kukurìzę dŏk niệ kukuriznậk 

bìl dŏ kràja pùṇ. 

nadŏ¦hạñàti/hạjàti pf dŏ¦ (-ậjam; -ậñajne) 

nadolaziti Sãṿa ję sę vìše nadŏhậjala i 

võda ję dòšla dŏ štrèkę. 

nadŏ¦jebạvàti ipf (-ậvat; -am; -ajne) 

ponoviti lošu obljubu 

Kùpica sę nè nadŏliệva nìti sę žẽʚna 

nadŏjebậva. 

na¦dŏ j ìti pf (-òjim; -en) mužnjom napuniti 

Nadòjila ję vŏdrîčku mliẽʖka. 

na¦dòjti/na¦dộjti pf (-ọ̃jdem) 1 naići Nigdậr 

n÷ znaš, na kãḳve zlò mòreš nadòjti. 

2 dosjetiti se, shvatiti Kàk si tî nậ te 

nadòšel? 

na¦dŏknàditi pf (-ậdim; -àdi; -il, -ậdila; -ñen) 

doknaditi, nadoknaditi Tò ti bùṃ jậ 

nadŏknàdil. 

nadŏknạñàti ipf (-ậñat; -am; -al, -àle; 

-ậñan) doknañivati Mộral mu ję nadŏknậñati, 

da ně na gubîčku. 

nadŏ¦lejàti pf (-ẽjem; -ận) nadoliti Jòš màle 

nadŏliệj! 

nadŏ¦liẹvàti ipf (-iệvam; -an; -ajne) 

nadolijevati Ne šìka sę kùpicu 

kậ niệ dŏ čĩstŏga pòpita nadŏliẹvàti. 

nadŏ¦metàti pf (-÷čem/tam; -an) primetati D÷j mu jòš màle nadŏměči 

dà bu zadŏvòlen. 

nadŏ¦plạčàti ipf (-ậčat; -am; -an; -ạ̃čajne) 

višeput dodatno plaćati Sàki mèsec ję 

nadŏplậčal.

nadŏ¦platìti 

280 

nadŏ¦platìti pf (-îm; -òplatil; -ãčen, -êna) 

doplatiti Jòš mu niệ nadòplatil. 

nadŏpu j nạvàti ipf (-ậvat; -lem/am; -li, -ètę; 

-ậval, -àle; -ậvan; -ãṿajne) dopunjavati 

Flàšę smę nadŏpujnạvàli. 

nadŏ¦pùṇiti pf (-ûṇim; -jnen) dopuniti Sûdič 

sem nadŏpùṇil z vĩnem. 

nadŏ¦sadìti pf (-îm; -òsadil; -ãñen) dopuniti 

sadnjom Nadŏsadîla ję slòg zẽʚlja. 

nadŏ¦sạñàti ipf dŏ¦ (-ậñat; -am; -an; -ajne) 

dopunjavati sadnjom Nadŏsạñàli smę 

pòkle dẽžña kukurìzu kụ̂ su vrànę spūkàlę. 

nadŏ¦sèjati pf (-iệjam/em; -an) dosijati 

Nadŏsèjal sem jòš jěnu rậl zòbi. 

nadŏ¦sejạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -am; -an; -ajne) 

dosijavati Nadŏsejạvàli smę kukurìzu če 

ràneše siệjana niệ znîkla. 

nadŏ¦sìpati pf (-îplem/pam; -an) dosuti 

Nadŏsìpli tụ̂ vrèču, dà bu pràve. 

nadŏ¦sipạvàti ipf (-ậvat; -lem/am; -an; 

-ajne) dodavati sipanjem, dosipavati 

Nadŏsipạvàli su sàku vrèču. 

nadŏ¦stàviti pf (-ậvim; -len) 

nadostaviti, produljiti Kràjšę prõscę ję 

nadŏstàvil, dà bu plột vìšeši. 

nadŏ¦stạvlàti ipf (-ậvlat; -am; -an; -ãṿlajne) 

produljivati dodanim 

dijelom Nadŏstạvlàli smę kõlcę i prõscę kî 

su bĩli prekrãṭki. 

nadŏ¦štùkati pf (-am; -an) 

povećati duljinu, nadostaviti, nadovezati 

Nadŏštùkni õvę krãṭkę prõscę. 

{V. nadoštukati} 

na¦dŏštukạvàti ipf -ậvat; -lem/am; -an; 

-ãṿajne) produljivati 

dodatkom, nadostavljati Nadŏštukạvàli 

smę s÷ prekrãṭkę stụ̂pę. 

nadŏ¦štûknuti pf (-em; -en) produljiti privezivanjem 

dodatka Štè gòl na mlãḍu nedèlu 

trî pûṭ ŏbletî òkŏl žîtka na pòlu (àl ga n÷ 

smę nìšte vìdeti) i zabòsti nadŏštûkneni 

prõstec ẓ plòta, i n÷jdę ni vrậži vrãḅec na 

šenìcu. 

nadŏ¦tàkati ipf dŏ¦ (-at; -ậkam/čem; -an; 

-ajne) dodavati točenjem Nadŏtạ̃čem vĩne 

v sedmậka, da bụ̂ pùṇ. 

nadŏ¦tkàti pf (-õtkem; -al, -òtkala; -an/ận) 

povećati tkanjem Nadòtkala sem za 

ručnîkę, stòlnicę i stõḷnakę. 

na¦dŏtkạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ajne) 

povećavati tkanjem Jòš sem màle 

nadŏtkậvala na rạzbòju. 

nadŏ¦tŏčìti pf (-òčim; -en) dotočiti Dvậ 

sudìčę sem nadŏtõčil i saḍ su pùṇi. 

nadŏ¦vēzàti pf (-ěžem; -an) dodati 

vezanjem Nadŏvězal sem krãṭki štrìk. 

nadŏvezạvàti ipf ŏd, pŏd, pri, (-ậvat; -am; 

-an; -ajne) povećavati vezanjem Niẽʖsu bĩli 

dòsti dụ̀gi, pàk sem nadŏvezậval. 

nậdra n pl t (-der/i, -ami) njedra, prsa, grudi 

Naviệk je ję diẽʖte na nậdra. Pûṇę nậdra 

rûšek ję nam÷tala. 

{B. I. V. Du. Hg. Te. nadra} 

na¦drạgàti pf (-ạ̃gam; -an) gladiti rukom, 

milovati Drạ̃gala ga ję i niệ ga sę mògla 

nadrạgàti. 

nadrậjsati/nagrậjsati pf (-am) 

nastradati, nagrabusiti, nadrljati, [tur. 

ograma: oboljenje od uroka] Tù mòreš i 

nadrậjsati. Mògel bi nagrậjsati, č÷ sę ne 

primîriš. {R. Gr. nadrajsat; Č. nagrajsat; G. 

nagarajsati; V. nagrejsati; Ab. drajsati: 

jebati} 

na¦drạpàti pf (-ậplem/pam) 

nastradati, nadrljati Nadrậpal ję kàk žũṭi 

mạ̃ček. 

na¦drạžìti pf (-ậžim; -en) 1 razljutiti, uzbuditi 

Nadrậžil ję cũcka. 

2 - sę uzbuditi se Nadrậžil 

sę gleděč. 

na¦dràžiti sę pf (-ậžim) nabranati se, umoriti 

se brananjem Bòme sem sę nadràžil, ciệl 

dận sem dràžil. 

na¦dŕčàti sę pf (-îm) natrčati se Za diệs st÷ 

sę dòsta nadŕčàli i sàḍ spật. 

na¦drēžñàti sę pf (-îm) dugo kriještati Šộjkę 

su sę nadrēžñàlę i kộsę pòžrlę. 

na¦driẹmàti sę ipf (-iệmlem/mam; -an) 

nadrijemati se Dòsta si sę nadriệmal, ne 

trèbaš nì îti spật. 

na¦driệti pf (-ěrem; nàdrl) zaderati, provaliti, 

prodrijeti Vèlika võda ję nadřla i mŏčĩlnicu 

kŏnộpel ŏdn÷sla. 

na¦drìskati sę pf (-ìskam; -an) namučiti se proljevom Nadrìskali su sę 

ciẽʖli tij÷den.

281 

na¦frknuti 

nadrīstàti sę pf (-îščem; -an) namučiti se 

proljevom Ciẽʖli dận sę nadrîstal. 

nadřkan adj 1 umoran od trčanja Ciệl dận 

dřčę i vàlda ję za diệs dòsti nadřkan. 

2 nadražen, uzbuñen, ljut Nadřkan ję ŏd 

jùtra i pùsti ga na mĩru. 

na¦dŕkàti sę pf (-řkam/čem; -an) natrčkarati 

se Dòsta si sę nadřkal. 

na¦drkạvàti ipf dŏ¦ (-ậvam; -an; -ajne) 

dotrčavati Saki čas sìm nadrkậva. 

nadr̀lati pf (-am; -řlal, -r̀lala, -àle) nastradati, 

nagrabusiti Jậke ję nadřlal. Nadřlal ję kàj 

žũṭi mạ̃ček. {Ko. nadrlati kaj žuti maček} 

nadr̀liv adj (-ìva) lako se čeha H ràstŏve ję 

driệve nadrlìve (čiệšę sę). 

na¦dřndati sę pf (-am; -an) 

nadrmati se, natresti vožnjom Dŏ Zèlinę su 

sę dõbre nadřndali na kộle. 

na¦drŏbìti pf (-îm; nàdrŏbil, -õblen, -ěna) 

1 udrobiti, namrviti Nàdrŏbil si ję s krùvem 

mliẽʖke. 

2 napričati koješta Tùlike si nàdrŏbil da nì 

z màslem nẽʚ bi põjel. 

na¦drộncati sę pf (-am; -an) 

natruckati se, nadrmati se u vožnji Lòš ję 

pûṭ i nadrộncali smę sę, dà mę s÷ kòsti 

bŏlîju. 

na¦drtàti sę pf (-r̀tam/ščem) nadrhtati se 

Nadřtal sę ŏd strãṿa a nẹ̣ zĩmę. 

na¦drū d zgàti sę pf (-ûdzgam; -an) 

drobljenjem i gnječenjem istiskati 

Nadrûdzgal ję setjě i měḍ scèdil. 

na¦držàti sę pf (-îm) umoriti se držanjem 

Nadržậla sèm sę ručîc kŏnộpel na stụ̀pe. 

Nadržậla sę det÷ta na rũḳa. 

nãḍstrŏšek m (-a, -ŏv) kućica na krovu 

štaglja Čeẓ nãḍstrŏšek sę namiẽʖčę siệne 

na štạ̃gel. {B. nadstrošek} 

na¦dùdati sę pf (-ûdam; -ùdan) nasisati se Sàme sę tî pri mĩru 

nadùdaj. 

na¦dụdlàti sę pf (-ûḍlam; -an) 

nasisati se Liệpe sę nadùḍlala i sàḍ spî. 

na¦dùkati sę pf (-ûkam/čem; -an) umoriti 

skakanjem u vis Nadûkala sèm sę kò da 

ciẽʖli dận dûčec tậncam. 

nadušậk/nadũšek adv nadušak, 

naiskap, u jednom dahu, u jednom gutljaju, 

Pŏpî tò nadušậk. Nadũšek ję pòpil ciẽʖli 

lìter vĩna. 

na¦dvŏrìti pf (-òrim; - j en) opslužiti Sãma ję 

nadvòrila i blậge i težậkę. 

nãñak m (nàñaka, -ŏv) sjekira na kratkom 

dršku [tur. nacak

ʚʚ 

na¦fròštuklati sę 

282 

na¦fròštuklati sę pf (-am; -an) pojesti zajutrak Ràne sę 

nafròštuklamę i pẽʚmę kõḷja siệč. 

na¦fụ̀jniti sę pf (-ụ̂jnim; -en) naljuti se, 

rasrditi se Nèkaj sę nafụ̀jnil pàk sę nèk i 

dàle fụ̂jni. {G. V. nafuńiti se} 

na¦fùkati pf (-ûčem; -an) utjerati kamenčić 

(špekulu) u jamu podvinutim kažiprstom 

Nafùkal ję s÷ špèkulę přvi. 

na¦fûtrati pf (-am; -an) nahraniti stoku [nj. 

füttern] Nafûtral ję tělcę dŏ gûṭa. 

na¦gạcàti sę pf (-ậcam; -an) nagaziti se 

blata Dŏ Glamnìcę sem sę pŏštẽʚne blàta 

nagậcal. 

na¦gạñàti ipf (-ậñam; -an; -ajne) 

1 pretpostavljati, pokušavati pogoditi Da 

znậ nę bi nagậñal. 

2 - sę pogañati se oko cijene, dogovarati 

se Věč sę dụ̀ge nagậñaju i jòš sę niẽʖsu 

nàgŏdili. 

na¦gạgàti sę pf (-ậgam) nagakati se Gũskę 

sę niẽʖsu jòš nagạgàlę. 

na¦gàjnati/na¦gạjnàti ipf (-ậjnat; -am; -an; 

-ajne) nagoniti, tjerati Da škvõrci ne diệlaju 

kvậra v třsju, lûdi pŏstậvlaju klepõcę a 

pudậri i h pŏ gŏrìca nagậjnaju. Sàlaričŏv 

õven ję dècu nagậjnal pŏ dvŏrìšču. 

na¦gạkàti pf (-ậčem) Jòš sę 

gûṣkę niẽʖsu dòsta nagạkàlę. 

na¦gàziti pf (-ậzim; -žen) 1 gaženjem 

nogama natiskati Nagàzil sem zẽʚlije za 

kìseliti v kậcu i põkril skộlkami. 

2 naići na neko zlo V nõči mòrę čõvek na 

sèkakve zlò nagàziti. 

3 oploditi Piẽʖvec nagậzi (zgậzi, zrûsti, 

zgnětę) kòkŏš, racậk ràcu, gusậk gûṣku, 

purận pùru a gòluḅ gŏlubîcu. 

nạ̃gel adj (nàgleši; pre-) neobuzdan, nagao, 

nasilan Prenạ̃gel ję i mòrę zlò napràviti. 

¤ Nạ̃gel ję kàk pŏpộvski kûrc. 

{V. Nasilen si kak popofski klimpač} 

na¦gènuti pf (-em; -ut) nakriviti 

se Kùp sę nagẽnul na strận. 

na¦gìbati sę ipf (-ĩblem/bam; -îban; -ĩbajne) 

naginjati Vộjẓ siệna sę nagîbal i v zạvòje 

sę prehìtil. 

na¦gìnuti pf (-înem; -ut) oboljeti; dobiti uroke 

Šenìca nagînę ŏd meglě i dŏbî hr̀ñu. 

Čõvek mòrę nagînuti v přvem mrậku, pŏd 

strŏvộ, na měñe, prậlišču, pepelìšču, 

smetìšču i smudelìšču. 

na¦gîzdati sę pf (-am; -an) dotjerati se, 

pretjerano se ukrasiti Õna sę hòčę naviệk 

nagîzdati. 

na¦glạbàti ipf (-ậblem/bam; -an; -ãḅajne) 

pretpostavljati, nagañati Fùrt naglậbleju j÷ 

l’ bu ŏvàk ìl ŏnàk. 

na¦glậncati pf (-am; -an) ulaštiti Liệpe si 

naglậncaj cìpelę. 

naglavcě/naglavèčki adv naglavce, 

naglavačke Skòčila ję ẓ tûrma naglavcě i 

mŏrîla sę. Ôpal ję naglavèčki, àl mu niệ 

nìš, ìma trdu glãṿu. 

nậgle adv (nàgleše, pre-) naglo, brzo; 

naglije, brže Lûdi žûṭŏga lîca dụ̀ge 

betegũju, a črlẽʚni nậgle mernụ̂. Òn ìdę 

pùṇe nàgleše i němę ga stìgli. 

naglēdàti sę ipf ŏ, pre, pri, z, (-ědam; -al, 

-àle; -ědan; -ẽʚ ʚdajne) 

provirivati Bàbę sę fùrt naglědaju, j÷ l’ 

dŏhậjaju mlậdiči. 

nagl÷dati sę pf ŏ, pŏ, pre, spre, za, z, 

(-÷dam; naglěj/ěṇ̃, -ějtę/÷čtę; -÷dal, 

-ědala) pogledati, virnuti Naglěṇ̃ sę (naglěj 

sę), j÷ l’ ìdu svàti. 

nagledạvàti sę ipf ŏ, pŏ, pre, spre, z, 

(-ậvam; -al, -àle; -ãṿajne) 

virkati, povirivati Na Sviệčnicu sę mẽʚdveḍ 

i jậzvec nagledậvaju z lùknę i če ję liẽʖpe 

vriệme jòš bu dụ̀ge zîma i zavlečěju sę 

glìbje. 

na¦glēdèti sę pf (-îm) nagledati se, dovoljno 

gledati Tàk ję liẽʖpi i preliẽʖpi dà sę ga niệ 

mòči naglēdèti. 

nạglìti sę ipf pre, (nậglim; -i, -ètę; nậglel, 

nạglèle) žuriti se Ne mộramę sę nạglìti, 

ìmamę dòsti vrèmena. 

naglộča f (-ę, -) naglost Nijẽʚna naglộča nìš 

ne vàla, r÷kel ję pụ̂ẓ̌ kàḍ ję d÷vet liệt ìšel 

na h rậst i òṇda sę desěte pòžuril i õpal 

dòle. 

na¦glŏdàti pf (-òñem/dam; -an) nagristi 

Stàkŏri su naglŏdậli škrìnu. 

na¦gnàti pf dŏ¦ (nàgnam; -an) natjerati, 

primorati Niệ ju štèl zěti, àl ga õtec nãgnal. 

nãgnen adj nagnut, nakrivljen Krîẓ̌ na tûrmu 

ję nàgnen na jẽʚnu strận.

ʚʚ 

ʖʖ 

ʚʚ 

283 

na¦grìsti/nagrîznuti 

nãgnene/nãgnute adv pognuto Ŏstậrel ję i 

nàgnene hòdi. 

na¦gn÷sti pf (-ětem; -ti, -ètę; nãgnel, -÷la, 

-le; -ẽʚ ʚten, -ěna) nagurati Nagněla si 

prẽʚveč pěrja vàjnkušnicu. 

nagnètati ipf (-at; -iệtam; -ètal, -iệtala; -an; 

-ajne) naguravati, trpati Nậj tùlike 

nagnètati, bụ̂ vrèča pûḳla. 

na¦gniẹzdìti sę pf (-iẽʖzdim; -iệžñen) 

1 ugnijezditi se, naseliti se Kvòčka sę 

nagniẽʖzdila v pãṛme. Lãṣtŏvicę su sę 

nagniẽʖzdilę v štàle i sàke lète sę vrậčaju. 

2 fig smjestiti se D÷j sę j÷mput nagniẽʖzdi, 

dà si i jậ sědem. 

na¦gnîti pf (-ĩjem; nàgnil; nãgnit) nagnjiti 

Liẽʖpa jàbuka i v÷č ję nagnîla. 

na¦gnŏ j ìti pf (-îm; nàgnŏjil; -õjen, -ěna) 

nagnojiti, zagnojiti Za krampiệr trèba 

zěmlu dõbre nagnŏjìti. 

nàgnuti pf (-em; nãgni, -ètę; nãgnul, nàgnula, 

-ùḷe; nàgnen/ut) 1 nagnuti, nakriviti 

Flàšu sàme nàgnę i bèẓ gùṭajna vû sę 

zlẽję. 

2 - sę nakriviti se, sagnuti 

glavu preko čega Nàgnul sę čèẓ õblŏk i 

pòčel vīkàti. 

¤ Kàm sę driệve nàgnę tàm i ŏpậnę. 

na¦gŏdìti sę pf pŏ, v, z, (-îm; gộdi, -ètę; gòdil, 

-îla -îm; -õñen) nagoditi se, sporazumjeti 

se Čè sę němę mògli nagŏdìti, bùṃę 

pòzvali precenîtelę. 

na¦gộjnčati sę pf (-am; -an) 

natjerati se, nabreñati se, zanijeti Kàḍ sę 

vučîca gộjnča, vukòdlak ję přvi nà jne, àl 

n÷ znam ję l’ ju i nagộjnča. 

na¦gŏjnìti sę pf (-òjnim; -ena) natjerati se, zanijeti Ŏbŏdviệ kràvę su 

sę nagŏjnìlę a i telìca. 

nagộle adv nagolo Cvřtje su jậjca pečẽʚna na 

gộle. 

nagòre adv prema gore, na više, nagore Tò 

zněsi nagòre i zŏsìpli. 

nagòrje adv pogoršavajući se, nagore Niệ 

mi nìš bòle nèg mi îdę i nagòrje. 

na¦gŏstìti sę pf (-îm; nàgŏstil; -õščen) 

ugostiti se Liệpe sem sę 

nàgŏstil na trõje gŏstiệ. 

na¦gŏvạrjàti ipf dŏ¦ (-ãṛjat; -am; -an; -ajne) 

nagovarati N÷ga ję zabậḍ nagŏvạrjàti. Prì 

nem ne pŏmậžę nìčije nagŏvãṛjajne. 

nagŏvestìti pf na, (-îm; -iệsti, -ètę; 

nàgŏvestil, -îla, -ìle; -ẽščen, -ěna; -ẽʚ ʚjne) 

navijestiti, najaviti I òṇda ję Àustrija 

nagŏvestîla Sr̀bije ràt. 

Nagŏveščějne/Naveščějne n navještenje, 

blagdan Blagovijest, Gộḍ Naveščějne 

Mậjčicę Bọ̃žę ìli Nagŏveščějne Màrijine, 

Mậjka Bọ̃ža Sadŏvnậ ìli Sadŏvnìca ję 25. 

òžujka. 

nagŏviẹščàti ipf na, naz, z, (-iệščat; -am; 

-al, -àle; -iệščan; -iẽʖ ʖščajne) naviještati 

Repàča zviẽʖzda nagŏviệšča da bụ̂ ràt 

ŏtàm kàm je rěp kậžę. 

nàgŏvŏr m nagovor, poticaj riječima Za 

Šìmuna niệ vriệdil nìčiji nàgŏvŏr. 

na¦gŏvŏrìti pf (-òrim; - j en) nagovoriti, uvjeriti 

Niẽʖsu ga nì na mriệle mògli nagŏvŏrìti dà 

sę dậ spŏvèdati. Èva ję nagŏvòrila Jadàna 

da pròsi Bòga kàj bi sę dvậput na lète 

slòbŏne mr̀dali. 

na¦gràbiti pf (-ậbim; -len) nakupiti grabljenjem, 

nagrabiti Nagràbi vŏdě z rùpę da 

kràvę napòjimę. Nagrậbila ję màsti z 

bàjnę. 

nagrạžàti sę ipf (-ậžam; -al, -àle; -ậžan; 

-ạ̃žajne) prijetiti, groziti se Bàtina ìma dvậ 

kràję. (Velî sę ŏnòmu kî sę nagrậža dà bu 

kõga tũḳel). Ne bŏjî sę òn nagrạ̃žajna. 

{V. nagražati se} 

na¦grěštati pf (-am; -an) 

izgnječiti grožñe u mošt Dõbre ję nagrěštal 

grõẓdije v bẽdne. 

na¦grèti sę pf (-iệjem; nãgrel; nàgret) 

nagrijati se, ugrijati se Liệpe sem sę nãgrel 

pri gàšpare. Stậla čèẓ jõgen krîẓ̌ nògę, 

rùḅačę gòre a niệ gậč imiệla i tàk sę 

nagriệla 

nagrīnàti ipf ŏd, ŏ, pre, pri, raz, za, z, (-ĩnam; 

-al, -àle; -înan; -ĩnajne) ogrtati Krampiệr 

sę nagrĩnal a i kukurìza. Z mòtikŏ sę zẽʚmla 

nagrĩnala k bẽtvu i napràvil sę grõḅajnek 

òkŏl bẽtva. Priệ ję sà kukurìza nagrĩnana. 

na¦grìsti/nagrîznuti pf (-îzem/-ìznem; 

-ĩžen/ìznen, -ižẽʚna) nagristi Skòrem sàka 

jàbuka ję nagrižẽʚna.

nagrīzàti 

284 

nagrīzàti ipf (-îzam; -al, -àle; -îzan; -ĩzajne) 

nagrizati Zậjci nagrîzaju v trnậcu sà mlàjša 

stẽʚbla. 

nagrizạvàti ipf ŏb, ŏd, ŏ, pŏd, (-ậvam; -al, 

-àle; -ậvan; -ãṿajne) nagrizavati Nèkaj 

nagrizậva òškŏrušę na zẽʚmle. 

nagrnuti pf ŏb, ŏd, ŏ, pri, raz, za, (-em; -i, 

-ètę; -řnul, -ùḷe; -rnen/ut) 1 ogrnuti Nagŕnùḷi 

smę krampiệr i sè ję na vriệme nagrnen. 

Kukurìza niệ jòš nagrněna. 

2 nahrupiti Lûdi su nagŕnùḷi pŏd lìcitarŏv 

šậtŏr. 

na¦gūlìti pf (-ûlim; -en) 1 dovoljno oljuštiti 

Dòsta smę gàcŏvŏga lîčja nagūlìli za třsje 

pŏdv÷žuvati. 

2 oštetiti kožu Nagûlil ję kộžu na nọ̃ge. 

3 nastradati Nẽʚjdi tàm, mògel bi nagūlìti. 

na¦gutàti sę pf (-ùṭam/čem; -an) Nagùṭala 

sę õna špõta i klětvi. 

na¦gûzati pf (-am; -an) naborati 

Kràva dõbra dòjka ìma plậvticu pŏd 

vrậtem liệpe nagûzanu kàk narậncanu. 

{H. naguzan: namršten} 

nạ̃guznica f (-ę, -) nabor Kùlike ìma diệkla fậldi 

(nậguznic) na čẽʚle tùlike bu imiệla decě. 

na¦hạñàti/hạjàti pf dŏ¦ (-ậñam; -an; -ajne) 

1 nalaziti, nailaziti Nahậña na trậgę vûḳa. 

Nahậja na pŏbrãṇę mlečẽcę kukurìzę. 

2 - sę sastajati se Nahậjaju sę v kukurîze 

dè bàžul běrę. 

na¦hậjcati pf (-am; -an) razgoriti oganj, 

dobro ugrijati peć Nahậjcal ję pěč tàk jậke 

da sę želèze razbiẽʖlele. 

nahàndrati pf (-am; -an) natrljati Nahàndral 

ga ję s kŏprîvjem pŏ gộle rîte. 

{V. nahadrati} 

na¦hàpati pf (-am) nahvatati, nagrabiti 

Nahàpal sę òn tũñŏga dõbra. 

naharàpiti pf (-ậpim; -àpi; -il, -ậpila) napasti 

[mañ. harap: ujedati] Vûḳ ję na gàzdaricu 

naharàpil a cũcek ga stèral. 

na¦hàriti pf (-ậrim; - j en) istući Nahậrila ga s 

kŏprîvjem pŏ gộle rîte. 

na¦hàsati sę pf (-am; -an) obilno se najesti 

Nahàsal sem sę za dvậ dãṇę. 

na¦hècati pf (-am; -an) 

spolno nadražiti Nahècala sę i sàme 

štr̀pčę z nŏgàmi ŏd štēčnòsti. 

nahêre/nahiệre adv 

nakrivo, ukoso Hõḍa na hêre. [tur. egri: 

nakrivljen] Stõžer kûpa nahiệre stŏjî. 

na¦hèriti pf (-im/iệrim; -iệr j en) 1 nakriviti 

Nahèril ję škrlậk i zapèval. 

2 - sę nakriviti se, ukositi se Plột sę 

nahèril i triệba ga pŏdpriệti. 

na¦ h iệklati pf (-am; -an) izraditi kačkanjem 

Sàma si ję špìcę nahiệklala. 

na¦ h ìtati pf (-îtam/čem; -an) nabacati 

Nahìtali su vr̀pu kukurìzę za triẹbìti. 

na h itạvàti sę ipf ŏt, pŏ, pre, ras, za, (-ậvat; 

-am; -al, -àle; -ậvan; -ãṿajne) nabacivati 

se Nahitạvàli su sę z grûñjem dŏk su sàdili 

krampiệr, dà bi zrậsel d÷bel kàk grùñę. 

na¦ h ìtiti sę pf (-îtim) nabaciti Nahìtil sę s 

kàmenem vû mę. 

na¦ h ọdàti sę pf (-õḍam; -an) 

umoriti se hodanjem Na h ọdàli smę sę ŏd 

rậnŏga jùtra. 

na¦ h ŏ j dìti sę pf (-ò j dim) nahodati se Diệs 

sem sę zbìla pŏštěne nahòjdila. 

na¦ h ộpsati sę pf (-am; -an) naskakati se, 

naplesati se Čè sę sàḍ niẽʖsi nahộpsala, 

òṇda sę nigdậr nì něš. {O. nahopsat se} 

na¦hộrcati sę pf (-am; -an) natjerati se, 

zanijeti (kobila) Kŏbìla sę nahộrca. 

na¦hŕdàti pf (-řdam; -an) 1 najesti se glodajući 

Nahřdal sę òn sûvŏga krûšca 

2 oštetiti glodanjem Zậjci su mi ciệpę 

jậbuk nahŕdàli. 

3 nastradati, nadrljati D÷j pàzi, da ne 

nahřdaš. Nahřdal ję kàk žũṭi (mạ̃ček). 

na¦hùckati pf (-am; -al; -an) 

nahuškati Cũcka nahùckal nậ jnu. 

nahūdèti pf (-ûdim; -i, -ètę; -ûdel, -èle) 

napakostiti Òn bì mi najràjši nahûdel dè 

gòḍ mòrę, sàme da mòrę. 

na¦hūkàti pf (-ûčem; -an) ugrijati dahom 

Nahûči si rũḳę, dà tę ne zeběju. 

na¦hūlìti sę pf (-ûlim; -en) sagnuti glavu i srdito pogledati 

Bîk sę nahûlil, hòčę sę bòsti. 

{ð. nahuliti: navući na oči} 

na¦hùstiti/jùstiti pf (-ûstim; -ûščen) 

podbosti Cũcka ję na bõḳca nahùstil. 

Kùsu ję nà jnęga najùstil. 

{B. nahustiti koga na nekaj}

285 

nậjtę 

na¦igràti sę pf (-ìgram; -an) 

1 naigrati se Za diệs st÷ sę dòsti naigràli. 

2 nasvirati se Mužikạ̃ši su sę izbìla 

naigràli i mî natậncali. 

na¦iskàti sę pf (-ìskam/ščem) dugo tražiti, 

natražiti se Naìskala sem sę jŏčãḷinŏv a bĩli 

su mi na nộsu. 

na¦îti pf (-îdem) naići (na koga, što) Pŏ 

mrãḳu mòrę čõvek naîti na zlò. 

nậj 1 int part neka, za izricanje imperativa 

3lsg i 3lpl zajedno s oblikom prezenta 

Nậj bụ̀ tàk! Nậj tę vrậg nòsi! Nậj ìdę 

i tậ v kòš dè i h ję jòš. Nậj sę razîdeju kàk 

travìca pŏ zemlìce. 

2 int part izricanje zabrane 

zajedno s infinitivom glagola, nemoj Nậj 

sěbę nõrca dèlati! Nậj mę čàkati! Nậj kàj 

gòḍ gŏvŏrìti! Ne pričaj gluposti! ¤ nậj sràti! 

govoriš gluposti. {G. Ž. naj; V. nej} 

naj- adj superlativni prefiks najdùḳši, najgòrši, 

najjàkši, najmènši, najv÷kši, najvìšeši, 

najzàjneši, ali i najpr̀veši!. Sậm ję 

kòsil i bìl nàjbòlši kõsec. 

na¦jàhati/na¦jàšiti sę pf (-ậham/šim; 

-ậhan/ậšen) zadovoljiti se jahanjem Diệs 

si sę najàhal. Liệpe sę najàšila. 

na¦jạrjàti ipf dŏ¦ (-ậrjat; -am; -al, -àle; -ậrjan; 

-ãṛjajne) naoravati Najậrjamę slògę za 

četĩri rědę kukurìzę. 

na¦jạvkàti pf (-ậvčem) najaukati se Tùlke sę 

najậvkala, da n÷mrę gŏvŏrìti. 

na¦jebàti pf (-ěbem) 1 nastradati, loše proći 

Štè jěbę, tè i najěbę. Naj÷bel ję kàj žũṭi 

(mạ̃ček). {V. G. Ž. najebati} 

2 - sę seksualno se zadovoljiti 

Naj÷bel sę sàḍ za mèsec dận. 

naj÷mput/naj÷m pûṭ adv 1 najedanput, 

najednom, odjednom Brãẓda ję zẽʚmla kụ̂ 

plùg naj÷mput riệžę i prevrậča. Àk sę 

čõvek naj÷mput strěsę kàk ŏd zĩmicę, tò 

ga smr̀t preskòčila. Naj÷m pûṭ sę začŕnele 

i plôva zlejậla. 

2 istovremeno, u isti čas Rěci trî riệči 

naj÷mput! (Motikvậs) 

naj÷nkraj/na j÷n kràj adv 

nagnuto na jednu stranu Bòček ję 

naj÷nkràj plẽʚče nõsil. Gùṣli ję nàručil bàbe 

kậ glãṿu držî na j÷n kràj. Čè ti cigarẽtlin na 

j÷n kràj gŏrî, bàba ti sę kûrva. Nộs ti ję na 

j÷n kràj lîca! Lažeš! 

naj÷sen adv ujesen Tè sĩrek ję dòšel 

naj÷sen za ž÷le. 

na¦jèsti sę pf (-iệm; nãjeṇ̃; nãjel; -ẽden/- 

iệñen) najesti se, nasititi se Bàš sem sę 

nãjel dŏ gûṭa. ¤ Najiệla sę tr̀sŏvę jũvę. 

Pijana je. Nộre glîv sę nãjel. (Gŏvòri 

bedastộčę). 

na¦j÷žiti sę pf (-ěžim; -en) naježiti se 

Najěžila sę ŏd zĩmę. 

na¦jiẹdàti ipf dŏ¦ (-iệdam; -ajne) polako jesti 

Najiệdaju dụ̂ge, němrem ščàkati. 

na¦ j ŏràti pf (-õrjem; nàjŏral; -ŏrận) 

1 naorati Nàjŏral ję dviệ pòstati, pět 

slộgŏv i j÷n vùklinek. Bèẓ č÷ga sę němrę 

slòg najŏràti? (bèẓ ŏkriệtajna) 

2 - sę umoriti se oranjem Bòme sèm sę 

čěra dòsti nàŏral. 

na j ŏrạvàti ipf za, z, (-ậvat; -am; -al, -àle; 

-ậvan; ãṿajne) naoravati Jěne lète sę 

slògi najŏrậvaju a drùge lète sę tî 

razjŏrậvaju. 

na¦ j ŏštrìti pf (-òštrim; -en) naoštriti Nõžę 

triệba najŏštrìti, tụ̂pi su. 

najprèdi/najpriệ/nàjprve adv 

najprije Najprèdi zậjca a òṇda rạ̃žen. 

Najpriệ ję Bộg s÷be brậdu stvõril. Za 

pr÷gŏvŏrę najpriệ sę zmòli Ŏtecnậš, trî pûṭ 

gŏvòri pr÷gŏvŏr i pòkle sę zmòli Òpčinska 

spòveḍ. Nàjprve slùga slùži a òṇda dŏbî 

plậču. Nàjprve sę snòp hržěni ŏčîsti i òṇda 

mlậti. {Hg. najprv; Gr. O. najprvo} 

najpr̀vi/najpr̀veši adj superlativ od prvi, prvi 

i glavni, sasvim prvi; najbliži [kao lat. primarius 

od primus!] Pri jèle ję bìl naviệk 

najpr̀veši a pri dèle najzàjneši. Àm mi ję 

õna najpr̀veši rộḍ. {B. najprvi, najprveji; Gr. 

najprvi; O. najpervi} 

nậjtę int part nemojte, izricanje 

zabrane zajedno s infinitivom glagola, 

pluralni oblik i oblik poštivanja int nậj Nậjtę 

sę žurìti. Nậjtę kàj zamèriti. Jebètę, 

gõspŏn vrậg, jebètę, sàme nậjtę dũšu zěti. 

Gõspŏn, jebètę ìl pustètę a nậjtę z mŏjě 

pĩzdę kapiệlicu dèlati □ d÷jtę -! nemojte, 

molim vas!; D÷jtę nậjtę kàj gòḍ gŏvŏrìti! 

ma nậjtę! ma zar?, zaista?, zbilja?

nậjti/nàjti 

286 

nậjti/nàjti pf pre, s, (nậjdem; nậjdi, -ètę; 

nàšel; nậjden) naći Kàj nậjdeš ne kậži, kàj 

zgubîš ne trậži. Štè nậjdę tìčę, n÷ smę zậ 

jnę pŏvèdati pŏd krõvem, da nẽʚjdę kàča v 

gniẽʖzde, spĩję jậjca ìl pŏjiệ mlậdę. ¤ nậjdę 

sę može se nabaviti; nèk sę nậjdę zatrebat 

će. {Vr. najti} 

na¦jūkàti sę pf (-ûčem) puno jujukati Snèję 

su sę najūkàlę i n÷mreju nì gŏvŏrìti. 

na¦jùžinati sę pf (-am; -an) dovoljno užinati, 

pojesti užinu Kàḍ smę sę najùžinali, màle 

smę si pŏčìnuli. 

najzậjni/najzàjneši adv sasvim posljednji 

Prì dèlu ję najzàjneši a prì jèlu najpr̀veši. 

{O. najzadnji} 

nạ̃jže n (-a, -i/nậjẓ̌) potkrovlje, tavan 

Na nạ̃jže sę sušî měse i sprậvla žĩtek. 

Vrậg hõḍa pŏ nậjžu. {B. nahižje; Be. V. 

najže; S. najža; Hg. nahiža} 

na¦kạdèti/na¦kadìti pf (-adîm; -ãñen, -ěna) 

nadimiti, raskužiti dimom Nakậdi sę hìža 

dè bìl betežnîk z bŏrộvicŏ. 

nậkaj/nakàj adv na što Nậkaj cũcek lạ̃ja pŏ 

nõči? (Naviệk na dộlnu làlŏvku). Niẽʖmam 

nakàj pr÷ñu zmạvàti, niẽʖmam mahàla. 

nakajnūvàti sę ipf (-ûjem/vam, -ûju/ aju; -ûj; 

-ûval, -àle; -ûvan; -ũvajne) oklijevati, 

nakanjivati se Věč dụ̀ge sę òn nậ te 

nakajnûval. 

na¦kạlàti pf (-ậlam; -an) nacijepati Mãjče 

sem dřv nakậlal za grèti. Nakậlana drva sę 

sušîju. 

na¦kậldati pf (-am; -an) prikupiti, pribrati 

[mañ. koldul: prositi] Prìlične stę dřv 

nakậldali za zĩmu. {G. nakoldati} 

na¦kạnìti pf (-ậnim; -jnen) 1 odlučiti, namjeravati, 

nakaniti Nakậnil ję îti v sẽmen. 

Kàj sem nakậnil, tò bum i napràvil. 

2 - sę odlučiti se Čè si nakậjnen svàditi 

sę, svàdi sę sậm, jậ sę něču. 

na¦kậntati pf (-am; -an) dopremiti 

okretanjem na uže strane Sûḍič smę jẽʚdva 

nakậntali v pemnìcu. 

na¦kạpàti ipf dŏ¦ (-ậpat; -ậplem/pam; -an; 

-ajne) motikom sitniti brazde Nègda smę 

brãẓdę nakạpàli, kàḍ niệ bĩle těškę brãṇę 

nì tajnuràčę. Nakậpajne ję bìl těški põsel, 

pŏgòtŏve čè su sę brãẓdę zasèlę. 

na¦kàpati pf (-àplem/pam; -an) nakapati, 

napuniti kapanjem; zaprljati kapima Màle 

ję ràkiję nakàpale i jòš ne curî cũrkem. 

Nakàpal si ję kapût z màslem. 

na¦kạràti sę pf (-ậram) završiti karanje Ŏd 

jùtra sę kậraju i niẽʖsu sę nakạràlę. 

nãḳaza f (-ę, -i) strašilo, grdoba Ôva nãḳaza 

bi bîla dõbra za strašìle. 

nãḳazen adj (nãḳazna) unakažen Nesẽʚča 

žẽʚna sę n÷ smę čùḳlavŏmu špộtati, dà je 

ně diẽʖte nãḳazne. 

nakạzìti pf (ậzim; -i, -ètę; -ậzil, -ìle; -ậžen) 

1 unakaziti Bàbu ję vlòvil šõcem i nòsa je 

ję ŏdrèzal i nakậzil ju. Lĩce mu ję zgŏrèle i 

nakậžen ję. 

2 - sę unakaziti se Ôpal ję z driệva i 

nakậzil sę. 

nàkel adv (označuje smjer) na 

tlo, na pod Ôpal ję nàkel i õstal nàkle ležàti. 

Mụ̂ẓ̌ sę na h îti šmřklem nàkel kàk vrậg z 

griệšnŏ dũšŏ i jòš ga razgậzi. Hìtil ga nàkel 

kàk vrậg svụ̂ màter. Jàbukę su cūrèle 

nàkel. {V. nakel, nakla} 

na¦kelìti pf (-èlim; -en) nalijepiti Nakẽlil ję 

kîpec nèkakvŏga svěca na zîḍ. 

na¦kiẹsìti sę pf (-iệsim; -šen) naceriti se, 

podrugljivo se nasmijati Rasřdil ga ję, kàḍ 

mu sę nakiệsil. 

na¦kînčati pf (-am; -an) 

1 ukrasiti, okititi, nakititi Nakînčal ję škrlậk 

šộjkinem pẽʚrem. Nakînčan ję kàk jọ̃pec. 

2 - sę ukrasiti se, nakititi se Nakînčala sę 

i ŏtìšla na prŏščějne. 

na¦kinñùriti sę/napinñùriti sę pf (-ûrim; 

-en) pretjerano se nakititi Kàk jòpica sę 

nakinñûrila. Nakinñûren ję kàk cirkusànt. 

Napinñûril sę kàk màčkara. 

na¦kiselìti pf (-÷lim; -en) ukiseliti Nakisęlìli 

smę bẽden zẽʚlja za prŏdàti. 

na¦kìtiti pf (-îtim; -čen) 1 staviti nakit, okititi 

Nakîtila sę diẽʖklica za vùgledę. 

2 - sę uljepšati se nakitom Nakìtil sę kàk 

Màks. 

na¦klàčiti pf (-ậčim; -en) 1 nagaziti mijeh 

crkvenih orgulja Sàkę ned÷lę naklậčim sę 

òrguli na škộrušu. 

2 - sę umoriti se tlačenjem Naklàčil sem 

sę becìklina v Levậkŏv briệg.

287 

na¦krậmpati 

na¦klạdàti ipf (-ậdat; -am; -an; -ajne) 

tovariti, stavljati Kõla dřv su 

naklạdàli i za dãṇa dŏv÷zli. {V. nakladati; 

Č. kladat; Hg. nakladat} 

na¦klafràti sę pf (-àfram) nabrbljati se Vùru 

klàfraju i niẽʖsu sę naklafràlę. 

naklạpàti ipf (-ậpat; -am; -al, -àle; -ạ̃pajne) 

pričati bez smisla Kàk mòreju ciẽʖlu v÷čer 

naklạpàti. 

na¦klatạrìti sę pf (-ậrim; - j en) naskitati se 

J÷mput sę bụ̂ju vàlda i naklatạrìli. 

nàkle adv (označuje mjesto) na 

tlu, na podu V kùjne sę nàkle na jògnišču 

kûvale. I jậ sem kûvala nàkle. {I. nakle} 

na¦klēčàti sę pf (-ečîm) puno klečati Àm sę 

sirõta v÷č namòlila i naklěčala, a pŏmòči si 

n÷mrę. 

na¦klepàti pf (-÷plem/pam; -an) 

1 tucanjem naoštriti sječivo 

Kòsę triệba dõbre naklepàti. 

2 - sę umoriti se klepanjem Sklěpal sem 

s÷ trî kòsę i naklěpal sę. 

na¦klepētàti sę pf (-ěčem/tam) nabrbljati se 

Ŏd rậnŏga jùtra klepěčę i jòš sę niệ 

naklep÷tala. 

na¦klèštriti pf (-iệštrim; -en) dovoljno 

okljaštriti Naklèštrili smę d÷set miệr kõḷija i 

tò bu nàm dòsti. 

na¦klipsàti pf (-ìpšem/sam; -an) umoriti se 

hodanjem Naklìpsal sę ciệl dận. 

na¦klîti/naklìjati pf (-îjem; nàklit/ĩjen, -ěna) 

početi klijati Krampiệr ję nàklil v kŏtậru i 

pemnìce. 

naklŏjnìti sę pf pŏ, (-òjnim; -õjni, -ètę; -õjnil, 

-òjnila, -ìle; -òjnen) nagnuti se Stụ̂p sę na 

plộtu naklõjnil na pûṭ. 

na¦klọpàti pf (-ộplem/am; -an) 1 

istući, izbiti Naklộpal ga ję kàk šmr̀kavca. 

2 - sę nakrkati se, do sita se najesti 

Naklộpali smę sę žgãṇec kàk dà smę trî 

dãṇę glãḍni. 

na¦klùcati pf (-am; -an) nasjeckati Drevěnu 

stiẽʖnu triệba znũṭra na hîže naklùcati sekîrnem 

klûnem ìli pŏleščìti i zmàzati. 

Plạ̃jnkę su naklùcanę, dà sę mậẓ bòle 

prĩmlę. 

na¦klùkati sę pf (-am; -an) najesti se 

kljunom Pùreki su sę naklùkali jezîčeca 

sìrem. 

na¦kluvàti pf (-ùjem/vam; -an) probiti kljunom 

Žùgeki sę legụ̂ i v÷č su jậjca naklùvana. 

Tìči su vrgậjnę nakluvàli i jiệju čřvę. 

na¦kŏčijạšìti sę pf (-ậšim) umoriti se 

kočijašenjem Tŏmậš sę nakŏčijậšil pŏ 

liệpem a i pŏ gřdem. 

nãḳŏlenče n (-a/-÷ta) 

nakoljenče Nãḳŏlenče ję dẽčec kõga 

dèneju mlãḍejnke na kŏliệna. 

{Du. nakolenče} 

na¦kŏlìti pf (-òlim; -en) zabiti kolce (uz 

trsove, grah) Dviệ trejtìnę třsja smę 

nakŏlìli. Jòš ìmamę bàžul nakŏlìti. 

nãḳŏmŏrje n (-a, -i) tavan na komori Na hîže 

ję pŏd krõvem nạ̃jže a na kŏmộre 

nãḳŏmŏrje. 

nãḳŏnñalek m (-a, -ŏv) 

nakoljenče, Nãḳŏnñalek ję mậli dẽčec 

kõga dèneju mlãḍejnke v krĩle kàḍ ju 

dŏpriẽʖmiju k dẽčku. 

na¦kŏpàti pf (-òplem/am; -an) 1 usitniti 

motikom V÷kše grûñije smę nakŏpàli. 

2 iskopati potrebnu količinu, nakopati 

Nakõpli krampiẽʖra za õbeḍ! 

na¦kŏpītàti pf (-ĩčem/tam; -an) 1 nakotrljati 

Nakŏpītàli smę làjt na kõla. 

2 - sę nakotrljati se Dẽca su sę nakŏpĩtale 

pŏ ŏtãṿe. 

na¦kŏsàti pf (-òšem/sam; -an) nasjeckati 

Nakòsala sem pùrekem jezîčeca. 

na¦kŏsìti pf (-îm; nàkŏsil; -õšen, -ěna) 

nakositi Za j÷n vộjẓ smę nàkŏsili d÷telę. 

na¦kŏstriẹšìti/kŏstrụšìti sę pf (-iệšim; -en) 

1 naježiti se, nakostriješiti se Ŏd strãṿa sù 

mi sę nakŏstriẹšìlę glàke na rũḳa. 

2 naoštriti se, spremiti se za sukob Nakŏstriệšila 

sę kàk purận. Nakŏstrụ̂šil sę kàk 

piẽʖvec. 

na¦kŏtìti sę pf (-òtim) naleći se Mîšŏv sę 

čudậj nakŏtìle i d÷telu su znìštili. 

na¦kŏtūràti pf (-ûram; -an) nakotrljati 

Sudìčę su nakŏtūràli k zdẽʚncu. 

nãḳŏvajn m (-a, -ŏv) nakovanj Bàbica nã ke 

sę kl÷plę ję kàk mậli nãḳŏvajn. 

na¦krậmpati pf (-am; -an) 1 krampom prorahliti 

Štrèka ję nakrậmpana. 

2 umoriti se radeći krampom Dòsti sem sę 

jậ nakrậmpal na štrèke.

na¦kràsti sę 

288 

na¦kràsti sę pf (-ậdem; nãkral, nàkrala, -àle; 

-ãden) skupiti krañom Nàkral sę òn s÷ga 

dŏ č÷ga ję mògel dòjti. 

na¦kresàti sę pf (-÷šem; -÷san) opiti se, 

napiti se Věč si sę nakrěsal. Nakr÷san ję 

dà jẽʚdva îdę. {Ž. nakresati se} 

nakrîẓ̌ adv ukriž Kậlana drva slòži nakrîẓ̌. 

Rèpa kruglìca sę ŏdzdộl preriệžę nakrîẓ̌, 

dà sę nẽʚ bi kràva s ciẽʖlem kŏlŏbậrem 

zagûṭila. Hrvậtski vụ̃glič ję nakrîẓ̌ vriệzan i 

kràji plạ̃jnki štrčîju vận. 

na¦kŕkàti sę pf (-řkam; -an) obilno se najesti 

Bòrme sę nakřkal i jẽʚdva sõpę. 

na¦krmạnìti pf (-ậnim; -ậjnen) upraviti 

Dõbre nakrmậni, vûvŏẓ ję vũẓek. 

nakrnuti/krũnuti pf ŏt, (-em; -rni/ũni, -ètę; 

-rnul; -jnen) nakrnjiti, okrnjiti Làticu si tî 

nakrnul ìli ję bîla nakrjněna? Kùpica ję 

nakrûjnena i hìti ju. 

na¦krūhàti/krūvàti pf (-ûšem/ham; -an) 

nakrhati, nalomiti Nakrûšem v šùme piệjnŏv 

i griệjem sę ciẽʖlu zĩmu. Nakrûvaj jòš! 

na¦kūpìti pf (-ûpim; -len) nakupovati Nakũpil 

ję pùṇe òdŏjkŏv. Imèli su i nakûplenŏga 

grùnta, kuplějnščinę. 

na¦kùpiti pf (-ûpim; -len) prikupiti Nakùpil ję 

suvãḷkŏv za ciẽʖlu zĩmu. 

nakûrčene adv ljuto, srdito Pậk sę 

nakûrčene držî. 

na¦kūrčìti sę pf (-ûrčim; -en) naljutiti se, 

rasrditi se Nèkaj sę nakûrčil. Naviệk ję 

nakûrčen i niệ dõbrę vộlę. 

na¦kūrìti pf (-ûrim; - j en) naložiti vatru Jõgen 

sę mộra jậke nakūrìti kàḍ sę diệla 

còprnička mậst. Jòš niệ nì krûšna pěč 

nakũrjena. 

nakùštriti sę pf (-ûštrim; -ùštri; -il, -ûštrila; 

-en) nakostrušiti Lậsi su mu nakûštreni. 

na¦kušūvàti sę pf (-ûjem/vam; -an) naljubiti 

se, nacjeljivati se Nakušûvala sę ga dŏ 

mîlę vộlę. 

na¦kûvati pf (-ûvam; -an) 1 skuhati dovoljno, 

nakuhati Riệzancę su sŏkačicę za 

gòsti nakûvale. 

2 - sę povećati obujam kuhanjem Rîža sę 

nakûvala. 

na¦kvòcati sę pf (-òcam) 1 prestati kvocati 

Kvòčka sę nakvòcala i sàḍ mĩrne sedî. 

2 pej napričati se Kàj sę jòš niẽʖstę dòsti 

nakvòcalę. 

na¦ladìti sę pf (-îm; nàladil; -ãñen, -ěna) 

prehladiti se, nahladiti se Nà h ladil sem sę 

na mřzlem dẽžñe. 

na¦lậfati sę pf (-am) natrčati se 

[nj. laufen: trčati] Diệs stę sę dŏ mîlę vộlę 

nalậfali. 

na¦lậfrati sę pf (-am) naskitati se Kàj sę 

niẽʖsi dòsti nalậfral? 

na¦làgati ipf nad¦ (-ậžem; -ậgan; -ajne) 

stavljati, tovariti Nalậžemę 

drva na kõla. 

na¦lagàti pf (-àžem; -àgan) napričati laži S÷ 

ję tò nalàgala i nìš niệ ìstina. 

na¦làjati pf (-ạ̃jam) 1 oklevetati Pùṇe ję tòga 

nậ jnu nalạ̃jala. 

2 - sę dugo lajati Cũcek sę nalàjal ciẽʖlu 

nộč. 

na¦lạmàti pf (-ậmam; -an) 

nalomiti Vèter ję nalậmal suvậlkŏv. 

na¦lậndrati sę pf (-am; -an) naskitati se 

Dòsta si sę nalậndral. {O. nalandrat} 

na¦lậrmati sę pf (-am) navikati se, 

nagalamiti N÷mrę sę dòsta nalậrmati. 

nalậs adv potpuno, sasvim, navlas. Nalậs 

su si slìčni, kò da su dvòjčeki. 

na¦l÷cati ipf (-ěcam; -an) nesigurno postavljati, 

loše prislanjati, podmetati Tò ję sàme 

nalěcane a niệ čvřste i sìgurne pŏstậvlene. 

na¦l÷či sę/lěgnuti sę pf (-ěžem/em; 

-ěžen/ěgnen/ut) nasloniti se, nakositi se 

Rûška sę nalěgla na plột. Sàme sę nalěgni 

nậ mę i spî. 

na¦l÷čiti pf pŏd, (-ěčim; -÷či; -il, -ěčila; -en) 

nesigurno, loše postaviti; 

podmetnuti, postaviti zamku Tò ję nalě 

čene i bụ̂ sę zrùšale. Kûm ję nal÷čil kûmu 

pènezę na břve priệk pŏtòka. {Gr. naleć} 

na¦lejàti pf (-ẽjem; -ận) 1 nalijati Naliệj pùṇu 

kŏpàjnu vŏdě! 

2 - sę opiti se Pậk sę nàlejal kàk svĩnče. 

na¦lěknuti pf (-ěm; -i; -en/ut) 

nesigurno, loše postaviti; podmetnuti, 

postaviti zamku Tò ję sàme nalěknene i ne 

stŏjî čvřste. 

na¦lēmàti pf (-ěmlem/am; -an) istući, 

izmlatiti Nalēmlètę ga, niệ za drùge.

ʚʚ 

289 

na¦miẹšàti 

nalète adv godišnje Sàme j÷mput nalète 

sìm dộjdę. 

na¦letèti pf (-îm) natrčati, naići Nà jnega 

sem nalětel a něm sę ga riệšil. 

na¦ležàti sę pf (-îm; -÷žan) dugo ležati (u 

bolesti) Nalěžal sem sę na pòstelę i sę 

gòrje mi ję. 

na¦lickàti pf (-ìckam; -an) 

1 namazati Prẽʚveč ję nalìckana. 

2 - sę namazati se Àm sę sãma nalìckala, 

na¦līčìti pf (-îčim; -en) 1 zamazati Š čiệm ję 

tò nalîčene. 

2 - sę zaprljati se Nalîčil si sę dŏ rìti. 

na¦liẹvàti ipf (-iệvat; -am; -an; -ajne) 

1 nalijevati Nậj vìše naliẹvàti. 

2 opijati se Dŏk gòḍ ję v pemnìce vĩna, òn 

sę naliệva sàki dận dŏ gûṭa. 

naliệve adv ulijevo, nalijevo Võlem sę vîčę 

h ôt. h ôt da ìdu naliệve. 

na¦lŏkàti sę pf (-òčem; -òkan) opiti se, 

napiti se Lòčę kàk svĩnče i pậk sę nalõkal 

kàk rìt. Nalòkan ję kàk zẽʚmla. {Ž. nalokan} 

na¦lộtati pf (-am; -an) nalemiti, zalemiti, 

lemom vezati Nalộtaj tù dà ne curî. Tậ rụ̀ča 

na lõncu ję nalộtana. 

na¦lŏvạsàti pf (-ậsam) nanjuškati, naći 

Nalŏvậsala ję i tò v mŏjiệm vrmậre. 

na¦lŏvìti pf (-îm; nàlŏvil, -õvlen, -ěna) 

naloviti Křtari su nàlŏvili vrèču křtŏv. 

na¦lŏžìti pf (-òžim; -en) 1 zapaliti 

oganj, potpaliti Nalòžila sèm pěč. 

2 narediti, zapovjediti N÷mu su nalŏžìli 

zakŏpàti slîvinę kŏščìcę. 

nalukạvàti sę ipf za, (-ậvat; -lem/am; -li, 

-ètę; -ậval, -àle; -ậvan; -ãṿajne) provirivati, 

zavirivati Ciẽʖle dãṇę sę čèẓ ŏblộčec 

nalukậva. {L. Vi. nalukavati se} 

na¦lũknuti sę pf (-em; -ut) zaviriti, krišom pogledati Čeẓ 

vũṭlejnkę na štaglěne vrậte sę nalũknul i 

vìdel Jàjnka na Jậne. 

na¦lûmpati sę pf (-am; -an) 

napiti se Nalûmpal sę kàk smûḳ. 

na¦lūpàti pf (-ùpam; -an) 1 nalomiti Nalûpal 

sem svînam tikvậjn. 

2 izudarati, istući Nalūpàli su ga 

z letvàmi, dà sę niệ mògel zdìči. 

na¦lūžñìti pf (-ûžñim; -en) skinuti lupinu 

Nalūždìli su jŏriệjŏv i pr̀stę zmàzali. 

na¦mạcàti pf (-ậcam; -an) namočiti Rùḅačę 

sì si namậcala pŏ mlàka. 

na¦mackàti ipf (-àckam; -an) smočiti 

prljavom tekućinom Ciẽʖli sę namàcka. 

namàkati ipf ŏd, pre, pri, za, (-at; -ậkam/- 

čem; -àči; -àkal, -ậkala; -an; -ajne) močiti 

Kònŏplę sę namậču ŏd Vèlikę Mèšę dŏ 

Bàrtŏlŏva. 

na¦mãḷati pf (-am; -an) naslikati 

Tòmerlin ję namãḷal světu Palunìju òber 

svẽʚtŏga Jantộna v cěrske cĩrkve. Nì vrậg 

niệ tàk čřn kàk ję namậlan. (Niệ tàk lõše 

kàk ti sę činî.) 

na¦mạmìti pf (-ậmim; -len) 

privući prijevarom, lukavstvom Tî bedậk, 

kàk si sę dậl namạmìti. 

namạtàti ipf ŏb, ŏd, za, (-ậtat; -am; -al, -àle; 

-ậtan; -ãṭajne) 1 namotavati Ciẽʖli dận 

namậta klụ̀pka 

2 svašta pričati Namậta ŏd Pộncija dŏ 

Pilãṭa. 

na¦màzati pf (-ậžem; -an) premazati Če sę 

s fàšijnskŏ jũvŏ namậžeju nògę, nědu 

kàčę grîzlę. ¤ Sèmi mậščami ję namậzan. 

namèčiti sę pf (-im; -èči; -èčil; -en) naviknuti 

se, naučiti se na nešto Namèčil sę na tũñe 

dõbre. {Z. namečiti se} 

na¦mègnuti/mîgnuti pf (-ègnem/ îgnem) 

dati znak migom oka, namignuti 

Namègnula mu ję i òn ję rãzmel. Tî m÷ne 

sàme namìgni. 

na¦mèriti sę pf (-iệrim; - j en) 

naići, sresti Na prậvŏga si sę namèril. 

Jậzvec sę na kukurìzu namèril. 

na¦m÷sti pf (-ẽʚtem; nãmel; -ẽʚ ʚten, -ěna) 

skupiti metenjem Smetjě ję sàme naměla 

v kûṭ i tù ga ŏstậvila. 

namestìti pf (-îm; -iệsti, -ètę; nàmestil, -îla; 

-ẽščen, -ějne) podmetnuti, Tò su mi 

nàmestili, àl niẽʖsu uspèli. 

na¦metàti pf (-÷čem/tam; -an) utovariti, 

nabacati Namẽʚtal sem trî vòjzę siệna. 

Naměči si pùṇu kŏšãṛu jậbuk. 

na¦miẹsìti pf (-iệsim; -šen) umijesiti 

Namiệsim tiẽʖsta za 12 h liệbŏv krùva. 

na¦miẹšàti pf (-iệšam; -an) miješanjem 

pripremiti Namiệšal si ję kậrtę. Nèkaj mu ję 

v pijàču namiệšala.

namiẹščàti 

290 

namiẹščàti ipf pŏd, pre, spre, (-iệščam; -al, 

-àle; -iệščan; -ajne) 

smještati se na sjedalu Namiệšča sę kàk 

kvòčka na jậjce. 

na¦miẹtàti ipf dŏ¦ (-iệtat; -iệčem; -tan; -ajne) 

tovariti Namiẹtàli su siệne na vộjẓ i striẽʖla 

ję v ròglę pûḳla. 

namigạvàti ipf pre, (-ậvat; -lem/am; -li, -ètę; 

-ậval, -àle; -ậvan; -ãṿajne) namigivati Fùrt 

si nèkaj namigậvleju. 

na¦mlạtìti pf (-ậtim; -čen) 1 natući Namlậtil 

ga ję kàk võla. 

2 ovršiti, izbiti zrnje žita iz klasja ili graha iz 

mahuna Namlậtila sem bàžula za kûvati. 

3 - sę obilno se najesti Namlậtil sę jûtre 

žgãṇec za ciẽʖli dận. 

na¦mlèti pf (-÷lem; nãmlel; nàmlet) mljevenjem 

povećati obujam Màle sę namlèle. 

na¦mŏčìti pf (-òčim; -en) staviti na močenje, 

smočiti Kònŏplę smę namŏčìli v sậvskem 

rukậvu v Sõpu. V gràbu skòči i rìt namòči. 

na¦mòknuti pf (-em; -en/ut) namočiti od 

kiše Zẽʚmla ję liệpe namòkla. Slàbe ję 

namòkle kò da bi sę žàba pŏscãḷa. 

na¦mŏlìti pf (-òlim; -en) umoliti, molbom 

uspjeti Jẽʚdva sem ga namõlila. 

na¦mộštati pf (-am; -an) 

istiskati mošt Namộštal ję òsem hẽkti. 

na¦mŏtàti pf (-òtam; -an) namotati, naviti 

Pr÷ñu namòtaj na klụ̀pka. 

namŏtạvàti ipf ŏd, pre, z, (-ậvat; -am; -al, 

-àle; -ậvan; -ãṭajne) navijati Namŏtậva 

pr÷ñu ẓ pr÷dena na klụ̀pka. 

na¦mr̀dati pf (-řdam) 1 nastradati 

Namr̀dal ję kàk žũṭi. 

2 - sę najebati se Namr̀dal sę pŏ sẽʚle. 

na¦mriệti pf (nãmrem; nãmri, -ètę; nàmrl; 

-et) ostaviti nakon smrti T÷ca mu ję 

namriẽʖla vèlike bŏgậtstve. 

na¦mr̀jniti sę pf (-řjnim; -en) 

namrštiti se Zậkaj si sę namr̀jnil, kàj ti sàḍ 

niệ prav? {V. namrńiti se} 

na¦mr̀viti pf (-řvim; -len) usitniti, 

posuti mrvljem Jẽʚdva sem ŏčîstila i pậk si 

namr̀vil. 

na¦mụ̀čiti pf (-ụ̂čim; -en) 1 izmučiti Namụ̀čil 

ję kõjnę a niệ mògel zv÷sti. 

2 - sę izmučiti se Namụ̀čil sę kàk Krìstuš 

a niệ bĩle nìkakvę kòristi. 

na¦mùsati pf (-am) nanjušiti 

Namùsa kàk cùcek mãṣnu kộst. 

na¦mûṣati sę pf (-am; -an) zaprljati lice Pŏ 

lîcu si namûṣan. 

nanạ̃gle adv odjednom, naglo Ŏbetěžal ję i 

nanạ̃gle mřl. 

na¦nạšàti ipf dŏ¦ (-ậšat; -am; -an) nositi amo 

tamo, nosati Diẽʖte nanậša sìm tàm kàk 

mậčka màčičę. 

na¦nìtati pf (-ĩtam; -an) učvrstiti zakovicama 

Nanìtal mi ję pẽʚtu na kòsu. 

na¦nŏsìti pf (-òsim; -šen) 1 nanijeti Võda mi 

ję nanòsila mûla i šîbja na sinòkŏšu. 

2 - sę umoriti se nošenjem Nanõsil sem 

sę cìgla ciẽʖli dận. 

nanộve adv nanovo, ponovo, opet 

Mộram tò nanộve dèlati. 

na¦nụñàti sę ipf najavljivati (-ụ̂ñam; -an) 

oklijevati, nećkati se Věč dụ̀ge sę dèẓ̌ṇ̃ 

nanụ̂ña àli nìkàk da i ŏpậnę. 

{G. nanuñati se} 

na¦nùḳati pf (-ụ̂čem/kam; -an) nagovoriti, 

uvjeriti Žẽʚna ga nậte nanùkala. 

nanukạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ajne) 

nagovaranje, uvjeravanje Sì su ga 

nanukạvàli i prîstal ję. 

na¦nūšìti pf (-ûšim; -en) 1 

nanjušiti Nanûšil ję òn dè ję mãsna kộst. 

2 naći trag Nûšil ję dŏk niệ nanûšil dè ję 

bĩle skrîte. 

na¦ŏbiệdvati sę pf (-am; -an) pojesti, 

završiti objed Naŏbiệdvali su sę i màle 

pŏčìnuli v h lậdu. {V. naobedovati se} 

na¦ŏblạčìti sę pf (-ạčìle sę; -ậčen) postati 

oblačnim Naŏblạčìle sę i spùstil dèẓ̌ṇ̃. 

naòčiglęḍ adv očigledno I tò driệve ję 

naòčiglęḍ rậsle. 

nạ̃ŏčnak/naŏčnậk m (-a/ãḳa, -ŏv/ậkŏv) 

štitnik na očima konja, naočnjak Triệba mu 

dèti nậŏčnakę kàk pŏpòvŏmu kõjnu, dà 

fùrt ne zřka na strận. 

nàŏkŏl/naŏkộl/naòkŏle 1 prep 

naokolo s G, A ? Nàŏkŏl Cẽʚrja su zŏ sè 

strận šùmę. Ìšla ję na gộle kŏliệne naŏkộl 

jantãṛa. Naòkŏle ję běkeš ĩmel bûndu i 

òkŏl vrậta mìcu (křzne ŏd õvcę). 2 adv 

naokolo, u krugu Kộra

291 

napěti 

čriệšnę sę naŏkŏl gûli kâk i brẽzę. 

naŏkrụ̂g/naòkrug adv naokolo, u 

krugu Glìvę jûrjevkę rastụ̂ naŏkrụ̂g. Snõpi 

su pŏstậvleni naŏkrụ̂g na gũmnu dè sę 

vršî s kộjni. 

naòpak/naộpak adv 

naopako, izvrnuto, preokrenuto Stõlec n÷ 

smę bìti naòpak ŏbrnen, j÷ l’ òṇda němrę 

Mậjčica Bọ̃ža sòpsti. Ŏkrěni rûḳu naòpak. 

S÷ mi diệs îdę nèkàk naòpak. 

na¦pậcati pf (-am; -an) nasoliti, staviti u 

salamuru Měse smę napậcali. 

napạjàti ipf (-ậjat; -am; -al, -àle; -ậjan; 

-ạ̃jajne) Tù Cẽʚrci napậjaju blậge za sûšę. 

Tìraj na napậjajne! 

nàpamet adv 1 napamet, naizust Našvậva 

sę svĩlŏ nàpamet ìli pŏ papiệre. 

2 bez dokaza Nậj nàpamet gŏvŏrìti! 

na¦pàpati sę pf (-am; -an) dj najesti se Liệpe 

si sę napàpal i sàḍ spãṭek. 

na¦papèrkuvati pf (-jem; -an) napabirčiti, 

pokupiti poslije žetve ili berbe Kilesîčka 

napapèrkuję pŏ jačmenìšču jačměna za 

žgãncę. {G. napaperkuvati} 

na¦pàriti sę pf (-ậrim; - j en) ugrijati se parom 

Napàri sę v gamìlice i prẽʚlada bụ̀ pr÷šla. 

na¦pàsati pf (-àšem; -àsan) točno namjestiti, uskladiti, 

napasati Triệba dõbre napàsati dà sę ne 

razlòčę. 

napạsàti/pạšàti ipf ŏ, pri, (-ậsat; -am; -al, 

-àle; -ậsan; -ajne) napasivati Naviệk pŏ 

tũñem napậsa. Mậla Mèša rìt napậša, a 

Mihòle (Mijòjle) rìt zakòlę. 

na¦pasiệrati pf (-am; -an) prilagoditi, 

uskladiti Dõbre napasiệraj da sę sekìra ne 

vậdi ẓ tŏpŏrìšča. 

nạ̃past f (-i, -ju/jụ̂, -àsti, -mî) 1 kušnja Nẽʚjdi 

v nạ̃past! 

2 ono što predstavlja neugodnost ili 

smetnju Prậva ję nạ̃past i niệ ga sę mòči 

riẹšìti. 

na¦pàsti pf (-ậsem; -en, -ěna) 1 napasti, 

nahraniti pašom Napậsi kõjnę dŏ jùtra! 

2 - sę nahraniti se pašom Svînę sù sę 

dòsta napàslę. 

na¦pàsti/na¦pànuti pf (-ậnem; -al, -àle; -ậnut) 

1 napasti, napadnuti Napàli su ga v 

Làzine i zěli pènezę ŏd prŏdậnę kràvę 

2 napadati Tùlike ję 

snèga napàle dà sę n÷mreju vrậta ŏtpriệti. 

napàstuvati ipf (-at; -jem; -an; -ajne) 

1 napastovati, zanovijetati Napàstuję mę 

a n÷mrem sę ga riẹšìti. 

2 nasilno udvarati Niệ sę õna dậla 

napàstuvati. 

napàsuvati pf (-jem; -an; -ajne) namjestiti, 

podesiti, prilagoditi Napàsuval sem 

tŏpŏrìšče na plajnkàču. 

na¦pàtiti sę pf (-ậtim; -čen) mamučiti se 

Dòsta sę sirõta s÷ga zlà napậtila. 

na¦p÷či pf (-ěčem; -en) ispeći dovoljno 

Nap÷kli smę tùlike tòga dà bu dòsti dŏ 

Nõṿŏga Lèta. 

na¦pelàti pf (-÷lam; -an) navesti, uvesti Niệ 

mògla napelàti kõnec v ìglu. Na zlò ga ję 

napělal. 

napelãṿajne n (-a, -) uvoñenje, vjerski 

običaj Kàḍ bàbelnica zrŏdî, ìdę četrdesěti 

(ili četrnậjsti) dận na napelãṿajne v cĩrkvu, 

nòsi sviẽʖču, a pòp ju napelậva òkŏl 

jantãṛa. Prèdi ję i mlậda snẽja pòkle gộsti 

ìšla v subòtu. {L. fpelavajne} 

Napelãṿajne n Svijećnica Napelậvajne 

Mậjčicę Bọ̃žę ję cìrkveni gộḍ. 

napelạvàti/pelūvàti ipf s, za, (-ậvat; 

-am/ûjem; -ậval, -àle; -ậvan) 1 uvoditi, 

navoditi Pòp napelậva žẽʚnu òkŏl jantãṛa. 

2 nagovarati na nešto Na zlò ga napelậva. 

3 uvoditi konac u iglu Jòš bèẓ jŏčậl napelậva 

kõnec v ìglu. {ð. napelavati} 

napenạlìti sę pf (-ậlim; -ậli, -ètę; -ậlil, -ìle; 

-ậlen) postaviti se gdje 

smeta Bàš sę mộra tù napenạlìti, da vận 

ne vîdim. {Du. napenalt se} 

naperēšìti pf (-ěšim; -i, -ètę; -ěšil, -ìle; 

-ěšen) okititi, ukrasiti Diẽʖklica ję liệpe 

naperěšena. {J. naperešen} 

na¦perìti pf (-÷rim; -en) usmjeriti, uperiti 

Pùšku ję vù jnega napěril. 

na¦petàti pf (-ètam; -an) 1 napipati Tàk ję 

dụ̀ge pẽtal dŏk niệ i v kmîce napẽtal. 

2 - sę napipati se Napẽtal s÷ ně ciẽʖlu nộč. 

napěti pf za, zŏ, (nàpnem; nãpni, -ètę; 

nàpel, -ěla; nàpet) rastegnuti, zategnuti 

Nãpni štrìk za pàrile sušaìti.

na¦pezdèti 

292 

na¦pezdèti pf (-îm) zasmraditi Sụ̀ hìžu ję 

zapẽzdel a niệ nij÷mput pr̀dnul. 

na¦picạnìti pf (-ậnim; -jnen) 1 dotjerati, 

urediti Màti ju ję napicậnila za vùgledę. 

2 - sę dotjerati se, urediti se Napicậnil sę 

bòme bàš bečậrski. 

na¦piệglati sę pf (-am) umoriti se glačanjem 

rublja Napiệgla sę i jẽʚdva stŏjî. 

na¦piẹhàti pf (-iệšem/ham; -an) 

napipati Napiệšę klũčenicu. 

na¦piệvtati pf (-am; -an) napipati 

Napiệvtal ję pènezę v làdice. 

na¦piệzati pf (-am; -an) napeći kukuruznih 

kokica Napiệzala sem trî zdèlę piệzancŏv 

za dècu. 

na¦pījàti ipf dŏ¦ (-îjam; -an; -ĩjajne) 

1 nazdravljati pićem, početi piti zdravicu 

Kàḍ sę napîja Svẽʚtŏmu Trõjstvu i Trèm 

Krậlem pijụ̂ sę trî kùpicę vĩna. ¤ Fìlip napĩja 

a Šŏfìja dŏpĩja Ako na Filipovo (1. 5.) pada 

kiša, prestaje tek na Sofiju (15. 5.) 

2 - sę opijati se Napîja sę sàkę subòtę. 

na¦pìkati pf (-îčem/kam; -an) nabosti 

Napîkaj měse i nasòli. Nàŏkŏl lộtri i 

šarậjzlinŏv napîčeju sę bãti ŏsŏvìčki da 

mòrę vìše kukurìzę stàti na kõla. 

napikạvàti ipf pŏ, za, (-ậvat; -lem/am; -li, 

-ètę; -ậval, -àle; -ậvan; -ãṿajne) 1 nabadati 

Jàgŏdę smę na sît napikạvàli i dèlali 

viẽʖncę. 

2 tapkati u hodu Napikậval ję pŏ mrãḳu. 

na¦pîknuti sę pf (-em; -en/ut) nabosti se 

Napìknul sę na glògŏv třn. Slekộpar vlŏvî 

òsu i napîknę na třn i jiệ. 

na¦pīlìti pf (-îlim; -en) 1 ispiliti Napĩlil sem 

dřv za zĩmu. 

2 - sę umoriti se pilenjem Diệs sę napĩlil i 

vìše n÷mrę. 

napìnati ipf za, (-înam; -ìnal, -înala; -an; 

-ajne) 1 napinjati, natezati Napìnali smę 

dròt na stụ̂pę. 2 - sę napinjati se Prikèlen 

smŏlộ na krõvu napìnal sę mìš i kàk sę 

napìnal, přdnę. 

napìrati ipf pŏ, pre, s, zŏ, (-at; -îram; -ìral; 

-îran; -ajne) ispirati, močiti Kŏrějne 

bŏrộvicę sę kûva i napîraju lûdi kî ŏtiệču. 

na¦pīsàti pf (-îšem; -an) napisati Càrica 

Jelisavẽta ję jàmčila J÷lačiču dà bu càr dậl 

napīsàti befèl da sę dŏkîda klậka. 

na¦pīščàti sę pf (-iščîm) dovoljno pištati, 

fućkati D÷j j÷mput ŏstàvi tụ̂ piščậlku, dòsti 

si sę napîščal. 

na¦pîtati pf (-am; -an) utoviti, udebljati 

Napîtal sem dvậ prãscę za zĩmu. 

na¦pìti sę pf (-ĩjem; nàpil; nàpit) 1 utažiti 

žeñu Napî sę vŏdě. 2 opiti se Čè sę mụ̂ẓ̌ 

napĩję, bàba mộra čkŏmèti. 

nạ̃pitnica f (-ę, -) zdravica Na svậte sę 

napĩjaju nạ̃pitnicę svàtem i preštimànešem 

gŏščenîkem, svěcu gŏdŏvnãḳu i 

svetîce gŏdŏvnàče. 

na¦plạčàti sę ipf (-ậčam) 1 puno plaćati 

Naplậčal sèm sę negviệ dụ̂gŏv. 

2 naplaćivati Òn niệ štèl peněẓ, nèg dà sę 

òn sậm naplậča. 

na¦plàviti pf (-ậvim; -len) nanijeti vodom 

Pòlę vuẓ põtŏk ję naplậvlenę z mûlem. 

na¦pl÷sti pf (-ětem; -en, -ěna) dovršiti 

pletenje Naplěla sem rukavìcę. Mlãḍejnke 

napletụ̂ kộjnṇ̃ i òṇda ję snẽja. 

na¦pliệndrati pf (-am) napljačkati Ŏd s÷ga 

kàj ìma ję pộl napliệndral. 

na¦pluvàti pf (-ùvam/jem; -an) napljuvati 

Naplûval ję pûṇu pluvậčnicu. 

na¦pŏčīvàti pf (-îvam; -an) dovoljno se 

odmoriti Niẽʖmamę sàḍ cãjta za pŏčīvàti, 

napŏčīvàli sę bûṃę na Gašparěvke 

(cěrske grộbje). 

napŏdộl adv prema dolje Zalětel sę v 

Pŏdộlnice napŏdộl i rãzbil nộs v rậst. 

nạ̃pŏj m (-a, -ŏv) pomije, spirine, 

hrana za svinje Nạ̃pŏj ję bìl v čẽʚbre v 

kùjne. Sìrutka sę jiệ ìli dàję svînam za 

nạ̃pŏj. {Ba. nnapoj} 

napŏ j ìti pf (-òjim; -õji, -ètę; -õjil, -òjila, -ìle; 

-òjen) napojiti, dati stoci vodu V lète sę võli 

mộraju trìput napŏjìti. 

napộl adv 1 napola, popola, upola 

Bràti Šubiệri su sûdič i vậl pòdelili tàk dà su 

i h prepīlìli napộl. 

¤ Dõbre driệve napộl pụ̂ca. (Velî sę dŏk sę 

pŏgậña.) Pŏslûša napộl vûva. Nepažljivo 

sluša. 

2 na sredini Na kàpare sę mlãḍenec i 

mlãḍejnka stậneju napộl hìžę i kûšneju. 

3 izražava nepotpuno odnosno djelomično

ʚʚ 

293 

na¦pudìti 

svojstvo pridjeva Vrậbec ję napộl smřznut. 

Tò měse ję napộl pečěne. 

¤ napộl mr̀tev premoren, iscrpljen 

nàpŏle adv napolje, van Ìdemę nàpŏle, na 

kõla i v třsje, a zùtra na pòle. 

na¦pŏpiẹvàti sę pf (-iẽʖvlem/am; -an) 

napjevati se Bàš sèm sę liệpe na gŏstě 

napŏpiẽʖvala. 

napŏpriệk adv od oka, 

poprijeko, napoprijeko Napŏpriệk smę sę 

pògŏdili. 

na¦pŏrìti sę pf (-òrim; - j en) zarezati se, 

ozlijediti se oštrim, šiljatim predmetom 

Napõril sem si rûḳu na čàvel. {ð. naporiti: 

nabosti nogu na čavao, staklo} 

na¦pŏslùšati pf (-ûšam) naslušati Mộrskę 

diệklę tàk mìlne pŏpiẽʖvaju dà i h sę niệ mòči 

napŏslùšati. 

na¦prạšìti pf (-ậšim; -en) naprašiti Naprậši 

krampiệr, zlàticę ga jiệju. 

napràviti pf ŏ, ŏt, pŏ, pŏna, pŏs, prena, ras, 

s, nas, (-ậvim; -àvi; -il, -ậvila; -ậvlen) načiniti 

Kàj n÷ znam tò drùgę vučîm, a kàj 

znậm naprậvim i sậm. Jậne ję Jakŏpîš 

napràvil Zòricu na krûšne pěče. Dè vrậg 

n÷mrę nìš napràviti, pòšlę bàbu. 

napřčen adj naduven, nadmen, ohol Tè 

napřčeni mudrijậš dr÷k znậ. {ð. naprčen: 

ohol; sagnut i okrenut stražnjicom} 

napřčene adv oholo, nadmeno Držî sę 

napřčene kàk zậgŏrski purận. 

na¦pr̀čiti pf (-řčim) 1 isturiti 

stražnjicu, naguziti se, naprćiti se Napr̀či 

rìt, slèduju tę bàtinę. 2 - sę umisliti se, 

praviti se važan, oholiti se Napr̀čil ję nộs. 

Kàj si sę napr̀čil kàk gròf? {Du. naprčit se} 

na¦prdèti sę pf (-îm) isprdjeti se Srùk sę 

najvìše napřdel ŏd sìrutkę. 

naprdùliti sę pf (-ûlim; -ùli; -il, -ûlila; -en) 

sjesti na nezgodno mjesto 

Kàj si sę tù naprdùlil, vìṇ̃, da pậčiš. 

{Ba. naprduljit: naljutiti se} 

nạ̃pre adv 1 sprijeda Dà si tàk 

liẽʖpa nạ̃pre kàk si ŏdzậj, bî tę zěl na kõla. 

Na kộle z lộtrami ìli lèpčami su nạ̃pre i 

ŏdzậj šarậglini. 

2 unaprijed Če mlãḍenec nę zna dõbre 

verŏnậuk za ižậmen, òṇda sę veličậsnŏmu 

pŏšèlę nạ̃pre purận. 

3 napred Najbòlši kõsci sę pŏstậvlaju j÷n 

nạ̃pre a drùgi nazậj na krậju. Vùra mi ìdę 

nạ̃pre. ¤ Blậge nějnine rîti dŏk mòrę nạ̃pre 

îti. (Naviệk lậndra) 

nàpreḍ adv part naprijed, 

unutra Sàme nàpreḍ, òtprte ję! 

na¦prēdàti ipf dŏ¦ (-ědam; -an; -ajne) brbljati 

N÷mrę õna prēstàti, nèg naprěda i 

naprěda ciẽʖlu v÷čer. 

na¦pr÷sti pf (-ědem; nãprel; -ẽʚ ʚden, -ěna) 

ispresti Naprěla sem d÷set preděn pr÷ñę 

za ŏsnõṿu. 

na¦prěšati pf (-am; -an) prešanjem napuniti 

Naprěša 2 sudìčę pr÷šŏvinę. 

na¦pŕhàti/pŕvàti pf (-řšem/vam; -an) doletjeti 

Za čàs napřšeju jậta škvõrcŏv v třsje. 

Vrạ̃pci su napŕvàli v jãčmen. 

napriệk adv odoka, 

upoprijeko, odreda Pògŏdìli smę sę 

napriệk za s÷. {V. naprek; P. nafprejk} 

naprĩliku adv recimo, naprimjer Palutậni su 

liệpe scîfrani, naprĩliku kàk Štefìča 

Žakmànŏvŏga na hîže i na štàle. Nègde ję 

prèḍ pemnĩcŏ zîdana bộlta kàk naprĩliku 

pri Šậvuke. {V. Gr. napriliku} 

na¦prŏsìti pf (-òsim; -en) isprositi Gìbanicu 

bũḍem p÷kla zùtra kàḍ napròsim pùtra 

(r÷kla Ciganìca). 

nạ̃pršnak m (-a, -ŏv) naprstak Šî j z nạ̃pršnakem 

dà sę ne pîknęš. 

{Ko. napršnjak; O. naprešnjak} 

na¦pr̀titi pf (-řtim; -řčen) natovariti, uzeti na 

leña Prẽʚveč si napr̀til. {Du. naprtit} 

nàprve adv 1 naprijed, ispred Prèḍ svậti 

nàprve ìdę zàstavnik Tŏmìna ję nàprve 

ĩgral, a Lŏvrìna ga ję pràtil, kòntrŏval mu. 

Mrtvĩka nòsiju tàk da nògę ìdu nàprve. 

{Du. naprvo} 

2 unaprijed Nàprve sę kûrve plậča. 

3 sprijeda Lisìca ję dŏp÷lala mạ̃čka za 

sụ̃ca, a mẽʚdveḍ ję rěkel, da nàprve ìma 

dviệ sviẽʖčę, š čiệm nas bụ̂ p÷kel, sriẽʖdi 

tộrbu kàm nas bụ̂ mẽʚtal, a ŏdzậj nòẓ̌, š 

čiệm nas bụ̂ klal. 

na¦pudìti pf (-îm; nàpudil; -ụ̂ñen, -ěna) 

natjerati Nàpudil ję cũcka na bõḳca.

na¦pûdrati 

294 

na¦pûdrati pf (-am; -an) 1 naprašiti 

puderom Màma ju ję na d÷bele napûdrala. 

2 - sę naprašiti se puderom Diẽʖklica sę i 

napûdrala. 

na¦pūhàti/pūvàti pf (-ûvam; -an) napuhati 

Kàj si tî tàk napûvana? J÷ li su tę vètri 

napūvàli ìli zậjci naskạkàli? 

napuhạvàti ipf ŏt, pŏt, s, za, (-ậvam/ hûjem; 

-ậval, -àle; -ậvan; - ãṿajne) 

1 nadimati Bàžul mę v drộbu napuhậva. 

2 - sę praviti se važnim; nadimati se 

Napuhûję sę kàk žàba. 

na¦pụjàti pf (-ụ̃jam; -ana) 1 

natjerati Napụ̃jala ję kòkŏši na mụ̂ šenìcu. 

2 - sę nabreñati 

se, oploditi se (prasica) Prasìca sę 

napụ̃jala. 

napujạvàti sę ipf pre, (-ậvat; -am; -an; 

-ãṿajne) naganjati se, natjerivati se Dẽca 

sę napujậvaju na Pijãcu. 

na¦pūkàti pf (-ûčem; -an) načupati 

Napūkàlę smę d÷set mŏčĩlnic kŏnộpel. 

Napûkal sem siệna s pukạ̃čem. 

na¦pûḳnuti pf (-em; -en/ut) napuknuti Flàša 

ję napûḳla. 

na¦pûṃpati pf (-am; -an) 1 utiskivati zrak 

Becìklin niệ napûṃpan. 

2 iscrpsti, nacrpiti, napuniti pumpom 

Napûṃpaj škàf vŏdě za kŏbìlu. 

na¦pùṇiti pf (-ûṇim; -jnen) 1 napuniti 

Napûṇila ję kộrpu slîv. 

2 navršiti Napùṇil ję 50 liệt. 

¤ napùṇiti gàčę usrati se; napùṇiti vûva 

napričati svašta. 

na¦pûṇtati pf (-am; -an) pobuniti, potaknuti 

Napûṇta i rěp zmèknę. 

na¦pũnuti pf (-em; -ûjnen/ûnut) 

1 napuhnuti, naduti Napũ h ni škrnẽclin i 

lùpi ž nìm da pûḳnę. 

2 - sę naduti se Kràva sę napũ h nula ŏd 

rộsnę d÷telę i mộrali smę ju zaklàti. 3 

napraviti se važnim Napụ̃hnul sę kàk 

purận. 

nạ̃pustek m (-a, -ŏv) produljenjem 

krova prigrañeni dio staje Alật ję v 

nạ̃pustku. 

na¦pūščàti ipf (-ûščam; -an; -ajne) 1 napuštati, 

ostavljati Zanaviệk ju napûšča. 

2 otvarati se za porod (o 

životinjama) Prasìca ję pŏčẽʚla napūščàti, 

bụ̂ sę skòrem prasîla. 

na¦pụtìti pf (-ûṭim; -ụ̂čen) uputiti Štè tę na 

tãkvu bedastộču napûṭil? ¤ napụtìti na 

dõbre dati dobar savjet. 

na¦račūnàti pf (-ûnam; -an) nabiti cijenu 

Prẽʚveč si tòga naračûnal. 

na¦rậjbati pf (-am; -an) natrljati Kàḍ sę 

blãšče napũ h nę narậjba sę z jõctem. 

na¦rậjcati pf (-am; -an) 1 uzbuditi, nadražiti 

Narậjcala ga i ŏstậvila. 

2 - sę nadražiti se [nj. reizen] Jàjnke sę 

narậjcal, a Jậna ga ne pũšča k s÷be. 

na¦rậjtati pf (-am; -an) uzgojiti Narậjtali su 

pùṇe svîn. 

na¦rậjzati sę pf (-am; -an) naskitati se, 

naputovati se Narậjzal sę pŏ sviẽʖtu. 

na¦ramlàti/mnati/vnati pf (-àmlam; -an) 

1 naravnati, izravnati Škanîčka mì ję rûḳu 

naràmlala. Naràmnaj mi vàjnkuš! 

2 namiriti, uskladiti meñusobne obveze 

Mògli su sę i brèẓ sûḍa maramnàti. 

naramlạvàti/mnạvàti/vnạvàti ipf ŏb, za, 

(-ậvat; -am; -al, -àle; -ậvan; -ãṿajne) 

naravnavati Stậra Škanîčka ję znậla kòsti 

naramlạvàti i kàḍ si ję štè kàj zdrùčil îšel ję 

na naramnãṿajne. 

nãṛamlica/mnica/vnica f (-ę, -) velika sjekira 

koja se nosi na ramenu Driệve za grậñu 

sę pŏdsiệka sekîrŏ nãṛamlicŏ/mnicŏ/vnicŏ 

i pŏdpìluję s pĩlŏ. 

narậncan adj naboran, nabran Rùḅačę su je 

narậncanę. {Gh. rancav: nabran} 

na¦rậncati pf (-am; -an) naborati, nabrati, načiniti nabore 

Liệpe si ję rùḅačę na dròmle narậncala. 

{G. narancati} 

na¦rạnìti pf (-ãṇim; -ậjnen) nahraniti Fàla 

Bògu i Mậjčice Bọ̃že, kậ mę narãṇila i 

napòjila bọ̃žŏga dàreka. (R÷kle sę pòkle 

jèla) Blậge na h rậnètę! 

na¦rậsti pf (-em) narasti Narậsel si vèliki a 

žm÷kši si nèg zậgŏrski purận. 

na¦ràšiti pf (-im; -ậšen) narahliti, razrahliti, 

tresući raširiti, rastresti Narậšila sem pěrje 

vu blazìna. {G. V. narašiti} 

nãṛav f (-i, -ju, -àvi, -mî) narav, ćud Gřdu

ʖʖ 

295 

na¦rūstàti 

nãṛav ìma a žẽʚna mu predộbru. 

na¦rēdìti pf (-ědim; -ñen) 1 napraviti, načiniti 

S÷ sem narědil, kàk si r÷kel. 

2 zapovjediti Tî bi sàme narědil, a drùgi 

nèk diệlaju. 

3 - sę dogovoriti se Za m÷ñu su sę preẓ 

sûḍa narēdìli. 

na¦rěgati pf (-ěgam; -an) naborati, načiniti 

nabore Narěgala sem papiệrę. 

na¦r÷nuti pf (-em; -ut) natjerati Narěni blậge 

v štàlu. {He. narenot} 

na¦rēsìti pf (-ěsim; -ěšen) nakititi, uresiti 

Narēsìli sù ju kàk òpicu. 

na¦rèzati pf (-iệžem; -ati 1 Narèzal sem 

òbnŏškŏv kukurìzę za křmu kràvam. 

2 zarezati Narèži màle sàki kõstajn da ně 

pụ̀cal dŏk sę pěčę. 

narezạvàti ipf ŏb, ŏd, pre, za, z, (-ậvat; -am; 

-al, -àle; -ậvan; -ãṿajne) zarezivati; 

urezivati Kŏstàjni sę narezậvaju priệ nèg 

sę m÷čeju pěč. Narezạvàli smę iměna pŏ 

bũkva na kộre. 

na¦rîbati pf (-am; -an) 1 usitniti ribežom, 

trenicom Narîbali smę zẽʚlje za kìseliti. 

Bùṃę si h rẽna narîbali. 

2 izgrditi Narîbal ga tàk dà sę plàkal. 

nariẹkàti ipf pŏ, (-iệkat; -iệčem; -iệči, -ètę; 

-iệkal, -àle; -iẽʖ ʖkajne) naricati, oplakivati, 

lelekati Jậke ję nariệkala za mụ̂žem a niệ 

je bìl bàš dòber. Zakŏpàli su ga prèẓ 

nariẽʖkajna. {B. narekuvati} 

na¦riẹvàti pf (-iệvlem/vam; -an) 1 

nagurati, natiskati Pŏmògel sem mu 

vộjẓ siệna nariẹvàti v štạ̃gel. 

2 - sę ugurati se, nagurati 

se Òn sę sèkam nariệvlę. 

na¦riktàti pf (-ìkčem/tam; -an) urediti, složiti, 

postaviti, namjestiti Narîktal sem vùru, da 

nẽʚjdę nạ̃pre. 

nariktạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

ureñivati, slagati, postavljati Dụ̀ge 

nariktậva àl n÷mrę slŏžìti. 

na¦rînuti pf (-em; -en/ut) 1 

nagurati Narìnuli su vộjẓ siệna v štạ̃gel. 

2 - sę nagurati se Tùlike i h sę narìnule v 

škộlu, da niệ mòči sòpsti. 

narìt adv natraške, natrag Kûplene svĩnče 

sę narìt narînę v kõtec, dà bu sr÷čę. Če 

diẽʖte ìdę narìt, svụ̂ màter v pẽkel gòjni. 

Crùkni narìt. {G. nazrit} 

nãṛŏḍ m (-òda, nậrŏdŏv) narod, puk 

Ŏvòga nạròda sę i vrậg bŏjî. 

na¦rŏdìti sę pf (-îm; nàrŏdil) 

naroditi se Kàḍ sę diẽʖte narŏdî trî sụ̀ñenicę 

sûḍiju i kàk trějta velî tàk bụ̂. 

na¦rŏvàti pf (-òvlem/am; -an) narovati Svînę 

su sę narŏvàlę i glĩsti najèlę. 

Nart savski top (Nậrt m Nậrčan, Nậrčica, 

nậrtski) posavsko selo st. 22 (1857) a 23 

(1971) Z Nậrta sem ŏḍ vučìtela Màjcena 

knìgę pŏsuñậval i nõsil v kŏšậre čèz 

Gmậjnije. 

nậruč m (-a, -ŏv) 1 naručje, naručaj Zẽmi 

diẽʖte v nậruč Nòsila ga ję nậruč. 2 količina 

koja stane u naručje Dŏněsi dvậ nậruča 

dřv i zakûri pěč. 

naručìti pf pŏ, za, (-učîm; -ụ̂či, -ètę; nàručil, 

-îla; -ụ̃čen, -ěna) naručiti Dọ̃jdę dŏ jęně 

bèrtiję i tù si naručî jèsti i pìti. Dòšel si kàk 

narụ̃čen. 

na¦rûd l ati pf (-am; -an) nakovrčati kosu Dậl 

si ję lậsi narûdlati. 

narûgan adv naboran Ìmam liệpu narûganu 

kòkŏš. Narûgane mu ję čẽʚle. Kràva dõbra 

dòjka ìma narûganu plậvticu pŏd vrậtem. 

na¦rûgati pf (-am; -an) 1 naborati, nabrati 

Čẽʚle ję narûgal. 2 - sę naborati se 

Narûgala je sę kộža na čẽʚle. {V. narugati} 

na¦rū j nìti pf (-ûjnim; -en) narunjiti 

Narûjnil sem kukurìzę pùṇ rujnậk za svînę. 

{G. naruńiti} 

nậruk u /narûḳu adv 1 usput naruku 

Tò mi ję nậruk i mòrem sę navrnuti. 

Šprûčę sę nàruku i pòdruku (šprûkanci 

lŏvîju na šàku ìli v šàku). 

2 u korist; naruku Ìšli su mu narûḳu. ¤ îti - 

odgovarati, pomagati Sę tò îdę n÷mu 

nàruku. 

na¦rūlìti pf (-ûlim; -en) narunjiti 

Narûlila sem na rũḳę rujnậk kukurìzę 

kŏkŏšěm. 

narùpiti pf (-ûpim; -ùpi; -il, -ûpila) jurnuti, 

nagrnuti, banuti Na h rùpili su nà jnega i 

vlòvili ga. 

na¦rūstàti pf (-ûščem/stam; -an) nahrustati, 

nahrskati, nadrobiti zubima Narûstal sem 

sę liẽʖšnakŏv dŏk sem ĩmel dõbrę zûḅę.

ʖʖ 

na¦rụstìti 

296 

na¦rụstìti pf (-ûṣtim; -ụ̃ščena) oploditi (perad i ptice) Racậk ję 

ràcę narûṣtil. Če niệ jãjce narụ̃ščene ž 

n÷ga sę pìcek ne zlěžę. 

nãṣaḍ m (-a, -ŏv) 1 jaja pod kvočkom 

Sprậvlam jậjca za nãṣaḍ. 

2 voćnjak Mîške ìma mlậdi nãṣaḍ jậbuk. 

na¦sadìti pf (-îm; nàsadil; -ãñen, -ěna) 

1 posaditi Nàsadili smę rậl zẽʚlija. 

2 staviti (jaja pod kvočku, držalo na oruñe) 

Nasadîla sem kvòčku na jậjca. Nàsadil 

sem sekìru na tŏpŏrìšče (sekirìšče) ¤ na 

krîve nasàñen luckast {Du. nasadit} 

3 postaviti Nàsadili smę trûpec na kõla. 

na¦sạñàti ipf dŏ¦ (-ậñat; -am; -an; -ạ̃ñajne) 

stavljati (držalo na oruñe, jaja pod kvočku), 

nasañivati Nasậña sekìru na tŏpŏrìšče. 

Nasậñala ję kvòčkę. 

nasậftati pf (-am; -an) politi umakom, 

sokom Nasậftaj měse da ně tàk sûve. 

na¦sạjnkàti pf (-ạ̃jnčem/kam; -an) 

1 prevariti Nasạjnkàli su mę na sûvem. 

2 - sę nasanjkati Za diệs stę sę dòsti 

nasạjnkàli. 

nasamạrìti pf (-ậrim; -i, -ètę; -ậril, -ìle; 

-ậr j en, -ěna) prevariti, izigrati, namagarčiti 

Ìpak su i t÷bę nasamạrìli. 

nasàme m adv nasamo Tù sę bùṃę 

nasãmem dŏ mîlę vộlę naspŏmīnàlę. 

na¦sàmpŏriti pf (-im; -en) napariti Dòbre sę 

nasàmpŏri i prě h lada bù pr÷šla. 

na¦scàti pf (-ščîm; nãšči, -ètę; nàscal; -ận) 

napišati Nàscali su pùṇ lõnec sẽña kràvam 

vu ščậvnak. {O. naščat} 

na¦sèči pf (-ẽčem; -en, -ěna) 1 nasjeći (drva), 

dovršiti sječenje Nasèkli smę drva za 

zĩmu. 

2 nasjeckati Bĩle ję hîžne 

stiện dè liẽʖska prìbita a bĩle i tòga dè nasiệčęne 

(naklùcane) dà sę mậẓ (ilŏvàča s 

pliệvŏ) držî. 

na¦sedèti sę pf (-îm; nasedệč) nasjediti se 

Něm s÷l, sèm sę diệs dòsti nasẽdel. 

{Gr. nasideć} 

na¦sèjati pf (-iệjam/em; -an) zasijati, nasijati 

Nasèjal sem dviệ rậli zòbi. 

nãṣek/nasiệk m (-a, -ŏv) zasjek Bròjilica: 

Sèku sèku sẽčem, àkŏ dòbre ne nasẽčem, 

nèk me sûḍi, prậvi sûḍec, siệk nasiệk, 

ŏpsiệk. 

na¦sekiệrati sę ipf (-am; -an) zabrinuti se, 

najaditi se, uzrujati se Dòsta sem sę jậ 

nasekiệral i vìše sę něm. 

na¦selìti pf (-÷lim; -en) naseliti Cìgani su sę 

bîli naselìli na Sèverŏve pòle. 

na¦sèsnuti sę pf (-em; -en) nasisati se Tẽʚle 

sę nas÷snule. 

na¦s÷sti pf (-ědem; nãsel) prevariti se, 

nasjesti Nãsel si i sậm si si krîv. 

na¦siệckati pf (-am; -an) usitniti sjeckanjem, 

nasjeckati Pùrekem sem nasiệckala 

jezîčeca i zmiệšala sìrem. 

na¦siệčkati pf (-am; -an) usitniti sječkarom 

Kràvam kukurĩznicu nasiệčkaj! 

nasiẹkàti ipf ŏp, pŏd, (-iệkat; -am; -al, -àle; 

-iệkan; -iẽʖ ʖkajne) nasjekavati Plạ̃jnkę na 

nùṭrešne stiẽʖna hìžę su nasiệkanę, 

pŏlèščenę, z mậzem zmậzanę i z vạ̃pnem 

pŏbiệlenę. 

nasìlu adv prisilno, silom, protiv volje, nasilu 

Nasìlu sę Bộg ne mòli. Nasìlu sę nẽʚjdę nì 

sràt. 

na¦sìpati pf (-îplem/pam; -an) nasuti Nasìpli 

tụ̂ mělu vu vrèče. 

na¦sipạvàti ipf (-ậvat; -lem/am; -an; -ãṿajne) 

puniti, spremati sipanjem Nasipạvàli 

su šenìcu vu fršlõgę. 

nasìtiti pf (-îtim; -ìti; -il, -îtila; -čen) postati sit 

Sîtŏga ję t÷ške nasìtiti. 

na¦skạkàti pf (-ậčem) 1 oploditi Na pậše ju 

ję bîk naskậkal i brèña ję. J÷ li su tę vètri 

napūvàli ìli su tę zậjci naskạkàli? 2 - sę 

umoriti se skakanjem Diệs st÷ sę dòsta 

naskạkàli. 

na¦skŏčìti pf (-òčim; -en) oploditi 

kravu Bîk ję naskõčil kràvu i ŏstậla ję 

brèña. 

na¦skûpsti pf (-bem; -en, -ěna) načupati 

(perja, dlaka, kose) Naskûbla sem pěrja za 

dvậ vàjnkušę. 

nas¦làgati pf na¦ (-ậžem; -an) složiti Naslàži 

tậ drva vuẓ stiẽʖnu! 

naslàjnati pf pri, ŏ, za, (-ậjnam; -àjnal, -ậjnala; 

-an) naslanjati Naslàjnali smę kõḷje na 

stiẽʖnu štạ̃gla. 

naslŏjnậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) naslonjač

ʚʚ 

297 

nastrạdàti 

Naslŏjnậč ję stõlec kî ìma nậslŏn. 

naslŏjnìti sę pf pri, ŏ, (-òjnim; -õjni, -ètę; 

-õjnil, -òjnila, -ìle; -òjnen) nasloniti se, 

osloniti se Driệve sę na driệve naslòjni a 

čõvek na čŏvèka. 

nãṣlŏn m (-a, -ŏv) naslon Krèj pòstelę ję 

klụ̂p na tẽʚre sę pŏ dãṇu sedî, a na v÷čer sę 

nãṣlŏn prevrnę na drùgu strận i slòži da 

diẽʖte mòrę spàti. 

nasmehạvàti/jạvàti ipf o, pŏd, pŏ, (-ậvlem/am; 

-li, -ètę; -ãṿajne) zasmijavati Òn 

nas ję naviệk nasmejậval. 

na¦smejàti pf (-ẽjem; -ận) 1 nasmijati koga 

Kàḍ štè prîča šậlnę prìčę nektẽʚri sę jậke i 

kr̀ke na sè glậs smejụ̂ i s÷ drùgę nasmejụ̂. 

2 - sę nasmijati se Kàḍ sę diệkla nasmejậla 

ìli zaplậkala liệpę su rụ̂žę fřcalę. 

na¦smetìti pf (-îm; -ẽʚ ʚčen, -ěna) 1 natruniti 

Jòke sem si z nèčem nàsmetil. 

2 uprljati smećem Sụ̂ hìžu stę nàsmetili. 

na¦smīcàti pf (-îcam/čem; -an) 1 nabrati 

lista povlačenjem ruke Nasmîcala sem 

mùrvŏvŏga lîstja za gũṣenicę. 

2 nastradati; prevariti Nậj tò 

dèlati, bụ̂š nasmîcal. Nasmīcàli su ga na 

sûvem. 

na¦snŏvàti pf (-ùjem; nàsnŏval; -ận) postaviti 

osnovu tkanja Čẽʚra sem nasnŏvàla i 

diệs bum pŏčẽʚla tkàti.{J. preja nasnovana} 

na¦snụbìti pf (-ûḅim; -len) isprositi, dogovoriti 

udaju; nagovoriti Nasnûbil ję i ìdę s 

kàparŏ k diệkle. Nasnûḅlena ję diệkla. Dậl 

sę na zlò nasnụbìti. 

na¦sòpsti sę pf (-õpem) nadisati se Nasòpel 

sèm sę dìma v kùjne. 

na¦sòpunati pf (-am; -an) nasapunati Zậjec 

ję biệjžal a òn ga nasòpunal i põdbril. 

na¦spàti sę pf (-îm; nàspal; -ận; naspệč) 

naspavati se Dŏ jùtra ję na žřni sõmlel 

vrèču kukurìzę i nàspal sę. Spî br̀že, dà sę 

za trî vùrę naspîš. 

na¦spŏmīnàti sę pf (-ĩnam; -înan) narazgovarati 

se Naspŏmīnàli su sę dŏ mîlę 

vộlę. 

nàspram prep u odnosu na, 

prema, nasuprot s G Tî si nàspram n÷ga 

bọ̃gec bìstrički Dòšli smę nàspram škộlę. 

Stŏjîju j÷n nàspram drùgŏga i gledîju sę. 

{G. Gr. naspram} 

nas¦pràviti pf na¦ (-ậvim) spremiti, prikupiti 

Nasprậvila sem dòsti sûvŏga sìra i s÷ga 

mliệčnŏga za gòsti. 

na¦sràti pf (-ěrem; nãsral, nàsrala; -an) 

1 ostaviti izmet; obaviti veliku nuždu Ŏd 

Bŏžìča dŏ Trŏjậk òn ję nãsral pùṇ škrlậk. 

2 nalagati, napričati gluposti Prẽʚveč si 

tòga nãsral. 

3 - sę stati 

na krivo mjesto Bàš si sę tù mộral nasràti. 

na¦sŕdìti sę pf (-řdim; -ñen) naljutiti se 

Mộram sę ràdi t÷bę tùlike pûṭ nasŕdìti. 

nasr÷ču adv nasreću, srećom Nasr÷ču ĩmel 

ję slũga kŏžnậtu tộrbu na tẽʚre su bĩli 

svînski pậčki. 

nasriệd adv nasred, usred, na sredinu 

Pijậnŏga Mậrteka su fakîni ŏdn÷sli s 

pộstelŏ nasriệḍ grộbja. 

na¦sŕkàti pf (-řčem/kam; -an) 1 najesti se 

juhe srkanjem Nasŕkàli su sę jũvę. 

2 opiti se, napiti se Nasřkal sę tr̀sŏvę jũvę. 

nastạnìti sę pf (-ậnim; -i, -ètę; -ậnil, -ìle; 

-ạ̃jnen) naseliti se Bìl ję slũga i tù sę 

nastậnil. 

na¦stàti pf (-ậnem; nãstal, nàstala) postati 

Štè znậ kàk ję sviệt nãstal? Tù ję krèj 

Pètrinę ŏd pretèrane kàptŏlske km÷tŏv 

štìbrencŏv ẓ Krậlevečkŏga màrŏfa nastàle 

sẽʚle Kraljevčani. 

na¦stậti sę ipf (-ŏjîm; nastŏjệč) nastajati se 

Nastậl sem sę ŏd jùtra. 

na¦stàviti pf (-ậvim; -len) 

postaviti Za H ùtmaniča ję na cěrskŏmu 

fàrŏfu priệk vrật znũṭra bîla nastậvlena 

jậka drevěna grẽʚda. 

na¦stạvlàti ipf (-ậvlat; -am; -an; -ãṿlajne) 

1 nastavljati Na dùḳše zěmla ję i priệčni 

jãṛek čèẓ slògę, a nastậvla sę i čèẓ m÷ñę. 

2 postavljati Lûdi nastậvlaju vrãtič na ŏblòḳę 

i vrậta da nějdeju mùvę v h ìžu i štàlu. 

nãṣtejn m (-a, -ŏv) 

vjenčanica, nosive drvene grede Nãṣtejn 

dọ̃jdę na stiẽʖne a mòrę bìti i nacîfran. 

{S. nasten; Vi. nastenja} 

nãṣtel m (-a, -ŏv) stelja, nastor 

Niẽʖmam kàj dèti za nãṣtel kràvam. 

nastrạdàti pf (-ậdam; -al, -àle) nastradati 

Vilŏvnậta grìva sę n÷ smę raspl÷sti, nìti

nastrận 

298 

vilŏvnậti h rậst pŏsèči, bi čõvek trî pûṭ 

nastrậdal. 

nastrận adv 1 na zahod V dòsta hìẓ̌ ìdu 

zàraḍ s÷bę nastrận (kàm i càr pèšica) v 

pŏjàtu. {Gr. poć nastran} 

2 zasebno Zelěni, grìžavi, mậli bãti kukurìzę 

sę hîtaju nastrận za h rậnu svînam 

3 ukoso, ustranu Slìka vîsi nastrận. Zvŏnî 

nastrận kàḍ ję jõgen i kàḍ zvŏnî na òblak 

da pretèra tụ̀ču. {Gr. nastran; G. stran} 

na¦strelìti pf (-îm; nàstrelil; -ẽlen, -ěna) 

1 raniti pucnjem, nastrijeliti, napucati Nàstrelil 

sę sậm v rûḳu. 

2 oboljeti od vila Slãvič Blàškŏv ję kàk 

diẽʖte zàspal na měñe i vĩlę su ga nàstrelilę 

i dòbil ję jàsli na vrậtu. 

nastriệti ipf ra, raspre, pre, (nãstrem, -ěju/ụ̂; 

-i, -ètę; nàstrl; nãstren/nàstrt) 1 

staviti nastor stoci, nastrijeti 

2 pripremiti ležaj Nàstrli sù 

nam slậmę i na nàstrte slàme smę spậli. 

na¦strūgàti pf (-ûžem; -an) 1 nastrugati 

Nastrûži vr̀bŏvę kộrę i skûvaj za vrậštije. 

2 nastradati, nadrljati Nastrûgal ję kàj žũṭi. 

na¦sūkàti pf (-ûčem; -an) namotati na 

sukaču preñu na cijevi za tkanje Nasûkal 

sem děset ciệvi za tkàti. 

na¦sùṃpŏriti pf (-im; -en) naprašiti sumporom 

Nasùṃpŏril sem třsje, bĩle sę pòčele 

grõẓdje kvạrìti. Třsje sùṃpŏrimę sùṃpŏrnem 

prậvem a sudìčę žl÷primę štậjngicami 

žlěpra. 

nasûve adv nasuho, suhim načinom Sème 

ŏčîsti i sprậvi nasûve! Prậvi mužậni sę 

nasûve pŏdbrîvaju. ¤ Nasûve su ga pŏdbrìli. 

Prevarili su ga. 

nàsuveke adv arh na sve vijeke, 

zauvijek Nàsuvekę! Nàsuvekę Bộg, fãḷę 

vriẽʖden! Nàsuvekę Bộg, fãḷa mu i dĩka 

bũḍi! (Tàk su stàreši lûdi ŏtpŏzdrạvlàli na 

põzdrav: Fàlem Bộg!) {G. naseveke} 

nas¦vàditi sę pf (-ậdim; -ñen) nasvañati se 

Ž nìm sem sę nasvậdila i s÷ pộleg pijàčę. 

nàš pron (s nãše; našệga/nàšŏga, našêmu/nàšŏmu, 

našiệm; ž nãša; nãšę/našê, 

nãše, nãšŏ/našộ; pl našiệ, nãšem, nàšemi/našèmi) 

naš Blậge nãše rîti dŏk mòrę 

nậpre îti. Jậzveca smę vlòvili v rộle na 

gràbe pred našiệm vūvòzem. pŏ nãše adv 

na naš način N÷ zna pŏ nãše gŏvŏrìti. 

na¦šạlìti sę pf (-ậlim; -en) našaliti se Bàš 

smę sę liệpe našạlìli. 

na¦šạràti pf (-ậram; -an) 1 ukrasiti šarama 

Bìstričkę bàtinę su liệpe našãṛanę. 

2 uprljati šaranjem Tò su dẽca pŏ vrậte 

našãṛalę. 

na¦ščīpàti pf (-îplem/am; -an) naštipati Tàk 

mę naščîpal dà mi ję črne. 

na¦š÷pati sę pf (-ěpam) umoriti se šepajući 

Našěpala sę ciẽʖl dận pŏ třsju. 

našepạvàti ipf (-ậvam; -ãṿajne) 

lagano vući nogu Vîdi sę dà našepậva na 

liệvu nògu. 

na¦šeptàti sę pf (-èpčem/tam) našaptati se 

Našèptala sę ciẽʖlu v÷čer. 

na¦šešūrìti pf (-ûrim; -r j en) našušuriti, nakostriješiti 

Vràpčeki su sę ŏd zĩmę našešurìli 

kàk lộpticę. Purận ję našešûren. 

nàšit adj našiven, ukrašen našivanjem Ìma 

liệpe svĩlŏ nàšit fèrtun. 

na¦šìti pf (-îjem; nãšil; nàšit) 

izvesti, ukrasiti našivanjem svilom Sãma 

sèm si našîla rùḅačę i fèrtun. 

na¦šīvàti ipf (-îvam; -an) šivanjem ukrašivati 

Našîva svĩlŏ fèrtun. 

na¦šivàti/š i vạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; 

-ãṿajne) vezom ukrašivati dijelove rublja, 

izvezivati, našivati Diẽʖkla si ję za zàmuẓ̌ 

sãma našivậvala na leněnem plãṭnu. 

Našvậva si fèrtun s pĩsmem. 

{Se. našivavati; Te. Sk. našvavati} 

na¦škòdeti pf (-ộdim) učiniti štetu N÷mreš 

mi naškòdeti i da hòčeš. Čè na V÷liki Pẽʚtek 

bậr dè na mộstu màle mràza, n÷ bu tè 

lète mràẓ naškòdel. 

na¦škrạbàti pf (-ậbam; -an) neuredno 

napisati Tò si naškrậbal tàk da nì sậm n÷ 

znaš prečìtati. 

na¦škràpati pf (-ậpam; -an) napadati kap po 

kap Dèžñek ję pŏmàle àl dụ̀ge škràpal i 

liệpe ję naškràpal. 

na¦škrŏpìti pf (-îm; nàškrŏpil; -õplen, -ěna) 

poprskati, ovlažiti Rubjě sę priệ vậlajna 

naškrŏpî. 

na¦šlậjfati pf (-am) nabrusiti, naoštriti 

Našlậjfal sem si brìtvu.

299 

nãtę 

na¦šlậjsati pf (-am; -an) dopremiti vučenjem 

po tlu (drvene trupce) S÷ tě rãṣtę smę 

dŏšlậjsali pŏ sniệgu. 

na¦šlạtàti sę pf (-ậtam; -al, -àle; -an) 

izdovoljiti se pipanjem Našlậtal sę ję 

Màricę i niệ sę nìš sřdila. 

na¦šlihtàti/ktàti pf (-ìhtam; -an) 1 poredati, 

naredati Našlîhtal sem i h v r÷dę. 

2 - sę poredati se, postrojiti se Našliktàli 

su sę kàk sòldati. 

na¦šlîngati pf (-am; -an) ukrasiti vezom [nj. 

schlingen] Fèrtun ję našlîngala 

na¦šmiệrati pf (-am; -an) namazati kolomazom 

Kõla cvîliju, niẽʖsu našmiệrana. 

na¦šmînkati pf (-am; -an) 1 namazati lice 

šminkom Našmînkala ga ję za màčkarę. 

2 urediti lice bojom Našmînkala sę š 

črlěnem papiẽʖrem. 

na¦šnọfàti pf (-ộflem/fam; -an) 

nanjušiti Òn znậ našnọfàti prậvu prĩliku. 

Cũcek kùsu lẽke našnộflę i šòc šòcu. 

na¦šộpati pf (-am; -an) utoviti prisilnim 

hranjenjem, nakljukati Našộpala sem 

purậnę z jŏriệji. Ne splatî sę našộpane 

gûṣke rìt màzati. {Ko. načopan} 

na¦špậnati pf (-am; -an) učvrstiti, zategnuti 

Našpậnaj tàk da dõbre držî. 

na¦špậrati pf (-am; -an) 

uštedjeti Màle našpậra a pùṇe mu triệba. 

na¦špộtati pf (-am; -an) izgrditi Našpộtala sę 

mụ̂ža kàk šmr̀kavca. 

našpràjniti sę pf (-ậjnim; -àjni; -il, -ậjnila; 

-en) ozlijediti se, ubosti se komadićem 

drva Našpràjnil sem sę na nehộblane 

dẽske. Ìvek si ję na pĩzde jẽʚzik našpràjnil 

(bîla narìsana na dẽske). {V. našprańiti se; 

Du. našpranjt se} 

na¦šrậjbati pf (-am; -an) napisati nečitko 

Našrậjba tàk da niệ za prečìtati. 

na¦šrộtati pf (-am; -an) grubo samljeti za 

krmu Našrộtaj kukurìzę za svînę! 

na¦štậncati pf (-am; -an) izraditi utiskivanjem 

Ìma peněẓ kò da i h naštậnca 

na¦štèlati pf (-am; -an) uskladiti, namjestiti, 

poravnati [nj. stellen] Naštèlaj kŏtậč na 

kộle. {Du. naštelat} 

naštelạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

poravnavati, namještati, slagati dijelove 

Na kộle štẽlę naštelậva. 

na¦štiệrkati pf (-am; -an) naškrobiti 

Naštiệrkala ję kràglinę na rùḅača. 

na¦štìkati pf (-am; -an) ukrasiti vezom 

[nj. sticken] Naštìkala sem rùḅaču. 

na¦štîmati pf (-am; -an) 1 uskladiti, ugoditi, 

namjestiti [nj. einstimmen] Naštîmal sem 

vrậta na sûḍič. 

2 nagovoriti, pridobiti Vîdim dà ga ję 

naštîmal, àl n÷ znam kàk. 

{Ž. naštimati: nagovoriti; podesiti} 

naštimạvàti ipf pre, (-ậvat; -am; -an; 

-ãṿajne) 1 usklañivati, podešavati 

Naštimậval sem žìcę na bậjsu. 

2 nagovarati Dụ̀ge su ga naštimạvàli i 

niẽʖsu ga naštîmali. {Ž. naštimavati: 

nagovarati; podešavati} 

na¦štràjiti pf (-ậjim; -en) 

nastrijeti, posuti steljom staju, svinjac [nj. 

streuen] Naštràji štàlu i kõcę. Štàla ję 

naštrậjena z listînŏ. 

na¦štrapaciệrati pf (-am; -an) nahodati se 

Diệs sem sę naštrapaciệral. 

na¦štrìkati pf (-am; -an) isplesti [nj. einstricken] 

Naštrìkala sem mụ̂žu rukavìcę z 

vùṇę. Nòsi naštrìkanę štûṃfę. 

na¦štùkati pf (-am; -an) nadodati, povećati 

dodatkom Triệba prõstec naštùkati, niệ 

dòsti dụ̀g. {O. Gr. naštukat} 

na¦šûdrati pf (-am; -an) nasuti šljunkom Čèẓ 

ciẽʖle sẽʚle ję pûṭ našûdran. 

na¦švậsati pf (-am; -an) navariti Čè pẽʚta na 

kõse pûḳnę, našvậsa sę. 

našvavậla f (-ę, -) vezilja Rụ̀žica ję mãrna 

mašvavậla i liệpe našvậva. 

našvavàle n (-a, -ậl) 

okvir i napeto platno za vez ñerñef Diẽʖklę 

su nŏsìlę na pàšu našvavàle i našvạvàlę. 

{T. našvavalo} 

na¦tàkati pf dŏ¦ (-ậkam/čem; -an; -ajne) 

nalijevati, točiti, natakati Mòšt sę natậčę v 

sûḍič č÷z làkŏmicu. 

na¦tậncati sę pf (-am; -an) naplesati se 

Natậncala sem sę dŏ mîlę vộlę. 

nậte adv nato, zatim Nậte sę òn zdîgel. Nậte 

ję pòčela jậvkàti. 

nãtę part eto, evo, izvolite, uzmite Nãtę, 

zemètę si gìbanicę! {Hg. nate}

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

natẽʚ ʚʚ ʚgnuti 

300 

natẽʚ ʚgnuti pf ŏ, pŏ, pre, s, (-ẽʚgnem; -i, -ètę; 

-ẽʚgnul, -ùḷe; -ẽʚ ʚgnen/ut) napeti, istegnuti 

Sprụ̀gicŏ na rạzbòje sę natẽʚgnę plãṭne. 

natèjnke adv 1 natanko Natèjnke prědę. 

2 slabo Čè tę bụ̂ òn rãṇil bòrmeš bụ̀š 

natèjnke sràl. □ - pŏpiẹvàti visokim 

glasom Stậri Ìvek Šimậgin ję liệpe 

natèjnke pŏpiẽʖval. 

nãṭek m (-a, -ŏv) oteklina Jòš mi sę 

pòzna nãṭek na rũḳe. 

na¦tèknuti pf (-em; -en/ut) nataknuti Mlečẽci 

sę pečěju na jõgnu natèkneni na šìbu 

kàk na rạ̃žne. Vrậg tę na rạ̃žen natẽkni! 

na¦tentàti pf (-÷ntam; -an) nagovoriti, 

navesti, pridobiti Nẽʚ bi mu õna bîla dậla dà 

ju niệ natěntal. {Du. O. natentat} 

natèpati ipf ŏ, pŏ, pre, ras, s, (-at; -iệplem/am; 

-èpli; -al, -iệpala; -an; -iẽʖ ʖpajne) 

1 moljakati, nagovarati Věč ju dụ̀ge 

natiệplę. 

2 natresati, rahliti R÷di sę trãṿę rastiệpleju 

i natiệpleju dŏk sę siệne ne zŏsènę. 

na¦t÷psti pf (-ěpem; -en, -ěna) 1 rastresti, 

raširiti, razrahliti Nat÷pli su siệne i sušî sę. 

2 natruniti Nat÷pel sem jòke i jòš mi ję 

natepěne. 

na¦tèrati/tìrati pf (-am; -an) 1 natjerati 

Natìrali smę svînę v kõtec. 2 - sę 

nabreñati se, oploditi se Prasìca sę tìrala, 

bĩcke ju ję zvìčil i natèrala sę. 

na¦terạvàti/tirạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -lem/am; 

-an; -ãṿajne) natjerivati, utjerivati Òkŏl 

hìžę sę natirậvaju. Naterậva svînę v kõtec. 

{Kr. natiravati} 

na¦tesàti pf (-÷šem; -an) tesanjem pripremiti 

Natěsal ję lũči za ciẽʖlu zĩmu. 

natẽšče adv natašte, na prazan želudac Tìč 

čŏvèka vkậni če ga tè lète čûję přvi pûṭ 

natẽšče. Kùlike žgãṇec mòrę glãḍen čõvek 

natẽšče pŏjèsti? (jenòga) Tò vrậštije 

pŏpî natẽšče. {O. natešće} 

natèzati ipf (-at; -iệžem; -èži; -zal, -iệzala; 

-an; -ajne) potezati, vući Prẽʚveč natiệžeš, 

mògle bi pûḳnuti. 

natēzàti ipf pŏ, pre, s, (-ězat; -žem; -i, -ètę; 

-ězal, -àle; -ězan; -ẽʚ ʚzajne) 

1 povlačiti, natezati Kùlike přstŏv pûḳnę 

diệkle kàḍ i h natěžę tùlke bu ìmiệla snŏbõkŏv. 

¤ Natěžę ga kàk vrậg griệšnu dũšu. 

2 - sę navlačiti se, svañati se Sàki čàs sę 

za nèkaj natěžeju. 

nat¦ h ŏ j dìti pf (-òdim) nadmašiti u hodu 

P÷ntavŏga niệ mòči nathŏdìti. 

na¦tīkàti ipf (-îkam/čem; -an; -ajne) 1 

naticati Natîčem ručìcę na kõla. 

2 predbacivati Fùrt mi tò na nộs natîčę. 

na¦tikạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -lem/am; -an; 

-ãṿajne) 1 naticati Natikậvaju klabûk na 

žgajnậrski kõtel. 

2 predbacivati Zậkaj mi tò fùrt na nộs 

natikậvaš? 

na¦tiskàti pf (-ìskam/čem; -an) nagurati 

Dẽčec si ję bàžul natîskal v nộs. 

na¦tkàti pf (nãtkem; -al; nàtkan/ận) 

1 tkanjem ukrasiti Stòlnica sę nãtkę tàk dà 

sę pĩsme (pŏfậrbani pãmuk) vûtkę. Kresničậrkę 

su nŏsìlę rùḅačę sriẽʖdi natkậnę. 

2 satkati; dovoljno otkati Sàma 

si ję natkậla sę kàj trèba zãṃužne diệkle. 

natkạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

tkanjem ukrašivati, utkivati Natkậva si 

stõḷnakę i ručnîkę. 

natkrìti pf pŏ, pre, s, pŏs, ras, (-îjem; -î j ; 

nãtkril, -îla, -ìle; nàtkrit) Zděnec ję dõbre 

natkrìti. Pŏd jûžnu strŏvộ h ìžę su čelčěni 

kõši s kròvekem nàtkriti. 

na¦tŏčìti pf (-òčim; -en) natočiti Natòči vŏdě 

v pŏsûḍu, sědę k pěče, pregŏvãṛja vûrekę 

i pušča vụ̀glen vộdu. 

na¦tràpati pf (-lem/am; -an) 

naići Bàš sem jậ mộral natràpati na 

pijậnŏga Lukìča. {Gr. natrapat} 

na¦tr÷fiti pf (-ěfim; -len) pogoditi 

Bàš ję natr÷fil dòjti. 

na¦trèskati sę pf (-am; -an) 

napiti se, opiti se V kliệte su sę natrèskali i 

spậli dŏ jùtra. Natrèskan ję kàk zẽʚmla. 

{G. Ž. natreskati se} 

na¦trěsti pf (-em; -sen/šen, -ěna) istresti 

Natrěsla sem gûṣkam mũrvi. 

na¦tr̀gati pf (-řgam; -an) nalomiti Natr̀gali 

smę mlečecộv i pěkli. 

na¦triẹbìti pf (-iệbim; -len) natrijebiti, očistiti 

kukuruz od komušine, grah od mahuna 

Natriẹbìla sem bàžula za õbeḍ. Dòsti ję 

natriệblene za diệs.

301 

na¦v÷sti 

na¦triẹščìti pf (-iệščim; -en) načiniti trijesaka 

Natriệščil ję triệščija. 

na¦triệti/na¦tr̀ti pf (-èrem/nãtrem; -ẽri/ nãtri; 

nãtrl; nãtren/nàtrt) natrljati Natẽri nògę s 

kŏprîvjem i bụ̂ ti pr÷šle. 

na¦tr̀kati pf (-řkam/čem; -an) sabiti Vrèče ję 

slàbe natřkane. 

natrkạvàti ipf pŏ, pri, (-ậvlem/am; -li, -ètę; 

-ậval, -àle; -ậvan; -ãṿajne) nabijati, 

sabijati Natrkạvàli su vrèčę, da vìše mělę 

stậnę. 

na¦tr̀knuti pf (-em; -en/ut) sabiti Natr̀kni 

vrèču da vìše mẽʚlę vù jnu stậnę. 

na¦tr̀pati pf (-am; -an) natovariti Prẽʚveč si 

natr̀pal něš mògel nŏsìti. 

na¦trûcati pf (-am; -an) nagovoriti, nahuškati 

Nẽʚ bi sę òn bìl pŏsvàdil, dà ga niệ 

bàba natrûcala. 

na¦trūjnìti pf (-ûjnim; -en) 1 nasuti trunjem Jòke si 

mi natrùjnil s tiệrjem. 

2 - sę nasuti se Natrūjnìle 

sę pàrile na drộgu smetjěm. {V. natruńiti} 

na¦trūpàti pf (-ûplem/pam; -an) 

razbiti Natrûpli svînam tikvậjn da sę najiệju 

a kŏščìcę zvàdi! 

na¦trụsìti pf (-ûṣim) 1 natruniti Natrûṣil sèm si jòke. 

2 - sę opiti se Mîške sę pŏštẽʚne natrûṣil. 

natrụ̂šen adj 1 natrunjen S tiệrjem su ti natrụ̂šena 

plěča. 

2 fig pijan Zìšel ję natrụ̂šen z bèrtije. 

na¦tūlìti pf (-ûlim; -en) 1 nabiti na glavu 

tuljac šešira Natûlil si ję škrlậk, da mu nę 

zĩma ẓa vûva. 

2 - sę navikati se, nagalamiti se Natûlil sę 

na žẽʚnu i dècu ẓ̌ čĩsta mĩra. 

3 naplakati se Dòsta si sę natûlil. 

na¦vạbìti pf (-ậbim; -len) namamiti, privući 

Br̀že ga k s÷be navậbila. 

nãṿada f (-ę, -i) navika, običaj Tò ję 

nàša stậra nãṿada. pj Pîmę ga, pîmę ga 

dòk nę pùk - ně zõrja kàjti ję tò nãṿada 

nàšega Prigõrja. {O. Ba. navada} 

na¦vàditi sę pf (-ậdim; -ñen) 1 naviknuti se, 

steći naviku Navàdil sę v kvậr i těške sę bu 

ŏkậnil. Lẽke sę na dõbre navàditi. 

{St. navadit se} 

2 umoriti se vañenjem Navàdil sèm sę jậ 

zejmạ̃ča zdẽʚnca, a t÷be sàki čàs ŏpậnę. 

nãṿadni adj obični, uobičajeni naviknuti, Tò 

ję zà jnega nãṿadni põsel. 

na¦vạñàti ipf dŏ¦ (-ậñam; -an; -ajne) uvoditi, 

udijevati Žẽʚnę navậñaju ŏsnõṿu v nìčelnicę 

na rạzbòju. Navậñala ję kõnec v ìglu a 

slàbe vîdi. 

na¦vậgnuti pf (-em; -en/ut) nagnuti se, 

nakositi se Kùp siệna sę navàgnul na jẽʚnu 

strận i mộram ga pŏtpriệti. 

navalūvàti ipf (-ûjem; -ûj; -al; -an) navaljivati 

Pĩjan navalûję nà jnega. 

na¦vạžàti ipf dŏ¦ (-ậžat; -am; -an; -ajne) 

dovoziti S kộli sę navậža na dvŏrìšče čèẓ 

vũvŏẓ čè ję òtprta lèsa. 

nãvčen adj (-ěna; ant ne-) naučen, uvježban; 

naviknut Niệ tàk nãvčen i n÷ zna 

dèlati. Jòš ję nenãvčen na nãšę nãṿadę. 

navčìti pf ŏdu, pri, (-îm; nậvči, -ètę; nàvčil, 

-îla; nãvčen, -ěna) 1 naučiti Stậrŏga 

kõjna ję t÷ške navčìti vŏjzìti. 2 - sę naučiti 

se Ìma trdu glãṿu, nìš mu nějdę vû jnu i 

n÷mrę sę navčìti. 

nàvečer/nav÷čer adv uvečer, 

navečer, tijekom večeri Nàvečer sę 

skûpiju dŏmậri i ròdbina i triệbi sę kukurìza. 

Nav÷čer zvŏnî pŏzdravlějne. 

na¦večěrjati sę pf (-am; -an) navečerati se 

Dŏ sĩta smę sę navečěrjali. 

nãṿečerje n (-a, -i) navečje, predvečerje, 

večer uoči blagdana □ na - u predvečerje 

čega Na jûrjevske i na ivậjnske nãṿečerje 

su sę kūrìli kriẽʖsi. Bŏžîčne - Badnjak Na Bŏžîčne nãṿečerje sę 

bòr slậžę. {B. Nadvečerje Božično, Post 

Božični} Trikrậlske - dan 

uoči Sveta Tri Kralja Čè sę na trekrậlske 

nãṿečerje prědę, kònŏplę bûḍu gòršę. 

nàvekę adv na vijeke, uvijek Na 

pòzdravę: Fàlem Bộg i Fàlem Ìsus i Màrija! 

sę ŏtpŏzdrãṿla nàvekę a stàreši nàsuvekę. 

navèru adv na vjeresiju Dậval ję navèru i 

vèra mu ję cĩmer ŏdn÷sla. 

na¦v÷sti pf (-ězem; -žen, -ěna) 1 dovesti, 

uvesti Nav÷zel ję siệne v štạ̃gel. 

2 - sę uvesti se Nav÷zel sę v gràbu i kõla 

su sę prevrnula.

ʖʖ 

ʖʖ 

ʚʚ 

ʚʚ 

na¦vestìti 

302 

na¦vestìti pf nagŏ¦ (-îm; -ẽščen, -ěna; -ẽʚ ʚjne) 

navijestiti Nèmačka ję bîla navestîla ràt 

Rùsije. 

na¦vēzàti pf (-ẽʚžem; -zan) navezati Kàj si 

tùlikę vùẓlę navězal? 

na¦vičìti pf (-îm; -ẽʚ ʚna) oploditi 

prasicu Bĩcke ję Šàru navìčil i ne 

prebucậva sę. 

navidiẽʖ ʖke/navidiẽʖ ʖku adv na vidiku Jòš niệ 

nìkŏga navidiẽʖke. 

naviệk adv uvijek, navijeke Tàk ję bĩle i tàk 

naviệk bụ̂. 

na¦viẹščàti ipf nagŏ¦ (-iệščat; -am; -an; 

-ajne) naviještati Zviẽʖzda 

repàča naviệšča ràt. 

na¦vījàti ipf (-îjat; -am; -an; -ajne) navijati 

Vùru z bậti navîjam. 

navĩnuti pf ŏd, pŏd, pri, za, z, (-ĩnem; -i, -ètę; 

-ĩnul, -ùḷe; -ĩnen/ut) 1 naviti (sat) Bãṛa 

gŏvòri kàk navĩnuta, a Jàga ziệšę i jědva 

čèka da dọ̃jdę dŏ riệči. 

2 nagovoriti Nèšte ga ję nậte navĩnul. 

navĩtek m (-a, -ŏv) navitak Dẽni 

navĩtek pŏd škàf na glãṿu. 

na¦ v lạčìti ipf (-ậčim; -en; -ejne) natezati se 

Dẽčki na pậše navlậčiju diệklę za rùḅačę i 

kìtę. Nalạčìli su třnije na priệla v živìce. 

na v¦ liệči pf (-ẽčem; -en, -ěna) navući Drùgi 

su ga nậte navliệkli. Nalẽci třnija na prèle 

da žìvaḍ ne pě priệk živìcę. 

na¦vŏdìti pf (-òdim; -ñen) udjenuti Jòš prèẓ 

jŏčậl navòdi kõnec v ìglu. 

na¦vŏ j ščìti pf (-òjščim; -en) premazati 

voskom, navoštiti Navòjščila sem pr÷ñu na 

rạzbòju dà sę ne kûštra. 

na¦vŏjzìti pf (-òjzim; -jžen) dovesti Gnộj smę 

navŏjzìli i na pòlu rastr̀gali 

na¦vràčati sę ipf (-ậčam) svraćati Sàki dận 

sę navrạ̃ča v bèrtiju. 

navrật - nanộs adv na brzu brzinu, brže 

bolje Tò su navrật – nanộs napràvili. 

na¦vr̀cati pf (-am; -an) iscijediti 

vrcaljkom med iz saća Navr̀cal sem priệk 

stộ kîl gàcŏvŏga m÷da. 

na¦vr̀či/na¦vřgnuti pf (-řžem/gnem; -žen/- 

gnen/ut) dodati kupljenom Dậl mi ję dõbru 

vậgu i jòš mi ję màle navřgel. Jòš ti òve 

navřgnem. 

navriệti pf (nãvrem, -ěju/ụ̂; nàvri, -ètę; nàvrl, 

-řla) nahrupiti, nagrnuti Nàvrle ję pùṇe lûdi 

i vrậta su zrùšali. 

na¦vrnuti/navŕnùṭi pf (-rnem; -en/ut) 

1 navratiti; usmjeriti Navrni k m÷ne kàḍ 

îdeš tûḍ̣. Navrni gnòjčinu na sinòkŏšu. 

2 - sę navratiti se Dà sę i v kŏbîline rîte 

sviẹtìle i nùṭer bì sę bìl navrnul. ulazi u 

svaku gostionicu 

na¦vršìti pf (-îm; nàvršil; -r̀šen, -ěna) 

1 dobiti vršidbom Nàvršil sem d÷set vriệč 

šenìcę, 

2 ispuniti Zùtra bu nàvršil dvàjst liệt. 

na¦vr̀tati pf (-řtam; -an) izbušiti svrdlom 

Navr̀tal ję lùknę za přlkę na lộtre. 

navùdren adj nadaren, obdaren, darovit, 

talentiran Vîdi sę dà ję za mụ̀žiku 

navùdren. {V. navudreni} 

nãṿuk m (-a, -ŏv) učenje obrta Dậl ję sĩna v 

nãṿuk za šòstara. Lŏnčậri su ìšli na nãṿuk 

na Pòsavskę Brègę. 

nazậj adv natrag, nazad; ponovo, opet Ŏglěj 

sę nazậj! Vrnul sę srdìte nazậj. Kàḍ 

vukòdlak zvậdi vukòdlački viẽʖnec pŏstậnę 

nazậj čõvek. 

nazậjne adv nakraju, nazadnje, naposljetku 

Nazậjne sę nòsi na stòl smộk, sìr ìli měse. 

Nazậjne sę kûšneju mlậdiči i kòle sę 

rastěpę. 

na¦zạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

nazivati, zivkati, dozivati Nazậval ju ję, àl 

sę niệ ŏdzvậla. 

nazdràviti pf ŏd, pŏ, ŏtpŏ, (-ậvim; -àvi; -il, 

-ậvila; -len) zaželjeti zdravlje i sl. uz piće; 

čestitati imendan Rŏñậk rŏñãḳu znậ îti 

nazdràviti gŏdŏvnộ. 

nazdrậvje int nazdravlje Kàḍ štè kî h nę velî 

sę: nazdrậvje! 

nazdrạvlàti ipf ŏd, pŏ, pri, (-ậvlat; -am; -al, 

-àle; -ãṿlajne) zaželjeti dobro zdravlje, 

sreću, uspjeh uz piće; čestitati Nazdrậvla 

sę s kùpicŏ v rùḳa, a mậli pr̀st ję na diệne 

kùpicę. Na Štiệfajne sę nazdrậvla 

Štefìčem gŏdŏvnộ. 

na¦zěpsti pf (-ẽʚbem; -en, -ěna) ozepsti 

Nazẽʚbel sem dŏk sem tę čàkal. 

na¦zībàti sę pf (-îblem/bam; -an) naljuljati 

Nazîbala sem sę jậ tě zibàčę.

303 

n÷be 

na¦zīmèti sę pf (-îmem; -len) nazimiti 

Nazīmèli smę sę v mřzle kŏmộre. 

na¦zmạgàti ipf (-ậžem/gam) nasmagati Dè 

òn tùlikę pènezę nazmậžę. 

naz¦mòči/mògnuti pf (-òrem/ògnem; -õri, 

-ètę) uspjeti pribaviti, nasmoći, domoći se 

Nigdậr niệ mòči nazmòči tùlike kùlike ję 

triệba, a jẽʚdva smę nazmògli za prežīvèti 

priệk zĩmę. 

naznậk adv poleñice, nauznak, nauznačke, 

nauznačice [nj. Nacken: zatiljak] T÷ške mi 

ję naznậk ležàti Ôpal ję naznậk. 

{R. O. naznak} 

naznàne adv poznato, glasovito Čè ję ràne, 

nèk bu naznàne, čè kèsne, nèk pŏspèšne. 

Želja kod početka posla. 

na¦zŏbàti sę pf (-òblem/bam; -an) 

1 nazobati Nazõbal sę grõẓdija. 

2 nazobiti Kõjni su sę nazŏbàli i mòreš îti. 

na¦zûḅlati pf (-am; -an) nagrabljati 

Zubàčami nazûḅla rastepěne siệne. 

naz¦viẹščàti ipf nagŏ¦ (-iệščat; -am; -ajne) 

naviještati, predviñati 

Nazviệšča a nègda i pŏgŏdî. 

nažàl adv nažao Nẽʚ bi štèl nìkŏmu nìš 

nažàl napràviti. Bàš mi ga žàl. 

na¦žējàti sę ipf (-ẽʚjam) nažeñati Nažẽʚjal 

sem sę a nìgde niệ bĩle vŏdě. 

na¦žektàti pf (-èktam; -an) naškakljati Tàk 

ga ję nažẽktal da sę pòscal. 

na¦ž÷ti pf (-ẽjnem; nãžel; nàžet) nažeti, 

narezati srpom Nažěla sem kràvam 

kòstravę pŏ kukurîze. Bòrmeš sem sę òv 

tj÷den nažěla šenìcę. 

na¦žgàti pf (nãžgem; nãžgi; nàžgal; -ận) 

upaliti Nàžgi, lậmpu kmîca ję. 

nažigậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) 1 upaljač 

Kũpil ję liệpu tộzu i nažigậč. 

2 užigač Nažigậč ję prìžgal dupliệre. 

na¦žìgati ipf (-at; -îgam/žem; -an) paliti 

Šikûtŏr ję dupliệrę nažìgal. 

na¦žiglàti pf (-ìglam; -an) naškakljati Jě ję s÷ 

nažîglal a niệ je bĩle krîve. 

na¦žīrìti pf (-îrim; -en) uhraniti žirom Nažîril 

ję dvàjst glạ̃v svîn v šùme. 

na¦žîti sę pf (-îjem; nàžil) nauživati se; iskoristiti 

Nažîj sę sviệta dŏk ti trậju mlậda liệta. 

¤ Nàžil sę ga kàk Krãjnec klabûka. 

Potpuno ga je iskoristio. 

nažīvàti sę pf pre, v, vu, (-îvam; -al, -àle) 

nauživati se Nažîvala sę õna ž nìm 

sèkačkŏga dõbra a i zlà. 

na¦žīvèti sę pf (-ĩvem/ivîm) naživjeti se Nažĩvel 

sę sviệta i mĩrne zàspal. 

¤ Dà ga čõvek pòšlę pŏ smr̀t, jòš bi sę 

nažĩvel. Ne žuri se. 

na¦žlěmpati sę pf (-am; -an) puno popiti, 

napiti se, nalokati se [nj. Schlempe: komina] 

Nažlěmpal sę kàk kràva. { G. nažlepati 

se; Gr. nažlepat se; E. nažljembati se} 

na¦žleprìti pf (-÷prim; -en) nasumporiti 

Nažlěpril sem lậjtę za vĩne. 

naž¦megạvàti/migạvàti ipf na¦ (-ậvam; 

-ãṿajne) namigivati Ciẽʖli 

v÷čer si nèkaj nažmigậvaju. 

na ž¦ mègnuti/mîgnuti pf (-ègnem/ îgnem) 

namignuti Nažmẽgnul je ję i ŏtìšla ję k 

n÷mu. 

na¦žriệti sę pf (-ẽʚrem; nàžrl; nàžrt) 

1 nažderati se pej najesti se Nàžrl sę kàk 

neběski Mògut. 

2 opiti se, nalokati se Nàžrl sę kàk svînče. 

na¦žřnati pf (-am; -an) namljeti žrnima 

Nažřnal sem kukurìzę za žgãncę. 

na¦žūlèti pf (-ûlim; -en) nažuljati Cìpel mę 

nažûlil. 

na¦žviệglati sę pf (-am; -an) 1 nasvirati se 

na frulu Nažviệglal sę žviệglę na pậše. 

2 fig opiti se, napiti se 

Nažviệgla sę kàk živĩnče i nažviệglan spî. 

{I. nažviegljati se} 

na¦žvrglàti sę pf (-r̀glam) nacvrkutati se 

Tìčeki su sę nažvrglàli. 

n÷ part ne N÷, ne dậm. N÷, n÷ga sę ne 

bŏjîm. □ kàk - pozitivno: svakako Dòšel 

bum, kàk n÷. kàk da - negativno: nikako. 

kàj - upitno: zar ne. 

n÷be n (-a, neběs) 1 nebo, zemaljski svod 

N÷be ję vìsŏke, a pŏḍ nìm pùṇe bedãḳŏv. 

Pět, šęst dŏ neběs. 

2 raj, nebesko kraljevstvo 

Čè ga Bộg bòle n÷ pòzna kàk jậ, òṇda 

ně nigdậr v n÷be dòšel. 

3 nebnica, baldahin, tabernakul, 

natkrovlje, zaštitni krov u procesiji Kàj 

ję ŏd n÷ba vìšeše? (cĩrkvena vrậta)

ʚʚ 

n÷beke 

304 

{J. nosivo nebo} 

4 (u šali) kokošinjac Pěš v něbe dè kòkŏši 

spîju. ¤ ně z n÷ba ŏpàle treba se potruditi; 

dîgati dŏ n÷ba pretjerano hvaliti; kàk něbe 

i zẽʚmla neuporediva razlika; kò da z n÷ba 

õpal sasvim nesnalažljiv; n÷be sę raspùḳle 

prolom oblaka, veliki pljusak; nì na n÷bu nì 

na zẽʚmle; u neodreñenom položaju. 

n÷beke n (-a, -ŏv) dem n÷be 1 nebo 

2 nebnica, tabernakul Pòp îdę na tiệlŏvske 

preš÷cije pŏd n÷bekem. 

3 nepce, gornja usna šupljina Za n÷beke 

sę griệšnŏmu prĩmlę h òštija. {J. vust-nebo} 

4 pastirska igra (dobitnik je anñeo i ići će 

u nebo, a gubitnik vrag i ići će u pakao) Na 

pậše sę ìgramę n÷beka. 

neběski adj nebeski Kuněju sę sì svẽʚci i 

svetîcę neběskę i zviẽʖzda neběska Něš 

nigdậr vìdel dĩkę neběskę. 

Nebòriša m nad Tŏmậšu Vugrìnŏvŏmu kî 

zvõčem zûḅę pûčę ję tò špòt. 

nèči/nèčiji pron (nèčijega) nečiji Nèči 

becìklin ję zgràbil i bẽjži. 

n÷čist adj (-îsti; -ìsteši) 1 prljav, zamazan, 

ukaljan Nậj tàk něčist îti mej lûdi. 

2 griješan Bàbę velĩju dà su mùṣeki nečîsti 

lûdi. 

nečîstec m (-ẽca, -ẽcŏv) ñavao, 

nečastivi Grgûr ję ĩmel nečistẽca kî 

mu ję pŏmậgal. Nečîstec zgledî kàk kõzel. 

{G. ð. nečistak} 

nečistộča f (-ę, -) prljavština Spěri tụ̂ nečistộču 

ẓ flàšę! 

něčkati sę ipf za, (-am; -an) nećkati se, 

ustručavati se, odbijati Òn ju nagŏvãṛja, a 

õna sę tŏbòže něčka. 

nedèla f (-ę, -iệlŏ, -) nedjelja Nì põpu niệ sàki 

dận kàk v nedèlu. Štè ję v pẽʚtek v÷sel v 

nedèlu sę plậčę. □ mlậda - Mlãḍa Nedèla 

ję přva nedèla pòkle mlãḍŏga mèseca. Al 

niệ Mlãḍę nedèlę bèẓ mlãḍŏga pẽʚtka. 

Jejngělska/Jajngělska - Nedjelja poslije 

male Gospe Na Jejngělsku nedèlu, sę 

grõẓdije priglěda. Dŏ jajngělskę nedèlę n÷ 

smę žẽʚna kậ imiệla mřtve diẽʖte a niệ 

kr̀ščene, zŏbàti grõẓdija. 

nediệlni adj nedjelnji Ŏbliệkla ję 

nediệlnu òpravu. 

nedõba f (-ę, -ộḅ) neodgovarajuće, 

nepravodobno vrijeme Tò ję v nedòbu 

naprậvlene i ẓ tòga ně nìš. {Gr. nedoba} 

nedŏdiệlan adj nedovršen 

Zgledî kò da ję nedŏdiệlan. 

nedŏgŏtộvlen adj nedovršen 

Põsel ję õstal nedŏgŏtộvlen. 

nedŏjẽʚ ʚben adj 

neodrastao, neiživljen Vìš dà ję nedŏjẽʚben 

i zgledî kàk spřdek. 

nedŏpŏviệdan adj (ant dŏpŏviệdan) 

tvrdoglav, nedokaziv Kûm ję nedŏpŏviệdan 

i niệ mu mòči nìkaj dŏpŏvèdati. 

{Du. nedopovdan} 

nedŏtèknen/ut adj nedotaknut, nedirnut; 

nevin Jòš ję bòrmeš nedŏtèknuta. 

nedũšliv adj (-îvi; -ìva) sipljiv, 

astmatičan Ìvek ję bil nedũšliv, těške sòpel 

i fùrt ję na ŏblòḳu piskûṭal. 

{B. Du. nedušljiv} 

nedušlîvec m (-a, -ŏv; f nedušlîvka) sipljivac, 

astmatičar Nedušlîvec ję nedũšliv i 

n÷mrę dõbre sòpsti nèg fûčka dŏk sõpę. 

nedùva f (-ę, -) zaduha, 

sipnja, astma Sìput ìli nedùva ję kàḍ čõvek 

n÷mrę sòpsti nèg sipụ̂čę i hr̀gla kàk 

šộpana gûṣka. Ìvek Žakmậnŏv ję ĩmel 

nedùvu. {B. neduha, teško dihanje, sip; 

Du. neduvi; Gr. neduha} 

nèg adv svakako, pa da! J÷ l’ bụ̂š dòšel? 

Nèg. Bụ̂š îšel i tî? Nèg. ¤ J÷, nèg. dakako 

□ - kàj/nekàj adv nego što Nìšte t÷ ně pĩtal 

kàj si mụ̂čal, nèg kàj si gŏvõril. - kàk/- 

nekàk adv nego kako, dakako, naravno 

Čõvek sę nę pŏkrîję kàk h òčę, nèg kàk ję 

ŏdiẽʖve dụ̀ge. Nekàk dà bum i jậ dòšel. 

nèg konj nego, osim Vrậg něčę nèg tàm dè 

hòčę. Vìše ję glãḍen nèg sìt. Niệ štûṃfę 

imiệla nèg òbujkę kàḍ ję ìšla v škộlu. Dọ̃jdi 

priệ nèg sûṇce zĩdę. 

nègda/negdậr adv nekada, u davno doba 

Tù su nègda jậgari čèkali srnę. Nègda su 

bîlę s÷ štàlę, a i pùṇe hîẓ̌ pòkritę z rĩtkem. 

Bàsama nègda! (Kl÷l ję mộj dèda.) Negdậr 

niẽʖsu žẽʚnę nŏsìlę gàčę. 

□ tẽda - adv tada nekada, nakon duljeg 

vremena Tẽda – nègda. (T÷ške sę prîma 

dèla.). Dòšli su tẽda nègda. - nègda adv

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

305 

n÷mŏčen 

malo kada, rijetko kada Nègda 

nègda sę i pûṿę mògle nậjti. 

nègdašni adj nekadašnji, prijašnji S÷ga 

pŏmàle z nègdašnę cěrskę fàrę. Nègdašni 

slògi su bĩli vũṣki ŏd pět brãẓdi. 

nègde adv negdje, gdjegdje Kàḍ sę nậjdę 

vrgậjn ìščę mu sę pậr (bràt) kî ję nègde 

blîzu. Dè gdè lậs, dè gdè kvậs, a nègde i 

vrạpcòva glãṿa. (Pr÷ña kậ niệ dõbre 

spręděna i nègde ję nìt tèjnša a drùgde 

deb÷lša) □ - nègde mjestimično, tu i tam 

Nậjdę sę nègde nègde i tẽʚra blạ̃gva. 

{J. negdi i negdi} 

negè j nen/ut adj nepomaknut Dụ̀ge stŏjî 

negèjnen z mèsta. I jòš ję negènut. 

nẽʚ ʚgŏv pron (s nẽʚgve; nẽʚgvŏga/òga, nẽʚgvŏmu/òmu, 

nẽʚgvem/iệm; ž nẽʚgva, -ę/ě, 

-e/ê, -ŏ/ộ; pl nẽʚgve/iệ, nẽʚgvem, nẽʚgvemi/- 

èmi) njegov Sàkŏmu ję za negvòga. 

Nẽʚgva mộra biti zậjna. Tò su nẽʚgvi bràti. 

nějnin/ně j in/ně j n/ně i n/nězin pron (s -e; 

-ŏga, -ŏmu, -em; ž -a; -ę, -e, -ŏ; pl -e, -em, 

-emi) njezin Tù su nějnini, bràti, nějninę 

sẽstrę i sà nějna dẽca. Tò ję n÷in sîn i 

n÷ina čî. {ð. nein} 

ne j ŏrận adj neoran Bĩle ję jậke mõkre i 

zvekšînŏ su z÷mlę ŏstàlę neŏrậnę. 

nèk konj neka Nèk sậm Bộg znậ dè vrậg ž 

nìm třnje mělę. 

nèk part za poticanje i zapovijed, neka 

Kàm îdę kràva, nèk îdę i tẽʚle. Nèk sę 

vęsęlîju, dŏk su mlậdi. Čè ję ràne nèk bu 

na znàne! 

nèkaj pron (nèčega/sa) nešto Nèkaj ję ĩmel, 

nèkaj dòbil, nèkaj nàšel, nèkaj kràl i põstal 

bõgat. Tù n÷česa ìma a n÷ znam č÷sa. 

nekàk adv dabome, jest, nego što, dakako 

Màme nekàk niệ bĩle pràv, kàj niệ bĩla prì 

ne kàsa, bùṃ tàk r÷kel, znậš. 

{Vi. nekā: jest, afirmacija} 

nèkak adv nekako A nèkàk v÷č bụ̂. 

¤ nèkak tàk otprilike. 

nèkakŏv pron (nèkakvŏga) 1 nekakav Sàki 

čõvek ìma nèkakŏv špòt. 

2 neki Tù ję zakòpana nèkakva bŏgĩca 

Mạ̃gda. Napràvili su mu nèkakve zlò. 

nèkam adv nekamo, neodreñeno kamo Tò 

nèkaj jě i nèkam îdę a tî õ tem ne võdi 

brìgę. Nèkam ję priẽʖmil kõjnę. 

nektẽʚ ʚri pron (-ẽʚrŏga) nekoji, neki 

Pụ̂žę nektẽʚri lûdi jiệju. Nektẽʚri lûdi ìmaju i 

kûsnicu dè cũcek spî. 

{T. nekteri; Hg. nikoteri; M. nešteri} 

nèkud adv nekud, nekuda, nekim putem 

Pậk sę nèkuḍ klatậri. 

nèkul i ke adv nekoliko Jòš nèkulike liệt a 

òṇda nèk mẽrnę štè hòčę. Na snŏvàče sę 

ŏstậvi nèkulike nîti, dà budu kònŏplę 

v÷kšę rậslę. 

nẽʚli part neće li, zar ne Nẽʚli i òn dòšel? Nẽʚli 

nàm zĩma? {V. neli: zar ne} 

nèmački adj njemački Mộj Mîške 

nèmački gŏvõri, dè bi òn võlę h rãṇil kàk 

sòldat pri Bậdle. Tò ję zà jnęga prepròst 

põsel. 

nemậk m (-ãḳa, -ậkŏv) 

mutavac, njemak, koji je nijem Nemậk ję 

niệm, n÷mrę gŏvŏrìti. Velî mu sę i mùtavec 

i mutậk a tàk i ŏnòmu kî ję màle bẽʚdast. 

n÷mar m (-a, -ŏv) nehaj, nebriga, lijenost 

Tòmu ję krîv sàme n÷mar. 

nemarnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) lijenčina Tè 

nemarnậk bàš za nìš ne mậra. 

Nemec pr r (Niẽʖ ʖmec, -ŏv, Nemîca) [etn.] 

Šarec Nemec Š32, (Šarci doseleni od 

meñe Štajerskonemačke prozvani Nemci) 

C1 i O2 E850 Frànc Niẽʖmcŏv ję mužikậš. 

Nemîca f (-ę, -) Njemica Nemîca 

Tûḳcŏva niệ niẽʖma nì Nemîca nèg 

Niẹmcòva či pri Tûḳce v zàmuže. 

nemìkan adj negrebenan Ìmam nemìkanę 

kùḍelę, a niẽʖmam dà mìkati. 

nemĩna f (-ę, -în) životinje 

Sèm žĩvem stvŏrějnem kậ ne gŏvòriju sę 

velî nemĩna. Òn ję rãzmel s÷ kàj sę 

nemĩna spŏmĩna. 

nemĩnče n (-÷ta) životinja Štè sę ščudậva 

nemīnč÷tu, dà ję liệpe, vr÷čę ga. 

nemirnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) nemirna osoba 

Nemirnậku vrậg ne dậ mĩra. 

n÷mŏč f (-i, -ju/jụ̂, -ộči, -mî) nemoć, slabost 

Dèlali su sę vũreki i òṇda dà ti dọ̃jdę tàk 

kãḳva n÷mŏč. 

nemộča f (-ę, -) nijemost T÷ške mu ję v 

nemộče, a němrę sę spŏmīnàti. 

n÷mŏčen adj (ant mòčen) nemoćan Jậke ję 

ŏslàbel i n÷mŏčen ję.

ʚʚ 

ʚʚ 

nemòčen 

306 

nemòčen adj (ant mòčen) suh Nemòčenę 

kònŏplę su sę vùžgalę na vr̀pe. 

ne¦mòči/mògnuti ipf (ne mòrem/n÷mrem, 

-eju) ne moći, ne mognuti N÷mreju sę ga 

prenaglēdèti kàk ję liẽʖpi i preliẽʖpi. Četìri 

bràti sę lŏvîju, a nigdậr sę n÷mreju vlŏvìti? 

(kŏtậči na kộle) ¤ Mòreš mi priệk kûrca 

jậjca napūvàti. (N÷mreš mi nìkaj.) Kàj 

mòreš, kàḍ n÷mreš. 

nemŏgụ̂č adj nemoguć, nepodnošljiv Òn ti 

ję izbìla nemŏgụ̂č čõvek. 

nemŏgụ̃če adv nemoguće Kàj takvòga ję tù 

nemŏgụ̃če napràviti. 

n÷mrs m (-a, -ŏv) dan kad se ne jede meso 

Diệs niệ pòst nèg n÷mrs. 

nenàčet adj (ant nàčet) nedotaknut; pun 

Vèlika bàjna màsti ję nenàčeta. 

nenadẽlen adj (-ěna; ant nadẽlen) koji nije 

dobio svoj dio Jẽʚna trejtìna sěla ję jòš 

nenadelěna z drvarîjŏ. 

ne¦nãḍijati sę ipf (-am) ne nadati se 

Nenãḍijam sę jậ nìkakvŏga dõbra. 

nenarěñen adj (ant narěñen) neureñen, 

nepripravljen Jòš ję i stòl nenarěñen i jòš 

ně ŏbèda. 

nenarěšen adj (ant narěšen) neokićen Jòš 

ję bŏžîčni bòr nenarěšen. 

nenãṿaden adj (ant nãṿaden) nenaviknut 

Nenãṿaden ję na kàj tàkvòga. 

neŏbdiệlan adj (ant ŏbdiệlan) neobrañen 

Zẽʚmla ję ŏstậla neŏbdiệlana. 

neŏbiệlen adj 1 neobijeljen, neoguljen V 

třsju sę ne kòli z neŏbiệlenemi kộlci, a za 

bàžul nakŏlìti su dõbri i neŏbiệleni kõlci. 

Dộlni kraj kõlca dè sę pŏdjŏštrãṿa sę 

ŏstậvi neŏbiệlen. 

2 nebijeljen vapnom, nekrečen, nevapnjen 

Sadŏvjě ję neŏbiệlene 

3 neizbijeljen Spredẽʚna zelěna, neŏprậna 

i neŏbiệlena prěña sę mòta na mahàle. 

neŏbŏrụ̂žan adj nenaoružan Bìl ję 

neŏbŏrụ̂žan i niệ sę mògel ŏbrạnìti. 

neòbrit/neŏbrĩven adj 

neobrijan Niệ liệpe vìdeti neòbritŏga. 

neŏbzîdan adj (ant ŏbzîdan) neozidan 

Najvìše ję neŏbzîdane gnŏjîšč pŏ sẽʚle. 

neŏdriệzan adj (ant ŏdriệzan) neodrezan 

Neŏdriệzanę glậvę zẽʚlija su za sème. 

neŏdvězan adj neodvezan Jòš 

su kràvę neŏdvězanę v štàle. 

neŏgûlen adj neguljen, neljušten, s korom 

Rujnậk i kộška su spletẽʚni ŏd 

neŏgûlenŏga šîbija. 

neŏkliệštren adj neokljaštren Kõḷije smę 

pŏsèkli i ŏstàvili neŏkliệštrene. 

neŏmlậčen adj neovršen, neomlaćen Bàba 

ję šõca skrîla na nạ̃jže v neŏmlậčeni bàžul. 

Jòš ję v štạ̃glu neŏmlậčena šenìca. 

neŏphộblan/nepŏhộblan adj (ant ŏphộblan) 

neblanjan, neizblanjan Na 

neŏphộblane tŏpŏrìšče sę našpràjnil. 

neŏplẽʚ ʚten adj (-ẽʚna; ant ŏplẽʚ ʚten) neopleten 

Neŏpletẽʚnu flàšu si pŏtřla. 

neŏprận adj neopran pj Rèpa neŏprậna tò ję 

dõbra h rậna za gŏspòna kapelãṇa. Ìmam 

d÷set preděn zęlěnę, neŏprậnę i 

neŏbiệlenę pr÷ñę. 

neŏpt÷san adj (ant ŏptèsan) neotesan, nije 

tesanjem obrañen Ẓ fũrkŏv ję kộra 

ŏgûlena a neŏpt÷sani su. 

neŏsnậžen adj (ant ŏsnậžen) neočišćen, 

prljav, zamazan Na Bõžič sę ŏstậvi štàla 

neŏsnậžena i sàme naštrậji. 

neŏsòlen adj neposoljen, 

nesoljen, neslan Neŏsòlene jèle 

niẽʖma těka. 

neŏstrûgan adj (ant ŏstrûgan) s korom 

Kõlci za bàžul sę ŏstậviju neŏstrûgani. 

neŏsụ̃ñen adj neosuñen Jòš ję neŏsụ̃ñen i 

mòrti nì ne pě v r÷št. 

neŏsviệtlan adj (ant ŏsviệtlan) neulašten 

Srębrěnę žlìcę su neŏsviệtlanę. 

neŏsviệtlen adj bez svjetla, taman Kŏmộra 

ję jòš neŏsviệtlena. 

neŏštrĩžen adj neošišan Zậkaj tàk 

neŏštrĩžen hõḍaš. 

ne ŏ ž÷jnen/et adj neoženjen Õstal ję 

než÷jnen i r÷kli su mu semejnậk. 

neplàšliv adj neustrašiv, hrabar Neplàšliv ję 

i nìčega sę ne bŏjî. 

nepŏčînut/nepọ̃čiven adj neodmoren, 

umoran T÷ške ję nepŏčînut dèlati. 

nepòdšit adj (ant pòdšit) nepodšiven Àm ti 

ję rùḅača nepòdšita. 

nepŏdvòr j en adj (ant pŏdvòr j en) neposlužen, 

nenahranjen i nenapojen Jòš ję

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

307 

nesràmen 

blậge nepŏdvòrene a i svĩnę. 

nepŏfậjtan adj nenavlažen Nepŏfậjtanę 

rùḅačę niệ mòči liệpe pŏvạlàti. 

nepŏfậrban adj neobojen Jạ̃jca za pîsancę 

su jòš nepŏfậrbana. 

nepŏkõšen adj (-ẽʚna) nepokošen Kàḍ 

kõscu ŏstậnę trãṿę nepŏkŏšẽʚnę v rědu, 

velî sę dà ga ję tù drộḅ bõlel. 

nepòkrit adj nepokriven, otkriven, raskrit 

Jẽʚna strận krõva ję nepòkrita, a spriẽʖma 

sę k dèžñu. Nepòkrit spî. 

nepŏlõvlen adj neulovljen V lộvu sem sę 

pŏlŏvlẽʚnę ŏstàvil, a nepŏlŏvlẽʚnę dimộm 

dŏn÷sel? (Lòvil ję bùṿę ìli vûši) 

nepŏmûlen adj bez mulja Gộrna strận 

sinòkŏšę ję nepŏmûlena i tò su skòsili. 

nepŏprậvlen adj nije popravljen Pûṭ ję 

nepŏprậvlen i niệ mòči pò jnem vŏjzìti. 

nepŏsiệjan adj nezasijan Pùṇe pòla ję v 

j÷sen nepŏsiệjane. 

nepŏslùšen adj (-ûšna) neposlušan 

Nepŏslûšnŏmu det÷tu sę velî: Hìtati bòḅ v 

stiẽʖnu ìl t÷be gŏvŏrìti, s÷ jẽʚne jě. 

nepŏstrûgan adj nije ostrugan Jòš ję 

žgàjnčejnak nepŏstrûgan. Strûži i jèṇ̃! 

nepŏsvẽčen adj (-ěna) neposvećen, neblagoslovljen 

Na nepŏsvečěnem kràju grộbija 

sę zakậpaju dẽca kậ merněju b÷ẓ kr̀sta. 

nepŏvějnendj neuvenuo Čìji 

cviệt zapîknut na ivậjnske nãṿečerje ję dŏ 

jùtra nepŏvějnen tè bu tòga lèta zdràv. 

nepòznat adj nepoznat Za nèkŏga nepòznatŏga 

sę velî: Če ga Bộg bòle ne pòzna 

nèg jậ, ně nigdậr v něbe dòšel. 

nepŏzvận adj nepozvan, nezvan Nepŏzvậnŏmu 

ję mèste za vrậti. Kî nẽʚjdę na jěnę 

pŏzvậnę krmînę, tàj mộra îti na d÷vet 

nepŏzvậne. 

nepŏžgận adj nespaljen Kukurĩznica ję jòš 

na pòlu i nepŏžgãṇa ję. 

neprẽʚ ʚden adj (-ẽʚna) neispreden Jòš ję pùṇe 

nepredẽʚnę turjàčę. 

neprẽʚ ʚdren adj (-ẽʚna) neprobušen Diẽʖklice 

su vùva nepredrẽʚna za rĩnčecę. 

neprekòpan adj neprokopan Võda ležî a 

jãṛek ję jòš neprekòpan. 

neprěla f (-ę, -i) lijena ili loša prelja 

Pŏpiẽʖvala ję neprěla: Štè mahàle sẽčę, 

n÷ga vûḳ vlẽčę. 

nepremẽjnen adj (-ěna) nepromijenjen 

Ŏstàle ję nepremejněne kàk i priệ. 

nepremîšlene adv nepromišljeno Tò si bàš 

nepremîšlene napràvil. 

nepresũšen adj (-ẽʚna) nije prosušio Jòš ję 

dộlni zdẽʚnec nepresũšen. 

neprevřtan adj neprobušen Drộgi za lộtru 

su jòš neprevřtani. 

neprìgnut/neprìgnen adj nije sagnut Ìšel ję 

neprìgnut i dòbil kûglu v čẽʚle. 

neprijàtel m (-a, -ŏv) neprijatelj Neprijàtelŏv 

bûḍę naviệk. 

neprisîlen/neprimộran adj 

dragovoljan, dobrovoljan Òn ję ìšel drạ̃gę 

vộlę i zbìla ję bìl neprisîlen. 

neprĩvčen adj (-ẽʚna) nenaviknut Jòš ję 

snẽja neprivčẽʚna i srậmi sę. 

neprŏdận adj (-ãṇa) nije prodan Jòš su dvậ 

òdŏjki neprŏdãṇi. 

nẽrad/neràda adv nerado Nẽraḍ sę z 

liệnčinŏ spŏmĩna. Neràda tò naprậvi. 

nerascvẽten adj (-ẽʚna) koji nije procvao Jòš 

su jàbukę nerascvetẽʚnę. 

nerasẽčen adj (-ẽʚna) nerasječen Slanìna ję 

nerasečẽʚna na stõlu. 

nerõstec m (-õsca, -ŏv) nerast 

Bìcku ìli bìseku sę velî i nerõstec a skŏplěni 

ję prãsec ìli krnậk. {G. Sk. nerostec; 

Kn. narestac; V. marosec} 

nesẽʚ ʚča adj trudna Žẽʚna mòrę bìti 

trũdna a niệ nesẽʚča. Čè sę štè na nesẽʚčŏ 

žęnộ hîti kãkve jèle, bụ̂ je diẽʖte làkŏme, a 

če z÷mlu, bụ̂ štèle jèsti z÷mlu, a čè kàmen 

ìli driệve, bụ̂ sę štèle tụ̂či. 

nesnạ̃ga f (-ę, -ậg) zlo, gamad, prljavština, 

nečistoća Na fàšinek sę n÷ smeju drva v 

hìžu nŏsìti, dà nę dọ̃jdę sà nesnạ̃ga (bùṿę, 

vûši, žộhari) v hìžu i mộra sę z nõṿŏ meklộ 

zm÷sti hìža da ně nesnạ̃gę. 

{Še. nesnaga; J. nesnaga male vsakojačke, 

kakti červi, gusenice, muhe; V. Vo. R. 

Gr. Du. nesnaga: prljavština} 

nespŏdộba f (-ę, -i) rugoba, nakaza; 

nepristojna osoba S takvộ nespŏdộbŏ 

n÷mreš nìš napràviti. 

nesràmen adj besraman, bezobrazan, 

bestidan Màrke ję jậke nesràmen.

ʚʚ 

nesr÷ča 

308 

nesr÷ča f (-ę, -ẽʚčŏ, -ěč) nesreća, zlo Nesr÷ča 

nigdậr ne dọ̃jdę sãma. Če kòkŏš pŏpiẽʖva 

kàk mlậdi piẽʖvec, nesr÷ču k hîže 

zõvę. 

ne¦stàti pf (-ậnem; něstal) izgubiti 

se, nestati Nestàle kò da v z÷mlu prepàle. 

Za sûšę nestậnę vŏdě v cěrske rùpa a i v 

zdẽʚnce i mộraju vòdu za blậge vŏzìti ẓ 

pŏtòka. 

n÷sti ipf dŏ, pŏ, pŏd, raz, ŏd, pre, za, z, (něsem, 

-ěju/ụ̂; něsi, -ètę; n÷sel; nẽʚ ʚšen, 

nešěna) nositi 1 nositi Šîbije 

driẽʖjnka nesěmę na blàgŏslŏv. 

2 nesti jaja Bŏžîčnę slậmę sę dènę i v 

gniẽʖzde dè kòkŏši nesụ̂. Dẽca ìdu s 

priẽʖmnicŏ pŏ sẽʚle a žẽʚnę im dajụ̂ jậjca dà 

kòkŏši bòle nesěju. 

nešprìcan adj (ant šprican) neprskan 

Nešprìcanę jàbukę sę saḍ skụ̀pleše 

prŏdajụ̂ nèg šprìcanę. 

nèšte/nèšti pron (nèkŏga) netko, bilo tko 

Nèšte vòli põpa, nèšte kapelậna a nèšti 

pŏpòvu kùvaricu. {V. nešči} 

netušĩna f (-ę, -în) zadah po 

plijesni, vonj vlage ili ustajalosti V kŏmộre 

ję netušĩna i smrdî pŏ plesnivộče. 

{G. netešina; R. O. Gr. patušina} 

nevalận adj (-ậna; ant valận) 1 nevaljan, 

loš Stậra nevalậna trùska sę zamenî z 

nộvemi kộli. Bùrsija (bùsija, ŏštrìca) ję 

nevalậna trãṿa. 

2 fig lijen; umoran; loš Nevalậna prěla 

prědę, dè lậs, dè kvậs, dè vrạpcòva glãṿa. 

Kisiệlŏmu i nevalậnŏmu vînu velĩmę h ậpa 

(cùca, pizdŏžmìka, kiselîš). 

nevalãṇec m (-a, -ŏv; f nevalậjnka) lijenčina, 

nemarnjak Takviệ nevalãṇcŏv jòš 

niẽʖsi vìdel. I žẽʚna ję vèlika nevalậjnka i nìš 

něčę dèlati. 

neverŏvậni adj sumnjičav Tî si dà znậš bàš 

prậvi neverŏvậni Tŏmậš. {H. neveruvan: ki 

ne veruje; komu se ne veruje} 

nevèsta f (-ę, -iệstŏ, -i; dem f nevèstica -ę, 

neviệstic) 1 nevjesta, jetrva, bratova 

žena, žena muževa brata Jậ i nevèsta smę 

ìšlę k mèše v pršàča. Z nevèsticŏ sę 

niẽʖsem jòš pŏsvậdila. 

2 mlada žena Čîja ję tậ liẽʖpa nevèsta? 

nevộla/n÷vŏla f (-ę, -; dem f nevộlica/- 

n÷vŏlica) padavica, epilepsija 

Nevòlen čõvek ję bẽʚtęžen, ìma nevộlu. 

Kletva: Jàši tę n÷vŏla i frậst! Diẽʖte mi ję, 

Bộg čũvaj i brãṇi, n÷vŏlica bîla zgrậbila. 

nevòlen adj (-õlna) padavičav, jadan, 

bolestan Mãtič Lîsakŏv ję bìl nevòlen i 

Bãṛa Tûḳcŏva nevõlna. 

nevŏlnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) padavičar 

Nevŏlnãḳa ję pậk nevộla zgrậbila. 

nevõḷnica f (-ę, -) padavičarka Pậk ję 

nevõḷnicu nevộla prijěla. 

nevužgận adj (-ãṇa; ant vužgận) neupaljen 

Sviẽʖča ję òstala nevužgãṇa. 

nezačĩnen adj (-ẽʚna) pripremljen bez masti 

Jèle ję nezačinẽʚne i neslậne. 

nezaklûčan adj nezatvoren ključem Vrậta 

na hìža su bîla nezaklûčana. 

nezapŏviệdan adj neobvezan, neslužben 

Žẽʚnę svetkûju (ne preděju) i na 

nezapŏviệdanę svẽʚtkę a tiệ nezapŏviệdane 

svẽʚtkŏv ję pùṇe. 

nezaslãñen adj (-ẽʚna) nešećeren Za vrậštije 

sę pîję nezaslãñen čàj. 

nezgŏtộvlen adj (ant zgŏtộvlen) nedovršen 

Najpriệ bûṃę zgŏtộveli kàj ję čẽʚra ŏstàle 

nezgŏtộvlene. 

nez j ŏrận adj neizoran Jòš mi ję detelìšče 

ŏstàle nezjŏrậne. 

nì konj ni, niti Kàḍ ìma nì càr bòle, kàḍ niẽʖma 

nì cũcek gòrje. Bìl ję nì kròp nì võda. (Jậke 

sę prestràšil.) M÷ne nì v ž÷p nì žẽʚpa. Nì v 

rìt nì mîme. 

nìcati/nîknuti ipf (nîčem/knem; nìči; nìcal, 

nîcala; nîknut) nicati, klijati Sûve ję i nìkaj 

ne nîknę. Dè tę ne siệjaju tù ne nìči. 

nìčelnicę f pl (-ic, -ami; adj nìčelnična) dio 

tkalačkog stana Nîti ŏsnŏvậnę pr÷ñę sę 

navậñaju v nìčelnicę. Za nìčelnicę ję triệba 

četìri ciệpcę i bàtinę na četìri vụ̀glę, na tẽʚrę 

sę vẽʚžę nìčelnična pr÷ña. 

{B. G. ničalnica; ð. ničanice} 

nìči/nìčiji pron (nìčijega) ničiji Diẽʖkla ję 

zrŏdîla diẽʖte i jenòga ję pŏkrivîa dà ję õtec, 

a diẽʖte niệ nìči sîn? (Diẽʖte ję čî.) Dộlni 

zdẽʚnec niệ nìčiji. 

nìči/nìknuti pf z, (nîknem; nìkni; nîkel/nìknul, 

nîkla/nîknula, nìkle/nìknule -en/ut)

ʖʖ 

309 

nìš/nìšta 

nìš/nìšta 

310 

nìš/nìšta pron (nìčega/nìčesa, nìčemu, nìčem) 

ništa Nìš ję zdrậve za jòči. 

Tò niệ bàš za nìš. 

¤ Nìšte i nìš nitko i ništa; nìš zậte u redu je. 

niškòristi m indekl nitkov, ništarija Òn ję 

jẽʚna v÷lika niškòristi. {V. R. Gr. niškoristi} 

nìšte/nìšti pron (nìkŏga) nitko Nìšte sę niệ 

ŏd dèla zděblal. Nìšte ga niệ tam vîdel, 

nìkŏga niệ tam bĩle i z nìkem sę niệ pŏsvàdil. 

Niệ nìšte tàk fàjn, da nẽʚ bi bìl nèkŏmu 

gřḍ. Tù mi nìšti němrę pŏmòči. 

{V. nišči} 

nìštiti ipf pŏ, vu, (nîštim; nìšti; -il, nîštila; 

nîščen) uništavati Br̀ščan su lugậri v šùme 

sèkli da ne nîšti h rậst. 

nìt f (-i, nîtju, nîti, -mî; dem f nîca/nìtica) nit, 

konac Kùlike ję nîti na mahàlu pr÷ñę? 

(Sàme jẽʚna) Bòlša ję i deběla nî t ca nèg 

gộla rî t ca. 

nìt nìt konj niti - niti pojačana negacija Nìt 

sem kàj vîdel, nìt kàj čùl, nìt ję kàj bĩle. Nìt 

ju vòdi, nìt ju gòjni (diệkla jedînka). Nìt 

kròp – nìt võda. Nìt ne čûjem nìt ne spîm. 

nìti konj 1 niti Tě rûškę niẽʖsu bĩle najbòle 

nìti za õcet nì za ràkiju. 

2 pojačana negacija Niệ bĩle švàbicę nìti 

plũzę nèg ŏplẽʚče. I pòkle Fàšijnka niệ nìšte 

sę viẽʖjnčal i nìti niệ sę žẽʚnil nìti nìšta. Àm 

v Zạgr÷be pŏ dãṇu lậmpę gŏrîju, a nìt štè 

prědę nìti lûči t÷šę. Mộj sv÷ker niệ ĩmel 

cipelộv nìti nìš drùge nèg čĩžmę pàk 

òpajnkę. 

nìtiti ipf pŏ, (-it; nîtim; nìti; -il, nîtila; nîčen; 

-ejne) označivati pomoću obojene niti Kàḍ 

sę fũrek ŏkòri, nîti sę za t÷sajne z nîtjŏ 

namòčenŏ vu fậrbe. 

nĩtna f (-ę, -i) zakovica, metalna spojka koja 

trajno spaja [nj. Niet] Tù su nĩtnę zaniệtane 

a niẽʖsu šarậfi. 

Nivìca f top B (nîva u cerskom govoru znači 

samo: njihova, a ne oranica!) 

nìzek adj (nîska; nìžeši; pre-) nizak Sûṇce ję 

nìske a blàte sklìske. Nîski bàžul čèpek sę 

sadî pŏ rediệ kukurìzę vuz jãṛkę. 

¤ nîski cìpeli polucipele 

nižĩna f (-ę, -în) nizina Sěla Dộlne Budiệnce 

i Driệnčece su v nižĩne. Pŏ nižĩna su z÷mlę 

bòle mãsnę črnìcę. Jậlša rãṣtę vuz jãṛkę v 

nižĩne. 

nọ̀ konj Nọ̀ sàḍ ję tò sę mèjne. Nọ̀ na 

Glamnìce ję làke skŏpàti zdẽʚnec kàḍ ję 

võda blîzu. Nọ̀ na krmĩna kàḍ sę napijụ̂ i 

zapŏpiẽʖvaju si. Nọ̀, vìše pûṭ mę znậla tàk 

glãṿa bŏlèti, niẽʖsem mògel na kràj dòjti. 

Nọ̀, tàj sniệg ne trậja dụ̀ge. 

nọ̀ nọ̀ part upozorenje sugovorniku da što 

učini Nọ̀ nọ̀, primîri sę! 

nọ̀ part potvrdna, da Nọ̀, tàk ję. 

nộč f (nòči; -ju/jụ̂, nộči, -mî; dem f nŏčìca -ę, 

-ĩcŏ, -îc) noć Nộč ìma svõju mộč. Òkŏl pộl 

nòči dọ̃jdu vrậgi s cilìnderi na glãṿe. Na 

bŏžîčnu nộč sę blậge razgŏvãṛja. Ciẽʖlu 

nŏčìcu niệ jòka sklòpila. 

¤ Bẽʚdast kàk nộč. priệk nòči vrlo brzo; 

pŏjiệla ga nộč nestao bez traga. 

nộčni adj noćni Bìl ję nộčni čuvậr v Slèmenu 

(priệ Rậbus) v S÷sveta. 

nõga f (-ę/nŏgě, -ŏ/nŏgộ, nộg) noga Jòj si ga 

nõgam pŏd bedậstŏ glãṿŏ. 

¤ ŏd mậle nộg od djetinjstva; žīvèti na vèlike 

nọ̃ge živjeti raskošno; stàti sę na liệvu 

nògu biti loše volje; dŏbìti nògę nestati 

krañom; pûṭ pŏd nògę! kreni!; nògę ga 

ŏstậvlaju teško hoda; dŏčàkati sę na nògę 

kàk mạ̃ček vješto izbjeći neprilike; dàti 

nògu izbaciti koga; kộmaj sę držî na nõga 

jako je bolestan; bìti z jenộ nŏgộ v grõbe 

čekati smrt; ŏtsèklę su mi sę nògę prestrašio 

sam se; stàti na nògę oporaviti se. 

trějta nõga kurac {Ab. treća noga} 

nŏgari m pl t (-ŏv, -i) postolje Žřni ìmaju 

ŏžriệlce, sr̀čece, dvậ žrniệjnskę kàmenę, 

zậgvŏzdu, žrniệjnski stòl i vrtiệlni drộg i 

nŏgậrę. 

nŏgavìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) nogavica Nŏgavìca 

ję lačelnìca (lačnìca) na làča ìli gačelnìca 

(gačnìca) na gàča. 

nộgi adj mnogi, više njih Nộgi Cẽʚrci su glìvę 

brậli i prŏdạvàli. Nộga mlậda snẽja hîti 

mậm srậm za trậm. 

nộgi pûṭ adv mnogo puta, višeput, često 

Nộgi pûṭ sę bràti na dèlbe tàk pŏsvậdiju, 

dà sę vìše liệt ne spŏmĩnaju. 

nògica f (-ę, nộgic) dem nòga 1 

nožica Svînska vûva i nògicę su dõbri za 

lànetinu.

311 

nộvta 

2 stručak gljive Glìva ìma 

kàpicu i nògicu. 

Nõja f (-ę, -i) crna sorta direktno rodeće 

vinove loze Nõję ję mèjne nèg biẽʖlŏga 

dil÷ktera i izabẽlę. 

{I. noja: tudum, direktar; V. noja: necijepljeno 

grožñe; Iz. noha: sorta grožña} 

nộpak adv naopako, krivo, s 

naličja, izvrnuto, obratno Krùv mộra naviệk 

bìti pŏstàvlen na dộlne kộre, a n÷ nộpak. 

□ na - naopako Štè nòsi nà sebe nèkaj ŏd 

òpravę na nộpak, niệ ga mòči vr÷či. 

nòr adj (nộri; -a; nòreši) 1 lud, glup, budalast 

[nj. Narr: luñak] Nòr ję i triệba ga zapriệti 

v lùḍnicu. {V. nori} 

2 otrovan Tò ję nộra glìva i niệ za jèsti. 

3 glup, raskalašen Sàme nộri 

dẽʚčki diệlaju tãkvę bedastộčę. 

nòrc m (nõrca, -ŏv; dem m nõrčec) 

luñak, budala, glupan [nj. Narr] Nậj z 

nõrcem põsla imèti. Tî si j÷n nõrčec. 

{V. Ž. G. norc; Gh. nora; Sl. norec; B. G. 

norčec} 

□ -a dèlati rugati se Ž n÷ga nõrca diệlaju. 

nŏr č ìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) 

ludorija, ludovanje, bedastoća; neozbiljna 

stvar Naviệk su mu nŏrčìję na mîsle. Dẽčki 

su pŏ sẽʚle naviệk dèlali nŏrìję. 

{Sl. norčija; Tr. G. V. He. norija} 

nŏrèti ipf ŏb, pŏ, z, (-iệm; nộri, -ètę; nõrel, 

-iệla, -èle; nòrejne) noriti, ludovati Nậj 

nŏrèti, primîri sę! {V. noreti} 

nòrŏst f (-i, ju/jụ̂, -ộsti, -mî) ludost 

Mlàdŏst nòrŏst. {V. norost} 

nŏrūvàti ipf (-ûjem; -ûj; -al, -àle) noriti Tî 

bàlavci prẽʚveč nŏrûju. 

nộs m (nòsa, -ŏv/ộv; -i/mî; dem m nòsek -a, 

-ŏv) nos Ne vîdi sę nì pr̀st prèd nòsem. 

Nộs mòrę bìti špîčast, fřntast, mậli ìli vèliki 

kàk rõḍin klûn, dụ̂gi za dupliệrę gạšàti. Ìma 

nộs kàk vùgarek a nà jnem pùṇe mậle 

nòsekŏv. ¤ nòsa imèti predosjećati; pŏd 

nòsem vrlo blizu; dìgati nộs biti uobražen; 

ŏbèsiti (spustìti) nộs uvrijediti se; ne vîdi 

dàle ŏd nòsa; n÷ zna dàle ŏd nòsa priglup 

je; îti na nộs dojaditi; imèti kõga v nộsu 

željeti osvetiti se; vliệči za nộs varati. Bàš 

si pŏtr÷fil kàk v rìt z nòsem. Načinio si 

glupost. 

nọsàti ipf (nộsam; -al, -àle; nộsan; 

nõṣajne) prenositi Nộsa dècu 

pŏ sẽʚle kàk mậčka màčičę 

nŏsěči adj nosivi Pòdrl sę nŏsěči zîḍ. 

nŏsîla f pl t (-îl, -i) nosila Na nŏsîla 

su ga ẓ hîžę ŏdn÷sli. 

nŏsìti ipf na, pŏ, za, z, (nõsit; nòsim, -iju/ę; 

nõsi, -ètę; nõsil, nòsila, -ìle; nòšen; -ejne) 

1 nositi Nègda su lûdi nŏsìli kŏžùvę. Priệ 

žẽʚnę niẽʖsu nŏsìlę gậč. 

2 nesti Kòkŏši slàbe nòsiju. 

nŏsnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) nosnica Nŏsnìcę sù 

mu pûṇę šmřklŏv. 

nộšna f (-ę, -i) nošnja Cěrska nộšna ję vìše 

pòsavečka nèg prìgŏrska. 

nộv adj (nòveši) nov Za stậrŏga kõjna niệ 

nõṿi hậm. Stậri òpajnek bi ràḍ nõṿu kòpču. 

¤ kàk nõṿi preureñen. 

Novaki Kraljevečki top (Nŏvãḳi m pl -ạ̃čan, 

-ạ̃čica, -ậčki) selo 27 st. (1857) a 332 

(1971) Nŏvạ̃čica f top P 

Novakovec top (Nŏvãḳŏvec m -ãḳŏvčan, 

-ãḳŏvečica, -ãḳŏvèčki) najstariji 

zabilježeni naziv sela Cerje. Selo 

Novakovec u cerju se spominje prvi put 

1419. a Cerje 1423. godine. 

Novaković pr (Nŏvãḳŏvič, -ŏv, -ka ) [etn.] 

zvan Meñimurec C0 E5150. 

nŏvcậti/nŏvcijậti adj novcat, sasvim nov 

Nõṿi nŏvcậti kòber su vkràli. 

nộvci m pl (-ŏv, -i; dem m pl nŏvčẽci/- 

nòvčeki -ŏv, -i) novac; 

novčići Sàka prộba kòšta nộvcę. 

Niẽʖmam nì nŏvčẽcŏv dà si štrìk za ŏbèsiti 

kûpim. Dè si sę stàl z nòvčeki? Odakle ti 

novac? 

nòvet m (-a, -ŏv/ộv, nộvti/mî; dem m nòvtek 

-a, -ŏv) nokat; noktić Nòvti sę riệžeju dà sę 

čõvek siệti i dèneju za rùḅaču, za nậdra, 

da sę nẽʚ bi mộrali na drùgem sviẽʖtu iskàti. 

Det÷tu niệ nòvtekę ŏbriệzala. ¤ Ne vriệdi 

nì kùlike črne pŏd nòvtem. (Ne vriệdi nìš) 

{Tr. Mt. T. V. He. Iz. novet; H. B. nohet} 

nŏvŏliệtni adj novogodišnji Nŏvŏliệtni dận 

ję dùḳši ŏd bŏžîčnŏga kùlike piẽʖvec kŏrậči. 

nộvta f (-ę, -i) glazbeni komad, svirana 

pjesma ili ples, melodija, napjev [mañ.

nòzdrva 

312 

nóta: pjesma] Kàḍ ìdeju svàti z diệklŏ k 

dẽčku mužikạ̃ši ìgraju pûṭnu nộvtu i 

pŏpiẽʖvaju. Mužikạ̃ši su ŏdigràli trî nộvtę 

pred diẽʖklinŏ hìžŏ. Štè znậ liệpe fūčkàti 

fûčka pèsmę i nộvtę. {L. nofta} 

nòzdrva f (-ę, -i) nosnica životinje Živĩnče 

ìma nòzdrvę, a čõvek nŏsnìcę. 

nòẓ̌ m (nõža, -ŏv/ọv, -i/mî; dem m nòžek -a, 

ŏv; dem m nŏžĩček -a, -ŏv) nož; nožić Čè 

sę z nõžem kî ję bìl na Bõžič na stõle prekrîži 

òblak, ně tụ̀ča pŏtûḳla. Priệ nèg sę 

riệžę h lèḅ krùva, mộra sę z nõžem ŏdzdộl 

prekrīžìti. Zgùbil sem nòžek na pậše. 

Kũpila sem si liẽʖpi nŏžĩček. 

nŏžìšče n (-a, -ìšč) držak noža Nòẓ̌ ìma 

nŏžìšče i ne zapĩra sę, a švãḅec i kustùra 

imaju črèjnę i zapĩraju sę. 

nộžni adj nožni Š÷pavi vûḳ ję dòšel v kŏlìbu 

i sàkŏga priệl za nộžni pậlec i põjel ŏnòga 

kõga ję sv÷ti Jùraj dòdelil. 

nòžnica f (-ę, nộžnic) dio konjske orme 

Nòžnicę su diệl kọ̃jnskę lộrme. 

nụ̀ int nu usklik poticanja, nutkanja, gle, pazi 

Nụ̀, zẽmi si! Kàj ję na stõlu tò ję pŏnụ̂ñene. 

{rus. i polj. nu} 

nụ̂can adj (ant ne-) rabljen Zakŏpàli su ga v 

nộve òprave jòš nenụ̂cane. 

nụ̀cati ipf pŏ, z, (nụ̂cam; nụ̀cal, nụ̂cala; -an; 

nụ̃cajne) 1 koristiti, rabiti, trošiti [nj. nutzen] 

Veličậsni màle nụ̂caju predekãḷnicu. 

2 nutkati, nuditi Fùrt ga nụ̀cal da 

pĩję, dŏk sę niệ nàpil. 

nụ̃če n (nụ̀četa/nụč÷ta) unuče Štèfek ję 

mõje přve nụ̃če. 

nụ̀čič m (-a, -ŏv, -i) unučić Nụ̀čiči su sînŏva 

i čerĩna dẽca. 

nùḍiti ipf pŏ, (-it; nûḍim; nùḍi; -il, nûḍila; 

-ñen; -ejne) nuditi 

Betẽʚžnŏmu sę nûḍi, a zdrậvŏmu dãję. 

nụñàti ipf na, pŏ, (nụ̂ñam; -al, -àle; nụ̂ñan; 

-ajne) nuditi Betẽʚžnŏmu 

sę nụ̂ña, a zdrậvŏmu dãję. (Velî sę kàḍ štè 

nụ̂ña a ne dãję) 

nùḳ m (nûḳa, -ŏv; dem m nùḳek; adj nùḳŏv) 

unuk, sinov i kćerkin sin Ìmam pět nûḳŏv. 

Prěnučiči su nùḳŏva i nûḳina dẽca. Ìvek ję 

mộj nùḳek. 

nùḳa f (-ę, nûḳŏ, -; dem f nụ̀čica -ę, nụ̂čic) 

unuka, sinova i kćerkina kći M÷ nùḳę su 

v÷č zãṃužnę diệklę. Nụ̀čica mi ję jậke 

dõbra. 

nùḳati ipf na, pŏ, (nùḳat, nûḳam/čem; -aj/- 

nụ̀či; -al, nûḳala; -an; -ajne) 

nagovarati, poticati, požurivati, uporno 

nuditi, nutkati Nậjtę mę tùlike nùḳati. 

{V. Z. nukati} 

nùlerica f (-ę, -) 1 sitno mljeveno bijelo 

brašno [lat. nullus: nijedan] 

2 stroj za šišanje do gole kože Na nùlericu 

su ga ŏštrîgli kàk võjske. 

nùriti ipf za, (-it; nûrim; nùri; -il, nûrila; -en; 

-ejne) gnjuriti, roniti Niẽʖsi sę vûpal nùriti na 

Sãṿe. Ràcę nûriju v rùpe. 

nūšìti ipf na, pŏ, (nûšim; nũši, -ète; nûšil, 

-ìle; nûšen; nũšejne) njušiti 

Cũcek nûši zậjcŏv trậg. 

nùṭer adv (za smjer) unutra Mộraš vlèsti 

nùṭer dà bi bìl nũṭre. Čèẓ jẽʚne nùṭer čèẓ 

drùge vùn. 

nùṭ e rni/nùṭrešni adj unutarnji Nùṭernę 

stiẽʖnę hîẓ̌ su pŏbiệlenę. Zãpri vậjnska i 

nùṭrna vrậta! Mazîč mậžę z mậzem 

nùṭrešnę stiẽʖnę hîžę. 

nũṭre adv (za mjesto) unutra Hòjdi nùṭer, 

nũṭre ję tòpleše. M÷nę gûṭi nũṭre, a n÷ 

smem nìš r÷či. {Šo. nutri} 

nùṭrek adv dem nùṭer dj unutra (ući) Hòjdi 

nùṭrek, vàneke ję zĩma. {T. nutrek} 

nùṭreke adv dem nũṭre dj unutra (biti) 

Nùṭreke tì bu tõple. 

nũžne adv neophodno Zậkaj kupûješ òne 

kàj ti niệ nũžne pŏtriẽʖbne. Žẽʚna ję čŏvèku 

nũžne pŏtriẽʖbne zlò, velîju Pòdravci.

O o Ọ ọ Ŏ ŏ 

o m glas o čini 3,94% svih samoglasnika 

(ò67, õ21, ô2 = 90) 

ọ m glas ọ je zastupljen s 1,41% svih 

samoglasnika Svih ọ i ụ je 3,00% 

ŏ m glas ŏ je u izgovoru jednak kratkom 

nenaglašenom u a čini 6,08% svih 

samoglasnika 

ò hò hô int još više Jòš vùru hòda i ò hò hô! 

ò hô int iznenañenja Ò hô! I tî si tù!? 

ò hò int izriče se čuñenje, iznenañenje Ò hò, 

kàk si tî v÷č vělik i žm÷kek! 

ô int uzvik boli, žalosti, čuñenja Ô, kàk mę 

bŏlî. Ô, dẽče, jesěm ti òblak, kàj si tò 

napràvil!? Ô, jesěm mu šklọ̃cu, zětec! Ô ô! 

Kàj sę sàḍ prìpetile? 

ŏ prep s L (ŏ/ọ, ò) o, oko, u Ò òmlade i ò 

ščẽpe vukòdlak mộra ŏtîti. Tî sę brìni ò 

sebe, a n÷ ò mene. I jěnu nộč ŏ/ọ pọlnòči 

dŏjậši òn na biẽʖlem kõjnu. Ŏ/Ọ pộldan ję 

dòšel, a ŏb jěne vùre ŏtìšel. Grộzdije sę 

běrę ò Mihòlu. 

ŏb prep s L (ŏḅ, ọb, ọḅ) o, oko, u Ŏb/Ọb 

Margetèjnu su zrèlę rûškę margiệtuščicę. 

Ŏḅ/Ọḅ tiệm jèlu něm zdřžal dŏ vęčěrję. Tò 

bu ŏb/ọb jẽʚne vùre gŏtòve. {T. Še. ob} 

ŏ¦bàbiti sę pf (-ậbi sę; -ila sę; -ena) roditi 

Ŏbậbila sę krèj p÷či na slàme. 

òbaḍ m (-àda, -ậdŏv, -ậdi; adj ŏbàdŏv) kukac 

obad (Tabanus bovinus). Ŏbàdi jậke 

grizěju, bụ̂ dẽžña. Na pậše dẽca zapîknu 

trãṿu v ŏbàdŏvu rìt i pustîju ga a velî sę da 

nòsi vrèče v m÷lin. 

Obad pr (Òbaḍ, -àdŏv, -îca) [nad.] Ž13, 

Lužan 29, E560. 

ŏbạlàti ipf (-ậlat; -am; -ãḷajne) obarati, 

skidati, rušiti Dŏ pộldan smę ŏbạlàli 

vrạpcòva gniẽʖzda ẓ põlvi v Pŏpộvce. 

ŏbalìti pf (-îm; -ậli, -ètę; òbalil, -îla; -ãlen, 

-ěna) srušiti, skinuti, oboriti Òbalil ję 

gniẽʖzde z h rậsta. Čè sę jûtre na Petròve 

štrìk prevlẽčę i rõsa ŏbalî, střn ne nagînę. 

{St. obalit} ¤ Stậre lète ŏbalìti. Ispresti sve 

što je na preslici. 

ŏbarìti pf (-îm; -ậri, -ètę; òbaril, -îla; -ãr j en, 

-ěna) prokuhati Čè kr̀vi 

kàj ŏstậnę kàḍ sę kòlę, tò sę ŏbarî i òṇda 

sę pěčę i jiệ. 

ŏ¦bạtrìti pf (-ậtrim; -en) 1 

obodriti, ohrabriti, utješiti Ŏbậtri ga, vìṇ̃ 

dà sę bŏjî. 

2 - sę ohrabriti se Ŏbậtrila sę i vìše sę ne 

bŏjî. 

ŏ¦bãṭrŏviti pf (-im; -en) 1 ohrabriti 

N÷ga ję t÷ške ŏbãṭrŏviti. 

2 - sę ohrabriti se Õna sę ìpak bậr màle 

ŏbãṭrŏvila. 

ŏ¦bàviti pf (-ậvim; -len) izvršiti, obaviti Kàḍ 

niệ krùva – bûṃę i z měsem ŏbàvili. 

¤ Zậkaj ìma kŏvậč kliệšča? (Tò mòrę i 

nèšte drùgi ŏbàviti.) 

ŏ¦bạvlàti ipf na¦ (-ậvlat; -am; -an; -ãṿlajne) 

obavljati, izvršavati Sàma mộram s÷ põslę 

ŏbạvlàti. Lûdi su sèkačkę slùžbę ŏbạvlàli. 

ŏbdận adv danju Ŏbdận mì ję dõbre àl ŏbnộč 

mę bŏlî da němrem trpèti. 

ŏb¦dèlati pf (-iệlam; -an) obraditi Ŏbdèlal ję i 

nẽʚgvu z÷mlu i s÷ ję ŏbdiệlanę. 

ŏb¦delạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

obrañivati Ŏbdelạvàli smę svõju z÷mlu a i 

tũñu z diệla i z rěndę. 

ŏb¦dŕčàti pf (-îm) optrčati V÷č stę Pĩjac trìput 

ŏbdŕčàli. 

ŏb¦dŕkàti pf (-řkam/čem; -an) optrčati Ciẽʖle 

sẽʚle si diệs pètput ŏbdřkal. 

ŏb¦drkạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -am; -ãṿajne) 

optrčavati Ŏbdrkạvàli su òkŏl třsja. 

ŏb¦držàti pf (-îm; -r̀žan) održati Màle sę dŏ 

diệs ŏbdržàle ŏnàk kàk ję bĩle. 

ŏbdržạvàti ipf z, (-ậvat; -am; -al; -àle; -ậvan; 

-ãṿajne) održavati Jòš sę ŏbdržãṿaju

ŏbečàti 

314 

nektẽʚrę stậrę nãṿadę àl tậ ŏbdržãṿajna sę 

vìše nestậjaju. 

ŏbečàti pf (-÷čam; -ěčal, -÷čala, -àle; -÷čan; 

-ậjne) obećati Krậl ję ŏběčal ŏnòmu kî tò 

naprậvi pộl krậlevstva i svõju čěr za žẽʚnu. 

Ŏbečậjne bedãḳu radŏvậjne. Diẽʖkla mu ję 

bîla ŏběčana àl ga niệ dŏpàla. 

ŏbečạvàti ipf (-ậvat; -am; -al, -àle; -an; 

-ãṿajne) obećavati Pùṇe mù ję 

ŏbečậval a na zậjne mu niệ nìš dậl. 

õbeḍ m (-èda, -iệdŏv) objed [mañ. ebéd] 

Ìdemę sàḍ k ŏbèdu. Ŏ pộldan ję za õbeḍ 

znàl bìti bàžul, zẽʚlije z bàžulem, krampiệr 

z bàžulem. Tiệm glậsem t÷ zvậli k ŏbèdu. 

(Velî sę kàḍ štè přdnę). 

ŏ¦bedàsteti pf (-ậstem) postati nerazuman 

Držî sę kò da ję ŏbedàstel. 

òbelek m (-a, -ŏv) oljuštena kora 

Pŏj÷li su i òbelkę ŏd krampiẽʖra. Òbelkę ŏd 

rèpę svînę jiệju. {Ad. obelek} 

ŏbelîjne/ŏbelîn i je n zb (-a) oguljene kore 

(kolaca, voća, krumpira, repe) Krampiẹròve 

ŏbelînije sę dãję svînam. Diẽʖte n÷smę jèsti 

ŏbelînije ŏd jậbuk ìli rûšek, ně si mògle nìš 

zapòmetiti nìti mŏlìti sę navčìti. 

ŏbelìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) oljuštena 

kora (kolca, krumpira, jabuke) Z dviệ 

ŏbelìnę sę nậgle cûknę i ŏbelìna vu 

ŏbelìnu vùdri i tò pûḳnę. {V. Be. belinka} 

òb e r prep nad, iznad, povrh, više s G 

[nj. ober; ARJ. obrh

315 

ŏb¦letạvàti 

ŏ¦bìrati ipf (-at; -îram; -an; -ajne) 1 ubirati, 

brati, skidati plodove Ŏbîrali smę kukurìzu 

ciẽʖli tij÷den i jòš niệ ŏbîrajne gŏtòve. 

2 skidati vrhnje s mlijeka Mliẽʖke sę stàle, 

dõbre ję za ŏbîrajne i Kàta ŏbîra vr̀jne. 

ŏb¦iskàti pf (-îskat; -ìščem/kam; -an) pretražiti 

Ŏbìskala ję hìžu i niệ nàšla. 

ŏbiskạvàti ipf pre, z, (-ậvlem/am; -li, -ètę; 

-ậval, -àle; -ậvan; -ãṿajne) pretraživati 

Ŏbiskậval ję pŏ sè šùma òkŏl Cẽʚrja àl 

blạ̃gvę niệ nàšel nijeně. 

ŏ¦bìti pf (-ĩjem; õbil, -ĩla, -ìle; -ĩjen/ òbit) obložiti 

Õbil ję ŏblòḳę na štàle, dà bu blậgu 

tòpleše. 

ŏbjàčati pf z, (-am; -an) ojačati Pậr pûṭ sę 

dõbre nãjel i ŏbjàčal ję. 

ŏb¦jàhati/šiti pf (-ậham/ậšim; -an/en) jašući 

obići Ŏbjàhal/šil ję sę Gmậjne. 

ŏb¦ j ạrjàti ipf dŏ¦ (-ậrjat; -am; -al, -àle; -ậrjan; 

-ãṛjajne) okolo orati Najpriệ smę ŏbjạrjàli 

m÷ñę zŏ sè strận. 

ŏb¦j÷mati ipf (-jěmlem/mam; -an; -ajne) grliti, 

privijati, obuhvaćati Ŏbjěmala ję màter z 

rùḳicami i kušûvala. 

ŏb¦jèsti pf (-iệm; õbjeṇ̃; õbjel; -ẽden/ iệñen) 

ogristi, pojesti grizući okolo Zậjci 

sù mi ŏbjèli kộru na stẽʚbla jậbuk. Stàkŏri 

znậju svînam v zĩme vûva ŏbjèsti. 

2 ojesti meso Õbjel ję měse 

òkŏl kòsti. 

ŏb¦jěti pf (-÷mem) obujmiti, obuhvatiti, obuzeti, 

zagrliti Bìl ję h rậst tàk d÷bel, dà su ga trî 

ŏbj÷mali, àl ga niẽʖsu mògli ŏbjěti. Štèl ju ję 

ŏbjěti za cìcekę. 

ŏb¦jiẹdàti ipf dŏ¦ (-iệdat; -am; -an; -ajne) 

ogrizati Zậjci ŏbjiệdaju kộru sadŏvjậ. Vòl ję 

ŏbjiệdal zelěne lîstije i v kŏlìbu vliệzel. 

ŏbjiệñen/ŏbjẽden adj ogrižen, ojeden 

Ŏbjiệñena su stẽʚbla sadŏvjậ v trnạ̃ce. 

ŏb¦ j ŏràti pf (-õrjem; òbjŏral; -ận) oborati, 

izorati Ŏbjòrji priệčni jãṛek, da ně võda 

stậla. Òbŏrali su na Rụ̂glice brãẓdu na 

dvŏrìšču na fàšinek. 

ŏb¦jùtriti sę pf (-ûtri sę; -ùtrile sę) zajutriti, svanuti Bûṃ 

dòšla kàḍ sę ŏbjûtri. 

ŏb¦jùžiti sę pf (-ûži sę; -ùžile sę; -ûžene) 

ojužiti Tò sę ŏbjûži za čàs. 

ŏblậčen 1 adj odijevan Mlãḍejnka ję naviệk 

lèpše ŏblậčena za viẽʖjnčajne. 

2 adj zamazan blatom; oklevetan Jậna ję 

bòle ŏblậčena nèg jậ. 

òblačen adj (-àčneši) oblačan Mẽʚdveḍ sę na 

Sviẽʖčnicu nalukậva van z lùknę i čè ję òblačne 

ŏstậnę blìže, bụ̂ lèpše vriệme dòšle. 

ŏblačìle n (-a, -îl) odjeća, 

haljine; presvlaka Sèkačke ŏblačîl ję v 

zàmuẓ̌ dŏpriẽʖmila. 

ŏblạčìti ipf (-ậčit; -im; -i, -ètę; -ậčil, -ìle; -ậčen) 

1 odijevati, stavljati odjeću Dụ̀ge mlạ̃dejnku 

ŏblậčìju. 

2 - sę odijevati se Ŏplẽʚče ìma rukậvę àli 

sę nậ jnę ne ŏblậči. 

ŏblačìti sę ipf (-î/ậči sę; -ìle sę, òblačne) 

prekrivati se oblacima Kàḍ sę gřde ŏblačî, 

zvŏnậr mộra bìti blĩzu cĩrkvę da zazvŏnî. 

ŏb¦lạdàti pf (-ậdam; -an) nadvladati, svladati 

Br̀že ję õna ž nìm ŏblậdala. 

ŏb¦làgati ipf na¦ (-at; -ậžem; -gan; -ajne) 

prekrivati Ŏblàgali smę kŏtậr krampiẽʖra s 

kukurĩznicŏ. 

ŏb¦lagàti pf (-àžem; -gan) lažno okriviti, 

oklevetati Ŏblãgal ga, a niệ krîv. 

ŏb¦làjati pf (-ậjam; -an) oklevetati, 

ocrniti Ŏblàjali su mę. 

ŏblajạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

klevetati Ŏblajậva mę dè stîgnę. 

òblak m (-a, -ŏv; dem m ŏblàček -a, -ŏv; dem 

m ŏblãčec -ačẽca, -ŏv) oblak [mañ. ablak] 

Najv÷kša mu ję klětva: jesěm ti, òblak! Čè 

sę z nõžem kî ję bìl na Bõžič na stõle prekrîži 

òblak, ně tụ̀ča tûḳla. Nìgde ŏblàčeka. 

ŏb¦lậndrati pf (-am) prolunjati, proskitati 

Ŏblậndrala ję ciẽʖle sẽʚle. 

ŏ¦blàtiti pf (-ậtim; -àčen) okaljati, uprljati; 

oklevetati Rùḅačę si si ŏblậtila. Bàbę su 

diệklu ŏblàtilę i niệ ju zěl. 

ŏblẽčen adj (-ěna; ant ne-) obučen, odjeven 

Spậl ję ŏblẽčen i ŏbũven. Pŏ hîže hõḍa 

neŏblečẽʚna. 

ŏb¦lejàti pf (-ějem; òblejal; -ận) oblijati Sè 

čẽʚle mu ję křv ŏblejãḷa. 

ŏblejạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

oblijevati Sûẓę su ga ŏblejạvàlę. 

ŏb¦letạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat, -am; -an; -ãṿajne) 

oblijetati Fùrt ŏbletậva òkŏl ně kàk mûva 

òkŏl drěka.

ʖʖ 

ŏb¦letèti 

316 

ŏb¦letèti pf (-îm) 1 obletjeti 

Škvõrci su dvậput třsje ŏbletèli. 

2 optrčati Diệs st÷ ciẽʖle sẽʚle ŏbletèli. 

ŏb¦lèznuti pf (-em; -en/ut) 1 oliznuti Ŏblẽznul 

ję žlìcu i spràvil v ž÷p. J÷n pastîr ję 

ŏblẽznul kàmen kõga su kàčę līzàlę na 

Lŏvrēč÷ve i spậl ję dŏ pretùletja. 

2 - sę obliznuti se, prijeći jezikom preko 

usana Ŏblẽznul si ję vũsnicę. 

3 fig polakomiti se Ŏblẽznul sę kàk mạ̃ček 

na slanìnu. 

ŏb¦liệči pf (-ẽčem; -en, -ěna) 1 obući odijelo 

Ŏblẽci mu nõṿu òpravu. 2 - sę obući se 

Ŏbliệkel sę kàk v nedèlu. Ŏbùča sę ŏbûję, 

a ŏbliệka sę ŏblẽčę. 

ŏbliệka f (-ę, -) odjeća 

Nõṿu ŏbliệku ję mậm ŏbliệkel. 

ŏb¦liẹtàti ipf (-iẽʖčem/tam; -an; -ajne) oblijetati 

Ŏbliẽʖčę kàk lộvni cũcek. 

ŏb¦liẹvàti ipf (-iệvam; -an) oblijevati Ŏbliệval 

ga z vŏdộ i dòšel ję k s÷be. 

ŏblìkŏv adj obli komad ogrjevnog 

drva s korom, necijepan i neraskoljen Ŏblìkŏve 

kõḷije su nekậlani kõlci s kộrŏ ŏd liẽʖskę, 

grậbra, bùkvę, jậlšę, kŏstàjna. Vù tem 

fậtu dřv ję vìše ŏblìkŏve nèg kậlane fatlîk. 

ŏblìkŏvina f (-ę, -) oblica, tanje 

necijepano ogrjevno drvo s korom Kûrimę 

ciẽʖlu zĩmu ŏblìkŏvinŏ. 

ŏb¦līzàti pf (-îžem; -zan) oblizati Sàka kràva 

svõje tẽʚle ŏblîžę. Na Lŏvrēč÷ve (10. VIII.) 

ìdu kàčę spật i ŏblîžeju nèkakŏv kàmen. 

ŏblizạvàti sę ipf pri, v, (-ậvam; -ậval, -le; 

-ậvan; -ãṿajne) oblizivati, prelaziti jezikom 

preko usana Ŏblizậva sę kàk mạ̃ček. 

ŏbliziệk m (-a, -ŏv) 1 poslastica, slatkiš, 

birano jelo N÷ bu tàm ŏbliziệkŏv. 

{Vi. oblizeki: slasno jelo; Kr. oblizanjek} 

2 fig žlica Õtec pŏgŏriệlec, màti širŏkàjna, 

dẽca ŏbliziệki? (Lõnec, zdèla i žlìcę) 

ŏblîznuti se pf (-îznem; -îzni, -÷tę; -îznul, 

-ùḷe; -îznen/ut) oliznuti usne Ŏblîznul sę 

kàk mậček {Vi. obliznuti se: osladiti se} 

õblŏg m (-ộga, -ŏv) oblog Dẽni na 

ŏtečěne mèste mřzli õblŏg. 

õblŏk m (-òḳa, -ộkŏv; dem m ŏblộčec -a, 

-ŏv) prozor, okno; prozorić, prozorčić, 

okance, odzračnik [psl. mañ. ablak, 

>rum. obloc] Pri òtprtem ŏblòḳe sę n÷ 

smę spàti, dà sę ne dŏbî mrậk. Dŏk h iža 

gŏrî – põreẓ na õblŏk bejžî. Na kùjne i 

pemnìce ję mậli ŏblộčec. ¤ Tàm sę ŏblòḳi 

sekìrami brîšeju. {V. Vr. oblok; ð. obločec} 

ŏblòkanec m (-a, -ŏv) pijanica, pijandura Tè 

ŏblòkanec ję riẽʖtke dà triệzen. 

ŏb¦lŏkàti sę pf (-òčem; -an) pej opiti se, 

olokati se Ŏblõkal sę kàk svĩnče. 

ŏb¦lŏžìti pf (-òžim; -en) obložiti, prekriti 

Ŏblŏžìli smę ŏblòḳę z deskàmi. 

ŏ b¦ lūpìti pf (-ûpim; -len) skinuti lupinu Ŏblûpi 

tě ŏrèję! Àm sèm s÷ ŏlûpil. 

ŏ b¦ lūščìti pf (-ûščim; -en) skinuti ljusku, izvaditi 

iz ljuske S÷ ŏrèję sm÷ ŏblūščìli. Liẽʖšnaki 

su zrèli kàḍ ŏñ÷jnñaveju i dạ̃ju sę ŏlūščìti 

ŏ b¦ lūžñìti pf (-ûžñim; -en) skinuti ljusku Ŏlûžñi 

lužñînu z jŏriệjŏv. 

ŏ b¦ mạtàti ipf na¦ (-ậtat; -am; -an; -ãṭajne) 

ovijati, omatati Ŏbmạtàli smè jàbukę dà im 

zậjci ne ŏbjiệju kộru. 

ŏb¦metàti pf (-÷čem/tam; -an) obložiti, 

prekriti, nabacati okolo Krampiệr sę zakậpa 

v tràp (kŏtậr), ŏbm÷čę slậmŏ i pŏkrîję 

zemlộ i ẓ pàžuti. Jàbukę su bĩli s třjnem 

ŏmetàli, da i h zậjci ne ŏbjiệju. 

ŏb¦miẹtàti ipf dŏ¦ (-iệtat; -am/čem; -an; 

-iẽʖ ʖtajne) oblagati, prekrivati Rèpu smę 

zakạpàli priệk zĩmę v kŏtậr, ŏbmiệtali slậmŏ 

i gòre zemlộ. 

ŏbmřznuti pf ŏd, pŏ, s, za, (-em; -r̀zni; -ul, 

-řznula; -en/ut) djelomično smrznuti 

Krampiệr mi sę v tràpu ŏbmr̀znul. 

ŏb¦nạšàti ipf dŏ¦ (-ậšam; -ajne) obavljati 

neku dužnost; održavati Trî liệta ję ŏbnậšal 

slùžbu zvŏnãṛa. S÷ mèjne sę ŏbnậšaju 

stậrę svậtŏvskę šẽʚgę. 

ŏbnạvlàti ipf pre, (-ậvlat; -am; -al, -àle; -ậvlan; 

-ãṿlajne) obnavljati Šùma sę dụ̀ge 

ŏbnậvla. 

ŏ b ne¦mòči/mògnuti pf (-mòrem/÷mrem/- 

ògnem) onemoćati, oslabjeti 

N÷ znam kàj bum, kàḍ jòš vìše ŏbnemòrem. 

Nậgle ję ŏbnemògel i ne dîžę sę ẓ 

pòstelę. {H. obnemoči} 

ŏbne¦vìdeti pf (-îdim; -ñen) izgubiti vid, 

oslijepiti, obnevidjeti Žẽʚna ję mîslila dà ję 

mụ̂ẓ̌ izbìla ŏbnevìdel.

317 

ŏb¦riktàti 

ŏbnộč adv noću Ŏbnộč mę jậke 

bŏlî, a ŏbdận mi čûṇę. 

ŏb¦nŏrèti pf (-iệm) 

poludjeti Gŏvòri kò da ŏbnõrel. 

ŏbnŏvìti pf (-îm; -ộvi, -ètę; òbnŏvil, -îla; -len) 

1 obnoviti Ŏbnòvlen ję kròv na cĩrkve. 

2 ponovo porasti D÷tela sę liệpe ŏbnŏvîla. 

òbnŏžek m (-a, -ŏv) obnožak, izdanak biljke, 

sporedna stabljika Ŏd òbnŏška kukurìzę 

zrãṣtę i ciẽʖle bẽtve s kiệčkŏ i bãtem a na 

zàperku niệ bãta. 

ŏbnŏžìti sę ipf (-òžim; -ộži, -ètę; òbnŏžil, -îla; 

-òžen) istjerati obnoške, nabusati Šenìca 

sę liệpe ŏbnŏžîla. 

ŏbŏdvậ num (ž ŏbŏdviệ -è, -èm, -èmi) obadva; 

obadvije Cũcek cũcka pòzna i něčę 

ga grìsti, kàḍ su ŏbŏdvậ pẽsi. Dòšel ję z 

ŏbŏdvèmi sinmî i z ŏbŏdvèmi čèrmî. 

{Čučerje: ubudva} 

ŏbŏgàteti pf z, (-ậtem; -àti; -el, -ậtela; -čen) 

1 obogatiti Làke ŏbŏgàteš če sę bŏgàte 

priž÷niš. 

2 - sę obogatiti se Ŏbŏgàtel sę švẽrcem. 

ŏ¦bŏrìti pf (-òrim; -en) srušiti Ŏbŏrìli 

su stậri h rậst. Ŏbòri òn cìrkvena vrậta i s÷ 

svěcę pŏrûša. 

Oborovo top (Òbŏrŏve n -òvčan, -òvečica, 

-òvečki) selo 1 060 st. (1857) a 599 (1991) 

Ŏbŏròvčani velĩju svẽʚmu sẽʚlu Jòborovo. 

ŏbŏrụ̂žati pf (-am; -an) 1 naoružati Dòbre ga 

ŏbŏrụ̂žal i sàḍ sę nèk sậm brãṇi. 2 - sę 

naoružati se Dõbre sę ŏbŏrụ̂žal i čèkal. 

ŏbŏ¦sràti pf (-ěrem; -õsral, -òsrala; -an) 

1 zasrati S÷ vuglìčę su ŏbŏsràli. 

2 biti prevaren; oklevetati Pòp ję zàplenil 

Cìganu òsleka v šenìce a Cìgan sę zàgrŏzil 

põpu dà bu òn v÷č òsleka trìput ŏbòsral. 

ŏbŏ¦žgàti pf (-õžgęm; òbŏžgal; -ận) opaliti, 

nagorjeti Pŏdjòštrenę kõlcę ję dõbre zdõla 

ŏbŏžgàti, dà dụ̀že trậju. 

ŏbràčati ipf pre, (-at; -ậčam; -àčal, -ậčala; 

-an; -ajne) prevrtati, okretati 

Siệne ŏbrạ̃ča v Dòlčine. 

ŏb¦ramlàti/nàti pf (-àmlam; -an) 

poravnati Ŏbràmlala sem i šalãṭu pŏsiệjala. 

ŏb¦ramlạvàti/nạvàti ipf na¦ (-ậvat; -am; -an; 

-ãṿajne) poravnavati Ŏbramlậvaju 

slògę za zẽʚlje. 

ŏbrận adj (-ãṇa) skupljen obiranjem Mliẽʖke ję 

ŏbrãṇe. Jàbukę su ŏbrãṇę z jậbuk a slìvę 

stresěnę i pŏbrãṇę zemlě. 

ŏ¦brạnìti pf (-ãṇim; -jnen) obraniti, očuvati 

Màma ję ìšla skùp ž nìm na sûḍ̣ dà bi ga 

ŏbrãṇila. Sàme ję štạ̃gel zgõrel a drùge 

stạ̃jnije su ŏbrạnìli. 

ŏb¦rãṣti pf (-ãṣtem; -ãščen) obrasti Br̀ščan ję 

ŏbrậsel h rậst dŏ břka. H rậst c÷r ìli cãrič ìma 

kàpicę žîra ŏbraščẽʚnę kàk kõstajn. 

ŏ¦bràti pf (-ẽʚrem; òbral) obrati, ubrati, dovršiti 

branje Òbral ję jõrej. 

õbraẓ m (-àza, -ậzŏv; dem m ŏbrãščec, 

-êca; dem m òbrazek, -a) obraz Ìma 

črnŏkộžni õbraẓ i bradŏvîcę pŏ ŏbrậzu. 

Lũta zĩma grĩzę za õbraẓ. Ŏbraščẽci su ti sę 

začrlēnèli ŏd zĩmę. {J. obrazčec} 

ŏbrěcnuti sę pf (-em; -÷cni, -ètę; -÷cnul, 

-ěcnula; -ut) okositi se, izderati se Ŏbr÷cnę 

sę nà jnega kàk na šmr̀kavca. 

ŏb¦rēdàti sę pf (-ědam; -an) izredati se Prì ne 

su sę ŏbrēdàli kàk na spòvede. 

ŏb¦rèzati pf (-iệžem; -zan) orezati Ŏbr÷zal 

sem třsje. Pred zĩmu kàḍ na pòlu niệ nìš 

bòlšŏga riệžę sę z÷lŏve kŏcějne, ŏbriệžę 

kộra i jiệ sr̀ce. 

ŏb¦rezạvàti ipf na¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

orezivati Ŏbrezạvàli smę třsje. Rèpa sę 

pûčę i mậm ŏbrezậva. 

¤ Bĩli su si dõbri ŏd riệpnŏga pûkajna dŏ 

ŏbrezậvajna. Vrlo kratko. 

Obrež Šašinovečki top (Òbreẓ̌ m -an, -ška, 

-ški) selo 15 st. (1857) a 53 (1948) poslije 

1971. ubrajano u Soblinec {U RH slična: 

Obrež Zelinski, Obrežje, Obreška Donja i 

Gornja} Òbrška f top O 

òbreẓ̌ m rub brežuljka Třsje mi ję na sãmem 

òbrežu. 

ŏbriệzan adj (ant ne-) orezan Ŏbriệzane 

šîbije sę ŏstậvi krej třsija, dà sę sušî. Jòš 

mi ję třsje neŏbriệzane, a v÷č tèra. 

ŏbriệzek/òbrezek m (-a, -ŏv) obrezivanjem 

odstranjeni dio Riệpinę ŏbriệskę su pŏrạnìli 

kràvam. Hìtil ję òbrezek. 

ŏb¦riktàti pf (-ìkčem/tam; -an) 1 

urediti, dotjerati [nj. abrichten] Liệpe ga 

ŏbrìkči dà ga ně srậm mej ludmî. 

{Du. abriktat; V. abrihtati}

ŏbrisậč 

318 

2 - sę urediti se dotjerati se 

Diẽʖklica sę sàma ŏbrìktala da pě k mèše. 

ŏbrisậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) otirač Niẽʖsi nògę 

ŏbrìsal na ŏbrisạ̃ču. 

¤ Dòbil ję ŏbrisậč. Izgrdili su ga. 

ŏ¦brìsati pf (-îšem; -san) ukloniti tekućinu 

Mũḍer ję kàk i òn kî si ję z dròžñami rìt 

ŏbrìsal. Čè sę mlãḍejnka na přve večěrje 

přva ŏbrîšę, òṇda ję õna gàzda v hîže. 

ŏ¦brìti pf (-îjem; õbril; òbrit) obrijati 

Zậjca ję nasòpunal i õbril dŏk ję zậjec 

biệjžal. 

ŏbrnen/ut adj (-ěni; -rnena) 1 okrenut Na 

bŏžîčnu nộč sę blậge spŏmîna i sę kràvę 

su na jẽʚnu strận ŏbrněnę. Stõlec n÷ smę 

bìti na òpak ŏbrnut, n÷mrę Mậjčica Bọ̃ža 

sòpsti. 

2 obraćen Čìji sę kòren ne gènę na Ŏbrnẽʚnŏga 

Pàvla (25. siệčna) tè bu mřl tè lète. 

ŏbrnuti pf pre, za, z, (-em; -i, -ètę; -řnul, -ùḷe; 

-rnen/ut) 1 okrenuti Ŏbrni kapût na nộpak 

i nìšte tę n÷mrę vr÷či. ¤ ŏbrnuti kàpu promijeniti 

mišljenje 2 - sę okrenuti se; pokvariti 

se K m÷ne sę ŏbrni. Vĩne mi sę ŏbŕnùḷe. 

ŏb¦rŏdìti pf (-îm; òbrŏdil) dobro uroditi Šenìca 

bîla tè lète ŏbrŏdìla. Kàḍ žîr ŏbrŏdî òṇda sę 

svînę žîriju. 

ŏb¦rŏvàti pf (-òvlem/am; -an) orovati, izrovati 

okolo Bĩcke ję ŏbrõval gřmę. 

õbruḅ m (-ùḅa, -ûḅŏv) obrub, porub Pred÷ 

beli su ŏbrùḅi na gàča. Kûrc ìma glàvič v 

kộžice a kàḍ sę kộžica zgùli vîdi sę prvậjẓ 

kàk õbruḅ. 

ŏb¦rụbìti pf (-ûḅim; -len) opšiti rubom, obrubiti 

Trèba ŏbrụbìti dà sę ne pěri. Gàčę su 

gòre ŏbrûḅlenę i ìmaju svîtnak, a dòle 

niẽʖsu gačelnìcę ŏbrûḅlenę nèg su štrậjnki. 

ŏbrublạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ajne) 

obrubljivati, opšivati rubom Rùḅačę sem 

ŏbrublậvala dà sę ne p÷riju. 

òbruč m (-a, -ŏv) 1 okov, metalni kolut bačve 

Òbruči sudîča dõbre držîju. Nabî òbručę na 

bẽden! 

2 ključna kost Naràmlala mi ję òbruč. 

ŏbručnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) obručnjak, strugalo, 

maklja Kộra na lèskŏvem i gràbrŏvem 

kõlce sę ne biẽʖli nèg strûžę z ŏbručnãḳem. 

Pìntar ìma ŏbručnậk. {B. obručnjak, nož 

pintarski; ðe. Vi. obročnjak; ðñ. bručnjak} 

ŏb¦rūlìti pf (-ûlim; -en) 

oruniti, otkinuti zrnje s klipa kukuruza 

Ŏbrûlil ję kŏšãṛu kukurìzę na rulàču. Bòle ję 

svînam dàti šrộtanu kukurìzu nèg ŏbrûlenu. 

òbrva f (-ę, -i) obrva Na jòku òber mìgę ję 

òbrva. Ìma debělę kŏsmậtę òbrvę i hûde 

gledî kàk vûḳ. 

ŏbùča f (-ę, -ûčŏ) obuća Slũga ję dòbil dvõju 

ŏbùču na lète. 

òbujek m (-a, -ŏv; dem m òbujčec -ẽca, -ŏv) 

obujak Sì su ŏbūvàli òbujkę. Ŏprậla sem 

ŏbujčẽcę. {Vi. obojek; V. obujek} 

ŏbù j ti pf pre, (-ûjem; -ûj; õbul, -ûla, -ùle; 

òbut) obuti obuću Jòš sę n÷ zna nì ŏbùjti. 

Ŏbûjtę si visộkę cìpelę. 

òbut/ŏbũven adj (-věna; ant bòs,ne-) obuven 

Zûj cìpelę, něš òbut spậl. Jòš si neòbut, a 

v÷č kèsnemę. Nègda su vûḳi bĩli ŏbuvěni 

a sàḍ su bõsi. 

ŏbūvàti ipf pre, (-ûvat; -am; -al, -àle; -ûvan; 

-ũvajne) obuvati Stàreši mụ̂ži i žẽʚnę 

ŏbùvaju òbujkę tẽʚri ìmaju četìri vụ̂glę kàk 

mậla pèča. ¤ Tàm sę na v÷čer ŏbûvaju a 

jûtre zûvaju. 

ŏbvarìti pf pre, z, (-îm; -ậri, -ètę; òbvaril, 

ŏbvarîla; - j en) prokuhati 

Kàḍ sę devenìcę nadèneju òṇda sę 

ŏbvarîju i sušîju. 

ŏbvezàtne adv obvezno Žìte sę ŏbvezàtne 

sèjale za lùḳne põpu i pìcekęm. 

ŏb¦vuzdàti pf (-ùzdam; -ũzdal, -ùzdala, -le; 

-ùzdan) zauzdati konja Ŏbvũzdal sem 

kõjnę. 

ŏ b¦ zīdàti pf (-îñem; -dan) ograditi zidom 

Zdẽʚnec ję znũṭra zdenčậr ŏbzîdal s cìglem. 

Zvirạ̃jnek ję ŏzîdan stũblem. 

ŏbzidạvàti ipf pŏd, pri, zŏ, (-ậvat; -am; -al, 

-àle; -ậvan; -ãṿajne) ograñivati zidom 

Gnòjišče mộram dàti ŏbzidạvàti. 

ŏbznàniti pf (-ậnim; -àni; -il, -ậnila; -jnen) 

objaviti Mậm su ŏbznànili zãṛukę. Òn ję bìl 

ô tem ŏbznậjnen. 

ŏ b zòjen adj (-ộjni; -õjna; -òjneši) 

pohotan, obijestan Ŏbzòjen ję kàk žriẽʖbec 

Ŏbzộjni dẽčke ne dậ diệklam mĩra. 

Ŏzộjnŏga bĩka niệ smèti mej kràvę pustìti. 

{Še. obzojan: ljutit; živčan}

ʚʚ 

319 

ŏd 

ŏb¦ž÷ti pf (-ẽjnem; õbžel; òbžet) požeti rubne 

dijelove Ŏbž÷li su hřẓ̌ vuz m÷ñę. 

ŏb¦žgàti pf (-ěm; õbžgi; òbžgal; -ận) opaliti 

Šãṛę na dẽske gr÷bena su z razbiệlenem 

želèzem ŏbžgậnę. 

ŏb¦žìgati ipf (-at; -îgam/žem; -an; -ajne) 

ukrašivati drvo paljenjem užarenim 

željezom Grebenậr ję dèskę gr÷bena 

ŏbžìgal da su lèpšę nacîfranę. 

ŏ¦cedìti pf (-ĩm; òcedil; -ẽʚ ʚñen) ocijediti Pòle 

sę niệ òcedile za jŏràti. 

òcel m (-a, -ŏv; adj òcelni) ocal, čelik [mañ. 

acél; vental. azzal

ŏdạjàti 

320 

ŏdạjàti ipf z, (-ậjat; -am; -al, -àle; -ậjana; 

-ajne) izmuzivati suvišak mlijeka Če žẽʚna 

ìma pùṇe mliẽʖka mộra ga ŏdạjàti dà je sę 

sẽsci ne vužgụ̂. 

ŏdalạmèti pf (-ậmim; -i, -ètę; -ậmil, -ìle; 

-ậmlen) jako udariti Ŏdalậmi ga tàk dà bu 

pòmetil. 

ŏd¦bàviti sę pf (-ậvim; -len) osloboditi se, 

riješiti se Rěšta sem sę ŏdbàvil. 

ŏd¦biẹ j žàti pf (-îm; -iệjžan) otrčati, odbježati 

Ŏdbiệjžal ję v šùmu. 

ŏd¦bījàti ipf na¦ (-îjat; -am; -an) 1 udaranjem 

odstranjivati Ŏdbījàli su dèskę na šàlungu. 

2 odbijati dijete od sise Dụ̀ge sem diẽʖte 

ŏdbîjala ŏd sẽsca. 

3 uskraćivati Mõlbu su mu ŏdbījàli. 

ŏdbĩjen/òdbit adj (-ěna) 1 odbačen Mõlba 

mu ję ŏdbijěna. 

2 oduzet od sise Òdŏjki su òdbiti. 

ŏd¦bìti pf (-îjem; õdbil) 1 

oduzeti od sise Kàḍ sę òdŏjki ŏdbìjeju prasìce 

sę dàję r÷pa dà sę čiệm priệ bũca. 

2 odlomiti, izbiti Õdbil mu ję dvậ zûḅę. 

3 sustegnuti Ŏdbìli su mi ŏd 

plậčę. 

4 odbaciti Mõlbu su mu ŏdbìli. 

ŏd¦brŏ j ìti pf (-õjim; -en) izbrojiti Pènezę mu ję 

ŏdbrõjil. Pr÷ña sę miệri na pr÷dena i z 

mahàla sę ŏdbròji v pr÷dene. 

ŏd¦brtvìti pf (-r̀tvim; -en) odčepiti, izvaditi, 

odstraniti brtvu Jẽʚdva smę ŏdbrtvìli 

zabr̀tvenę rộli na vūvòzu. 

ŏd¦brūsìti pf (-ûsim; -šen) 1 prviput 

nabrusiti, naoštriti brusom Kàḍ sę kõsa 

ŏdbrûsi òṇda liệpe kŏsî, àk ję trãṿa rẽzna. 

2 oštro odgovoriti Tàk mu ję ŏdbrûsila, dà 

ję začkõmel. 

ŏd¦č÷snuti pf (-em; -en/ut) otkinuti Vèter ję 

ŏdčěsnul svřẓ̌ na slìve. 

ŏ d dà adv otkada, od kojeg vremena Ŏddà si 

tù? Ŏd jùtra tę tù čèkam. Ŏdà si priệl tè 

põsel? {V. odda} 

ŏ d dèlati pf (-iệlam; -an) odraditi Jậ sem svộj 

kùluk ŏddèlal. 

ŏ d¦ dènuti pf (-em; -en/ut) odahnuti D÷j si 

màle ŏdẽ h ni, zapûval si sę. 

ŏ d¦ dìči/ŏ d¦ dîgnuti pf (-îgnem; -en/ut) odići, 

pridići Ŏddìgni vrmậr i dòle pŏdstậvi! Črna 

jàma i měsnat klìn, rìt ŏdìgni i nùṭer ž nìm? 

(Čìžmu ŏbùva) 

ŏ d¦ digạvàti ipf na¦ (-ậvam; -ãṿajne) podizati 

Sẽdel ję na mřzlem pitộmu i sàki čàs rìt 

ŏdigậval. 

ŏ d¦ dŕčàti pf (-îm) otrčati Sì su ẓ hìžę ŏdŕčàli 

na pûṭ vìdeti mlãḍencę. 

õde adv ovdje Õde ję zãṿetje a tù zbrîs. Ròk 

ję õde ŏd pũṭa. Õde niệ nijenòga Hrvậta 

nèg sàmi Zạ̃gŏrci. {St. ode} 

ŏdèča f (-ę, -iệčŏ, -) posteljina 

kojom se pokriva, pokrivači Vr̀bŏva grèča i 

kŏbēròva ŏdèča slàbe griệju. 

ŏ¦delìti sę pf (-îm; -ẽlen) odijeliti se, izdvojiti 

se J÷n bràt sę òdelil a dvậ su ŏstàli skùp. 

ŏdènen/ut adj pokriven 

Niẽʖsu dẽca na pòstele ŏdènena. 

ŏ¦dènuti/ŏ¦dèti pf (-ènem; -õdel; -ènen/ut/- 

òdet) 1 pokriti pokrivačem Ŏdẽni ga tàk da 

sę ne ŏtkrîję pŏ nõči. 2 odahnuti, počinuti 

Tù màle ŏdènemę. {J. oddehnuti} 

3 - sę pokriti se Ŏdẽni sę z 

ŏdiẽʖvem da ti ně zĩma. ¤ Ŏdẽni sę kàk ję 

ŏdiẽʖve dụ̀ge. 

ŏdẽven adj (-ěna; ant ne-) pokriven u postelji 

Ŏblẽčen, òbut i ŏdẽven spî. Neŏdẽven ję 

spậl, b÷z ŏdiẽʖva. 

{J. nedeven, neodet, nepokriven} 

ŏ¦dežñìti sę pf (-èždi sę; -ìle sę) dugo kišiti 

Ŏdežñìle sę i n÷ stậja. Kàḍ sę jậke ŏdèžñi 

ŏpậnęju i dežñevnãḳi/zněbači. 

ŏd¦gàjnati/ŏd¦gạjnàti ipf (-àjnat; -ậjnam; -an) 

otjerivati Kòkŏši sem ŏdgậjnala dà ne čìflaju 

na pŏsiệjanem. 

ŏd¦g÷gati pf (-ěgam; -an) otići gegajući 

Ŏdg÷gali su kàk su i dŏg÷gali. 

ŏd¦gmạzèti pf (-azîm) odgmizati Kàča ję 

ŏdgmậzela mej kŏrějnije. 

ŏdgŏniẹtàti ipf z, (-iệtat; -am/čem; -i, -ètę; 

-iệtal, -àle; -iệtan) odgonetati Na pậše smę 

ŏdgŏniẹtàli zagŏniệtkę. 

ŏdgŏniệtka f (-ę, -i) odgonetka N÷ zna sàki 

prậvu ŏdgŏniệtku. 

ŏd¦gŏvạrjàti ipf dŏ¦ (-ãṛjam; -ậrjan; -ãṛjajne) 

1 odgovarati Ŏdgŏvãṛjam na òne kàj 

znậm, kàj n÷ znam, mučîm. 

2 odvraćati Sì su ga ŏdgŏvãṛjali, dà ne ž÷ni 

tụ̂ diệklu, àl òn niệ štèl nì čùjti.

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

321 

ŏdluplīvàti sę 

ŏd¦gŏvŏrìti pf (-òrim; - j en) 1 

odgovoriti na pitanje Ŏdgŏvòri, če znậš. 

2 nagovoriti nekoga da odustane Ŏdgŏvŏrìli 

su ga ŏd viẽʖjnčajna. 

ŏd¦gràbiti pf (-ậbim; -len) grabljenjem 

smanjiti količinu Ŏdgrậbila sem màle vŏdě 

škãfa da mòrem lèpše nŏsìti. 

ŏd¦grīnàti ipf na¦ (-ĩnat; -am; -al, -àle; -ĩnan; 

-ajne) odgrtati Ŏdgrīnàli smę sniệg ŏḍ hìžę 

dŏ štàlę. {ðe. odgrinjati} 

ŏd¦grìsti pf (-îzem; -ĩžen, -ẽʚna) odgristi 

Mẽʚdveḍ ję na prèlu zậjca vlòvil za rěp i 

kŏmậḍ ga ŏdgrîzel i zậte zậjec ìma kùrtav 

rěp. Dîvli bĩcke sę znậ mej nògę zaletèti i 

jậgaru jậjca ŏdgrìsti. 

ŏd¦grizạvàti ipf na¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

odgrizati Bàžul ję liệpe znîkel àl ga zậjci pŏ 

rediệ ŏdgrizậvaju. 

ŏd¦grîznuti pf (-em; -en/ut) odgristi Tvộrec 

niẽʖma zậte dụ̀g vrật, dà si n÷mrę zubmî 

dŏsěči svụ̂ nògu, dà si ju sr̀dit ne ŏdgrîznę. 

ŏd¦grnuti pf na¦ (-em; -en/ut) skinuti sloj tla 

pri iskapanju krumpira Ŏdgrnula sem 

nèkulike jậmic krampiẽʖra. 

ŏ¦diẹvàti ipf (-iệvat; -vlem/am; -an; -iẽʖ ʖvajne) 

1 pokrivati u postelji Pŏ nõči sę ŏtkrîję i 

mộram ga vìše pûṭ îti ŏdiẽʖvat. 2 - sę 

pokrivati se u postelji Ŏdiẽʖva sę z gûjnem. 

ŏdiẽʖ ʖve n (-a, -ŏv; dem n ŏdiẽʖ ʖvce -a, -iẽʖvec) 

pokrivač Pùstil sę da spî i glědel 

spŏd ŏdiẽʖva. Hìti ŏdiẽʖvce! 

ŏd¦igràti pf (-ìgram; -an) odsvirati Mužikạ̃ši 

su ŏdigràli trî nộvtę. 

ŏdigrạvàti ipf z, (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

1 dovršavati igru Bàš ję ŏdigrậval pàrtiju 

dùraka. 

2 dovršavati svirku Mužikạ̃ši ŏdigrậvaju 

tr÷jtu nộvtu. 

ŏd¦jàhati/ŏd¦jàšiti pf (-ậham/šim; -an/en) 

odjahati, jašući otići Malepriệ ję ŏdjậhala. 

Ŏdjàšil ję tiệ čas. 

ŏd¦jạrjàti ipf dŏ¦ (-ậrjat; -am; -an; -ãṛjajne) 

odoravati Ŏdjậrja krampiệr. Na Gộrne 

Glãṿe su ŏdjạrjàli Glamnìčani zîdane 

kamiệjne i j÷nę žřni. 

ŏd¦jebàti pf (-ěbem; -en) 1 obljubiti Ŏdj÷bel 

ju ję v štạ̃glu. 

2 nastradati Òn ję svõje ŏdj÷bel. 

ŏd¦j÷kati pf (-ěkam/čem; -÷kal, -ěkala) 

otrčati, brzo otići Màle priệ ję nèkam 

ŏdj÷kal. {G. odjektati: otići bez traga, 

nestati} 

ŏd¦ j ŏràti pf (-õrjem; òdjŏral; -ận) oranjem 

izvaditi, odorati Kàču kụ̂ sę ŏdjõrję sę 

něsmę mŏrìti. 

ŏd¦jùžiti pf (-ùži sę; -ùžile ję; -ûžene) 

odmrznuti Ŏdjùžile ję i sàḍ ję šlifutnìca. 

òdlaček m (-a, -ŏv) odgoda, odugovlačenje, 

odlaganje u nedogled Na òdlačke i vrậgu 

rògi zrastụ̂. Nije dobro odgañati. {G. odlaga; 

Fu. odlaka} 

ŏdlàčuvati ipf (-jem; -an) odugovlačiti Če 

dụ̀že ŏdlàčuješ gòrje bụ̂. 

ŏd¦lậfati pf (-am) odjuriti, otrčati Pậk ję 

nèkam ŏdlậfal. 

ŏd¦lậfrati pf (-am) odskitati A štè 

znậ kàm ję pak ŏdlậfral? 

ŏd¦làgati pf na¦ (-ậžem; -an; -ajne) odgañati 

Bòle sàḍ napràviti nèg ŏdlàgati. 

ŏd¦lậndrati pf (-am; -an) odskitati Ŏdlậndrala 

ję pŏ sẽʚle. {O. odlandrat} 

ŏd¦lejàti pf (-ẽjem; òdlejal; -ận) odlijati Kàḍ sę 

võda nà pŏle pĩję ẓ flàšę mộra sę ję màle 

ŏdlejàti priệ nèg sę pĩję. 

ŏd¦lěknuti sę pf (-em; -en/ut) odvojiti se, 

odlijepiti se Vrậta su sę ŏdlěknula i sàḍ 

pûšę v štàlu. Põtplat sę ŏdl÷knul. 

ŏd¦letèti pf (-îm) odletjeti Tìči su iskàli krậla i 

tẽʚri najvìšeše ŏdletî, bụ̂ krậl. 

ŏd¦ležàti pf (-îm; -÷žan) provesti u zatvoru 

Ŏdlěžal ję pět liệt na ròbije. 

ŏd¦liẹtàti ipf (-iẽʖtam/čem; -an) odlijetati 

Škvõrci su ŏdliẹtàli i dŏliẹtàli nazậj. 

ŏd¦liẹvàti ipf (-iệvam; -an; -ajne) odlijevati 

Ŏdliệvaj škãfa da ně ìšle vận. 

ŏd¦lîfrati pf (-am; -an) otpremiti Pùṇe ję v÷č 

ŏdlîfral dàle. 

òdlika f (-ę, ộdlik) odlična ocjena Mộj dèda sę 

fậlil da ję sàkem razl÷du škộlę dòbil òcenu 

přvi rěḍ s òdlikŏ. 

ŏd¦lŏžìti pf (-òžim; -en) odložiti, 

skinuti Ŏdlõži rùksak ẓ plěč. 

ŏd¦lūpìti pf (-ûpim; -len) odvojiti koru, ljusku 

Na dvè h lèbe sę kộra ŏdlûpila. 

ŏdluplīvàti sę ipf (-îvat; -am; -al, -àle; -îvan; 

-ĩvajne) odvajati se Kộra sę krùvu pŏčẽʚla 

ŏdluplīvàti.

ŏd¦lūščìti 

322 

ŏd¦lūščìti pf (-ûščim; -en) izvaditi iz ljuske 

Ŏdlūščètę ŏrèję, dà sę sušîju. 

ŏdmậ/õdma adv 

odmah Ìdem õdma. Čè nìt pûḳnę i čè sę 

ŏdmậ ne nậjdę, mộra sę vŏdìti. 

ŏdmạgàti ipf pŏ, (-ậžem/gam; -i, -ètę; -ậgal, 

-àle; -ậgan; -ạ̃gajne) otežavati, smetati u 

radu Čè mi něčeš pŏmạgàti, nậj mi nì 

ŏdmạgàti. 

ŏd¦màkati ipf na¦ (-at; -ậ kam/čem; -an; 

-ajne) omekšavati tekućinom, kvasiti, vlažiti 

Tò sę blàte na òprave jậke zàsušile i triệba 

ŏdmàkati. 

ŏdmậla adv odmalena, od djetinstva Àm sę 

mî ŏdmậla znậmę. 

ŏd¦mạmìti pf (-ậmim; -len) 

odmamiti, pridobiti Lẽke ję õna n÷ga 

ŏdmậmila, kàḍ sę i n÷mu štèle îti. 

ŏdmạrjàti sę ipf za, (-ậrjam; -al, -àle; -ậrjan) 

odmarati se Jòš õvę r÷dę stìramę i z 

ŏkậpajnem smę gŏtòvi a òṇda sę bùṃę 

ŏdmạrjàli. 

ŏd¦ma r šiệrati pf (-am) otići brzim korakom 

Ŏdmaršiệral ję srdìte k n÷mu. 

ŏdmàšiti sę pf pre, (-ậšim; -àši, -il, -ậšila) 

krenuti, uputiti se Ŏdmàšil sę dìrekt na sûḍ̣ 

vu Svẽʚti Îvan. 

ŏd¦mạtàti ipf na¦ (-ậtam; -an; -ãṭajne) 

odmotavati Pr÷ña sę dõbre ŏdmậta. 

ŏd¦m÷či/ŏd¦měknuti pf (-ěknem; -en) 

omekšati Grõẓdje ję ŏdm÷kle. 

ŏd¦meglìti pf (-èglim) 1 odmagliti, pobjeći 

Ŏdmẽglil ję nèkam. 2 - sę odmagliti se, 

raščistiti se Čèkaj jòš màle dŏk sę ŏdmègli. 

ŏd¦mekạvàti/mikạvàti ipf (-ậvat; -lem/ am; 

-an) 1 odmakivati Ŏdmekậvaj 

sę ŏd pastûva dà tę ne rĩtnę. 

2 - sę odmakivati se Kàḍ sę 

pěč zagriệla sę vìšę sę ŏd ně ŏdmekậval. 

Pŏmàle sę ŏdmikậval ŏd vrật. 

ŏd¦mèknuti pf (-em; -en/ut) 1 

odmaknuti, udaljiti, pomaknuti Ŏdmẽkni lõnec 

z jõgna. 

2 - sę odmaknuti se, pomaknuti 

se Ŏdmẽkni sę ŏd kõjna dà tę ne rĩtnę. 

ŏ d¦ měkšati pf (-am; -an) 1 omekšati Fûntaricę 

rûškę su dõbrę za jèsti dà ŏdměkšaju. 

2 - sę omekšati se Pùsti nèk sę ŏdměkša. 

ŏdmerạvàti ipf (-ậvat; -am; -an) odmjeravati, 

prosuñivati Dụ̀ge ga ję ŏdmerậval, àl mu 

niệ nìš r÷kel. 

ŏd¦mèriti pf (-iệrim; - j en) odmjeriti Ŏdmèril ga 

ŏd pẽʚtę dŏ glãṿę i plùnul. 

ŏd¦metàti pf (-÷tam/čem; -an) odbacati, odstraniti 

Sniệg sem ŏdmẽʚtal ŏd štaglẽʚne vrật. 

ŏdmetạvàti ipf pŏ, raz, z, (-ậvat; -am; -al, 

-àle; -ậvan; -ãṿajne) odbacivati, 

odstranjivati ẓ pũṭa smę sniệg ŏdmetạvàli. 

Sì su ìšli na ŏdmetậvajne snèga. 

ŏd¦mìkati pf (-îčem; -îkan) odmicati Sę vìše 

sę ŏd p÷či ŏdmîčę. 

ŏd¦mòči/mògnuti pf (-òrem/gnem) naškoditi, 

uzeti moć, ne pomoći Čè mi n÷mreš 

pŏmòči nậj mi nì ŏdmòči. 

ŏd¦mŏčìti pf (-òčim; -en) smekšati tekućinom 

Jòš sę niệ blàte na čĩžma ŏdmŏčìle. 

ŏd¦mŏlìti pf (-òlim; -en) molitvom osloboditi 

Põzŏj ję zàkleti čõvek i pòp kî ję ìšel v črnu 

škộlu ga mòrę ŏdmŏlìti. 

ŏd¦mŏtàti pf (-òtam; -an) odmotati Ŏdmòtala 

si ję frbànt i křv z rànę îdę. 

ŏd¦mŏtạvàti pf na¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

odmotavati Pr÷ña sę ẓ klụ̀pkŏv ŏdmŏtậva 

na snŏvàču. 

ŏd¦mŕčàti pf (-îm) propasti; pej umrijeti 

Ŏdmřčal ję nậgle. 

ŏd¦mr̀dati pf (-řdam; -an) odjebati Ŏdmr̀dal ju 

ję v kukurîze. 

ŏdmrzạvàti ipf s, za, (-ậvat; -am; -al, -àle; 

-ậvan; -ãṿajne) odmrzavati Pòčele sę 

ŏdmrzạvàti i br̀že bu šlìfut. 

ŏd¦mřznuti pf ŏb¦ (-em; -en/ut) odlediti, 

otopiti Ŏblòḳi su ŏdmřzneni. 2 - sę otopiti 

se Lěḍ sę ŏdmr̀znul. 

ŏdnạ̃pre adv sprijeda, s prednje 

strane Dà si tàk liẽʖpa ŏdnạ̃pre kàk si ŏdzậj, 

bì tę zěl na kõla. 

ŏd¦nạšàti pf dŏ¦ (-ậšam; -an; -ajne) odnositi 

Sàki dận snẽja nèkaj ŏdnậša. 

ŏdnaviệk adv oduvijek, odvajkada Kliẽʖni pri 

zdẽʚncu v Cẽʚrju su tù ŏdnaviệk. 

ŏdnègda adv odavno Betěžna ję ŏdnègda i 

ne dîžę sę s pòstelę. 

ŏdnèkud adv odnekuda, odnekle Ŏdnèkuḍ 

sę k nàm dŏsělil, a n÷ znam òtkuḍ. Žãkman 

ję ŏdnèkuḍ ŏd Bisậga dòšel. Naj÷mput ję

ʚʚ 

323 

ŏd¦rînuti 

ŏdnèkuḍ dŏlậfal. 

ŏd¦n÷sti pf (-ěsem; -sen/šen) odnijeti Dẽca 

čũvaju pìcekę, ràcekę, pùrekę i žùgekę, dà 

i h jãṣtrebi nę ŏdnesěju. 

¤ Bụ̂ tę vràna ŏdn÷sla. (Velî sę ŏnòmu kî 

sậm diệla.) Pr÷šle ję kak dà bi z rũḳŏ ŏdn÷sel. 

brzo je izliječeno 

ŏdnìkud adv odnikuda, niotkuda Niệ nam 

pòmŏči ŏdnìkuḍ. 

ŏdnộva adv iznova, ispočetka Mộra pŏčěti 

ŏdnộva. 

ŏdõde adv odavde 

Ŏdõde dàle niệ mòči s kộli. N÷ znam, jậ 

niẽʖsem ŏdõde. 

ŏdŏdzậj/ŏdŏzậj adv odostrag, od stražnje 

strane Ne pũsti ga ŏdŏdzậj! 

ŏdŏ d zdộl/ŏdŏ d zdõla adv odozdo, s donje 

strane Stụ̀pa ję ŏdŏdzdộl a ŏdŏdzgộr ję 

stụ̂pec s kiệm sę tụ̃če. Dẽca sę na pậše 

žìglaju pŏ nõga ŏdŏzdộl kùlike štè zdržî. 

Ŏdŏzdõla, ŏd dộlne glavîc ję pòčel kŏpàti. 

ŏdŏ d zgộr/ŏdŏ d zgõra adv odozgo, s gornje 

strane Kàk buš ŏdŏdzgộr zìšel? Stụ̀pa ìma 

ŏdŏdzgõra stụ̂pec s kiệm sę tụ̃čę. Ŏdŏzgộr 

ję lèpše grõẓdje. Kliệt ję bĩla ŏdŏzgõra na 

gộrne glavìca. 

ŏdõgda adv otkada Ŏdõgda si tù? Ŏd 

predèčera. Ŏdõgda čèkaš? Ŏd jùtra. 

ŏdõgde adv odakle, otkuda Ŏdõgde ję òn 

dòšel sìm? Z Lîkę. 

ŏdŏ¦gnàti pf dŏ¦ (-ògnam; -an) 

odagnati, otjerati, Ŏdŏgnàli su svînę na 

sẽmen na Dụ̂ga Sěla. 

òdŏjek m (-a, -ŏv; dem m ŏdòjček) odojak 

Òdŏjki su dŏk cìcaju a òdbiti òdŏjki su 

pàjceki. {B. odojek, prase sesno; J. odojek, 

prase od mleka vzeto} 

ŏdòka adv otprilike Õvak ŏdòka mòrti ìma 

dvàjst kîl. 

ŏdõnde adv odande, odanle, s 

one strane Ŏdõnde zlò dọ̃jdę. Kàm rěp 

repàčę kậžę, ŏdõnde bụ̂ dòšel ràt. 

ŏdŏnûḍ adv odonuda, odande, s 

one strane Ŏdŏnûḍ̣ ìdu gřdi òblaki. 

ŏdŏtrạ̃ga adv odostrag, odnatrag, odnatraške, 

straga S÷di si ŏdŏtrạ̃ga. Òn ję õstal 

ŏdŏtrạ̃ga. 

ŏdŏvûḍ adv odovuda, odavde, s 

ove strane Ŏdŏvûḍ̣ sę v÷dri. Štè bu priệ 

ŏdŏvûḍ̣ dŏŏnûḍ̣? 

ŏd ŏ¦ zvàti sę pf (-õvem; òdŏzval; -ận) 

odazvati se Zvậl sem tę a tî sę 

niẽʖsi òdŏzval. 

ŏdrạjnàti sę ipf (-ậjnam; -al, -àle; -ậjnan) 

odronjavati Piệsek sę pòčel ŏdrạjnàti i 

Ivàna Kìndrŏvŏga ję zasìpal i zàdušil krèj 

pũṭa za Svẽʚti Mãrtin. 

ŏd¦rậjzati pf (-am; -an) otputovati, odskitati 

[nj. reisen] Pậk ję nèkuḍ ŏdrậjzal. 

ŏdrạpìti pf raz, v, za, (-ậpim; -i, -ètę; -ậpil, -ìle; 

-ậplen) 1 otkinuti od (haljine, papira) 

Rukậv mi ję ŏdrậpil. 

2 udariti Pòštene ga ŏdrậpil z bàtinŏ. 

3 oštro ili bezobrazno odgovoriti Ŏdrậpil 

mu ję kàk bàlavcu. 

4 ogrepsti se Ŏdrậpil sę na hrñậvi čàvel. 

{Ko. Vi. odrapiti} 

ŏd¦r÷či sę pf (-ěčem; -en, -ěna) odreći se, 

napustiti I õtec gà sę ŏdr÷kel. 

ŏd¦rēdìti pf (-ědim; -ñen) namijeniti Tậ pr÷ña 

ję ŏdrěñena za ŏsnõṿu. 

ŏdr÷ñuvati ipf (-jem; -an) odreñivati Iměna 

dèce ŏdr÷ñuju najvìše õtec i màti a prèdi ję 

bĩle kàk ję pòp štèl. 

ŏd¦r÷nuti pf (-÷nem) otjerati Najpriệ ŏdrěni 

svînę na pàšu. 

ŏ¦dr e vēnèti pf (-ěnem; -ẽʚ ʚjnen) 1 odrvenjeti 

postati drvo Mladìcę su ŏdrèvenelę. 

2 postati neosjetljiv, ukočiti se (od dugog 

sjedenja, ležanja, straha, zime) postati neosjetljiv 

Nõga mi ję ŏdrèvenela i němrem nậ 

jnu stàti. 

ŏd¦rèzati pf (-iệžem; -zan) odrezati Čè ti pòp 

ìli fiškậl prisědę kapũta, tò ŏdrèži, dà ne 

ŏstậneš bèẓ ciẽʖlŏga. Štè n÷ zna krùva 

pridèlati, n÷ zna ga nì ŏdrèzati. 

ŏd¦rezạvàti ipf na¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

odrezivati Ŏdrezậvalę smę repîjne na rèpe 

kruglìce. 

ŏd¦riẹvàti pf (-iệvlem/am; -an) 

odgurati Ŏdriẹvàli su sûḍič. 

ŏdriệzek m (-a, -ŏv) odrezani dio, odrezak 

Pŏjèčtę i tě ŏdriệskę. 

ŏd¦rînuti pf (-em; -en/ut) odgurnuti Ŏdrìni tụ̂ 

z÷mlu dàle ŏḍ gràbę.

ŏdrislìveti 

324 

ŏdrislìveti pf (-îvem; -ìvi; -el, -îvela; -en) dobiti 

proljev Mậla dẽca ŏḍ grîza ŏdrislîveju. I 

ŏḍ grìžavŏga sadŏvjậ sę mòrę ŏdrislìveti. 

ŏd¦rītàti sę pf (-îtam/čem; -an) otrčati Kòjn sę 

ŏdrîtal k štàlę. 

ŏdsàḍ adv odsada Ŏdsàḍ sem jậ gŏspŏdậr i 

m÷nę bùṭę pŏslùšali. 

ŏd¦sạjnkàti pf (-ạ̃jnkam/čem; -an) odvesti 

saonicama Ŏdsạ̃jnkal ję prasìcu na 

Glamnìcu k bĩcku na prĩpust. 

ŏdsàkuḍ/sekuḍ adv odsvakuda, odasvud 

Ŏdsàkuḍ su sę skùpili. Ŏts÷kuḍ su tù dòšli. 

{He. otsakud; O. odsekuda} 

ŏd¦sèči pf (-ẽčem; -en, -ěna) odsjeći Sì pastĩri 

pòznaju sàku fělu driệva v šùme nę 

sàme pŏ lîstu i kộre nèg i pŏ ŏdsečěnŏmu 

kŏmậdu driệva. 

ŏd¦sedèti pf (-îm) odsjediti Dviệ liệta ję 

ŏdsẽdel v rěšte. 

ŏd¦selìti sę pf (-÷lim; -en) odseliti se Ŏdsělil 

sę ję v Zạ̃greḅ. 

ŏd¦sìpati pf (-îplem/am; -an) odsipati 

Ŏdsîpala sem màle mẽʚlę z vrèča. 

ŏd¦skạkàti pf (-ậčem) otići skačući Vrạ̃pci su 

màle ŏdskạkàli i vrnûḷi sę. 

ŏdskakūvàti pf (-ûjem; -ûj; -ûval; -an; 

-ũvajne) odskakivati Lộpta ję dụ̀ge 

ŏdskakûvala ŏd zemlě. 

ŏd¦slūžìti pf (-ûžim; -en) odslužiti, provesti 

odreñeno vrijeme Slũga ję trî liệta ŏdslûžil. 

Ŏdslûžil ję võjsku. Ŏdslûžil ję bõḳca, 

teròga ję mòril. 

ŏd¦smèknuti pf (-em; -en/ut) okliznuti V jãṛek 

sę ŏdsmẽknul na rîte. 

ŏd¦smīcàti pf (-îcam/čem; -an) odvući 

povlačenjem po podlozi Vrmậrę smę 

ŏdsmīcàli sriẽʖdi hìžę. 

ŏd¦smūcàti pf (-ûcam, -an) odvući se krišom 

Niẽʖsem vìdel kàm sę ŏdsmûcal. 

ŏd¦spàti pf (-îm; òdspal; -ận) odspavati 

Òdspal sèm si ciẽʖlu nộč. 

ŏdstụpìti pf (-ụ̂pim; -i, -ètę; -ụ̂pil, -ìle; -ụ̂plen) 

prepustiti Ŏdstụ̂pil ję svộj diệl. 

ŏd¦sụdìti pf (-ûḍim; -ñen) dosuditi Krậl sę 

sètil kàj su sụ̀ñenicę ŏdsụdìlę vuglenạròvŏmu 

sînu. Cìgan ję bìl ŏdsụ̃ñen 

na gậlgę (vešậlę). 

ŏd¦sūkàti pf (-ûčem; -an) odvrnuti zavrnuto, 

odsukati zasukano Sàḍ mòreš ŏdsūkàti 

zasûkanę làčę, niệ vìše rŏsě. 

ŏdsukạvàti ipf ras, za, (-ậvlem/am; -li, -ètę; 

-al, -àle; -ậvan; -ãṿajne) odsukivati 

Ŏdsukậvam si lačelnìcę. 

ŏd¦sũknuti pf (-em; -en/ut) udariti Štè ję 

zàmudil na klậku, špận mu ję 6 palîčja pŏ 

rîte ŏdsũknul. {Ad. odsuknuti} 

ŏd¦sũnuti pf (-em; - j nen/ut) otvoriti zasun, 

kračun Nèšte ję ŏdsũnul zậsun. Vrậta su 

ŏdsũnuta i svînę su žìšlę vùn a čèẓ 

ŏdsûjnenu lèsu i vận z dvŏrìšča. 

ŏd¦šậcati pf (-am; -an) 

procijeniti, ocijeniti Mậm ju ję ŏdšậcal ŏḍ 

glãṿę dŏ pẽʚtę. 

ŏd¦šarạfìti pf (-ậfim; -len) odviti, otvoriti 

Najpriệ ŏdšarậfi. Dvậ šarậfę sem ŏdšarậfil. 

Tè šarậf ję dŏ kràja ŏdšarậflen. 

ŏd¦š÷pati pf (-ěpam) otići šepajući Stậri 

Plûščec ję pŏmũčke ŏdš÷pal. 

ŏd¦šepēsàti pf (-ěsam) otići šepajući I òn ję 

za jnìmi ŏdšepěsal. 

ŏd¦šlậjsati pf (-am; -an) odvući Bàlvanę su s 

kộjni ŏdšlậjsali šùmę. 

ŏd¦štộpati pf (-am; -an) odčepiti Ŏdštộpaj 

rộlu na mộstu, dà nẽʚjdę võda na dvŏrìšče. 

ŏdùṇda adv odonda, otada Ŏtkàḍ ję òn pòčel 

gŏspŏdạrìti, ŏdùṇda nẽʚjdę dõbre. Niẽʖsem 

ga ŏdùṇda vìdel. {Ba. odunda} 

ŏdùren adj (-ûrna; -ùrneši) gadan, oduran, 

odvratan Ŏdùren ję tàk da n÷mrę bìti 

ŏdùrneši. {Du. oduren: gadljiv} 

ŏdurìle n (-a, -îl) neugodna, bezobrazna 

osoba, gad Niẽʖsem mìslil dà ję tãkve 

ŏdurìle. {V. durilo; G. Vi. odura} 

ŏ¦durìti sę pf (-îm; -ùren) ogaditi se, zamrziti 

Jậke mi sę tò ŏdùrile. 

ŏdùrne adv gadno, ružno Za zûḅę 

sę velî ŏdùrne i làmpę. Ŏdvàdil sę ŏd t÷ 

ŏdùrnę nãṿadę. 

ŏdu¦včìti sę pf na¦ (-îm; -ûvčen) odviknuti se Ŏd pûšejna sę t÷ške 

ŏduvčìti. 

ŏd¦vạbìti pf (-ậbim; -len) odmamiti, predobiti 

Ŏdvậbil ga ję k s÷be. 

ŏd¦vàditi pf (-ậdim) 1 oduzeti, vañenjem 

smanjiti Ŏdvàdi màle z vrèča, dà sę mòrę 

zavēzàti.

325 

ŏ d zậj/ŏdzạ̃ja 

2 - sę odviknuti se, 

odučiti se Lẽke sę navàditi, a t÷ške ŏdvàditi. 

Ŏdvàdil sę ŏḍ nãṿadę. 

{B. odvaditi, odbiti od sesca} 

ŏd¦vậgati pf (-ậgam/žem; -an) odmjeriti 

Ŏdvậgala ję dvậ fùntę krùva. 

ŏd¦vậgnuti pf (-em; -en/ut) odmjeriti vaganjem 

D÷j mi ŏdvàgni kìlu špẽka. 

ŏdvagūvàti ipf pre, (-ûvat; -ûjem; -ûj; -ûval, 

-àle; -ûvan; -ũvajne) odvagivati, odmjeravati 

vaganjem Ŏdvagûval ję pŏ kìlu sòli. 

ŏd¦valìti pf (-îm; -ãlen) odlomiti Òdvalil sę 

kŏmậḍ brèga na pûṭ. 

ŏd¦vạžàti pf dŏ¦ (-ậžam; -an; -ajne) odvoziti 

Ŏdvạžàli su z÷mlu v jàmę. 

òdvečer adv poslije podne Òdvečer ję dòšel, 

pr÷dvęčer ŏtìšel i nàvečer sę vrnul. 

ŏd¦v÷sti pf (-ězem; -žen) odvesti kolima 

Frànc parậdni ję ŏdv÷zel põpa. 

òdvetek m (-a, -ŏv) potomak, odvjetak Niẽʖsu 

imèli òdvetka i z÷mlu ŏstàvili cĩrkvę. 

{B. odvetek ili dedič; Sk. odvetek} 

ŏd¦vēzàti pf (-ěžem; -zan) odvezati Àk diẽʖte 

sàme pŏd stõlem kàḍ ję s÷dem liệt stàre 

ŏdvẽʚžę pụ̀pek svězan kàḍ sę zròdile, òṇda 

bụ̂ mũḍre i mògle si s÷ zapòmetiti a kàj 

gòḍ mu jòči vîdiju, tò rũḳę mòreju napràviti. 

ŏd¦vezạvàti pf nadŏ¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

odvezivati Cìpelę si ŏdvezậva, da pě spật. 

ŏdvẽʚ ʚʚʚz da adv arh odsada, ubuduće 

Ŏdvẽʚzda sem jậ gŏspŏdậr. 

ŏdv÷žuvati pf pŏd, pri, (-÷žujem; -an; -ajne) 

odvezivati Ŏdv÷žuvala sem kràvę, da pěm 

na pàšu. 

ŏd¦việrglati pf (-am; -an) 1 odsvirati na 

verglu Bọ̃gec ję svõje ŏdviệrglal na vẽrglec. 

2 brzo izgovoriti, izbrbljati Ŏdviệrglala ję 

tàk, da niẽʖsem rãzmel. 

ŏd¦vījàti pf (-îjam; -an; -ajne) odmatati 

Pŏmàle ję ŏdvîjala zậvŏj na ràne. 

ŏd¦vĩnuti pf na¦ (-ĩnem; -ĩnen/înut) odviti, 

odmotati Papiệr ję ŏdvĩnul i čvậrkę põjel. 

ŏd¦vìseti pf (-îsim) izgubiti Ŏdvìsel 

si i něš nìš dòbil. 

ŏd¦ v lạčìti ipf (-ậčit; -im; -en) 1 

odvlačiti, odugovlačiti Věč dụ̀ge ŏdvlậči s 

põslem, a jậ bedậk sem nạ̃pre mu plàtil. 

Činî mi sę da òn ŏdlậči. 

2 odvajati Na svụ̂ strận ga ŏdvlậči. 

ŏd v¦ liệči pf (-ẽčem; -en, -ěna) 1 odvući 

Ŏdvliệkli su ga pijànŏga z bèrtiję. Mèsec 

mòrę čŏvèka mesečnãḳa ŏdliệči za sộbŏ 

kàm h òčę, dà òn n÷ zna. 

2 - sę odvući se Jẽʚdva sę ŏdvliệkel dŏmộm 

ŏd¦vràčati pf (-ậčam; -an; -ajne) 

1 odgovarati od čega Bàba stãḷne mụ̂ža 

ŏdvrậča, da nẽʚjdę. 

2 vraćati dug Ŏdvràčal ję dụ̂g nèkulike liệt. 

òdvrački m pl t (-ŏv, -i) završni 

dio svatovskog pira V nedèlu pòkle gộsti su 

bĩli òdvrački a na òdvračkę ìdu mlậdiči, 

mlậdencŏvi stãṛci, ròdbina i svàti k 

diẽʖklinem stãṛcem. 

ŏd¦vr̀či/ŏd¦vřgnuti pf (-řžem/gnem; -žen/- 

gnen/ut) staviti u stranu, odbaciti, odložiti 

Štèl ję gòre na briệg ŏdvr̀či a kŏrìtę ję n÷ga 

prevŕnùḷe. Ŏdvr̀gni kŏšãṛu tù prèḍ hìžu. 

{J. ženu svoju odvrči} 

ŏdvrgạvàti ipf ŏpŏ, raz, za, (-ậvat; -lem/am; 

-li, -ètę; -ậval, -àle; -ậvan; -ãṿajne) skidati 

teret sa sebe Bĩle mu ję žm÷ke i vìše pûṭ ję 

ŏdvrgậval ẓ plěč. 

ŏd¦vrnuti/ŏdvŕnùṭi pf (-řnem; -en/ut) 

odvratiti, skinuti Čè sę vu vũrekę m÷čę biệli 

lùk tẽʚri ję bìl na Bõžič na stõle, dạ̃ju sę 

cŏprìję ŏdvrnuti. 

ŏdvūčàti ipf pri, (-ûčat; -am; -al, -àle; -ûčan; 

-ũčajne) 1 odučavati, odvikavati Mộram ga 

ŏdvūčàti ŏd pijànčevajna. 2 - sę odučavati 

se, odvikavati se Ŏdvûča sę ŏd pûšejna. 

ŏd¦vučìti pf (-îm; -ũčen) 1 odučiti, 

odviknuti Žẽʚna ga ję br̀že ŏdvučîla bečậrejna. 

- ŏd sẽsca odbiti od sise 

2 - sę odučiti se, odviknuti se Pùšejna sę 

t÷ške ŏdvučìti. 

ŏd¦vuzlàti pf (-ùẓlam; -an) razmrsiti, raspetljati, 

razriješiti uzao Jậke ję zavùẓlane i 

nìkak n÷mrem ŏdvuzlàti. 

ŏdvuzlạvàti ipf raz, za, (-ậvat; -am; -al, -àle; 

-ậvan; -ãṿajne) 

raspetljavati, razvezivati uzlove Nậj nì 

prộbati ŏdvuzlạvàti nęg mậm prerèži. 

ŏdzậṇ̃ adv otraga Vộjẓ ti ŏdzậṇ̃ vîsi, 

mògel bì sę prehìtiti. {Se. odzañ} 

ŏ d zậj/ŏdzạ̃ja adv otraga, straga, 

pozadi Kàḍ sę žẽʚne rùḅača ŏdzậj zafrknę,

ŏd¦zạvàti sę 

326 

bụ̂ ju mụ̂ẓ̌ tũḳel. Sem imiệla jène pět 

prevezậčŏv ŏdzạ̃ja na glãṿe. 

ŏd¦zạvàti sę ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

odazivati se Zvậl sem tę vìše pûṭ, al mi sę 

niẽʖsi ŏdzậval. 

ŏ d zdãṃla/mna/vna adv odavno Jậ niẽʖsem 

stàr, sàme ŏdzdãṃla pòmetim. Znậm jậ 

ŏzdãṃna zậtę nẽʚgvę bedastộčę. Tàk smę 

mi ŏdzdãṿna dèlali. 

ŏ d zdộl/ŏ d zdõla adv odozdo, s donje strane 

Ŏdzdộl na gộle vretẽʚne sę napîknę 

krampiệr dà sę lèže vrtî. Ŏdzdõla ję mõkre. 

Žîgla ju ŏzdộl pŏ nõga. 

ŏd¦zdràviti pf na¦ (-ậvim; -len) 

odgovoriti na pozdrav, Niệ mi ŏdzdràvil a n÷ 

znam kàj sę nậ mę sřdi. Mlàjši diệs najvìše 

pŏzdrãṿlaju i ŏtpŏzdrãṿlaju z îstem 

pòzdravem. 

ŏd¦zdrạvlàti ipf na¦ (-ậvlam; -ãṿlajne) 

odgovarati na pozdrav Stàreši 

pŏzdrậviju: Fàlem Bộg! i ŏdzdrậviju: 

Nàsuvekę Bộg fãḷę vriẽʖden! 

ŏd¦zgạjnàti ipf zŏ, (-ậjnam; -al, -àle; -ạ̃jnajne) 

odgonetati Dụ̀ge su ŏdzgạjnàli i 

niẽʖsu ŏdzgŏjnìli. 

ŏdzgậjnka f (-ę, -ŏ, -i) odgonetka Sì su 

ŏdzgàjnali a nè znaju ŏdzgậjnkę. 

ŏdz¦gŏjnìti pf (-òjnim; -en) odgonetnuti 

Ŏdzgõjni, če znậš ìli mụ̂či. 

ŏ d zgộr/ŏ d zgõra adv odozgo, odozgora 

Ŏdzgộr ję bĩle v kõše màle vùṇę a nũṭre 

mèhun. Spũsti sę ŏdzgộr dòle. Kộjneci sę 

privẽʚžu za nìčelnicę ŏdzdộl, a čìgicę ŏdzgộr. 

Tr̀lica ìma ŏdzgõra třlec s kiệm sę 

trlîča. Zîdi ŏzgộr, da něš ŏzgõra õpal. 

{Se. odzgor; Z. ozgor} 

ŏd¦zvŏnìti pf (-îm; òdzvŏnil; -õjnen) odzvoniti 

Jòš niệ pộldan ŏdzvònile. 

¤ ŏdzvònile mu ję došao mu je kraj. 

ŏ¦ñ÷jnñaveti pf (-÷jnñavem; -en) postati 

smeñ, tamnoriṇ̃, dozoriti liẽʖšnaki su 

ŏñ÷jnñaveli i dõbri su za jèsti. 

ŏficiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) časnik [nj. Offizier 

327 

ôj 

kŏbìlu. {K. oglav} 

ŏ¦glēdàti ipf (-ědam; -an; -ajne) 1 pregledati 

Na Světu Jậnu sę krampiệr ŏglěda. 2 - sę 

osvrtati se Sàme ję dàle ìšel i 

niệ sę ŏglědal. 

ŏ¦gl÷dati sę pf na¦ (-÷dam) osvrnuti se Ŏglěj 

sę nazậj! Kûm, d÷jtę sę ŏglějtę, dà vas 

bûṃ lìčne pòznala! 

ŏ¦gledạvàti ipf na¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

1 pregledavati Ŏgledậva a nìš ne kupûję. 

2 - sę osvrtati se Dụ̀ge sę ŏgledậva za jnộ. 

ŏglòban adj oglodan S÷ kòsti su ŏglòbanę i 

niệ vìše nà jni měsa. 

ŏ¦glọbàti ipf (-ộblem/am; -an; -ajne) 

oglodavati Dụ̀gę vî dvậ ŏglộbletę 

tò kŏščjě. 

ŏglòbati pf (-òblem/am; -õbli, -ètę; -õbal, -àle; 

-òban) oglodati Ŏglòbaj i tụ̂ kộst kàḍ ti ję 

tàk fĩne. 

ŏglộbina f (-ę, -) oglodana kost Ŏstàvili su 

sàme ŏglộbinę. 

ŏ¦glūvèti pf za, (-ûvem; -i, -ètę; -ûvel, -èle) 

oglušiti J÷ l’ si ŏglûvel ìl 

něčeš čùjti? 

ŏ¦gnŏ j ìti sę pf (-îm; ògnŏjil; -õjen) zagnojiti 

se, ognojiti se Bĩle mi sę na pẽʚte ŏd třna 

ògnŏjile. 

ògnuti sę pf (ògnem; õgni, -ètę, õgnul, 

ògnula, -ùḷe; ògnut) odmaknuti 

se Pijậnŏga sę i vộjẓ ògnę. 

ŏgŏriệl m (-iẽʖla, -ŏv) okovratnik 

Mụ̀ška rùḅača ìma přvi i zạ̃jni stận, òkŏl 

vrậta ję ŏgŏriệl a na rukậve su òšvicę. 

{Fu. gurelj; ð. garel; L. gorel; Te. ogerlič} 

ŏ¦grậbati pf (-am; -an) iskopati jarak okolo 

Ŏgrậbal sem sinòkŏšu i sàḍ võda těčę v 

kanậl. Ŏgrậbajnka f top D 

ògrada f (-ę, ŏgrậḍ) ograda, plot Niệ sàka 

hìža imiệla ògradu òkŏl dvŏrìšča. Ŏgrậda f 

top C, B 

ŏ¦gradìti pf (-îm; ògradil) načiniti ogradu 

Dvŏrìšče sem ògradil s plòtem. 

ŏgrãñen adj (-ẽʚna; ant ne-) ograñen, Fònduš 

ję ŏgrãñen s pletẽʚnem plòtem, letvìcami ìl 

živîcŏ. Ję i neŏgrañẽʚne dvŏrîšč. 

Ŏgrañějnka f top B 

ŏ¦gr̀baveti pf (-r̀bavem) postati grbav 

Ŏgr̀bavel ję ŏd těškŏga põsla. 

ŏgrinậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) plug za ogrtanje, 

osipavanje (kukuruza, krumpira) Ŏgŕnùḷi 

smę kukurìzu z ŏgrinạ̃čem. 

ŏgrînan adj ogrtan Dŏk sę kukurìza siệjala z 

rũḳŏ šĩrem i ŏkậpana ję i ŏgrĩnana sàme 

na rũḳę z mòtikŏ. 

ŏ¦grīnàti ipf na¦ (-ĩnat; -am; -ajne) 1 ogrtati, 

osipavati zemljom Ŏgrīnàli smę kukurìzu i 

krampiệr. 

2 obirati 

vrhnje Ŏgrîna mliẽʖke i vr̀jne kụ̂či v st÷pice. 

3 skidati roj pčela u košnicu S perjậčŏ kậ ję 

na Bõžič na stõle sę ŏgrĩnaju čẽʚlci. 

ŏgrìntaveti pf (-em; -i; -el; -en) dobiti grinte; 

oslabiti, zakržljati, zahiriti Tr̀s ŏgrìntavę čè 

sę prẽʚveč lụ̀cni. 

ŏ¦grizạvàti ipf na¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

ogrizivati Zậjec ŏgrizậva ciệpe. 

ògrizek/ŏgriziệk m (ògriska/iệka, -ŏv) 

ogrizina, ostatak pojedene jabuke Na krậju 

ję põjel i ògriskę. Shìči ŏgriziệkę! 

ŏgrìžaveti ipf (-ìžavem, -i; -el) 1 dobiti proljev 

Dẽca su ŏgrìžavela ŏd grìžave jậbuk. 

2 oboljeti od griže Nègde ję dòbil grìžu. 

ògrlin m (-a, -ŏv) ogrljak, dio orme konja 

povezan s rudom Zvàdi ẓ kõjna ògrlin! 

{T. ogrlina; G. nagrlina; Gh. ugrljin: ular} 

ŏ¦grnuti pf na¦ (-em; -en/ut, -ěna) 

1 osuti zemljom, ogrnuti kukuruz, krumpir 

Ŏgrnul sem krampiệr na rûḳu z mòtikŏ i sè 

ję ŏgrnen. Kukurìza ję ŏgrnuta. 

2 skinuti, zgrnuti roj Ŏgrnul sem čělca z 

jàbukę. Čẽʚlec jòš niệ ŏgrnen z jàbukę. 

õgrŏzḍ̣ m (-a, -ŏv; adj ŏgròzdŏv) ogrozd 

(Ribes grossularia) Õgrŏzḍ̣ jậke pîčę a 

sadî sę na vřčake vuẓ plột. Nãbŏl sę na 

ŏgròzdŏv třn. 

ŏ¦gùḅaveti pf (-ùḅavem) ogubavjeti, 

borati se, izgubiti sočnost sušenjem 

i starenjem Krampiệr sę zgùḅavel i niệ vìše 

za jèsti. Mãjča ję ŏgùbavela pŏ lîcu i vrậtu. 

ŏgụ̀glati pf (-am; -ụ̂glal, -ụ̀glala, -àle; -ụ̀glan) 

postati ravnodušan, otupjeti, priviknuti se do 

neosjetljivosti Na s÷ ję ŏgụ̂glal i sàḍ mu ję 

s÷ sejẽʚne. 

ŏ¦gūlìti pf (-ûlim; -en) oguliti Zậjca ję mậm 

sậm ŏgûlil. 

ôj int za dozivanje Ôj, Mîške, dọ̃jdi sìm!

ŏ¦jạčìti sę 

328 

ŏ¦jạčìti sę pf (-ậčim; -en) ojačati Betežnîk sę 

màlke ŏjậčil. 

ŏ¦jàjniti pf (-àjnim; -en) ojanjiti Sàlaričŏva 

õvca sę ŏjàjnila. 

ŏ¦jèsti pf (-iệm; òjeṇ̃; òjel) zajesti Ŏd 

vèlikŏga hõḍajna mej nŏgàmi mì sę ŏjèle i 

îmam vûḳa. 

ŏ¦j÷žiti sę pf (-ěžim; -ena) izleći ježeve Ježîca 

sę ŏjěžila v živìce. 

ŏjiệdina f (-ę, -) ojedica Vûḳ sę velî i 

ŏjiệdine mej nŏgàmi. 

ŏ¦jùžiti sę pf (-ùži sę; -ile sę; -ûžene) zajužiti 

Ŏjùžile sę i snèga nestàle. 

ŏ¦kạnìti sę pf (-ậnim) ostaviti se čega, prestati 

s čim Ŏkậni mę sę dŏk sę niẽʖsem 

rasřdil. Ŏkậnil sę ję pûšejna! 

ŏkanụpìti sę pf (-ụ̂pim; -i, -ètę; -ụ̂pil, -ìle; 

-ụ̂plen) oporaviti se, ojačati Màle sę ŏkanụ̂pil 

al jòš niệ prậvi. 

ŏkapậč/ŏkŏpậč m (-ạ̃ča, -ậčŏv) 1 čovjek 

koji okopava Slàḅ si ti ŏkapậč, àm si sàme 

j÷n rěḍ ŏkõpal. 

2 plug kojim se okopava Kukurìza pŏsiệjana 

v r÷dę ŏkậpa sę s plùgem ŏkapạ̃čem. 

ŏ¦kạpàti ipf dŏ¦ (-ậpat; -lem/am; -an; -ajne) 

okopavati Kàḍ kukurìze zrastụ̂ četìri pẽʚra 

mòrę sę přvi pûṭ ŏkạpàti. Kàḍ sę kukurìzę 

ŏkậplu, pòčmę lète. Diệs smę gŏtòvi z 

ŏkậpajnem. 

ŏkạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) okivati 

Kŏvậč Šộbak ję ŏkậval kõla (šìnami 

ŏplatnìcę, vũpŏrę, vagiệrę). Ŏkãṿajne kộl 

sem plàtil s težãḳi. 

ŏ¦kìlaveti pf (-em; -en) 1 okilaviti Ŏkìlavel ję 

i t÷ške hòdi. 

2 namučiti se Bụ̂š ŏkìlavel priệ nèg dŏ tòga 

dọ̃jdeš. 

ŏ¦klàditi sę pf (-ậdim; -ñen) 

okladiti se Ŏklàdil sę za lìter vĩna. 

ŏ¦klàmpaveti pf (-em; -en) omlohaviti 

Ŏklàmpavel ję i s÷ nà jnem vîsi. 

ŏ¦klèštriti pf (-iệštrim; -en) okljaštriti, okresati, 

skresati, odsjeći grančice Ŏklèštrili smę dvậ 

hrậstę v Kleštrìce. 

òkluč m 1 dograñeni dio kuće u pravom 

kutu Ìma òkluč kŏmộru. 

2 adv Gậber ìma na 

òkluč palutận. {G. kluč: dograñeni dio kuće} 

ŏ¦klùkati pf (-am; -an) okljucati Malŏsẽja ję 

ìšel s fàšinkem, smřzel sę a nàšli su ga, 

kàḍ su mu vrậnę v÷č nộs ŏklùkalę. 

ŏ¦kòceneti pf (-em; -en) 

ukočiti se od zime Pr̀sti su ŏkòceneli. 

òkŏ l prep (òkŏle) oko, okolo s G Òkŏl vrậta 

na ŏplẽʚču ję òšvica. Bĩcke ję rõval òkŏl 

gřmŏv. Cìgan skậčę òkŏl ně. Ŏkộlec m top 

B, Ŏkộlca n pl top B 

òkŏl/ŏkòkŏle adv oko; okolo Dẽčec ìma òkŏl 

òsem liệt. Dòšel ję òkŏle pũṭem. 

ŏ¦kŏpàti pf (-òplem/am; -an) okopati, dovršiti 

okapanje usjeva ili nasada Kukurìzu smę 

čẽʚra ŏkŏpàli. Ŏkòpana i ŏpliệta kukurìza 

liệpe rãṣtę. 

ŏkòren adj (-õrna, -òrneši) 1 poput kore, 

grub; neosjetljiv Blàte ję ŏkòrne. Jậke 

ŏkòren čõvek. {B. okoren, tverdoga serdca} 

2 bez kore Fũrek ję ŏkòren. 

ŏkòreti pf (-em; -i; -el, -ộrela) 1 postati tvrd 

kao kora Blàte na pũṭu ję ŏkòrele. 

2 otupjeti, postati neosjetljiv Tè ně sûẓę 

spùstil, ŏkòrel ję ŏḍ mùḳę. 

ŏkộriti pf (-im; -òri; -il) skinuti koru Za t÷sajne 

sę najpriệ fũrek ŏkộri na dviệ strãṇę, dà sę 

mòrę pŏnìtiti. Fũrkę su ŏkộrili i kộru pòžgali. 

ŏ¦kŏsmàteti pf (-ậtem) odlakaviti Diẽʖklica ję 

mej nŏgàmi ŏkŏsmậtela i sàḍ ję cùra dŏk 

ne precurî. 

ŏ¦kòsnuti sę pf s, (-em; -õsni, -ètę; -õsnul, 

-òsnula, -le; -en/ut) okositi 

se, otresnuti se Ŏkõsnul sę nà jnęga i 

začkõmel ję. 

ŏ¦kŏtìti sę pf (-òtim) izleći mlade Kùsa sę 

predèčera ŏkòtila. 

ŏkŏvận adj (-ậna) okovan Ŏplatnìcę 

(platnìcę) na kộlnem kŏtạ̃ču su ŏkŏvậnę 

želiệznŏ šînŏ. 

ŏ¦kŏvàti pf (-ûjem; òkŏval; -ận) okovati Niệ 

dõbre kõla kŏvậč òkŏval. 

ŏkrậjec/k m (-a, -ŏv) < s krậjec/k> okorak, 

okrajak, komad odrezanog kruha s korom) 

Sì bi štèli sàme ŏkrậjcę. Ŏkrậjek jiệm ràjši 

nèg šnìtu. 

ŏ¦kràstaveti pf (-àstavem) okrastati, dobiti 

kraste Blậge ję ŏkràstavele na jęsějnskem 

dẽžñu.

ʚʚ 

ʚʚ 

329 

ŏmějek 

ŏ¦krẽʚ ʚnuti pf s, (-em; -ẽʚ ʚjnen) 1 okrenuti 

Ŏkrẽʚni pri raspẽʚle na dẽʚsnu rûḳu i hòjdi dŏ 

zậjnę hìžę na dẽʚsne strãṇe i tậ ti ję mõja. 

2 krenuti N÷ znam tęrộ stezộ bi ŏkrěnul. 

Čè kõlec gr̀bav, vr̀h mu mộra bìti ŏkrějnen 

k brègu. 

ŏ¦krèpeneti pf (-em; -en) 

promrznuti, prozepsti, ukočiti se (od zime) 

Ciẽʖli sem ŏkrèpenel ŏd zĩme i n÷mrem nì 

s pr̀stem mèknuti. 

ŏ¦kresàti pf (-÷šem; -an) otkidati ogorjeli dio 

luči Ŏkrěši òkresek na lûče. Stiệjn na lậmpe 

sem ŏkr÷sala. 

ŏ¦kresạvàti ipf s, (-ậvam; -al, -àle; -ậvan; 

-ãṿajne) otkidati ogorjele dijelove luči Dòk 

sę z lučmî sviẹtìle, j÷n ję fùrt òkreskę na 

lûče ŏkresậval. 

òkresek m (-a, -ŏv) ogarak; izgorjeli dio luči Z 

òkreskem sę vùžgę lùla. Na lûče ję triệba 

òkresek ŏkresàti. V prìče ję ŏd òkreska 

stiệjna sviệče põstal vûḳ. 

ŏ¦kr÷snuti pf (-em; -en/ut) otkinuti izgorjeli 

dio luči Ŏkrěsni lûč da lèpše sviẽʖti. Stiệjn na 

lậmpe niệ ŏkrèsnen. 

ŏkrètati ipf (-at; -iệčem; -èči; -ètal, -iệtala; 

-an; -ajne) 1 okretati Pòp pri mèše vìše nę 

ŏkriệčę rìt k luděm. Bèẓ ŏkriệtajna sę 

n÷mrę slòg najŏràti. 

2 - sę osvrtati se N÷ smeš sę ŏkrètati. 

ŏ¦kriẹpìti sę pf (-iệpim; -len) ojačati se, 

okrijepiti se D÷j si pŏpî, ŏkriệpi sę. 

ŏ¦krstìti pf (-r̀stim; -r̀ščen) 1 krstiti Pòp Màkŏvec 

ga ŏkřstil. 

2 nazvati Nèšte ga tàk ŏkřstil i sàḍ mu si 

tàk gŏvòriju. 

ŏkr̀ščen adj kršten; 

nazvan Tàk ję ŏkr̀ščen i tàk mu velĩju. Če 

neŏkr̀ščene diẽʖte mẽrnę, zakậpa sę na 

nepŏsvečěnem kràju grộbija. 

òkrug/ŏkrụ̂g adv naokolo Biệjžal ję òkrug 

hìžę. Pŏsèdali su òkrug stõla. 

ŏkrụ̃gel adj (-ụ̀gleši) okrugao Špîlka na 

sudîču sę zãprę z ŏkrụ̃glem drevěnem 

špîlkem. Ŏd tiẽʖsta zgrộšę v grŏvàče 

ŏkrụ̃gli h lèḅ krùva. Ŏkruglậk m top G. 

Ŏkruglậki m pl top Š, Ŏkruglìca f top Ž 

ŏ kruglìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 

postrna repa (Brassica rapa) Riệpari 

prŏdajụ̂ sème ŏkruglìcę. Kruglìca ję dòbra 

za jèsti sìrŏva, kûvana i kisiệla. 

{Tr. L. kruglica; H. repa okruglica} 

ŏ¦krùniti pf (-ûnim; -jnen) okruniti Talijậna su 

preglạsìli za hrvậtskŏga krậla, al ga niẽʖsu 

ŏkrùnili. Ìsus ję bìl šīpkòvem třjnem i 

kupîjnem ŏkrùjnen. 

ŏ¦krụžìti pf s, zaŏ, (-ụ̂žim; -i, -ètę; -ụ̂žil, -ìle; 

-ụ̂žen) okružiti Z nõžem sę ŏkrụ̂ži přva 

svînska nõga i ŏdriệžę v kŏtrîgu. 

ŏkûḳnuti sę pf (-ùḳle sę; -ûḳnen) prosušiti se 

Na briẽʖgu sę ŏkùḳle, a õde nìže ję jòš 

mõkre. Zẽʚmla jòš niệ ŏkûḳnena i t÷ške ję îti. 

ŏkuliệrati ipf (-at; -am; -an; -ajne) cijepiti umetanjem oka pod koru 

Vučìtel Župậjnčič ję vùčil dijậkę ŏkuliệrati i 

ciệpę su dòma sàdili. 

ŏ¦kụpàti pf (-ụ̂plem/am; -an) okupati Čè ję na 

Vìncekŏve na zẽʚmle tùlike vŏdě dà sę 

vrãḅec mòrę ŏkụpàti, tè lète bụ̂ pùṇe vĩna. 

ŏ¦kurạžìti pf (-ậžim; -en) 1 ohrabriti [fr. 

encourager] Ŏkurậži ga da n÷ s÷mu strãṿu 

2 - sę ohrabriti se Kàḍ si pŏpĩję mậm sę 

ŏkurậži. 

ŏ¦kūsìti pf s, (-ûsim; -ũsi, -ètę; -ûsil, -ìle) kušati 

jelo, početi jesti Zẽmi, niẽʖsi jòš nì ŏkûsil. 

ŏ¦lạdèti pf (-îm; -ãñen) ohladiti Tàk sę 

vlečětę k ŏbèdu, dà sę jèle ŏladî. 

ŏ¦macìti pf (-ậcim; -ena) 1 poleći mačiće 

Kàḍ mậčka ŏmậci pùṇe màčičŏv, òṇda i h 

lûdi tậplaju, ìli v÷kšę ŏdvezẽʚju vu vrèče 

kàm na dùḳši pûṭ, àl sę pùṇe pûṭ vrněju. 

2 - sę okotiti se Mậčka sę ŏmậcila v 

zàpečke. 

ŏ¦mạmìti pf (-ậmim; -len) ošamutiti Dè sę 

kònŏplę namậčeju rìbę su kàk ŏmậmlenę 

i mòrę sę i h i z rũḳŏ vlŏvìti. 

òmamlica f (-ę, -) omaglica, vrtoglavica, 

nesvjestica Dòšla mi ję òmamlica i vrtî mi 

sę v glãṿe. {J. omamica} 

ŏ¦màzati pf (-ậžem; -an) namazati mazom 

Slîvnica/sûšnica ję bîla ŏkrụ̃gla kàk kậca 

spletẽʚna z leščěvja i ŏmậzana z mậzem. 

Hìža ję ŏmậzana. 

ŏmějek m (-a, -ŏv) slog uz meñu Na ŏmějke 

smę pòsadili krampiệr. {Gh. umejak: 

poljska meña; Du. omejak: mjesto blizu 

meñe} Ŏmějek m top B

ʚʚ 

ŏ¦mèknuti sę 

330 

ŏ¦mèknuti sę pf (-em; -en/ut) 

osmaknuti, spuznuti, propustiti Ŏmèknula 

mu sę nõga i õpal ję ẓ krõva. Diẽʖkle sę 

ŏmeknùḷe i přdnula ję prèḍ snŏbộki i r÷kla: 

Nìt ję nîti kậ sę ne pretřgnę nîti rîti kậ ne 

přdnę. 

ŏ¦měknuti sę pf (-em; -en/ut) smekšati Jòš 

niẽʖsu rûškę ŏm÷klę za jèsti. 

ŏ¦měkšati pf (-am; -an) omekšati, smekšati 

Jòš niệ plemẽʚjnka ŏměkšala. 

Ŏmentãlno m nad učitelju koji je često 

govorio momentalno (brzo, odmah) 

ŏ¦m÷sti pf (-ẽʚtem; õmel; -ẽʚ ʚten) omesti Strîc 

Pàvel ję šậjbu zěl i diệte trìput šậjbŏ õmel 

i nevộlica mu ję stậla. 

ŏ¦miẹsìti pf (-iệsim; -šen) umijesiti Diẽʖkla niệ 

za zàmuẓ̌, dŏk n÷ zna krùv ŏmiẹsìti i sp÷či. 

{Se. omesiti} Ŏmiệšen ję krùv i pěč kũrna. 

ŏmìkan adj ogrebenan Jẽʚna mŏčĩlnica ję 

ŏmìkana. Lãḳne na ŏmìkane ručìce ję 

pòvesme za pr÷sti najfìnešu pr÷ñu. 

ŏ¦mìkati pf (-ìkam/čem; -an) ogrebenati 

kudjelju Ŏmìkalę smę kùḍelu. 

ŏ¦mikạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

1 grebenati vlakno Na gr÷benu sę mîčę i 

ŏmikậva na stụ̀pe stučěna ručìca kònŏplę 

kậ ję òtrta na tr̀lice. 

2 - sę izbjegavati, izmicati Pòkle tòga òn 

mę sę sègde ŏmikậval. 

ŏ¦mlạčìti pf (-ậčim; -en) zagrijati Vòdu niẽʖsi 

ŏmlậčila. 

òmlada f (-ę, -ậḍ) mlañak Kàḍ 

dọ̃jdeju mlậdi dãṇi ŏ òmlade i ŏ ščẽpe 

vukòdlak mộra ŏtîti. 

ŏ¦mladìti sę pf (-îm; òmladil; -ãñen) pomladiti 

se, istjerati mladice Gộrna šùma sę 

ŏmladîla ẓ piệjnŏv. 

ŏ¦mlạtìti pf (-ậtim; -čen) ovršiti zrno 

mlaćenjem Jãčmen smę òvršili s kộjni a 

šenìcu ŏmlạtìli na mlatàče na màrŏfe. Kàḍ 

kònŏplę sèmenicę zŏzriệleju,pŏsušîju sę i 

sème ŏmlậti. 

ŏ¦mŏtàti pf (-òtam; -an) omotati Br̀šlan sę 

òkŏl rậsta ŏmõtal. 

ŏ¦mràziti pf (-ậzim; -žen) učiniti mrskim, 

oklevetati Sělskę bàbę sàku diệklu za čàs 

ŏmrậziju. 

ŏ¦mŕsìti sę pf (-řsim; -šen) 1 omastiti se, 

najesti se mesa Ŏmřsil sę s pečějnkŏ. 

2 - sę spolno se naužiti Dõbre sę ŏmřsil 

kàk mạ̃ček na slanìne. {Ab. omrsiti se: imati 

posla sa ženskom; omastiti se} 

ŏ¦mršàveti pf (-ậvem; -len) omršavjeti Štèl bi 

a němrem ŏmršàveti. 

ŏmuhạvàti sę pf -ậvam; -an; -ãṿajne) 

izvlačiti se, oklijevati, izbjegavati posao 

Ŏmuhậva sę i něčę mu sę dèla prijěti. 

òn pron (s òne: n÷ga/ga, n÷mu/mu, ž nìm; ž 

õna; ŏně/ně/ję, õne/nè/je, õnu/ nụ̂/jnu, z 

ŏnộ/ž nộ; pl ŏniệ/niệ/nî h / j i h , õnem/nem/nim, 

z ŏnèmi/ž nìmi/ž nìm/jìm/im) on lična zamjenica 

I òn ję tù. Vìṇ̃ tî n÷ga! Slòbŏne ga 

vûdri. D÷j tò n÷mu. D÷j mu i tò. Bìl sem ž 

nìm. Nì ně nì n÷ga nìti sę niệ sè, jậ ne bŏjîm. 

Bìl ję prì nem kûvan i pẽʚčen. Ne bejžî 

cũcek za kûsŏ dŏk mu õna z rẽʚpem ne 

mậ h nę. Nè tò r÷ci i ž nộ sę dŏgŏvòri. Õnu su 

zạbìli. Nụ̂ si zapòmetil. Niệ pŏvèdal zậ jnu, 

nèg sę zliệkel nậ jnu. Zàstavnik nòsi 

zàstavu, ž nộ mậšę, tậnca i jûčę. Òn sę niệ 

(njih) niệ (nije) bõjal. Òn i h sę ne bŏjî. 

òn/õnaj/ŏnàj pron (s òne; ŏnòga, ŏnòmu, 

ŏniệm; ž õna; ŏně, õne; õnu; ŏnộ; pl ŏniệ, 

õnem, ŏnèmi) onaj pokazna zamjenica. 

Ŏnàj tàm mu n÷ smę na jòči. Z ŏniệm sę ne 

spŏmĩnam. Niệ òn dẽčke tẽʚri tụ̃čę nèg ŏnàj 

tẽʚri držî. Pậsę na õne vèlike sinòkŏše. Z 

ŏnộ diệklŏ sę ŏžẽnil. Bĩle ję dìvjači ŏd 

kòristi a i ŏniệ kě su dèlalę kvậr. Bụ̂š sę 

îgral i z ŏnèmi tẽʚri sę bûḍu lètes zròdili!? 

□ - gôre Bog Ŏnàj gôre gà bu h rãṇil. 

õnak/ŏnàk adv onako Četìri sèkserę ję 

plậčal mužěm i žẽʚnam ŏnàk jàkšem. Na 

õnem sviẽʖtu niệ nì ŏnàk kàk sem jậ gŏvõril, 

nìti ŏnàk kàk stę vî gŏvŏrìli, nèg zŏsiệm 

drùgač. Diệlaj kàk drạ̃gi Bộg zapŏviệda. 

ŏnãkŏv pron (-kvòga) onakav Tù sę Cìgan 

nàpil, pàk mu ję kùma pŏdvřgla svộj 

ŏnãkŏv stõḷnak, a negvòga zěla. 

òṇda k /ộnda/ònda/ùnda adv 1 onda Dòšel 

si òṇda kàḍ niẽʖsi triệbal. Če bụ̂, òṇda n÷ 

bu, če n÷ bu, òṇda bụ̂ tàm dè sûvi sirộvŏga 

držî {T. onda, unda} 

2 česta poštapalica u pričanju 

¤ pa kàj òṇda nije važno; 

3 upitno Ộnda? dakle

331 

ŏ¦pešàti 

õnde k adv ondje Sàme ję ĩmel pràv 

õnde sę dŏžīvèti. Õndek ga niệ bĩle. 

ŏne¦snạžìti sę pf (-ậžim; -en) unerediti V 

zibàču sę ŏnesnậžil, dà ne rěčem põsral. 

{Gr. onesnažit se} 

õni pron pl (ŏniệ/niệ/nî h /ji h /i h , õnem/- 

nem/nim/ j im, ŏnèmi/nìmi/nim/ j im) 

1 oni lična zamjenica Bụ̂ jim tò dòsti. Měse 

ìm ję jậke fĩne. I òṇda ìm bum i rìt pŏkậzal. 

2 Oni, u znak velikog poštovanja A tù su i 

Õni gŏspŏdîn gròf. 

3 Oni, iz poštovanja kad se govori o 

nenazočnom, komu se govori Vi Pŏkộjni 

mõji čàča, Õni su bĩli zěli z rěndę jẽʚnu rậl 

zęmlě. Pŏkộjni sv÷ker, Õni pak niẽʖsu 

nigdậr h lậč imèli v lète, nì kàḍ bi Õni k 

mèše ìšli nèg gõlę gàčę. 

ŏnŏdòben (-ộbni; -òbna) ondašnji, tadašnji 

Ŏnŏdộbnem luděm sę niệ tàk žùrile kàk 

dènešnem i imèli su cãjta prìčę 

pripŏviẹdàti i pŏslùšati. 

ŏnûḍ̣ adv onuda Prẽʚjdi ŏnûḍ̣ dè ję mèjne 

blàta. {Vg. onud, onud o ar} 

ŏnùl i ke adv onoliko Grgûru ję vrậg v škrìne 

brõjil pènezę i vèke bi ŏdîgel i sněl ŏnùlike 

kùlike ję težãḳu triệba dàti. Ŏnùlke dŏbîš 

kùlke si i zaslûžil. 

òpa/ōpâ int uzvik čuñenja oho [mañ. hoppá] 

ōpâ! Òpa, nõga, zùtra n÷ bu tòga. 

òpaj int uzvik veselja pj Òpaj dìja, òpaj dà, 

mî smę bràča v÷sela. 

ŏpajnčậr m (-ãṛa, -ậrŏv) opančar pj Õna vòli 

ŏpajnčậra, kî òpajnkę šãṛa. 

òpajnek m (-a, -ŏv/ộv) opanak Võda nì v 

òpajnke ne vàla. Ôstal ję sûvŏga kûrca i 

mộkre òpajnkŏv. Tiệle bùṃę vrậgu dậli a ẓ 

kộžę bùṃę òpajnkę šīvàli. (Jậke ję zlôčest) 

Z òpajnka cìpel. (Pŏgŏspộdil sę) 

ŏ¦pàriti pf (-ậrim; -ậr j en) 1 opeći vrelom 

tekućinom Nògu mu ję s krõpem ŏpậrila. I 

rũḳa je ję ŏpậrjena. 

2 olužiti Ŏpậrila sem pàrile i ŏsušîla. Ŏpậrena 

pr÷dena spîra v kŏrìte. 

3 - sę opeći se vrelom vodom Ŏpậrila si ję 

pr̀sa. 

ŏ¦pàsati sę pf (-ậšem; -an) 1 opasati, staviti 

pojas Bòle sę ŏpàši, da ti rùḅačę ne vîsiju. 

Kràmpus ję ŏpậsan z lậnci. 

2 prenijeti oko pojasa S krạlòvŏ žàbicŏ sę 

triệba, kàḍ ju přvi pûṭ vîdiš, trîput ŏpàsati 

da krîža nę bŏlîju. 

ŏpạsàti/šàti ipf (-ậsat; -am; -ajne) popasati 

neke dijelove Ŏpậsala ję s krãṿŏ na štrîke 

m÷ñę pŏ pòlu. 

ŏ¦pàsti sę pf (-ãṣem; -en, -ěna) pašom 

ojačati Kràvę su sę tj÷den dận liệpe ŏpàslę. 

{Du. opast se: prežderati se trave} 

ŏ¦pàsti/ŏ¦pànuti pf (-ậnem; õpal, òpala) 

pasti, padnuti Õpal ję ẓ krõva. 

¤ Vrậgu ję ẓ tộrbę õpal. Gledî kò da z 

òblaka õpal. Î da na plěča ŏpậnę, kûrca bì 

si pretřgel. {ðe. opasti; S. Du. opast} 

ŏpa¦trnuti pf (-em; -en/ut) udariti, ošinuti 

Ŏpatrnul ga ję s prõscem priệk plěč. 

{G. opatrnoti, obatrnoti; V. obatrnuti} 

ŏ¦pậžmati pf (-am; -an) opariti vrelom vodom 

Ŏpậžmaj svînskę pậžlę i nògicę bụ̂ju za 

lànetinu. {Gr. opažolit} 

ŏp¦čīnàti ipf pri, raš, š, za, (-ĩnat; -am; -al, 

-àle; -înan; -ĩnajne) čistiti žito, rešetati, 

spuhavati Ŏmlậčeni žĩtek sę ŏpčĩna ŏd 

plèvę na rešẽʚte. {Tr. občinati; S. opčinati; B. 

občinjati pšenicu} 

ŏp¦činìti pf (-îm; òpčinil; -ĩnen) očistiti žito na 

rešeto Sè jãčmen smę ŏpčìnili i vu fřšlŏg 

spràvili. 

ŏp¦čūvàti pf (-ûvam; -an) očuvati, 

obraniti Ŏpčûval mu ję ciẽʖli imiẽʖtek. Mlãḍe 

nemĩnče (cùzek ìli t÷lek) sę mòrę ŏpčūvàti, 

dà ga štè nę vrěčę, àk mu sę òkŏl vrậta 

privẽʚžę črlẽʚni còfek. Ŏpčūvàti ŏd vũrekŏv 

sę mòrę čõvek, če kàj nanộpak ŏblẽčę. 

ŏ¦p÷či pf (-ěčem; -en, -ěna) 1 opeći koga 

Ŏp÷kla ga z vrụ̃čŏ piệglŏ. 

2 - sę Ŏp÷kel sem si rûḳu. 

3 loše proći Štè sę ŏpěčę, drùgi pûṭ i na 

mr̀zle pûšę. 

ŏ¦p e rnàteti pf (-ậtem; -en) 1 dobiti perje, 

opernatiti Pastĩri ìščeju gniẽʖzda i pŏbîraju 

tìčę kàḍ ŏpernậteju i pečěju i h . Kộsi su 

ŏprnàteli i ŏdletèli. 

2 fig obogatiti Něš ti prì nas ŏpernàtel. 

Bùṃe ti mî prištùcali rěp. 

ŏ¦pešàti pf (-èšam) sustati u hodu 

Br̀že si tî ŏpěšal.

ʚʚ 

ʚʚ 

ŏpetõṿnica 

332 

ŏpetõṿnica f (-ę, -) arh dodatni peti razred 

pučke škole Fậlila sę da ìšla v ŏpetõṿnicu, 

a niệ ŏpetûvala rãẓleḍ. 

ŏpetūvàti ipf (-ûjem; -ûj; -ûval, -àle; -an; 

-ũvajne) ponavljati Marùša Mrkasìca ję 

trìput ŏpetûvala přvi rãẓleḍ. 

ŏp¦hạñàti/hạjàti ipf (-ậjam; -an) obilaziti, 

posjećivati Gũṣte ga ŏphậjaju, vàlda mu ję 

mriệle blĩzu. 

ŏp¦hộblati pf (-am; -an) obraditi blanjom Õvę 

dèskę najpriệ ŏphộblaj. 

ŏ p¦h ŕdàti pf (-řdam; -an) oglodati Stàkŏri su i 

sleměčkę na nạ̃jže ŏphŕdàli. 

ŏ¦picạnìti pf (-ậnim; -jnen) 1 dotjerati, lijepo 

urediti Ŏpicậnila ga ję ŏḍ glãṿę dŏ pẽʚtę kàk 

sę šìka. 

2 - sę dotjerati se Za vùgledę sę liệpe 

ŏpicậnila. 

ŏpìčiti pf (-îčim; -ìči; -il, -îčila; -en) uspraviti, 

osoviti Stõbŏr za kùp siệna su ŏpìčili. Na 

ŏpîčen stõbŏr ję dèl lõnec. 

{B. opičen, osovljen; V. opičiti: udariti} 

ŏpihạvàti ipf (-ậvat; -am; -an) zadirkivati Nậj 

ga ŏpihạvàti, vìṇ̃, dà kàj rìs. 

ŏ¦pītàti sę pf (-ĩtam; -an) raspitati se Màma 

su sę ò jne ŏpītàli. {Hg. opitat} 

ŏ¦pitạvàti sę ipf pŏ, s, (-ậvat; -lem/am; -li, 

-ètę; -al, -àle; -ậvan; -ãṿajne) raspitivati se 

Dụ̀ge sù sę ŏpitạvàli i pòkle ŏpitãṿajna sę 

prędŏmìslili. 

ŏp¦kạpàti pf dŏ¦ (-ậpat; -lem/am; -an; -ajne) 

opkopavati Ŏpkậpa sadŏvjě. 

ŏp¦kŏpàti pf (-òplem/am; -an) okopati okolo 

Ŏpkõpal sem v÷kše kŏrějne jàbukę àl ju jòš 

niệ mòči spūknùṭi. 

ŏp¦kŏrạčìti pf (-ậčim; -en) zaobići, prekoračiti 

vodu, blato na putu Ŏpkŏrậči tè blàte, dà sę 

něš zamàzal! Vagậš trèba ŏpkŏrạčìti dè 

gòḍ ję mòči. 

òpkŏrek adv većim korakom obići (blato, 

vodu) Pŏ sûvem sę òpkŏrek prějdę. 

ŏp¦kràsti pf (-ậdem; õpkral, òpkrala; -ãden) 

okrasti Põpa su ŏpkràli. 

ŏp¦kušūvàti pf (-ûvam/jem; -an) svuda 

izljubiti S÷ga ga ję ŏpkušûvala. 

ŏp¦kûvati pf (-ûvam; -an) prokuhati, kratko 

provreti Glìvę ŏpkûva i hîti vòdu. 

ŏpkuvạvàti ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

iskuhavati Dòsti mi ję ŏpkuvãṿajna. 

ŏ platnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) dio drvenog kotača 

na kolima ispod okova Na glavìne su špìcę 

a na špìca su bùkŏvę ŏplatnìcę ŏkŏvậnę 

želiệznŏ šînŏ. 

òpleče/ŏplẽʚ ʚče n (-a/ẽʚča, -em/ẽʚčem, -ěč) 

ženski oplećak, prsluk Kùlke za rùḅaču 

tùlke i za òpleče triệba. Niệ nìš pŏd 

ŏplẽʚčem imiệla. {Du. opleće, oplećje} 

õplen m (-èna, -iẽʖnŏv) prečka iznad kotača 

na kolima i štramica na saonama Na štẽlu 

na kộle ję õplen a na zậjnem ŏpliẽʖnu ję pět 

želiệzne pậntŏv. 

ŏ¦pl÷sti pf (-ětem; õplel; -ẽʚ ʚten) 1 omotati 

pletući šibljem (bocu) Flàšu ję õplel. 

2 udariti šibom, bičem, remenom Õplel ga 

ję pŏ plẽʚče. 

ŏ¦plešìveti pf (-îvem; -en) oćelaviti Mlậḍ ję 

ŏplešìvel. {R. oplešivet} 

ŏ¦plètati ipf pŏ, pŏt, s, (-iệtam/čem; -èči; -tal, 

-iệtala; -an; -ajne) 1 omotavati šibljem, 

obavijati čime Kŏšarậči su ŏplètali flàšę i 

demižộnę. Pŏ sinòkŏša vuz m÷ñę sę 

sadîju vrbę za kõḷije i prûṭje za plòtę pl÷sti. 

ŏ¦pliệndrati pf (-am; -an) opljačkati, oplindrati 

[nj. plünderen] Sěnòči su ŏpliệndrali 

škộlnika. {Ž. oplindrati: opelješiti} 

ŏ¦pliệti pf (-ẽjem; -iệt) oplijeviti Za rĩtek sę 

mộra hřẓ̌ ŏčìstiti ŏd dràča. 

ŏplŏdìti pf (-òdim; -õdi, -ètę; -õdil, -òdila, -le; 

-òñen) 1 osjemeniti, oploditi rasplodnu 

ženku Žriẽʖbec ję ŏplõdil žrebìcu. Če jãjce 

niệ ŏplòñene i niẽʖma zậveska pŏstậnę 

šlepr̀ček. 

2 - sę izbaciti posteljicu kod poroda Kràva 

sę niệ ŏplòdila i niệ plòdive zìšle. 

ŏpộldan adv o podne, u podne Dòšel bu 

ŏpộldan. Mlậḍ kàk rõsa ŏpộldan. 

ŏ¦pŏrìti pf (-òrim; -r j en) oparati Ŏpòrila sem 

pòdstavu na kapûtu. 

ŏpŏ¦vr̀či/ŏpŏ¦vřgnuti pf (-řžem/gnem; 

-žen/gnen/ut) osporiti, pobiti S÷ kàj ję 

r÷kel, sàḍ ję ŏpŏvřgel. Ŏpŏvřgnula ję òne 

kàj ję priệ r÷kla. 

ŏpŏ¦vrgạvàti ipf ŏd¦ (-ậvat; -lem/am; -an; 

-ãṿajne) osporavati, pobijati, nijekati Na 

sûḍu ję sę ŏpŏvrgậval.

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

333 

ŏ¦pūščàti 

ŏ p¦ pūkàti pf (-ûčem; -kan) očupati Kùp siệna 

su s pukạ̃čem nàŏkŏl ŏppūkàli. 

ŏ¦prasìti pf (-îm; -ẽʚ ʚna) oprasiti Prasìca zlěžę 

lèže d÷vet ŏdŏjkộv nèg kòkŏš jẽʚne jãjce 

zněsę. 

ŏ¦pràti pf (-ěrem; òpral; -ận) oprati Rũḳę zamậzanę 

ŏd ŏrèjŏve lupîn sę dạ̃ju ŏpràti z 

bàgušem na kukurîze. 

òprava f (-ę, -i/ŏprậv) odijelo, 

odjeća, haljine Ŏbliệkel ję nõṿu òpravu. Štè 

si kŏmậḍ òpravę naộpak ŏblẽčę, niệ ga 

mòči vr÷či. ¤ Stậra sę òprava najpriệ nòsi 

dŏk sę nę razděrę, a òṇda nộva. Stariji 

više rade. 

ŏpravìle n (-a, -îl) odjeća, 

djevojačka oprema Mậ čěr v÷č ìma za 

zàmuẓ̌ sè ŏpravìle. {S. opravilek} 

ŏ¦pràviti pf na¦ (-ậvim; -len) 1 obući, odjenuti, 

pripremiti Ŏpràvil ga ję pŏ gòspŏdski. 

2 - sę obući se, odjeti se; pripremati se 

Ŏpràvil sę v nõṿu òpravu. Ŏprậvlena ję v 

črnînu. Neŏprậvlen si, a vriệme za îti k 

mèše. {Sk. opraviti se} 

ŏ¦prạvlàti ipf ŏt, pŏ, ras, s, (-ậvlat; -am; -al; 

-àle; -ậvlan; -ãṿajne) 1 oblačiti, 

ureñivati Br̀že ga ŏprậvlaj da nę zakèsnemę. 

2 - sę oblačiti se Zãṃužnę 

diệklę sę ŏprậvlaju v lèpšę rùḅačę. 

ŏ¦pr̀čiti pf (-řčim; -en) okrenuti stražnjicu u vis 

Ŏpr̀čili su rìti na sûṇcu. Rìt ję gòre ŏpr̀čil i 

spî ležěč na drộbu. 

ŏp¦sěči/sẽʚ ʚgnuti pf (-ẽgnem; -en/ut, -ěna) 

obuhvatiti Ŏpsẽgnen stậri cěrski kliện ima 

3,5 mètrŏv. 

ŏp¦sèči pf (-ẽčem; -en, -ěna) posjeći Meklậri 

su brẽzam ŏpsèkli grậjnije za m÷klę. Na 

spûkane kònŏpla s÷ ručìcam ŏpsečụ̂ 

širộčkŏ kèčkę i kŏrějnije. 

ŏpsečkîjne/ŏpsečkîn i je n zb (-a) odsječeno 

korjenje i vršci konoplje Ŏpsečěnŏmu 

kŏrějnu i kèčkam na ručìcami kŏnộpel sę 

velî ŏpsečkîjne. 

õpsek m (-èka, -iệkŏv) ograda oko 

zdenca Zèjmậč niệ dõbre dèl na õpsek i 

õpal ję v zdẽʚnec. {G. opsec} Õpsek m top 

C [dịêl šùmẹ òber Živîc] 

ŏpsekạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

opsijecati Ŏpsekạvàli su vrbę 

na Gmậjnu. 

ŏp¦siẹkàti ipf na¦ (-iệkat; -am; -an; -iẽʖ ʖkajne) 

opsijecati Vrbę, jagnẽʚdę i mũrvę sę ŏpsiệkaju 

v glãṿu i kõlci biẽʖliju za třsije kŏlìti. 

ŏp¦sìliti pf (-îlim; -en) silovati V kukurîze ję 

Jàjnke Jậnu ŏpsìlil, dŏk ję brậla bàžul i 

òṇda ga mộrala zěti. {Ab. obsiliti} 

ŏ p¦ skûpsti pf (-bem; -en, -ěna) 1 očupati 

perje, operušati Gûṣkę smę ŏpskûbli i s÷ su 

ŏskuběnę. 

2 počupati kosu Lậsi je ję ŏpskûbla. {Vo. 

oskubsti} 

ŏp¦sràti pf (-ěrem; òpsral; òpsran) 

1 zasrati Vuglìči su òpsrani. 

2 oklevetati Nèšte mę pri põpe òpsral. 

ŏp¦šìti pf (-îjem; òpšil; òpšit) obrubiti 

šivanjem, ukrasiti obrub Ŏplẽʚče ìma òkŏl 

vrậta òšvicu òpšitu s fộrmicŏ. 

ŏp¦šīvàti/ŏp¦š i vạvàti ipf (-îvam/ậvam; 

-îvan/ậvan) šivanjem ukrasivati rubove 

Òšvica i rukậvi ŏplẽʚča su ŏpšîvani/- 

ŏpšvậvani. {H. obšvavam} 

ŏ p¦ škr̀mb l ati pf (-am; -an) otkinuti komadiće 

Kàj si bìl tàk glãḍen dà si krùv zŏ sè strận 

ŏpškr̀mbal. Štrùca ję ŏpškřmb l ana. 

{V. opškrmblati} 

ŏ p¦ š v àjniti pf (-ậjnim; -en) 1 obrukati, osramotiti, 

oklevetati Ŏpšvậjnil mę mej ludmî. 

Ŏšvậjnila mę ję prèḍ priệtelem. 

2 - sę osramotiti se, osvinjiti se Čẽʚra si sę 

v kliệte ŏšvàjnil kàk svĩnče. 

ŏp¦tesàti pf (-÷šem; -an) otesati Ŏptěši stụ̂pę 

za lèsu i dòle neŏpt÷sanę ŏstàvi. 

ŏp¦tr̀gati pf (-řgam; -an) otkidati Ŏptřgala 

sem bùrakŏve lîstije za svînę. 

ŏp¦trgạvàti ipf ras, s, ŏ, (-ậvat; -lem/am; -li, 

-ètę; -al, -àle; -ậvan; -ãṿajne) otkidati 

V třsije ŏptrgậva zàperkę. 

ŏ¦puhạvàti ipf na¦ (-ậvat; -am; -an) gasiti, 

trnuti Nậj jòš lậmpę ŏpuhạvàti. 

ŏ¦pũ h nuti pf (-ũ h nem; -ut) ugasiti, utrnuti; 

puhanjem odstraniti Ŏpũ h ni lậmpu i ìdemę 

spật. Ŏpũ h ni tụ̂ pràšinu! 

ŏ¦pùklaveti pf (-em) dobiti grbu 

Ŏstậrel ję i ŏpùklavel. 

ŏ¦pūščàti ipf (-ûščam; -an) opuštati Ŏpūščàli 

smę vòdu v priệčnę jãṛkę.

ʚʚ 

ŏ¦pùščati sę 

334 

ŏ¦pùščati sę pf (-am; -an) opustiti se 

Nèkakva bàba mù ję pregŏvãṛjala i õtrŏv 

mù sę ŏpùščal na zûḅę i nộs. 

òpušnica f (-ę, -) korov ljutić poljski (Ranunculus 

arvensis/ repens) Pûṇa mi ję šenìca 

òpušnicę. {Šu. opešnica} 

ŏ¦pûẓnuti pf ot, s, (-em; -ùẓni; -ùẓel/nul, 

-ûẓla/nula; -en/ut) olinjati, otpasti Lậsi su je 

ŏpùẓli. {Š. opuznut} 

ŏrejnàča f (-ę, -ạ̃čŏ, -ậč) orahnjača, kolač s 

nadjevom od oraha Õrej ję za jèsti i za p÷či 

gìbanicu ŏrejnàču. 

ŏrèjŏvica f (-ę, -) orahovica, rakija u kojoj su 

močeni zeleni orasi uz dodani šećer Sàke 

lète diệla ŏrèjŏvicu z ràkiję. 

ŏrèjŏvina f (-ę, -) orahovina, orahovo drvo za 

obradu Stòl ję najlèpši z ŏrèjŏvinę. 

Ŏrèjŏvina sę prŏdậvala pŏ dòzvŏle, j÷l su 

sę ž ně dèlali kùndaki. 

õrel m (-a, -ŏv; adj õrlŏv -òva) orao; orlov 

Õrel ję krậl tìčem, a pậlčec ìli càrič ję càr. 

Na ŏniệm vèlikem h rậste ję ŏrlòve gniẽʖzde. 

ŏrgulậš m (-ạ̃ša, -ậšŏv) orguljaš V Cẽʚrju ję 

ŏrgulậš užĩval ŏd 1780. lèta nadàrbenu 

z÷mlu kụ̂ ję dậl bìškup Gàljuf. Škộlnik ŏrgulậš 

ję pŏbìral mòšt pŏ ciẽʖlę fàrę. 

òrgulę f pl t (ộrgul/òrguli, -ami) orgulje [stvnj. 

argela

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

335 

ŏstavĩna 

-iệplen) oslijepiti Bàba mụ̂ža h rãṇila z 

měsem dà bu ŏsliệpel. Ŏsliệpel, Bộg d÷j, 

če niệ tò ìstina! 

ŏ¦slìniti pf (-înim; -en) ovlažiti slinom Dẽca sę 

na pậše ìgraju s kậčinem mliẽʖkem, diệlaju 

ž nìm fậrbę na ŏslînene zafr̀knute trãṿe 

kàk na stẽkle. 

ŏ¦slŏjnìti sę pf na¦ (-òjnim; -en) osloniti 

Ŏslõjni sę nậ mę i ìdemę pŏmàle. 

ŏ¦slũnuti pf pŏ, (-em; -ũni, -ètę; -ûnul, -ùḷe; 

-ûnut) osluhnuti, prisluhnuti 

Ŏslũni, kãkŏv tò tìč pŏpiẽʖva. 

ŏsmậk m (-ãḳa, -ậkŏv) 1 vlak u 8 sati 

Zakẽsnel sem na ŏsmậk. 

2 rana domaća sorta kukuruza 

Ŏsmậk ję najbòlši za p÷či mlečẽcę. 

3 bačva od 8 vjedara Rasùšil sę ŏsmậk. 

ŏsmehạvàti/jạvàti sę ipf (-ậvam/vlem, 

-aju/eju; -ậval; -an; -ãṿajne) smješkati se, 

smijuljiti se Kàj sę ŏsmehậva? 

ŏ¦smèknuti sę pf (-em; -en/ut) okliznuti se, omaknuti se Ŏsmèknula 

sę na sklìske stẽze. Bìl bi tę vũdril z ŏviệm 

klàfutkem dà ga niẽʖsi pŏscãḷa pàk mi sę 

ŏsmẽknul z rũḳę. 

ŏsmẽʚ ʚri num (-e, -emi) osmero Sě zĩmę sèm 

bìl na ŏsmẽʚre gŏstiệ. 

ŏsměrica f (-ę, -) osmorica Nì h ję bĩle 

ŏsměrica a nàs sàme četvěrica. 

ộsmi num (-ŏga) osmi Na rědu si ộsmi. 

ŏ¦smīcàti pf (-îcam/čem; -an) skinuti lišće 

povlačeći rukom Ŏsmîcala sem lîstje z 

v÷zŏve šîḅ i gûḷim kộru. {O. osmucat} 

ŏsmìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) osmi dio; udio u 

zemljišnoj zajednici Glavậr Mãtič 

Pậvlŏvičŏv ję gŏspŏdậril zèmlišnŏ zàjednicŏ 

i dèlil drvarìju sàkŏmu kùlike ję 

ĩmel ŏšěšij ìli ŏsmîn ŏš÷šiję. 

ŏsmòlaveti pf (-em; -i; -el; -en) postati 

smolav Brẽskam sę lîstije sfřčę i ŏpậnę a 

òṇda ŏsmòlaveju i pŏsèneju. 

ŏsmucạvàti sę ipf (-ậvam; -an) obilaziti, 

privlačiti se Ne ŏsmucậvaj sę vìše òkŏl ně. 

Čiệm sę jậ mèknem z dòma vî sę òkŏl 

mŏjě bàbę ŏsmucậvatę! 

ŏ¦smudìti pf (-îm; -ụ̃ñen, -ñẽʚna) oprliti, opaliti 

dlake, nagorjeti Òsmudil si ję mustạ̃čę i 

òbrvę. Na zàklane svĩnče nam÷čeju slàmę 

i prižgěju, dà sę ŏsmudî. Òbrvę su 

ŏsmuñẽʚnę. {Z. osmuditi} 

ŏ¦snạžìti pf (-ậžim; -en) očistiti Ŏsnậžil sem 

kõcę. {G. osnažiti; Č. Gr. osnažit} 

ŏsnộva f (-ę, -) osnova, osnutak, uzdužne niti 

tkanja Ŏbiệlena pr÷ña sę navîja ẓ pr÷dena 

na vìtlu v klụ̀pka za ŏsnõṿu s kộ sę snùję 

na snŏvàče. {G. J. osnova; L. osnutek je 

70 pramica il 840 niti; ð. snovek} 

ŏsnŏvận adj pripremljen za tkanje 

Ŏsnŏvậna pr÷ña sę ŏmòta v lànc. 

ŏ¦snŏvàti pf (-ûjem; òsnŏval) osnovati, 

utemeljiti Na snŏvàče sę ŏsnûję pr÷ña za 

ŏsnõṿu na rạzbòju. V Cẽʚrju ję ŏsnŏvậna 

přva Gŏspŏdậrska škộla v Hr̀vatske 1781. 

lèta, a tèkar 1802. lèta ję pŏčẽʚla i prestậla. 

ŏsŏvcě/ŏsŏvèčki/ìčki adv okomito, uspravno, 

osovce, osovno Klùčeci sę priệk zĩmę 

zakòpaju ŏsŏvcě v zěmlu. Driệve ŏsŏvìčki, 

žẽʚna pŏležìčki (mòreju s÷ zdržàti). Na kõḷe 

nàŏkŏl lộtri i šarậjzlinŏv napîču sę bãti 

kukurìzę ŏsŏvèčki. Štè stŏjî ŏsŏvìčki na 

glãṿe, velî sę dà ję h rậsta òsŏvil. 

ŏsŏvìti pf (-îm; -ộvi, -ètę; òsŏvil, -îla; -õvlen, 

-ěna) 1 uspraviti Stõžer su òsŏvili za kùp. 

2 - sę usprotiviti se, okomiti se Usûḍila sę 

nà jnega ŏsŏvìti. 

ŏ¦sràti sę pf (-ěrem; õsral, òsrala; òsran) 

isprazniti crijeva Bàš sę na 

stẽze õsral. 

ŏsriẽʖ ʖdek/sriẽʖ ʖdek m (-a, -ŏv) ostatak oranja 

izmeñu dva sloga Niệ ŏsriẽʖdek jenậk na 

sàkem krậju. {Gh. usredak} 

òstajnek m (-a, -ŏv) ostatak jela Dòšli smę na 

òstajnkę ŏḍ gộsti. Želiệzna kùsica bejžî pŏ 

drevěnem jãṛke i lạ̃ja? (Žlìca pŏ mesîtnem 

kŏrìtu strûžę òstajnkę tiẽʖsta.) 

{V. ostańek; Ko. ostanjci} 

ŏ¦stàreti pf (-ậrem) ostarjeti Tàk ję ŏstậrel i 

znemògel gŏspŏdậru cũcek, pàk ga ję 

pretèral, da kàj bu ž nìm kàḍ n÷mrę nì 

làjati i nìšte ga sę nę bŏjî. 

ŏ¦stàti pf (-ậnem; õstal) ostati Ŏstàni tù dè 

jẽʚsi! Štè sę na dìnę hîta ŏstậnę i bèẓ 

vùgŏrkŏv. ¤ Tò nèk ŏstậnę mej nàmi 

Nemoj o tome pričati. 

ŏstavĩna f (-ę, -în) nasljedstvo, ostavština 

Jòš niẽʖsu ŏstavĩnu pòdelili.

ŏ¦stàviti 

336 

ŏ¦stàviti pf (-ậvim; -len) ostaviti, napustiti 

Õtec ję mřl, a ŏstàvil ję sînem sàme 

jenòga võla. Kàḍ sę ŏbîra sadŏvjě, ŏstậviju 

sę dviệ trî slìvę (jàbukę), dà bu bòle k lètu 

ròdile. Õsa ne ŏstậvi žậlec kàḍ pîknę. 

ŏ¦stạvlàti ipf (-ậvlam; -an; -ãṿlajne) ostavljati 

Mìli mộj mụ̀žek zậkaj mę ŏstậvlaš? Reznîk 

ŏstậvi na dvậ ìli trî jộka! Mřtvi ŏstậvlaju, 

žîvi delîju. 

ŏ¦strūgàti pf (-ûžem; -an) očistiti, skinuti 

struganjem Ŏstrûži kŏzîcu i põječ drŏžñìcę 

s krùvem. Z gràbrŏvŏga kõlca sę kộra 

ŏstrûžę s kŏsiẽʖrem. 

ŏ¦strũgnuti pf (-em; -en) 1 skinuti koru struganjem 

Ŏstrũgni kộru ẓ kõlca strugạ̃čem. 

2 - sę ogrepsti se, očešati se Ŏstrũgnul 

sem sę na čàvel. 

òstvar f (-i, -ju, -ậr, òstvarami) otrov Òstvar za stàkŏrę ję põjel i õstal 

žîv. {B. ostvar, trovilo} 

ŏstvarìle n (-a, -îl) otrov Kũpil ję 

ŏstvarìle za mìšę. {G. stvarilo} 

ŏstvạrìti pf (-ậrim; -i, -ètę; -ậril, -ìle; -àr j en) 

1 otrovati Nèšte ga ŏstvậril z nèkakvem 

ŏstvarìlem. {B. ostvariti koga; Šo. stvariti: 

trovati} 2 - sę otrovati se Cẽʚrci su naviệk 

glìvę brậli i jèli i nìšte sę niệ z glìvami 

ŏstvậril. Ŏstvậrjen ję, òstvar ję jèl i mřl ję. 

{Ab. ostvariti se: ofrancati se, oboljeti} 

ŏstvạrjàti ipf (ŏstvậrjam; -an) trovati 

Ŏstvậrjala ga ję màle pŏ màle i mřl ję. 

ŏ¦sụdìti pf (-ûḍim; -en) osuditi Ŏsụ̂ñen ję na 

dvậ mèsecę rěšta. 

ŏsụ̃pnuti sę pf (-em; -i, -ètę; -ụ̃pnul, -ùḷe; 

-ụ̂pnut) zabezeknuti, 

zaprepastiti se Ŏsụ̃pnul sę kàḍ ga spàzil. 

ŏ¦svedŏčìti sę pf (-òčim; -en) uvjeriti se Jậ 

sem sę vû te sậm ŏsvedõčil. 

òš òš int tjeranje kokoši, iš, iš! [tur. oş!: tjeranje 

psa] Ŏd s÷bę sę kòkŏši tèraju: Òš, òš! 

{L. oš, oš; B. eš, oš; Š. uš; ðñ. heš, heš ne} 

ŏ¦šậcati pf (-am; -an) procijeniti, 

ocijeniti [nj. schätzen] Dõbre si tî tò ŏšậcal. 

{V. ošacati} 

ŏšàcuvati pf (-jem; -van) 

procijeniti, ocijeniti, odmjeriti vrijednost 

Diẽʖklu ję dõbre ŏšàcuval i ìdę snûḅit. 

ŏšamàriti pf (-ậrim; -àri; -il, -ậrila; - j en) 

pljusnuti Prèḍ sèmi ga ŏšamàril. 

ŏ¦šàntaveti pf (-em; -en) ošepaviti Kòjn mi ję 

ŏšàntavel. {Gh. ušantaviti} 

ŏščạpìti pf (-ậpim; -ậplen, -ejne) osiromašiti, 

pasti na prosjački štap "Oščapili smo se 

prevelikemi častmi tuliko krat v Zagreb 

hodeč i gospodu časteč" (kmeti Kraljevca 

žale se 1608. godine) 

ŏščipạvàti sę ipf (-ậvam; -an; -ajne) štipati 

se meñusobno Ŏščipạvàli sù sę na pậše 

õni kî sę ìmaju ràda. 

ŏ¦ščr̀baveti pf (-em; -en) 1 dobiti krnjave 

zube Ŏstậrela ję i ŏščr̀bavela. 

2 oštetiti oštricu alata Sekìru si jậke 

ŏščr̀bavel. {Vi. oščrbiti} 

ŏ¦šemụtìti pf (-ûṭim; -ụ̂čen) 1 ošamutiti, 

pomutiti svijest, zbuniti Tàk ga vũdril da bìl 

ŏšemụ̂čen. 

2 - sę ošamutiti se, zbuniti se Ŏšemụtìle mi 

sę. 

ŏ¦š÷paveti pf (-em; -en) 

ošepaviti N÷ smę sę pŏ mrãḳu îti v rùpu pŏ 

vòdu. Dŏbî sę mrậk ìli nagînę. 

ŏš÷šija f (-ę, -ěšij) selište, kmetski posjed 

(24 ili 32 jutra) [lat. sessio] Bìškup Gàljuf ję 

1781. darùval ŏš÷šiju zemlě za Gŏspŏdậrsku 

škộlu Cẽʚrje. Glavậr zèmlišnę zàjednicę 

ję dèlil drvarìju kùlke štè ìma ŏšěšij. 

òškŏruš m (-a, -ŏv) oskoruša, vrsta voća, 

drvo i plod (Sorbus domestica) V nãše 

šùma sę riẽʖtke nậjdę òškŏruša. 

ŏškřbnuti pf (-em; -r̀bni; -ul, -řbnula; -en) 

odkinuti komadić Nèšte ję v÷č gìbanicu 

ŏškr̀bnul. 

òšpicę f pl t (ộšpic, òšpicami) 

bolest ospice Ìma òšpicę. 

òšpiček m (-a, -ŏv) 1 zaoštreni dio kolca 

Zògnili su òšpički na trùske. 

2 iver od oštrenja truske Òšpičkę kûrimę. 

òšpitne adv oskudno, vrlo štedljivo, 

loše jedva [lat. hospitium] Jèla ję bĩle 

òšpitne a pìla dòsta. Mộram blậge òšpitne 

hrạnìti, dà mi křmę ne zmèjnka. Òšpitne ga 

hrãṇi i na tèjnke bu sràl. {G. ð. V. Vi. 

ošpitno; Du. ušpitno; Šo. ošpitoma} 

ŏ¦špộtati pf (-am; -an) oklevetati Ŏšpộtalę su 

ju i dẽčke ju ję ŏstàvil. 

ŏ¦štrîči pf (-îžem; -en) 1 ošišati Bìl bi lèpši dà

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʚʚ 

337 

ŏ¦tèrati/tìrati 

si tě grìvę ŏštrîžeš. 

2 - sę ošišati se Ŏštrîgel sę dŏ gộlę glãṿę. 

ŏ¦štùcati pf (-am; -an) podrezati (brkove, 

živicu) Ŏštùcal si ję mustạ̃čę. Živìca ję 

ŏštùcana. 

ŏ¦šùgaveti pf (-em; -en) dobiti svrab Tàk mę 

jậke srbî kò da sem ŏšùgavel. 

ŏ¦šumàsteti pf (-ậstem) oglušiti Zněbač ìma 

tàk jãḳi glậs i da zacvîli čõvek bi 

ŏšumàstel. 

òšvica f (-ę, ộšvic) ušitak (rub) na košulji oko 

vrata i na kraju rukava Rùḅača mụ̀ška ìma 

priệjni i zạ̃jni stận, rukậvę z òšvicami, 

ŏgŏriệl òkŏl vrậta i na pr̀sa fậldę nabrãṇę. 

Fèrtun ìma gòre òšvicu. Imèlę su ŏplẽʚča 

širộkemi ŏšvìcami (ajtậšę) kàk kerepûvi. 

{L. Ja. Še. ošvica; G. obešvica; Du. 

opšvica} 

ŏ¦švìcati sę pf (-am; -an) oznojiti se Ŏšvìcal 

sem sę. 

ŏt|pìti pf (-ĩjem; òtpil; òtpit/ĩjen) početi piti 

Ŏtpî màle dà sę ne razliệva. 

ŏtàḍ adv otada, od toga vremena Ŏtàḍ ga 

niẽʖsem vìdel. 

ŏ¦tàkati ipf dŏ¦ (-at; -ậkam/čem; -an; -ajne) 

odlijevati Vĩne sem ŏtàkal. 

ŏtàm adv odande Br̀že sę ŏtàm 

vrni. 

ŏ¦tạplàti ipf (-ậplat; -am; -an; -ajne) 

otapati, odmrzavati Sniệg 

sę na krõvu ŏtậpla i stròšinę cũrkem curîju. 

ŏtaràsiti sę pf (-ậsim; -àsi; -il, -ậsila; -šen) 

riješiti se, otresti se, osloboditi se N÷ga sę 

niệ mòči lẽke ŏtaràsiti. 

ŏtãṿa f (-ę, -; dem f ŏtãṿica) otava, drugi 

otkos trave, jesenja trava Ŏtãṿa ję bòlša ŏd 

siệna a nà jne sę tàk liệpe spî. Lètes ję 

ŏtãṿica slãba. 

ŏtãṿič m (-a, -ŏv) treći otkos trave Drùgi pûṭ 

sę kŏsî ŏtãṿa, a trějti pûṭ ŏtãṿič, àl ŏtãṿič 

ne zrậstę sàke lète. 

ŏ t¦ cùkati pf (-ûkam/čem; -an) odvući trzajima 

Jẽʚdva sem tò ŏtcùkal v štạ̃gel. 

ŏ t¦ č÷nuti pf (-em; -ut) otkinuti, odlomiti Ŏtčě 

nul sem si pộl nòvta. Ŏč÷nula sę grãṇa 

jàbukę. 

ŏ¦tècati ipf (-iệcam; -èči, -ètę; -ècal, -iệcala; 

-an; -ajne) otjecati V štàle ję žliệḅ kûḍ̣ 

gnòjčina ŏtiệca. 

ŏtecàti/kàti ipf (-iẽʖkam/čem; -÷či; -èkal, 

-iẽʖkala; -iẽʖ ʖkan, -ajne) otjecati, naticati, 

oticati, nadimati se Nògę mi ŏtiẽʖkaju. 

Kŏrějne gậveza kûva sę i z vŏdộ napîraju 

lûdi kî ŏtiẽʖču. 

ŏtecnậš/ŏčenậš m (-ạ̃ša, -ậšŏv) 1 molitva 

očenaš N÷ znà nì ŏtecnậš zmŏlìti. 

¤ znati kak ŏčenậš znati napamet 

2 brojanica, krunica Kàj ję sriẽʖdi 

ŏčenậša? (Nìt ìli dròt v čĩsle). 

ŏtẽʚ ʚčen adj (-ẽʚna; -÷neši) nabreknut, natečen 

Nõga mu ję jậke ŏtečẽʚna. Imiệla ję vrbãṇec 

i ŏtečẽʚna ję kàk vûḳ. 

ŏ¦t÷či pf (-ěčem; -en) 1 oteći, nestati 

otjecanjem Vòda ję ŏt÷kla sinộkŏš v kanậl. 

2 nabreknuti, nateći, dobiti 

oteklinu Kràve ję vìme ŏt÷kle, prikrậja. 

Kõmu nògę ŏtěku z gậvezem mu sę 

mòčiju i ŏblậžu listạ̃jnki. 

ŏtěgnen adj otegnut (kosa) 

Kõsa ję ŏtěgnena ìli prikr̀čena. 

ŏ¦tẽʚ ʚgnuti pf na¦ (-em; -en/ut) zavući, oduljiti 

Tò čèkajne sę jậke ŏtēgnùḷe. 

õtek m (-a, -ŏv) oteklina Jòš mi õtek 

na rũḳe niệ splàsnul. {J. otok} 

ŏt÷knuti pf (-ěknem; -÷kni; -ul; -ẽʚ ʚčen, 

-ečěna) nateći, oteći, dobiti oteklinu 

Rũḳa mu ję ŏtěkla. 

ŏ¦tèknuti pf (-em; -en/ut) otvoriti, odčepiti 

Ŏtẽkni si flàšu i napî sę. 

Ŏtẽla f (-ę, -i) sorta direktno rodeće vinove 

loze i vina Ŏtẽlu niệ triệba šprìcati. 

{S. otelo; ð.ðe. hotela ðñ. hutela} 

ŏ¦telìti pf (-÷lim; -÷lena) 1 izleći tele Lîseka ję 

ŏt÷lila lisậstŏga t÷leka. 2 - sę oteliti se 

Lisàva sę ŏt÷lila, zlẽʚgla ję tẽʚle a tẽʚle ję bîk. 

ŏ¦tèpati ipf na¦ (-iệplem/am; -an) 

1 otresati Ŏtèpali smę slivę v trnậcu. 

2 - sę stresati se Ŏtiệplę sę, pùṇ ję tiệrja. 

3 izbjegavati posao Òn ti 

sę ŏd sàkŏga těškŏga põsla ŏtiệplę. 

{J. otteplem se} 

ŏ¦t÷psti pf (-ěpem; -en, -ěna) 1 

otresti Slìvę ŏt÷psti i pŏbràti za ràkiju. 

2 - sę otresti se Ŏtěpi sę, pùṇ si lîstja. 

ŏ¦tèrati/tìrati pf (-am; -an) otjerati 

Ŏtìral ję svînę na pàšu.

ŏtfikạrìti 

338 

ŏtfikạrìti pf (-ậrim; -i, -ètę; -ậril, -ìle; -ậr j en) 

naglo odrezati, odrubiti [tal. ficcare: udariti] 

Nòsa ję bàbe ŏtfikậril, kàḍ ję bîla prehậmila. 

ŏt¦fŕkàti pf (-řkam/čem; -an) odviti, odmotati 

Ŏtfřči najpriệ tè šarậf. 

ŏt¦frkạvàti ipf ŏ¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

odmotavati, odvijati Bàš mu ję ŏtfrkậvala 

frbànta kàḍ sę zrùšal. 

ŏt¦frknuti pf (-em; -en/ut) odmotati, odvinuti 

Ŏtfrknul ję pìpu i natòčil pevãṛec vĩna. 

Ŏtfrknula mi ję frbànt. 

ŏt¦fùrati pf (-am; -an) odvesti [nj. Fuhre] Věč 

su s÷ fûrkę šùmę ŏtfùrali. 

ŏt¦ h ạñàti/ h ạjàti pf dŏ¦ (-ậñam; -an; -ajne) 

odlaziti J÷n pŏ j÷n su ŏthạñàli pŏ sviẽʖtu. 

Sniệg s÷ br̀že ŏthậña. Kî sę dụ̀ge ŏtprậvla 

tè těške ŏthậja. 

ŏt¦ h ậklati pf (-am; -an) otkvačiti Ŏthậklaj 

slanìnu z rẽmę i ìdemę trančiệrat. 

ŏt¦ h ìtati pf (-îtam/čem; -an) odbacati Ŏthìtal 

sem gnộj na gnŏjìšče. 

ŏt¦ h itạvàti ipf na¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

odbacivati Ŏthitạvàli smę z÷mlu kàḍ ję 

kanậl šîren. 

ŏt¦ h ìtiti pf (-îtim; -čen) odbaciti Ŏthìti tò 

smetjě dàle na smetìšče. 

ŏtiệpajne n (-a, -) 1 otresanje od prašine, 

smeća, pljeve 2 gnjavaža Ĩmel ję vèlikŏga 

ŏtiệpajna i jẽʚdva sę ŏprậvdal da niệ krîv. 

ŏt¦îti pf (-îdem) otići Ŏtìšel ję glîv brật. Pòkle 

smr̀ti õca i màterę ŏtîdę stậra diệkla k 

sẽstre i tù ję kàk slùškina. 

õtkaḍ/ŏtkàḍ adv otkada Ŏslàbel ŏtkàḍ spî 

ženộ i čèẓ vûva mu sę sviẽʖti. 

ŏt¦kạpàti ipf dŏ¦ (-ậpat; -lem/am; -an; -ajne) 

otkopavati Diệs bùṃę ŏtkạpàli krampiệr ẓ 

tràpa. 

ŏt¦kạšàti ipf pŏt, (-ậšam; -al, -àle; -an; -ajne) 

košnjom odreñivati meñe Najpriệ smę ŏtkạšàli 

m÷ñę sàkę strãṇę sinòkŏšę, dà ne 

prekŏsîmę. 

ŏ¦tkàti pf (òtkęm; òtkan/ận) otkati, 

satkati Ŏtkậla sèm dviệ stòlnicę. 

ŏt¦kelìti pf (-èlim; -en) 1 odlijepiti Kàk si zakẽlil 

tàk i ŏtkẽli. 

2 - sę odlijepiti se Ŏtkelìli sù mi sę pŏtplàti 

na cipeliệ. 

ŏt¦kìfeliti pf (-ìfelim) otrčati, odbježati [mañ. 

kifelé: napolje, van] Màle priệ ję nèkam 

gòre ŏtkìfelil. 

ŏt¦klạdàti ipf (-ậdat; -am; -an) 

skidati dio tereta Pr÷več su dřv na kõla 

naklạdàli i sàḍ ŏtklậdàju. 

ŏt¦klepàti pf (-÷plem/am; -an) završiti prvo 

klepanje Jòš niệ kõsa ŏtkl÷pana. 

ŏt¦klipsàti pf (-ìpsam/šem; -an) 

otići s naporom, s noge na nogu Ŏtklìpsal ję 

čàs priệ, àl ga tî mòreš jòš dŏstìči. 

ŏt¦klùcati pf (-am; -an) otići s 

naporom, s noge na nogu Stậri pŏmàle 

ŏtklùcal dimộm. 

ŏt¦kŏbạcàti/tàti pf (-ậcam) 

polako otići Bûṃ jậ pŏmũčke ŏtkŏbậcala. 

Kàḍ mộram, ŏtkŏbậtam pŏlẽke. 

ŏt¦kŏpàti pf (-òplem/am; -an) otkopati, 

kopajući izvaditi Mãrtin Bôjnčičŏv bìl 

ŏtkõpal na pòlu pri Pŏdộlnice vèlikŏga 

cìgla i napràvil si kuvãṛnicu. 

ŏt¦kŏpạvàti ipf pŏt, za, (-ậvat; -lem/am; -li, 

-ètę; -an; -ãṿajne) otkopavati, 

kopajući vaditi Ìdemę krampiẽʖra v tràpu 

ŏtkŏpậvat. 

ŏt¦kŏpčìti pf (-òpčim; -en) otkopčati Dõbre ję 

dŏk zậbiš ràspŏrek si zakŏpčìti a zlò òṇda 

kàḍ zậbiš ŏtkŏpčìti. 

ŏt¦kŏsìti pf (-îm; òtkŏsil; -õšen) zakositi, 

otkositi Òtkŏsil sem ŏd liệvę meñě. 

ŏt¦kŏtūràti pf (-ûram; -an) 1 otkotrljati 

Ŏtkŏtûraj sûḍič k zdẽʚncu. {Hg. otkotulat} 

2 - sę otkotrljati se Kŏtậč sę ŏtkŏtûral v 

gràbu. 

3 otići polako Dèda sę 

ŏtkŏtûral dimộm. 

ŏtkràja adv 1 od završetka Mèril ję ŏtkràja 

prèma nạ̃pre. 

2 otpočetka Ŏtkràja sę Bộg mòli. 

(Sàki põsel sę diệla ŏd kràja dŏ kràja). Jậ 

nìkaj ne zbîram, jậ ŏtkràja jiệm. 

ŏt¦kràviti sę pf (-ậvi sę; -àvile sę; -ậvlene) 

otopliti se, odmrznuti se Ŏtkràvil sę lěḍ pŏ 

mlàka na pũṭu i niệ mòči îti, dà sę sè ne 

zamậžeš. 

ŏtkrạvlàti sę ipf (-ậvla sę; -àle sę; -ãṿlajne) 

odmrzavati se, otapati se Pòčele sę nậgle 

ŏtkrạvlàti. 

ŏt¦kŕčìti pf (-řčim; -en) iskrčiti Dèda 

ję ŏtkřčil gřmje na Cigộvke i trî liệta zěmlu si

339 

ŏt¦pràviti sę 

ŏbdelậval. Kupinàča ję ŏtkřčena zẽʚmla i pò 

jne kupînije. 

ŏt¦krnuti/krũnuti pf na¦ (-em; -en/ut) 

otkrhnuti, odbiti dio, Ŏtkrnula si klûn na 

pevậrcu. Ŏtkrũni kŏmậḍ kàmena, prevèlik 

ję. {G. otkruhnuti} 

òtkuḍ adv otkuda, odakle Òber jậsli ję lộtra 

òtkuḍ blậge jiệ siệne. 

õtkup m (-a, -ŏv) obvezna prodaja po cijeni 

otkupljivača Nègda su km÷ti mộrali plạčàti 

Tûrcem õtkup glãṿę zarŏblěnŏga 

plemenîtŏga gŏspŏdãṛa a pòkle pr÷ŏkreta 

dạvàti õtkup ŏtkupậšem svînskę glãṿę. 

ŏtkupậš m (-ạ̃ša, -ậšŏv) koji pobire obvezni 

otkup Bìl ję ŏtkupậš svîn. 

ŏt¦kūpìti pf (-ûpim; -len) kupiti po cijeni koju 

kupac odredi Ŏtkupậši su ŏtkūpìli sụ̂ mậst 

pŏ sẽʚle. 

ŏtkuplivậč m (-ạ̃ča, -ậčŏv) kupac za nečiji 

račun Pŏ sẽʚle su họdàli sèkakvi 

ŏtkuplivậči. 

ŏtkuplūvàti pf (-ûjem; -ûj; -ûval, -àle; -ûvan) 

kupovati Fìlip driệve ŏtkuplûję. 

ŏt¦kūrìti pf (-ûrim; - j en) pobjeći, odmagliti Kàḍ 

ga spàzil, ŏtkûril ję kàk striẽʖla. 

ŏ¦tŏčìti pf (-òčim; -en) odlijati Ŏtòčil sem vĩna 

z vèlikŏga sudìča v mèjnši zà nas, a drùge 

bum pròdal. 

ŏ¦tŏpìti pf (-îm; òtŏpil; -õplen) otopiti, rastopiti 

Tù sę sniệg br̀že ŏtŏpî. Pŏ dãṇu sę ŏtŏpî a 

čèẓ nộč sę smřznę. 

ŏt¦pàsti/ŏt¦pànuti pf (-ậnem; õtpal) 

otpasti Sì su mu lậsi ŏtpàli. 

ŏt¦pečàtiti pf (-ậtim; -čen) skinuti pečat Tè 

pěčat n÷smeš ŏtpečàtiti. 

ŏt¦pelàti pf (-÷lam; -an) 1 otpremiti, odvesti 

Ŏtpělal ję kràvu pŏd bĩka. Ŏtpělal ga v 

škộlu. 

2 odvesti kolima Ŏtpělal ję òdŏjkę na kộle 

na sẽmen. 

3 - sę odvesti se Ŏtpēlàli su sę v Zạ̃greḅ. 

ŏt¦pījàti pf dŏ¦ (-îjam; -an; -ajne) odgovarati 

na zdravicu Ìvek ję přvi napîjal, a Ìmbrek mu 

ję ŏtpîjal. 

ŏt¦pīlìti pf (-îlim; -en) odrezati 

pilom Kàḍ sę stẽʚble ŏtpĩli z jęně i drùgę 

strãṇę velî mu sę fũrek. 

ŏtpirậč m (-ạ̃ča, -ŏv) otvarač 

Z ŏtpirạ̃čem mòrę sàku klũčenicu ŏtpriệti. 

ŏt¦pīràti ipf pŏt, pŏza, pri, ras, vu, za, (-îrat; 

-am; -al, -àle; -îran; -ĩrajne) 

1 otvarati Ŏtpîraj mu vrậta! 

2 - sę otvarati se Škrìna ìma vèke kàk 

kròvek na pàntę tẽʚre sę ŏdîgnę i gòre 

ŏtpîra. Vrmậr ìma vrậta na jẽʚne pẽʚre (krĩle) 

kậ sę k s÷be ŏtpîraju ìli vrậta na dvậ pẽʚra 

kậ sę ŏtpîraju na sàku strận. Pŏ č÷mu sę 

vrậta ŏtpîraju? (pŏ plậcu) 

ŏt¦pīsàti pf (-îšem; -an) otpisati Jòš niẽʖsem 

ŏtpîsal sînu võjsku. 

ŏt¦pīzdìti pf (-ĩzdim; -en) otjerati, izbaciti 

Ŏtpĩzdil ga ję za naviệk. 

ŏt¦plạčàti ipf (-ậčat; -am; -an; -ạ̃čajne) 

otplaćivati Tũñę dụ̂gę ŏtplậčam. 

ŏt¦plàziti pf (-ậzim) odgmizati 

Kàča ję ŏtplậzila v živìcu. 

ŏt¦pŏčînuti pf (-înem; -ut) odmoriti 

se Ŏtpŏčìni si màle, nậj fùrt tàk fèst 

dèlati. {Hg. otpočinut} 

ŏt¦pŏčīvàti ipf (-îvam; -an; -ĩvajne) odmarati 

se Nadèlali smę sę i sàḍ si màle 

ŏtpŏčîvamę. {Hg. otpočivat} 

ŏtpọ̃čiven adj odmoren Nè bi triệba cậrski 

pastûv kî ję ŏtpọ̃čiven. 

ŏt¦pŏpiẹvàti pf (-iẽʖvlem/am; -an) otpjevati 

Znàl ję čàk ŏdigràti na rìt i ŏtpŏpiẹvàti 

cìrkum dendẽʚrum, kàk na sprēvòde pòp. 

¤ Òn ję svõje ŏtpŏpiẽʖval Pri kraju je života. 

ŏt¦pŏrìti pf (-òrim; -en) skinuti paranjem 

Ŏtpòrila ję rukậv i nànŏve prišîla. 

ŏt¦pŏvèdati/ŏt¦pŏvèsti pf (-iệm, -iẽʖs tę, -iẽʖju; 

-dan) 1 odgovoriti Če diệkla niệ štèla 

dẽčku ŏtpŏvèdati, ìšel ję pŏ dvậ trî pûṭ pĩtat 

ję l’ ga hòčę zěti. 

2 otkazati Việnčajne ję ŏtpŏviẽʖdane. 

ŏt¦pŏviẹdàti/ŏt¦pŏvedạvàti ipf (-iệdat/ậvat; 

-iẽʖdam/ậvam; -an) otkazivati Licitạ̃cija ję 

ŏtpŏviẽʖdana. Dràžba ję vìše pûṭ 

ŏtpŏvedậvana. 

ŏtpŏ¦zdràviti pf na¦ (-ậvim) 

uzvratiti na pozdrav Štè tę pŏzdrậvi, mộraš 

mu ŏtpŏzdràviti. 

ŏt¦prạšìti pf (-ậšim; -en) 1 istjerati 

Ŏtprạšìli su ga slùžbę. 

2 pobjeći, odjuriti Ŏtprậšil ję kàj ję br̀že 

mògel. 

ŏt¦pràviti sę pf na¦ (-ậvim; -len) spremiti se, 

krenuti Kàm si sę ŏtpràvil? I vlàji su sę 

ŏtpràvili Bŏžìča îskat.

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʚʚ 

ŏt¦prạvlàti 

340 

ŏt¦prạvlàti ipf ŏ¦ (-ậvlam; -an; -ãṿlajne) 

1 otpremati Ŏtprậvla ga na põsel. 

2 - sę spremati se Ŏtprậvla sę kàk glãḍni 

sràt. Nerado odlazi. 

ŏt¦prěči pf ras; s, za, (-ěžem, -ěju/ụ̂/gụ̂; -ězi, 

-ètę; -ẽʚgel; -žen, -ěna) ispreći 

Ŏtprẽʚzi kõjnę i pũsti. 

ŏtprèdi adv otprije, ranije Tò tę 

ŏtprèdi tù čèka. 

ŏt¦prẽʚ ʚgnuti pf prena, s, za, (-em; -i, -ètę; 

-ěgnul, -ùḷe; -ěgnen/ut) ispregnuti 

Ŏtprēgnètę kõjnę i d÷jtę im jèsti!. 

ŏt¦prēzàti/iẹzàti ipf ras, s, za, (-ězat/iệzat; 

-am/iệžem; -iệži, -iệzajtę; -ězal/iệzal, -àle; 

-ězan/iệzan, -ẽʚ ʚzajne/iẽʖ ʖzajne) rasprezati 

Ŏtprēžètę kõjnę i ŏtp÷lajtę. 

ŏt¦prhạntàti pf (-ậntam/čem; -an) odlepršati 

Tìčeki su ŏtprhạntàli. 

ŏt¦pŕhàti/pŕvàti pf (-řham/šem; -an) odletjeti 

Škvõrci su ŏtprhàli v třsje. Vrànę su ŏtpŕvàlę 

na pŏsiệjane. 

ŏtpriệ adv otprije, ranije Òn ję tù bìl 

ŏtpriệ. 

ŏt¦priẹmìti pf (-iệmim; -len) otpremiti Z÷t ję 

ŏtpriệmil kràvu, telîčka ję ŏstậla. 

ŏt¦priệti pf pŏt, pŏza, pri, ras, vu, za, (õtprem, 

-ẽʚju/ụ̂; õtpri, -ètę; òtprl, -řla; òtprt) otvoriti 

Õtpri lèsu na vūvòze! Žũṇa pòzna trãṿu s 

kộ ję mòči sàku klũčenicu ŏtpriệti. Jõške 

prnậr ję òtprl dučận pri Filipčìču. 

2 - sę otvoriti se Vrậta su sę sãma òd 

sębę ŏtpřla. ¤ õtpri jòči dobro pazi 

ŏtprĩlikę adv približno, otprilike, po prilici Znàl 

sem ŏtprĩlikę kùlike kŏštàle. 

ŏt¦pŕnùṭi pf (-řnem; -ut) odletjeti Gr̀licę su 

ŏtpŕ h nùḷę. 

òtprt adj (ant ne-/zàprt) otvoren Spî pri 

òtprtem ŏblòḳe. Zậjec spî z òtprtemi jŏčmî. 

N÷mrę nùṭer č÷ẓ neòtprtu lèsu. 

ŏt¦pr̀titi pf (-řtim) 1 odnijeti na leñima Pùṇu 

vrèču ję ŏtpr̀til na plẽʚče. 

2 načiniti stazu u snijegu Ŏtpr̀til 

ję sniệg dŏ škộlę. 

ŏtpřvę adv u prvom pokušaju Pŏtr÷fil 

si ŏtpřvę kàk v rìt z nòsem. 

ŏt¦pudìti pf (-îm; òtpudil; -ụ̃ñen) 

otjerati Òtpudil ję vrạ̃pcę šenìcę. Cũcek ję 

lisìcu òtpudil v šùmu. 

ŏt¦pũnuti pf (-em; -ut) 1 otpuhnuti Vèter mi 

ję škrlãḳa ŏtpũ h nul. 

2 odahnuti Màle si ŏtpũ h ni, vìṇ̃ dà si sę 

zapûval. 

3 odmoriti se S÷di si tù i ŏtpũ h ni. 

ŏt¦pūščàti ipf (-ûščam; -an; -ajne) 

1 otpuštati Ŏtpūščàli su pùṇe lûdi slũžbę. 

2 opraštati Naviệk mu ję ŏtpũščala. 

ŏt¦pùščati pf (-am; -an) oprostiti, otpustiti S÷ 

dụ̂g mi ję ŏtpùščal. 

ŏt¦pùẓati pf (-ûẓam/žem; -an) odgmizati, 

otpuziti Diẽʖte ję ŏtpùẓale pŏd stòl. 

ŏt¦pûẓnuti pf (-em; -en) otpasti 

(kosa, dlaka, perje) Lậsi su mu sì z glãṿę 

ŏtpùẓnuli. 

ŏt¦rạnìti pf (-ãṇim; -ậjnen) 1 othraniti N÷mrę 

nì mạ̃čka ŏtrạnìti, kàm bi kàj drùge. 

2 - sę othraniti se Tàk ję mũḍer, kàk da sę 

mej kòkŏšmî ŏt h rãṇil. 

ŏ¦tr̀či/ŏ¦třgnuti pf (-em; -en/ut) 1 otkinuti 

Grõẓdije sę třga z rũḳŏ če sę grõzdi dạ̃ju 

làke ŏtr̀či. Ŏtr̀gni si jậbuk. 

2 - sę otkinuti se Cũcek sę ŏtřgel z lãnca. 

Kõjnu sę ŏtřgnę pòtkŏva če stậnę na trãṿu 

kậ s÷ ŏtpîra. 

ŏ¦tŕdèti ipf (-řdem) otvrdnuti Sìr sę sušî tàk 

dụ̀ge dŏk ne ŏtrdę kàk kộst. 

ŏ¦trēsàti ipf ras, (-ěsam; -al, -àle; -ěsajne) 

1 skidati tresenjem (voće) Ciẽʖl dận smę 

slìvę ŏtrēsàli. 

2 - sę skidati sa sebe Ŏtrě 

sam jačm÷nŏve ŏsîjne sěbę àl nẽʚjdę dòle. 

ŏtrescě adv otresito, drsko I tò mu ję ŏtrescě 

r÷kel. {G. otresce} 

ŏtreskạvàti sę ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

oštro vikati, okositi se Na sàkŏga sę srdìte 

ŏtreskậva i n÷ zna b÷z ŏtreskãṿajna nìš 

mĩrne r÷či. 

ŏ¦trěsti pf (-em; -ẽʚ ʚsen/šen) 1 skinuti tresenjem 

(voće) Slìvę smę ŏtrěsli na plậvtę. 

2 - sę skinuti sa sebe Ŏtrěsi 

sę ŏd tě plèvę. 

3 otresito odgovoriti, izdrati se, obrecnuti 

se Ŏtrěsel sę nà jnega i pŏbiệgel ję. 

ŏ¦tr̀gati pf (-řgam; -an) otkinuti Ŏtr̀gali sm÷ s÷ 

jalộvę mladìcę v třsju. 

ŏ¦trgạvàti ipf ŏp¦ (-ậvat; -lem/am; -an; 

-ãṿajne) otkidati Ŏtrgạvàli smę bùrakŏve

ʚʚ 

341 

ŏzạ̃vajne 

lîstije za svînę. Jòš niẽʖsmę gŏtòvi z 

ŏtrgậvajnem mladîc v třsju. 

ŏ¦triẹbìti pf (-iệbim; -len) oljuštiti, okomušati, 

očistiti Kàḍ niệ drùgŏga dèla bàžul sę 

ŏtriệbi. Ŏtriệblenę bãtę kukurìzę smę 

spràvili v kòš kukuriznậk. 

ŏ¦triệsnuti sę pf (-em; -en/ut) viknuti, okositi 

se Ŏtriệsnula sę i na màter. 

ŏ¦triệti/ŏtr̀ti pf (-èrem/õtrem; -ẽri/õtri; õtrl; 

õtren/òtrt) otrti na trlici Ŏtřla sem 

dviệ mŏčĩlnicę kŏnộpel. 

ŏ¦triẹznèti pf (-iẽʖznem/im; -žnen) 1 

otrijezniti, istrijezniti Najpriệ ga mộramę 

ŏtriẹznèti 

2 - sę istrijezniti se Dŏ jùtra sę bu ŏtriẽʖznel. 

ŏ¦trlìčati pf (-îčam; -an) očistiti od 

pozdera (kudelju) Ŏtrlîčala sem sę stučěnę 

kònŏplę. Gr÷ben ję za mìkati na tr̀lice 

ŏtrlîčanu kùḍelu. 

ŏtròvan/ŏtrŏvận adj otrovan Čè 

ję dràč òtrŏven ž nìm mòrę čõvek bìti 

ŏtròvan (ŏtrŏvận). 

ŏ¦trŏvàti pf (-ûjem; -ậjne) 1 

otrovati Làsica ję òtrŏvna i mòrę kõscem 

vòdu ŏtrŏvàti (pŏblûję sę), čè ję mlậdę 

pŏkŏsîju. Tàk ję mòči ŏtrŏvậjne dŏbìti. 

2 - sę otrovati se Z nèčem sę ŏtrôval i 

nậgle mřl. 

òtrŏven adj (-òvneši) otrovan, koji 

sadržava otrov Slepŏvụ̂ẓ̌ ję ŏtròvneši ję 

nèg d÷vet kậč. 

ŏ¦trụsìti pf (-ûṣim; -šen) 1 stresti Tî sàme 

ŏtrûṣi ròsu a mî pẽʚmę za tộbŏ. 

2 - sę otresti se, pasti na tlo Dil÷kter sę 

ŏtrûṣil i pûṇa ga zẽʚmla. {Gr. otrusit se} 

ŏ¦tụ̂či pf (-em; -en) otkucati (sat) Zgrậbi ju i 

držî dŏk vùra ne ŏtụ̃čę dvanàjst vûr. Kàḍ ję 

vùra ŏtûḳla, òn ju ję pùstil. 

òtuḍ/ŏtûḍ̣ adv otuda, odatle, otamo Prèdi sę 

òtuḍ ẓ kùjnę kûrila pěč za grèti hìžu. Kàm 

bọ̃ži vòlek dẽčku ẓ pr̀sta ŏdletî, ŏtûḍ̣ sę bụ̂ 

ŏžẽʚnil. 

ŏ¦tụpèti pf (-ụ̂pim; -len) otupjeti, postati 

tupim Kustùra mì ję tàk ŏtụ̂pela dà bi mòči 

nà jne v Zậgreḅ jàšiti. 

ŏtvrznuti pf (-em; -i, -ètę; -rznul, -ùḷe; -rznen/ut) 

odškrinuti (vrata), malo otvoriti 

Ŏtvrznul ję vrậta da vîdi štè ję nũṭre. Žìdŏv 

ję mõlil svẽʚtŏga Pẽʚtra da mu ŏtvrznę vrậta 

dĩkę neběskę. Vrậta su bîla ŏtvrznena i mìš 

ję vliệzel nùṭer. 

òv/õvaj/ŏvàj pron (s òve; -òga, -òmu, -iệm; ž 

õva; õvę/ŏvě, òve/ŏve, õvu/ŏvụ̂, õvŏ/ŏvộ; pl 

õve/ŏviệ, õvem, -èmi) ovaj Det÷tu sę gŏvòri 

i prîma za pr̀stę: Òv (pậlec) ìdę v lộv, òv 

(kậži) za jnìm, òv (sriẽʖjni) dòma čûva i 

žgãncę kûva, a òv (prstejnậk) s÷ pŏjiệda i 

mậlŏmu nìšta něda i mậli plậčę cîju, cîju! 

Õvaj liẽʖpi dậr darûję gŏspụ̂ mlậdu õtec i 

màti. Čiệm ti dŏněsę ŏvàj dèčke lîst, zarụ̂či 

ga z našộ čęrjộ. Nà, òve tì ję ŏstàle! Iza 

naglašenih prijedloga (na, za, pò, pri, vu) 

možẹ se početni samoglasnik i izgubiti u 

govoru Nậ ’vŏga (na ŏvòga) sì vîčeju. Dẽni 

nậ ’v stõlec, nậ ’vu strậnu, nậ ’ve kòle, nậ 

’vę dèskę. Nã ’vem (na õvem) rậste ję 

gniẽʖzde. Zậ ’ve (za òve) diẽʖte nìšte ne pîta. 

Sẽjnal ję zậ ’vu (za õvu) diệklu. Põ ’ve (pŏ 

õve) stẽze něš zablûḍil. Prĩ ’ve pěče sę 

liệpe grèti. 

õvak/ŏvàk adv ovako Če tę bûṿa grîzla sì sę 

ôvak v dŏmậče gàča pŏčěsal. Pěč v hîže 

za grèti bîla vìsŏka ŏvàk kàk ję ŏvàj vrmậr. 

ŏvãkŏv adj (-ãkva) ovakav Nègda niệ bîle 

ŏvãkvę šîbic kãkvę su sàḍ. 

ŏvrạžèti pf (-ạ̃žem; -i, -ètę; -ạ̃žel, -èle; 

-ạ̃žen) postati zao Sviệt ję ŏvrạ̃žel i nìšte ti 

něče nìš pŏmòči. 

ŏ¦vršìti pf (-îm; òvršil; -ršen, -ẽʚna) odvojiti žito 

od slame Priệ smę sè žĩtek dòma s kộjni na 

gũmne òvršili i ŏvršěnu slàmu slŏžìli v kùp. 

ŏvûḍ̣ adv ovuda Zùtra bu n÷sla gŏspŏdarìca 

fròštukel ŏvûḍ̣ čęẓ šùmu. 

{Vg. ovud, ovudar} 

ŏvùlike adv ovoliko Ŏvùlike kukurìzę nàm niệ 

nijěne lète zrậsle. {B. ovuliko} 

ŏvùliki pron (s -e, -ŏga, -ŏmu, -em; ž -a; -ę, 

-e, -ŏ; pl -e, -em, -emi) ovolik Ŏvùlikŏga 

vrgậjna jòš niẽʖsem vìdel. 

ŏ¦vuš l ìveti pf (-îvem) dobiti uši Blậge ŏvušlìvę 

čè sę štrậji s hajdînskŏ slậmŏ. 

ŏ¦zajìti sę pf (-îm; -ẽʚ ʚna) izleći zečiće, ozečiti 

se Zajîca sę ŏzajîla. 

ŏzãṿajne n (-a, -/ŏv) napovjed 

vjenčanja, oziv Platîju sà trî ŏzãṿajna 

naj÷mput i ŏdmậ h i h pòp việnča.

ʖʖ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ŏ¦zạvàti 

342 

ŏ¦zạvàti ipf dŏ¦ (-ậvam; -an) najavljivati 

vjenčanje u crkvi Pòp trìput ŏzậva mlạ̃dencę. 

Kàḍ sem drùgi pùṭ ŏzậvana, ìšla 

sem v pậrte k mèše. {V. ozivati} 

ŏzdộlni adj donji Pŏgl÷dal si ŏzdộlnu 

kậrtu, a niẽʖsi smèl. 

ŏzdràveti pf pri, (-ậvem; -àvi; -àvel, -ậvela; 

-vlen) ozdraviti Sàme tî čiệm priệ ŏzdràvi. 

ŏ¦zěpsti pf (-bem; -en) ozepsti, promrznuti 

Ŏzẽʚblę su mi nògę i rũḳę. 

Ozimec pr (Ŏzĩmec, -ŏv, -ŏvka) [od naziva 

čarobnjaka, slov. ozim: Mora; od ozīmèti; 

sl. Ozimek] C3, LP463 

ŏ¦zīmèti pf (-îmem) ozepsti, osjećati zimu po 

tijelu Jậke sem ŏzĩmel. 

òzimni adj ozimi, sijan u jesen Sèjali smę 

najvìše òzimni žĩtek a màle jậri. 

ŏzìrati sę ipf (-îram; -ìral, -îrala) 

osvrtati se Nậj sę nìš nà jnega ŏzìrati, nèk 

ìdę kàk hòčę. {J. V. ozirati se} 

ŏzlèsti sę pf (-èle mi sę) ognojiti se, otvoriti se 

(rana) Ŏzlèle mi sę na rũḳe. Skŏpčậr trî pûṭ 

plûne priệ nèg pòčmę kŏpìti dà sę ně ŏzlèle. 

õzŏv m (-òva, -ộvŏv) napovijed, 

najava vjenčanja, oziv Jòš trějti õzŏv i 

viẽʖjnčajne. {V. ozof; G. ozovi} 

ŏ¦zùjti pf (-ûjem; òzut) 1 izuti, 

skinuti obuću Ŏzûj ga i dẽni spật. 2 - sę 

izuti se Pred vrậti smę sę ŏzùli. 

ŏ¦zūvàti ipf (-ûvat; -am; -an) 1 izuvati, 

skidati obuću Ŏzûvam ga sàki v÷čer. 

2 - sę izuvati se Bàš sę ŏzûva 

i spriẽʖma spật. 

ŏzvận adj (ant ne-) objavljen najavom 

vjenčanja Vèlika sramõta bì bĩle da ŏzvậni 

zbiệgnę viẽʖjnčajne. N÷mreju îti na 

viẽʖjnčajne, jòš su neŏzvậni. 

ŏ¦zvàti pf (-õvem; òzval) 1 najaviti vjenčanje 

Kàḍ i h pòp trìput ŏzõvę, òṇda ìdeju na 

việnčajne. 

2 - sę odzvati se, odazvati 

se Dvậput tę zõvem, a tî mi sę ne ŏzõveš. 

ŏ¦žējàti pf (-ẽʚjam) ožedniti Jậke sem ŏžẽʚjal a 

vŏdě nìgde. 

ŏž÷jnen/et adj (ant ne-) oženjen D÷ver ję 

stàreši ŏžějneni bràt a n÷gva žẽʚna 

pòdsneš. Ŏž÷jneti mụ̂ẓ̌ a z decộ sę ìgra. N÷ 

smę neŏž÷jneni sedèti na vụ̂glu stõla, ně 

sę mògel ŏženìti. 

ŏ¦že j nìti pf (-÷ j nim; -en/et) 1 oženiti Ŏbŏdvậ 

sînę ję ŏžẽʚjnil. 

2 - sę oženiti se Če hòčeš da tę fậliju 

mẽrni, če hòčeš da tę kûdiju, ŏžẽʚni sę. 

ŏ¦žîti pf (-îjem; òžil) oživjeti Vèštica 

mu ję dậla šìbu i pẽcnul ję pŏ kàmene i 

bràt ję òžil. 

ŏ¦žīvèti pf (-ĩvem/îm; -ĩvlen) oživjeti 

Ŏžĩvel ję, a bìl ję zàmrl. Kàḍ pòp pŏdîgnę 

šakram÷nt, n÷ smę ga spustìti dŏk v 

hòštije ne zamèca i ŏžĩvę. 

ŏ¦žmèknuti pf (-em; -en/ut) ožeti, istisnuti 

vodu iz mokrog Brậla sę za vrậštije vìdŏvska 

rõsa v jûtre priệ nèg sûṇce zĩdę š čîstŏ 

křpŏ pŏ trãṿe i ŏžmèknula vu flàšu. Setjě 

sę skûva i vộjsk ŏžmèknę. 

ŏ¦žmīkàti pf (-îkam/čem; -an) istisnuti vodu, 

ocjeñivati Ŏpậrjena pr÷dena pr÷ñę sę 

spîraju v kŏrìte i ŏžmîčeju. 

ŏžmikạvàti pf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

ožimati, ocjeñivati Ŏžmikạvàlę smę ŏprậna 

pr÷dena pr÷ñę i stàvilę sùšit. 

ŏ¦žrebìti pf (-îm; -ẽʚ ʚna) 1 oždrijebiti Kũpil sem 

ŏžreblẽʚnu kŏbìlu. 

2 - sę oždrijebiti se Kŏbìla sę ŏžrebĩla. 

ŏžriẽʖ ʖle n (-a, -; dem n ŏžriẽʖ ʖlce -a, -iẽʖlec) 

okrugli otvor Na m÷linskem kàmene 

ję ŏžriẽʖle. Rùḅača ìma gòre ŏžriẽʖle. 

Z jenộ rukộ ję vřtel žřni a z drùgŏ namiệtal 

v ŏžriệlce kukurìzu. 

ŏ¦žriệti sę pf (-ẽʚrem; òžrl; òžrt) opiti se, 

nažderati se (vina) Če ìma peněz ŏžẽʚrę sę 

kàk prãsec. 

òžujek m (-a, -ŏv) V òžujke pòčmeju 

pūvàti sûvi sèverni vètri, tẽʚri ŏsušìju 

pũṭę. Vèlačę sę riệžę (třsje) za grõẓdije, a 

òžujka za rộžñije. 

ŏ¦žvàlaveti pf (-em; -en) dobiti (žvalje, 

herpes) Ŏžvàlavel ję i žvàlę ję dòbil kàḍ ję 

za nèkem žvàlavem pîl. 

ŏ¦žvàliti pf (-ậlim; -en) 1 staviti konju žvale 

Niẽʖsi jòš kõjna ŏžvàlil. 

2 zasliniti poljupcima Tî ne kušûješ nèg 

ŏžvậliš. 

3 dobiti žvale, upalu kože ugla usnica Pîl 

sem vòdu za nèkem kî mę ję ŏžvàlil.

P p 

p m glas je zastupljen s 5,72% suglasnika a 

najviše na početku riječi, pa u rječniku čini 

16% svih natuknica 

pà adv te, opet A bàtina skòči ẓ tộrbę 

pà vùdri, pà vùdri. 

pà part za pojačavanje Pa dà. Tî si krîv. Pà 

òn ję tò napràvil. Pà da nẽʚ bi? Nemoj ni 

pomisliti. 

pậc m (pạ̃ca, pậcŏv) rasol od octa, vode i 

češnjaka, slana voda sa začinima, salamura 

[mañ. pác

ʚʚ 

pajdậš 

344 

pajdậš m (-ạ̃ša, -ậšŏv; dem m pajdậšec; adj 

pajdạ̃šŏv -ạšòva; f pajdašìca -ę, -ĩcŏ, -îc) 

1 prijatelj, drug [mañ. pajtás

345 

pàmetiti/pòmetiti 

pàkušek m (-a, -ŏv) kraći ukošeni dio 

krovišta Na pàkuške mi zamậčę. 

palamụdìti ipf s, (-ûḍim; -i, -ètę; -ûḍil) nešto 

potajno raditi, varati Nèkaj bàbę pậk palamûḍiju. 

{G. V. palamuditi; Hg, balamutit: 

brbljanjem obmanjivati} 

palậndra f (-ę, -i) raspuštena 

žena, skitnica, bludnica [vental. 

palandra po Flandrija i flundra] Hõḍa kàk 

palậndra. {V. Ko. Č. Ab. Gr. palandra} 

pậlčec m (-a, -ŏv) 1 dem pậlec 

palčić Pậlčec si ję diẽʖte stûḳle. 

2 ptica palčić, carić, strijež 

(Troglodytes troglodytes) Pậlčec ję 

najmènši tìč. {Ad. palčec} 

pậlček m (-a, -ŏv; adj pậlčekŏv 

1 dem pậlec palčić Pậlček si si priščẽpčil 

2 ptica pjevica palčić, carić (Troglodytes 

troglodytes) Pậlčekŏva krĩla su slãba. {V. 

palček} 

pàlčenica f (-ę, -) mučilo, procjep za prste 

Katùšu Fundelìčŏvu su dèli v pàlčenicę na 

kralěvečkem màrŏfe. {Kr. Te. palčenica} 

Palčić pr (Pãlčič, -ìčŏv, -îčka) zvận Blàške 

[nad. od palac] K14 E710. Palčìču su 

gŏvŏrìli i Pậlček. 

pậlec m (pãḷca, pậlcŏv; adj pãḷcŏv) 1 palac 

S pãḷcem sę pŏtpîsal. Str̀gal si pãḷcŏv 

nòvet. 

2 mjera dužine, col 2,54 cm Šìrŏke ję trî 

pãḷcę. 

palerìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) posao palira Stajnčiệri 

su sę bàvili s palerîjŏ. 

pàlica f (-ę, pậlic) 1 batina, štap Zẽmi si 

pàlicu dà tę nědu cũcki grîzli. □ nãṛŏdna - 

Milicãjci su z nậrŏdnu pàlicu i nậrŏḍ tûḳli. 

2 mjera za dužinu platna (štap 90 cm) 

3 dio razboja Škậricę su dviệ pàlicę na 

rạzbòju. Jẽʚna pàlica sę prevòdi čèẓ zậjnu 

lùknu, jẽʚna čèẓ drùgu i svẽʚžu sę. 

palîčje n zb (-a) batine T÷be bi triệba palîčje 

pŏ rîti vudrìti dàti. 

palîčka f (-ę, -i) dem pàlica 

paličica Kũpi mu pîsanu palìčku! 

paliệr m (-iẽʖra, -iệrŏv; adj paliệrski) palir, 

majstor za gradnju drvenih zgrada, grañevinski 

poslovoña, tesar [mañ. pallér

pãmuk 

346 

pãmuk m (-ùḳa, -ûḳŏv) pamuk Stòlnica sę 

nãtkę tàk dà sę pĩsme (pŏfậrbani pãmuk) 

vûtkę na nèkulike miệst. 

pandûr m (-ũra, -ŏv; f pandurìca) stražar; 

seoski starješina [mañ. pandúr] Mîške 

Tûḳcŏv ję dụ̀ge bìl pandûr. pj Jẽʚna pùra, trî 

pandũra, sàkŏm dọ̃jdę skrậjna vùra. Pandurìca 

ję panduròva žẽʚna. 

{Gr. pandur; Du. pandur: poštar} 

pandurìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) služba pandura Za 

pandurìju sę dŏbìvala plậča. 

pậnña f (-ę, -i) 1 kandža, oštar zavinut 

nokat ptica i četveronožnih životinja [tur. 

pençe] Piẽʖvec ìma jậkę pậnñę. Mẽʚdveḍ ję 

s pậnñami brãẓdę nakậpal. 

2 zračni korjen kukuruza Kukurìza ìma 

dõbrę pậnñę i ně ju vèter òbalil. 

pànt m (-a, pậntŏv) 1 željezni 

držač vrata, šarka, zglobnica [mañ. pánt 

347 

pãṛnica 

stavljanje] Ìšli su na parãḍu 

2 neugodna zbrka Napràvili su parãḍu. 

paradàjẓ m (-ãjza, -ŏv) rajčica (Solanum 

lycopersicum) [nj. Paradiesapfel: rajska 

jabuka] Kaḍ krampiệr ŏcvêtę zrastěju 

jàbukicę kàk zelěni paradàjẓ. 

paradiệrati ipf (-at; -am; -ajne) hodati svečano 

obučen, isticati se, gizdati se 

[nj. paradieren] Òn ràda paradiệra. 

parậdni adj svečani Frànc parậdni ję bìl 

põpŏv kŏčijậš. 

pàrati ipf pŏ, (-at; -am; -ajne) ugibati Da 

kòkŏši ne pàraju triệba zaklàti kòkŏš na 

fàšinek, ŏdsèči je glãṿu, hìtiti priệk hîžnŏga 

krõva i zakŏpàti. 

pạràti ipf pŏ, ras, s, za, (pậrat; -am; -al, -àle; 

pậran; -ajne) 1 kidati tkaninu, poriti Pậrala 

ję i znộva šìvala. 

2 - sę poriti se Làčę ti sę pậraju na rîte. 

pardộn m (-õṇa, -ộnŏv) isprika, oprostite [fr. 

pardonner] Gòspŏn ję tr̀knul bàbu i jậjca z 

glãṿę su sę pŏtřla i r÷kel ję; pardộn, a bàba 

vîkala: Jạ̃jca najpriệ plạtètę a òṇda prdètę. 

pãṛec m (-a, -ŏv) 1 parac, parnjak, vršnjak 

Jàjnke ję mộj pãṛec. 

2 suprug, par Mřl ję mộj pãṛec. Pãṛec mộj 

mìli zậkaj si mę ŏstàvil. 

pãṛejne n (-a, -) 1 polijevati vrelim lugom 

Priệ pãṛejna sę pàrile zgrộšę. 

2 parenje, izlaganje pari Mòrti bì ti pãṛejne 

s tiệrjem pŏmògle. 

pậren adj (pậreni; ant ne-) 1 izložen pari 

(osoba) Pậrena sem i bĩle mi ję bòle. 

2 lužen parenjem u lugu (rublje) Zvậdila 

sem pậrene pàrile ẓ pàrenicę. Ìma za dviệ 

pàrenicę nepậrenę pr÷ñę. 

pãṛen adj (pãṛni) ant ne-) 1 paran Dvậ ję 

pãṛni bròj 

2 sparivan, slagan u parove Vìḍ ję z Jậnŏ 

pãṛen al niệ spãṛen. 

pàrenica f (-ę, -) lužnica, kaca drvena za 

bijeliti rublje parenjem lugom Pàrile (rubjě) 

sę pàrile v pàrenice. Čè sę v lucîjski tij÷den 

pậri, dènę sę kŏmậḍ kakvòga želèza ìli 

žlìca za pàrenicu, dà bu blậge zdràve. 

{Še. parenica; H. J. parilnica; Ja. pareńica; 

Ka. parnica} 

pàretek m (-a, -ŏv) dio dograñen 

staji produženim krovom do tla V pàretek 

sprậvla kòjekaj. 

{T. paritek; Vi. pahuljek} 

parìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 vršnjakinja Bãṛa ję 

mõja parìca. 

2 jedna od dviju Sàka nìt na rạzbòje ìma 

svụ̂ parìcu i tě dviệ nîti su v jẽʚnu třscu 

navòñenę. 

3 supruga Mõja parìca ję preràne mrla. 

pàrile n (-a) 1 rublje koje se pari vrućim 

lugom u parenici i ispire vodom Sejnàti za 

pàrile – bụ̂ v rõḍu mrtvîk. {Du. parilo: 

posuda u kojoj se iskuhava odjeća} 

2 igra, jednome liježu ostali na leña Na 

pậše smę sę igràli pàrila. 

Parìlŏvčica f top B polje [po prezimenu 

Parilovac LP 41] 

pạrìti ipf kr, ras, s, že, (pậrit; -im; -i, -ètę; 

pậril, -ìle; pậren; -ejne) sparivati Pạrìli su 

ji h àl niẽʖsu spạrìli. 

pàriti ipf na, ŏ, pŏ, s, za, (-it; pậrim; pàri; -il, 

pậrila; -en; -ejne) 1 polijevati vrućom vodom 

ili lugom, bijeliti sirovu preñu, platno, 

rublje, lužiti Pậrila sem trìput pr÷ñu. Priệ 

pậrejna sę pàrile zgrộšę. 

2 - sę biti u pari Pậrila sem s÷ i bòle mi ję. 

3 znojiti se od vrućine Pậrim sę kàk v 

peklěnem kõtle. 

pạ̃r kel m (-a, -ŏv; dem m pãrklec, -ẽca, -ŏv) 

čaporak, papak; čaporčić, 

prstić Pậrklę triệba kràvam prisèči. {B. P. 

parkel; V. parkl; S. parkli: kandže; 

B. parkljec; V. parklec} 

Parklec pr (Pãrklec, -ẽcŏv, -iệčka) [nad.] 

C2, Kobiljak 3 LP14 

pàrlŏg m (-a, -ŏv) zapuštena 

oranica, parložina [mañ. parlag 

pậrnuti 

348 

pậrnuti pf (-em; pàrni; -ul, pậrnula; -en/ut) 

uginuti Sà živĩna pậrnę 

a sàme čẽʚla mẽrnę. 

{V. parnuti, G. parnoti: ubosti} 

pậrput/pậr pûṭ adv nekoliko puta Pậr pûṭ 

(pậrput) sem ga klõpil. 

pậrta f (-ę, -i) 1 traka utkanih raznobojnih 

crta Stõḷnak ję nàtkan na pậrtę. {B. G. 

parta} 

2 djevojačka vrpca na glavi [mañ. párta 

349 

patrŏliệrati 

gûṣkę i purậnę a pòkle svînę i kràvę. Dŏk 

sem svînę pậsel kûrc mi ję rậsel. 

¤ Vûḳu dàti svînę pàsti. Niẽʖsem jậ s tộbŏ 

svîn pậsel. nismo jednaki 

3 - sę pasti se Zagậjene i n÷smę sę pàsti. 

pàsti/pànuti pf dŏ, na, ọ, ŏt, pŏ, pre, ras, s, 

spŏ, za, (pậnem; pàni, pàl/pànul, pậla/ 

pậnula) pasti, padnuti; pojaviti se 

Tù mòreš pàsti. Bĩle ję stàni pàni. Òtkuḍ ję 

tè sàḍ pànul? 

pastîr/pastiệr m (-ĩra/ĩra, -îrŏv/iệrŏv; dem m 

pastìrček -a, -ŏv; f pastirìca -ę, -ĩcŏ, -îc; 

adj pastĩrŏv -īròva; adj 

pastîrski/pastiệrski) pastir; pastirić; pastirev 

Pastĩri diệlaju blậgu i svînam viẽʖncę 

na Jûrjeve. Kàkŏv pastîr, tàkve blậge. 

Maleštè velî pastiệr. Pastìrčeki su gusejnậri 

i puranñậri. Pŏpòva pastirìca ję pèvala: 

Lùkek, mộj, grîzem jậ t÷bę, grîzeš tî 

m÷nę, grîzel n÷ga vrậg kî ję t÷bę m÷ne 

dậl. Kàj îdę na pàšu sîte a ẓ pàšę glãḍne? 

(pastīròva tộrba) Znậ pùṇe pastîrske ĩgri. 

pastirìčica f (-ę, -îčic) 1 dem pastirìca 

2 ptica pastirica, vrtirepka vijoglavka 

pliska (Motacila alba) Blậge sę 

mìrneše pãṣę kàḍ su òkŏl n÷ga tìčicę 

pastirìčicę i fùrt z repmî mîgaju. 

{B. pastiričica: tresorepka ptičica} 

pàstrk m (-a, -ŏv; adj pàstrkŏv) pastorak 

Pậk ję Ròk zmlậtil svẽʚga pàstrka. Zẽʚmla ję 

pàstrkŏva, niệ mõja. 

pàstrkina f (-ę, -; adj pàstrkin) pastorka 

Jậke ję dõbra pàstrkine kàk dà je j÷ prậva 

rŏñěna màti. Pàstrkinę rùḅačę su ŏprậnę i 

ŏsušěnę. 

pastûv m (-a, -ŏv) pastuh Pastûv 

skậčę na kŏbìlu čè sę hộrca. Jebàl tę cậrski 

pastûv tẽʚri ję ŏtpọ̃čiven tàk dà bi tę 

bŏlèle a nẽʚ bi gŏdèle! 

pàša f (-ę, pậšŏ, -) ispaša, pasenje stoke Da 

jậ ìdem ž nìm skùp na pàšu, bĩla bi fùrt pŏ 

plěča zamậzana. ¤ Pustìti pòmet na pàšu. 

ne misliti. 

pašarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) 1 napasanje stoke 

2 pašarina, pristojba za 

korištenje paše Mộraš platìti pašarìju čè 

h òčeš pŏ šùme pàsti. 

paščìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; dem f paščîčka -ę, -i) 

deblji komad daske, drvena podloga Znàl 

ję širộčkŏ ẓ c÷rŏvŏga pòlena stesàti na 

paščìce lûči. Čè ję v hîže pòḍ, mộraju sę 

pŏd nògę rạzbòja dèti paščìcę tẽʚrę su kàk 

kŏpàjnicę. Na põdu ję paščîčka v kộ sę 

dènę sriẽʖjni drộg snŏvàčę, kàḍ sę snûję. 

pàščiti sę ipf pŏ, (-it; pậščim; pàšči; pàščil, 

pậščila) žuriti se, paštiti se, trsiti se D÷j sę 

pàšči br̀že dimộm. {B. V. G. Te. paščiti se; 

Gh. pašćiti se R. O. pašćit} 

pašnậk/ s pašnîk m (-ãḳa/ĩka, -ậkŏv/ îkŏv; 

dem m pàšinec -a, -ŏv) pašnjak 

Zěmle tẽʚra sę ne jõrję nìti sę trãṿa kŏsî 

zõvę sę ledìna, tràtina, spašnîk, pašnậk, 

pašnîk ìli pàšinec. Pàšinec m top C, D, G, 

Š, Ž Pašinščậk m top C Pašnîk m top D 

pậšni adj othranjen pašom Pròdal ję sàme 

pậšnę svînę, a n÷ i žirŏvně. 

pašŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) 

pašarina, pristojba za korištenje paše u 

šumi V šùma sę pàsle blậge i svînę pŏ lète 

i plậčala pašŏvìna. 

patãḷija f (-ę, -) neprilika [mañ. patalia: svaña] 

Ž nìm ję bîla patậlija. {ð. patalija; G. 

batalija: neugodnost; Ko. batalija: borba} 

patènt m (-a, -ŏv) sprava; zatvarač Ìma làčę 

na patènt. Patiệnta f nad 

patîstač m (-a, -ŏv) pej Krãjnec Slovenac 

[slov. tisti: onaj] Patîstači ìli Krãjnci sę r÷kle 

i Gašpậrcem dŏs÷lenem z Gẽrŏva v Cẽʚrje. 

pàtiti ipf na, pre, (-it; pậtim; pàti; -il, pậtila) 

patiti, trpjeti, mučiti se [vental. patir] Dụ̀ge 

ję pàtil a niệ mògel mriệti. 

pàtriti pf (pàtri mę; pàtrile mę) 1 

sigurno pripadati Tò m÷nę pàtri pŏ pravìce. 

2 - sę pristojiti se, 

pristajati Tàk sę pàtri prậvŏmu gŏspŏdãṛu. 

Diệlaj kàk sę pàtri ìl pũsti põsel. 

{I. G. V. Vi. Ko. patriti} 

patrõḷa f (-ę, -) noćna seoska straža, ophodnja 

[eng. patrol

patròlija 

350 

blatu] Nèkulike nộči ję patrŏliệral i uvàtil ję 

tậta kŏkŏšậra. 

patròlija f (-ę, -ŏ; adj patròlejski) petrolej, 

mineralno ulje [srlat. petroleum

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

351 

pedạ̃le 

pecĩknuti pf pri, (-em; -i, -ètę; -îknul, -ùḷe; 

-ĩknen/ut) predbaciti, bocnuti 

(riječima) Òn mộra nèkŏga pecĩknuti. 

{G. peciknoti} 

pecìle n (-a, -îl) pečeno jelo, pečenje 

Kûvane jèle ję kuhìle, a pečẽʚne pecìle. 

Bĩle ję dòsti kuhìla i pecìla. 

peckàti ipf (pẽckat; pèckam; pẽckal, 

pèckala, -àle; pèckan; -ajne) peckati, 

bockati riječima, zadirkivati Čiệm ziệnę 

mậm pècka. {V. peckati} 

pècnuti pf (-em; pẽcni, -ètę; pẽcnul, pècnula, 

-le; -ut) blago udariti, bocnuti 

Còprnica ję šîbŏ pècnula pŏ kàmene i bràt 

mu ję òžil. 

pěč f (p÷či, -ju/jụ̂, pěči, -mî; dem f pečìca -ę, 

-ĩcŏ, -îc; dem f pečîčka -ę, -i) peć; pećica 

V hîže ję bĩla visộka pěč sàme za grèti. 

Stàrica sę griệla pri pečìce. Dà mi ję bậr 

kãḳva pečîčka dà sę zŏgriệjem. □ krûšna 

- peć za pečenje kruha, krušnica Diẽʖkla n÷ 

smę îti zàmuẓ̌ dŏk n÷ zna krùv ŏmiẹsìti, 

krũšnu pěč raskūrìti i krùv sp÷či. Ìma rìt 

kàk krûšna pěč. lŏjnčậrska - peć za 

pečenje zemljanih lonaca Lŏnčậrska pěč 

Blàžicę ję bĩla na Zãṿrtke. 

pèča f (-ę, piệčŏ, -; dem f pèčica -ę, piệčic) 

laneni ženski rubac za glavu [mañ. pacsa, 

pacsolat: bijelo platno

pěden 

352 

pěden m (-a, -ŏv; dem m pednîc) pedalj, 

podlanica; mali pedalj Pěden ję mèra dulînę 

ŏd vřja pãḷca dŏ vřja mậlŏga pr̀sta. 

Pr÷jŏral mì ję m÷ñu za trî pědnę. Pednîc ję 

dužìna ŏd vřja pãḷca dŏ vřja kậžija (kazậlca). 

¤ nìti pědna ništa, nimalo 

{B. pedenj, pednjic} 

p÷deset num pedeset (50) V pędesětem 

lètu sem i màle mi falî dŏ p÷deset. Sîn ję 

jàkši mèsec dận stàr, nèg ję õtec p÷deset 

liệt stàr? (Vĩne i tr̀s). 

pèjna f (-ę, piệjnŏ, -i; dem f pèjnica -ę, 

piệjnic; dem f pèjničica -ę, -) pjena Kậ 

žẽʚna dõbre kràvu dòji, pèjna na mliệke ję 

pŏ trî pr̀stę d÷bela. Diẽʖte ję pèjnicę hìtale, 

pòčele kŏsàti, na biẽʖlek jòči prevrnuti i hìtale 

òne sộbŏ. Kàḍ sę diệlaju vũreki velî sę 

i: nậj sę razîdeju kàk pejnìca pŏ vŏdìce. 

Bròjilica: Pèjnu, pèjnu, pèjničica, bũḍi 

Bògu zdèličica, žậlec, pậlec, navijậč na 

kŏtậč, sìputi p÷ruti, kõpča, lětva, àjḍ na 

võjsku! {Te. penja} 

pèjnek m (-a, -ŏv; dem m pejnĩček) dem 

piệjn panjić Sedî na pèjneku i 

pŏpiẽʖva si. 

pèjniti sę ipf za, (piệjnim; pèjni; -il, piệjnila; 

-en; -ejne) 1 pjeniti se Mòšt sę jậke piệjni. 

2 jako se ljutiti, uzrujavati, bjesniti Niẽʖmaš 

sę zậkaj pèjniti. 

p÷k m (pěka, -ŏv) pek, pekar V cěrske fàre 

niệ bĩle nì pěka nì pekàrę. 

pẽkel m (-a, -ŏv) 1 

pakao Niệ gòršŏga pẽkla nèg ga jậ ìmam. 

Kàḍ ìdę (hõḍa) diẽʖte na rìt, svụ̂ màter v 

pẽkel gòjni. ¤ Vrụ̂če kak v pẽkle. Nesnosno 

vruće. 

2 m naziv kaptolskog zatvora u Zagrebu 

P÷ter Hàbčič ję bil zàprt v Pẽkel 

najstràšneši r÷št zàgrebečkŏga Kàptŏla i 

27. trậvna mu ję zarŏblěni Tûrčin ŏdrûḅil 

glãṿu. Pẽkel m nad [klệl jẹ pẽkel] 

peklějnski/peklěni adj 1 pakleni, jezivi, 

nepodnošljivi Bụ̂ dòšel vrậg peklějnski pŏ 

svõje. Vrụ̂če kàk v peklějnske jàme. Tò su 

mùḳę peklějnskę. Jebàl tę vrậg peklějnski, 

tè tę jěbi! Jašì tę vrậg peklěni, tè tę jàši! 

2 zao, opak Tàk peklěnŏga čŏvèka jòš 

niẽʖs vìdel. 

pèkmeẓ m (-a, -ŏv) ukuhani voćni sok, 

slatka gusta masa [tur. pekmez

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

353 

perìti 

penezậr m (-ãṛa, -ậrŏv) koji ima novaca 

[mañ. pénz] Bìl ję skr̀ben čõvek penezậr. 

{H. penezar; V. penežlivec} 

pènezi m pl (-ěẓ, -ẽʚzi/mî) novci [mañ. pénz: 

novac

ʚʚ 

ʚʚ 

perjàča 

354 

2 - sę parati se Ŏbrûḅi da sę pěri. 

3 uvlačiti se Vu skrậjkę pòstele sę stenîcę 

p÷riju. 

perjàča f (-ę, -ậčŏ, -; dem f perjàčica (-ę, 

-ậčic) peruška, metlica od 

guščjeg krila Gũṣkinę p÷ruti su dõbrę za 

perjàčę. S perjậčŏ sę zmiệčę mřvje na 

stõlu, brîšę pràšina i ŏgrînaju čělę. 

Perjanec pr (Perjãṇec, -ŏv, -jậnka) [nad.] 

Kobiljak 22 LP37 Lùba Perjậnka sę pùṇe 

kậrala s Katiệnŏ Grabiệrkŏ. 

pẽʚ ʚrje n zb (-a, -i) perje pj Ìšel sem vu Cẽʚrje, 

vliệzel sem vu pẽʚrje. 

Pêrka f ime kokoši 

pèrl m (pẽrla, -ŏv; dem m pèrlek) 

lažni biser [nj. Perle

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

355 

pevậr/pẽʚ ʚʚ ʚvar 

svộre vŏjzìti nèg gòspŏdski pèšica îti. 

Peška pr (Pẽške, -ŏv, -ộvka) [češkog porijekla 

Peschke] S11 LP58 Kàrlek Pẽška ję 

za jaldŏmậš rùšejna Zàkladnę bõḷnicę 

sp÷kel 1931. lèta võla na rạ̃žne za 

Zàgrepcę na J÷lačič plậcu. 

pẽške adv pješice, pješke, hodom 

Dŏ Kòbilaka sę vòjzimę a dàle priệk Làza 

ìdemę pẽške na Bìstricu. 

pět num (pěte, pětem, pětemi/petèmi) pet 

Pět tèra, pět čèka i sèm desẽʚtem vûjdę? 

(Pět přsti hîta čụ̀jnek i pět čèka z drùgę 

strãṇę kàḍ sę tkě) ¤ ni pět ni šěst odmah; 

Òn ni pět ni šěst nèg vûdri pò jnem. 

pẽʚ ʚta f (-ę, -ět) 1 peta, dio stopala Cũcek ga 

zgrậbil zubmî za pẽʚtu. Jậ ìmam vìše v pẽʚte 

nèg tî v glãṿe. (Jậ sem spŏm÷tneši.) Nậj 

mę vučìti pŏ pẽʚta si sràti. (Znậm i sậm.) 

2 dio kose Kõsa najràjši v pẽʚte pûḳnę. 

3 dio obuće Hõḍa na vìsŏke pẽʚta. ¤ ŏd 

pẽʚtę dŏ glãṿę potpuno, sasvim; gŏrî mu 

pŏd petàmi u velikoj je opasnosti; sr̀ce v 

pẽʚte veliki strah; Dòber ję kàk třn v pẽʚte. 

jako je loš; bìti za petàmi slijediti u stopu; 

līzàti pẽʚtę biti ulizica. 

petạ̃jnek m (-a, -ŏv) pej pẽʚta; petna kost Na 

drộḅ ležî i s petậjnki sę tụ̃če pŏ rîte. (Nìš ne 

diệla.) {G. Celi je život s petańki v rit šikal. 

V. petańek: pej peta} 

petậk m (-ãḳa, -ậkŏv) 1 vlak u pet sati Zakẽsnel 

sem na petậka. 

2 bačva od pet vjedara ili hektolitara 

Petậk sûḍič mi ję jòš dŏ pộl pùṇ vĩna. 

petàti ipf na, pŏ, pre, s, spre, (pẽtat; pètam; 

pẽtal, pètala, -àle; pètan; -ajne) pipati, 

dirati prstima [mlet. petar

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

pevãṛec 

356 

pevãṛec m (-a, -ŏv; dem m pevàrčec) dem 

pevậr peharić Pevãṛcę zvậnę srablîvci su 

dèlali i cěrski lŏnčậri i na Marèjne prŏdạvàli 

v Čùčerju. 

pèvati ipf s, (-am; -an; -ajne) 

pjevati Škrlec v zĩme kàḍ spậzi tộpli 

kọ̃jnski dr÷k pŏpiệva: cīpekà. 

pẽzdec m (-ẽca, -ŏv) puvanjak, tihi prdac 

Mòta sę kàk pẽzdec v gàča. {Vg. pezdati 

se: motati se i vrtjeti se} Kàj v pẽʚtę cîla a v 

nộs zgậña? (Pẽzdec i prdec) {B. pezdec, 

tih perdec} 

pezdèti ipf na, pŏ, s, (-îm; pẽzdi, -ètę; pẽzdel, 

-iệla, -èle; pèzden; -jne) puštati tiho 

crijevne plinove, smrdjeti; bazdjeti Kàḍ sę 

lùk siệja n÷ smę sę pezdèti nì prdèti da ně 

jậke lũt. ¤ V cĩrkve sę pŏ tĩje pezdî. Õni v 

jẽʚnu tìkvu pezdîju. Isto rade.{G. V. pezdeti} 

pì pî int dozivanje pilića, purića i kokošiju Pì 

pî, pì pî pìceki, pùreki mậli! {Vg. pi pi pi: 

vabljenje peradi} 

pìca f (-ę, pĩcŏ, -îc) pizda, 

žensko spolovilo. pj Ìdę bàba ẓ Cẽʚrja pûṇa 

pìca pěrja. Ìdę bàba ẓ Kàšinę pûṇa pìca 

pràšinę. 

picậ j nski 1 adj lijep, uredan Kũpil ję 

bàš picậnski škrlậk. 

2 adv lijepo, ukrašeno Bòme si sę picậnski 

zrîktal. {G. picański} 

picậjzlin m (-a, -ŏv) 1 stidna uš, picajzla 

(Phithrius pubis) [nj. Filzlaus] Tù bi mòči i 

picậjzlinę dŏbìti. 

2 fig dosadan nametljivac, gnjavator Tòga 

picậjzlina sę niệ mòči riẹšìti. 

picạnìti ipf na, ŏ, s, (-ậnit; -im; -i, -ètę; -ậnil, 

-ìle; -ậjnen) 1 dotjerivati [nj. fitzen: razmrsiti 

preñu] Picậni ga za vùgledę. 

2 - sę dotjerivati se, uparaditi se Kàj sę 

tùlike picậniš? {Ž. picaniti se} 

pìcek m (-a, -ŏv) 1 pile, pilić Pìcekę triệba 

čūvàti da i h jãṣtreḅ ne ŏdněsę. 

2 dječji kurac Pàzi, da ti kùsa 

pìceka ne ŏdgrîznę! Detěči kûrc ję pìcek, 

čùček, pîmpek, kùrčec, kùrček ìli kurčĩček 

{Ab. picek: pjetlić; kurčić} 

pìcica f (-ę, pîcic) dem pìca 1 žensko pile Pì 

pî, pìcica mậla! {V. picika} 

2 pizdica Pìcica piščẽʚjnka tî buš mõja 

žẽʚnka. Pìcica pûṇa gnìdica? (fìga) 

pīčàti ipf (-îm; pîči, -ètę; pîčal, -àle; pĩčajne) 

stršiti Kàj ti tò pičî žẽʚpa? 

{G. pičati: stršati} 

pìčič m (-a, -ŏv) picica Ìma pìčič kàk 

fučkậlka. {Ab. pičić} 

pìčka f (-ę, pĩčkŏ, -îčki; adj pîčkin) dem pìca 

1 mala pica, žensko spolovilo 

Jěni velĩju da ję pìčka dòšla k nàm kàḍ i 

sr̀pska võjska, al niệ àm ję bîla tù i priệ. 

Pirìka ję štèla ŏtìti kàḍ ju tùlike lûdi nîštiju 

a pìčka je ję r÷kla, da nẽʚjdę: Àm ti ję m÷ne 

jòš gòrje. Tî ìmaš bàr šìrŏke pòle. Jậ sem 

mej nŏgàmi v kûṭu i nìkŏmu na pũṭu, àl mi 

nigdậr ne dạ̃ju mĩra, sàki čàs mę nèšte 

dĩra, pŏ nõči i pŏ dãṇu mę žmîčeju i z grbậvemi 

kõḷci fùrt pĩčeju i nùṭer mi trdę rògę 

m÷čeju i žrgụ̂čem jŏžẽʚgem mę jẽʚčeju, i jậ 

sirõta sę zdržîm i nìkam nigdậr ne bejžîm. 

2 pej loš čovjek Òn niệ čõvek nèg prậva 

pìčka. Tò ję pîčkin dîm. 

pičkàrati ipf (-am; -ãṛajne) često govoriti 

riječ pička Òn bàš prẽʚveč pičkàra, kò da 

mu ję pìčka fùrt na nộsu. 

pìčkica f (-ę, pĩčkic) dem pìčka pizdica 

Velĩju da ję pìčka prậva kàjkavska riệč za 

mậlu pìcu a pìčkica za jòš mèjnšu bàš tàk 

kàk ję i mậla kùpica kupîčka a kupĩčkica 

jòš mèjnša. 

piệgla f (-ę, -iẽʖgli; dem f piệglica -ę, -iẽʖglic) 

glačalo [ausnj. Pögeleisen] Dŏk niệ bĩle 

piệglę, pàrile sę vạlàle i glàdile z vàlarkem 

i kŏrìtem s kamiệjnem ìli z det÷tem vù 

jnem. 

piệglati ipf na, pŏ, s, (-am; -an; -ajne) 

glačati rublje [ausnj. pögeln] Rùḅačę 

piệgla s piệglŏ v kè ję žrgụ̂če vuglějne. 

piẹhàti/pīhàti ipf na, (piệham/šem/ pîham/šim; 

piẽʖši/pĩši/pìš, -ètę/pìštę; piệhal/- 

pîhal, -àle; piệhan; piẽʖ ʖhajne) dirati, zadirkivati, 

doticati Ne piệši v dr÷k da jòš vìše 

ne smrdî. V rìt mę pĩši! Pìš mę v rìt! {B. 

pehati; J. pehanje; G. V. pehati, pihati} 

piệjn m (-iẽʖjna, -iệjnŏv) panj Kàḍ sę vûžgę 

stậri piệjn dụ̀gę gŏrî. 

piệlda f (-ę, -iẽʖldi) primjer, slika [mañ. példa 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

357 

pijũḳnuti 

adj piệmski) Čeh [nj. Böhme] V Cẽʚrije ję 

bìl Piệmec Marìška kŏlậr. Tậ hìža ję 

piẹmcòva. Pepînke ję znàl pŏ piệmski 

mŏlìti i pèsmicę pŏpiẹvàti. 

Piệmske n (-ŏga) Češka [nj. Böhmen] Kŏlậri 

Marìškę su bĩli prậvi Piệmci kî su ẓ 

Piệmskŏga dòšli. 

piẽʖ ʖnzija f (-ę, -) mirovina [nj. Pension

pîk 

358 

pîk m (pĩka, -ŏv) 1 pijuk, kramp Trda ję 

zẽʚmla, nì s pĩkem ję niệ mòči kŏpàti. 

2 boja karte Hîti pîk kiệca. [nj. Picke

ʚʚ 

359 

pišìveti 

pìpa f (-ę, pîpŏ, -) slavina [lat. pipa] Kàḍ sę 

vĩne tòči sudìča, zvậdi sę špĩlek i na 

pîpnak dènę pìpa. 

pìpica f (-ę, pîpic) 1 dem pìpa mala slavina 

2 kokica Na h rãṇila 

sem pìpicę. 

pîpnak m (-a, -ŏv) otvor za pipu Pîpnak ję 

lùkna za pìpu na vrậtę sudìča. 

pìpnuti pf (-em; pîpni, -ètę; pìpnul; -ut) 

dirnuti, dotaknuti Slòbŏne pîpni, 

ne bŏlî mę. 

pirìka f (-ę, -ĩkŏ, -îk) poljski korov pirika 

(Agropyrum repens) Pirìka ję štèla ŏtîti àl 

ju ję pĩčka ŏdgŏvòrila. 

pîsan adj šaren, ukrašen Sràka ìma dụ̂gi rěp 

i pîsane pěrje, pàzi sę, tî Ìvek, dà tę nę 

pŏsěrę!. {G. pisan: V. pisani} 

pĩsanec m (-a, -ŏv) pisanica, našarano jaje 

Za Vũzem sę fậrbaju pĩsanci. 

pisanìka f (-ę, -ĩkŏ, -îk) sorta šarene jabuke 

Pisanìka ìma šãṛę prụ̂gę. 

pisanĩna f (-ę, -în) rublje ukrašeno 

obojenom svilom ili pamukom Diẽʖkla si ję 

sãma pisanĩnu tkậla i našvậvala. 

pīsàti ipf na, ŏt, pre, za, (pîsat; pîšem; pĩši, 

-ètę; pîsal, -àle; pîsan; -ajne) pisati Nàvčil 

ję pīsàti a niệ ìšel v škộlu. 

pîsek/pîsk m (-a, -ŏv) 1 pisak za glazbalo 

Z vr̀bŏvę kộrę ję fučkậlka. 

2 glasnice u grlu Stìsni mu pîsk! 

3 ostatak pera bez pahuljica 

pìskati ipf s, za, (pîskam; pìskal, pîskala; 

-ajne) pištati Pìceki pîskaju pŏ 

dvŏrìšču. 

pìskut m (-a-em-ŏv) piska 

Čûję sę pìskut pìcekŏv. 

piskụtàti ipf (-ûṭam; -ũṭajne) isprekidano 

pištati Kòkŏši piskûṭaju. 

piskùṭliv adj (-ìva) piskutav, promukao Ìma 

piskùṭliv glậs. 

piskutlîvec m (-a, -ŏv) promukao čovjek Tè 

piskutlîvec n÷mrę pŏpiẹvàti. 

pĩsme n (-a, pĩsem; dem n pĩsemce) 

1 pismo Ŏdn÷sel ję kràlice pĩsme. 

2 Sveto pismo Bržộlica: Pòp pŏ pĩsme 

pr̀st držî. 

3 deblje upredeni obojeni pamuk S 

pĩsmem su žẽʚnę i diệklę prebìralę na 

rạzbòje plãṭne za rûḅačę. 

pîsnuti pf (-em; pìsni; -ul, pîsnula) 

progovoriti Da niẽʖsi nì pìsnul! 

pišalônec m (-a, -ŏv) igra nošenja djeteta na 

leñima Nõsil mę pišalònca. Pŏpřči zvŏnậr 

põpa na kr̀ka i nòsi ga pišalònca. 

{G. pišilonce: na leñima; V. pinčalonča, 

pinčeka - lončeka; Be. pišalonec} 

piščậlka f (-ę, -i) 

pištaljka, žviždaljka Pîščal ję v pišcậlku z 

h ržẽʚnŏga stebělca. 

pīščàti ipf na, (-îm, -ĩju; pîšči, -ètę; pîščal, 

-àle; pĩščajne) 1 pištati Piščî kàk tìč v 

prụ̃gle. 

2 fig propuštati, istjecati Võda piščî zemlě. 

pìšče n (-eta) pile pj I tò pìšče zmîrem 

drìščę, hòdi pŏ dvŏrìšče. 

piščě j nka f (-ę, -i; dem f piščẽʚ ʚjnkica -ę, -) 

starije žensko pile Piščějnka 

mi ję pren÷sla. pj Pìcica piščějnka 

tî buš mõja žẽʚnka. Zlẽʚgle sę pùṇe piščẽʚjnkic, 

a màle pèvčekŏv. {Du. pišćenka: 

mlada kokoš; Gr. piščenica} 

pìščenec m (-a, -ŏv) starije muško pile, 

pjetlić Žìte smę sèjali za põpa za lùḳne i za 

pìščencę. Fûčkaj dà jãṣtreḅ pìščencę ne 

ŏdněsę! {Č. piščenoc} 

pĩšek m (-a, -ŏv; adj pĩškŏv (pīškòva) 

1 šupak, čmar; čmarov, 

šupkov V pĩšek ŏbàdu nat÷kneju pastĩri 

trãṿu i velîju da nòsi vrèče v m÷lin. 

¤ Pĩšek mu sę preprǹavel. Ima proljev. 

{G. V. Vi. pišek} 

2 dio plodova voća i povrća uz peteljku 

Naviệk sę kòcen i pĩšek ŏd tikvàjnę hîti. 

Pīškòve prèle mu sę prepr̀jnavele. Ima 

proljev. {Du. pišak: peteljka jabuke} 

pīšìti ipf (pîšim; pĩši/pìš, -ìtę; pìšil, -ìle) 

poljubiti; dirati Na, tù mę 

pĩši! Pìš mę v rìt! (Kùšni mę v rìt!) Poljubi 

me u guzicu! Nosi se! 

pĩšiv adj (-îvi; -ìva) crvljiv, probušen, 

bezvrijedan, pišljiv [vental. bissa: crvotočina] 

Kàḍ na V÷liki Pẽʚtek dèẓ̌ṇ̃ curî bàžul i 

sadŏvjě bụ̂ pišìve. Ne vriệdi nì pišĩvŏga 

bõba. {ð. pišiv; V. pišivi; O. bišiv} 

pišìveti ipf s, (-ĩvem; -ìvi; -ìvel, -ĩvela) Liẽʖšnaki 

ràda pišĩveju. [vental. bissa: crvotočina] 

{O. bišivit: trunuti od crvotočine}

pĩške 

360 

pĩške m (-a, -ŏv) nevaljanac, popišanac 

Mĩške pĩške, põjel dr÷k frìške. 

pìškŏr m (-a, -ŏv) piškor, riba u mulju, 

riječna paklara, čikov (ciči kao miš) (Misgurnus 

fossilis) Če ràca pŏjiệ pìškŏra, òn 

je mậm zĩdę na rìt vùn. Pìškŏr ję i špòt 

mậlŏmu vižlậstŏmu dẽčku. {V. piškor} 

piškột m (-a, -ŏv) suhi slatki keks [tal. 

biscotto] Mîsliš dà buš piškộtę tàm jèl? 

pîšpek m (-a, -ŏv) masni zadak 

(trtica) živadi [mañ. püspök: biskup] 

Pîšpek ję fîn za jèsti. 

pištộla f (-ę, -i) pištolj [nj. Pistole

361 

dè vîsi i ìma štrậjnkę. Dậla sem Jàjnku j÷n 

plàjet, a jenòga sem zakòpala det÷tu. 

plạ̃jnka f (-ę, -i; dem f plạ̃j nkica -ę, -) dva 

cola debela tesana ili piljena daska 

[nj. Planke

ʚʚ 

ʚʚ 

plãṣnica 

362 

sîknę. 

2 fig naljutiti se Plasîknę za bàš nìš. 

{Vi. plasiknuti: udariti} 

plãṣnica f (-ę, -) plast, veća hrpa suhog 

sijena bez stožera Siệne ję dŏ kràja sûve i 

napràvili smę plậsnicę. {Ja. Vi. plasnica; B. 

plastnica; Č. plas: livada} 

plasnîčati ipf pŏ, (-am; -an; -îčajne) praviti 

plasnice, hrpe suhog sijena Plậsnicę sę 

diệlaju na sinòkŏše ŏd sûvŏga siệna a 

pòkle sę vòjziju dimộm i slậžu kùpi òkŏl 

stŏžẽʚra/stŏbòra ìli sprậvla siệne na štạ̃gel. 

plàsnuti pf s, (-em; -i; -ul; -en/ut) 

1 planuti Sûva bŏrộvica 

nậgle plàsnę i začàs splàsnę. 

2 naljutiti se Sàki čàs plàsnę kàk plahùta. 

plạstèti ipf s, (-îm; -ậsti, -ètę; -ậstel) naglo 

plamenom gorjeti Sûve šušměrje br̀že 

plastî. 

plàšiti ipf pŏ, s, (-ậšim; -àši; -il, -ậšila; -en) 

1 plašiti Lãke ga splàšiti i s÷ga plậši. 

2 - sę plašiti se Nìčega sę ne plậšim. 

platfûs m (-a, -ŏv) ravno stopalo [nj. 

Platfuss] Ìma platfûs i ne pě võjsku. 

platfûsar m (-a, -ŏv) platfusaš, ima spuštena 

stopala Gr̀ga ję platfûsar. 

platìti pf nadŏ, s, (-îm; -ậti, -ètę; -àtil, -îla; 

-ãčen, -ěna; -ạ̃čajne) platiti Mụ̂či i plậti, 

Bộg i Hrvậti! pj Jậ vam fậlim, Bộg vam plậti 

i Màrija Bọ̃ža màti na neběske vrậti. 

¤ Štè tę n÷ zna skụ̂pe bì tę plàtil. 

plãṭne n (-a) platno, domaća tkanina Z jàlšŏvŏ 

kộrŏ su nègda žẽʚnę fậrbalę dŏmậče 

plãṭne v pŏgŏriệlu fậrbu. Càjg ję kupộvne 

plãṭne. 

plàtnen adj od domaćeg platna Jèle sę nòsi 

na pàšu v plàtnene tộrbe. 

platộn m (-õṇa, -ộnŏv) zaprežna kola s 

velikim podom [fr. plateau] Na platộnu su 

v÷zli fàslinę pĩvę. {V. Du. platon} 

plậv adj (-àveši) plav Čè ję na dugŏvàče 

vìše črlẽʚnę fậrbę, bụ̂ tè lète vìše vĩna, če 

plậvę bụ̂ vìše kukurìzę a če zelěnę bụ̂ vìše 

trãṿę i křmę. 

Plavàna/Plãṿeka f (-ę, -ŏ) ime krave svijetle 

dlake 

plạvàti ipf (-ậvat; -am; -ajne) 

plivati Ràcę plậvaju v rupàče. 

Plàvec m (-a, -ŏv) vol svijetle dlake 

plavîš m (-a, -ŏv; adj plavĩšŏv) plavičasta 

slaba kiselkasta rakija Rậkija kậ na zậjne 

ìdę ję plavîš. S plavīšòvŏ ràkijŏ sę čõvek 

ŏtrûję. {I. V. M. Du. plaviš} 

Plavìšče n top K sinòkŏša (bĩle pòplavne) 

Na Plavîšču pŏd krậlŏvcem ję bĩla nègda 

ciglěnica dè su kàptŏlski km÷ti cìgel za 

màrŏf dèlali. 

plàviti ipf na, pŏ, (-ậvim; -i, -àvil, -ậvila; -len; 

-ejne) poplavljivati Sãṿa ję vìše pûṭ plậvila 

Gmậjne, Črèt i Plavìšče. 

plậvta f (-ę, -i; dem f plậvtica -ę, -; adj 

plavtičěni) plahta, ponjava, posteljni prostirač; 

plahtica; podvoljak [nj. Plache] 

Spîm sàme pŏd plậvtŏ. Gậlŏvič z Vụ̀grŏvca 

ję pènezę dèlal i skrìl v plậvta na štạ̃gel. 

Kràva ìma pŏḍ vrậtem plậvticu na kụ̂ sę 

navậña tàlŏve. Plavtičěna prěña ję za 

plậvtę tkàti. 

plậẓ m (-a, -ŏv) dio drvenog pluga 

plàziti ipf dŏ, ŏt, pre, pri, s, (-ậzim; -i; -il, 

-ậzila; -žejne) gmizati, puziti Čřvi 

su v÷č pò jnem plàzili. 

plebậnuš m (-a, -ŏv) svjetovni župnik 

[mañ. plebános

ʚʚ 

ʚʚ 

363 

plòdive 

pl÷me n (pl÷mena, pleměn) pasmina, 

životinja za rasplod Ŏd stậrŏga 

kõjna sę niệ mòči dộbrŏga plěmena 

zadŏbàviti. 

plem÷ j nka/plemenìka f (-ę, -ŏ/îkŏ, -i/) sorta 

grožña Plemẽʚjnka ìli plemenìka mòrę bìti 

biẽʖla, dišěča i črlěna a sę trî su fĩnę za 

zŏbàti 

plemějnščina f (-ę, -) zemljište plemića 

Hàjnŏviči su imèli v Nespiệše gŏrě kŏmậḍ 

kàk plemějnščinu. {J. plemenščina; V. 

plemenščina: plemenitost po rodu} 

plemenitậš m (-ạ̃ša, -ậšŏv; f plemenitašìca; 

adj plemenitậški, adj plemenitạ̃šŏv, 

-ạšòva) sitan plemić seljak, 

šljivar V Šàšinŏvce ję bĩle pùṇe plemenitậške 

hîẓ̌ a plemenitậši su ìšli sàblami k 

mèše v Cẽʚrje. 

Plěsa n pl top B [stsl. pleso: podvodna 

naplavljena dolina] 

plèsniv/plèsniven adj (-îvi; -èsniva; -ìveši) 

pljesniv Čũḳel na slìve zgledî kàk plèsniva 

čùḳlava gûḅa. Gizdậvi jẽʚbec ìma plèsniv 

kûrec. 

plesnìveti ipf pŏ, s, za, (-îvem; -ìvi; -el, 

-îvela; -ĩven) pljesniviti Vu tãkve fajtnộče 

pòčmę br̀že plesnìveti. 

plesnivộča f (-ę, -) pljesnivost Kàḍ ję 

mòčvar mậm dọ̃jdę plesnivộča. 

plèsnuti pf (-em; -i, -ètę; -ẽsnul, -èsnula, -le; 

-ut) udariti, pljesnuti Plèsni ga pŏ rîte, 

zaslûžil ję. 

pl÷sti ipf na, ŏ, pŏ, s, za, (-ěst; -em, -ẽʚju/ ụ̂; 

-ěti, -ètę; -÷l, -ěla; -en, -ěna; -ějne) 

1 plesti Pẽpič, Matẽka i Pòpek su plěli v 

Cẽʚrju kŏšãṛę šîbja i brukvînja. 

2 fig lagati Zậkaj naviệk plěteš? 

3 - sę miješati se Plěteš a niệ ti mèste. 

plešĩna f (-ę, -în) 1 pasmina Svînę sę pŏ 

plešĩne pòznaju. 

2 ćela, ćelavo mjesto Skrìl ję z lasmî 

plešĩnu na glãṿe. {J. plešina} 

3 prazno mjesto bez bilja Plešĩnę v třsju 

sem pŏpùṇil z grebenìcami. V šenìce ję 

pùṇe plešîn. 

plẽšiv adj (-îvi; -ìva 1 ćelav, bez kose Štè 

niẽʖma lậsi ję plẽšiv, a štè ìma vèlike čẽʚle ję 

č÷lav. {Hg. plešivi} 

2 usjev s praznim mjestima Šenìca ję 

plešìva. 

plešîvec m (-a, -ŏv; f plešîvka) ćelavac 

Plešîvec ję plẽšiv i niẽʖma lậsi. Plešîvka 

nòsi rũḅec. 

plešìveti ipf ŏ, (-îvem; -ìvi; -el, -îvela) ćelaviti 

Mlậḍ ję pòčel plešìveti. 

pletejnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) bič ispleten od kudelje Mộj 

pletejnậk jậke pụ̂ca. 

pletě j nka f (-ę, -i) 1 vrsta 

čipke Kŏpěrta ję ciẽʖla prebrãṇa i ìma dòle 

špìcę pletějnkę. 

2 pletenka, šibom 

opletena boca Pletějnka ję pûṇa vĩna. 

plẽʚ ʚten adj (-ẽʚna) ispleten Ŏd jesenîcę sę 

diệlaju plętěna bičậla, 

plẽʚ ʚter m (-ẽʚra, -ěrŏv) način gradnje pletenjem 

Strùḷ ję plẽʚter na kŏlìbe. 

plèva f (-ę, -iệvŏ, -) pljeva Kŏnŏplěnu plèvu 

su nègda metàli v pòstel da pŏpậraju stenîcę 

ŏd nějninę jậkę dùvę. Bìl ję zvộn 

kapiệlicę na měm nạ̃jže sè v plèvu zakòpan. 

Bĩle i h ję kàj plèvę. Bilo ih je mnogo. 

plẽvnat adj (-ậti; -àta) pun pljeve Zộḅ ję 

plevnàta kò da ìma četĩri rùḅačę. 

pličậk m (-ãḳa, -ậkŏv) plićak Dẽca 

sę kụ̂paju v pličậke. 

pličĩna f (-ę, -în) 1 plićak Pĩjan sę 

vtòpil v pličĩne na stẽze. 

2 plitkost Tù ję pličĩna i mòrę sę priệk. 

pliệndrati ipf na, ŏ, (-at; -am; -an; -ajne) 

pljačkati, plijeniti, pelješiti [nj. plündern] 

Pliệndra s÷ dŏ č÷ga mòrę dòjti. 

{V. Ž. plindrati} 

pliệti ipf pre, s, ŏ, (-iệt; -ẽjem, -ẽʚju/ụ̂; -iệj; -iệl; 

-iệt/ěven) plijeviti, čupati drač Bùš tî pliẽʖla 

na vřčake, něš tî hòjdila pŏ sẽʚle. 

plìvati ipf s, (-at; -am; -ajne) plivati 

Plìva kàk sekìra. (N÷ plìva) 

plòča f (-ę, -ộčŏ, -; dem f plòčica -ę, -ộčic) 

ploča, dio stola ili stolca; učenička 

tablica od škriljevca Plòča stõlca za pòlnŏčku 

sę diệla ŏd jeně deskě. S kriệdŏ sę 

pîšę na škộlske plòče. V pùčke škộle smę 

pīsàli s kamiẽʖncem na plòčice. 

plòdive n (-a, -ŏv) plodva, posteljica, ovojnica 

mladunčeta Nẽʚjdę plòdive ẓ kràvę. 

Plòdive sę zakòpa. {V. plodnica}

plộ h 

364 

plộ h adv grubo mljeveno [nj. floh] 

Hřẓ̌ sę plộ h mliệla. {G. sploh: stalno} 

plòsnuti pf (-em; -õsni, -ètę; -õsnul, -òsnula; 

-ut) 1 iznenada pasti Plõsnul ję 

v blàte kàk ję dụ̀g i šĩrŏk. 

2 udariti dlanom Plõsni ga pŏ làmpa, lạ̃ja 

bedastộčę.{V. plosnuti} 

plột m (-òta, -ŏv; dem m plòtek) plot, drvena 

ograda od pruća ili letava Niẽʖsu nì tàm plòti 

s kŏbậsi spletẽʚni, i z biẽʖlem krùvem pòtprti. 

S kûrcem na plột ìli s plòtem na kûrca, 

îste mu dọ̃jdę. Plòtek ŏd vr̀bŏvŏga prûṭja 

sę zrùšal. ¤ Skậčę priệk plòtŏv. (skîčę sę); 

držî sę kak pĩjan plòta uporan je. 

plõva f (-ę, -ŏ/ŏvộ, -õvi/ộv) jak kratkotrajan 

pljusak kiše, plaha kiša Plõva ję kàḍ dèẓ̌ṇ̃ 

curî kò da bi ga škãfa zliệval, dà sę s÷ 

klabûki diệlaju. 

{B. ploha, nagel dežñ; V. G. ðe. ploha} 

plùg m (-a, -ûgŏv; dem m plùgek) plug Niệ 

sàki ŏrậč kî za plùg držî. Plùg ìma grẽʚdel, 

grediẽʖlnicu, črtãḷek, ộrne želèze, želiệznu 

plûžnu dèsku, plậẓ, kòzuc, kûreš, zậgŏzdu, 

prèčku, stěgna ìli rụ̂čę, hòtku i jŏrnìcę 

z dvèmi kŏtậči. Sirŏmậk niẽʖma nì plùgeka. 

plû j ti ipf za, (-ûjem, -ěju/ụ̂; -ûj; -ûl) 

arh plivati Cũcek n÷ zna plûjti dŏk si vûv ne 

zalẽję. Plûlę su krèpanę rìbę pŏ Sãṿe. 

plûnuti adj potpuno sličan Tè dẽčec ję 

plûnuti (ciẽʖli žîvi) jõtec. {Ba. pljunuti} 

plûnuti pf s, (-ùnem; -i; -ul, -ûnula; -ut) pljunuti 

Plùni pàk s÷di, čè ti ję prevìsŏke màle 

razlîči. (Velî sę pŏznậtŏmu kî pĩta dè bi s÷l) 

plùska f (-ę, -ûskŏ, -i) pljuska 

Tàk ję šùpil Pèpu dà ję v stiẽʖnu hìžę 

ŏdletiệla i dà je j÷ stiẽʖna dậla vìše nèg 

plùska. 

plùskati ipf s, (-ûskam/ščem, -aju/eju; -ùskal; 

-ûskan; -ajne) pljuskati, 

udarati Plùska ga a òn nì riệč. I tậ gûṣka 

vòdu plûska. 

plùsnuti pf (-ûsnem; -ùsni, -ètę; -ùsnul, 

-ûsnula; -en/ut) 1 udariti šakom, dlanom po licu 

Plùsnul ga tàk dà mu zbìl zûḅę. 

2 naglo pasti Plùsnul ję 

kàk ję dụ̀g i šĩrŏk v mûl. 

Pluščec pr (Plũščec, -ẽcŏv, -iệčka) 

[nad. od plugek/pluščec] G40, D3, LP136. 

pluvàti ipf na, pŏ, s, (-ûvat; -ùvam/ûjem, 

-aju/ěju/ụ̂; -ùvaj/ûj; -ûval, -àle; -ùvan; 

-ajne) pljuvati Plùva kûḍ̣ ìdę. 

plũza f (-ę, -ûẓ) bluza, haljetak [mañ. blúz 

365 

pŏ¦cùgati 

pŏ¦biẹsnèti pf (-iệsnem; -en) 

pobjesniti, poludjeti Ŏd vrụ̃čŏga krùva 

i cũcek pŏbiệsnę (pŏnŏriệ, pŏstěkli). 

pŏbiràča f (-ę, -ạ̃čŏ, -ậč) vrsta lopate S 

pŏbirậčŏ sę šùder namiệčę. 

pŏ¦bìrati ipf (-at, -îram; -an; -ajne) skupljati, 

brati Zậte kàj zvŏnî, zvŏnậr pŏbîra zvŏnarìju 

pŏ sẽʚle. Slìvę sę stresěju i pŏ zẽʚmle 

pŏbîraju. 

pŏblesàveti pf (-em; -àvi; -el, -ậvela) 

postati blesav Kàj si 

pŏblesàvel, kàj tò diệlaš? 

pŏ¦bliẹdèti pf (-iệdem) problijediti 

Pŏbliệdel ję kàk kr̀pa. 

pŏ¦blụdèti/dìti pf (-ûḍim; -ñen) 1 zalutati, 

izgubiti se Pŏblụdìli su v šùme. 

2 pomutiti pamet Čõvek pŏblûḍi àk stậnę 

na nèkakvu trãṿu. 

pŏ¦bluvàti sę pf (-ũjem; -ûvan) izbljuvati se, 

povratiti Nãjel sę i pŏblũval sę. Če kõsci 

pŏkŏsîju làsice mlậdę pŏblũję im sę vu 

vòdu i ŏtrûję ju. 

pŏbộlšati pf z, (-am; -an; -ajne) poboljšati 

Če sę vliệva vĩne vu vòdu võda sę pŏbộlša, 

a če võda vu vĩne, vĩne sę pŏgộrša. 

pŏ¦bŏrìti sę pf (-òrim) požuriti, poći prvi 

J÷mput sę ŏd pòlnŏčkę jẽʚna bàba pŏbòrila 

přva dimộm i sàkem plòtem scûkala, da tu 

nědu kòkŏši něslę. 

pŏ¦bòsti pf (-õdem; põbŏl; -õden) 1 

pobosti Põbŏl sem flõkę pŏ měña. 

2 - sę pobosti se Bikčiệri su sę na pậše 

pŏbòli. 

pŏbòžen adj (-ộžni; -òžna; pre-) pobožan 

Pŏbòžnešę žẽʚnę ne kunụ̂ kàk mụ̂ški 

(Jebàl tę! Jebî tę!, Jebộ tę!) nèg ž÷nski 

(Jašì tę! Jašộj tę! i Jašộj tę, tè tę jašộj!) 

Nečîstec fùrt pậzi da pŏbộžnŏga čŏvèka 

skrěnę na krîvi pûṭ. 

pŏbŏžnàča f (-ę, -ậčŏ, -) pej bogomoljka, 

pobožnjača; pobožnica Ŏstậrela ję i 

pŏstậla pŏbŏžnàča. 

pŏbŏžnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) pej bogomoljac, 

pobožnjak; pobožnik Vèliki ję pŏbŏžnậk i 

fùrt ŏltậrę lîžę. Pŏbŏžnãḳu su r÷kli Bògek. 

pŏ¦brạnàti pf (-ãṇam, -an) podrljati Sàme trì 

slògę sem pŏbrãṇal. 

pŏ¦bràti pf (-ẽʚrem; pòbral; -ận) pokupiti, 

pobrati, uzeti S÷ smę slìvę pòbrali. Kàḍ 

nậjdeš i vîdiš kàk gòḍ mậli vrgậjn, pŏběri 

ga, j÷ l’ òn vìše ně rậsel. Věč četrnậjstę su 

kõjni zvekšînŏ pŏbrãṇi za võjsku. 

pŏ¦bràtiti sę pf (-ãṭim; -ậčen) pobratimiti se 

Na zậjne su sę i pŏbràtili. 

pŏ¦brčkàti pf (-r̀čkam; -an) razmrljati Niẽʖsi 

nìš põjel nèg sàme pŏbřčkal. 

pŏ¦bridzgàti pf (-ĩdzgam; -an) poprskati 

Z bridzgậlkŏ nas ję pŏbrĩdzgal. 

pŏ¦brìguvati sę pf (-jem; -an) pobrinuti se, 

postarati se Tî sę pŏbrìguj za jèle a jậ sę 

bûṃ za pìle. 

pŏ¦br̀kati pf (-am; -an) 1 pomiješati Nèkaj 

stę pŏbr̀kali i ne pàšę skùp. 

2 - sę pomiješati se S÷ je 

s÷ pŏbr̀kale v glãṿe. 

pŏ¦brŏ j ìti sę pf (-õjim) 

pogriješiti u brojenju Pậk sem sę pŏbrõjil i 

mộram znộva. {H. pobrojiti se} 

pŏ¦brūsìti pf (-ûsim; -šen) malo naoštriti 

Mộram pŏbrūsìti, slàbe riệžę. 

pŏ¦cecàti/cicàti pf (-îcam; -an) posisati Tẽʚle 

ję pŏcecàle kràvu. Za rõsę smę pŏ živìca 

cìcekę pŏcicàli. Sàku kàplicu jebŏvìnę 

prậva pìca pŏcîca. 

pŏ¦ciẹpìti pf (-iệpim; -len) obaviti cijepljenje 

S÷ divjậkę sem pŏciệpil. Vetrejnậk ję 

kòkŏši pŏciệpil pŏ sẽʚle. 

pŏcînan adj pocinčan Màsle sę sprậvla v 

pŏcînanu bàjnu kàk i mậst. 

pŏ¦cìnati pf (-ĩnam; -an) pocinčati Niệ lõnec 

dõbre pŏcînan. 

pŏ¦cmạkàti ipf (-ậčem/kam; -an) 

glasno cjelivati S÷ga ga ję 

pŏcmậkala. 

pŏ¦cmŕkàti pf (-řčem/kam; -an) posisati Na pậše smę pŏcmŕkàli 

cmrkŏvicu pŏ živìca. 

pŏ¦cmūkàti pf (-ûčem; -an) 

isisati Pŏcmûkal ję bŏmbộn. 

pŏ¦cmūlìti pf (-ûlim; -en) posisati S÷ 

bŏmbòjnčekę si ję pŏcmûlila. 

pŏ¦cr̀kati ipf (-řkam; -an) pokrepati S÷ su 

nam kòkŏši pŏcr̀kalę. 

pŏ¦cuclàti pf (-ùclam; -an) posisati Pŏcûclal 

ję slậtki kŏrẽʚnec. 

pŏ¦cùgati pf (-ûgam; -an) popiti Za čàs ję 

duplậk pŏcùgal. {Ž. pocugati}

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

pŏ¦cùkati 

366 

pŏ¦cùkati pf (-ûčem; -ùkan) cimnuti, vučenjem 

prodrmati Pŏcùkal ga ję za rukậv. 

{V. pocukati} 

pŏ¦cūkàti pf (-ûkam; -an) 1 dj popišati 

Làčicę si sì pŏcũkal. 

2 - sę popišati se, ispišati se Àm si sę v 

pòstele pŏcûkal. 

pŏ¦cukạvàti ipf na¦ (-ậvlem/am; -ậvan) 

povlačiti više puta Pŏcukậval ga ję za 

rukậv al òn niệ prěstal gŏvŏrìti. 

pŏ¦cûknuti pf (-em; -ut) naglo povući Kõjni 

su pŏcùknuli i õpal ję z vòjza. Pŏcùknul ję 

diệklu za kìtu. 

pŏ¦cùkŏriti pf (-im; -en) pošećeriti, zašećeriti 

Niẽʖsi gìbanicu pŏcùkŏrila. 

pŏ¦cūrèti pf (-îm) poispadati Sì 

ŏrèji su pŏcūrèli nàkel. 

pŏ¦cvěkati pf (-am; -an) zabiti željezne 

čavliće na opanke ili cipele Hùtmanič ję 

prõsil žẽʚnu, dà mu kûpi v S÷sveta cvěkŏv 

dà si òpajnkę pŏcvěka. 

pŏ¦cviglàti pf (-ìglam) malo cviliti Mìšeki su 

màle pŏcviglàli i prēstàli. 

pŏ¦cvìkati pf (-am; -an) pozabijati drvene 

klince (postolar); probušiti vozne karte 

Kŏndutiệr ję sę kậrtę pŏcvìkal. 

pŏ¦cvrglàti pf (-r̀glam) zacvrkutati Tìčeki su 

bàš liệpe pŏcvrglàli. 

pŏ¦cvriệti pf (põcvrem; põcvri; pòcvrl; 

pòcvrt) iscvrljiti Sàle sem pŏcvřla. 

pŏ¦čàkati/čèkati pf (-ậkam/èkam) pričekati 

Tù mę pŏčậkaj! Pŏčèkaj mę sàme màle, 

gòtŏv sem i pẽʚmę skùp. 

pŏ¦čàpati pf (-ậpam) 1 pohvatati Sãmi su 

pŏčàpali kŏkŏšãṛę jòš na dvŏrìšču. 

2 - sę pograbiti se N÷ znam zậkaj su sę 

pŏčàpalę i lậsi si pūkàlę. 

pŏ¦čarụpàti/čerụpàti pf (-ụ̂plem/pam; -an) 

počupati Jòš mộramę gûṣkę pŏčerụpàti i 

pěrje spràviti. 

pŏčàsen adj (-ậsni; -àsna) spor, 

trom, lijen Mîške ję na põslu pŏčàsen al pri 

jèlu niệ. {V. počačni: tromi} 

pŏčàsne adv (-àsneše) sporo, polako, tromo 

Naviệk pŏčàsne diệla. Sàḍ dèẓ̌ṇ̃ pŏčàsne 

curî a malepriệ sę bìl čàsne spùstil. 

{P. pačase; V. počačno} 

põček m (-a, -ŏv) odgoda naplate, pozajmica 

Dậl sem pènezę na põček. 

põčem adv 1 pošto, po kojoj cijeni Bùṭę vi 

znàli põčem ję riệf sìrutkę. (Čèkaju vas 

mùḳę) ¤ Põčem kũpil, põtem pròdal. Kako 

čuo tako pričam. 

pòčem adv počevši Račûna tì sę pòčem ŏd 

zutradận. 

pŏ¦čẽʚ ʚnuti si pf (-em; -ut) čučnuti Pŏčẽʚni si 

tù! Dr÷k ìma ràjši mụ̂ža, kî si liệpe pŏčẽʚnę 

i dr÷k fĩne na z÷mlu spustî nèg gòspŏna kî 

ga z visõka v šekriệt hîti dà mu sę rẽʚbra 

pŏtřgaju i sè razletî. 

{G. V. počenuti; Sk. počepnuti} 

pŏ¦čēpèti pf (-îm) čekati čućeći Pŏčěpi tù 

màle i čèkaj mę. 

pŏč÷san adj (ant ne-) 1 počešljan Diẽʖklę su 

ìšlę k mèše gõlę glãṿę i bîlę pŏč÷sanę na 

trî ìli dviệ kìtę. K÷pavec ję k÷pav, niệ 

pŏč÷san. Ŏtìšęl ję nemĩven i nepŏč÷san. 

2 počešan, počeškan Plěča su pŏč÷sana. 

pŏ¦česàti pf (-÷šem; -an) 1 počešljati, 

očešljati Niệ si diẽʖklicu nì pŏč÷sala. 

2 očistiti (konja) Kõjna niẽʖsi pŏčěsal. 

3 počešati Pŏčěši mę pŏ 

plẽʚče! 

4 - sę počešljati se; počešati se Pŏčěsal 

sę kò dà ga kràva zalîzala. Srbĩju ga plěča 

a n÷mrę sę pŏčesàti. 

pŏčẽʚ ʚtek/pričẽʚ ʚtek m (-a, -ŏv) početak Na 

pŏčẽʚtku snŏvậjna prěñę za tkậjne sę velî: 

Bộg drạ̃gi pŏmõjzi. Přvi lisîčin zětec sę zvậl 

pričětek. 

pŏ¦čěti pf na¦ (pòčmem/nem; pòčet) glagol 

velike učestalosti, početi Dẽčku pòčmeju 

stàreši v šãḷe gŏvŏrìti ŏ ženìtve v÷č v 

petnậjstem lète. 

pŏ¦čiẹhàti/čiẹjàti pf (-iệšem/jam; -an) 

iščihati Němę diệs sę tò pěrje pŏčiẹhàlę. 

Pěrję su pŏčiẹjàlę i za îti ję spật. 

pŏ¦čiflàti pf (-ìflam; -an) počeprkati Piẽʖvec 

ję màle pŏčîflal i nàšel čr̀veka. 

pŏ¦čìmati/čìnati ipf na¦ (-îmlem/mam; -an; 

-ajne) počinjati Kàḍ pòčmę dèle velî sę: V 

ìme Bọ̃že, pŏmộjzi Bộg i Mậjčica Bọ̃ža! Če 

ję ràne bu na znàne, čè kèsne pŏspèšne! 

pòčinek m (-a, -ŏv) 1 odmor, počinak Dèlali 

smę bèẓ pòčinka. 

2 spavanje Vriệme ję za îti na

ʚʚ 

367 

pŏ¦dẽnuti 

pòčinek. 

pŏčînuti si pf ŏt, (-em; -ìni; -ul, -înula; -ut) 

odmoriti se V lậdu su si pŏčìnuli. 

pŏčīvàti ipf na, ŏt, (-îvat; -am; -al, -àle; 

-îvan; -ĩvajne) odmarati se, ležati Věč dvậ 

dãṇę pŏčîva na pòstele i ne dîžę sę. Mrtvîk 

pŏčîva na skộlka. 

pọ̃čiven adj (-ìvneši; ant ne-) 

odmoren Jēbàl tę cậrski pastûv tẽʚri ję 

pọ̃čiven. 

pŏ¦čọhàti pf (-ộham; -an) 1 

počešati, pogrepsti Pŏčộhaj mę pŏ plẽʚče. 

2 - sę počešati se Pŏčộhal 

sę pŏ glãṿe. 

pòčrevina f (-ę, -) potrbušna slanina Pòčrevina 

na prãscu ję bîla tẽjnka i liệpe sę sušî 

na nạ̃jže. {Mt. V. počrevina, G. počerevina} 

pŏ¦črlēnèti pf (-ěnem) pocrvenjeti Pŏčrlěnel 

ję ŏd srậma. 

pŏ¦čŕnèti pf (-rnem) pocrniti Jậ nì na sûṇcu 

ne pŏčrnem. 

pòḍ m (põda, -ŏv) pod V hîže sem pòḍ 

zrîbala. Bŏžîčnu slàmu stậvi s plậvtŏ krèj 

stõla i tu sědę. Àk nòẓ̌ ŏpậnę na pòḍ i 

zapîknę sę, n÷ bu dõbre. 

pŏd prep (pŏḍ, pòjd, pộjd, pŏjd) 1 pod s A 

(cilj, smjer) Dẽni mu priẽʖzlamnicu pŏd 

glãṿu. Ŏrèjŏve lîstje sę m÷čę pŏd h lèbę 

krùva kàḍ sę pęčěju v krûšne pěče. Pŏjd 

n÷ga (pŏd kukuriznậk) sę zavlečěju kòkŏši 

kàḍ dèẓ̌ṇ̃ curî. Nậj m÷sti pòjd nęga! Fiškậl 

izbìla dènę plěča pộjd nu (grbậvu rûšku). 

2 s I (mjesto) pod Vîsiju leděnę sviẽʖčę pŏd 

strŏvộ. Šmřkel ti vîsi pŏd nòsem. Pŏd 

krõvem sę n÷ smę za tìčę pŏvèdati. Bìl ję 

pŏjd nìm. 

pŏ¦dạvìti pf (-ậvim; -len) 1 ugušiti Sę 

màčičę ję pŏdậvila. 

2 pritisnuti, staviti teret Narîbane zẽʚlije za 

kìselìti sę dõbre nagậzi, dèneju gòre skộlki 

i pŏdậviju s kàmenem i pŏdậvlene ŏstậnę 

dvậ tjěnę na tõplem. 

pŏd¦bạdàti ipf na¦ (-ậdam; -an; -ajne) 

poticati, huckati Nẽʚ bi òn tò 

napràvil dà ga niệ žẽʚna pŏdbậdala. 

pòdbelek m biljka podbjel (Tussilago 

farfara) Pòdbelek ję vrậštije za vũtisku 

(pŏtkộžni mõzel) a kûva sę na vr̀jnu i m÷čę 

na mõzlę. {Šu. podbelek} 

pŏdbŏñẽʚ ʚne adv mrko, srdito 

Pŏdbŏñẽʚne gledî kàk bîk kàḍ sę bõdę 

pŏ¦dbộltati pf (-am; -an) poduprijeti Tè zîḍ 

sę mộra pŏdbộltati. {S. podboltat} 

pŏd¦bòsti pf (-õdem; pòdbŏl; -õden) 

podbosti Pòdbŏl ję kõjna 

špòrnami i ŏdlětel kàk striẽʖla. 

põḍbrada/põḍbrajna f (-ę, -i; m põḍbrajnek) 

1 podbradak, donji 

dio brade, podvoljak Svĩnče v žĩru najpriệ 

dŏbî põḍbrajnek i gàčicę. Ìma põḍbrajnu 

kàk prasìca v žĩru. {Tr. podbrajnek} 

2 donji dio jarma Jãṛem ìma põḍbradu, 

jàrmenicę, ručìcę i lụ̂cę. 

{Du. podbradnja; Se. podbranjek} 

Podbrežnjak pr (Pŏdbrežnậk, -ãḳŏv, -àča) 

[etn.] K1, LP33 Pŏdbrežnàča ìma debělę 

nògę kàk stụ̂pę. 

pŏdbriệg adv nizbrdo Nektẽʚra kõla ìmaju i 

žlàjf i driệve s kiệm sę mòrę zažlậjfati 

zậjnę kŏtậčę kàḍ sę vòjzi pŏdbriệg. 

Bržộlica: Črlěni kùkček pŏdbriệg bejžî. 

(zarěčę sę: kùrček) 

pòdbrit adj obrijan 

Niệ pòdbrit, nì pŏč÷san. Ciẽʖli tj÷den 

hõḍa nepòdbrit. {J. podbrit, obrit} 

pŏd¦brìti pf (-ĩjem; põdbril; pòdbrit) obrijati 

Niệ mę põdbril, nèg ŏstrûgal. 

2 - sę obrijati se V jûtre sę sậm põdbril. ¤ 

Põdbril ga na sûve. Prevario ga. 

pŏdbrīvàti ipf (-îvam; -al, -àle; -îvan; -ĩvajne) 

1 brijati V ciẽʖle fàre niệ bĩle brîcę kî bi 

za plậču pŏdbrîval. 

2 - sę brijati se Bàš sę pŏdbrîval kàḍ su 

dòšli. ¤ Nèk sę sřdi, bụ̂ sę sậm pŏdbrîval. 

{Hg. podbrivat se} 

pŏdbrĩven adj 

obrijan Mĩven ję i pŏdbrĩven. 

pŏčkàliti/pŏdškàliti pf (-ậlim; -àli; -àlil, .ậlila; 

-ậlen) podmetnuti Pŏdškàli 

bẽden da ne vîsi na strận! 

pŏ¦dẽnuti pf (-em) predahnuti; udahnuti; 

pomirisati Sèm sę zasòpel i mộram màle 

pŏdẽ h nuti. Čè tę štè jậke zamrzel mòrę ti 

dộjti pộleg, da n÷mreš pŏdẽ h nuti tàk dụ̀ge 

dŏk nabròjiš děvet. Dèj si pŏdẽ h ni 

jòrgŏvan!

pŏ¦dènuti/pŏ¦dèti 

368 

pŏ¦dènuti/pŏ¦dèti pf (-ènem; põdel; -è j n- 

en/et/òdet) 1 podmetnuti, podapeti 

Bertašìca mu ję pŏdènula svõju tộrbu, a 

nẽʚgvu zěla. Nògu mu ję põdel i zrùšal sę. 

2 - sę podmenuti se Põdel sę tàm dè ga 

niệ triệba. 

pŏ¦deščìti pf (-èščim; -en) pokriti daskama 

Štàlu i štạ̃gel smę pŏdeščìli. 

pŏd¦fậlcati/fộlcati pf (-am; -an) podvinuti 

Čè rùḅača dụ̀ga, pŏdfậlca sę. 

Pŏdgộrčica/Pŏdgòričica/Pŏdgộrščica f 

top C Kàptŏlski km÷ti su pŏsèkli brẽzę v 

kàptŏlske šùme Pŏdgộrščice. 

Pŏdgòrušnica f top D Pŏdgòrušnica ję 

šùma òber Driệnčeca. 

pŏd¦grejàti/pŏd¦grèti pf (-iệjem; pòdgrejal/põdgrel; 

-ận/pòdgret) podgrijati Jèle ti 

ję pŏdgrejậne. Jèle sem ti pŏdgriệla i jèč 

čè si glãḍen. 

pŏd¦grìsti pf (-îzem; -žen) podgristi Čřvi sù 

mi pŏdgrîzli kukurìzu. Pùṇe ję pŏdgrižẽʚne 

biệtev i mộra presejạvàti. 

pŏd¦grizạvàti ipf na¦ (-ậvam; -ãṿajne) 

podgrizati Drŏtejnậki pŏdgrizậvaju mlậda 

biẽʖtva kukurìzę 

pŏ¦dìči/pŏ¦dîgnuti pf (-îgnem; -en/ut) podići 

Kàḍ pòp na pŏdĩgajnu pŏdîgnę šakraměnt, 

n÷ smę ga spustìti dŏk v hòštije ne 

zamèca (ŏživî). 

pŏ¦dīčìti sę pf (-îčim) pohvaliti se Ìma sę š 

čiệm pŏdīčìti. 

pŏ¦diẹvàti ipf (-iệvlem/am; -an; -ajne) 

1 podmetati Pŏdiẽʖval dròt i zậjcę lòvil dŏk 

niẽʖsu n÷ga vlòvili. {B. podevam pleča} 

2 - sę gurati se gdje smeta štè ti ję krîv da 

sę pŏdiẽʖvaš dè ti niệ mèste. 

pŏdĩgajne n (-a, -) podizanje, pretvorba, 

središnji dio mise Ô, světe tiệle Ìsusŏve! Z 

ŏčmî tę vîdim, sr̀cem tę lûbim! (Velî sę na 

pŏdĩgajnu) D÷j kl÷kni, vrậg vû tę j÷kni, dà 

bu i mõje diẽʖte Bògeka vìdele! (R÷kla ję 

màti na pŏdĩgajnu.) {ðe. podigavanje} 

pŏ¦dìgati ipf (-îžem; -an) 1 

podizati Pŏdîžę glãṿu kàk kạ̃čec. 

2 - sę podizati se, poustajati Ràne smę sę 

pŏdìgali. 

pŏ¦digạvàti ipf na¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

podizati Sàki čàs pŏdigậva glãṿu na 

pòstele. 

pŏ¦dìrati pf (-îram; -an; -ajne) rušiti, obarati 

Ciẽʖli dận pŏdîraju rậstę. 

pŏ¦dīšàti pf (-išîm) pomirisati 

D÷j mi cvètek dà si pŏdišîm. 

pŏdìti ipf pŏ, (põdit; pòdim; põdi, -ètę; põdil, 

pòdila, -ìle; pòñen; -ejne) stavljati pod Bĩla 

ję nàbita zẽʚmla v hîže, a òṇda smę dậli 

pŏdìti. 

pŏdjàmicę adv pojedinačno pod svaku 

biljku, u jamice Pògnŏjili smę pŏdjàmicę 

sàke bẽtve. {G. podjamiče} 

pŏd¦ j ạrjàti pf (-ậrjam; -ậrjan; -ãṛjajne) 

podoravati, zaoravati Čẽʚra smę gnộj 

pŏdjậrjali. 

pŏdjạštràti ipf (-ậštram; -an; -ajne) 

zaoštravati, šiljiti donje dijelove 

kolaca Pŏdjạštràli su trùsku v třsju, a kõlci 

su dòma pŏdjậštrani. 

pŏd¦jebàti pf (-ěbem; -en) 1 

oklevetati, nanijeti zlo, zeznuti Pŏdj÷bel 

mę i zgùbil sem põsel. 

2 nadmudriti, podvaliti Bòrme tę dõbre 

pŏdj÷bel i mŏraš čkŏmèti. {Ž. podjebati} 

pŏd¦jebạvàti ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

1 klevetati, olajavati; izazivati Pŏdjebậva 

mę degòḍ stîgnę. {D. podjeboavat} 

2 - sę nadmudrivati se, zafrkavati se Õni 

sę dvậ naviệk pŏdjebậvaju. 

pŏd¦ j ŏštrạvàti ipf (-ãṿam; -ậvan; -ãṿajne) 

šiljiti kolce Dộlni krậj kõlca 

tẽʚri sę pŏdŏštrãṿa sę ŏstậvi neŏbiệlen. 

pŏd¦ j ŏštrìti pf (-òštrim; -en) zašiljiti kolac 

J÷n težậk mòrę pŏdjŏštrìti na dận 20 miệr 

kõḷija (400 kŏlcộv ìli 1 vộjẓ). I sà trùska ję 

pŏdjòštrena. 

pọ̃d lavka f (-ę, -i) glavna greda u 

kući, tavanica Na põḍlavke sę zasẽčę lète 

dà ję hìža diệlana. Za põḷavkŏ su lûči za 

pòsvet. 

pŏd¦l÷či/pŏd¦lěgnuti pf (-ěžem/gnem; 

-en/ut) leći ispod Pŏdlěgla ju ję. 

pŏd¦l÷čiti/pŏd¦lěknuti pf na¦ (-ěčim/ knem; 

-čen/en/ut) postaviti 

skrovito, podmetnuti kao zamku Zậjcem ję 

dròt pŏdl÷čil. Šatộflin mu ję pŏdl÷knul àl ga 

niệ kràl. {V. podleči, podlečiti; podleknuti}

ʖʖ 

369 

pŏ¦dŕčàti 

pŏdliẽʖ ʖsek m (-a, -ŏv) 1 plậvi - šafran (Crocus 

vernus) Pûṇa ję šùma plậve pŏdliẽʖskŏv 

i detẽʚri biệli. 

2 žûṭi - jaglac (Primula vulgaris) V pretùletje 

sę sà šùma žutî ŏd žûṭŏga pŏdliẽʖska. 

3 jesějnski - otrovna biljka mrazovac 

(Colchicum autumnale) {Sl. podlesek} 

pŏd¦liẹvàti ipf (-iệvam; -an; -ajne) izlijevati 

se (curiti) uz rub posude Lòjnček pŏdliệva, 

bụ̀š stõḷnak pòlejal. 

pŏd¦lŏžìti pf (-òžim; -en) staviti podlogu, 

podupirač Pŏdlõži stõlu nògu, dà sę ne 

cộčę. Pòdlŏžaj m top Ž 

pŏdlộžnak/pŏdnộžnak/pŏdlŏžnậk m (-a, 

-ŏv/-ãḳa, -ậkŏv) podnožnjak, poluga tkalačkog 

stana Pŏdlộžnaki na rạzbòju sę z 

nŏgàmi pritîščeju i nîti ŏsnõṿę diệlaju ziệv 

za čụ̀jnek z vûṭkem. {B. podnožnjak; Ja. 

podložnik} 

pŏd¦màzati pf (-ậžem; -an) 1 nanijeti mazivo 

Kõla pŏdmậže šmiệrŏ, dà ne cvîliju. 

2 podmititi Čè ne pŏdmậžeš, něš ŏbàvil. 

pŏd¦mekạvàti/mikạvàti ipf (-ậvat; -ậvam; 

-an; -ãṿajne) 1 podmicati 

Màčuva ję sàki pûṭ svụ̂ čěr pŏdmekậvala 

snŏbõkem. 

2 - sę podmicati se 

Mlãḍencu sę pŏdmekậva stàreša sẽstra. 

pŏd¦mèknuti pf (-em; -en/ut) 1 

podmaknuti, dati jednu stvar mjesto druge 

Bertậš mu ję pŏdmẽknul svộ tộrbu, a nẽʚgvu 

zěl s÷be. 

2 - sę podmaknuti se Màčuvina 

č÷r sę pŏdmèknula mèste pàstrkinę. 

pŏdmètati ipf pŏ, pri, za, z, (-iệtam/čem; 

-èči; -ètal, -iệtala; -an) mesti smeće prema 

kome/ pod koga N÷ smę sę diẽʖte 

pŏdmètati (m÷sti pòjd nega), da n÷ bu 

dụ̀ge na pòstele scãḷe. 

pŏd¦metàti pf (-÷čem/tam; -an) staviti ispod 

Vàjnkušę ję pộjd nu pŏdm÷tala. 

pŏd¦miẹščàti ipf na¦ (-iệščam; -an; -ajne) 

podmetati, namiještati Fùrt òn m÷ne 

degòḍ mòrę pŏdmiệšča. Znậm jậ za tvõje 

pŏdmiệščajne. 

pŏd¦miẹtàti ipf dŏ¦ (-iệčem; -an; -ajne) 

stavljati ispod Lîstije h rèna, pitộmnŏga 

kŏstàjna i ŏrèja ję dõbre za pŏdmiẹtàti pŏd 

krùv v krûšne pěče dà sę ne zamậžę ŏd 

vuglějnija i p÷pela. 

pŏd¦mītìti pf (-îtim; -čen) dati komu mito Z nèčem ga ję 

pŏdmîtila. 

pŏdmùs adv nasilu [nj. muss] Tò ję mộral 

pŏdmùs napràviti. {G. podmus} 

pŏd¦n÷sti pf (-em; -šen) 1 snesti jaje u tuñe 

gnijezdo Kukuvàča pŏdněsę jãjce drùgem 

tìčem v gniẽʖzde. 

2 izdržati T÷ mùḳe n÷mrem pŏdn÷sti. 

pŏdnìkaj adv skoro za ništa Mộral sem dàti 

(prŏdàti) kràvu pŏdnìkaj. 

pŏdnộč adv uoči noći Dòšel ję pŏdnộč i 

õstal priệk nòči. {G. ðe. podnoč} 

pŏdộba f (-ę, -i) spodoba, lik, slika Bìl ję 

čõvek tvě pŏdộbę. 

pŏdŏblàča f (-ę, -ậčŏ, -) podsuknja Sèkam 

sę vtèknę kàk pŏdŏblàča v rìt. ¤ Dùḳši ti ję 

pẽʚtek ŏd subòtę (Pŏdŏblàča ti sę vîdi). 

{T. podoblačka} 

pŏdộja f (-ę, -i) mužnja Mliẽʖke ŏd jutriệšnę 

pŏdộję sę skìsle. Nektẽʚra kràva ję trdę 

pŏdộję a detẽʚra žẽʚna měkę. ¤ žẽʚna měkę 

pŏdộję radodajka. {V. biti mehke podoje: 

lako se rasplakati!} 

pŏ¦dŏ j ìti pf (-òjim) izmusti, pomusti Pŏdòjila 

sem kràvę i s÷ su pŏdòjenę. 

Pŏdộlnica f top C Pŏ dộlu pŏd dộlnem 

Cẽʚrjem ję šùma Pŏdộlnica. 

pŏdŏmậče adv naški, na domaći 

način Niệ ga bĩle srậm pŏdŏmậče sę 

spŏmīnàti. {D. podomače} 

pŏ¦drạgàti pf (-ạ̃gam; -ậgan) pomilovati, 

pogladiti rukom Pŏdrạ̃gala ju ję pŏ glãṿe i 

na h rãṇila. 

pŏ¦drạpàti pf (-ậplem/pam; -an) 1 poderati, 

Dè si kapût pŏdrậpal? (Tù dè pŏdrậpane.) 

2 - sę ogrepsti se Nògę si ję dŏ kr̀vi pŏdrậpala 

na kupîjnu. 

Pòdravec m (-a, -ŏv; f Pòdravka; adj pòdravcŏv) 

Podravac Bìti Pòdravec niệ 

grehõta, nèg sàme sramõta. 

pŏ¦dràžiti pf (-ậžim; -en) pobranati, podrljati 

Pŏdràžil ję zŏrậnu z÷mlu z brãṇŏ. Dvậ 

slògi su pŏdrậženi a j÷n ję jòš nepŏdrậžen. 

pŏ¦dŕčàti pf (-îm) potrčati Če pŏdrčîš za 

jnìm, jòš ga buš vlòvil.

ʚʚ 

ʖʖ 

pŏdrepậš/pŏdrẽʚ ʚʚ ʚpec 

370 

pŏdrepậš/pŏdrẽʚ ʚpec m (-ạ̃ša/a, -ŏv) ulizica, 

udvorica Mậli Jendrậš ję prậvi pŏdrepậš. 

{V. podrepec; ð. podrepina} 

pŏ¦driẹmàti pf (-iệmlem/am) malo drijemati 

Sèm si pŏdriệmala i sàḍ mi sę vìše ne spî. 

Pŏdriệmaj i tî màle 

pŏ¦driệti/pòdrti pf (-ěrem/põdrem; pòdrl, 

-en/pòdrt) 1 srušiti Kî niẽʖma põsla, nèk si 

h ìžu pŏděrę. 

2 - sę srušiti se Štàla ti sę bụ̂ pŏdřla. 

pŏ d rigạvàti ipf (-ậvam; -ãṿajne) 

1 podrigivati Dõbre sę nãjel i sàḍ sàme 

pŏdrigậva. 

2 - sę podrigivati se Pŏdrigậva mi sę. 

pŏ d rìgnuti sę pf (-em; -ìgni; -ul; -ut) 

podrignuti Pŏdrìgnule mu sę. Pŏrìgnul ję i 

pòčel bluvàti. 

pŏ¦drīstàti sę pf (-îstam/ščem; -an) 

imati proljev Pŏdrîstal sę 

ŏd slậtkŏga mõšta. Štè ję põjel měḍ, bụ̂ sę 

na sûṇcu pŏdrîstal. 

pŏ¦drŏbìti pf (-îm; pòdrŏbil; -õblen) usitniti 

Z vậlem su grûñje pòdrŏbili. Jèli su 

pŏdrŏblěni (těmfani) krampiệr. 

pŏdrŏbnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) potrbušni remen 

hama Jenòmu rem÷nu na hậme sę velî 

pŏdrŏbnậk. 

pŏdrtạvàti ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) podrhtavati 

Liệpe pŏpiệva i glậs mu podrtậva. 

pŏ¦drugạčìti pf (-ậčim; -en) ponoviti, izorati 

ili okopati drugi put Pŏdrugạčìli smę 

kukurìzu. 

pòdruku adv pod ruku Šprũkajne sę igra tàk 

da sę šprûkanci hîčeju i lŏvîju pòdruku i 

nàruku. 

põḍsę adv pod sebe Živî za vûsę, nậsę i 

põḍsę. S÷ diệla põḍsę. {J. podse} 

pŏd¦sèči pf (-ẽčem; -en) podsjeći, 

sječenjem srušiti stablo Stậri õrej smę 

pŏdsèkli. Vrbu ję pŏdsiệkel. 

pŏd¦sèjati pf (-iệjam/em; -an) posijati u 

usjev Pŏdsiệj d÷telu v jãčmen! 

pŏd¦sejạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -ậvam; -an; 

-ãṿajne) sijati podusjev u nadusjev 

V jãčmen i šenìcu sę pŏdsejậva d÷tela. 

põdsek m (-èka, -ŏv/iẽʖkŏv) 1 kućni prag Dè 

ję mạ̃ček, kàḍ niệ nì v hîže nì vàne? (na 

pŏdsiệku ìli na ŏblộku) 2 donja greda Tò 

budu pŏdsèki dộlnŏga viẽʖnca hîžę. 

{G. ðe. ðñ. pocek; V. pocek i potsek!; Ke. 

pocek: drveni temelj} 

pŏd¦s÷sti pf (-ědem; põdsel; -iệñen) sjesti 

na čije mjesto Štẽfič mę põdsel. 

pŏd¦siẹkàti ipf na¦ (-iệkat; -am; -an; 

-iẽʖ ʖkajne) podsijecati J÷mput ję ìšel slũga 

sûvę vrbę pŏdsiệkat. 

pŏd¦smehạvàti/smejạvàti sę ipf na¦ 

(-ậvlem/am; -ậvan, -ãṿajne) podsmjehivati 

se, podrugivati se Pŏdsmejậva 

mu sę. Ž n÷ga bedãḳa diệla. 

pŏd¦smejàti sę pf (-ẽjem; pòdsmejal; -ận) 

podsmjehnuti se Òn sę nậte sàme 

pòdsmejal. 

pŏdsmikậla f (-ę, -, -ami) vjenčana kuma, djeveruša 

Pòdsneše na viẽʖjnčajnu sę na svậte velî i 

pŏdsmikậla, deběla kùma a i việnčana 

kùma. {I. padsnehalja; G. V. pocnehalja; 

ð. pocneajla} 

pòdsneš f (-i, -ju/jụ̂, -iệši, -mî; dem f pŏdsnešìca 

-ę, -ĩcŏ, -îc) vjenčana kuma, djeveruša D÷ver 

ję stàreši ŏž÷jneni bràt a nẽʚgva žẽʚna pòdsneš. 

{I. poadsneš; B. posnešica; H. posnešnica} 

pŏd¦šprậjcati pf (-am; -an) poduprijeti, 

podbočiti, podmetnuti [nj. spreizen] 

Pŏdšprậjcaj sùdič, da ně õpal ẓ kộl. 

pŏdštrekạvàti ipf (-ậvlem/am; -ậvan; 

-ãṿajne) poticati Nậj ga i tî pŏdštrekạvàti 

na svàñu, vìš dà ju òn ìščę. 

pŏdštrěknuti pf (-em; -÷kni, -ètę; -÷knul, 

-ěknula; -en/ut) potaknuti Tì si tụ̂ svàñu 

pŏdštr÷knul. 

pŏd¦štrîči pf (-îžem; -žen) 1 podstrići, podšišati 

Na lõnec tę pŏdštrîgel. Liệpe si 

pŏdštrîžen. 

2 - sę podšišati se Mộraš sę dàti pŏtštrîči, 

zarãščen si. 

pŏ¦dùdati pf (-ûdam; -an) 

posisati Màle si jòš pŏdûdaj. 

pŏ¦dụdlàti pf (-ûḍlam; -an) 

posisati Pŏdûḍlal si i niệ vìše. 

pŏ¦dùkati ipf (-ûkam/čem) malo poskakati 

Pũsti dècu, nèk si pŏdûčeju. 

pŏ¦dũknuti pf (-em; -ut) poskočiti Vlẽčeš sę

371 

pŏ¦fậjtati 

kàk krèpan, pŏdûkni màle. 

pŏ¦dûplati pf (-am; -an; -ajne) udvostručiti 

Ciệnę su pŏdûplali. Něš prèẓ pŏdûplajna 

kũpil. Štè hòčę zakapậrjene zbèči, mộra 

kàparu pŏdûplati. 

pŏ¦dušìti pf (-ušîm; pòdušil; -ũšen, -ẽʚna) 

1 ugušiti, pogušiti Měḍ i vộjsk sę dŏbî kàḍ 

sę čẽʚlę pŏdušîju žlěprem. 

2 - sę ugušiti se Skòrem smę sę sì 

pòdušili v dîmu. Trî čělci su pŏdušěni. 

pŏdụ̂ẓ̌ adv po dužini, uzduž Raspõril ga 

pŏdụ̂ẓ̌ kàk svĩnče. {G. povduš} 

põḍvala f (-ę, -i) podmetak 

ispod grede Põḍvala sę m÷čę na čělnę 

strãṇę stiẽʖnę, n÷ na dụ̃žnę. 

pòdvečer/pŏdv÷čer adv predvečer, u 

sumrak Dọ̃jdi pŏdvěčer k m÷ne. Dòšel 

bum pòdvečer. 

pŏd¦vēzàti pf (-ẽʚžem; -an) 1 privezati 

odozdo (mladice u vinogradu) Pộl třsja 

smę pŏdvēzàli, a drùga pŏlŏvìca nàm ję 

ŏstậla za pŏdv÷žuvati. 

2 privezati ispod brade Pŏdvěži rũḅec pŏd 

brậdu! 

pŏd¦vezạvàti ipf nadŏ¦ (-ậvam; -ậvan; -ãṿajne) 

podvezivati Z ŏgùlenŏ kộrŏ b÷kŏvinę 

ìli věza sę pŏdvezậvaju mladìcę třsja. 

pŏd¦v÷žuvati ipf ŏd¦ (-at; -jem; -an; -ajne) 

podvezivati odozdo (mladice u vinogradu) 

Zùtra pẽʚmę pŏdvěžuvat třsje. 

{B. podvežujem} 

pŏd¦vījàti sę ipf (-îjat; -am; -an; -ajne) 

savijati se T÷ške sę kŏsî trãṿa mìlica, 

pŏdvîja sę i t÷ške ju kõsa riệžę. 

pŏd¦vĩnuti pf na¦ (-em; -en/ut) zagrnuti, 

saviti rubove odjeće Pŏdvĩnula sem si 

rùḅačę i fèrtun dà sę põ te šlifutnìce ne 

zašprìcam. 

põḍvir m (-ìra, -îrŏv) mjesta gdje voda izlazi 

iz tla Na pŏdvĩru mi ję šenìca prepậla. 

{G. podvar} 

pŏdvìrati ipf vu, z, (-îram; -ìral, -îrala; -an) 

izlaziti (voda) iz tla Mèstu dè võda za 

dẽžña pŏdvîra sę velî pộdvir. 

pŏ d vĩtek m (-a, -ŏv) podmetak, 

podsvitak, podmetač Pŏdvĩtek sę dènę na 

glãṿu kàḍ sę nòsi prîgledna kŏšãṛa. Dẽni 

pŏvĩtek pŏd kŏšãṛu. {B. podvitek ženski, 

naglavnik; Še. posvitak} 

pŏd v¦ liệči sę pf (-em; -en) podvući se 

Pŏdvliệkel sę pŏd pòstel i čèkal. 

pòdvŏden adj (-òdneši) močvaran, 

vodoplavan, podvodan Metîli ìdu 

na blậge kàḍ sę pãṣę pŏ pòdvŏdne 

sinòkŏša. 

pòdvŏrba f (-ę, -i) posluga Na 

gŏstě ję bîla fĩna pòdvŏrba. 

Podvorec pr (Pòdvŏrec, -cŏv, -rka) [po 

statusu kaptolskog kmeta bez selišne 

zemlje] Š1 LP213 i Podvorac 86 

pŏ¦dvŏrìti pf (-òrim; - j en) 1 poslužiti 

hranom i pićem Družìnu sem br̀že 

pŏdvòrila. 

2 nahraniti i napojiti stoku Blậge pŏdvòri! 

pòdvŏrnik m (-a, -ŏv) pazitelj i čistač u školi 

Vlàtke ję bìl pòdvŏrnik. 

pŏd¦vr̀či/pŏd¦vřgnuti pf (-řžem/gnem; 

-žen/gnen/ut) podmetnuti, podvaliti 

Nęgvòga kõjna ję zěl, a svẽʚga pŏdvřgel. 

Svõju mu ję čěr pŏdvřgnula. 

pŏd¦vrnuti/pŏdvŕnùṭi pf (-rnem; -en/ut) 

zavrnuti krajeve Pŏdvrni si 

lačelnìcę dà sę ne zamậžeš. 

pŏd¦vučìti pf (-îm; pòdvučil; -ũčen) podučiti 

Nèšte ga ję dõbre pòdvučil. 

pŏd¦zīdàti pf (-îñem; -an) podzidati, sazidati 

odozdo S÷ stạ̃jne ję bĩle drevěne i sàme 

pŏdzîdane s cìglem. 

pŏd¦zidạvàti ipf ŏb¦ (-ậvam; -ậvan; -ãṿajne) 

zidati ispod čega Pòčeli smę štàlu 

pŏdzidạvàti 

pŏd¦žgàti pf (põdžgem; põdžgi; pòdžgal; 

pòdžgan/ận) potpaliti V nõči sù nam 

pòdžgali vuzmîcu. 

pŏd¦žìgati ipf (-at; -îgam/žem; -an) 

potpaljivati, podžizati Vuzmîcę smę čūvàli 

pŏ nõči i pŏdžìgali ràne v jûtre. 

pŏdžiẹjnàti ipf (-iệjnam; -al, -àle; -iệjnan; 

-ajne) žeti korov Če dràč v třsju ìli v kukurîze 

jậke narậstę mộra sę pŏdžiẹjnàti. 

pŏ¦ñạpàti sę pf (-ậpam/lem) posvañati se, 

potući se Pŏñạpàli su sę v bèrtije. 

pŏ¦ñòniti pf (-ònim; -en) postaviti ñon cipele 

Cìpelę triệba pŏñòniti. 

pŏ¦fậjtati pf (-am; -an) ovlažiti, nakvasiti 

(rublje prije valjanja ili glačanja) Najpriệ 

pŏfậjtaj a òṇda vậlaj.

pŏ¦fạlèti 

372 

pŏ¦fạlèti pf (-î; -ạlèle ję) pomanjkati Pŏfạlèle 

nàm ję dřv. 

pŏ¦fạlìti pf (-ậlim; -en) 1 pohvaliti Kàḍ štè 

pŏfậli diẽʖte ìli mlãḍe živĩnče, mòrę ga 

vr÷či, če ne rěčę: Nę bũḍi mu vũrekŏv. 

2 - sę pohvaliti se Pŏfậlila sę da ìma tộrbu 

ẓ kě jèle îdę 

pŏ¦fậrbati pf (-am; -an) obojiti Pĩsme s kiệm 

sę prebîra kàḍ sę tkě ję pŏfậrbani pâmuk. 

pŏ¦fliẹbàti pf (-iệbam; -an) obraditi plavilom 

Sãma si pŏfliệbam švàbicu. 

pŏ¦flučkàti pf (-am; -an) poprskati slinom, 

popljuvati N÷ smeš sę ž nìm na blĩzu 

spŏmīnàti, s÷ga tę pŏflùčka. 

pŏ¦frậj h ati pf (-am; -an) ožbukati J÷n zîḍ 

smę pŏfrậjhali. 

pŏ¦frčkàti pf (-r̀čkam; -an) bez 

potrebe potrošiti novac, rastepsti imovinu 

Pŏfr̀čkala sem pènezę a nìš vriệdnŏga 

niẽʖsem kũpila. 

pŏ¦fùkati pf (-kam/čem; -an 1 udariti podvinutim 

kažiprstom Sàḍ pŏfûkaj špèkulu. 

2 inov 

obljubiti Vìṇ̃ da štr̀pčę ŏd štěčnŏsti i triệba 

ju pŏfùkati. 

pŏ¦fùriti pf (-ûrim; - j en) 1 vrelom vodom 

opeći, preliti kipućom vodom Pŏfùrilę smę 

nògę zàklanŏmu svinč÷tu i pậčkę spūkậlę. 

2 oštetiti mrazom, hladnoćom Mràẓ ję 

pŏfùril bàžul. Sirộvę trnìnę su zrèlę třpkę i 

kàḍ i h mràẓ pŏfûri. 

3 - sę opeći se vrelom vodom Pŏfûrila sę 

s krõpem pŏ rũḳa. 

pŏgàča f (-ę, -ậčŏ, -) 1 pšenični beskvasni 

kruh, pogača Jûtre na gŏstiệ sę jiệ pŏgàča 

sûvem sìrem i pĩję ràkija Mlãḍejnka na 

zdẽʚncu ras h itậva pŏgàču i kŏlạ̃če. 

2 sorta 

jabuka Pŏgàčę su fẽʚla jậbuk ŏkrụ̃glę kàk 

pŏgàča. 

3 dio preše za grožñe Ŏdzgộr na 

kõtec pr÷šę ìdę pòp ìli pŏgàča (jẽʚna 

deb÷lša klàda). 

pŏgàčica f (-ę, -ậčic) 1 dem pŏgàča pogačica 

2 pecivo s čvarcima Pěčę pŏgàčicę z 

òcvirki. 

3 sorta jabuka Pŏgàčicę su 

ŏkrụ̃glę jàbukę. 

pŏ¦gạñàti ipf (-ậñat; -am; -an; -ajne) 

1 odgonetati Vrậg ję pĩtal a bàba ję trìput 

pŏgậñala i pŏgŏdîla. 

2 - sę ugovarati cijenu Dụ̀ge su sę 

pŏgạñàli. 

pŏgãṇec m (-a, -ŏv) gnojna potkožna upala 

Ŏd pŏgãṇca čõvek ŏtěčę kàk vûḳ. Vũreki 

sę pregŏvãṛja ŏd sakŏjàkŏga zlŏčěstŏga 

pŏgãṇca. 

pòganica f (-ę, -) očna bolest, mrena na oku 

Vrậčila ga ŏd pòganicę i z bèdzgŏvŏ 

gùḅicŏ namòčenu vu vìdŏvske rõse mu 

jòči spîrala a i ŏd pòganicę pregŏvãṛjala. 

{Kr. Ba. poganica} 

pŏ¦gasìti pf (-ĩm; -en) ugasiti Jõgen sę mộra 

pŏgasìti, dà sę šùma ne vûžgę. 

pŏ¦gậsnuti pf (-em; -ut) ugasnuti V pěčę ję 

s÷ pŏgàsle/pŏgàsnule. 

pŏ¦gàziti pf (-ậzim; -žen) pogaziti 

Tàj nẽʚ bi nì mramlîcu pŏgàzil. 

pŏ¦glàditi pf (-ậdim; -ñen) 

pomilovati Pŏglậdila ga pŏ glãṿe. 

pŏglavîti adj častan, uvažen Sụ̃cu sę rěkle: 

gõspŏn pŏglavîti. 

pŏ¦gl÷dati pf na¦ (-ědam) pogledati N÷ smę 

sę pŏgl÷dati na òblŏk ščiệm čõvek prę 

glěda kàḍ sę zbudî j÷ l’ bu s÷ zậbil kàj ję 

sẽjnal. 

pŏ¦gledạvàti ipf na¦ (-ậvam; -ậvan; -ãṿajne) 

pogletkivati, zirkati Sàki čàs ję nậ jnu 

pŏgledậval. 

pŏ¦gnŏ j ìti pf (-ŏjîm; pògnŏjil; -en) pognojiti 

Čè sę belìčina dõbre ne pŏgnŏjî nà jne nìš 

ne zrãṣtę. 

pògŏdba f (-ę, -i) pogodba Bržộlica: Biẽʖla 

kŏbìla pŏd pògŏdbŏ stŏjî. 

pŏ¦gŏdìti pf na¦ (-îm; -ñen) 1 pogoditi V 

pẽʚtę cîla a v nộs pŏgŏdî. 

2 - sę pogoditi se Dụ̀ge su sę pŏgạñàli i 

niẽʖsu sę pògŏdili. 

pŏgŏ j nîč m (-a, -ŏv; adj pŏgŏ j nĩčŏv, -ičòva) 

gonič, istjerivač divljači Ìšli smę lõvcem za 

pŏgŏjnîčę. Tò ję pŏgŏjnĩčŏva bàtina. 

pŏ¦gŏrèti pf (-ŏrîm; -õr j en) izgorjeti 

Pŏgŏriệla mu ję hìža i štàla dŏ tèmela. 

pŏgŏriệlec m (-a, -ŏv; adj pŏgŏriệlcŏv) 

pogorjelac, stradalnik požara Pŏgŏriệlci pŏ

373 

pŏ¦jejnàti 

sẽʚle pŏbîraju mìlŏdarę. Jòš niẽʖsi bìl v 

pŏgŏriẹlcòve kộže. 

pŏgŏriệli adj smeñi Z jàlšŏvu kộrŏ sę 

fậrbaju rùḅačę v pŏgŏriệlu fậrbu. 

pŏgộršati pf (-am; -an; -ajne) 1 učiniti 

gorim Nìš niệ pŏpràvil nèg jòš pŏgộršal. 

2 - sę učiniti gorim Če sę võda vliệva vu 

vĩne, vĩne sę pŏgộrša, a če vĩne vòdu, 

võda sę pŏbộlša. 

pŏgŏspọdìti sę pf (-òspŏdim; -ộdi, -ètę; 

-òspŏdil; -õñen) obući gradsku odjeću 

Pŏgòspŏdil sę. 

pŏgòtŏve adv osobito, naročito, pogotovo 

Màñarska niệ dŏpustîla da sę dŏkînę 

klậka, a pŏgòtŏve nèkakŏv Kòšuta i 

J÷lačič pộjdę z võjskŏ. 

pŏ¦gràbiti pf (-ậbim; -len) 1 

uhvatiti Lisìca ję pŏgrậbila kòkŏš i 

pŏbiệgla. 

2 izvaditi grabljenjem Dŏ jùtra su sụ̀ vòdu 

z dộlnŏga zdẽʚnca pŏgràbili. 

3 - sę sukobiti se Bògme su sę mụ̀ški 

pŏgràbili 

pŏ¦grešìti pf (-îm; pògrešil) pogriješiti 

Pògrešil sem a niẽʖsem štèl. 

pŏ¦grěštati pf (-am; -an) izgnječiti Grõẓdije 

sem pŏgrěštal i pŏtpulậvam. 

pŏ¦gubìti pf (-îm, pògubil; -len) 1 izgubiti 

Svînę ję pògubil na pậše 

2 pogubiti Krậl ję dậl kõjna pŏgubìti. 

pŏ¦gutàti pf (-ûṭam/čem; -an) progutati S÷ 

su začàs pŏgutàli. 

pŏ¦gụtìti pf (-ûṭim; -čen) podaviti, pogušiti, 

podaviti Pìščencę ję pŏgûṭila. 

pŏ¦gùṭnuti pf (-em; -en/ut) 

progutati Sàme j÷mput pŏgùṭni. 

pŏhậban adj poderan, otrcan, istrošen 

upotrebom Nòsi pŏhậbani škrlậk, a škrlậk 

sę n÷ smę kr̀pati i štè nòsi zakřpani n÷mrę 

prdèti i ŏbet÷ža. 

pŏ¦hậbati ipf (-am; -an) 1 oštetiti upotrebom, 

dotrajati Pŏhậbal sem làčę dŏ kràja. 

2 - sę istrošiti se, otrcati se Sè pòhištve 

mì sę pŏhậbale. 

pŏ¦habìti pf (-îm; -len) 1 pokvariti, istrošiti 

upotrebom Slậbi m÷šter br̀že alật pŏhabî. 

2 - sę pokvariti se Mlatàča sę pŏhabĩla i 

němę diệs mlạtìli. 

pộhanec m (-a, -ŏv) pile za pohanje 

Pộhancę sem s÷ prŏdậla. 

pŏ¦hàpati pf (-am; -an) pohvatati, ugrabiti 

Kŏkŏšãṛę su žandậri pŏhàpali. 

pŏ¦hàpsiti pf (-im) uhititi Žandậri su tậtę 

pŏhàpsili. 

pŏ¦hậrati pf (-am; -an) potpuno uništiti Mìši 

su d÷telę zŏsiệm pŏhậrali. 

pŏ¦hàsati pf (-am) lakomo pojesti Bòrmeš 

su pŏhàsali dŏ čĩstŏga. 

pộhati ipf s, (-at; -am; -an; -ajne) pržiti u 

ovoju od jaja, brašna i mrvica [gnj. bachen] 

Pộhala sem pộhancę. 

pòhištve n (-a) pokućtvo Zgŏriệla ję hìža i 

s÷ pòhištve. {Ja. poištvo} 

pŏ¦ h ìtati pf (-îtam/čem; -an) pobacati Tò sę 

pŏhîtaj na smetìšče. 

pŏ¦hitạvàti ipf na¦ (-ậvam; -ậvan; -ãṿajne) 

razbacivati, nemarno s čim postupati 

Pŏhitạvàli st÷ sę ž nìm, a sàḍ bi vam dõbre 

dòšel. 

pŏ¦hộblati pf (-am; -an) poblanjati 

Tŏpŏrìšče pŏhộblaj, dà sę ne našprậjniš. 

Hộblal ję dŏk niệ s÷ pŏhộblal. 

pŏ¦hŕdàti pf (-řdam; -an) poglodati Pŏhřdal 

ję s÷ sûvę kộricę krùva. 

pŏ¦hŕñàti pf (-r̀ñam) zahrñati Klũčenicę su 

pŏhrñàlę. 

pŏ¦iskàti pf (-ìščem/kam; -an) potražiti 

Pŏîšči pŏ dvŏrìšču, tù ję nègde. 

pŏ¦jàgmiti sę pf (-im) požuriti se Jàga sę 

přva pŏjậgmila da kàj zgrậbi. 

pŏ¦jamîčati pf (-am; -an) načiniti jamice za 

sadnju Pŏjamîčali smę i sàḍ pŏmiệčemę 

krampiệr i zagrĩnamę. 

pŏjàta f (-ę, -ậtŏ, -) staja za goveda 

i konje [mañ. pajta] Stàreši velĩju pŏjàta 

štàle za blậge i kõjnę. {ðe. Vi. Ba. pojata: 

staja; St. poljska kućica} 

pŏjậtni adj stajni Zamàži 

vũṭlejnkę na pŏjậtne vrậte, dà bu blậgu 

mèjne zĩma. 

pŏ¦jebàti pf (-ěbem; -en, -ěna) izjebati, obljubiti Tàk ję jebẽʚžliv dà 

bi i kàču v jòke pŏj÷bel. 

pŏ¦jejnàti pf (-ějnam) smanjiti, utihnuti Plõva 

ję pŏjějnala i vìše ne grmî.

pŏ¦j÷mati 

374 

pŏ¦j÷mati pf (-ěmlem/j÷mam; -an) pouzimati, 

pootimati Tậti su mu pŏj÷mali ẓ 

klèti s÷ kàj su mògli ŏdn÷sti. 

pŏ¦jèsti pf (-iệm; põjeṇ̃; põjel, pòjela; 

-iệñen/ẽden) pojesti Kàj îmaš za napràviti, 

napràvi diệs, kàj za pŏjèsti, zùtra põjeṇ̃. 

Liẽʖna prasìca nigdậr tọ̃pli dr÷k nę pŏjiệ. 

Põječ si nèkaj priệ pûṭa. 

põjma f (-ę, -i; dem f pòjmica) tava Sp÷kla 

sem jạ̃jca v põjme. {L. I. pojma; V. 

ponjgva: zdjela; Du. pomba; Te. ponjva} 

pŏ¦ j ŏctìti pf (-òctim; -en) pooctiti, zakiseliti 

octom Niẽʖsi šalãṭu nì pŏmastîla nì pŏjòctila. 

Čè ti niệ dòsti pŏòctena šalãṭa, sậm si 

pŏjõcti. 

pŏ¦ j ŏràti pf (-òrjem; pòjŏral; -ận) poorati, 

izorati Za diệs smę dòsti pòjŏrali. Jòš 

niẽʖsmę s÷ kàj kậnimę pòŏrali. 

pộjti pf (pọ̃j d em, -eju/ d u; pộjdi, -ètę/pọ̃jtę; 

pòšel; pědem/pěm, pědeš/pěš, pědę/pě, 

pẽʚmę, pẽʚtę, pẽʚju/pẽʚdu) krenuti, poći, otići; 

ići ću Sèkam pộjti i dimộm dộjti. Pọ̃jdi z 

diệmlŏ skùp! Kàm si pòšel, sr÷čne dòšel. 

Jèl pọ̃ješ zùtra v Zạ̃greḅ? Tî pẽʚdeš v n÷be 

dè kòkŏši spĩju. Sinkopirani oblik je najčešći! 

Zùtra mi pẽʚmę v sẽmen, a tî nę pěš 

nìkam. Zùtra pě v Zạ̃greḅ. ¤ Pěš tî v rìt. 

Nećeš ići. {V. Vg. Z. pojti; Iz. ðñ. pem} 

pộkaj/pŏkàj adv po što, zbog čega 

Stậre sìte i kŏrìte, zậkaj tò, pộkaj tò. Pộkaj 

si dòšel? Pŏkàj si ìšel? 

pŏ¦kàjati sę pf (-ậjam; -an; -ajne) pokajati 

se Pùṇe pûṭ sę pòkle pŏkàjal. 

pŏ¦kạlàti pf (-ậlam; -an) iscijepati Sà drva za 

zĩmu sem pŏkậlal i slõžil. 

pŏ¦kạpàti ipf dŏ¦ (-ậpat; -lem/am; -an; -ajne) 

pokapati Laktiệčkę mrtvîkę pŏkậpaju na 

cěrskem grộbju. 

pŏ¦kàpati pf (-lem/am) politi kapima Rùḅaču 

sì si pŏkàpal š črnem vĩnem. 

pŏ¦kạràti pf (-ậram) svañati se vrijeñanjem 

Bàbę su sę čeẓ plòt pŏkạràlę. 

pŏ¦kaštìguvati pf (-jem; -an) pokažnjavati 

Vučîtel nas ję s÷ pŏkaštìguval kàḍ niẽʖsmę 

štèli prepŏvèdati krîvca. 

pŏ¦kạzàti pf (-ậžem; -an) pokazati Làke ję v 

žẽʚpe fìgę hìtati drùgŏmu a ne vûpaš mu sę 

pŏkạzàti j÷. Ìsus ję pŏkậzal svẽʚtŏmu Pẽʚtru 

v gřmju kàk sę čõvek stvậrja. ¤ pŏkạzàti 

zûḅę pružiti otpor; pŏkạzàti fìgu narugati 

se; Niệ mu smèti grbậvŏga pr̀sta pŏkạzàti 

(mậm sę plậčę, sřdi) smeta ga svaka sitnica; 

jenòga skrî j , drùgŏga pŏkậži sasvim 

su slični. 

pŏ¦kěfati sę pf (-am) porječkati 

se Za nèkaj su sę pŏkěfali. 

pŏ¦kiệckati sę pf (-am) porječkati se Diẽʖklę 

su sę pŏkiệckalę za dẽčka. 

pŏ¦kiệčkati sę pf (-am) počupati se za kosu 

Pŏkiệčkalę su sę zàraḍ šõca. 

pŏ¦kīpèti pf (-îm) iskipjeti Dụ̀ge su 

klafràlę i sà võda pŏkîpela. 

pŏklabùčiti pf (-ûčim; -ùči; -il, -ûčila; -en) 

1 pokriti klobukom Kòkŏš ję pŏklabùčil i 

ŏdn÷sel. 

2 poklopiti, postaviti posudu na otvoreni 

dio Pŏklabûčila sem zdèlu na stòl. {Tr. 

poklebušiti} 

pŏklạpèti pf (-ậpem; -el, -èle; -ậplen) 

povenuti, klonuti od mraza, vrućine Lîstje 

ję pŏklạpèle. 

pŏ¦klàti pf (-òlem; põklal, pòklala; -ani) 

poklati Lisìca ję kòkŏši pòklala. 

pòkle adv poslije, kasnije, nakon, potom Trî 

dãṇę zlò a pòkle nigdậr dõbre. (Velĩju da tò 

znậči: alelùja) {V. Vr. pokle, G. V. Ko. 

potlam; Gr. potla/potli} 

pŏ¦klěcnuti pf (-em; -ut) izgubiti uporište u 

koljenu Pŏklěcnula mi ję liệva nõga i 

skòrem sem õpal. 

pŏ¦klěknuti pf (-em; -ut) kleknuti Prèḍ 

jantậrem pŏklěknę i mòli. 

pòkle m prep poslije s G Dọ̃jdi pòkle mèšę. 

Kukuvàča sę pòklem Petròva preŏbrnę v 

jastrebînca. {V. Z. pokle} 

pŏ¦klepàti pf (-÷plem/pam; -an) tučenjem 

naoštriti Sřpi niẽʖsu pŏkl÷pani. 

pŏklŏ j nîč m (-a, -ŏv) pratilac mladenca na 

zapis Štẽfič ję s pŏklŏnîčem ìšel k diệkle i 

na zãpis. 

pŏ¦klŏjnìti sę pf na¦ (-õjnit; -òjnim; -en) skinuti 

šešir i pozdraviti, pokloniti se Sněl ję 

škrlậk z glãṿę i pŏklõjnil sę. 

{Vi. pokloniti se} 

pŏ¦klŏpìti pf (-òpim; -len) poklopiti, pokriti 

Pŏklõpi lõnec z rîglŏ.

375 

pŏ¦làkŏmiti sę 

põkŏj m (pŏkòja, -ŏv) smirenje, mir Põkŏj 

mu dũše, Bộg d÷j! Niẽʖmam mĩra nì pŏkòja 

dŏk tî n÷ buš mõja. 

pŏkộjni adj umrli, pokojni Mộj pŏkộjni dèda, 

Bộg mu dũšu zvelìči, pòmetil ję da niệ bĩle 

na Zậvrtke třsije. Pŏkộjni mộj sv÷ker su bĩli 

jậke za mèšu. 

pŏ¦kŏpàti pf (-òplem/am; -an) kopano još 

malo kopati Pŏkõpli jòš màle tè slòg, da ně 

tàk vèlike grûṇ̃. 

pŏ¦kŏpčìti pf (-òpčim; -en) 

skopčati Niẽʖsi gûṃbę pŏkõpčil. 

pŏ¦kŏpìti pf (-îm; -ěni) poštrojiti Òdŏjki su 

v÷č pŏkŏplěni. Òdŏjkę si lûdi i sàmi 

pŏkŏpîju brèẓ skŏpčãṛa. 

pŏ¦kŏsìti pf (-îm; pòkŏsil; -en) pokositi, završiti 

kosidbu; košnjom uništiti Pŏ sinòkŏša 

sę pậsę kàḍ sę trãṿa pŏkŏsî. Če kõsci làsice 

pŏkŏsîju mlậdę, õna im sę pŏblûję vu 

vòdu i õni sę ŏtrùju. 

pŏ¦kộškati sę pf (-am) porječkati se Pậk su 

sę bàbę pŏkộškalę ràdi kŏkộši. 

pŏ¦kràsti pf (-ậdem; põkral, pòkrala; -an/ãden) 

pokrasti Pòkranę pènezę su ŏstàvili i 

pŏbègli. 

pŏ¦krepàti ipf (-èpame; -ani) pougibati Ŏd 

tòga bụ̂ju sì pìceki pŏkrepàli. 

pŏ¦krepạvàti ipf (-ậvaju; -àli) pougibati S÷ 

su mu svînę pŏkrepạvàlę. 

pŏ¦krìti pf nat¦ (-îjem; põkril; pòkrit) pokriti 

Z rîtjŏ sę põkril. (Rìt ję gòre ŏpr̀čil i spî 

ležěč na drộbu). 

¤ Pŏkrî sę kàk ję ŏdiẽʖve dụ̂ge. 

pŏkrivậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) krovopokrivač, 

majstor koji je slamom pokrivao 

krovove M÷šter pŏkrivậč napràvi dòber 

rĩčeni kròv z rĩtkem. 

pŏkrivàča f (-ę, -ậčŏ, -) alat za pokrivanje 

krova slamom Pŏkrivàča ję dẽska kàk 

lŏpậrka nã ke ję klîn i ž nộ sę vẽʚžę rĩtek na 

krõvu. 

pŏ¦krivìti pf (-îm; pòkrivil; -len) okriviti 

Diẽʖkla ję zrŏdîla diẽʖte i jenòga ję pŏkrivîla 

dà ję òtec det÷ta, a diẽʖte niệ nìčiji sîn? (Čî 

ję, niệ sîn) 

pŏ¦kr̀pati pf (-řpam; -an) pokrpati Štûṃfę 

sem ti pŏkřpala. 

pŏ¦kụ̀čiti pf (-ụ̂čim) pokucati Pŏkụ̂či na vrậta 

kàḍ ìdeš v hìžu. Vûḳ ję pŏkụ̀čil sụ̃cu v 

želèze i vlòvil sę. {V. pokučiti} 

pŏkūjnìti sę pf (-ùjnim; -ûjni, -ètę, -ûjnil, -ìle; 

-ûjnen) pokunjiti se, snužditi se Ŏtìšel ję 

pŏkûjnen. 

pòkumpòrt m (-a, -ŏv) zalisci, francjozefinska 

brada, dugi zalisci ispred ušiju, brada 

puštena po licu a izbrijan podbradak 

[nj. Backenbart, Backe: obraz, Bart: brada] 

Nõsil ję pòkumpòrt kàk càr Frậnc Jộžef. 

{V. poknport} 

pŏ¦kūmìti sę pf (-ûmim; -len) sklopiti 

kumstvo Dõbri su si i pŏkumîli su sę. 

pŏ¦kũpčati pf (-am; -an) skupiti sijeno u hrpice Pŏkũpčali 

smę siệne priệ dẽžña. 

pòkupčina f (-ę, -) sorta grožña Mìhalič 

kŏvậč ję dŏn÷sel fělu dišěčŏga grõẓdja 

pòkupčinu ẓ Pòkupskŏga. 

pŏ¦kūrìti pf (-ûrim; j en) popaliti u 

peći, potrošiti gorivo Drva smę sà pŏkūrìli 

a zĩme niệ jòš kràj. 

pŏ¦kûvati pf (-am; -an) smanjiti obujam 

kuhanjem, pokuhati; potrošiti kuhanjem Sà 

võda v lòncu sę pŏkûvala dŏk klàfraš. 

Bàžul ję pŏkûvan. 

pŏ¦kvạrìti pf (-ậrim) 1 smanjiti kakvoću 

Vĩne si ję sậm pŏkvậril. 

2 onesposobiti Vùru sem pŏkvậril i nẽʚjdę. 

pŏkvãṛ j en adj (ant ne-) pokvaren, oštećen 

Pŏkvãrjenŏmu vînu tẽʚre zŏvriệ sę velî 

zŏvriệlica. Měse ję nepŏkvãrjene i dõbre 

za jèsti. 

pộl adj indekl pola Pŏsûḍi mi pộl h lèba krùva. 

Tò ję dẽčke i pộl! 

pộl adv polovica Pộl m÷ne – pộl t÷be, pîšę 

znûtra na tậtŏve kàpe i sàme ju žandậru 

pŏkậžę. ¤ Pŏslûša na pộl vûva. Nepažljivo 

sluša. 

põla f (-ę, pộl) širina tkanja Širîne tkậjna sę 

velî põla. Rùḅača gŏrnàča ìma četìri pòlę, 

pŏdŏblàča trî, a gàčę dviệ pòlę. 

{G. pola: mjera za platno} 

pŏ¦lakiệrati pf (-am; -an) premazati lakom 

[nj. lackieren] Jòš triệba i stòl prelakiệrati i 

gŏtòve ję. 

pŏ¦làkŏmiti sę pf (-àkŏmim; -òmlen) 

postati lakom Pŏlakõmel 

sę na tậstŏv grùnt.

ʚʚ 

pŏlakùzdriti 

376 

pŏlakùzdriti pf (-ûzdrim; -ùzdri; -il, -ûzdrila) 

lakomo pojesti Bàš s÷ si pŏlakùzdril. 

{Te. lakomo progutati} 

pŏ¦lạmàti pf (-ậmam; -an) polomiti Vèter ję 

pŏlậmal grãṇę sadŏvjậ. 

pŏ¦lančìti pf (-ànčim; -en) zavezati lancem 

Z lànčejnakem sę pŏlànči sûdič na kộle 

kàḍ sę vòjzi. 

Polanec pr (Pŏlãṇec, -ŏv, -ậjnka) [nad.; 

etn. od poljana] Š11, D4, E260 i sl. 

Poljanec E240. 

pŏ¦laptàti/leptàti pf (-àpčem/tam; -an) popiti 

lapčući jezikom poput psa Mrkậsi su 

začàs pŏlaptàli zdèlu riệzancŏv. Mậm 

pŏlěpčę kàk cũcek. 

pộldan m indekl podne, dvanaest sati; 

podnevno zvonenje Na Petròve (29. lìpna) 

ję dŏ pộldan P÷ter a pŏ pộldan Pàvel. Bûṃ 

ìšel pŏ pộldan. (Ne mộraš. Àm pộldan sậm 

dọ̃jdę.) Štè zvŏnî pộldan kàḍ zvŏnãṛa dòma 

niệ? (Zvŏnậr, dà ję dòma nẽʚ bi zvònil) 

¤ Mlậḍ kàk rõsa ŏ pộldan. Star je. 

pòldašni adj podnevni V ned÷lu bụ̀ 

pòldašna mèša. Pòldašnŏga mliẽʖka sę 

mèjne nadòji nèg jutriệšnŏga. 

Pòldek m ime dem Põlda m (-ę), Põldič m 

oblici imena Leopold [germanskog porijekla 

po sv. Leopoldu zaštitniku Austrije] 

Pòldek ję bìl Malčìčŏv slũga. 

Poldrugač pr (Pŏldrugậč, -ạ̃čŏv, -ka) [nad. 

od poldrugi] L1 E490. 

pòldrugi adj podrug, jedan i pola drugoga; 

snažan i velik Ciẽʖli stròšek na zạ̃pitkę ję 

pòldruge viẽʖdre vĩna, pečẽʚjnka, h lèḅ krùva 

i trî mlînci. {J. poldrugi, jeden i pol jednoga; 

ðñ. poldrogi} □ - Mãrtin Tò ję jãḳi vèliki 

čõvek kî mòrę pùṇe pŏj÷sti i tàk žm÷kek 

dà ga zẽʚmla jẽʚdva držî. Jiệ kàk pòldrugi 

Mãrtin. {V. poldrugi Martin} pòl trějti adj 

dva i pola trećega Pòl trějta ję vùra. 

pòle n (-a, pộl; adj pộlski) polje, oranica 

Pòle ję zẽʚmla tẽʚra sę ŏbdelậva. Bŏžîčna 

šenìca sę nòsi na pòle i dènę mej žìte dà 

bòle rŏdî. Pộlski mìši su sę jậke nakŏtìli. 

Putìna ję pộlski pûṭ dè i trãṿa rãṣtę. 

pŏle¦b÷čiti sę pf (-ěčim; -en) polakomiti se 

Mìslili su dà sę bîk glãḍen pŏleběčil na 

trãṿu na krõve kapiệlę. Na tũñe ję naviệk 

pŏleběčen. {Ba. polebedit se} 

pŏlebẽʚ ʚčliv adj (-ìva) pohlepan 

Pŏlebẽʚčliv ję i niệ mu dòsti. 

pŏ¦lěči pf (-ẽʚžem; -žen) poleći Kràva ję 

pŏlẽʚgla dvậ t÷lekę. 

pŏ¦l÷či/pŏ¦lěgnuti pf (-em; -en/ut) poleći, 

polegnuti D÷tela mi ję pŏlěgla i těške sę 

kŏsî. Čè šenìca ràne pŏlěgnę, slàbe bu 

ròda. 

Põḷeg m (-a, -ŏv) noćna mora Põḷeg dọ̃jdę 

na čŏvěka v nõči i sèsnę ga. 

pŏ¦lejàti pf (-ẽjem; pòlejal; -ận) polijati, politi 

Pòlejal si mi làčę. Jãčmen ję priệ nèg sę 

tũḳel v stụ̀pe za jačměnu kàšu pŏlejận z 

mlậčnŏ vŏdộ. 

pộlek adv pored, pokraj Màma ję bîla pộlek. 

Bộg sr÷ču delî, vrậg pộlek stŏjî. 

pộlek prep s G 1. 

pored, mimo, pokraj, kraj, uz, blizu Sàki v 

sẽʚle ìma jòš bậr trî iměna pộlek kr̀ščenŏga, 

jěne dŏk ję diẽʖte, drùge kàḍ ŏdrãṣtę i 

trějte kàk ŏstậrę a k tòmu i bậr j÷n svộj 

špicnãṃet i j÷n ŏd famìliję. Pộlek raspẽʚla 

ŏkrěni na dẽʚsne. Pộlek n÷ga õna diệla kàj 

hòčę. Pr÷šel ję pộlek nas i niệ nas vìdel. 

2 zbog, radi J÷mput sem bĩla i kràvę zapậsla 

pộlek šprûkajna. Pùṇe pûṭ sem sę ž 

nìm nasvậdila i s÷ pộlek pijàčę. Òn nẽʚjdę 

bòs pộlek sirŏmậštva, nèg mu sę tàk hòčę 

i nõṿę òpajnkę nòsi priệk plěč. Svàdili su 

sę pộlek decě. 

3 unatoč, usprkos Pộlek sę svě bedastộčę 

dõbre živî.{G. ðe. V. M. polek; Fu. 

polak; J. poleg, polag} 

pŏlẽke adv polako Šmřkel velî: Kàḍ gòḍ 

hõču sậm pŏlẽke z nòsa vận, mụ̂ẓ̌ mę 

nậgle na nạ̃jže pŏvlẽčę. Dẽni v÷kšu 

glãmnu kậ pŏlẽke gŏrî. 

põḷekšica f (-ę, -) olakšica Če pròsim mòrti 

dŏbîm i põḷekšicu. 

pòlene n (-a, pộlen) drvo za tesanje luči, 

oblica Mlậdi h rậst c÷r ìli cãrič ję najbòlši za 

pòlene ẓ kõga sę lûči liệpe t÷šeju, kàḍ sę 

na pěče zapậri. Najtěžeše ję stesàti lûč ŏd 

jàlšŏvŏga pòlena. {Kupinec: poljeno: tešnjak; 

J. glavnja, poleno goruče; Ja. paliga; 

Du. poleno: luč od hrasta ili bagrema}

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

377 

pŏlĩknuti sę pf (-em; -i, -ètę; -îknul, -ùḷe; 

-ĩknen) zagrcnuti se; potegnuti 

u sebe dah Nậj nậgle pìti, bụ̂š sę 

pŏlîknul. 

pŏlitrějnka f (-ę, -i) boca od pola litre 

Pŏlitrẽʚjnka ję flàša ŏd pộl lìtra. 

pộlka f (-ę, -i) polka, narodni ples [mañ. 

polka

ʚʚ 

pŏ¦lŏžìti 

378 

ši ìdu tù ràjši něst. {G. položek; J. položaj, 

jajce polog; Vg. Z. položak: ovalni kamen 

u kokošjem gnijezdu} 

pŏ¦lŏžìti pf (-òžim; -en) 1 položiti, staviti 

Mrtvîk sę ŏpěrę, pŏdbrîję, pŏčěšę, ŏblẽčę 

i na skộlkę pŏlòži. 

2 položiti ispit Vàjdič ję pŏlõžil za vlekĩča. 

3 potrošiti ložeći peći Sà drva smę 

pŏlŏžìli. 

pŏ¦lūkàti pf (-ûčem) priviriti, pogledati 

Pŏlûkal ję čèẓ vũṭlejnku v štạ̃gel. 

pŏ¦lũknuti pf (-em) kriomice pogledati D÷j 

màle pŏlũkni na òblŏk! {Ž. poluknuti} 

pŏ¦lūpàti pf (-ùplem/pam; -an) 

razbiti Pŏlùpala sem làticu. 

põlva f (-ę, -i; adj põlvin) jablan (Populus 

nigra v. italica i piramidalis) Na Frîganŏve 

põlva v Pŏpộvce ję znàle bìti priệk stộ 

vrạpcòve gniẽʖzḍ̣. I põlvine driệve ję dõbre 

za kŏrîta dèlati. {Ka. Te. poplen} 

pŏ¦mạcàti pf (-ậcam; -an) 1 smočiti Pŏmậcala 

mu ję z mộkrŏ křpŏ pŏ ŏtečěne rũḳe. 

2 močiti kruh u sok od pečenja Pŏmậcal ję 

sè sàft s krùvem. 

pŏmãḍa f (-ę, -i) mirisava mast ili krema za 

njegu kože, šminka [nj. Pomade

379 

pŏ¦nūšìti 

pŏ¦mirìti pf. (-îm; -en) pomiriti Sãmi su sę 

pŏsvàdili i sãmi pŏmirìli. 

pŏ¦mìsliti pf (-îslim) pomisliti, zamisliti Tò 

nậj nì pŏmìsliti. To nećeš dobiti. 

pŏ¦mladìti pf (-îm; pòmladil; -ãñen) 1 učiniti 

mlañim Znộva sę ŏžẽʚnil i pòmladil. 

2 - sę ponovo porasti Šùma sę pŏmladîla. 

pŏ¦mlạtìti pf (-ậtim; -čen) pobiti, potući Jòš 

niẽʖsmę s÷ stàkŏrę pŏmlạtìli. 

pòmŏč f (-i, -ju/jụ̂, -ộči, -mî) pomoć Z mŏjộ 

rečjụ̂ i bọ̃žŏ pŏmŏčjụ̂ i Mậjčicę Bọ̃žę mŏčjụ̂ 

hõjtę vận (vũreki). 

pŏ¦mòči/mògnuti pf (-òrem/gnem; -õri/õjzi, 

-rètę/zètę; -ògnul; -ut) 1 pomoći Pŏmòjzi 

mi zv÷sti! Kõga bu òn pŏmògel tòga bu i 

tụ̀ča i mràẓ. Bì li štèli dà vas drạ̃gi Bộg pŏmògnę? 

(Mužikậš velî kàḍ dậrę nòsi, a 

d÷ver ŏdgŏvãṛja: Štè ràjši nèg i mî) 

2 - sę ojačati se, udebljati se Bòme sę 

dõbre pŏmògla. Štè sę ŏd dèla pŏmògel? 

pŏ¦mŏdrèti pf (-îm) pomodriti, poplavjeti 

Rũḳẹ su mi pŏmŏdrèlẹ ŏḍ zîmẹ. 

pŏ¦mŏlìti pf (-òlim; -en) pomoliti Sirŏmậk 

ŏtîdę k zděncu i pŏmòli sę. 

pŏmŏrậnña f (-ę, -i) naranča [tal. pomarancia] 

Màma kũpila pŏmŏrậnñu v Zạgrẹ̀be. 

{V. pomoranña; G. pomaranña} 

pŏmŏsnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) deblja daska za 

pod u staji Zògnitę pŏmŏsnìcę v pŏjàte 

mộram premejnìti. 

põmŏst m (-òsta, -ộstŏv) drveni pod (u staji, 

svinjcu) Nõṿi põmŏst ję dèl v štàle. Pŏpràvil 

sem põmŏst v kõcu. 

pŏmŏstìti pf (-òstim; -õsti, -ètę; -õstil, 

-òstila, -ìle; -õščen) popoditi staju Štàla ję 

pŏmòščena z drevěnemi pŏmŏsnìcami. 

pŏ¦mr̀dati pf (-řdam; -an) 

obljubiti Tè bi i kàču pŏmr̀dal. 

pŏ¦mriệti pf (-ěmę; pòmrli) poumirati Hàbeki 

su sì pòmrli. 

pŏ¦mrmlàti/pre¦mrmlàti pf (-r̀mlam) 

progunñati, promrmljati Niệ mu bĩle pŏ 

vộle i nèkaj ję pŏmřmlal i mậm ŏtìšel. 

pŏ¦mřznuti sę pf ŏb¦ (-em; -en/ut) smrznuti 

se Třsje ję pŏmřznene i grõẓdija lètes n÷. 

pŏmũčke adv pomalo, polagano Jậ mộram 

pŏmũčke îti, n÷mrem br̀žeše. 

pŏ¦mùsati pf (-ûsam) ponjušiti 

Màle ję pŏmûsal i ŏtìšel dàle. 

pŏna¦pràviti pf na¦ (-ậvim; -len) obaviti, 

svršiti poslove Pŏčèkajtę mę dŏk jậ s÷ pŏ 

hîže pŏnaprậvim. 

pŏnạšàti ipf dŏ¦ (-ậšam; ~an; ~jne) 

1 nositi s prekidima Blậẓ̌ pŏnậša krampiệr 

a drugi ga pŏmiệčeju, zagrĩnaju i sadîju. 

2 - sę ponašati se Pŏnậša sę kò da ję õpal 

z rũškę. 

pŏnãše adv naški Mîšo Cìgan 

bi bìl nàm bòlši krậl nèg Talijận kî nęznậ 

pŏnãše gŏvŏrìti. {Š. ponašu} 

pòndelek m (-a, -ŏv) ponedjeljak V pòndelek 

sę reštànti pŏdbrîvaju. 

□ trŏjậčki - dan poslije Duhova Mřl ję na 

trŏjậčki pòndelek. vuzměni - dan poslije 

Uskrsa 

pŏnègde adv ponegdje Tụ̀ča ję sàme 

pŏnègde tûḳla. 

pŏnèkaj adv ponešto Tù i tàm pŏnèkaj sę 

nậjdę. 

pŏ¦n÷sti sę pf (-ěsem) usprotiviti se, oprijeti 

se Čî sę nậ mę rụ̀čki pŏn÷sla. 

pŏ¦nìštiti pf (-îštim; -čen) uništiti Òn bi 

mògel zmãja pŏnìštiti. 

pŏ¦nìtiti pf (-îtim; -čen) označiti obojenom 

niti Pŏnîčene ję i mòremę tesàti. 

pŏnõči adv noću Rečîca ję zvậla Kàticu 

pŏnõči pùk ję dòšla kàča. Črna jũva dòber 

smộk, a pŏnõči vèlik skộk. 

pŏnộglati pf (-am; -an) zabiti drvene klince 

Šòstar ję pŏnộglal cìpelę. 

pŏ¦nŏrèti pf (-iệm) poludjeti 

Pŏnõrel ję ẓ̌ čîsta mĩra. 

pŏ¦nŏsìti pf (-òsim; -šen) oštetiti nošenjem 

Nèšte mi ję òpravu pŏnõsil. 

pònŏve adv ponovo, ponovno Tò 

buš mộral pònŏve dèlati. 

pŏ¦nụ̀cati pf (-ụ̂cam; -an) ponukati Pŏnụ̂caj 

ga, vìš da nìš ne pîję. 

pŏ¦nụñàti ipf (-ụ̂ñam; -an) nutkati Glãḍnŏga 

niệ triệba pùṇe pŏnụñàti. 

pŏ¦nùḳati pf (-ụ̂čem/kam; -an) potaknuti Na 

skûplajne cěrske riệči m÷ ję pŏnùḳal 

prŏf÷sŏr Îvšič, kî sę z diệmlŏ pŏ cěrski 

spŏmĩnal ŏ drvòcepu. 

pŏ¦nūšìti pf (-ûšim; -en) ponjušiti Cũcek ga 

ję pŏnûšil.

ʖʖ 

pŏ¦ŏblàčiti sę 

380 

pŏ¦ŏblàčiti sę pf (-àči sę; -ìle sę) naoblačiti 

se V bậbinem kûṭe sę pŏŏblàčile. 

pòp m (põpa, -ŏv/ộv, -i/mî; adj põpŏv, -òva; 

adj pŏpộvski) 1 svećenik, župnik [mañ. 

pap

ʖʖ 

ʚʚ 

ʚʚ 

381 

pŏ¦prplìti 

pŏ¦plàšiti pf (-ậšim; -en) uplašiti Jậna sę 

pŏplậšila i vùšla. 

pòplava f (-ę, -i) povodanj Ràdi 

pòplavę skòpani su kanậli Sŏblĩnec i 

Grậnña. Kàḍ põzŏj ščî nastậnę pòplava. ¤ 

Letî kàk pòplava. 

pŏ¦plạvèti pf (-ậvem; -i, -ètę; -ậvel, -ạvèle) 

1 obojiti plavo, postati plavim Sèm vrgậjnem 

tẽʚri pŏplậveju velĩmę tûrski vrgậjni i 

nè jiệmę i h . 

2 pocrniti od udaraca Pŏplậvel ję ŏd bãṭin. 

pŏ¦plàviti pf (-ậvim; -len) poplaviti Sãṿa ję 

ciẽʖle Gmậjnije pŏplậvila. 

pŏ¦plesnìveti pf (-îvem; -en) popljesniviti Sìr 

ję pŏplèsnivel. 

pŏ¦pl÷sti sę pf (-ětem; pòplel; -ẽʚ ʚten) spotaknuti se, saplesti se, posrnuti 

Pŏpl÷lę sù mu sę nògę i zrùšil sę na 

stẽze. 

pŏ¦plètati sę ipf ŏ¦ (-at; -iệčem/tam; -an; 

-iẽʖ ʖtajne) spoticati se, 

sapletati se, posrtati Pŏpliệtaju mu sę 

nòge. 

pŏ¦pŏditi pf (-òdim; -ñen) staviti pod Hìžu 

smę pŏpòdili i sàḍ ję liẽʖpa pŏpòñena, a 

prèdi ję bîla sàme nàbita zẽʚmla. 

{Vi. popoditi} 

pŏpộl adv popola S÷ su bràti dèlili 

tòčne pŏpộl i čàk su vậl i sûḍič prepīlìli na 

pộl a zdẽʚnec su zarùšali i skŏpàli dvậ nộvę 

kr÷j nega. 

pŏpộldan m adv popodne, poslijepodne Na 

Petròve dŏpộldan ję P÷ter a pŏpộldan Pàvel. 

¤ Kèsne ję pŏpộldan k mèše îti. (Tak ję 

priệ bĩle! A sàḍ ję dòšle vriệme dà i dècu 

zûḅi bŏlìju a põpi i pŏpộldan mèšu slùžiju). 

pŏpòldašni adj popodnevni Mộram na 

pŏpòldašni põsel. {B. popoldašnji} 

Popovec top (Pŏpộvec m /Pŏpộvce n 


(1857) a 737 (1991) Svinạrjěve ję diệl 

Pŏpộvca. V Pŏpộvce ję bîla nègda štạ̃cija 

diližànsę a dŏ 1877. lèta òpčina i miệsni 

sûḍ̣, a pòkle v Belŏvậre. 

pŏ¦prasnîčati pf (-am; -an) staviti tavanice, 

staviti drveni strop Hìža niệ bîla pŏprasnîčana 

i sviẹtìle sę č÷ẓ kròv.{B. popersničan} 

pŏ¦prạšìti pf (-ậšim; -en) 1 posuti prahom 

Pŏprậšil sem krampiệr s pantakãṇem. 

2 fig pasti malo snijega Sniệg ję bìl sàme 

pŏprậšil. 

pŏ¦pràšiti pf (-im; -en) plitko izorati Pŏpràšil 

sem jačmenìšče za rèpu. 

pŏ¦pràviti pf (-ậvim; -len) popraviti Šìmec ję 

znàl pŏpràviti vùru, becìklin, sìngericu i 

sàku mašînu. 

pŏ¦prạvlàti ipf (-ậvlam; -an; -ãṿlajne) 

popravljati Jambrelậri su h ọdàli pŏ sěle i 

pŏprạvlàli jambriẽʖlę. 

pŏ¦pr̀čiti pf (-řčim; -en) podići na leña 

Pŏpr̀čil ga na plěča i nòsi pišalònca. 

pŏprdạvàti ipf za, (-ậvam; -al, -àle; -ãṿajne) 

ljenčariti; prduckati Òn sę ciẽʖli dận mụ̂či a 

õna na pòstele pŏprdậva. 

{B. poperdavam, stiha pezdim} 

pŏprèčki/pŏpriệk adv 1 poprijeko, poprečke, 

poprečice, najkraćim putem Pŏpr÷čki 

čèẓ šùmu ję pùṇe blìže. Dòšli su pŏpriệk. 

2 odoka, upoprijeko Pògŏdili su sę na 

pŏpriệk i niẽʖsu vậgali. 

3 krivo, neprijazno Nektẽʚri lûdi ìmaju 

vrečlìvę jòči i čè tę pŏpriệk pŏglěda, mòrę 

tę vr÷či. 

pŏ¦pr÷sti pf (-ědem; põprel; -ẽʚ ʚden) ispresti 

Pŏprěla sem sụ̂ kùḍelu a ìmam jòš màle 

turjàčę za pr÷sti. 

pŏprhạvàti ipf (-ậvam/lem) 

lagano pršiti Vèter snègem pŏprhậva. 

Tìčeki pŏprhạvàju. 

pŏ¦prij÷mati ipf (-ěmlem/am) poprimati 

Dŏselenîkŏv ję prì nas s÷ vìše a õni sàḍ s÷ 

mèjne pŏprijěmleju nàš gòvŏr. 

pŏ¦prijěti pf (-ĩmam/lem; pòprijel) preuzeti 

Pòprijěl ję bedastộčę ŏd õca. 

pŏprĩličen adj povelik Sîn ti ję v÷č 

pŏprĩličen dẽčec. 

pŏprĩlične adv skoro dosta Za 

diệs smę pŏprĩlične nàbrali. 

pŏprĩlike adv otprilike Pŏprĩlike tù bu j÷n 

vộjẓ kukurìzę zrậsel. 

pŏpri¦pŏviẹdàti pf (-iệdam) porazgovarati 

Bàš smę liệpe pŏpripŏviẹdàlę. 

pŏ¦prộbati pf (-am) pokušati Pŏprộbaj sę i tî 

ž nìm metàti, pàk buš vìdel kàk buš zìšel. 

pŏ¦prplìti pf (-r̀plim; -en) popapriti Pŏpřpli si, 

vìṇ̃, da ìmaju i přpla.

ʖʖ 

pŏ¦pudìti 

382 

pŏ¦pudìti pf (-îm; pòpudil; -ñen) potjerati Pòpudil ję škvõrcę ẓ 

třsja. 

pŏ¦pụjàti pf (-ụ̃jam; -an) 

potjerati Pŏpụ̃jaj tě tũñę gûṣkę z dvŏrìšča. 

pŏ¦pūkàti pf (-ûkam/čem; -an) iščupati, 

počupati, izvući iz zemlje Pŏpūkàli smę 

stậrę kõlcę da i h zajòštrimę. 

pŏpũknuti pf s, (-em; -i, -ètę; -ũknul; -en/ut) 

malo izvući Màle pŏpũkni, prẽʚveč si 

pŏrìnul. 

pŏ¦pûṇtati pf (-am; -an) 1 pobuniti, odustati 

Nèšte ga ję pŏpùṇtal i něčę zemlě prŏdàti. 

2 - sę pobuniti se Prîstal ję àl sę pòkle 

pŏpùṇtal. 

pŏ¦pūščàti ipf (-ûščam; -an; -ajne) popuštati 

Òn ję naviệk pŏpûščal. ¤ pŏpūščàti nộs 

ljutiti se, srditi se Pŏpụ̂šča nộs kàk purận 

dùḍu. 

pŏ¦ramlàti/mnati pf (-àmlam; -an; -ajne) 

poravnati Dènes bi mu v rîte grbậve šìle 

pŏrãmlal a čẽʚra pîjan bì sę bìl i z medvèdem 

mẽʚtal. Pŏràmnal sem dè bĩle 

raskòpane. 

pŏramlūvàti/mnūvati/vnūvàti ipf za, (-ûvat; 

-ûjem; -ûj; -ûval, -àle; -an; -ũvajne) poravnavati 

Gřde sę zòrale, mộramę z mòtikami 

pŏramlūvàti. B÷ẓ pŏramnùvajna bi 

slàbe znìkle. 

pŏ¦ràniti pf (-ãṇim) uraniti, rano ustati 

Dènes stę bòme pŏrànili. 

pŏ¦rạnìti pf (-ãṇim; -ậjnen) pohraniti, pojesti 

hranu Ŏbelînije ŏd vr̀bŏve kộlcŏv sę 

pŏ h rãṇi kràvam. Dŏ Jộžefa smę siệne 

pŏrạnìli a nì slàmę niệ bĩle. 

pŏ¦rậsti pf (-em) porasti Bàš ję pàša liệpe 

pŏrậsla. 

pŏ¦rậšpati pf (-am; -an) izgladiti Nõṿa rậšpa 

sę pŏrậšpa. 

pŏraz¦metàti pf (-÷čem/am; -an) razbacati, 

načiniti nered Bàš si mộral pŏrazmetàti na 

sę strãṇę. 

pòrcija f (-ę, pộrcij) odreñeni dio, obrok 

[mañ. porcio

ʚʚ 

383 

pŏ¦sìpati 

pŏ¦ručìti pf na¦ (-îm; -en) poslati poruku, 

obavijestiti Pòručil mu ję da mộra dộjti. 

Snŏbõki dọ̃jdeju na v÷čer, a diẽʖklinem sę 

tò v÷č pŏ nèkem pŏručî. 

pòruka f (-ę, -i) obavijest Pŏšêli mu pòruku. 

¤ Vûḳ pŏ pòruke měsa nę jiệ. 

pŏ¦rūlìti pf (-ûlim; -en) oruniti Jòš t÷ bãtę 

kukurìzę pŏrûli i dòsti bụ̂. 

pŏ¦rūstàti pf (-ûstam/ščem; -an) pojesti 

hrskajući Àla, su ti nògę liệpę biẽʖlę, àl bi ję 

jậ pŏrûstal! (R÷kel ję Sakmãṇec žẽʚne i õna 

zòznala dà vukòdlak) 

pŏ¦rùšati pf (-ûšam; -an) srušiti Põzŏj ję z 

rẽʚpem zãdel štạ̃gel i pŏrùšal. 

pŏ¦rùžiti pf (-ûžim) pokucati, 

lupnuti na (vrata, prozor) Pŏrùžil ję i ŏtpřla 

mu ję õblŏk. {ðe. Mt. poružiti} 

pŏ¦sadìti pf (-îm; pòsadil; -ñen) posaditi 

Krampiệr smę lètes ràne pòsadili. Bĩle ję 

nèkulike trsộv, tẽʚri niẽʖsu bĩli pŏsañěni v 

rědu. 

pŏsàñuvati ipf (-jem; -an) posañivati, zasañivati 

Sàke lète smę pŏsàñuvàli jŏrèję àl 

su sę smrzạvàli. 

pŏsạ̃jnknuti sę pf (-em) 

pokliznuti se na (ledu, snijegu, blatu) 

Pŏsạ̃jnknula sę i zamậzala rùḅačę. 

pŏ¦sàsiti pf (-ậsim; -en) 1 smanjiti oganj 

Jõgen sę pŏsàsil 

2 stišati, smiriti nečiju ljutnju Pajdậši su ga 

pŏsàsili. {G. posasiti: slegnuti se (pjena)} 

pŏscậjnka f (-ę, -i) 1 popišanka Kàm sę tî 

pŏscạ̃jnka riệvaš mej diệklę. 

2 vrsta žute žabe (Rana agilis) Pŏscạ̃jnka 

ìli pŏscậni Mãrtin ję žûṭa žàba s pìknicami 

kậ sèkčę kàḍ skậčę. 

pŏscận adj popišan I gàčę i làčę su mu 

pŏscậnę. 

pŏscãṇec m (-a, -ŏv; f pŏscậjnka) popišanac 

Tî si jòš pŏscãṇec. 

pŏ¦scàti pf (-ščîm; põšči; pòscal; pòscan/- 

ận) 1 popišati Štè z decộ spî, pòscan sę 

dîžę. 2 - sę popišati se, popišati sebe, 

pomokriti se Tù sę põšči! Štè prekŏrậči 

priệk meklě ìli jŏžẽʚga bụ̂ sę v nõči v pòstele 

pòscal. ¤ Pòscal sę na kŏprîvje. 

(Sřdit ję) {Hg. poščat se} 

3 postati vodenast, ovlažiti Pečenìca niệ 

dõbra, čè sę pŏščî dà sę pěčę (niệ sîpka) 

Če sę vrgậjn pŏščî dà sę sušî niệ za 

čūvàti. 

pŏsẽčen adj (-ěna; ant ne-) posječen Kàḍ ję 

zẽʚlije pŏsečěne i dŏmộm dŏpriẽʖmlene òṇda 

sę vòjzi v Zạ̃greḅ. Pộl kŏlòseka ję 

ŏstàle nepŏsečěne. 

pŏ¦sèči pf (-ẽčem; -en) posjeći Nậj sèči 

vilŏvnậte driệve bèẓ břka. 

pŏ¦sěči/pŏ¦sẽʚ ʚgnuti pf (-ěžem/gnem) 

posegnuti, uhvatiti Zậkaj pŏsěžeš tụ̂ 

grãṇu? Najpriệ pŏsěgni blìžešę grãṇę. 

pŏsedàčiti pf (-ậčim; -àči; -il, -ậčila; -en) 

posjesti, staviti na sjedalo Pŏsedàčil ju ję 

z gộlŏ rîtjŏ na mravîlnak. 

pŏ¦sèdati pf (-iệdamę; -iệdani) posjedati 

Svàti pŏsiệdaju r÷dem òkŏl stõla. Zạ̃gŏrci 

pŏsiệdaju na kõḷa i ŏdvezụ̂ sę. 

pŏ¦sedèti ipf (-îm) kratko sjedjeti Màle si ję 

pŏsẽdel i ŏtìšel. 

pŏ¦sèjati pf (-iệjam/em; -an) 1 posijati 

Sèmena sę n÷ smę dàti drùgŏmu priệ nèg 

sậm čõvek pŏsiệja, dà ne prẽʚjdę sème k 

n÷mu i nẽʚ bi ŏvòmu kî ję dậl ròdile. 

2 fig izgubiti Nègde sem švãḅec pŏsèjal. 

{Ž. posijati: izgubiti} 

pŏsèję f pl t (-iệj, -èjami) posije, mekinje Štè 

sę mej pŏsèję miệša, svînę ga pŏjiệju. 

¤ Gledî kàk mìš ẓ pŏsiệj. (Jậke sę čûdi). 

põsel m (-a, -ŏv; dem m pòslek) posao, rad 

Kàḍ sę pŏčîma põsel velî sę: V ìme Bọ̃že, 

pŏmộjzi Bộg i Mậjčica Bọ̃ža! Tò ję bàš 

pòslek zậ mę. ¤ niẽʖsu čĩsti põsli (sumlìve 

ję); čìst põsel dobro urañeno; ne vàla ti 

põsel radiš krivo: čòravi põsel uzaludan 

trud; îmam põsla ostavi me, moram raditi 

pŏ¦sènuti pf (-em; põsel; -ènut) usahnuti, 

sasušiti se Jęs÷nu v jesěne lîstje pŏsènę. 

Màndula krãṭke trậja i br̀že pŏsènę. Ôrej ję 

põsel. 

pŏ¦sèsnuti pf (-em) posisati Nèk 

pŏsèsnę dà je mliẽʖke ne curî. 

pŏ¦siẹdèti pf (-iệdem) posijedjeti, postati 

sijed Stậrem luděm pŏsiệdeju lậsi. I mlậḍ 

čõvek ŏd vèlikŏga strãṿa, brìgę i mùḳę 

pŏsiệdę za jẽʚnu nộč. 

pŏ¦sìpati pf (-îpam/lem; -an) posuti Kŏlạ̃čę 

niẽʖsi pŏsîpala s cùkŏrem.

pŏskòčen 

384 

pŏskòčen adj (-õčna; -òčneši) brz, poslušan 

Jòžek ję pŏskòčen dẽčec. 

{Še. poskočan: spretan} 

pŏ¦skŕbèti sę pf (-îm) pobrinuti se Òn sę 

dõbre pŏskřbel za famìliju. 

pŏs¦krìti pf nat¦ (-îjem; põskril) 1 posakrivati 

S÷ ję põskril i nìš niẽʖsu nàšli. 

2 - sę posakrivati se J÷ l’ stę sę sì pŏskrìli, 

dà vas îdem îskat. 

pŏ¦skûpsti pf (-ûbem; -en, -ěna) povući za 

kosu; operušati, očupati Pòp mę pŏskûbel 

za lậsi òber vûv dè najvìše bŏlî. Gũṣkę su 

pŏskuběnę. 

pŏ¦slàti pf (-šèlem/pòšlem; -ẽli/põšli; -ètę; 

põslal, pòslala, -àle; pòslan) poslati Kàm 

ga gòḍ pŏšèlem n÷ zna sę vrnùṭi. Põšli ga 

v rìt. 

pŏ¦slũnuti pf ŏ¦ (-em; -ut) posluhnuti, poslušati 

Priệ su diệkla i dèčke mộrali õca 

pŏslũnuti s kiệm sę bûḍu viẹnčàli. 

pŏslùšati pf / ipf na, (-ùšam/ûšam; -ùšal, 

-ûšala; pŏslûšajuč) 1 poslušati Dõbre ję 

dàgda i spòmetnu bàbu pŏslùšati. 

2 slušati Ciẽʖlu vùru smę ga pŏslùšali. 

3 biti nakošen (nagnut) Màlke ti òv zîḍ 

pŏslûša (vîsi na strận). 

pŏ¦smehạvàti/jạvàti sę ipf na¦ (-ậvam/ lem) 

podsmijevati se Fùrt mu sę pŏsmejậval, 

dŏk sę niệ rasřdil i ŏtìšel. 

pŏ¦smèknuti sę pf (-em; -en/ut) posmaknuti 

se, okliznuti se Pŏsmẽknul sę na sklìske 

stẽze i nògu si str̀gal. 

pŏ¦smīcàti pf (-îcam/čem; -an) 1 poskidati 

Pŏsmîcal sem lîstije z mùrvę za gũṣenicę. 

2 poubijati Pŏsmîcal i h ję s parabẽlŏ. 

3 - sę pokliznuti se Pŏd briệg sę na rîte 

pŏsmîcala. 

pộsmik m (-a, -ŏv) posmak Õblŏk sę zapĩral 

z deskộ na pộsmik. □ na - adv 

sklizući se, pomicanjem 

pŏs¦mikạvàti sę ipf (-ậvam) spoticati se na 

skliskom T÷škę ję îti kàḍ sę na smìckem 

pŏsmikậva. 

pŏsmikcě adv pomicanjem 

Deščěni õblŏk zàpri pŏsmikcê! 

{ð. posmikce} 

pŏ¦snạžìti pf (-ậžim; -en) 

počistiti, očistiti (od gnoja) Najpriệ štàlu 

pŏsnậži a òṇda kõcę. Jòš niệ štàla 

pŏsnậžena. {V. posnažiti} 

pŏ¦sŏlìti pf (-òlim; -en) posoliti Mliệč pastĩri 

pečěju na šìbe v jõgne i pŏsòliju i jiệju. 

Pŏsõli si čè ti niệ dòst slậne. 

pŏ¦sòpsti pf (-õpem) udahnuti Niệ mòči nì 

pŏsòpsti. 

pŏspãṇec m (-a, -ŏv; f pŏspậjnka) 

pospanac, spavalo Tè pŏspãṇec sę n÷mrę 

naspàti. Pŏspậjnke sę fùrt spî. 

pŏspavậjnka/ f (-ę, -i) ružina jabučica, 

bedegar, čupava izraslina na šipku nastala 

od uboda ose šiškarice Pŏspavạ̃jnka sę 

m÷čę det÷tu pŏḍ glãṿu da ràjši spî. S 

pŏspavậjnkŏ sę kadî vûve kàḍ bŏlî. 

pŏspèšen adj (-iệšni; -èšna) brz, pospješan 

Vu põslu ję pŏspèšen. 

pŏspèšne adv brzo gotovo, hitro Na pŏčẽʚtku 

põsla sę velî: Bộg pŏmõjzi! Čè ję 

ràne, nèk bu na znàne (zdràve), čè ję 

kèsne, nèk bu pŏspèšne. 

pŏ¦spŏmīnàti sę pf (-ĩnam) porazgovoriti 

Liệpe smę sę pŏspŏmīnàli. 

pŏs¦pràviti pf (-ậvim; -len) pospremiti, 

ukloniti S÷ ję pŏsprậvila priệ nèg su dòšli 

glějet. 

pŏs¦prạvlàti ipf (-ậvlat; -am; -an; -ãṿlajne) 

pospremati Bàš ję pòstel pŏsprậvlala kàḍ 

su dòšli. 

pŏsramộtne adv sramno, sramotno, nepristojno, 

prostački Niệ liệpe pŏsramộtne 

gŏvŏrìti mej bộsemi (decộ). Žẽʚne kậ 

pŏsramộtne gŏvòri sę velî, dà ję prõsta 

kàk šlàpa. {G. posramocki} 

pòsran adj (-àneši) 1 unereñen, zasmrañen 

Pŏpiẽʖva kàk pòsrani kộs. Držî sę kàk 

pòsrani gòluḅ. Loše izgleda. 

2 osramoćen Ŏtìšel ję pòsran. 

pŏsrãṇec m (-a, -ŏv; f pŏsrậjnka) posranac, 

nesposobnjak Pũsti na mĩru tòga 

pŏsrậnca. Pòsranica f top C 

pŏ¦sràti sę pf (põsrat; -ěrem; põsral, 

pòsrala; -an) 1 isprazniti 

crijeva, izbaciti izmet, obaviti veliku nuždu 

V zibàču sę ŏnesnậžil, dà ne rěčem põsral. 

pj Ìvek sę plậčę, põsral sę v gàčę. 

2 osramotiti se Jẽʚden ję mìslil, pàk sę 

põsral.

385 

pŏ¦sùṃpŏriti 

3 onečistiti se izmetom Da kõza ìma dụ̂gi 

rěp bì si ga pòsrala. 

4 ocrniti koga Pŏsvậdila sę s kûmŏ i mậm 

ju pòsrala. 

pŏ¦sŕkàti pf (-řkam/čem; -an) srčući popiti 

Jũvu su br̀že pŏsŕkàli. 

pŏ¦srknuti pf (-em; -en/ut) popiti srkanjem 

Sàme sem j÷mput pŏsrknul. 

pòst m (-a, -ŏv) post Bŏžîčnŏmu nậvečerju 

sę velî i Bŏžîčni pòst. Kàḍ sę na Trekrậlski 

pòst prědę, tè lète bûḍu kònŏplę gòršę. 

□ zapŏviệdani - Na Vèliki Pẽʚtek ję 

zapŏviệdani pòst. 

pŏ¦stàjati ipf (-ậjam) 1 nastajati, mijenjati 

se Pŏstậjaš stàreši àl nìš spŏm÷tneši. 

2 - sę poustajati Pŏstàjali smę sę jûtre 

ràne jòš v mrậku. 

pŏstajkūvàti ipf (-ûjem; -ûj; -ûval; -àle; 

-ûvan; -ũvajne) zastajkivati Sàki čàs 

pŏstajkûję i b÷ẓ pŏstajkũvajna niệ mògel 

îti. {V. postajkuvati} 

pŏ¦stãṛati sę pf (-am; -an) 1 ostarjeti Jậke 

sę pŏstãṛal za lète dận. 

2 pobrinuti se Zậte sę sậm pŏstãṛal. 

pòstat f (-i, -ju/jụ̂, -ậti, -mî) široki slog [alb. 

postat: oranica, parcela] Slògu ŏd dvanàjst 

i vìše brậzḍ̣ sę velî pòstat. V třsju su 

pòstati za četĩri rědę trsộv. 

pŏ¦stàti pf (-ậnem; põstal) postati, 

promijeniti se Àk prẽʚjdę pŏd dugŏvậčŏ 

dẽčke, pŏstậnę diệkla, a diệkla dẽčke. 

pŏ¦stậti pf (-tŏjîm) zastati, zastaviti se kratko 

vrijeme, pričekati Tù smę màle pŏstậli dŏk 

niẽʖsu vrậta òtprli. 

pŏ¦stàviti pf (-ậvim; -len) postaviti Kàm ga 

pŏstậviš tù i ŏstậnę. Župậjnčič ję pŏstàvil 

cepîlnak v škộlskem vřtu na Zãṿrtke. V 

tûrskem šekriệte ję bìl pŏstậvlen vŏjnîk kî 

pěrę i brîšę rìt. ¤ Pŏd smr̀t ję pŏstậvlen. 

pŏ¦st÷kleti pf (-ěklem; -÷kli; -ètę; -ěklel) 

pobjesnjeti Pŏstěklel ję i 

ŏtpelàli su ga v Stejněvec. 

pòstel f (-ę, pộstelŏ, pòstěli, -ami/mî) 

postelja, krevet Pòstel ìma dvậ zàčelkę, 

dvậ skrậjkę, l÷tvę dviệ i dòle dèskę. 

¤ Bụ̂ nì h pòstel pŏmirîla.; ŏpàsti v pòstel 

razboljeti se; rastậvleni su ŏd stõla i 

pòstelę raskinut je brak 

pòstelica f (-ę, -) 1 dem pòstel posteljica, 

krevetić Det÷tu smę kupìli pòstelicu. 

2 posteljica, plodni mjehur 

Prasìca hòčę kàḍ sę ŏprasî pòstelicu 

pŏjèsti, a mộra sę zakŏpàti. 

pŏstelĩna f (-ę, -în) krevetnina, 

pokrivači Pŏstelĩnu zlùftajtę! 

pòstelni adj posteljni Dŏpriẽʖmila sem i bàlu 

pòstelnŏga plãṭna. 

pŏstìči/pŏstignuti pf (-îgnem) postići 

Pŏstîgel ję s÷ kàj si ję žělel. 

pŏstĩja adv potiho, sasvim 

tiho Gŏvòrila ję pŏstĩja i niẽʖsem s÷ mògla 

čùjti. {ðe. postija; Ka. postiha} 

pŏstìti ipf (põstit; pòstim; põsti, -ètę; põstil, 

pòstila, -ìle) postiti Lûdi pòstiju prèḍ 

v÷kšemi svẽʚtki, tàk da ne jiệju nìš 

mãṣnŏga nì nìš ŏd kràvę. 

pŏstrancě adv sa strane Pŏstrancě ję stậl i 

mîrne glědel kàk sę tučěju. 

pŏ¦striẹlàti pf (-iẽʖlam; -ani) postrijeljati, 

poubijati S÷ Cìganę Sèverŏvŏga pòla su 

nègde ùstaši pŏstriẹlàli. 

pòstrn f (-i, -u; -řni, pòstrnami) 

trava i korov porastao u strni nakon žetve 

žita Pòstrn smę pòkŏsili i òsušili za blậge. 

pòsuḍ adv posvuda, svugdje Pěrja ję bĩle 

pòsuḍ rasîtanŏga. {V. pofsut} 

pŏsûḍa f (-ę, -i) posuda Klụ̀pka su v làtica i 

pŏsûḍa i ŏdmậtaju sę. St÷pica ję drevěna 

visộka pŏsûḍa. 

pŏsudĩček m (-a, -ŏv) posudba Pŏsudĩček 

ję zgubĩček. 

pŏ¦sụdìti pf (-ûḍim; -ñen) posuditi Kòsu 

nìšte ràḍ ne pŏsûḍi. Žẽʚna ję ìšla pŏsụdìti 

kàj je ně nigdậr vrněne? (Ìšla na sprẽʚvŏḍ) 

pòsudje/pŏsudjě n zb (-a/ậ, -ěm) posuñe 

Pijậnci sę svậdiju dòma i pŏsudjě tèreju. 

Pòkle fròštukla sę pŏsudjě pěrę i m÷čę na 

zdiệlnak dà sę sušî. 

pŏsụ̀ñuvati ipf (-at; -jem; -an; -ajne) 

posuñivati Lùla, brîtva, kõsa i žẽʚna sę ne 

pŏsụ̀ñuju. Kŏmậḍ krùva sę pŏsụ̀ñuval 

zvậgan na rụ̀čne vậge. 

pŏ¦sûṃlati pf (-am) posumnjati Bìl ję 

pŏsûṃlal àl niệ mògel dŏkạzàti. 

pŏ¦sùṃpŏriti pf (-im; -en) zaprašiti 

sumporom Třsję smę pŏsûṃpŏrili.

pŏ¦sušìti 

386 

pŏ¦sušìti pf (-îm; pòsušil; -ùšen) 

1 učiniti suhim, posušiti D÷telu smę pòsušili. 

Siệne ję pŏsušěna trãṿa. 

2 osušiti se; smršaviti S÷di krèj p÷či i 

pŏsùši sę. Zbetěžal ję i tàk sę pòsušil. 

pŏs¦vàditi pf (-ậdim; -ậñen) 1 zavaditi, 

posvañati Pŏsvậdila i h ję. 

2 - sę zavaditi se, posvañati se Àk tę nộs 

srbî, bụ̂š sę s nèkem pŏsvàdil. 

3 fig pogoršati se Kàḍ ję n÷be črlěne, bụ̀ 

dèẓ̌ṇ̃, bụ̂ sę vriệme pŏsvàdile. 

pŏ¦svedŏčìti pf (-òčim) potvrditi Jậ ti bûṃ 

pŏsvedõčil. 

pòsvet m (-a, -ŏv) svjetlo, luč, svijeća 

Dŏněsi pòsvet pemnìcu. {B. posv et, luč} 

pŏsvetậr m (-ãṛa, -ậrŏv) nositelj svjetiljke u 

svatovima Čè svàti ìdu i pŏ dãṇu pŏsvetậri 

im sviẽʖtiju i vòdiju i h , kàḍ ideju ŏd diẽʖklę k 

dẽčku 

pŏsvetìle n (-a, -îl) blagoslov 

Na Blạž÷ve sę nòsiju jàbukę na pŏsvetìle 

v cĩrkvu. {Be. posvetile} 

pŏ¦svetìti pf (-îm; pòsvetil; -ěčen, -ěna; 

-ějne) blagosloviti V cĩrkve sę pŏsvetî 

(võda, jèle, jõgen, driệjnek) i nòsi dimộm. 

S pŏsvečěnem driẽʖjnkem ga nakậdi. ¤ 

rũḳę ti sę pŏsv÷tilę hvala ti za učinjeno 

pŏ¦sviẹtìti pf (-iẽʖtim) posvijetliti, osvijetliti 

Pŏsviẽʖti mi stèzu, vìš da ję mrậk. 

pŏ¦šạlìti sę pf (-ậlim) malo se našaliti Kàj sę 

niệ slòbŏne nì màle pŏšạlìti? 

pŏšandŕcàti pf (-dřcam/čem; -či, -ètę; 

-dřcal; -an) 

poblesaviti Kàj si pŏšandřcal? 

{V. pošandrcati; Ba. pošandrcat} 

pòšast f (-i, -ju/jụ̂, -ậsti, -mî) zarazna 

bolest, pošast, pomor Nèkakva pòšast 

dòšla i kòkŏši krepậvaju. 

pŏ¦šašàveti pf (-ậvem) 

postati šašav (luckav), poblesaviti, 

zaglupjeti Pŏšašàvel ję dŏ kràja. 

pŏšemèriti sę pf (-iệrim; -èri, -il, -iệrila; - j en) 

1 pokvariti se, poremetiti, onesposobiti 

[mañ. semerre: nikuda] Vriệme sę pŏšemèrile. 

2 skrenuti pameću, pomiješati se Pŏšemèrile 

mu sę. {Ja. ð. pošemeriti pomet; Č. 

pošemerit} 

pŏšikạvàti ipf (-ậvam; -al, -àle; -ậvan; 

-ãṿajne) gurkati, tjerati amo tamo; 

zapostavljati Pŏšikậva ga i prìvčil sę na 

pŏšikãṿajne. {Sk. pošikavati: tući} 

pŏ¦šĩknuti pf (-em; -en/ut) gurnuti nemilice, 

baciti na stran Pŏšĩkni tò v kûṭ da ne pậči. 

pŏšīlàti ipf (-îlat; -am; -al, -àle; -îlan; -ĩlajne) 

slati, Fùrt mę pŏšîla pŏ cigarètlinę. 

¤ Pŏšîla ga ŏd pộncija dŏ Pilậta Šalje ga 

od nemila do nedraga. 

pŏ¦šìti pf (-îjem; põšil; pòšit) 

pošiti Sãma j÷ pŏšîla za zàmuẓ̌. 

pŏ¦šīvàti pf (-îvam; -an) pošiti Vučitělka mi 

ję s÷ za viẽʖjnčajne pŏšîvala. 

pŏ¦škòdeti pf (-ộdim; -òden) naškoditi 

Nèkaj ję põjel kàj mu ję pŏškòdele. 

pŏškõdliv adj (-ìva) štetan 

Lètes ję pùṇe pŏškŏdlîve kûkcŏv. 

pŏ¦škràpati pf (-ậpam/lem; -an) pasti kiše u 

kapima Dèẓ̌ṇ̃ ję pŏškràpal pŏ v÷č sûvem 

pàrilu pàk ga nę triệba škrŏpìti i mậm bum 

vãḷala. 

pŏ¦škřmb l ati/blati pf (-am; -an) grickanjem 

pojesti Stãṛec ję s÷ kộrije krùva ščr̀bami 

pŏškřmbal. 

pŏ¦škrŏpìti pf (-ŏpîm; pòškrŏpil; -en) 

poprskati kapima Vrànę ne pûčeju 

pŏsiệjanu kukurìzu čè sę sèmejnska 

kukurìza na fàšinek priệ nèg sûṇce zĩdę 

mučěč ŏbrûli i pŏškrŏpî s fàšijnskŏ jũvŏ. 

pŏ¦šlạtàti pf (-ậtam; -ậtal, -àle; -an) 

pomilovati rukom, popipati Pŏšlậtaj ju da 

vîdimę jèl ju žìgla. 

pŏ¦šlèpati pf (-am; -an) povući 

Mộraš ga màle pŏšlèpati, vìṇ̃, da n÷mrę 

vìše îti. 

pŏ¦šlihtàti/ktàti pf (-ìhtam; -an) 1 poredati, 

poravnati, poslagati [nj. schlichten] Na 

pòstele ležî gròfica, a krej ně su pŏšlìhtani: 

jẽʚden, dvậ, trî sĩni! [I. pašlihtati] 

2 - sę poredati se Sãmi su sę pŏšlihtàli v 

rěḍ prèḍ hîžŏ. 

pŏ¦šlòknuti pf (-òknem; -ut) progutnuti veću 

količinu odjedamput Nãgnul ję litrějnku i 

pŏšlõknul da niệ nì gûṭal. {B. G. pošloknuti} 

pŏ¦šmậjlati pf (-am; -an) 

pomilovati, pogladiti Dộbre diẽʖte triệba 

pŏšmậjlati.

ʚʚ 

387 

pŏ¦tậncati 

pŏ¦šnọfàti pf (-ộfam/lem; -an) pomirisati; 

ponjušiti [nj. schnupfen] Pŏšnộfal ję kak 

cũcek i ŏtìšel. 

pŏ¦špộtati pf (-am; -an) 1 prekoriti Sàme 

ga pŏšpộtal a niệ ga tũḳel. 

2 - sę narugati se Pŏšpộtal mu sę. 

pŏšpŏtạvàti sę ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

izrugivati se oponašanjem, podsmjehivati 

se Zar÷kle mu sę sùtra mèste zùtra i sì su 

mu sę pŏšpŏtạvàli da špìla gŏspòna. I tìč 

škvòrc sę znậ pŏšpŏtạvàti. 

{ð. Vi. pošpotavati se} 

pŏšpõtliv adj (îvi; -ìva) podrugljiv Õna ti ję 

jậke pŏšpŏtlìva. 

pŏšpŏtlîvec m (-a, -ŏv; f pŏšpŏtlîvka) 

podrugljivac, ismjehivač Něš sę mògel 

ŏbrạnìti ŏd tòga pŏšpŏtlîvca. {J. pošpotlivec; 

Vo. pošpotljivica} 

pŏ¦šprìcati pf (-am; -an) 

poprskati Niẽʖsi třsije pŏšprìcal. 

pŏ¦šprījàti pf (-îjam; -an) 

poštrcati, poprskati, pokapati Pŏšprîjala 

mę ję lètrika z blậtnŏ vŏdộ. 

pŏ¦špŕlèti pf (-řlele ję; -ene) malo poškropiti 

(kiša) Dèẓ̌ṇ̃ ję sàme màle pŏšpřlel i 

prěstal. {V. pošpržeti} 

pòšpun m (-a, -ŏv) vojna komora, vojni 

transport [?nj. mañ.] Věč četrnậjstę su 

kõjni pŏbrãṇi zvekšînŏ za pòšpun. 

□ ŏtìti za - uzeti za vojsku. 

pŏštějne/nije n (-a, -) 1 poštenje Bàš niẽʖma 

nì màle pŏštějna. Pòp ję tụ̂žil Br÷bera sûḍu 

za ùvredu pŏštějna. 

2 nevinost, ugled, dobar glas Ìšla ję na 

prŏščějne i zgubĩla pŏštějne. 

põšten adj (-ẽʚni; -ẽʚna, -÷neši; pre- ant ne-) 

1 pošten, častan, čestit Dà su kûm põšten 

čõvek bi mògli zamèriti. Nepŏštẽʚni lûdi živîju, 

kàk sę velî: Kàḍ ìma nì càr bòle, kàḍ 

niẽʖma nì cũcek gòrje. ¤ Tàk ję põšten dà 

mu za hîžŏ šậš rãṣtę. Põšten čõvek ję na 

Stùḅice pĩzdu põjel. Hvali se da je pošten. 

2 nevin Štèla bi bìti pŏštẽʚna i jebẽʚna. 

pŏštẽʚ ʚne adv 1 pošteno, časno Pŏštẽʚne 

živî. 

2 fig nepošteno Làžę, mậžę, krậdę i pŏštẽʚne 

žĩvę. 

3 jako Pŏštẽʚne sę zmụ̀čil. Pŏštẽʚne su ga 

zmlạtìli. 

pŏštèti sę pf (-iệ sę; pôštel, -iệla, -èle sę) 

prohtjeti, poželjeti Pŏštèle mu sę 

bŏgậtstva. Ève sę tò dŏpàle i pŏštèle jòš. 

pŏ¦štiệrkati pf (-am; -an) uškrobiti Jậke si 

mi rùḅaču pŏštiệrkala i krãglin mę drậplę. 

pŏ¦štràjiti pf (-ậjim; -en) nastrijeti, staviti 

stelju Pŏštràji kràvam z listînŏ!. 

pŏ¦štùcati pf (-am; -an) podrezati, potkresati 

[nj. stutzen] Živìcu smẹ pŏštùcali. 

pŏštũvạjne n (-a, -) poštovanje Zdậmla ję v 

cẽʚrju naprậvlene Cẽʚrje, a Cẽʚrci h rậst c÷r 

mòrti ẓ pŏštũvajna zŏvụ̂ cãrič, càr rậstem. 

pŏštūvàti ipf (-ûjem; -ûj; -ûval, -àle; -ûvan; 

-ũvajne) 1 poštovati, cijeniti Kùmstve 

pŏštûjem, čậst kùmstvu a t÷bę pŏsěrem, 

r÷kla ję kùma kùme kàḍ su sę kạràlę. 

¤ Svẽʚti kr̀st pŏštûj! (velî sę kàḍ živĩnče 

nèkaj diệla kàk i čõvek) 

2 govoriti iz poštovanja prisutnom Vi a 

neprisutnom ili vrlo cijenjenom Oni. Jậ sem 

stàreši i tî bi m÷nę mộral pŏštūvàti, gŏvŏrìti 

mi Vî. Mõji pŏkộjni sv÷ker, Ôni su mi bîli 

jậke dõbri. {Vi. poštuvati} 

pŏ¦šûdrati pf (-am; -an) pošljunčiti Pũṭę su 

pŏšûdrali sậvskem šùdrem. 

pòt m (põṭa, -ŏv) znoj Bĩle tàk vrụ̂če 

dà ję bìl ŏd põta sè mòker kò da bì ga z 

vŏdộ òblejal. {V. Ba. pot} 

pŏ¦tậcati pf (-am; -an) ostaviti 

mrlje hodanjem Bàš sem liệpe pòḍ zrîbala 

i sàḍ si ga pŏtậcal. 

pŏ¦tajìti sę pf (-îm; pòtajil, pŏtajîla; -en) 

pritajiti se Znậ sę òn pŏtajìti. 

pòtajne adv tajno, 

potajno, krišom, kriomice Tò su pòtajne 

napràvili. Čìkal ję detẽʚri stãṛec pòtajne. I 

žẽʚnę pijụ̂, àli pòtajne kàjti ję vèlika sramõta 

vìdeti bàbu pijậnu. 

pŏ¦tamạnìti pf (-ậnim; -jnen) uništiti, 

iskorjeniti Tụ̂ gàmaḍ pŏtamậni! 

pŏ¦tanàčiti pf (-ậčim; -en) potvrditi, 

savjetovati [mañ. tanacs] I Jõške mi ję 

pŏtanàčil da ję tàk najbòle napràviti. 

{G. potonaditi} 

pŏ¦tậncati pf (-am; -an) 1 malo zaplesati 

Liệpe smę si pŏtậncali. 

2 izgaziti Pŏtậncali sù nam pŏsiệjanu 

gr÷dicu na vřčake.

ʚʚ 

pŏtancūvàti 

388 

pŏtancūvàti ipf (-ûvam/jem; -al, -àle) 

poskakivati kao u plesu P÷ter ję pŏtancûval 

kûḍ̣ ję hõdil. {Hg. potancavat} 

pŏtànuti pf (-ậnem; -àni; -ul, -ậnula; -en) 

utrnuti, ugasnuti (oganj) Pŏtànul ję jõgen i 

niệ vìše žậra. 

pŏ¦tạplàti ipf (-ậplat; -am; -an; -ajne) 

utapljati, potapati Ŏdn÷sla ję zležẽʚnę 

mìcekę pŏtậplat. 

pŏ¦tapšàti pf (-àpšam) lupkati 

rukom Zafậlil mi ję i pŏtàpšal mę pŏ plẽʚče. 

pŏ¦tarậcati pf (-am; -an) popločiti, Štàla ję 

pŏtarậcana s kàmenem. 

pŏ¦tẽʚ ʚgnuti pf (-ẽʚgnem; -en/ut) povući, 

potegnuti Sòldat ję pŏtěgnul sàblu ŏd 

bèdricę i ž nộ pòčel medvèda ŏblàgati, dà 

ję měse ž n÷ga vìsele. 

põtek m (-èka, -iẽʖkŏv) potok Čèẓ 

Šàšinŏvec těčę Kàšinski põtek a čèẓ 

Glamnìcu Glamniệčki põtŏk. Ràcę su na 

pŏtiẽʖku. (Tàk velĩju Šašinòvčani, a Cẽrci 

velĩju põtŏk i na pŏtõḳu ìli na pŏtòku) 

pŏ¦tèknuti pf (-em; -en/ut) 1 potaknuti, 

razgorjeti (pojačati) oganj Pŏtẽkni jõgen da 

ne gãṣnę. 

2 predbaciti Sàki dận mu 

pŏtèknę. 

põtem adv 1 potom, poslije 

Põtem tòga su sę razìšli. 

2 po toliko Põčem kũpil põtem i pròdal. 

pòten/spòten adj (pộtna, pòtneši) znojan 

Tàk sem pòten, da z m÷nę curî. 

pŏ¦tèpati sę ipf (-iệplem/am; -an; -ajne) 

skitati se, lunjati Dòsti ję tvẽʚga 

pŏtiệpajna. ¤ Kî sę pŏtiệplę pŏ sẽʚle, dŏbî 

pŏ čẽʚle. 

pŏ¦t÷psti pf (-ěpem; -en) 1 potrošiti uludo 

Sè svộj grùnt ję pŏt÷pel. 

2 - sę otskitati se Nèkam sę pŏt÷pel pŏ 

sviẽʖtu. 

3 spotaknuti se Pàzi dà sę 

ne pŏtěpeš na tè kòren. 

pŏ¦teptàti pf (-èptam; -an) 

pogladiti rukom, potapšati Zafậlil mi sę i 

pŏtẽptal mę pŏ plěča. 

{J. poteptati; Sk. poteptati: odbiti} 

pŏtepûv m (-a, -ŏv) skitnica 

Tûḍ̣ sę pŏtiệplu nèkakvi pŏtepûvi. 

pŏ¦tèrati/tirati pf (-am; -an) potjerati Pŏtìraj 

kràvę dimộm, napàslę su sę. Z dòma su 

ga pŏtìrali. Če kukurîzne bẽtve pŏtèra trî 

òbnŏškę n÷ bu ròdne. 

pŏ¦tēzàti sę ipf na¦ (-ězat; -žem; -zan; -ajne) 

kurvati se Pŏtěžeju sę 

ŏbŏdviệ s tèmi sŏldậti. 

pŏt¦frknuti pf (-em; -en/ut) podviti, posuvratiti Pŏtfrkni si 

rukậvę i prìmli sę põsla. 

pŏtĩje adv potiho, 

tiho, nečujno Pŏ tĩje ję r÷kla. V cĩrkve sę pŏ 

tĩje pezdî. {Du. potijo} 

pŏtīlčìti pf (-îlčim; -i, -ètę; -îlčil, -ìle; -îlčen) 

izgladiti, istesati i pogladiti Pŏtîlčil sem 

držãḷe dà sę ně mòči našpràjniti. 

pŏtìti sę ipf s, (pòtim; põti, -ètę; pòtil; pòten, 

pôtna; -ejne) znojiti se Jậke 

sę pòtim, kàḍ diệlam kàj t÷žešŏga. 

{V. potiti se; Ba. potit se} 

pŏt¦kạdèti/pŏt¦kadìti pf (-îm; pòtkadil; 

-ạ̃ñen) nadimiti Tàk dà niẽʖsu dẽca mòglę 

spàti, òṇda ję, rečěmę, z driẽʖjnkem 

pŏtkadìti, da ràjši spîju. 

pŏt¦kậjlati pf (-am; -an) poduprijeti, podbočiti 

[nj. Keile: klin, potporanj] Stõžer sę 

pŏtkậjla zŏ sè strận dà sę kùp ne zrûša. 

pŏt¦kạpàti ipf dŏ¦ (-ậpat; -lem/am; -an; 

-ạ̃jne) potkopavati Vûḳ ję 

pòčel pŏtkạpàti h rậst, dè bìl čõvek teròga 

mu ję svẽʚti Jùraj dòdelil. 

pŏt¦kạšàti ipf ŏt¦ (-ậšat; -am; -an; -ajne) 

kositi vršne dijelove korova V třsju ję dõbre 

dràč pŏtkạšàti priệ nèg pòčmę grõẓdije 

zamèkati. 

pŏ¦tkàti pf (põtkem; -i; -al; pòtkan/ận) utkati 

potku Pòtkan ję sè vũṭek i niệmam vìše š 

čiệm tkàti. 

pŏtkạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ajne) 

potkivati Kŏvậči su pŏtkạvàli kõjnę a kràvę 

sę niẽʖsu prì nas pŏtkạvàle màkar su i 

vŏzìlę v jãṛme. 

pòtkŏlek m (-a, -ŏv) kolac za lucanj Kòl ìdę 

třsu a pòtkŏlek lụ̀cnu. Za pòtkŏlek ję dõbra 

i trùska (lậjnski kõlec). 

pŏt¦kŏpàti pf (-òpam/lem; -an) iskopati pod 

nečim Š÷pavi vûḳ ję pŏtkậpal h rậst dŏk ga 

niệ pŏtkõpal i zrùšal.

389 

põtren/pòtrt 

pŏt¦kŏpạvàti ipf ŏt¦ (-ậvat; -lem/am; -an; 

-ãṿajne) kopati pod nečim 

T÷ške ję piệjnę pŏtkŏpạvàti. 

pŏtkòrenič m (-a, -ŏv) drvo izraslo iz 

korjena, a ne iz sjemena H rậst pŏtkòrenič 

ję zrậsel ŏd piệjnŏvŏga kòrena a semejnậk 

zrãṣtę žîra. 

pŏt¦kŏsìti pf (-îm; pòtkŏsil; -õšen) pokositi 

vršne dijelove Dràč sem v třsju pòtkŏsil i 

sàḍ ję lèpše vìdeti. 

pòtkŏva f (-ę, -i) potkova Kõjnu sę ŏtřgnę 

pòtkŏva če stậnę na trãṿu kậ s÷ ŏtpîra, a 

nụ̂ pòzna žũṇa. 

pŏt¦kŏvàti pf (-ûjem; pòtkŏval; -ận) potkovati 

Kõjni su letèli a

ʖʖ 

pŏ¦treptàti 

390 

pŏ¦treptàti pf (-÷ptam/čem; -an) 

pogladiti, potapšati Diẽʖklicu ję liẽʖpe 

pŏtr÷ptala pŏ glãṿe. 

põtres m (-a, -ŏv) potres Kàḍ svẽʚti Mậtej (kî 

z÷mlu držî) premiệšča z÷mlu z jenòga na 

drùge plẽʚče, òṇda nastậnę põtres. Niệ bĩle 

škộlę 14 dận ràdi kàšinskŏga põtresa 

stùdena 1880. i pộpravka cěrskę škộlę. 

pŏ¦trěsti pf (-em; -en) zdrmati, prodrmati 

Pŏtrěsel sem jàbuku àl niệ nijěna jàbuka 

ŏpậla nàkel. 

pŏ¦tr̀gati pf (-řgam; -an) 1 potrgati, ubrati 

Pŏtřgaj tě grõzdę pŏrtugîsca, dà i h tìči ne 

pŏzòblu. 

2 razbiti, polomiti Hržěni snòp sę 

mlậti na sudìču pŏlèke dà sę lậti ne 

pŏtřgaju i dà bu dòber rĩtek za kròv. 

pŏtriẽʖ ʖben adj (-èbneši) potreban Bòrmeš si 

tî dộbre bãṭin pŏtriẽʖben. 

pŏ¦triẹbìti pf (-iệbim; -len) upotrijebiti Kàḍ 

kòjn parûva òn s÷ sìlę pŏtriệbi. 

pŏ¦triệti/pŏ¦tr̀ti pf (-èrem/põtrem; -ẽri/ 

pŏterì/põtri, -ètę; põtrl; -en/pòtrt) razbiti, 

polomiti, polupati Pŏterì tę svẽʚti krîẓ̌, bọ̃ža 

jãḳŏst i cìrkvene kamiệjne! Jãjce pŏtẽri i 

zìšla bụ̂ diệkla. Dà i na plěča ŏpậnę nộs bì 

si põtrl. (Nesr÷čen ję) 

pŏ¦trkạvàti ipf na¦ (-ậvat; -lem/em; -an; 

-ãṿajne) zabacivati 

Pŏtrkậvaju ga sìm tàm kàk trinậjste prậse 

kè sèsca niẽʖma i pĩzdu cìca. 

pŏ¦třknuti pf (-em; -en/ut) 1 odbaciti, gurnuti 

nogom u stranu Pŏtr̀kni ga v gràbu. 

2 spotaknuti se Pŏtr̀knul 

sę na štr̀ček. 

pŏ¦trŏšìti pf (-îm; -õšen) potrošiti Sirŏmậk ję 

s÷ tò br̀že pòtrŏšil. 

pŏ¦tr̀siti sę pf (-řsim) pobrinuti se, potruditi 

se, požuriti se Če mîslimę diệs bìti gŏtòvi, 

mộramę sę dôbre pŏtr̀siti. 

pŏ¦tụ̂či pf (-em; -en) 1 uništiti, pobiti 

Stàkŏrę mộram pŏtụ̂či. 

2 - sę potući se I žlìcę sę v žlìčnaku pŏtukụ̂. 

Na prŏščějnu sę pijậnci pŏtuč÷ju. 

pŏtūjnìti sę pf (-ûjnim; -i, -ètę; -ûjnil; -en) 

pokunjiti se Bĩle ga srậm i 

pŏtûjnil sę i ŏtìšel pŏtûjnen. 

pŏ¦tūlìti pf (-ûlim; -en) pokunjiti se; snužditi 

se; gledati u zemlju Pŏtûlil sę i pŏtûlene 

ŏtìšel. {V. potuliti se} 

pŏ¦tûṃplati pf (-am; -an) 1 

ojačati poderane potplate, poñoniti Pŏtplàti 

su mi sę ràzdrli i triệba i h pŏtûṃplati. 

2 fig spolno općiti 

Pŏtûṃplal ju ję v štạ̃gle. 

pŏ¦tụžìti sę pf (-ụ̂žim; -en) potužiti se, 

požaliti se Mụ̂ẓ̌ ję nèkàk slàbe zglědel i 

pŏtụ̂žil sę bàbe. ¤ Ne bùḍi pŏtụ̂žene. 

pŏ¦vàditi pf (-ậdim; -ñen) izvaditi 

sve, povaditi Nebòriša mi ję zvõčem 

pŏvàdil s÷ pŏkvãṛjenę zûḅę. Zùtra bûṃę 

bûrak pŏvàdili. 

pŏ¦vạlàti pf (-ậlam; -an) 1 povaljati valjem 

zemlju Rèpu sem pŏsèjal i pŏvãḷal. 

2 povaljati oprano rublje, izglačati Rubjě ję 

za pŏvạlàti. 

pŏ¦valìti pf (-îm; pòvalil; -ãlen) ukopati 

Pòvalil sem grebenìcę v třsju. 

pŏvdàtliv adj (-ìva) savitljiv, podatljiv, gibak 

Šìba dõbra za kŏšậrę pl÷sti mộra bĩti 

pŏvdatlìva. 

pŏv¦dạvàti sę ipf (-ậvam/jem) dati se vijati, 

biti podašan, podatljiv Biẽʖla rakîta ję trda i 

nimàle sę ne pŏvdãję i najgòrša ję za pl÷sti 

kŏšãṛę. 

pŏvèdati/pŏvèsti pf dŏ, ŏt, pre, s, za, (-iệm, 

-iệ s tę, -iệju; põveṇ̃, -èčtę/è s tę; -èdal, 

-iệdala; -an) reći, ispričati Pŏvèstę s÷ kàj 

znậtę! Tù põveṇ̃, tàm põjeṇ̃! (Fakîni n÷mu 

kî rěčę da ìdę na strận) Tò ję pŏviệdane. 

{T. povem} 

pŏvěkšati pf (-am; -an) povećati Pậk su 

põreẓ pŏvěkšali. 

pŏvekšạvàti ipf (-ậvam; -an) povećavati 

Põreẓ sę fùrt pŏvekšậva. 

pŏ¦venọgvàti pf (-ộgvam; -ana) euf 

pomrdati, obljubiti Nègda ję pijậni kŏlîč pri 

světem Martîne tìkvu pŏvenộgval i sàḍ 

nìšte ne kòli s tîkvŏ (zaliệva kòl z vŏdộ). 

V÷n ję věnu věnda věnde pŏvenộgval. 

pŏ¦věnuti pf (-em; põvel/÷nul; -ěnut) 

uvenuti Cviệtje ję pŏvěle. 

pŏverŏvận adj (-àneši) povjerljiv, odan Niệ ti 

õna bàš pŏverŏvãṇa. 

pòvesme n (-a, -iệsem) 1 najfinije vlakno 

(lana, konoplje) u rukoveti nakon

ʖʖ 

391 

pŏzdiệr i je 

grebenanja odvojeno od kudelje Ìmam 

ciẽʖlu zĩmu kàj pr÷sti pòvesma, kùḍelę i 

turjàčę. {G. povesmo} 

2 mjera za količinu vlakna, ogrebenano 

vlakno od 12 snopića. Leněne pòvesme sę 

dạvàle põpu za lùḳne i za dậr na jantậr. 

{B. povesmo; V. povesmo, što i pasma!} 

pŏ¦v÷sti pf (-ězem; -žen) 1 malo se voziti, 

uzeti na kola Bậr kŏmậḍ pũṭa mę pŏvězi. 

2 - sę malo se voziti D÷j sę pŏvězi, tàk ję 

t÷ške îti! 

pŏvezậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) 

ukrasna vrpca koja se privezuje djevojkama 

na kosu i na svatovsku zastavu 

Ìma liệpę pŏvezậčę. 

pŏ¦vēzàti pf (-ěžem; -zan) povezati Třsje 

smę pŏvēzàli z b÷kŏvinŏ. 

põṿezni adj veziv, kojim se povezuje Niẽʖma 

põṿezni lànc na kõḷe. 

pŏviẹdàti ipf dŏ, ŏt, pŏpri, pri, s, spri, za, 

zapri, (-iệdat; -am; -al, -àle; -iệdan; 

-iẽʖ ʖdajne) govoriti, pričati Pŏviệdam ti pŏ 

ìstine s÷ kàk ję bĩle. 

pŏ v¦ liệči pf (-ẽčem; -en) povući Pậsi na 

ručìce namòčene kŏnộpel sę pŏvlečěju 

skùp v sredînu, biẽʖtva dòle rašìriju da 

mòrę ručìca stậti i lèpše sę zŏsušìti. 

Pŏliệkel si pr÷več k s÷be, màle pŏpũsti. 

pòvŏdel/n f (-i, -ju, -iệli, -mî) poplava, 

povodanj Kàḍ mìši diệlaju gniẽʖzda na 

bẽtvu kukurìzę, bụ̂ mòčvarna j÷sen i vèlika 

pòvŏdel/n. {L. povodeń} 

pŏ¦vŏdìti pf (-òdim; -ñen) započeti, pokrenuti 

Sàlarič ję pãṛnicu pŏvõdil. Přvę dviệ 

kresničậrkę su pèsmu pŏvŏdìlę, a drùgę 

dŏgŏtộvilę. 

pŏ¦vŏ j ščìti pf (-òjščim; -en) povoštiti Pr÷ña 

sę pŏvòšči dà sę ne kûštra. 

pŏ¦vràčati pf (-ậčam; -an) 1 vraćati stado 

Krậvę na pậše triệba vìše pûṭ pŏvràčati. 

2 vraćati u obrocima Tàj dụ̂g sem mu 

pŏvràčal trî liệta. 

pòvr a tek m (-a, -ŏv) uvratina, poprečni slog 

na užim stranama oranice Na sàkem krậju 

ję nàjŏral pòvratek da ìma dè plùg ŏkrètati. 

Blậge mi ję pŏjèle kukurìzu na pòvrtku. 

{G. povratek; K. uvrat: kraj njive, gdje se 

orač uvrati} 

pŏ¦vrnuti/pŏvŕnùṭi pf (-řnem; -en/ut) 

1 vratiti posuñeno S÷ ję pŏštẽʚne pŏvrnul 

2 vratiti stoku na paši Pŏvrnul sem i tvõję 

kràvę. 

3 - sę povratiti se Kàj gòḍ dậš prãscu i 

mụ̂žu tò ti sę s÷ pŏvrnę. 

Pòvršnica f top C i B 

pòvrtel j e n zb (-a) povrće Liệpe bu pòvrtele 

v sûšę. {J. S. Tr. G. povrtelje} 

pŏ¦vùjti pf (-ûjdemę) razbježati se D÷ver 

vîčę da kàm su si pŏvùšli. 

pŏvukŏdlàčiti sę pf (-ậčim, -àči, -il, -ậčila; 

-en) postati vukodlak Če priệk mrtvĩka na 

skộlka mạ̃ček prẽʚjdę, bụ̂ sę mrtvîk 

pŏvukŏdlàčil. 

pŏ¦zạbèti/zạbìti pf (-ậbim; -len) zaboraviti; 

pozaboravljati Tî znậš s÷ kàj su drùgi 

pŏzạbìli. Ne pravi sẹ mudrim. {Du. pozabit} 

pŏza¦bījàti pf na¦ (-îjam; -an) 

dovršiti zabijanje S÷ prõscę za plột smę 

pŏzabījàli. 

pŏza¦bìti pf (-ĩjem; -ãbil; -ĩjen/àbit) 

dovršiti zabijanje Flòki su 

pŏzàbiti pŏ mẽʚñe. 

pŏ¦zạblàti ipf (-ậblam, -an) zaboravljati 

Pùṇe pŏzậbla i t÷ške sę siệti. 

pŏzàbliv adj (-ìva) zaboravan, zaboravljiv 

Sę vìše ję pŏzablìva. 

pŏza¦pìkati ipf (-îkam/čem; -an) pobosti Na 

Bàrtŏlŏve (24. VIII.) lugậr pŏzapĩka gậjkę 

pŏ šùme i ne pãṣę s÷ dŏk niệ žirŏvìna 

precejněna. 

pŏza¦pīràti pf ŏt¦ (-îram; -an) 

pozatvarati Pŏzapĩraj sà vrậta! 

pŏ¦zapriệti pf (-ãprem) pozatvarati Pŏzậpri 

ŏblòḳę, dà i h vèter ne pŏtèrę. 

pŏ¦zạvàti ipf dŏ¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

pozivati Pŏzộvič pŏzậva na gòsti i prèẓ 

pŏzậvajna sę nẽʚjdę. Laktečàni pŏzậvaju i 

na sprẽʚvŏḍ. 

pòzder m (-a, -ŏv/ěra, -ŏv) drvenasti otpaci 

konoplje ili lana, pozder S pòzderem 

(pŏzděrem) smę štràjili blậgu. 

{Du. Ba. pozder} 

pŏzdiệr i je n zb (-a) pozder, otpaci lana i 

konoplje [mañ. pozdorja] Spî (stiệplę sę) 

kàk cũcek na pŏzdiệrje. 

{B. pozderje; G. puzderje}

pŏ¦zdràviti 

392 

pŏ¦zdràviti pf na¦ (-ậvim; -len) pozdraviti K 

pòzdravu: Dòber dận (v÷čer, jùtre) sę 

dŏdậ i: strîc, strìna ìli v÷č kàkŏv ję rộḍ ìli 

kûm, kùma. V nõči niệ vriệdne nìkŏga 

pŏzdràviti a mòrę sę čõvek i z dûvem stàti. 

pŏ¦zdrạvlàti ipf na¦ (-ãṿlat; -am; -ãṿlajne) 

pozdravljati Stàreši lûdi su pŏzdrạvlàli: 

Fàlem Bộg! i ŏdzdrạvlàli: Nàsuvekę Bộg 

fãḷę vriẽʖden. 

pŏzdravlějne/nije n (-a, -) pozdravljenje, 

jutarnja zvonjava V cĩrkve zvŏnî pŏzdravlějne 

v jûtre, pộldan ŏ pộldan i Zdrậva 

Màrija na v÷čer. 

pŏ¦zelēnèti pf (-ěnem; -ěni, -ètę) pozelenjeti 

Bàžul sę tàk dụ̂ge kûval, dà ję pŏzelěnel 

kàk slepŏvụ̂ẓ̌. Pŏzęlěnel ję ŏd srdìtŏsti. 

pŏ¦zěpsti pf (-ẽʚbem; -en) pozepsti, smrznuti 

Rãṇi krampiệr ję pŏzẽʚbel. 

pŏz¦gŏjnìti pf (-òjnim; -en) 

odgonetnuti Pŏzgòjni kàj ję tò? 

pŏzgŏniệt m (-a, -ŏv) zagonetka Kàj slậžetę 

pŏzgŏniệtę? 

pòznat adj (-ậti; pòznata; -àteši) poznat 

Haràjn, àk si kàj fàjn! (Velî sę za šãḷu kàḍ 

štè pŏznậti pŏkụ̂či na vrậta.) 

pŏ¦znàti pf (pòznam; pòznaj; pộznal, pòznala, 

-àle; pòznat) poznavati Jèl m÷ pòznaš? 

Čè tę drậgi Bộg bòle nę pòzna kàk jậ, 

něš nigdậr v n÷be dòšel. 

2 prepoznati Põznal bì tę čàk i mej stộ 

glãṿ svîn. 

3 - sę poznavati se; ostaviti trag Čõvek sę 

pòzna pŏ riệče, a gàzdarica pŏ vrèče. Za 

rìt ju ję ščẽknul dà je sę pòzna. 

pŏ¦zŏbàti pf (-òbam/lem; -an) pojesti zobajući 

zrno po zrno (grožña, žita) Škvõrci su 

grõẓdije pŏzŏbàli. Kàḍ piẽʖvec na smetìšču 

nậjdę jenòga kùkčeca, s÷ kòkŏši prizõvę i 

kàḍ õnę dọ̃jdeju, sậm ga pŏzòblę. 

põzŏj m (-òja, -ộjŏv; adj pŏzòjŏv) zmaj, 

neman Põzŏj ję zàkleti (ùkleti) čõvek. Svẽʚti 

Jùraj jậši na pŏzòju. Pŏzòju ję glãṿa pŏḍ 

cĩrkvŏ svẽʚtŏga Martìna a rěp pŏḍ cěrskŏ. 

Pŏzòjŏv rěp sę zãdel za štạ̃gel v Budiệnce 

i zrùšal j÷n vụ̀gel. 

{J. pozoj, velika kača; G. V. M. pozoj} 

pŏzộvič m (-a, -ŏv) pozivač u svatove 

Pŏzộvič pŏzậva na gòsti. Pĩjan pŏzộvič ję 

pòzval i kộst na gộst. 

{H. M. V. ð. pozovič; B. pozovič na boj} 

pŏ¦zûḅlati pf (-am; -an) pograbljati Zẽmi 

zubàčę i tò liệpe pŏzûḅlaj. 

pòzutra adv preksutra, prekosutra, dan 

poslije sutra Zùtra pěm v Zạ̃greḅ a pòzutra 

i priẹkpòzutra bum dòma. {B. H. J. pozutra; 

ðe. pozutre; G. Se. pozutri} 

pŏž d erûv m (-ũva, -ŏv) požderuh, 

žderonja, izjelica, proždrljivac Òn ję 

vèliki pŏžderûv i niệ ga mòči na h rạnìti. Tè 

pŏžerûv bụ̀ põjel ciẽʖlu zdèlu riệzancŏv. 

{G. požderuš; Ja. požeruv; B. V. požeruh} 

pŏždrlîvec m (-a, -ŏv; f pŏždrlîvka) 

žderonja, izjelica Pŏždrlîvcu, 

n÷ bŏj sę, ne presènę. 

pŏ¦ždròknuti pf (-em; -en/ut) naglo pojesti 

ili popiti, požderati, progutati Tiệ čàs ję 

pŏždrõknul i něstal. 

pŏždrliv adj (-îva, -ìveši) nezasitan Pŏždrliv 

ję i niệ ga mòči na h rạnìti. 

pŏ¦žeglàti/žiglàti pf (-èglam/ìglam; -an) 

poškakljati Màle su ju dẽčki 

pŏžeglàli. Pŏžiglàli su ga i pr÷budil sę. 

pŏ¦že j nìti pf (-ěnim; -jneni/eti) 1 oženiti 

redom Mîške ję pŏžẽʚnil sè šěst sinộv. 

2 - sę oženiti se Mõji sĩni su sę pŏženìli. 

pŏ¦žektàti pf (-èktam/čem; -an)

ʚʚ 

393 

prạšìti 

žřtimę vộjẓ. Vộjẓ siệna ję pŏžřčen i pàzi da 

ne prevrneš. 

Pŏžûn m glavni grad Slovačke Bratislava 

[mañ. Pozson; nj. Pressburg] Kral÷večki 

kàptŏlski km÷ti su sę zabậḍ žậleli v Pẽštu, 

Pŏžûn i v B÷č. {B. Požun} 

pŏ¦žurìti sę pf (-îm; pòžuril) požuriti se Pụ̂ẓ̌ 

ję d÷vet liệt pùẓal na h rậst i desěte sę pòžuril, 

õpal i r÷kel da nijẽʚna žûrba ne vàla. 

pŏ¦žụtèti pf (-ûṭem) požutjeti Kònŏplę cvetučìcę 

prèdi pŏžûṭeju nèg črnìcę i vìšešę 

su ŏd črnîc a ìmaju i fìneše lãḳne. 

př int 1 stoj, stani! naredba za 

zaustavljanje konja Kõjnem da stậneju sę 

velî vê hà a nektẽʚri fŏringậši př, př. 

2 zvuk prdca Bàba přdnę: př, fuuj. Mụ̂ẓ̌ ję 

mìslil, da velî pr̀pla i kûpil ję pr̀pla fùnt. 

Pràjs m nad Pràjs ję bîl nègda gŏspŏdậr 

màjura na Pàkŏvce. 

prậla f (-ę, -) pralja Prậlę su prậlę pràle na 

pralìšču v rùpe na dvŏrìšču. 

pràle n (-a, prậl) rublje za pranje, pralo 

Niẽʖmam pùṇe pràla za pràti. 

prãḷec/prãḷek/prãḷin m (-a, -ŏv) daska na 

kojoj pralja stoji i u koritu pere Prãḷec ìma 

na krậju zàbitu letvîčku vu kụ̂ sę vûprę 

kŏrìte. Prậlę smę pàrile na prãḷine na 

pŏtộku. {G. pralka: drvena lopata za 

pranje; V. pralka: prakljača} 

pralìšče n /prậlišče n (-a, -îšč/ậlišč) mjesto 

za pranje rublja, pralište Na pralìšču prậla 

nagînę. {ðe. prališče} 

pràma f (-ę, -ậmŏ, -) 1 pramen kudelje, 

preñe, kose Ŏdr÷zal je ję pràmu lậsi. 

2 mjera za broj niti tkanja Jẽʚna pràma ìma 

12 nìti. {L. pramica je 12 niti} 

pràm a prep prema s L Ŏdv÷zel sę 

pram Cẽʚrju. Stàli su sę na pũṭu pràma 

Budiệncu. Ìdemę pràma dòmu. 

prãṣe n (-àseta) prase Žlěžę sę òdŏjek a 

pòkle ję pàjcek i prậse. ¤ Vìṇ̃ dà si trinậjste 

prãṣe, těre niệma sẽsca. Suvišan si. 

prãsec m (-a, -ŏv) 1 uštrojeni 

nerast Prãsec ję skŏplěni bĩcke. 

2 pej neuredan, nečastan čovjek Bàš ję 

prãsec a i tàk d÷bel i zamậzan. 

prasìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; dem f prasìčica -ę, 

-îčic; dem f prasîčka -ę, -i; dem f 

prasĩčkica -ę, -) 1 krmača, svinja koja se 

prasila; mlada prasica prije prasenja Liẽʖna 

prasìca nigdậr tộpli dr÷k nę pŏjiệ. Ĩmel ję 

sirŏmậk sàme jẽʚnu prasìčicu i tậ mu ję krèpala. 

Čerčìca sę pŏstậvila na četvěricu kàk 

prasîčka i cvîli kò da ju kòleju. ¤ Niẽʖma tìcę 

nàḍ prasìcę. 

2 pej neuredna, nečasna žena Jậlža ję 

prasîčka na dvè nõga. 

prasîčkajne n (-a, -) pastirska igra, svinjkanje, 

vrsta golfa Cẽʚrske prasîčkajne ję 

bîle Pŏdḳliệni pri dộlnem zdẽʚnce. 

{V. prasičkańe} 

prasîčkati sę ipf (-at; -am; -ajne) svinjkati 

se, igrati se prasičkanja Svinậri su sę na 

pậše prasîčkali. {ðñ. gucekovati se} 

prasìti ipf ŏ, s, (-îm; -ậsi, -ètę; -asîla, -àsilę; 

-ẽʚ ʚna) prasiti Turŏpộlskę prasìcę su màle 

òdŏjkŏv pràsilę. 

2 - sę prasiti se Budènečkem mužikậšem 

su sę špộtali da prvìst na gùṣli ìgra: 

Pràsica sę prãsi; bàjsar: Bộg znậ kãḳvi 

bũḍu, a beglàjter; Črni, biệli, pìkasti! 

pràskati ipf (-am; -an) praviti prasak Čùle sę 

kàk nèkaj pràska. 

prasnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) tavanska daska, 

tavanica Bĩle ję hîẓ̌ i b÷ẓ prasnîc. 

{I. G. prsnica; M. prosnice: strop} 

prasnîčati ipf pŏ, (-at; -am; -an; -ajne) 

stavljati tavanice Prasnîčaju ciẽʖli dận i 

pŏprasnìčali su. {B. persničanje} 

pràsnuti pf (-ậsnem; -àsni; -ul, -ậsnula; 

-ậsnut) 1 načiniti prasak, udariti Nèkaj ję 

jậke pràsnule. 

2 razljutiti se Mậm prậsnę za nìš. 

pràščič m (-a, -ŏv) odbijeni odojak 

Pràščiči su liệpe pŏrậsli. 

pràšen adj (-ãšna; -àšneši) 1 prašan Niệ 

sàke diệkle rìt prãšna kàk ję mlìnarŏve. 

2 plitko oran Na pràšenem jačmenìšču 

siệja rèpu kruglìcu. 

pràšina f (-ę, -ậšin) prašina Kàj hìta 

pràšinu priệk pŏdsèka? (měkla) Ìsus ję 

pràšinę ẓ pũṭa hìtil na liẽʖnu diệklu i pŏstàlę 

su vûši. 

prạšìti ipf na, ŏt, pŏ, s, (-ậšit; -im; -i, -ètę; 

-ậšil, --ìle; -ậšen; -ejne) 1 prašiti, zaprašivati 

Lètrika prậši na sělske pũṭe. Vèter

pràšiti 

394 

snègem prậši. Krampiệr ję dvậput prậšen. 

2 - sę Na mlatàče sę jậke prạšìle. 

pràšiti ipf s, pŏ, (-it; -im; -en; -ejne) plitko 

orati Pràši jačmenìšče za rèpu. 

Prašnìcę f pl top Š Vu Fr̀štekŏve hîže na 

Prašnìca ję dvajstộsmę òtprta přva 

šašinòvečka škộla. 

pràti ipf ŏ, pre, s, zŏ, (-ật; pěrem, -rẽʚju/ụ̂; 

pěri, -ètę; -ậl; -ận; -ậjne) prati Cěrskę žẽʚnę 

su prậlę na rùpa, a Šašinòvečicę na 

pŏtiẽʖku. 

prậtni adj u kojem se pere Cìgani kŏritậri su 

dèlali prậtna i mesîtna kŏrîta. 

pràv adv pravo Pràv mu bũḍi, sậm si ję krîv. 

Pràv ti bûḍi. dobio si što si zaslužio, kriv si 

□ - zapràv adv zapravo, u stvari Dà ti 

rěčem pràv zapràv jậ tò niệsem ni vìdel. 

prậv m (-a, -ŏv) prah, prašina Kàḍ bàguš na 

kukurîze zŏzriệlę pùṇ ję črnŏga prậva. 

Hìtaju i zemlěni prậv pŏ čẽʚla kàḍ sę ròjiju. 

pràv/pràve n (-a) pravo S÷ svõje 

pròdal a sàme ĩmel pràv tù sę dŏžīvèti. 

Mụ̂ẓ̌ ìma naviệk v÷kše pràve nèg žẽʚna. 

□ imèti - biti u pravu; 

pràva f (-ę, -ậvŏ, -i) praha, plitko oranje Pŏ 

pràve ję rèpu kruglìcu pŏsèjal. 

pravcậti adj za pojačavanje uz riječ pravi Òn 

ję prậvi pravcậti lọ̃pŏv. 

pravdậš m (-ạ̃ša, -ậšŏv; f pravdašìca) strasni 

parničar, svañalica Kûm Mîške ję bìl 

prậvi pravdậš i òn sę za kàj gòḍ prậvdal. 

{Du. pravdaš, pravdašca} 

prậvdati sę ipf (-at; -am; -ajne) prepirati se, 

svañati se, dokazivati istinu, parničiti se 

Prậvda sę na sûḍu. Prậvdali su sę na 

prasîčkajnu. {Č. pravdat se} 

prậvi adj istinski, stvarni, valjan, točan 

Cr̀ven biệli plậvi tò ję bàrjak prậvi. Prậvi ję 

vrậg, sàme mu rògi i rěp falĩju. Prậvi tìč ne 

sěrę v svõje gniẽʖzde. 

pravìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 pravo Sûḍi pŏ 

pravìce. 

2 prậvda Niệ pravìcę na sviẽʖtu. 

3 privilegija Cěrski km÷ti su pròti stậrę 

pravìcę dèlali kàptŏlske třsje. 

pravŏslãṿec m (-a, -ŏv); f pravŏslậvka) 

pravoslavac Vu stậre cěrske 

fàre niệ bĩle nijenòga pravŏslậvca. 

pràžetina f (-ę, -) jaja pečena s kukuruznim 

brašnom, kajgana Pràžetina su jậjca 

pečẽʚna s kukurîznŏ mẽʚlŏ a cvřtje jậjca 

pečẽʚna nagộle. 

pràžiti ipf s, (-it; -ậžim; -àži; -il, -ậžila; -en) 

pržiti, peći Jạ̃jca prậži. {B. V. GH pražiti; 

Hg. pražit} 

přc/prdec m (přca/prdẽca, -ŏv) prdac, 

prdež, prc, puvanjak, glasno ispušteni 

crijevni plin Kàj v pẽʚtę cîla a v nộs zgậña? 

(prdec) È, mộj mụ̂ẓ̌, tàk zgledîš, kò da dŏ 

smřcę ìmaš jòš sàme trî přcę. 

pr̀ča f (-ę, přčŏ, -) 1 naramenica, 

prteni remen na brenti ili košu za rame 

Pr̀ča sę střgala na brěnte. {R. oprta} 

2 naramenica Pûḳla ję 

pr̀ča na làča. 

přčast adj (-ậsti; -àsta) prćast, 

uzdignut (nos) Îma přčast nộs. 

pr̀čiti ipf na, ŏ, pŏ, s, (přčim; pr̀či; -il, přčila; 

-en; -ejne) 1 stavljati teret Prẽʚveč přčiš nà 

jnęga, ně mògel tùlike nŏsìti. 

2 - sę praviti se važan, prsiti 

se, hvalisati se, oholiti se Nậj sę pr̀čiti, àm 

tè znậmę i přčejne tì ne pŏmậžę. 

{ðe. Ko. Ž. prčiti se} 

prčkàti ipf ras, s, za, (přčkat; pr̀čkam; 

přčkal, pr̀čkala, -àle; pr̀čkan; -ajne) loše 

raditi, brljati Ciệl dận nèkaj pr̀čka a ne diệla 

nìkakvę kòristi. 

pr̀da f (-ę, přdŏ, -) 1 šuša, beznačajna osoba 

Siệtiš sę kàk i pr̀da za nedèlu. {V. prda; 

M. prda; G. prda: djevojčica; Du. prda: 

neugledna žena; T. prda: ćmar u djece} 

2 - bàba okrugla bijela gljiva puhara (Lycoperdon 

sp., Bovista sp., Calvatia sp.) S 

prậvem ŏd pr̀dę su nègda rànę zasipạvàli. 

3 - gộjnščak gljiva 

krumpirača (Scleroderma sp.) Pr̀da 

gộjnščak dàję sę kràvam da sę gòjniju. 

pr̀dek/pr̀dič m (-a, -ŏv) pej učenik prvog razreda 

osnovne škole Nègda su pr̀deki ìšli 

strãṿem v škộlu da i h bụ̂ vučìtel tũḳel a pòp 

skûbel. Diệs ję v Cẽʚrju màle pr̀dičŏv. 

{V. prdoškolec; G. prdeš: čovjek maloga 

rasta} 

prdèti ipf na, s, (přdet; -îm; -i, -ètę; přdel, -iệla, 

-èle; přdejne) prdjeti Pàvel Šatŏrnậk ję

ʚʚ 

395 

pre¦brŏ j ìti 

nõsil kòš kukurìze i přdel za vãdlu a pòp ję 

ìšel za jnìm i brõjil. Kàḍ sę lùk črl÷nec sadî 

n÷ smę sę pezdèti nì prdèti da ně jậke lũt. 

přdnuti pf s, (-em; pr̀dni; -ul, přdnula; přdnut) 

prdnuti, ispustiti glasno plinove iz 

crijeva N÷ smęš sę smejàti kàḍ štè přdnę, 

bûḍu ti vũsnicę spụ̀calę. (Velî sę dèce) 

¤ Kàḍ vòl na mộstu přdnę, tî mộraš rěči: 

Fàlem Ìsus i Màrija. (Niẽʖsi tî jòš za tè 

põsel) N÷mrę sę stîsnuti i přdnuti. 

prdùckati ipf (-am; -ajne) povremeno 

kratko prdjeti, ljenčariti Pŏmàle 

prdùcka. {V. prduckati} 

pre- kao prvi dio riječi znači 1 pre- prefiks 

apsolutnog superlativa (uvećanice pridjeva), 

obilje poželjnog ili previše potrebnog 

svojstva pridjeva ili priloga (prebědast, 

preblîzu, prečřn, preslậne) 

2 pre- previše ili ponovno, još jednom ili 

pro- (prekùvan: previše kuhan ili prokuhan; 

prepẽʚčen: previše pečen ili propečen; 

prežīvèti: ostati živ; proživjeti) 

3 pro- kretanje kroz, proces ili ograničenost 

trajanja, početak radnje (predriệti, 

preletèti, precvèsti) 

prẽʚ ʚ- pra~ prefiks srodstva u trećem koljenu: 

prẽʚdeḍ, prẽʚmajča, prẽʚnuče, prẽʚnuk, 

prẽʚnukek, prẽʚnuka, prẽʚnučica pradjed, 

prabaka, praunuče, praunuk, praunučić, 

praunuka, praunučica 

pre¦bạdàti ipf na¦ (-ậdam; -an; -ajne) 

probadati Pŏd rẽʚbri mę prebậda. 

pre¦bàsati pf (-am/šem) lutajući proći N÷ 

znam kùlike sem jậ prebàsal šùmę, dŏk 

niẽʖsem zìšel na pûṭ. 

pre¦bàviti pf (-ậvim; -len) izdržati Nèkàk 

bûṃ dŏ pretùletja prebậvila. 

pre¦bạvlàti ipf na¦ (-ậvlam; -an; -ãṿlajne) 

preživljavati Tèškę prebậvlam 

a n÷mrem si pŏmòči. 

prebegạvàti ipf z, (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

pretrčavati Tù zậjci prebegậvaju i tù ję dròt 

na prèle pŏstậvlen. 

pre¦biẹ j žàti pf (-îm) protrčati 

Prebiệjžal ję zậjec č÷z živìcu. Kàm ìdę 

zậjec kàḍ pộl šùmę prebejžî? (V drùgu 

pŏlŏvìcu). 

pre¦bījàti ipf na¦ (-îjam; -an) probijati Kàḍ 

sûṇce ìdę vận v zĩme i prebîja mèglu, òṇda 

ję tàk zĩma dà sę čõvek ne vûpa vận. Lěḍ 

prebîja v rùpe da blậge napòji. 

pre¦bìrati ipf (-at; -îram; -an; -ĩrajne) 

1 probirati, čistiti biranjem Prebìrali smę 

bàžul i prebrãṇŏga spràvili Ŏtriệblena 

kukurìza sę prebîra. 

2 birati tonove Dùplicę (dvòjnicę, dvõjkę) i 

šàltva (žviệgla) ìmaju pîsk i lùknę i nà jni sę 

mòrę igràti i prebìrati. Na fučkậlku ŏd tikvậjnskę 

rõdzgę ję mòči i prebìrati čè sę 

naprậviju lùknę. 

3 utkavati obojene niti pamuka ili svile, 

ukrašavati tkanjem Diẽʖklę sù si sãmę tkàlę 

i prebìralę rùḅačę za zàmuẓ̌. S pŏfậrbanem 

pamùḳem (pĩsmem), z vûṇŏ ìli svìlŏ 

sę prebîra tkậjne za prebîranę rùḅačę, 

fèrtunę, ŏplẽʚča, plàjetę i ručnîkę. □ - na 

dèsku utkavati šare u platno pomoću 

prošupljene daske. - na pr̀ste utkavati 

šare u platno provlačenjem prstima Sèkàk 

sem znậla prebìrati i na dèsku i na pr̀stę. 

prebĩrliv adj probirljiv, izbirljiv T÷ške ga 

na h rạnìti, jậke ję prebĩrliv. 

pre¦bìti pf (-ĩjem; prěbil; -ĩjen) probiti, načiniti 

otvor, probušiti Stậri kòjn ję prěbil zîḍ 

na štàle dŏk ję krepậval. Bòḅ smę zajŏrạvàli 

i mògel ję prebìti i trdu drènčičku 

z÷mlu i znîknuti brèẓ nakậpajna brãẓdi. 

pre¦bliẹdèti pf (-iệdem) problijedjeti 

Prebliệdel ję kàk kr̀pa i zaniệmel. 

pr÷bŏr m (-a, -ŏv) vrsta tkanja utkivanjem 

obojenih niti u platno Liệp bụ̂ tàj prěbŏr. 

Liệp ję prěbŏr na deščìcu. {G. Du. prebor} 

pre¦bòsti pf (-õdem; -ěbŏl; -en) probosti 

Prebòle m÷ ję v pr̀sa. Prebòla sem diẽʖklice 

vûva za rìnčecę. 

prebrận adj 1 ukrašen utkivanjem Nòsi 

prebrãṇu rùḅaču. 

2 očišćen biranjem zrna Skûvala sem 

prebrãṇi bàžul. 

pre¦bràti pf (-ẽʚrem; -÷bral; -ận) 1 probrati, 

očistiti, izabrati Prebrậla sem bàžula za 

kûvati. Preběri bòlšę flãncę zẽʚlja za sadìti 

2 ukrasiti tkanje utkivanjem Tò sem jậ 

tèjnke prebrậla kàḍ sem jậ škộlu hòjdila. 

pre¦brŏ j ìti pf (-õjim; -en) izbrojiti Zviẽʖzdi ję 

tàk pùṇe da i h niệ mòči prebrŏjìti.

pre¦bûḅnati 

396 

pre¦bûḅnati pf (-am; -an) objaviti bubnjanjem 

Gròf ję dậl prebûḅnati. 

pre¦būcàti sę pf (-ũcam; -ana) postati 

sprasna ponovnim tjeranjem Šàra sę 

prebucậvala i sàḍ sę prebũcala. 

prebucạvàti sę pf (-ậvam; -ana; -ãṿajne) 

ponovno se tjerati nakon 

pripusta Prasìca sę trìput prebucậvala dŏk 

sę niệ nabũcala. 

pre¦budìti pf (-îm; -en, -ěna) 1 

probuditi Prebûdi mę ràne! 2 - sę probuditi 

se Kàḍ sę prebudîš nậj na õblŏk 

pŏgl÷dati, zậbiš kàj si sẽjnal. 

pre¦cedìti pf (-ĩm; -÷cedil; -en, -ěna) procijediti, 

propustiti kroz cjedilo Mliẽʖke sę 

precedî na sîce i nalẽję v làticę. 

pr÷cek adj priličan, povelik, adv prilično, 

podosta, vrlo Bìl ję pr÷cek dečậk kàḍ mu 

ję màma mrla. Tòga ję pr÷cek za nŏsìti. 

{B. ðe. precek; B. J. prece, jako, močno; 

Šo. Gh. prece} 

precenìtel m (-a, -ŏv) procjenitelj Štè naprậvi 

kàkŏv kvậr, ìdę sę pŏ precenìtelę 

štètę, čè sę n÷mręju nagŏdìti. 

pre¦cenìti pf (-îm; -÷cenil; -ẽjnen, -ěna) 

procijeniti Precenìtelem sem dậl precenìti 

kvậr na šenìce. Prẽʚveč si pr÷cenil i něš 

pròdal. Niệ sę pàsle v šùme dŏk niệ 

žirŏvìna precejněna. Pộlska štèta ję 

neprecejněna. 

prec÷nt m (-ěnta, -ŏv) kamata 

Tàkvę precěnte n÷mrem plạčàti. 

pre¦ciẹñàti ipf na¦ (-am; -an; -ajne) 

procjeñivati Vộjsk zŏžmîkan ŏd kûvanŏga 

setjậ sę preciệña č÷ẓ pòvesme. 

preciẹjnàti ipf (-iệjnat; -am; -al; -an; -ajne) 

procjenjivati Na Bàrtŏlŏve su zèmlišnę 

zàjednicę preciẹjnàlę kùlike ję žîra ròdile i 

kùlika bu žirŏvìna. 

pre¦ciẹpìti pf (-iệpim; -len) cijepiti novu sortu 

na staru Preciệpil sem rûšku jačmějnku na 

hržẽʚjnku. 

pre¦cūrèti pf (-îm) 1 procuriti, prokišnjavati 

Kròv ję precûrel. 

2 početi curiti Ràkija ję bàš tè čàs precûrela. 

¤ Niệ õna vìše cùrica, precûrela ję. 

pre¦cvèsti pf (-ẽtem; -ěcvel) procvasti 

Jàbukę su precvèlę. Če sę nę zrùši tậ 

grbậva rûška bụ̂ z dùkati precvèla. 

pre¦cvìkati pf (-am; -an) probušiti Kŏndutiệr 

mì ję kậrtu precvìkal. 

pre¦cvîknuti pf (-em; -en) probušiti 

Kŏndutiệr kậrtu precvîknę. 

precvìrati ipf (-at; -îram; -ìral, -îrala; -an; 

-ajne) ponovo topiti Màsle sem precvîrala. 

{B. precviram} 

pre¦cvriệti pf (-÷cvrem; -ěcvri; -÷cvrl; -÷cvrt) 

otopiti Pr÷cvrli smę sè pùtre. 

pre¦čàriti pf (-ậrim; - j en) prevesti plug (na 

čari) Plùg ję prečàril na pòle. 

prẽčec m (-ẽca, -ŏv) prečica, prečac, 

poprijeki put Ìdemę prečẽcem da priệ 

dọ̃jdemę. {B. I. prečec, prečni put} 

pre¦čiflàti pf (-ìflam; -an) pročeprkati Kòkŏši 

su vřčak prečiflàlę. 

pre¦čìtati pf (-îtam; -an) pročitati Prečìtal ję 

v na zèmlŏvidu Cīparbrìt i tò mu õstal 

špòt. 

prèčka f (-ę, -êčki, -èčkami) 

stupnica, poprečno drvo na ljestvama 

Pûḳla ję prèčka na lộtre. 

2 dio pluga koji poprečno spaja ručice 

prẽčki adv poprijeko, najkraćim 

putem Prẽčki ti ję pùṇe blìže. 

pre¦čkŏmèti pf (-îm) prešutjeti Kùlike tòga jậ 

mộram prečkŏmèti. 

pre¦čùjti pf (-ûjem; prěčul) 1 ne čuti, slabo 

čuti, ne htjeti čuti Nektẽʚru riệč ję bòle 

prečùjti. 

2 probdjeti Pùṇe nộči sem prěčul. 

3 - sę pročuti se Štèli su zatajìti àl sę v÷č 

prečùle dà ga mòril. 

pred prep (preḍ, prèḍ, prěd, prejd, pr÷jd, 

prej, prěj) pred, ispred, prije 

1 s A Tò ję bĩle pred ràt. Tò ti ję trî dậnę 

prèḍ smřtju. Dậl ga pŏzvàti prěḍ sę. Prejd 

n÷ga tî n÷ smeš. Zîdi pr÷jd nęga i prěd mę 

da němę stậli pred vrậti. Ŏtìšla ję prěj nu. 

2 s I Pred diệmlŏ ję bàš kak i preḍ tộbŏ. 

Vuzmîca ję kriệs pred Vûzmem. Bùḍi tù 

prejd nìmi. Prej nìmi ję nôsil bàrjak. ¤ îti 

nògu pred nògu ići polako; zîti pred kõga 

dočekati 

predalẽke/predãḷke adv predaleko Nẽʚjdi 

predalẽʚke. Predãḷke ję tò za pèšica îti.

ʚʚ 

ʚʚ 

397 

pre¦dùrati 

pre¦dàti pf (-ậm; -ědaj; -÷dal; -ận) predati Tò 

s÷ n÷mu prědaj. 

predèčera adv prekjučer Čẽʚra niệ bìl dòma, 

nì predèčera a nìti priẹkpredèčera. {G. 

predefčer; B. predevčerom; T. prekučera} 

predečerậšni adj prekjučerašnji Predečerậšne 

jèle jiệ. {G. predefčerańi} 

prẽʚ ʚdeḍ m (prēdèda, -iệdŏv; adj prēdèdŏv) 

pradjed, otac djeda ili bake Mộj prẽʚdeḍ ję 

bìl ŏžějnen ŏd kộjzaka. Tò ję prēdèdŏva 

lùla bĩla. {He. prededa} 

prèdeka f (-ę, -i) 1 prodika, propovjed [mañ. 

predikácio

predv÷čer/pr÷dvęčer 

398 

predv÷čer/pr÷dvęčer adv pred večer, uoči 

večeri Dòber dận, sę pŏzdrãṿla ŏd fròštukla 

dŏ predv÷čer, a pr÷dvečer priệ mrậka, 

dòber v÷čer. 

pr÷ña f (-ę, -ěñŏ, -) preña, nit ispredena od 

lanena ili konopljena vlakna Tkậla sem 

plậvtę pr÷ña pŏ pr÷ñe. Mřzla pr÷ña n÷ 

smę mậm na rãẓbŏj, nèg sę mộra màle 

tŏpìti. □ zelěna - ispredena neizbijeljena 

preña Zelěnŏ kŏnŏplěnŏ prěñŏ miệri sę 

kàḍ štè ìma miệrnicu ję l’ šìrši nèg dùḳši. 

pr÷ñica f (-ę, -ěñic) 1 dem pr÷ña 

2 tvornički ispreden laneni konac Kũpila ję 

pr÷ñicę za tkàti pr÷ñicu pŏ pr÷ñice. 

prěñni adj prteni, od vlakna konoplje ili lana 

Prěñne kŏnŏplěne plãṭne ję tkậne ŏd 

kŏnŏplěnę ŏsnõṿę i vũṭka, a prěñne 

leněnę ŏd leněnę. 

pre¦fạlìti pf (-ậlim; -en) previše hvaliti Prefậlil 

si ga pàk sę pŏkvậril. 

pre¦fậrbati pf (-am; -an) prebojati Prefậrbali 

su stậrę kĩpę v cĩrkve. 

prefît m (-a, -ŏv) dobit, korist, profit [nj. Profit 

ʚʚ 

399 

Prèka 

pre¦gràbiti pf (-ậbim; -len) grabljenjem 

prelijati, presipati Mộrali smę pregràbiti ẓ 

predrẽʚnŏga bẽdna v ciẽʖli. 

pre¦grīnàti ipf na¦ (-ĩnam; -înan; -ĩnajne) 

miješati Bòle ję dòma p÷pel pregrīnàti, nèg 

tũñę tajniệrę līzàti. Pregrînana šenìca sę 

liẽʖpe sušî. 

pre¦grìsti pf (-îzem; -žen, -ižẽʚna) progristi 

Žẽʚna niệ stàra za venọgvàti dŏk mòrę r÷či 

p÷pel i kisiệle mliẽʖke pregrìsti. ¤ Jězik 

pregrîzla! Šuti! 

pre¦grîznuti pf (-em; -ut) progriznuti Držî sę 

kò da smřzneni dr÷k pregrìznul. 

pre¦grûntati pf (-am; -an) promisliti, 

razmisliti Tò dõbre pregrûntaj! 

pregruntạvàti ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

promišljavati Nìš ti ne kòristi ô tem dụ̀ge 

pregruntạvàti. 

pre¦gûṇdrati pf (-am; -an) progunñati, reći 

kroz zube Nèkaj ję srdìte pregûṇdral i 

ŏtìšel. {V. pregondrati} 

pre¦gutàti pf (-ùṭam/čem; -an) 1 

progutati Jẽʚdva ję pregûṭal. 

2 fig otrpjeti uvredu Pregûṭal ję i čkõmel. 

pre¦gùṭnuti pf (-em; -en/ut) 1 

progutnuti Pregùṭni tò vrậštije i bụ̂ ti bòle! 

2 otrpjeti uvredu Pùṇe pûṭ sem pregùṭnula 

i mụ̂čala. 

pre¦hạñàti/hạjàti ipf (-ậjam; -an; -ajne) 

1 prelaziti Sàki dan prehậja č÷z dvŏrìšče. 

2 nestajati Bẽʚteg mi ìpak prehậja. 

3 - sę hoditi amo tamo Tûḍ̣ sę fùrt 

prehậjaju sìm tàm. 

prehạmìti pf (-ậmim; -i, -ètę; -ậmil, -ìle; 

-ậmlen) 1 staviti nogu izvan 

užeta za sprezanje Kòjn ti ję prehậmil. 

2 prokurvati se Čè ti dõbre cigarẽtlin ne 

gŏrî, òṇda tì ję bàba prehậmila. 

pre¦hitạvàti ipf na¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

prebacivati Prehitạvàli smę z÷mlu priệk 

gràbę na drùgu strận. 

pre¦ h ìtiti pf (-îtim; -îčen) 1 prebaciti, baciti 

preko nečega; prevrnuti Prehìtil sem 

jûrjevski viẽʖnec priệk krõva. {Du. prehitit} 

2 - sę izvrnuti se, prevrnuti se Ròglę sę n÷ 

smeju vu vộjẓ siệna zapîknuti priệ nèg sę 

gènę, dà sę nẽʚ bi vộjẓ prehìtil. Kàḍ sę vộjẓ 

zẽʚlija prehîti, sàka glãṿa letî na svộ strận. 

pre¦ h ọdàti pf (-õḍam; -an) 1 prohodati, naučiti 

hodati Kàḍ diẽʖte j÷mput prehõḍa vìše 

něčę pùẓati. 

2 propješačiti Pùṇe pûṭ ję prehõḍal v 

Zạ̃greḅ. 

pre¦ h ŏ j dìti pf (-òjdim; -ñen) propješačiti S÷ 

tě šùmę ję krîẓ̌ krậẓ̌ prehõjdil. 

pre¦iskàti pf (-ìskam/ščem; -an) pretražiti 

S÷ sem preìskala i niẽʖsem jŏčãḷinę nàšla, 

a bĩli su mi nộsu. 

pre¦iskạvàti ipf ŏb¦ (-ậvat; -lem/am; -an; -ạ̃vajne) 

pretraživati Sèkuḍ smę preiskạvàli 

àl klûča niẽʖsmę nàšli, kò da ję v z÷mlu 

prěpal. 

pre¦jàhati/pre¦jàšiti pf (-ậham/šim; -an/en) 

projahati Kŏjnậri su prejàhali z Gmậjna. 

Gròf ję prejàšil na Bẽlcu. 

pre¦jạrjàti ipf dŏ¦ (-ậrjat; -am; -an; -ãṛjajne) 

preoravati Mộra prejạrjàti, niệ znìkle. 

{B. prearjam; Gh. prearati} 

pre¦j÷mati ipf (-ěmam/lem; -an; -ěmajne) 

preuzimati Ciệl dận sem prej÷mal čriẽʖp i 

kròv smę prekrìli. 

pre¦jèsti pf (-iệm; -ějeṇ̃; -ějel; -ẽden/iệñen) 

1 progristi Mìši su pòḍ prejèli v kŏmộre. 

2 - sę previše pojesti Kàj 

ję prẽʚveč niệ nì s krùvem dõbre. (Velî sę 

kàḍ sę prejiệš ìl prẽʚveč nòsiš.) 

pre¦jěti pf (-÷mem; -÷jel; -÷jet) primiti Nẽʚgva 

žẽʚna ję tùlike bãṭin prejěla, dà i h nì na kộle 

nẽʚ bi ŏdv÷zel. Žẽʚna bu křv zàklanŏga 

svinč÷ta prejěla v zdèlu. 

pre¦jiẹdàti ipf dŏ¦ (-iệdam; -an; -ajne) 

preživati, ponovno žvakati D÷j 

kràvam mĩra, vìṇ̃, da prejiệdaju. 

pre¦ j ŏctìti pf (-òctim; -en) previše pooctiti 

Prejòctila si i bàžul ję prejòcten. 

pre¦ j ŏràti pf (-õrjem; -èjŏral; -ận) preorati I 

lètes mi ję m÷ñu prèjŏral. 

prẽʚ ʚjti/pr÷jti pf (-ẽʚjdem; -i, -ètę; -÷šel) 

1 proći, prijeći, otići Tù prẽʚjdi priệk pũṭa. 

Kàj ję bĩle – tò ję pr÷šle (Vìše niẽʖsu gòsti). 

Kàk dòšle tàk pr÷šle. 

2 - sę prevariti se Pr÷šel sem s÷ gàdne. 

¤ prẽʚjti priệk s÷ga zaboraviti neslaganja; 

prějti škộlu steći iskustvo; 

Prèka f ime prasice Prèka ìma biệli pậs priệk 

s÷bę.

ʚʚ 

ʚʚ 

pre¦kạdèti/kạdìti 

400 

pre¦kạdèti/kạdìti pf (-îm; -ãñen) prodimiti, 

nadimiti Kàḍ sę mrtvîk ŏdněsę, òṇda sę 

hìža prekadî z bŏrộvicŏ. 

pre¦kậntati pf (-am; -an) okrenuti više puta 

užim stranama Prekậntaj sûḍič dà sę 

dõbre ŏpěrę! 

pre¦kạpàti ipf dŏ¦ (-ậpat; -lem/am; -an; 

-ajne) 1 drugi puta kopati; prekopavati 

Jòš niẽʖsu třsje prekạpàli. 

2 prokopavati Pûṭ prekậple i rộlę měče. 

pre¦kardạšìti pf (-ậšim) prevršiti mjeru, 

pretjerati [tur. kardaş] Niệ dõbre v nìčem 

prekardạšìti. {V. prekardašiti} 

pre¦kìmati pf (-îmam) 

prodrijemati Jẽʚnu vùru sì si prekìmal, pàk 

ne mộraš nì îti spật. 

pre¦kīpèti pf (-îm; -en) prokipjeti, provreti 

Vòdu mộraš prekīpèti i ŏlạdèti, dà bu 

zdrãva za pìti. 

preklậni adv prije dvije godine 

Preklậni ję bĩla jãḳa zĩma. 

preklapàča f (-ę, -ậčŏ, -) pizdurina Jàga ìma preklapàču 

{Ž. žena s velikim usnama na spolovilu} 

pr÷klet adj (-ěta) proklet Preklěta gàmaḍ, 

kàḍ sę nažěrę sàme glòñę. 

pre¦klěti pf (-ûṇem; -÷klel; -÷klet) opsovati, 

prokleti Pr÷klel mu ję s÷ čèga sę mògel 

sètiti. Kî čẽʚlu prekũṇę dũša mu ję griệšna. 

pre¦klipsàti pf (-ìpsam/šem) teško proći 

Jẽʚdva ję preklìpsal priệk pũṭa. 

pre¦klîti/preklìjati pf (-îjem; -an) proklijati 

Šenìca ję na snộpju preklîla. 

prěklŏp m (-a, -ŏv) preklop Krèj pòstelę ję 

klụ̂p na prěklŏp dè sę pŏ dãṇu sedî, a na 

v÷čer sę nậslŏn preklòpi na drùgu strận i tù 

diẽʖte spî. 

pre¦klŏpìti pf (-òpim; -len) poklopiti Preklõpi 

nậslŏn i slõži det÷tu za spàti. 

pre¦kluvàti pf (-ûvam/jem; -an) prokljuvati, 

probiti ljusku jajeta Přvi pìceki su prekluvàli 

jậjca pŏd kvộčkŏ. 

pre¦kmr̀kati pf (-řkam; -an) promrmljati 

Nèkaj prekmr̀kla a nè znam kàj. 

prẽʚ ʚkŏp m (-a, -ŏv) drugo 

okapanje vinograda Kàḍ třsje ŏcvẽtę dậ 

mu sę prẽʚkŏp (drùga kộp) 

pre¦kŏpàti pf (-òpam/lem; -an) 1 drugi put okopati vinograd Na 

vriệme smę třsje prekŏpàli. 

2 prokopati Prekŏpàli su pûṭ i pŏstậvlaju 

rộlę, da võda mòrę ŏtìcati. 

pre¦kŏpčìti pf (-òpčim; -en) kopčiti na 

drugom mjestu Prekõpči si gûṃbę kě si 

krîve zakõpčil. 

pre¦kŏpìtnuti sę pf (-îtnem, -en) 

1 prevrnuti Sûḍič pậr pûṭ prekŏpĩtni, dà sę 

dõbre ŏpěrę. 

2 prebaciti se preko glave Kàḍ přvi pûṭ 

tòga lèta čûješ da grmî, prekŏpĩtni sę dà 

buš tè lète zdràv. {G. prekopitnoti} 

pre¦kŏrạčìti pf (-ậčim; -en) prekoračiti Če 

dvậ skùp prekŏrậčiju põdsek kàḍ ìdeju v 

hìžu ìli ẓ hìžę bûḍu i skùp mrli. Če priệk 

meklě prekŏrậčiš buš dòbil miệrnicu ìli s÷ 

buš v pòstele pòscal. 

pre¦kŏsàti pf (-òsam/šem; -an) 1 isjeckati 

Prekòsala sem jezîčec pùrekem i zmiệšala 

sìrekem. 

2 dobro izgristi Prekõši jèle i nậj sàme 

gutàti, da něš betěžen. 

pre¦kŏsìti pf (-îm; pr÷kŏsil; -õšen) prokositi 

Pr÷kŏsil mi ję m÷ñu. 

pre¦kŏtūràti pf (-ûram; -an) prokotrljati 

Prekŏtûraj sûḍič k pemnìce. 

pre¦kŏvàti pf (-ûjem; -èkŏval; -ận) prekovati, 

ponovo kovati Kõjnu mộram pòtkŏvę dàti 

prekŏvàti. 

pre¦krìti pf nat¦ (-îjem; -ěkril; -÷krit) ponovo 

pokriti Kròv smę prekrìli. 

prẽʚ ʚkriẓ̌ adv ukriž Sem imiệla òpajnkę i 

òbujkę õvak na prẽʚkriẓ̌. 

prekrīžìti pf (-îžim; -i, -ètę; -îžil, -ìle; -ĩžen) 

1 završiti; poništiti, otpisati, precrtati Kèsne 

ję îti v cĩrkvu kàḍ pòp mèšu prekrîži. Tè 

dụ̂g slòbŏne prekrîži. 

2 blagosloviti Svẽʚti krîẓ̌ prekrîži dèle i 

težậkę! (Velî sę kàḍ ję põsel gõtŏv) 

3 - sę učiniti znak križa Prekrîži sę, čûješ 

da zvŏnî. Kàḍ sę h lèḅ krùva pòčmę rèzati 

najpriệ sę z dộlnę strãṇę z nõžem prekrîži. 

pre¦kūpìti pf (-ûpim; -len) kupiti kupljeno na 

istom sajmu Prekũpil ję kràvu i prekûplenu 

mậm za jòš vìše pròdal. 

pre¦kûrvati sę pf (-am; -an) 

prokurvati se Br̀že sę prekûrvala.

ʚʚ 

ʖʖ 

ʚʚ 

401 

premencě 

pre¦kûvati pf (-am; -an) 1 prokuhati Tụ̂ 

vòdu mộraš prekûvati i smiệ sę pìti. 

2 - sę previše se skuhati Jèle mi sę 

prekûvale i s÷ sę raskûvale. 

pre¦kvòcati pf (-am) prokvocati, početi 

kvocati Dviệ kòkŏši su mi prekvòcalę i sàḍ 

îmam kvòčkę. 

prěla f (-ę, -) prelja Prěla z liệvŏ rukộ pûčę 

lãḳne, na tèjnke rasčesậva, slînŏ pŏslîni, 

fřčę i namậta na vretẽʚne. 

prẽʚ ʚlada f (-ę, -i) prehlada Kŏprìva ję i pròti 

prẽʚladę dõbra. 

pre¦lạdàti pf (-ậdam; -an) nadvladati, 

prevladati Matìča ję bàba prelậdala i sàḍ 

õna gŏspŏdậri. 

pre¦ladìti sę pf (-îm; -÷ladil; -ãñen) prehladiti 

se Pre h ladîla sę i šmřka. 

pre¦lậfati pf (-am) proskitati Prelậfal ję z 

jenòga kràja na drùgi kràj sẽʚla. 

pr÷le n (-a, -) 1 predivo Prělę su zẽʚlę pr÷slicę 

s pr÷lem i čeẓ prèle v živìce ŏtìšlę na 

pr÷le k J÷le. 

2 prelo, predenje Bàbę su ŏtìšlę na pr÷le 

k Barûske. 

prèle n (-a, -iệl; dem n priẽʖ ʖlce -a, -iẽʖlec) 

otvor, rupa, prolaz u živici Da gûṣkę nẽʚjdu 

č÷ẓ prèle prepîknę im sę čèẓ klûn pẽʚre. 

{H. ð. Vi. Te. prelo} □ rîtne - čmar, šupak 

Štè ìma v rìt prèle, mộra na dèle. Rîtne 

prèle mu ję precūrèle. {B. ritno prelo} 

prel÷biti sę pf (-ěbim; -ẽʚbi; -èbil, -ěbila) 

polakomiti se Prel÷bil sę na 

vèlikę pènezę. 

pre¦lejàti pf (-ẽjem; -÷lejal; -ận) prelijati, 

preliti; prolijati, proliti V mèjnšu pŏsûḍu 

preliệj! Mliẽʖke sę z vŏdrîčkę pr÷lejale. 

pre¦letèti pf (-îm) 1 preletjeti, proletjeti 

(ptica) Preletèle ję jàte škvõrcŏv. 

2 pretrčati Čè ti mạ̃ček priệk pũṭa preletî, 

bụ̂ nesr÷ča i najbòle ję vrnuti sę. 

pre¦ležàti pf (-îm) preležati, proležati Ciẽʖlu 

zĩmu ję prelěžal v pòstele. 

pre¦līčìti pf (-îčim; -en) premazati Vrậta sem 

prelîčil. 

pre¦liẹvàti ipf (-iệvat; -am; -an; -ajne) prelijevati; 

prolijevati Põtŏk sę preliệva priẹk 

mòsta. Ìsus ję za nas křv preliệval, mộraju 

i lûdi zà jnęga i zậte su na sviẽʖtu rãti. 

pre¦lîfrati pf (-am; -an) otpremiti Prelîfral ję 

vĩne bèẓ plậčajna dacŏvìnę. 

pre¦lìstati pf (-am; -an) prolistati Šùma ję 

òve lète ràne prelìstala. 

pre¦lŏžìti pf (-òžim; -en) rastaviti i nanovo 

složiti Pěč sem dậl pečậru prelŏžìti. 

pr÷luč m (-a, -ŏv) ručka, držak Za 

pr÷luč držîm bažulnụ̂ kŏšãṛu. Želiệzni 

žgànčejnak ìma pr÷luči. {G. preluč; Gh. 

preljuč; H. B. preruč, deržalo} 

pre¦luftàti pf (-ùftam; -an) prozračiti 

Prelùftaj hìžu, àm niệ dụ̀ge prelùftana. 

pre¦lûknati pf (-am; -an) probušiti Prelûknal 

ję stiẽʖnu i nalukậva sę. St÷pica ìma 

stepãḷek šĩpkŏv i nà jnem ŏkrụ̃gli 

prelûknani drevěni kŏtậč. 

prẽʚ ʚmajča f (-ę, -i) prabaka Mậ prẽʚmajča pŏ 

jõcu ję znậla jòči vrạčìti z bèdzgŏvŏ gùḅicŏ 

i vìdŏvskŏ rŏsộ. 

pre¦màkati ipf na¦ (-ậkam/čem; -an) 

prokišnjavati, propuštati vodu Kròv na 

štạ̃glu premậčę i siệne mi zamậčę. 

pre¦mãḷati pf (-am; -an) ponovo oličiti Pòp ję 

dậl cĩrkvu premãḷati. 

pre¦mạmìti pf (-ậmim; -len) prevabiti 

Premậmil ga ję na svụ̂ strậnu. 

premandūrìti sę pf (-ûrim; -i, -ètę; -ûril, -ìle; 

-ûren) promijeniti odoru Premandûril sę i 

trî võjskę sprộbal. 

pre¦ma r šiệrati pf (-am) promarširati Sòldati 

su premaršiệrali v kasậrnu. 

pre¦màšiti pf ŏd¦ (-ậšim; -en) promašiti, ne 

pogoditi Premàšil sem srnậka. 

pre¦màzati pf (-ậžem; -zan) prevući 

mazivom Dvậput sem premàzal. 

pre¦mekạvàti/mikạvàti ipf (-ậvat; -lem/am; 

-an; -ãṿajne) 1 premicati, premještati 

Premekậva z jęně làdicę v drùgu. 

2 - sę premještati se Čè sę bẹtęžnîk 

premekậva z jęně pòstelę na drùgu, bụ̂ 

skòrem mřl. 

pre¦mèknuti pf (-em; -en/ut) 1 pomaknuti, 

premjestiti Premẽknul ję stòl k zîdu. 

2 - sę pomaknuti se, premjestiti se 

Premẽkni sę na drùgi stõlec. 

premencě adv izmjenice, 

izmjenično Bûṃę nŏsìli premencě, màle 

jậ, màle tî. {H. premence}

ʖʖ 

ʖʖ 

ʚʚ 

premenìti 

402 

premenìti pf s, spre, za, z, (-îm; -iệni, -ètę; 

-÷menil, -îla; -ẽjnen) promijeniti Pr÷menil 

ję klũčenicu na vrậte. 

pre¦mèriti pf (-iệrim; - j en) premjeriti Miệrniku 

sem dậl premèriti sinòkŏšu, da mi 

meñậš ně vìše prekậšal m÷ñu. 

pre¦metàti pf (-÷tam/čem; -an) premetati 

Premětal sem drva v drvãṛnicu. 

premiẹrjàti ipf pri, za, (-iệrjam; -al, -àle; 

-iệrjan; -iẽʖ ʖrjajne) premjeravati Miệrnik mi 

ję premiệrjal z÷mlu da znậm j÷ l’ meñậš 

prìjŏral. 

pre¦miẹsìti pf (-iệsim; -šen) promijesiti 

Mộram tiệste za krùv premiẹsìti. 

pre¦miẹšàti pf (-iệšam; -an) promiješati Kàḍ 

sę kàša za nậdev ŏ h ladî, òṇda sę nalẽję vû 

jnu křv i tò sę skùp premiệša i predrûdzga. 

pre¦miẹščàti ipf na¦ (-iệščat; -am; -an; 

-ajne) premještati Křt ję põstal ŏd lakộmŏga 

bràta kî ję m÷ñu pŏ nõči premiệščal. 

pre¦miẹtàti ipf dŏ¦ (-iệčem/tam; -an; 

-iẽʖ ʖtajne) premetavati, stavljati na drugo 

mjesto Pậk premiệčę pŏ hîže. 

pre¦migạvàti ipf na¦ (-ậvam/lem; -an; 

-ãṿajne) žmirkati Fùrt premigậva. 

premĩnuti pf (-em; -i, -ètę; -înul, -ùḷe) 

umrijeti Zamàle da niệ premĩnul. 

pre¦mìsliti pf (-îslim; -šlen) 1 promisliti, 

razmisliti Dõbre si ję premìslil. 

2 - sę promijeniti 

mišljenje Štèl ję îti kòsit àl sę premìslil. 

premišlạvàti ipf z, (-ậvat; -am; -al, -àle; 

-ậvan; -ãṿajne) promišljati, razmišljati 

Ciẽʖle nòči premišlậvam i n÷ znam kàj da 

naprậvim. 

pre¦mlạtìti pf (-ậtim; -čen) pretući Premlạtìli 

su ga i dụ̀ge bụ̀ pòmetil. 

pre¦mŏčìti pf (-òčim; -en) promočiti, prokisnuti, 

propustiti vodu Kròv ję premõčil ŏd 

tùlikŏga dẽžña. Ručìcę lèneka prestrụ̂ na 

sinòkŏše da i h rõsa premòči. 

pre¦mộ d zgati pf (-am) dobro promisliti, 

promozgati, razmisliti Tù mộra dõbre priệ 

premộdzgati nèg sę tòga prĩmlę. 

pre¦mòknuti pf (-em; -en/ut) prokisnuti, 

promočiti od kiše Siệne mi ję v kùpica 

zŏsiệm premòkle. S÷ ję nà mene 

premòkle dŏ gộlę kộžę. 

pre¦mŏtàti pf (-òtam; -an) premotati 

Premòtala ję pět preděn pr÷ñę. 

pre¦mŏtạvàti ipf na¦ (-ậvam; -an) premotavati 

Ciẽʖli dận premŏtãṿa pr÷ñu. 

pre¦mr̀dati pf (-řdam; -an) izjebati Niệ 

zbĩrliv, premřda i mlậdu i stậru. 

pre¦mrmlàti pf (-r̀mlam) promrmljati Nèkaj ję 

premřmlal al niệs rậzmel. 

pre¦mụčàti pf (-učîm) 

prešutjeti Najbòle da s÷ tò premučîš. 

pre¦mũḳnuti pf (-em; -en/ut) promuknuti 

Ciẽʖlu nộč pŏpiẽʖva i premũḳnę. 

pre¦mùsati pf (-ûsam; -an) pronjušiti 

Premûsala ję pŏ ciẽʖle hîže i nàšla. 

prena¦dīšàti sę pf (-išîm; -îšan) previše se 

namirisati Tàk sę prenadîšala da niệ mòči 

krej ně stậti. 

prena¦glēdèti sę pf (-edîm) nagledati se 

previše V dĩke neběske dộbrę dušìcę 

sedîju i Bògeka i Mậjčicu Bọ̃žu gledîju i 

n÷mreju sę prenaglēdèti. 

pre¦nạglìti sę pf (-ậglim) previše požuriti 

Prenậglil sę i preràne pŏsèjal. 

prena¦jèsti sę pf (-jiệm; -jẽden/ñen) previše 

pojesti Prenãjel sę tàk da jẽʚdva sõpę. 

pre¦nậjti/pre¦nàjti pf (-ậjdem; -en) pronaći, 

tražeći naći Iskàli su dụ̀ge i niẽʖsu nìš mògli 

prenậjti. Dè si tò prenàšel? 

prena¦pràviti pf na¦ (-ậvim; -len) preinačiti, 

preraditi Dậl sem stậri kapût prenapràviti i 

sàḍ ję kàk nõṿi. 

prena¦prẽʚ ʚgnuti sę pf ŏt¦ (-ěgnem; -en/ut) 

preopteretiti se Tè bedậk sę na tũñŏmu 

põslu prenaprẽʚgnul. 

pre¦nạšàti ipf dŏ¦ (-ậšat; -am; -an; -ạ̃šajne) 

prenositi Sàki čàs prenậša kàk mậčka 

màčičę. Mộrala sem sàki v÷čer îti prenậšat 

knìgu za patrõḷu. 

pre¦nạvlàti sę ipf ŏb¦ (-am; -ãṿlajne) 

prenemagati se, pretvarati se 

D÷j sę nậj prenạvlàti, àm tę dõbre 

pòznamę. Kàj sę sàḍ prenậvlaš? 

pre¦n÷sti pf (-ěsem; -sen/šen) 1 prenijeti 

Na grộbije su ga pren÷sli. ¤ Bàš su ga dvậ 

na drộgu preněsli i pītàli, j÷ l’ i h ìma jòš. 

2 pronijeti, početi nositi jaja Piščějnka ję 

pren÷sla. 

3 prenijeti vlasništvo Grùnt ję na sĩna 

pren÷sel

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

403 

pre¦pràti 

pręnụ̃če/prẽʚ ʚnuče n (-ụč÷ta/prẽʚnučeta) 

praunuče Ìvek mi ję přve prẽʚnuče. 

prēnùḳ/prẽʚ ʚnuk m (-ùḳa, -ŏv; dem m 

prēnùḳek) praunuk Imiệla sem četìri 

prẽʚnukę a sàḍ ìmam pět prẽʚnukŏv. 

prēnùḳa/prẽʚ ʚnuka f (-ę, -i; dem f prēnụ̀čica) 

praunuka Prēnùḳa mi ję jậke dõbra. Mõja 

prēnụ̀čica v÷č îdę škộlu. 

pre¦ŏblạčìti sę ipf (-ậčim; -en; -ejne) 

presvlačiti se Trîput sę preŏblậči. 

preŏb¦liệči pf (-ẽčem; -en) 1 

presvući, preobući Diệs ga v÷č dvậpụt 

preŏbliệkla. Preŏblẽčen ję. 

2 - sę preobući se Preŏblẽci sę mậm! 

pre¦ŏbràčati ipf (-ậčam; -an; -ạ̃čajne) 

1 preokretati Siệne smę 

preŏbràčali. 

2 - sę preokretati se Stậri s÷ v grõbe 

preŏbrậča, če tò čùl. 

pre¦ŏbrnuti sę pf (-nem; -nen/ut) 

preokrenuti Preŏbrnę sę řẓ̌ v r÷pu vu vèlike 

mŏkrĩne kak i zělije v rèpu. 

preŏb¦rŏdìti pf (-îm; -òbrŏdil; -õñen) obilno 

uroditi Čè jẽʚne lète slìvę preŏbrŏdîju, 

drùge lète i h ję màle ìli nìš. 

pre¦ŏbùjti pf (-ûjem; -ûṿen/òbut) ponovo se 

obuti ili drugu obuću S÷ mi ję v cìpeliệ 

mõkre i mộram sę preŏbùjti. 

pre¦ŏbūvàti ipf (-ûvat; -am; -an; -ũvajne) 

ponovno obuvati Sàki dận sę dvậput 

preslậči i preŏbûva. 

pre ŏ¦ krẽʚ ʚnuti pf (-em; -ějnen/ut) okrenuti 

Žàba sę prekrẽʚnę na plěča i ŏdriệžeju 

zậjnę nògę/mậndekę. 

pre¦pàdati ipf (-am) propadati Stậrę i bŏgậtę 

famìlije s÷ vìše prepàdaju. 

pre¦pàsti/pànuti pf (-ậnem; -ěpal) propasti 

Něstal kò da v z÷mlu prěpal. 

pre¦pàtiti pf (-ậtim; -čen) propatiti Jẽʚsem 

prepậtila a mŏjě smr̀ti niệ. 

pre¦p÷či pf (-ěčem; -en) 1 prepeći Prepěci 

na màsle biẽʖlŏga lùka! 

2 previše ispeći Měse si prep÷kla i nîę ga 

mòči skŏsàti. 

3 - sę prepeći se Devenìca sę prep÷kla. 

pre¦pelàti pf (-ělat; -÷lam; -an) 1 prevesti 

Prepělal ję dèda na pòle. 

2 fig prevariti Prepelàli su ga žẽʚjnŏga 

priệk vŏdě. 

3 - sę provesti se pokraj Kàḍ sę prepělaš 

krej kŏvạ̃ča trějta hìža ję mõja. 

pre¦petàti pf (-ètam; -an) propipati, ispipati 

Sụ̂ ju ję sèkuḍ prepẽtal. 

prepihàle n (-a, -ậl) žica za čišćenje lule S 

prepihàlem sę čîsti lùla. 

{ðe. prepihalo; G. prepehalo} 

pre¦pìkati pf (-îkam/čem; -an) izbosti Zelěni 

ŏrèji sę prepîkaju i měču v ràkiju i nasîpa 

cùkŏr za ŏrèjŏvicu. 

pre¦pîknuti pf (-îknem; -en/ut) probosti 

Z ròglami sem si prepìknul nògu. 

pre¦pīlìti pf (-ĩlim; -en) propiliti, prerezati 

pilom Kàḍ su sę dvậ bràti dèlili čàk su vậl i 

sûḍič prepīlìli na pộl. 

pre¦pìpati pf pŏ¦ (-lem/am; -an) 

propipati, ispipati, pretražiti S÷ga su 

prepìpali i nìš prì nem nàšli. 

pre¦pìrati ipf na¦ (-îram; -an) propirati, 

ispirati Prepîrala sem rùḅačę. 

pre¦pīsàti pf (-îšem, -san) prepisati; propisati 

Niẽʖsi dõbre prepîsal. Tàk mi ję dòktŏr 

prepîsal. 

prepîškati pf (-am; -an) 

prošupljiti Lîstje na třsu ję prepîškane. 

pre¦pītàti sę pf (-ĩtam) raspitati se T÷ca sę 

prepĩtala i diệkla je sę dŏpậla. 

pre¦pìti pf (-ĩjem; -÷pil, -÷pit) previše popiti 

Čẽʚra sem s kûmem pr÷pil. 

pre¦plàziti pf (-ậzim; -žen) preći gmizajući, 

puzeći Diẽʖte ję preplàzile č÷ẓ põdsek na 

dvŏrìšče. 

pre¦pliệti pf (-ẽjem; -ẽjen/liệt) proplijeviti 

Prepliẽʖla sem flậncę zẽʚlija. 

pr÷pŏveḍ f (-i, -ju/jụ̂, -iẽʖdi, -mî) zabrana Bĩla 

ję pr÷pŏveḍ i niệ bĩle sẽmna. 

pre¦pŏvèdati/pŏvèsti pf (-iệm, -iệ s tę; -iệdan) 

1 odati tajnu, izdati Nậj mę mŏrìti, 

mèsec tę vîdi i bụ̂ tę prepŏvèdal. {ð. prepovedati} 

2 zabraniti Tò n÷ smeš dèlati, tò ję 

prepŏviệdane. {J. Vi. prepovedati; 

K. prepovedat; Gh. prepovidati} 

pre¦pŏznàti pf (-òznam; -an) prepoznati Niệ 

prepõznal kŏmậḍ br̀ščanŏvŏga driệva. 

pre¦pràti pf (-ěrem; -÷pral; -ận) proprati, 

isprati Pr÷pralę smę rubjě.

ʚʚ 

pre¦pr÷sti 

404 

pre¦pr÷sti pf (-ẽʚdem; -ěpręl, -ẽʚ ʚden) ponovo 

ispresti Diẽʖklica sę vučîla pr÷sti, pàk 

mộram s÷ tò prepr÷sti. 

pre¦prěšati pf (-am; -an) ponovo tiještiti 

Preprěšaj tò, slàbe ję sprěšane. 

prepr̀j naveti sę pf (-em; -i; -el; -en) prošupljiti 

tkaninu Ž÷p mi sę prepr̀jnavel i švãḅec 

mi ję zgìnul. 

pre¦pr̀titi pf (-řtim; -čen) proprtiti, progaziti 

stazu u snijegu, načiniti prtinu Jẽʚdva smę 

prepr̀tili sniệg ŏḍ hìžę dŏ štàlę. Prepřčen ję 

sniệg i mòrę sę prějti pŏ přte. 

pre¦pudìti pf (-îm; -÷pudil; -ụ̃ñen) 

protjerati, poplašiti Prepûḍi tũñę 

kòkŏši z našẽʚga dvŏrìšča. 

pre¦pụjàti pf (-ụ̃jam; -ụ̃jana) 1 

protjerati Fakĩna ję prepụ̃jal č÷ẓ Pĩjac. 

2 - sę ponovo se tjerati (prasica) Prasìca 

sę pậk prepụ̃jala. 

pre¦pujạvàti ipf na¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

1 protjerivati Prepujậva mạ̃čkę ẓ hìžę. 

2 - sę ponovo tjerati 

Prasìca sę niệ napụ̃jala i prepujậva sę. 

pre¦pūkàti pf (-ûčem; -kan) pročupati 

Prepûči flậncę zẽlija! {Du. prepukat} 

prepukạvàti ipf ras, s, (-ậvat; -am; -al, -àle; 

-ậvan; -ãṿajne) prorijeñivanje čupanjem 

Ìdę flãncę zẽlja prepukậvat. 

Du. propukevat} 

pre¦pustìti pf (-îm; -÷pustil; -ũščen) dozvoliti 

Pr÷pustil ję sĩnu na vộlu. 

pre¦pūščàti ipf (-ûščam; -an; -ajne) propuštati 

Sûḍič prepũšča, ràsušil sę i triệba ga 

zapàriti i zaperìti. 

Prepuštovec top (Prèpuštŏvec m /Prèpuštŏvce 

n -òvčan, -òvečica, -òvečki) selo 

225 st. (1857) a 319 (1991) [po vlasniku 

prepoštu zagrebačkog kaptola

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

405 

pre¦strelìti 

grozdje na prešu zvaža; Gjalski. preseka: 

bure u kome se mulja grožñe} 

2 prosjeka, prosječen put kroz šumu Pŏ 

prèseke smę kràvę pàsli. 

pre¦sẽʚ ʚknuti sę pf (-ẽʚkne sę; -ùḷe sę; -ẽʚ ʚknen) 

prosušiti se (o zemlji) Presẽʚknul sę 

pûṭ i mòrę sę z Glamnìcę zv÷sti zẽʚlje v 

Cẽʚrje. 

presenētìti sę pf (-ětim; -÷ti, -ètę; -ětil; 

-ěčen) iznenaditi se, zaprepastiti 

se, preneraziti se, zapanjiti se 

Presenětil sę kàḍ ga vìdel krvậvŏga. Sì su 

bîli preseněčeni kàḍ su ga spàzili. 

{B. G. Gh. presenetiti se} 

pre¦sènuti pf (-em; -ut) 1 presahnuti V 

Dùmŏvcu su nègda bîli 24 zdẽʚnci i sì za 

sûšę presèneju. 

2 zagrcnuti se Kàḍ kõmu presènę 

jèle v pŏrižậku, nèšte mu ję jãḷen. 

3 ispasti loše Presěla mu ję tậ bedarìja. 

pre¦s÷sti pf (-ědem; -ěsęl) 1 presjesti, 

presjednuti, sjesti na drugo mjesto Pres÷di 

blìže k diệkle. 

2 zastati u grlu 

(hrana), prisjesti, zapeti u grlu, zagrcnuti 

se Pàzi dà ti ne presědę, kàḍ tàk br̀že jiệš. 

3 loše završiti Bụ̀š vìdel, dà mu bu tò 

pres÷le. Pres÷le ti, Bộg d÷j! {Č. presest} 

presiệjan adj 1 (ant ne-) prosijan Jàgli su 

ŏd presiệjanę kukurîznę mělę kàj deb÷lše 

ŏstậnę. Tậ měla ję nepresiệjana. 

2 ponovo posijan Presiệjana kukurìza ję 

liệpe znîkla. Ŏstậvi j÷n slòg nepresiệjan! 

pre¦sìpati pf (-îplem/pam; -an) isipati u 

drugu posudu Presîpaj mělu fršlŏg. 

pre¦sipạvàti ipf (-ậvat; -lem/am; -an; -ãṿajne) 

sipati iz jednog i drugo Presipậva ẓ 

pŏdrậpanŏga vrèča v nộve. 

pre¦skŏčìti pf (-òčim; -en) preskočiti Kàḍ sę 

čõvek najěmput strěsę kàk ŏd zĩmicę, 

òṇda ga ję smr̀t preskòčila. 

pręskŏkcě/napręskŏkcě adv mjestimice, tu 

i tamo, isprekidano, na prekide Tụ̂ šalãṭu si 

pręskŏkcě ŏpliệla, a n÷ r÷dem. Tò smę 

dèlali napręskŏkcě. 

preslačìle n (-a, -îl) presvlaka Preslačìle 

sem premenîla na pŏstelîne. 

pre¦slạčìti ipf (-ậčit; -im; -en; -ejne) 

1 presvlačiti Preslậčila ga ję. 

2 - sę presvlačiti se Preslậčil sę sậm. I 

kàčę sę preslậčiju. 

prẽʚ ʚslaka f (-ę, -) 1 presvlaka Niệmam čistę 

pŏstelînę za pr÷slaku. 

2 svlak Nàšel sem 

kậčinu prẽʚslaku (rûḅaču). 

pr÷slica f (-ę, -ěslic; dem f pr÷sličica -ę, -; 

dem f preslîčka -ę, -i) 1 preslica Liệpe 

scîfranu pr÷slicu i vretẽʚne ję mộral napràviti 

mlãḍenec mlãḍejnke. Sàka diẽʖklica 

mộra imèti pr÷sličicu/ preslîčku. 

2 biljka preslica (Equisetum 

sp.) Vuẓ põtŏk ję pŏ pòlu pùṇe prěslicę. 

pres¦liệči pf (-ẽčem; -en) 1 

presvući, preobući Preslẽci ga, mõkre ję. 

2 - sę presvući se Presliệkla sę v sègdašnu 

òpravu. 

pre¦smīcàti pf (-îcam/čem; -an) 

prevući Ôpal ję z h rậsta i nèkàk sę presmîcal 

sę na stẽzu, dè su ga nàšli mřtvŏga. 

pre¦spàti ipf (-îm; -ěspi; -÷spal; -ận) prespavati; 

prospavati Prŏščenîki prespîju v 

štạ̃gle na Bìstrice a drùgi dận ìdu dimộm 

pèšica. Mẽʚdveḍ kak i jậzvec prespî zĩmu v 

lùkne. 

pre¦stàjati ipf (-ậjam; -ajne) prestajati, 

slabjeti Mậlŏmu jãjcu kě kòkŏš zněsę kàḍ 

prestậja n÷sti, velî sę zněsek. 

pre¦stậti ipf (-ŏjîm) prostajati, stojeći 

provesti vrijeme Prestậl sem na cûgu na 

štiệnga dŏ Zạgr÷ba. 

prē¦stàti pf (-ậnem; -ěstal, -ěstala) prekinuti 

Dèẓ̌ṇ̃ ję prěstal i diẽʖkla prěstala pŏpiẹvàti. 

pr÷sti ipf dŏ, na, pŏ, pre, s, za, (-ěst; -ědem, 

-ěju/ụ̂; -ědi, -ètę; -÷l, -ěla; -ẽʚ ʚden, -ẽʚna; -ụ̂č) 

presti Na Lucîju sę n÷smę pr÷sti, tkàti nì 

šīvàti. Mlãḍejnka mộra pŏkạzàti j÷ l’ znậ 

pr÷sti. Ìšla ję na pàšu predụ̂č. 

pre¦stìči/stîgnuti pf (-em; -en/ut) prestići 

Bùṃę ga mî dŏstìgli i prestìgli. 

prestìrati ipf ras, (-îram; -ìral, -îrala; -an; 

-ajne) prostirati, širiti Namòčenę kònŏplę 

smę prestìrali na sinòkŏše dà sę sušîju. 

Prestîra ŏprậnu pr÷ñu. 

pre¦strelìti pf (-îm; -÷strelil; -ẽlen) prostrijeliti, 

propucati Če dèneš pŏsvečěnu hòštiju 

k sr̀cu, n÷mrę t÷ kûgla prestrelìti. Dèda

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

pre¦striệti 

406 

Grậnña ję ĩmel prestrelěnu rûḳu, jęl ję stàl 

prèḍ Pùnišu kàḍ ję na Ràdiča pụ̀cal. 

pre¦striệti pf, na¦ (-ẽʚstrem; -ẽʚstri/tẽʚri, -ètę; 

-÷strl; -÷strt/ẽʚ ʚstren) prostrti, pokriti Kàk si 

štè prẽʚstrę, tàk spî. Prestẽʚri stõḷnak!. 

pr÷strt/prẽʚ ʚstren adj (-ěna; ant ne-) prostrt, 

pokriven Stòl ję pr÷strt i îdemę jiệst. 

2 raširen Kònŏplę su pr÷strtę dà sę nẽʚ bi 

na vr̀pe nepr÷strtę vùžgalę. 

pre¦sušìti pf (-îm; -÷sušil; -ũšen) 1 presahnuti, 

izgubiti (vodu, mlijeko) Kàšinski põtŏk 

ję pr÷sušil. Šaràva ję presušîla. 

2 prosušiti Šenìcu mộram jòš presušìti, dà 

sę ne splèsnivę. 

pre¦sviệdrati pf (-am; -an) provrtati, 

probušiti svrdlom Plạ̃jnku ję 

presviệdral na trè miệsta. 

pre¦sviẹtìti sę pf (-ìle mi sę) 

osvijestiti se Tù mu sę stòprem presviẹtìle 

i dòšel ję k s÷be. 

pr÷ša f (-ę, -ěšŏ, -) tijesak, muljača [mañ. 

pres

ʚʚ 

ʚʚ 

407 

pre¦veslàti 

pre¦t÷psti pf (-ěpem; -en) 

protresti, razrahliti R÷dę pŏkŏšěnę trãṿę 

smę mậm za kŏscmî pret÷pli. 

pre¦tèrati/tìrati pf (-am; -an) 1 protjerati 

Pretìral ję žẽʚnu ẓ hìžę. Zvŏnî na òblak da 

pretèra tụ̀ču. 

2 - sę prevući Z dẽʚsnŏ rũḳŏ sę čụ̀jnek 

pŏtèra a z liệvŏ prĩmlę i pậk sę preziệnę i 

z liệvŏ pretèra i z dẽʚsnŏ prĩmlę. 

3 ponovo se tjerati Telìcu ję 

prìpustil àl niệ ŏstậla brèña i pretèrala sę. 

pre¦terạvàti/tirạvàti ipf (-ậvat; -lem/ am; 

-an; -ãṿajne) 1 protjerivati Kràvę preterậvaju 

čèẓ jûrjevski kriệs i pŏliệvaju z vŏdộ 

dà bu vìše mliẽʖka. 

2 - sę ponovno se tjerati 

Lisàva sę preterậva. 

pre¦tēzàti sę ipf na¦ (-ězat; -žem; -zan; 

-ajne) rastezati se, protezati se Zìšel ję ẓ 

pòstelę i sàḍ sę pretěžę. 

pretkràj adv krajem, koncem, nakraju Dòšel 

ję pretkràj gộsti i dậr dŏn÷sel. 

pre¦tŏčìti pf (-òčim; -en) pretočiti Vĩne smę 

pretŏčìli. 

prẽʚ ʚtŏk m (-a, -ŏv) pretok vina 

Zùtra bum ĩmel prẽʚtŏk vĩna 

pre¦trậjbati pf (-am; -an) pretjerati Tràjbari 

su pretrậjbali võle na šlòprk. 

pre¦tr̀či/třgnuti pf (-řgnem; -en/ut) 1 prelomiti, 

prekinuti Pretřgel ję štìl na lŏpàte. 

2 - sę slomiti se, prekinuti se Niẽʖ nîti kậ sę 

ne pretřgnę nì rîti kậ ne přdnę. 

¤ Na tũñem dèlu sę niệ nìšte pretřgel. 

pre¦triẹbìti pf (-iệbim; -len) pročistiti 

Pretriệbila sem bàžula za õbeḍ. 

pre¦triẹznèti/triẹznìti sę pf (-iẽʖznim; -en) 

otrijezniti se Pretriẽʖznel sę. 

pre¦trnuti pf (-em; -en/ut) 

protrnuti, prepasti se, obamrijeti od straha, 

iznenañenja Pretrnul ję kàḍ ga ję spàzil. 

Ŏd strãṿa pretrnem. 

pre¦trpèti pf (-îm) pretrpjeti S÷ mùḳę sem 

pretrpiệla. 

pre¦trtlàti pf (-r̀tlam) izbrbljati Tùlke su pretrtlàlę 

da ně b i nì s kộli mòči ŏdv÷sti. 

{G. pretrtrati} 

pr÷tržec m (-a, -ŏv) prekupac Òn 

ti ję prětržec i šviệrca zŏsiệm kàj sę dậ 

prŏdàti. 

pret¦stạvlàti sę ipf (-ậvlat; -am; -an; -ãṿlajne) 

utvarati se; glumiti Kàj sę tù pretstậvlaš, 

àm tè dõbre pòznamę. 

pre¦tụ̂či pf (-em; -en) prebiti 

Bàtina ga pretûḳla i prěstala. 

pretùletje n (-a, -liệt/ùletjŏv) proljeće Kàḍ v 

pretùletje přvi pûṭ grmî triệba sę valūkàti 

pŏ zẽʚmle da n÷ budu krîža bŏlèlę. 

{B. S. V. protuletje; Č. protuletji} 

pretùletni/pretuliệtni adj proljetni Pretùletni 

vètri pûšu kàḍ trnìnę cvetụ̂. 

pre¦tûṃbati pf (-am; -an) preokrenuti, 

okrenuti naglavce [tur. tumbe: obrnuto] Sę 

pŏ hîže su pretûṃbali. 

pretvạrjàti sę ipf (-ậrjat; -am; -an; -ãṛjajne) 

izigravati Pretvậrja sę da plậčę. 

pre¦vạbìti pf (-ậbim; -len) premamiti Na 

zậjne ga sěne prevậbila k s÷be. 

pre¦vàgati pf (-ậžem/gam; -an) ponovo 

vagnuti Mộram jòš prevàgati. 

pre¦vậgnuti pf (-em; -en/ut) pretegnuti 

Nẽʚgva strận ję prevậgnula. 

pre¦vagūvàti ipf ŏd¦ (-ûvat; -ûvam/jem; -an; 

-ũvajne) prevagivati Ciẽʖli dận prevagûju 

krampiệr. 

pre¦vạlàti pf (-ậlam; -an) 1 proći valjkom, 

provaljati Pŏsèjal sem i prevãḷal. 

2 premjestiti valjanjem Prevạlàli smę 

sudìčę k pemnìce. 

prevarànt m (-ãnta, -ŏv) varalica Ŏd 

prevarãnta nigdậr pŏštẽʚnŏga čŏvèka. 

pre¦varìti pf (-îm; - j en) prevariti Bàba ję 

vrậga trìput prevarîla. 

pre¦vạžàti ipf dŏ¦ (-ậžam; -an; -ajne) 

prevoziti Prevậžam fũrkę na pilànu. 

prẽʚ ʚveč adv previše, preveć Kàj ję prẽʚveč niệ 

nì s krùvem dõbre. 

pre¦vèjati pf (-iệjam; -an) provijati, očistiti na 

vjetru vijačom Jãčmen smę prevèjali i 

spràvili. Jãčmen za jačměnu kàšu ję 

previệjan. 

prevejạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

provijavati, više puta provijati Mî smę 

šenìcu dvậput prevejạvàli. 

pre¦veselìti sę pf (-îm) proveseliti se Věč 

dụ̀ge sę niẽʖsmę tàk prev÷selili. 

pre¦veslàti pf (-÷slam; -an) 1 preveslati 

Prevęslàli su priệk Sãṿę. 2 fig prevariti,

ʖʖ 

pre¦v÷sti 

408 

nadmudriti Preveslàli su ga, žějnŏga priệk 

vŏdě. 

pre¦v÷sti pf (-ězem; -žen) provesti preko 

nečega (rijeke, mosta, šume) Kàrlek sę 

prev÷zel krèj mě hìžę i dàle priệk mòsta. 

prevezậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) 

pantljika, traka, ukrasna vrpca Kũpil 

sem je prevezậč za lậsi. 

pre¦vēzàti pf (-ěžem; -zan) 1 ponovno svezati 

Prevězal mù ję rànu. 2 svezati oko 

nečega ili nekoga Ručìca kŏnộpel sę 

prevẽʚžę z dvèmi pậsi, j÷n gòre drùgi dòle. 

Frậter ję sriẽʖdi prevězan, a devenìca na 

sàkem krậju. 

previẽʖ ʖsle n (-a, -iẽʖsel) 

povez S previẽʖslem sę vězal snòp žîtka. 

{Be. prviesle} 

pre¦việtrati pf (-am; -an) provjetriti Šenìcu 

smę previệtrali i spràvili. 

pre¦vījàti sę ipf (-îjam; -an; -ajne) 1 prematati 

Prevîja mi rànu. Bìl ję na prevîjajnu. 

2 - sę savijati se Prevîjal sę kàḍ ję hõdil i 

dòbil ję špòt Zněbač. 

¤ Prevîja sę ŏd bòli kàk kàča v třniju. (Jàke 

mu ję zlò.) 

previzạ̃cija f (-ę, -) racionirana opskrba [nj. 

aprovisieren

ʚʚ 

409 

pri¦cùpiti 

pritîsnuti da sę preziẽʖvnę. 

pre¦zìmati ipf (-at; -îmlem/am; -an; -ajne) 

preuzimati J÷n ję snìmal čriẽʖp, a drùgi su 

prezìmali. 

prẽʚ ʚzime m (-ẽʚzimena, -en) prezime Sàme v 

cěrske fàre i drùgde nìgde 1948. v Hrvậtske 

su bîla prẽʚzimena: Blažûrec (35), 

Miškîn (4), Srbãnič (30), Rẽčec (25), 

Dõkšič (22), Ilijậš (18), Isộmec (18), 

Škõdan (15), Smŏlîn (10) i Šubiệr (9). 

pręzimejnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) prezimenjak 

V cěrske fàre najvìše su prezimejnậkŏv 

imèli (1948): Čĩžmek (75), Stũblič (63), 

Pẽʚtras (61), H ùṇič (61) i P÷ršun (57), a v 

šašinòvečke òpčine i Jàgatič (104) i 

H erm÷ščec (68). 

pre¦zīmèti pf (-îmem; -len) 1 prezimiti 

Šenìca ję dõbre prezĩmela. 

2 promrznuti Prezĩmel ję dŏ kòsti. 

pre¦zrèleti pf (-iệlem) prezoriti 

Rûškę su prezrèlelę i nědu stậlę. 

pre¦zrèti pf (-iệm; -ězrel) 

prezoriti Če rûškę prezriệju, kvậriju sę. 

pre¦zùjti pf (-ûjem; -ězul; -ut/ũven) 

izuti se i ponovo obuti Cìpeli su mi 

bĩli mõkri i mộral sem sę prezùjti i õbul sem 

drùgę cìpelę. 

pre¦zūvàti ipf (-ûvat; -am; -an; -ũvajne) 

izuvati i obuvati Mõkrę su mi cìpelę i 

mộram sę prezūvàti. {Č. prezuvat} 

prèzvu r št m (-a, -ŏv) tlačenica [nj. Presswurst] 

Ràḍ ję jèl prèzvuršt. {Se. prezvušt} 

pre¦žgàti pf (-ěžgem; -ěžgi; -÷žgal; -÷žgan/- 

ận) 1 pregorjeti Kukurîznŏmu bậtku sę 

sr̀ce prěžgę žergụ̂čem želèzem i naprậvi 

ciệv za pr÷ñu sūkàti. 

2 prepržiti, prepeći Prěžgi lùk! Prežgậna 

jũva sę jiệ kàḍ ìmaš drìsku. 

pre¦žīvàti ipf na¦ (-îvam; -ĩvajne) 

1 preživati Kràvę pri mĩru v lậdu prežîvaju. 

2 fig ljenčariti Bòme tàj ciẽʖlę dãṇę prežîva 

kàk bîk na gmậjnu. 

pre¦žīvèti pf (-îvem/ivîm) 1 preživjeti Jẽʚdva 

sem prežîvel. Prežîvel sem dvậ ràtę. 

2 proživjeti Prežîvel sem ja ž nộ pùṇe 

liệpe liệt. 

pre ž¦ mègnuti/mîgnuti pf (-em; -ut) trepnuti 

(okom) Kàḍ kõmu pũ h neš v jòči ìli mậneš 

z rũḳŏ prèḍ jŏčmî i čè prežmègnę òṇda ję 

s Ciganĩcŏ spậl. 

pre¦žriệti sę pf (-ẽʚrem; -÷žrl; -÷žrt) 

prežderati se Na gŏstiệ sę pr÷žrl. 

prgîšča/prgîška f (-ę, -i) pregršt, količina 

koja stane u sastavljene dlanove, dvije 

pune šake, obje raširene pesti Dẽni jòš 

prgîšču mẽʚlę. Skùvala sem prgîšku 

bàžula. {Tr. prgišča; H. B. pergišča; K. 

prgešć; Ka. prgiška} 

prhạntàti ipf ŏt, (-ậntam/čem; -či, -ètę; 

-ậntal, -àle) lepršati Lậstavicę 

nìske prhậnčeju bụ̂ dẽžña. Sniệg prhạnta. 

pŕhàti/pŕvàti ipf dŏ, na, ŏt, s, za, (přšem/ 

vam; přši, -ètę; přhal/val, -àle; prhajne/- 

vajne) mahati krilima, letjeti Lãṣtŏvicę 

přšeju pŏ štàle. Gledî kûḍ̣ biẽʖlę vrànę 

přvaju/haju/šeju. 

prhavka f (-ę, -) žar, žeravica pod pepelom 

Pastĩri su p÷kli pụ̂žę v prhavke na 

jògnišču. {H. perhavka; vruć pepeo} 

prhụtàti ipf (-ûṭat; -ûṭam/čem; -i, -ètę; -ûṭal, 

-àle) lepršati Tìčeki v÷č v rậnu 

zòrju prhụ̂čeju. 

pri prep (prì) kod, pri (nem, ne, nas, vas, ni h ) 

kod s L (njega, nje, nas, vas njih) Nì l÷picę 

niẽʖmaju prì nas kàj žîtka jèsti. Dẽca 

pòsebne jiệju pri mậlem stòleke vuẓ pěč. 

Bìl ję malepriệ prì nem i prì jne. ¤ bìti pri 

s÷be biti duševno zdrav; Òn niệ pri s÷be. 

Nije pri svijesti; pri mĩru mirno. 

pri¦bàviti pf (-ậvim; -len) nabaviti V 

zèmlišne zàjednice si ję sàki sirŏmậk 

mògel lãke pribàviti driệva za grậñu. 

pri¦bījàti ipf na¦ (-îjat; -am; -an; -ajne) 

pribijati Kạlàle sę lèskŏve prûṭje na pộl i 

pribījàle na plạ̃jnkę i òṇda ję h îtana mậẓ na 

stiẽʖnę hìžę. 

pri¦bìrati ipf (-at; -îram; -an; -ajne) 

prikupljati, skupljati Sirŏmậki su za svõje 

svĩnče pribìrali žîr pŏ šùme. 

pri¦bìti pf (-ĩjem; -îbil; -ìbit/ĩjen) pribiti Jộco 

Ùtmanič ję jẽʚne bàbe v Glibộkem jãṛke 

cvěkę prîbil na gộlę pẽʚtę. Dŏk su kõjni 

letèli kŏvậč im ję stậrę pòtkŏvę str̀gal i 

nõṿę prîbil. 

pri¦cùpiti pf (-ûpim; -len) nabaciti Pricùpi jòš 

mậza na stiẽʖnu.

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

prĩcvarek 

410 

prĩcvarek m (-a, -ŏv) nadimak Skòrem sàki čõvek prì nas 

ìma prĩcvarek a i nộga famìlija i tòga sę 

n÷mreju riệšiti. 

prìča f (-ę, -îčŏ, -) priča Dèda ję 

znàl jậke pùṇe liẽʖpe prîč. 

prîčati ipf s, (-at; -am; -an; -ajne) 

pričati, pripovijedati Nèšte prîča sę 

liệpe razlòžne, a nèšte sę zmòta i pộl zậbi. 

Tàk sem čùl prîčajne, dà mu õna na rũḳe 

kŏnštantiệrala da n÷ bu žîv nèg dviệ liệta. 

prĩčelek m (-a, -ŏv) zabat, trokutasti bočni 

zid Ŏbnộvi prîčelek na hîže! 

pri¦čẽʚ ʚnuti pf (-em; -ut) čučnuti 

Pričẽʚni tù!. {B. pričenujem: rit nagibljem} 

prĩčest f (-i, -ju/jụ̂, -ěsti, -mî) 

pričest Če ìdeš na prĩčest griẽʖšen, h òštija ti 

sę prĩmlę za n÷beke. 

pričestìti pf (-îm; -iệsti, -ètę; -ìčestil, -îla; 

-èščen, -ěna; -iẽʖ ʖščajne) 1 pričestiti, dati 

pričest Pòp ga prìčestil. 

2 - sę primiti pričest Štè hòčę bĩti dòber 

jậgar mộra sę v mlậdu nedèlu pričestìti a 

hòštiju zěti i dèti na driệve mej škělę i vù 

jnu pûḳnuti i ĩmel bu zậjcŏv i mògel zgŏdìti. 

pričẽʚ ʚtek m (-a, -ŏv) početak Přvi lisîčin 

zětec sę zvậl Pričẽʚtek. 

pri¦čěti pf na¦ (-ìčmem/nem; -ìčet) 

početi, započeti Jãčmen ję prìčel zrèleti. I 

tật prìčnę biẹjžàti. Prìčmi tî prîčati i štè 

hòčę nèk pŏslûša. 

pričiẹščàti ipf (-iẽʖščat; -am; -al, -àle; -iệščan; 

-iẽʖ ʖščajne) 1 pričešćivati Trî põpi su 

pŏ cĩrkve pričiẹščàli. Pě na pričiẽʖščajne. 

2 - sę pričešćivati se Zùtra sę pričiẽʖšča. 

pri¦čīnàti sę ipf (-ĩna sę; -àle sę; -ĩnajne) 

priviñati se, pričinjati se Tò ti sę pričĩna a 

niệ nìš bĩle. 

pri¦činìti sę pf (-î sę, -ìnile sę) prividjeti se 

Pričìnile mi sę da vîdim pŏkộjnŏga kàk 

sedî za stõlem. 

pri¦čūvàti pf (-ûvam; -an) pričuvati, sačuvati 

Prõsil ję, dà mu ga pričûva. 

pričvřknut adj pripit, dobre volje Niệ jòš 

pĩjan àl ję pričvr̀knut. 

pričvŕlìti pf (-řlim; -i, -ètę; -řlil, -ìle; -řlen) 

opeći Fũček ję svõje bàbe, kàḍ ję prehậmila, 

gộlu rìt pričvřlil na pěč na žrgụ̂čę 

rînkę. {V. pričvrliti} 

pri¦dàti pf (-dậm; -ìdal; -ận) dodati 

Prìdal mu ję fòrint, dà bu mu ga pòkle dậl. 

Jậ bi těbe i mãka pridậla. 

prĩdava/prĩda f (-ę, pridậv/prĩdi) dodatak 

povrh ugovorenoga Dòbil sem i dõbru 

prĩdavu. D÷j mu nèkaj prĩdę. 

pri¦dèlati pf (-iệlam; -an) privrijediti, 

zaraditi Màle si tî sậm pridèlal. Štè 

si n÷ zna krùva pridèlati, n÷ zna si ga nì 

ŏdrèzati. (Velî sę kàḍ štè mlàjši riệžę krùv 

i ne ŏdriệžę ŏbŏdviệ kộrę ìli mu sę drŏbî). 

pri¦delạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -ậvam; -an; -ajne) 

dograñivati Pridelậva kŏmộru k ìže. 

pri¦dènuti/pri¦dèti pf (-ènem; -îdel; -ènen/- 

ìdet) dodati, pridodati Bĩle bi dòsta da i vî 

dvậ nèkaj pridènetę. 

prĩdevek m (-a, -ŏv) nadimak, pridavak, prišvarak, 

dodatak imenu ili prezimenu koji ga 

u svakodnevnom govoru zamjenjuje Niệ 

saki prĩdevek špòt ali nektẽʚri su bàš gřdi. 

pri¦dìči/dîgnuti sę pf (-îgnem; -en/ut) 

oporaviti se Pridîgel sę ẓ pòstelę. 

pri¦dīšàti pf (-išîm) pomirisati pj 

D÷jdar dèvŏjčica dà si pridišîm! 

pri¦dòjti/pri¦dộjti pf (-ọ̃jdem) pridoći Pùṇe ję 

strậjnske lûdi pridòšle. 

pri¦dŕčàti pf (-îm) pritrčati Pridřčal ję k n÷mu 

i zdîgel ga. 

pri¦driẹmàti pf (-iệmlem/mam; -an) 

zadrijemati, dremnuti Màle pridriệmli! 

pridrũ d znuti pf z, (-em; - d zni, -ètę; -ũ d znul; 

-en/ut) prignječiti Pãḷca na nọ̃ge ję 

pridrũdznul i nòvet ję pŏčrnel. 

pri¦držàti pf (-îm; -r̀žan) podržati Prõsil ję 

Klậricu dà mu pridržî rěmen da brìtvu dŏ 

kràja zbigiệca. Prõsil ga ję dà mu diẽʖte 

pridržî na křste. 

priệ adv prije, ranije Dà si priệ 

tù nèg tàm. Priệ dận smę sekli kõḷije. □ - 

nèg konj prije nego Bradŏvîcę sę pripěčę 

s kŏnŏplînŏ na mlậdu nedèlu priệ nèg 

sûṇce zĩdę. 

priệ prep prije s G Priệ jèla sę mòli 

ŏtecnậš. Kùlike tjěnŏv pòčmę kukuvàča 

kùkuvati priệ Jûrjeva tûlike tjěnŏv prestậnę 

priệ Petròva.

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

411 

prĩgleḍ 

priệčka f (-ę, -iẽʖčki) prečka, stupnica 

ljestava Na lộtre su priệčkę ìli přlki. Na 

gộrne priệčke snŏvàčę sę ŏstàvi nîti da 

kònŏplę v÷kšę rastěju. 

priệčni adj poprečan Na dụ̀gše zẽʚmla ję i 

priệčni jãṛek dà sę võda sciệña. Na breščẽce 

pŏd priệčnŏ lìnijŏ su còprnicę imèlę 

stậjališče na rậste b÷z břka. Priệčne n top 

C (stŏjî pŏpriệk spràm Zãṿrtki) 

Priệčnicę f pl top L 

priệjni adj prednji, koji je naprijed Na kộle ję 

priệjni i zạ̃jni štèl. 

priệk adv 1 sasvim Òn ję òṇda bìl jòš priệk 

mûčki dẽčec. 

2 iznad, više, preko Štiệf Mãsan ję bìl 

priệk stộ pûṭ dŏmậči česnîk! 

3 kroz, tijekom Ciệp sę smrzel priệk zĩmę. 

priệk prep preko s G Bàbę sę kậraju priệk 

plòta. ¤ Mòreš mi priệk kûrca jậjca napūvàti. 

(N÷mreš mi nìš.) Bụ̂š dòbil kàj priệk 

dvậ vîsi. nećeš dobiti ništa; prějti priệk 

s÷ga oprostiti sve; s÷ga mi ję priệk glãṿę 

dojadilo mi je. 

priẹkdòsti adv previše Na gŏstiệ 

ję bîle i jèsti i pìti priẹkdòsti. 

priẹklậni adv preklani, pretprošle 

godine Priẹklậni ję bîla sûša. 

priẹkpòzutra adv naksutra, zaneksutra, za 

tri dana Priẹkpòzutra ję trějti dận pòkle 

dènešnŏga. {Se. prekpozutri} 

priẹkpredèčera adv tri dana prije današnjeg, 

nakjučer Jòš priẹkpredèčera sem 

pŏsèjal s÷ kàj sem kậnil. 

{G. prekpredefčer; V. prekprekfčera} 

priẹkprẽʚ ʚdeḍ m (-a, -ŏv) prapradjed Mộj 

priẹkprẽʚdeḍ Pàvel ję bil zạ̃jni gŏspŏdậr 

Šatŏvìčŏvę družìnę. 

{B. prededovoga otca otec, zaded} 

priẹkpredlậni/priẹkpreklậni adv prije tri 

godine Priẹkprędlậni sę ŏžẽʚnil. 

priẹkprẽʚ ʚmajča f (-ę, -i) praprabaka Mậ 

priẹkprẽʚmajča ję bĩla z Laktẽca. 

priẹkprẽʚ ʚveč adv puno više, zaista previše 

È, sàḍ mi ję izbìla priẹkprẽʚveč i jèla i pìla. 

{G. V. prekpreveč} 

priẹksnõčka adv preksinoć, prekjučer 

navečer Priẹksnõčka ję bîla liẽʖpa vědra 

nộč. {G. preksnočki} 

priẽʖ ʖlaẓ m (-iẹlàza, -ŏv) prijelaz, otvor za 

prolaz prekoračivanjem (na plotu, ogradi). 

Na drùge dvŏrìšče sę ìdę č÷ẓ priẽʖlaẓ plòta, 

nã kem su vrậta. 

priẹmìti ipf ŏt, pri, (-iẽʖmim; -i, -ètę; -iẽʖmil, 

-ìle; -iệmlen; -iẽʖ ʖmlejne) 1 voditi sobom 

Priẽʖmi ga k dòktŏru. Kàm priẽʖmiš tòga 

bĩka? Àm niệ bîk nèg kràva. Kràvu sem i 

pĩtal. 

2 voziti Šenìcu priệmi na pãjtlin. 

Priẽʖ ʖmnica f (-ę, -) 1 učesnica obrednog 

ophoda na Pepelnicu Dẽca ìdu s Priẽʖmnicŏ 

i žẽʚnę im dajụ̂ jậjca dà bi kòkŏši bòle 

n÷slę. 

2 Pepelnica, prvi dan korizme Na Priẽʖmnicu 

sę vu fàšinske jũve ŏperụ̂ ìli namậžu 

nògę dŏ kòlena i rũḳę dŏ làkta i vũsnicę da 

nědu/něju kàčę nì kùščari grîzli. 

priệtel m (-a, -ŏv) 1 otac snahe i zeta Priệtel 

sę velî z÷tŏvŏmu i snejînŏmu õcu. 

{S. Du. pretel} 

2 prijatelj Bèẓ priệtela nì v n÷be sę němrę. 

{He. prete l j} 

priệtelica f (-ę, -) 1 mati zeta i snahe Z÷tŏva 

i snejîna màter ję priệtelica. {Du. pretelca} 

2 prijateljica {He. pretejica} 

priẽʖ ʖzlamlica/mnica f (-ę, -) jastuk na 

uzglavlju postelje Priẽʖzlamnica ję vàjnkuš 

na zglãṿju za glãṿu. Paščìcu su mu dèli 

pŏḍ glãṿu za priẽʖzlamnicu. 

{Voloder. prezlamica} 

pri¦frkạvàti ipf ŏ¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

1 učvršćivati Prifrkậvam šarậfę. 

2 - sę ulizivati se, ulagivati se Prifrkậva 

mu sę, àl òn ne mậri. 

pri¦frknuti pf (-em; -en/ut) 1 

učvrstiti S÷ šarậfę sem prifrknul. 

2 podvinuti Prifrkni si rùḅačę, 

dà ję ne zamậcaš. 

pri¦gàjnati/pri¦gạjnàti ipf (-àjnat; -ậjnam; 

-an; -ajne) pritjerivati Ìdemę blậga 

prigàjnat i dimộm. 

pri¦gìbati sę ipf (-îblem/bam; -ajne) sagibati 

se T÷ške mi sę prigìbati. 

prĩgleḍ m (-īgl÷da, -ŏv; adj prĩgledni) posjet 

novoroñenčeta i rodilje, darovi (jelo i piće) 

rodilji Kàḍ sę diẽʖte zrŏdî žẽʚnę ìdeju s 

priglědem. Prĩgleḍ sę nòsi na glãṿe v 

prĩgledne kŏšãṛe splětęne šîbja i bèẓ rụ̂č.

prigledậr 

412 

prigledậr m (-ãṛa, -ậrŏv; f prigledậrka -ę, -i) 

posjetitelj rodilje Bĩle pùṇe prigledậrŏv. 

Prigledậrke ję skòrem ŏpậla prĩgledna 

kŏšãṛa z glãṿę. 

pri¦glēdàti ipf (-ědam; -an; -ajne) obilaziti, 

posjećivati Dŏk ję v pemnìce vĩna sàki ju 

dận priglěda. Na Jejngělsku nedèlu sę 

grõẓdije priglěda. 

pri¦gl÷dati pf na¦ (-am) pripaziti Priglěj, màle 

na diẽʖte dŏk spî v kŏmộre. 

prìglin m (-a, -ŏv) oblica, tanki okrugli 

komad ogrjevna drva [nj. Prügel: batina] 

Prìglin smę dòma kūrìli, a kậlanę cèpanicę 

prŏdạvàli. {I. ðe. priglin; P. prigel} 

pri¦gnàti pf dŏ¦ (-ìgnam) pritjerati 

Svînę smę prīgnàli na dvŏrìšče. 

pri¦gn÷sti pf (-ětem; -îgnel; -ěten) ugušiti 

pritiskom Prasìca ję dvậ pàjcekę prigněla. 

pri¦gnŏjìti pf (-îm; -òjen) dodati gnoja 

Šenìcu jòš niẽʖsem prìgnŏjil. 

prìgnuti sę pf (-ìgnem; -îgni, -ètę; -îgnul, 

-ìgnula, -le; -ìgnen/ut) sagnuti se ¤ Dà sę 

prìgnę bî mu kộst v drộbu pûḳla. (Liện ję) 

Prìgŏrec m (-a, -ŏv) Prigorac Mî Cẽʚrci sę 

držîmę za Prìgŏrcę, a tàk nàm velĩju sì ẓ 

pòsavske sẽʚl vuẓ Sãṿu. Zạ̃gŏrci Stûḅicę 

nàm velĩju Pòsavci. Na Mažuràničŏve 

plòče na cèste mej Làzem i Kàšinŏ pîše da 

grañena na korist Zagorcu i Posavcu. Na 

Prìgŏrcę su zạbìli a na cèste i h gậziju. 

pri¦gŏrèti pf (-ŏrîm; -õrjen) zagorjeti Štrûkli 

su sę prigŏrèli. 

pri¦gŏvạrjàti ipf dŏ¦ (-ãṛjam; -ãṛjajne) prigovarati 

Niệ mu prigŏvãṛjala dà ga něčę. 

Nậte sę kùma javî ẓ pòstelę i pòčmę 

prigŏvạrjàti mụ̂žu. 

prìgŏvŏr m (-a, -ŏv) zamjerka, prigovor 

Naviệk îma nèkakŏv prìgŏvŏr. 

pri¦gràbiti pf (-ậbim; -len) prisvojiti silom 

Pùṇe si ję tũñŏga prigràbil. 

pri¦grejàti/grèti pf (-iệjem; -ìgrejal/ îgrel; 

-ận/ìgret) 1 prigrijati, podgrijati Liệpe ję 

prìgrejale. Prigriệj jèle da němę mřzle jèli. 

Sûṇce fèst prigrèle. 

2 - sę ugrijati se Prigriệj sę pri jõgnu! 

pri¦grīnàti ipf na¦ (-înam; -an; -ajne) prigrtati 

Prigrîna piệsek na vr̀pu. 

pri¦grìsti/grìznuti pf (-îzem/nem; -žen/- 

znen, -ẽʚna) malo pojesti Nèkaj prigrîzni, 

dà tę ně natẽšče hûpec vkànil i da něš 

ciẽʖle lète drîstal. 

pri¦grnuti pf na¦ (-em; -en/ut) zgrnuti 

Prigrnula sem p÷pel na žậr. P÷pel ję na 

jògnišču bìl prigrnen i jòš ìma žậra. 

pri¦hạñàti/hạjàti ipf (-ậjam; -an; -ajne) 

dolaziti, približavati se Zĩma nàm prihậja. 

{K. prihajat} 

pri¦hàsneti pf (-ậsnem; -en) 

priskrbiti, zaraditi, privrijediti Kàḍ smę si 

nèkaj prihàsneli, òṇda ję dòšel ràt i s÷ nam 

ję prepàle. 

pri¦jạrjàti ipf dŏ¦ (-ậrjat; -am; -an; -ãṛjajne) 

prioravati Sàke lète si ję bậr jęnu brãẓdu 

mŏjě zęmlě prijậrjal. 

prijàtel m (-a, -ŏv) prijatelj Prèẓ 

prijàtela sę nì v n÷be ne dộjdę. 

pri¦j÷mati ipf (-ěmlem/mam; -an; -ajne) 

primati, hvatati, uzimati Òn ràḍ prijěmlę àl 

n÷raḍ dãję. 

prijěti pf pŏ, (-ĩmlem, -ẽʚju/ụ̂; -ĩmli, -ètę; 

-ìjel/iệl, -ijěla/iệla; -ìjet) 1 primiti Mìš 

prĩmlę kõstajn za špĩček(a tàk i žîr) i na rìt 

ga nòsi v lùknu. 2 - sę primiti se; ukorijeniti 

se, srasti se Niệ sę za kàj prijěti. Hòštija na 

prĩčeste s÷ bu griệšnŏmu za n÷beke 

prijěla. Ciệplena mladìca sę liệpe prijěla. 

¤ Priệle ga ję, bèjštę! poludio je; prijěti dr÷k 

za kràj dobiti najlošiji dio; niệ ga mòči prijěti 

nì za rěp nì za glãṿu lukav je, izvlači se; 

pri¦ j ŏràti pf (-õrjem; -ìjŏral; -ận) priorati dio 

tuñe oranice Niẽʖsem prìjŏral nijẽʚnę jedĩnę 

tũñę brãẓdę. Meñậš pậr mŏjě brậzḍị sàke 

lète priõrję. 

prì j ti pf (-ìjdem; -îjdi, -ètę; -ìšel, -ìšla) prići 

Prîjdi blìže da lèpše vîdiš. 

pri¦kạpàti ipf dŏ¦ (-ậpat; -lem/am; -an; -ajne) 

prikopavati Sàke lète si ję màle mŏjě 

zemlě prikậpal. 

prikậzan adj 1 darovan Prikậzanŏmu kõjnu 

sę ne gledî v zûḅę. 

2 fig jevtino prodan Tò prậse ti ję izbìla 

prikậzane a nę prŏdậne. 

pri¦kạzàti pf (-ậžem; -zan) darovati; prejeftino 

prodati Niẽʖsem pròdal nèg prikậzal. 

{Sk. prikazati: pokloniti}

ʚʚ 

413 

pri¦miẹrjàti 

pri¦kelìti pf (-èlim; -en) 1 prilijepiti Prikèlila 

ję slìku na zîḍ. 

2 - se prilijepiti se Mìš sę prikẽlil na 

smòlenem krõvu. 

pri¦klậmfati pf (-am; -an) učvrstiti skobom 

Plạ̃jnkę su priklậmfanę. 

pri¦klàti pf (-òlem; -îklal, -ìklala; -an) ne 

dovršiti klanje Niệ ga zãklal, nèg prîklal. 

priklèščiti pf (-im; -ẽšči, -ètę; -ẽščil; -èščen) 

prikliještiti, stisnuti Pr̀stę sem 

si priklẽščil. 

pri¦kŏliệnčati pf (-am; -an; -ajne) 

sapeti užetom glavu krave 

uz nogu ispod koljena Milàvu sem 

prikŏliệnčal, da ne dřčę. 

pri¦kŏpàti pf (-òplem/am; -an) povećati 

kopanjem Sàke lète si màle mŏjě zemlě 

prikòplę. 

pri¦kŏpčìti pf (-òpčim; -en) prikopčati 

Prikõpči vagiệrę na kõla. 

pri¦kŏsìti pf (-îm; -ìkŏsil; -õšen) kositi preko 

meñe Meñậš ję mẽʚga prìkŏsil. 

prikrạjàti ipf s, spre, (-ậjam; -al, -àle; -ậjan; 

-ạ̃jajne) pripremati se za porod Kràva 

prikrậja, t÷lila sę bụ̂. 

pri¦kràsti pf (-ậdem; -îkral, -ìkrala; -ãḍen) 

doći do nečega krañom Vìše ję prîkral nèg 

pridèlal. 

pri¦kr̀čiti pf (-im; -en) 1 svinuti Kòsu sem 

prikr̀čil. 

2 zgrčiti, uvući Prikr̀či nògę kàḍ ŏdiẽʖve niệ 

dòsti dụ̀ge. Tù triệba prikřčena kõsa. 

pri¦kŕčìti pf (-řčim; -en) krčenjem (grmlja, 

šume) povećati obradivo zemljište Ròk si 

ję rậl zemlě prikřčil ŏd šùmę. Ìma prìlične 

prikřčenę zęmlě. 

pri¦krŏ j ìti pf (-òjim; -en) pripremiti se za 

porod Šaràva ję prikròjila i vìme ję sę 

spùstile a Lisàva jòš ne prikrậja. 

pri¦kūpìti pf (-ũpim; -len) dokupiti Nèkaj ję 

zemlě dòbil pŏ jõcu a nèkaj prikũpil i sàḍ 

ìma liẽʖpi grùnt. 

pri¦kùpiti pf (-ûpim; -len) skupiti Prikùpili su 

õni pùṇe peněẓ. 

pri¦kũrtati pf (-am; -an) skratiti [mañ. kurta] 

Mậčku ję rěp prikũrtal. 

pri¦l÷či/lěgnuti si pf (-ěžem/gnem; -ut) leći 

za kratko Prilěgla sem si màle da si 

pŏčînem. 

prĩlične adv prilično, dovoljno Dẽčke ję za 

ženìti kàḍ ję bàrem 18 liệt stàr i če ję 

prilîčne jãḳi i spòmeten 

pri¦liẹvàti ipf (-iệvam; - an) prilijevati Fùrt 

mu ję priliệval dŏk sę niệ nàpil. 

prĩlika f (-ę, -) zgoda, prigoda, primjer Tò ję 

bĩla prĩlika zậ tę. □ na -u na primjer 

Palutậni su liệpe scîfrani, na prĩliku kàk 

Žakmànŏvi na hîže i na štàle. pŏ -e adv 

otprilike, oko Tò ìma pŏ prĩlike dvàjst kîl. 

pri¦līzàti sę pf (-îžem; -zan) 

ulizati se, umiliti se, steći nečiju naklonost 

Znậ sę õna prilīzàti i naviệk dõbre prẽʚjdę. 

pri¦lizạvàti sę ipf ŏb¦ (-ậvat; -am; -an; 

-ãṿajne) umiljavati se, ulizivati se Tàk 

dụ̀ge sę prilizậva dŏk ne dŏbî. 

pri¦lộtati pf (-am; -an) prčvrstiti lemljenjem 

Čè ję dõbre prilộtane, bụ̀ držàle jẽʚne 

vriệme. 

pri¦màkati ipf na¦ (-ậčem/kam; -an; -ajne) 

kišiti povremeno Ciẽʖle lète primậčę. 

pri¦mạmìti pf (-ậmim; -len) 

pridobiti Primạmìli su ga k s÷be. 

prìmati ipf (-îmam; -ìmal, -îmala; -an; -ajne) 

1 primati, uzimati Gŏspõda su prìmitivna i 

ràda prîmaju mĩte. 

2 - sę prihvaćati se Ŏmuhậva sę i t÷ške 

sę prîma dèla. 

pri¦mekạvàti/mikạvàti ipf (-ậvat; -lem/ am; 

-an; -ãṿajne) primicati Kõnec dèla sę ìpak 

primekậva. 

pri¦mèknuti pf (-em; -en/ut) primaknuti 

Primẽkni sę blìže k stõlu. 

pri¦m÷sti pf (-ẽʚtem; -îmel; -ẽʚ ʚten) 1 metenjem 

skupiti Smetjě ję priměla v zàpeček. 

2 primiješati Primẽʚti pŏsèję v 

nậpŏj svînam! 

pri¦mètati ipf (-iệtam/čem; -an; -ajne) 

dodavati, primješivati Kràvam primiệčemę 

nậpŏj s pŏsèjami. 

pri¦metàti pf (-÷čem/tam; -an) dometati 

Màle ję primẽʚtal dà bu v÷kša vr̀pa. 

pri¦miẹrjàti ipf pre¦ (-am; -an; -ajne) 

1 uporeñivati Fùrt òn primiệrja j÷ l’ ga bu 

štè dŏstîgel v bŏgậtstvu. 

2 - sę uporeñivati se Nậj sę tî 

ž nộ primiệrjati, õna ję bŏgàta a tî sirõta.

ʚʚ 

pri¦miẹšàti 

414 

pri¦miẹšàti pf (-iệšam; -an) primiješati 

V pàpriku ję primiệšan sòmleti cìgel. 

pri¦miẹtàti/primètati ipf dŏ¦ (-iẽʖtam/čem; 

an; -ajne) primješavati, dodavati Svînam 

primiệčemę nậpŏj s pŏsèjami. 

pri¦mirìti pf (-îrim; -en) 1 smiriti Primirètę 

dècu, dà si màle pŏčînem. 

2 - sę smiriti se Pŏ nộči kàḍ sę s÷ primîri 

stàkŏri su dŕkàli. 

prìmitiven adj (-ìvneši) koji prima mito 

Bìležnik ję prìmitiven i prîma mĩte. 

pri¦mòknuti pf (-em; -en/ut) navlažiti kišom 

tlo Bàš ję liệpe primòkle. 

pri¦mộrati pf (-am; -an) prisiliti Niệ ju štèl 

zěti, àl su ga stãṛci primộrali. 

pri¦mŏtàti pf (-òtam; -an) dodati navijanjem 

Primòtala ję nazậj na klụ̀pke. 

primrdạvàti ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) svršavati koitiranje 

Žriẽʖbec dùge primrdậva, a bĩcke dụ̂že. 

Màti sę nalũknę i vîdi dà sę čerčìca pŏstậvila 

kàk prasîčka na četvěricu i cvîli kò da 

ju kòleju a z÷t ŏd màñarskę strãṇę vudîra 

kàk stěkli, primrdậva i ròkčę kàk bĩcke. 

pri¦mr̀dnuti pf (-řdnem; -r̀dni; -ul, -řdnula) 

gurnuti Slàḅ jẽʚbec kàk bîk 

sũknę i rùknę, kàk kòjn přdnę, primřdnę i 

z lùknę spũknę. 

pri¦mŕsìti pf (-řsim) približiti se Tù òn n÷smę 

nì primŕsìti. 

pri¦nạšàti ipf dŏ¦ (-ậšat; -am; -an; -ajne) 

prinositi, donašati Prinậša kàk hr̀ček. 

priŏ¦že j nìti sę pf (-÷jnim; -en/et/it) priženiti 

se Čĩžmek sę priŏžẽʚnil k Šatŏvìču. 

pri¦pàsati pf (-am; -an) prilagoditi Mộraš 

pripàsati tŏpŏrìšče na sekìru. 

pri¦pàsati sę pf (-ậšem; -san) 1 staviti oko 

pojasa Sàblu si ję pripàsal. 

pri¦pạsàti/pạšàti ipf (-ậsam) napasati stoku 

Najràjši na tũñem pripậša võle. 

pri¦pecĩknuti pf (-em; -ĩknen/îknut) prižgati, 

upaliti Pripecîknul ję slàmu na smudelìšču. 

{Tr. pripiciknuti} 

pripečẽʚ ʚjne/nije n (-a, -) dogañaj, priviñenje 

Za tàkve pripečẽʚjne jòš niẽʖsi čùl. Priệ sę 

mògle vìdeti i čùjti sèkakve pripečějn, a 

diệs sę nìkaj ne kậžę. 

□ - bộže čudo Tò ję prậve pripečẽʚjne 

bộže. {Kr. V. pripečenje} 

pri¦p÷či pf (-ěčem; -en) 1 pripeći, jako 

ugrijati (sunce) Kàḍ sûṇce pripěčę, t÷škę 

ję kŏpàti. 

2 - sę pripeći se, prigorjeti 

Gìbanica sę prip÷kla. 

prĩpek m (-a, -ŏv) pripeka, vrućina Prẽʚveč ję 

vrụ̂če i prĩpek da tìči ziệšeju. 

pripèkati ipf (-iệkam/čem; -iệči, -iẹčètę; 

-èkal, -iệkala, -àle; -an; -ajne) pripicati, 

jako grijati, žariti, žeći Sûṇce pripiệčę, a 

nìgde lậda niệ. 

pri¦pelàti pf (-÷lam; -an) dovesti 

Pripělal ję kràvu k bĩku. 

prìperek m (-a, -ŏv) zalistak, 

priperak, izbojak uz mladicu trsa Prìperki v 

třsju sę ŏptrgậvaju. J÷n ìli dvậ prìperki na 

kukurîze su bãti. 

prĩpetek m (-a, -ŏv) zapetak, dio noge iznad 

pete Prĩpetek ję deb÷le měse òber pẽʚtę. 

Ìma vèlikę prĩpetkę. 

pripetìti sę pf s, (-îm; -ìpetil, -îla) dogoditi se 

(nešto neugodno, neočekivano) Prìpetile 

sę kàk i diệkle diẽʖte. Jôj, kàj mi sę prìpetile, 

ŏstậla sem bèẓ cìpela v blàtu. Pàzi dà 

sę jõgen ne pripetî. 

{V. M. pripetiti se; O. pripetit se} 

pripiẹčàti sę ipf (-iệča sę; -àle sę) dogañati 

se Žîvem sę luděm sèkaj pripiệča kak i 

diẽʖkle diẽʖte. 

pri¦pīràti ipf ŏt¦ (-îram; -an; -ajne) pritvarati 

vrata Pripîrajtę vrậta na vřčaku da žìvaḍ 

nẽʚjdę čîflat. 

pri¦pìti sę pf (-ĩjem; -ìpil; -ìpit/ĩjen) 

1 malo se opiti Dòšel ję prìpit i tù sę zòpil. 

2 priljubiti se, uvući se Sklõpec sę prìpil v 

kộžu i dụ̀ge ję pripĩjen. 

pri¦plàziti pf (-ậzim; -žen) prići puzeći Gộli 

pụ̂ži su priplàzili na šalãṭu. 

pripŏ¦mòči/mògnuti pf (-òrem/gnem; 

-gnut) pripomoći, olakšati I jậ ti pripŏmòrem 

kùlike mòrem. Sàḍ mi pripŏmõgni, 

kàḍ mi ję najtěže. 

pri¦priẹmìti pf (-iẽʖmim; -len) prirediti, pripremiti 

Pripriẽʖmila si ję vèliki špl÷jnati 

lõnec v tẽʚrem sę za svînę kûva, pàk ję vù 

jnęga scãḷa pŏ nõči, a tò brēnčàle kàk 

mụ̂žika i ùstaši su dòšli zěti je ràdijŏna.

ʚʚ 

ʚʚ 

415 

pri¦skŕbèti 

pri¦priệti pf ŏt¦ (-îprem; -ìprt) pritvoriti Prîpri 

tậ vrậta da tàk ne pûšę. 

pripusnĩna f (-ę, -în) pripustnina, 

pristojba za pripust nerasta, bika ili 

pastuha Pripusnĩne bĩcka sę velî i 

bickŏvìna a bĩka i bikŏvìna. 

prĩpust m (-a, -ŏv) pripust, 

podvoñenje stoke na parenje, puštanje 

ženke mužjaku radi oploñivanja Vòdi kràvu 

na prĩpust k bĩku. 

pri¦pustìti pf (-ustîm; -ìpustil; -ũščen, -ěna) 

pustiti mužjaka k ženki radi oploñivanje (za 

stoku) Kàḍ sę prasìca bũca, kràva gòjni, 

kŏbìla hộrca òṇda ju sę pripustî. 

{Ab. pripustiti ždrepca kobili} 

pripũščajne n (-a, -) pripust, pripuštanje, 

parenje, puštanje krave, kobile, prasice 

mužjaku na parenje Telìca jòš niệ za 

pripũščajne. 

pri¦pūščàti ipf (-ûščat; -am; -an) pripuštati 

na parenje Pripũšča sę prasìca bĩcku, 

kràva bĩku i kŏbìla pastũvu. 

pri¦pùšiti si pf (-ûšim; -en) pripaliti cigaretu 

cigaretom Š čiệm ję cigarẽtlin dŏpùšil 

mậm ję drùgŏga si pripùšil. 

pri¦ramlàti/mnàti pf (-àmlam; -an) priravnati, 

prirediti, pripremiti Tî sę kàj nam trèba 

priràmlaj i v jûtre ìdemę. S÷ sem priràmnal 

za bràtvu grõẓdja. 

pri¦rãṣti pf (-em) dorasti Prirậsla ję diẽḳlica 

za zàmuẓ̌. Ŏtãṿa ję prirậsla za kŏsìti. 

pri¦rēdìti pf (-ědim; -ñen) pripremiti Priệ nèg 

sę ìdę brật grõẓdija mộraju sę prirēdìti 

škãfi, brěntę, bẽdni, kộškę, pr÷šę, lãjti i 

làkŏmicę. 

prir÷ñuvati ipf (-at; -jem; -an; -ajne) pripremati, 

prireñivati, ureñivati Za lènek sę 

prir÷ñuvala zẽʚmla kàk i za kònŏplę. Mrtvîk 

sę prir÷ñuję na skộlkę. 

pri¦rèzati pf (-iệžem; -zan) prirezati Dụ̂ge ję, 

prirèži, bụ̂ dùḳše? (brãẓda) 

pri¦riẹvàti pf (-iệvlem/vam; -an) prigurati 

Vộjẓ siệnem triệba pririẹvàti k štạ̃glu da 

mòremę zmiệtati. 

pri¦riktàti pf (-ìkčem/tam; -an) 1 

urediti Prirìktala sem diẽʖklicu i îdę k mèše. 

2 - sę urediti se Prirìkči sę kàk spàda, 

ìdeš mej lûdi. 

pri¦rînuti pf (-em; -ut) prigurati Prirìnetę kõla 

v šùpu. 

pri¦rŏdìti pf (-îm; -ìrŏdil) uroditi Lètes ję s÷ga 

žîtka fàjn prìrŏdile. 

pri¦rụbìti pf (-ûḅim; -len) načiniti rub, 

porubiti Fèrtun sem si sãma prirûḅila. 

pri¦scàti sę pf (-ščî mi sę, -ìscale mi sę) 

pripišati se Bàš sę vrậgu prìscale i pòčel ję 

scàti pŏ kukurîze. 

pri¦sèči pf (-ẽčem; -en) sječenjem skratiti 

Mạ̃čku ję rěp prisiệkel. 

pri¦sěči/sẽʚ ʚgnuti pf (-ěžem/ẽʚgnem; 

-žen/gnen/ut) 1 priseći, dati prisegu, 

zakleti se; vjenčati se Na sûḍu ję prisěgel. 

¤ Něš (n÷ buš) j÷bel, dŏk něš prisěgel. 

2 privući, doseć/dosegnuti granu Čè bum 

mògel prisěči grãṇę, bûṃ čriệšnę òbral. 

Prisěgnul ję grãṇu i òbral jàbukę. 

prĩsega f (-ę, -i) prisega, zakletva Čè ję dŏ 

prĩsegę, òṇda ję kràva nàša. 

pri¦sègati ipf dŏ¦ (-at; -iệžem; -an) 

1 prisizati, davati prisegu Vučìtel ję ìšel v 

Svẽʚti Îvan prisègat pòglavniku. 

2 dosizati, privlačiti grane S kvàkami smę 

prisègali grãṇę i jàbukę brậli. 

pri¦s÷sti pf (-ědem; -îsel; -ěden) 

1 sjesti djelomice na nešto Kàḍ mlãḍejnka 

prisědę kapût mlãḍencu, òṇda bu õna 

gàzda i n÷mrę ju tụ̂či. 

2 zastati, zapeti (u grlu), 

zagrcnuti Pris÷li su mi sûvi žgãnci. ¤ Čè tę 

vlŏvîm, bụ̂ ti pris÷le Nastradat ćeš! 

prisèzati ipf (-at; -iệžem; -èži; -èzal, -iệzala; 

-ẽʚ ʚžen) 1 prisizati, davati 

prisegu Na sûḍu ję prisiệzala 

2 privlačiti S kvậkŏ prisězi grãṇu. 

prĩsežnik 1 onaj koji daje prisegu Nậjdi 

prĩsežnika i dòbil buš pãṛnicu. 

2 porotnik Blậẓ̌ ję prĩsežnik na sûḍu. 

pri¦sìliti pf (-îlim; -en) prisiliti Niệ ju štèl 

ženìti, al su ga prisìlili. 

pri¦sìpati pf (-îplem/am; -an) 

dodati sipanjem Prisîpaj jòš màle dà bu 

pŏštẽʚna mèra. 

pri¦skŏčìti pf (-òčim) pomoći Priskòči mi kàḍ 

mi ję t÷ške. 

pri¦skŕbèti pf (-îm; -rblen) privrijediti, priskrbiti Sậm niệ

prislìčiti 

416 

nìš priskrbel, àl ję prižẽʚnil. Priskŕbèli su si 

nèkaj zemlě i třsja. 

prislìčiti pf (-îčim; -ìči; -il, -îčila; -en) 

usporediti, naći sličnost 

Kõmu si ga sàḍ prislìčil? 

pri¦slŏjnìti pf na¦ (-òjnim; -en) prisloniti 

Prislõjnil ję krîẓ̌ k h rậstu. 

pri¦smīcàti sę pf (-îcam/čem; -an) prišuljati 

se, privući se Mạ̃ček sę pŏlěke i pŏtĩje 

prismîcal. 

pri¦smŕdèti pf (-rdîm) približiti se Tî nèsmeš 

k n÷mu ni prismŕdèti. 

pri¦smudìti pf (-îm; -ìsmudil; -ụ̃ñen) 1 prići, 

približiti se Tù òn n÷ smę nì prismudìti. 

2 - sę prigorjeti, zagorjeti Jèle sę prìsmudile. 

{Vg. prismuditi se; K. prismudit} 

pri¦spàti sę pf (-î mi sę; -ìspale mi sę) 

zadrijemati Bàš mu sę jậke prìspale. 

pri¦spèti pf dŏ¦ (-iệm) prispjeti, 

stići Prîspel sem na rãṇi cûg. 

prispŏdạblàti ipf (-ậblat; -am; -al, -àle; 

-ậblan; -ãḅlajne) usporeñivati, tražiti sličnost 

Brĩca mę prispŏdậblal k sụ̃cu kî ga 

rastàvil ŏd žẽʚnę. 

prispŏdộbica f (-ę, -) poslovična usporedba 

Prispŏdộbicę su: Bẽʚdast kàk nộč (bîk). 

Biệl ję kàk pèča (pãḍani sniệg) Črlěn kàk 

(òpičina rìt, bŏgiệčka rìt, pàprika, ràk) Sr̀dit 

kàj rìs (tvộrec). 

prispŏdộbiti pf (-dộbim; -i, -ètę; -dòbil, 

-dộbila) usporediti N÷ znam 

kõmu bi ga prispŏdộbil. 

pri¦sràti sę pf (-ěrę mi sę, -àle mi sę) osjetiti 

potrebu za veliku nuždu I tù sę bàš vrậgu 

prisràle a vrậg ìdę naviệk na v÷kši kùp 

sràt. 

pri¦stìči/stîgnuti pf (-em; -ut) stići Č÷ga sę 

čõvek bŏjî, tò ga i pristîgnę. 

prĩstrŏšek m (-a, -ŏv) dio krova, pristrešak, 

natkriveni ulaz u kuću, produžetak strohe, 

ograñeni prostor pod strehom Prĩstrŏšek 

ję kròv na sèverne strãṇe dà ne zamậčę. 

{H. J. B. pristrošek, predhižje; V. 

pristrešek; Ja. pristrišak} 

pristuplūvàti ipf (-ûjem; -ûj; -ûval, -àle; 

-ũvajne) pristupati, prilaziti pj Sàki nậrŏḍ 

čûj i k jaslìcam pristuplûj! 

pri¦sūkàti pf (-ûčem; -an) zavrnuti, zagrnuti, 

podvinuti, zasukati Niệ si prisûkala rûḅač i 

zamậzala sę. 

pri¦sũknuti pf (-em; -en/ut) 

zagrnuti haljinu Prisũkni si rùḅaču, dà ju ne 

zamậžeš. 

pri¦sũnuti pf (-em; -ut) pritvoriti zasunom 

Prisũnul sem vrậta. 

pri¦šarạfìti pf (-ậfim; -len) 1 učvrstiti 

zavrtnjem Šarậfę dõbre prišarậfi. 

2 mučiti Prîznal ję kàḍ su ga prišarạfìli. 

prìšč m (-îšča, -ŏv, -i/mî) prišt 

Zdìgli su mi sę prîšči pŏ rũḳa. 

priščãjiv adj (-ìva) prištav, osut prištevima 

Priščajìva ję pŏ ŏbrậzu. 

priščep č ìti pf (-èpčim; -ẽpči, -ètę; -ẽpčil, -ìle; 

-÷plen) ukliještiti Priščèpčila sem pr̀stę i 

nòvti su mi pŏčŕnèli. Priščẽpil sem pậlec z 

vratmî. 

pri¦šèpnuti pf (-em; -en) prišapnuti Prišẽpni 

mi, čè tę srậm na glậs r÷či. 

pri¦šlŏpìti pf (-òpim; -len) 1 nabaciti Mậẓ ję 

prišlõpil na stiẽʖnu. Mòrt ję na cìgel prišlõpil. 

2 udariti Mụ̀či, ìl ti bum jẽʚnu prišlõpil. 

pri¦šmậjlati sę pf (-am; -an) dodvoriti se, 

ulizati se Prišmậjlala mu sę kàk mậčka. 

Jàga niệ Blậža pustîla samòga pŏ sẽʚle dà 

sę nẽʚ bi tũñe bàbe prišmậjlal i šòcu nàšel. 

{V. prišmejhlati} 

pri¦šnọfàti pf (-ộfam/lem) primirisati Pàzi, da 

òn tù nì ne prišnộflę. 

pri¦špậrati pf (-am; -an) uštedjeti Mògle sę i 

nèkaj prišpậrati. {Ba. prišparat} 

pri¦štrîči pf (-îžem; -en) 

podrezati Dòšel ję dŏ liệpę prištrižẽʚnę 

živìcę, pàk ję pr÷strl stõḷnak nậ jnu. 

pri¦štùcati pf (-am; -an) 

podrezati Prištùcal ję živìcu i i s÷be 

mustạ̃če. Purậnem smę rẽʚpę prištùcali. 

pri¦štùkati pf (-am; -an) 

nadograditi, nadovezati, produljiti Prištùkal 

sem prõstec na plộtu. 

prĩšvarek m (-a, -ŏv) prišvarak, prišivak, 

nadimak Sàki na sẽʚle ìma i špicnãṃet, 

prĩdevek, prĩšvarek ìli špòt. Niẽʖsu sì 

prĩšvarki špõti. 

pri¦švạvàti ipf na¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

prišivati Prišvậva si gùṃḅ. {J. prišvavam}

417 

pri¦zạvàti 

pri¦tèknuti pf (-em; -en/ut) 

zadignuti, utaknuti Bàba si rùḅaču pritèknę 

za pậs dà je sę ne vlẽčę pŏ pràšine ìli rõse. 

pri¦tèrati/teìrati pf (-am; -an) pritjerati, 

dotjerati Kràvę smę pritìrali na vòdu. 

pri¦terạvàti/tirạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -lem/ am; 

-an; -ãṿajne) pritjerivati Pòčeli smę blậge 

pritirạvàti blìže dòmu. 

pritīskàti ipf s, za, (-îskat; -am/ščem; -an; 

-ĩskajne) pritiskati S třlcem sę pritîščę 

kùḍela v tr̀licu. Glãṿę zẽʚlija sę pritîščeju na 

rĩbeẓ̌, a nộži riệžeju zẽʚlije. Driệve ŏsŏvìčki 

i žẽʚna pŏležìčki mòreju s÷ zdržàti i niệ i h 

mòči zdrŏbìti z nìkakvem pritĩskajnem. 

pritîsnuti pf s, v u , za, (-em; -ìsni; -ul, -îsnula; 

-en/ut) pritisnuti Dụ̂gŏga zaslìni, drộḅ na 

drộḅ pritìsni i nùṭer ga pŏrìni? (Vĩne vậdi, 

cìcek na šiệfu prĩmlę zubmî i svộj drộḅ na 

drộḅ sudìča pritîsnę i šiệf pŏrînę.) 

pri¦tŏčìti pf (-òčim; -en) dotočiti 

Pritõči kùpicę dà bûḍu pùṇę! 

pri¦tr̀či/třgnuti pf (-em; -en/ut) otrgnuti, 

odlomiti dio, skratiti Pritr̀gni kõlec da ně 

predụ̀g! Z bãta kukurìzę slẽci perušînije i 

skùp s kòcenem pritr̀gni!. 

pri¦trkạvàti ipf na¦ (-ậvam/lem; -al, -àle; -an; 

-ãṿajne) višeput udarati Pritrkậvaj z vrèčem, 

da mělę vìše stậnę. Bòme tậ fùrt z 

rîtjŏ pritrkậva. 

pri¦tụ̂či pf (-em; -en) dotući Kòjn ję str̀gal 

nògu i mộral sem ga pritụ̂či. 

pri¦vạbìti pf (-ậbim; -len) 

primamiti Privậbila ga k s÷be. 

pri¦vàditi sę pf (-ậdim; -ñen) priučiti, 

priviknuti Privàdil sę mej nàmi. 

pri¦vạlàti pf (-ậlam; -an) dovaljati Privãḷal 

sem sûḍič k zdẽʚncu. 

pri¦vạžàti ipf dŏ¦ (-ậžat; -am; -an; -ajne) 

dovoziti Vŏlậri su võlę pàsli, h rạnìli, ž nìmi 

òrali i privạžàli siệne, drva i ẓ pòla lètinu. 

pri¦včìti sę pf na¦ (-îm; -ĩvčen, -ẽʚna) 

priučiti se, naviknuti se Lẽke 

sę na dõbre privčìti. 

pri¦v÷sti pf (-ězem; -žen) dovesti Priv÷zel si 

ję s÷ kàj ję triệba za zĩmu. 

pri¦vēzàti pf (-ěžem; -zan) privezati Àk sę 

mậlŏmu žrèbeku ìli t÷leku privẽʚžę còfek 

črlěnŏga sũkna na vrật, nîę ga mòči vr÷či. 

pri¦vezạvàti ipf nadŏ¦ (-ậvat; -am; -an; 

-ãṿajne) privezivati Privezạvàli 

smę mladjě v třsju. 

pri¦v÷žuvati ipf ŏd¦ (-at; -jem; -an; -ajne) 

privezivati porasle mladice u vinogradu 

Ciẽʖli dận priv÷žujemę làstarę v třsju. 

pri¦vìdeti sę pf (-îdi mi sę; -ìd e le mi sę) 

pričiniti se, prividjeti se Tò sę t÷be privìdle. 

Bộgzna kàj sę nè privîdele. 

pri¦vīñàti sę ipf (-îña mi sę; -àle mi sę) 

pričinjati se Nèkaj mu sę privîña. 

pri¦viẹñàti sę pf (-iệña mi sę; -àle mi sę) 

ulijeniti se Priviẹñàle mu sę. 

pri¦vĩnuti pf na¦ (-em; -ĩnen/înut) 

1 privući Privĩnul ję grãṇu k s÷be i 

brậl čriệšnę. 

2 zaviti Z lîsta zdravîlnaka sę zgûli dộlna 

tiẽʖjnka kộžica i privĩnę dè sę štè pŏsẽčę. 

pri¦ v lạčìti ipf (-ậčit; -im; -en) privlačiti 

Magniệt na cĩrkve privlậči striẽʖlę. 

priv¦liệči pf (-ẽčem; -en, -ěna) privući Kàk 

tàj magniệt na cĩrkve mòrę dalẽʚke striẽʖlu 

privliệči? Prilecètę stõlec blìže. 

privộleti pf za, (-em; -en) pristati Nagŏvạrjàli 

su ga i privộlel ję. 

pri¦vr̀či/vřgnuti pf (-řžem/gnem; -žen/- 

gnen/ut) dodati, pridodati Òve ti privřžem 

dà bu dõbra mèra. Privr̀gnul mi ję na vậge. 

pri¦vriẹdèti pf (-iệdim; -ñen) privrijediti Tậ ně nigdậr 

nìš privriệdila. {Gr. privredit} 

pri¦vrnuti/vŕnùṭi pf (-řnem; -en/ut) pritjerati, 

skupiti Privrni blậge, pẽʚmę tãki dìmem. 

pri¦vūčàti sę ipf ŏd¦ (-ûčam; -ajne) privikavati 

se T÷ške sę privûča na gòrše. 

pri¦vučìti sę pf (-îm; -ìvučil; -ũčen) priviknuti 

se Na dõbre sę làke privučìti. Tòmu sę 

põslu br̀že prìvučil i sàḍ diệla kàkti 

privučệni m÷šter. 

privuščìti pf (-ùščim; -ûšči, -ètę; -ùščil, -ìle) 

1 priuštiti, omogućiti Màti mu s÷ privùšči 

kàj gòḍ si zaželiệ. 

2 - si priuštiti si Privùščil si tàj ję s÷ga 

dõbra. {Fu. privuščiti si; V. privoščiti; M. 

voščiti} 

pri¦zạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -am; -al, -àle; -an; 

-ãṿajne) prizivati, dozivati Fùrt ga prizậvala 

k s÷be. Kàḍ sõva h ûčę pŏ nõči pri h îže, 

smr̀t prizậva.

pri¦zdràveti 

418 

pri¦zdràveti pf ŏ¦ (-ậvem; -vlen) prizdraviti 

Bûṃ dòšel kàḍ prizdrậvem. 

pri¦zdrạvlàti ipf na¦ (-ậvlam; -ãṿlajne) 

prizdravljati, oporavljati se Pŏmàle 

prizdrậvlam i s÷ bòle mi ję. 

pri¦zīdàti pf (-îdam, -an) dozidati, prizidati 

Kõtec ję prizîdal k štàle. 

pri¦zidạvàti ipf (-ậvam; -al, àle; -an; 

-ãṿajne) dozidavati Jòš jěnu kŏmộru ję 

prizidậval k hîžnŏmu stạ̃jniju. 

pri¦zrèleti pf (-iệlem) dozoriti Jòš 

niệ Imbrĩna prizriệlela. 

pri¦zrèti pf (-iệm; -îzrel; -ìzret) dozoriti, 

dozreti Čriệšnę su prizrèlę. 

pri¦zûḅlati pf (-am; -an) prigrabljati Prizûḅlali 

smę siệne v r÷dę. 

prizublạvàti ipf (-ậvat; -am; -al, -àle; -an; 

-ãṿajne) grabljama prikupljati Mî trî smę 

prizublạvàli sûvu d÷telu. 

pri¦zvàti pf (-õvem; -ìzval; -an/ận) dozvati, 

pozvati, prizvati Piẽʖvec pùṇe pûṭ s÷ kòkŏši 

prizõvę k s÷be, a kùkčeka sậm pŏjiệ, dà sę 

znậ štè ję gŏspŏdậr. 

pri¦že j nìti pf (-÷jnim; -en/et) 

1 dobiti ženidbom Prižẽʚnil ję rậl zemlě i 

kràvu. Prižẽʚnil ję sinòkŏšu na Sãṿe i s÷ 

vrànę dŏ Lublànę. (Nìš niệ prižẽʚnil) 

2 - sę doći u ženinu obitelj Prižẽʚnil sę i 

dòbil jedînkin grùnt. 

pri¦žgàti pf (-îžgem; -îžgi; -ìžgal; -ìžgan/ận) 

pripaliti, upaliti, zapaliti Kàḍ čõvek mĩra 

mộra nèšte prì nem bìti i svečìcu mu 

prižgàti i v rũḳę dàti. 

pri¦žìgati ipf (-at; -îgam/žem; -an; -ajne) 

upaljivati, pripaljivati Šikûtŏr ję ŏtìšel v 

cĩrkvu dupliệrŏv prižìgat. 

prižměkčati pf (-am; -čan) otežati Vrèče mi 

prižměkča i mộram pŏčînuti. 

pri¦žměknuti pf (-ę mi; -en/ut) 

otežati Svẽʚti Mậtej držî Z÷mlu na 

jeniệm plẽʚče i kàḍ mu prižměknę, 

premiệšča ju i põtres ję. 

pri¦žmèknuti pf (-em; -en/ut) čvrsto 

zavezati Dõbre prižmẽkni z vezậlem. 

prjavka f (-ę, -) žeravka u 

pepelu, popret Pastĩri su p÷kli tìčę, glìvę i 

pụ̂žę v prjavke. 

prjnậr m (-ãṛa, -ậrŏv) prnjar, 

krpar, skupljač krpa Jõške prjnậr ję skûplal 

prjnkę pŏ sẽʚle i zậ jnę dậval sèkačkę 

drangùliję. 

pr̀j nav adj prnjav, poderan, prošupljen Kapût 

ti ję pr̀jnav na rukậve. Če kõmu pŏ brậde 

curî kàḍ pĩję, velĩju mu: Àm ti ję brãḍa 

pr̀jnava. 

pr j nek m (-a, -ŏv/ộv) prnja, krpa 

Prjnậri su pŏ sẽʚle prjnkę pŏbìrali. Sniệg 

jậke curî kò da bi prjnkę drậpal. 

prjnkậr m (-ãṛa, -ậrŏv) skupljač 

krpa Prjnkậr ję òtprl štacûn. 

pr̀k/pr̀kek adj (přki; přka; pr̀keši) 

prhak, sipak, rahao Kûvani bòḅ ję přkek. 

Mãjča ję sp÷kla pr̀kešę kŏlạ̃čę nèg màma. 

{Se. prk; J. perhek} 

prklàti/prtlati ipf s, šẹ, (pr̀klam; přklal, 

pr̀klala, -àle; pr̀klajne) petljati, prtljati, Fùrt 

nèkŏga vrậga pr̀kla. 

prlek m (-a, -ŏv) prečka, stupnica 

ljestava Lẽpča ìma dvậ drộgę a vû jnę su 

zavřtani přlki. Prlek ję pũḳel na lộjtre. 

{ðe. frlek; V. šprlič} 

prlùžiti ipf s, (-ûžim; -ùži; -il, -ûžila; -en; 

-ejne) loše orati prevlažno tlo 

Ne jõrje sę dõbre sàme prlûžim. 

{V. prlužiti se: praćakati se} 

prǹuti ipf s, (přnem; prǹi; -ul) trunuti, truliti, 

gnjiliti, raspadati se Tî piệjni dụ̂ge přneju. 

Siệne přnę na tùlikem dèžñu. {V. prhnuti} 

pŕnùṭi pf ŏt, s, (přnem; -i, -ètę; přnul, -ùḷe; 

přnut) prhnuti, poletjeti Vrạ̃pci su pŕnùḷi 

šenìcę i ŏtpŕvàli. 

prộba -ę, -i) pokus, kušanje [mañ. próba

419 

pr̀st 

prŏdàti pf ras, s, spŏ, (-ậm; -òdal, -ậla; -ận) 

prodati Jậ sem n÷mu pròdal trî viẽʖdra 

ràkiję. ¤ Pròdal kràvu i kûpil sîrnu kŏšãṛu. 

prŏ¦dạvàti ipf (-ậvat; -am/jem; -an; -ãṿajne) 

prodavati Bĩle ję jậbuk àl tò sę niệ prŏdạvàle. 

Sàke lète smę prŏdạvàli pŏ dvộje 

žriệbičŏv. 

prộjti pf (-ộjdem; -ộjdi, -ètę; -òšel) proći, prijeći Bõžič dọ̃jdę – zĩma 

prộjdę. (velî Cìgan) {Vr. Vg. projti} 

pròkšen adj razmažen, obijestan, 

razuzdan, drzak, izbirljiv Pròkšena 

dẽca něčeju nìš pŏslūnùṭi. Tè dẽčke ję 

pròkšen. {V. Du. prokšeni} 

pròkšenec m (-a, -ŏv) obijestan, drzak 

čovjek T÷ške ję s pròkšencem zîti na kràj. 

{Kr. prokšenec} 

prõpuv m (-a, -ŏv) propuh Niệ 

dõbre stậti na pròpuve. 

prŏsìti ipf na, s, za, (-õsit; -òsim, -iju/ę; -õsi, 

-ètę; -õsil, -òsila, -ìle; -òšen; -ejne) tražiti 

milostinju, moliti Bọ̃gec pròsi a Bòga sę 

mòli. Kàj čèẓ stiẽʖnu sòli pròsi? (Jãjce) 

¤ Dõbre ję diẽʖte dŏk spî nì krùva ne pròsi. 

pròst adj (-ộsti; -õsta; -òsteši; pre-) 

1 slobodan, odvezan Sělski cũcki su z 

vekšînŏ prõsti i niẽʖsu privězani. 

2 besraman, bezobrazan, 

nepristojan, neuljudan Pròst kàk cũcek 

b÷z lãnca. Prõsta ję kàk šlàpa. 

3 običan, jednostavan; žaloban, korotni 

Stàrešę žẽʚnę nòsiju prộstu čòvu scîfranu 

s prộstemi (biẽʖlemi i črnemi sûknenemi 

rụ̂žicami) i biẽʖlę prộstę pèčę. Nòsi prộstu 

òpravu za mụ̂žem. 

pròste adv (-òsteše; pre-) 

besramno, bestidno, nepristojno, prosto, 

bezobrazno Nậjtę tàk pròste gŏvŏrìti pred 

decộ! 

prõstec m (-a, -ŏv) proštac, tesani stupić dio 

pletenog plota Ẓ prõscem nadŏštûknenem 

sę vrạ̃pcę stìra žìta. Kûrc mu stŏjî kàk 

prõstec. ¤ Ìma prõstec (kộst, kõlec) v 

drộbu. (Liện ję prìgnuti sę). 

{J. prostec; V. proštec} 

prŏščějne/nije n (-a, -ějn) proštenje, 

okupljanje uz crkveni god Cěrski lŏnčậri su 

najvìše pevậrcę dèlali za Čùčerje za prŏščějne 

Ìme Marìję, Marèjne. Ìšla ję na 

prŏščějne i zgubîla pŏštějne. 

{B. proščenje: oprost grijeha} 

prŏščenîk m (-ĩka, -îkŏv) proštenjar, 

hodočasnik Nàši prŏščenĩki ìdeju najvìše 

s preš÷cijŏ k Mậjke Bọ̃že Bìstričke na 

Vèliku Mèšu na dvậ dãṇę. 

prộšč i je/prŏščjě n zb (-a/ậ, -ěm) kraći deblji 

kolci za plot Pripràvil sem kậlane prộščje 

za plột. {V. prošče} 

prŏščĩna f (-ę, -în) žalobna, korotna 

odjeća Za mrtvĩkem sę nòsi prŏščĩna 

(žẽʚnę biẽʖlę rùḅačę i pèčę, črnę plũzę i 

rụ̃pcę, mụ̂ži nìš črlẽʚnŏga). 

pròti v 1 prep prema, protiv s G Nậj scàti 

pròti vètra, bụ̂š sę pòscal. 

2 adv protiv Plemenitậši Šašinòvčani su 

bĩli pròti škộlę i r÷kli su, dà šte h òčę diẽʖte 

škộlati mòrę ga dàti v Zạ̃greḅ. 

¤ Niẽʖmam nìš pròti. Slažem se. {V. proti} 

prõtvajn m (-a, -ŏv) tava, tiganj, plitka 

limena posuda u kojoj se peče [nj. Brotwanne; 

Bratpfanne] Sp÷kla sem dvậ 

prõtvajnę měsa. {V. protvan} 

Prozorje top (Pròzŏrje n -òzŏrec, -òzŏrka, 

-òzŏrski) selo 172 st. (1857) a 223 (1991) 

Diệli sẽʚla Pròzŏrja su Grabiệrje, Grgộsiči 

a prèdi i Svẽʚti Mãrtin. {B. prozorje, zgledališče; 

Vo. prozorje: praskozorje, osvit} 

pr̀pel m (-a, -ŏv; adj pr̀plen) papar Rěci 

br̀že: pět put pr̀pel pět put pàprika. 

{G. V. prper} Tò mi ję prẽʚveč pr̀plene. 

{G. prpren} 

prplìti ipf pŏ, za, (přplit; pr̀plim, -iju/ę; přpli, 

-ètę; přplil, pr̀plila, -ìle; pr̀plen; -ejne) 

papriti Sậm přpli, kùlike hòčeš. 

pr̀sa n pl t (přs, -mî) prsa, grudi Ìma liẽʖpa 

pr̀sa i cìcekę z gùṃbeki. Grậnña òtkril pr̀sa 

i r÷kel: Pụ̂caj Ròk, jậ niẽʖsem nì prèḍ 

Pùnišŏ biệjžal. 

pr̀sast adj (-àsta) prsat; sisata Dẽčke ję 

pr̀sast a i diệkla prsàsta 

pr̀siti sę ipf s, (přsim, -iju/ę; pr̀si; pr̀sil, přsila) 

junačiti se; praviti se važnim Nậj sę nìš 

pr̀siti, àm tè dõbre znậmę. 

pr̀st m (-a, přstŏv, -i/mî; dem m pr̀stek) prst 

Na šàke su pr̀sti: pậlec, kậži, sriẽʖjni pr̀st, 

prstejnậk i mậli pr̀st. (Det÷tu sę gŏvòri i

prstejnậk 

420 

prîma za pr̀stę: Òv (pậlec) îdę v lộv, òv 

(kậži) za jnìm, òv (sriẽʖjni) dòma čûva i 

žgãncę kûva, a òv (prstejnậk) s÷ sậm 

pŏjiệda i mậlŏmu nìšta něda i mậli plậčę 

cîju, cîju!) Pàzi dà si pr̀stekę ne priščèpčiš. 

¤ glēdèti čèẓ pr̀stę popuštati; imèti tù pr̀stę 

sudjelovati; imèti v mậlem přstu dobro 

poznavati; imèti dụ̂gę pr̀stę htjeti krasti; 

imèti na sàki pr̀st imati koliko god hoće; 

scicàti ẓ pr̀sta izmisliti, reći laž; îti na přste 

šuljati se; za pr̀stę līzàti odlično je; ne vìdeti 

pr̀sta pred nòsem biti u potpunoj tami; 

pr̀stę k s÷be! ne diraj!; dŏbìti pŏ přste biti 

kažnjen; niệ mẽknul nì z mậlem pr̀stem 

ništa nije učinio; 

2 mjera debljine Špèk ję četìri pr̀stę d÷bel. 

prstejnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) prst prstenjak Na 

prstejnãḳu sę nòsi pr̀sten. 

prstějne/nije n zb (-a) prstenje Milŏstĩva 

ìma pûṇę rũḳę prstějnija. 

pr̀steki m pl (-ŏv, -i) 

gljiva capica, griva (Ramaria sp.) 

□ žûṭi - gljiva žuta capica (Ramaria flava) 

Žûṭi pr̀steki su za jèsti. 

pr̀sten m (-a, -ŏv; dem m pr̀stenek) 

1 prsten Dẽčke ję diệkle dậl na zãṛuka 

(zạ̃pitke) pr̀sten i kàparu (pènezę) a õna 

n÷mu rũḅec glậvni. Pr̀sten ìma jòke, a 

vìtlica niẽʖma. Diẽʖklica ìma liệpi pr̀stenek. 

2 izrezani vanjski dio spolovila prasice 

Dèce ka gledîju dè sę kòlę svĩnče dãje sę 

pr̀sten, vìtlica i mẽšič. 

pršàča f (-ę, -ậčŏ, -) široka bluza Mî smę 

přvę plũzu ŏḍ cãjga (pršàču) bĩle zněslę i 

tò s÷ šĩrem stậle. 

pršîč m (-a, -ŏv) pršić, sitan suh snijeg Sniệg 

pršîč sę spùstil. {D. pršič} 

přt f (pr̀ti, přtju, prti, -mî) prtina, ugažena 

staza u snijegu Dẽca vuẓ přt diệlaju svěcę 

na sniệgu tàk da lěgneju rašîrene na 

plěča. {V. prt} 

prtạ̃jnek m (-a, -ŏv) manja vreća Dŏn÷sla ję 

prtạ̃jnek kukurìzę v m÷lin. 

prtãḷe n (-a, -) naramenica Prtậle 

tộrbę dẽni na plẽʚče! {R. oprta} 

pr̀ten adj (-ěna) konopljen ili lanen, doma 

tkan Nõsil ję prtěnę širộkę gàčę. 

{Vo. parten, od lana ili konoplje} 

prtenĩna f (-ę, -în) rubenina od konoplje i 

lana Vìše sę ne tkě prtenĩna. 

pr̀titi ipf na, ŏt, pre, ras, s, (-it; přtim, -iju/ę; 

pr̀ti; -il, přtila; -čen) 1 gaziti stazu u snijegu 

Vèliki sniệg smę pr̀tili i jẽʚdva ga prepr̀tili. 

2 tovariti Prẽʚveč přtiš nà jnęga, ně mòrę 

tùlike nŏsìti. {St. prtit} 

prụ̂ṇ̃ m (-a, -ŏv) obli šljunak Vuẓ Sãṿu ję 

pùṇe prụ̂ña. {ðe. ð. Vi. proñ; G. pruč} 

prụ̂ñje n zb (-a) obluci šljunka Lęžàli su na 

prụ̂ñju. {G. pruñana: šljunčara} 

prụ̃ga 1 f (-ę, -/i; dem f prụ̀gica -ę, -ụ̂gic) 

pruga, uzdužna šara Jàbukę pisanìkę 

ìmaju šãṛę prụ̃gę. Pàjceki dîvle svîn ìmaju 

šãṛę prụ̀gicę. 

2 duga kišna Prụ̂ga pîję 

vòdu Sãṿę. {I. poga} 

3 željezničke tračnice Cûgi stậju v Krậlŏvce 

ŏḍ 1920. lèta a prụ̃ga ję 50 liệt priệ. 

prụ̃gast adj (-ậsti; -àsta) išaran uzdužnim 

šarama I turŏpộlska prasìca ję znậla zlěči 

prụ̀gastę pàjcekę šậrę kàk dîvle. 

prụ̀gati ipf (-ụ̂gam; -ụ̀gal, -ụ̂gala) trčati 

skakući Zậjci prụ̂gaju pŏ d÷tele. 

prụ̃gle n (-a, -ŏv) pruglo, zamka za ptice V 

prụ̃gle lŏvî v÷kšę tìčę, a mèjnšę na liẽʖpek. 

¤ Piščî kàk tìca v prụ̃gle. 

prụ̂gnuti pf (-em; -ụ̀gni; -ul, -ụ̂gnula) 

jurnuti Prụ̂gnula ję mậčka čez zàprti 

õblŏk. Prụ̀gnul ję kò da šìlem v rìt pîknut. 

prugŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) duga 

kišna Štè rěčę prụ̃ge prugŏvàča, bụ̂ ga 

grîzla kàča. 

Prugovečki pr (Prugŏviệčki, -, -iệčka) 

[etn.] Š4, LP633 E780. 

Prusec pr (Prûsec, -ŏv, -îca) [nad.] B3, 

Sesv. Sela 21, Vugrovec 17 LP67 

{B. prusec: brzec konj; J. prusec konj 

dobroga hoda, kasavec} 

prûṭ m (-a, -ŏv; dem m prùṭek) dulja i deblja 

drvena šiba bez lišća, prut Zẽmi prûṭ i trěsi 

slìvę. Bûṃ tę z ŏviệm prùṭekem pŏ rîte, če 

něš dòber. 

prûṭje n zb (-a) pruće Lèskŏve i vr̀bŏve prụ̂tje 

ję za pl÷sti plòtę i za kõlcę za třsje i 

bàžul. {V. prutje}

ʖʖ 

421 

pučpurĩknuti/purpurĩknuti 

prvạčìti ipf (-ậčit; -im; -i, -ètę; -ậčil, -ìle; -ậčena; 

-ạ̃čejne) prvi put orati zemlju Zùtra 

bum na Bõṛnice prvậčil. 

pr̀ve adv prije, prvo, ranije, na prvom 

mjestu Òn ję pr̀ve dòšel. Pr̀ve (priệ) slũga 

slûži, òṇda plậču dŏbî. {He. prve} 

¤ pr̀ve i pr̀ve prije svega 

pr̀venskina f (-ę, -) prvorotkinja Pr̀venskina 

ję kràva, prasìca i kŏbìla kậ přvi pûṭ lẽʚžę. 

{ðe. R. Du. Gr. prveskinja} 

přvi adj (pr̀veši, najpr̀veši) prednji; raniji Na 

kộle ję přvi i zạ̃jni štèl. Na rạzbòje ję přve i 

zậjne vratìle. Jậ sem pr̀veši na r÷du. Pri 

jèle ję najpr̀veši. 

přvi num (-ŏga, -ŏmu, -em) prvi Přvi mạ̃čki 

sę vòdu hîčeju. Přve lète dẽčke, drùge 

diệkla a pòkle sàke lète diẽʖte. 

(Želî mužikậš kàḍ završî z dậri) 

prviči m pl t (-ŏv, -i) dio svadbenih 

običaja Prviči su diẽʖklini stãṛci i ròdbina 

kî dộjdeju k mlãḍencu drùge jùtre na 

gòsti, a mlãḍejnka stŏjî v gãjnke, čèka 

přvičę i sàkŏga če hòčę mòrę kûšnuti. 

{M. prviči; L. perviči; G. prviči: prvi dolazak 

mladenke k roditeljima! ðñ. prviči} 

prvìst m (-a, -ŏv) prvi svirač, primaš Prvìst 

na gùṣli ìgra: Pràsica sę prãsi, pràsica sę 

prãsi! (velî sę za šãḷu) 

přvka f (-ę, -) pepeo na 

žaru Zagrni žậr s přvkŏ. 

prv ke adv (-eše; pre-) prhko, 

rahlo Prvke sę zòrale. Kŏlạ̃či su prvki. 

psìja f (-ę, -îjŏ, -) psiha, ormarić s ogledalom 

[ausnj. Psyche

pudậr 

422 

pudậr m (-ãṛa, -ậrŏv; f pudarìca -ę, -ĩcŏ, -îc) 

čuvar vinograda, pudar Pudậr čûva grõẓdije 

v gòrica i pudî škvõrcę. ¤ Pr̀di vràna na 

pudãṛa kàḍ sę grõẓdja nazòbala. Kàḍ niệ 

pudãṛa dõbra ję i pudarìca. 

pudarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) posao pudara Prèdi sę 

pudarìja plậčala z mõštem. 

pudạrìti ipf (-ậrit; -im; -i, -ètę; -ậril, -ìle; 

-ãṛejne) čuvati vinograd i puditi (tjerati) 

ptice Priệl sę pudarìję i v÷č dụ̀ge pudậri. 

pùder m (-a, -ŏv) fini prašak za posip kože 

[nj. Puder

ʚʚ 

423 

purận 

ẓ pùškę. 

2 udariti Pùḳnul ga šîbŏ pŏ rũḳa. 

3 prelomiti se Zubačìšče ję pùḳle. 

4 razliti se Bîla vèlika pòvŏden kàḍ ję 

Sãṿa pûḳla. 

5 škljocnuti Kùlike přsti pûḳnę diệkle dà i h 

natěžę, tùlike bu imiệla snŏbõkŏv. 

¤ pùḳnul ję glậs pročulo se; Pûḳnę mu 

smiệj. Jako se nasmijao. 

pùlt m (-a, -ŏv, -i/mî) trgovački radni stol u 

[nj. Pult

ʚʚ 

(pũščat; -am; -al, -àle; pûščan; pũščajne) 

1 puštati Spŏm÷tneši bedãḳu zmîr pũšča. 

Kŏbìla pũšča nậ sę pastûva, čè sę hộrca. 

2 rojiti se Čè sę dvậ skùp brîšeju v j÷n 

ručnîk rõji sę miệšaju kàḍ čělci pũščaju. 

pùščati pf ŏ, ŏt, (-am; -an) pustiti Vlòvil ję 

tậta i pùščal ga. Pùščan ję z r÷šta. 

puščàva f (-ę, -ậvŏ, -) pustoš Prì 

nas ję kràl kõjnę i tàm i h pũščal vu 

puščàvu. {D. puščoava: zapušteno 

zemljište; V. puščińava} 

puščĩna/pustĩna f (-ę, -în) 

pustoš Živî sậm vù te puščĩne. pj Bàba 

mụ̂ža pŏ pustĩne pãṣla. 

pũšel m (-a, -ŏv; dem m pùšlec/pùšlek -a, 

-ŏv) snopić, kita cvijeća, rukovet; kitica, 

buketić, snopić cvijeća [jnj. Buschel, nj. 

Büschel] Nabrậla ję pũšel liệpŏga cviệtja. 

Zẽmi i pũšel p÷ršuna. Dŏn÷sel je ję pùšlek 

cviệtja. {ðe. pušel} 

pùšiti ipf pri, s, za, (-it; pûšim; pùši; -il, pûšila; 

-en; -ejne) pušiti Pûši i ŏrèjŏv, třsŏv i 

z÷lŏv lîst, če niệ duvãṇa. 

pùška f (-ę, pûškŏ, -i; dem f pùškica -ę, 

pûškic) 1 puška N÷ bŏj sę pùškica, mî 

smę dvậ! (Lõvcu ję pùška v rùḳa dr̀tala, 

pàk ju ję kurậžil.) ¤ Nàpet kàk pùška. 

spreman čeka; Kàk ẓ pùškę smjesta 

□ bedzgŏva - pucaljka od šuplje bazge 

Dẽca pụ̂caju z bèdzgŏvę pùškę s puškạ̃lem 

i fujtạ̃ši ŏd kùḍelę. 

2 cijev kotača na kolima V 

glavìne kŏtạ̃ča ję želiệzna pùška. 

puškãḷe n (-a, -ậl) dio bazgove puške 

S puškãḷem sę zbìjaju fujtạ̃ši z bèdzgŏvę 

pùškę. {L. puškalec} 

pùškenica f (-ę, -) željezna cijev 

kotača na zaprežnim kolima V glavìne 

kŏtạ̃ča ję pùškenica. 

pûṭ m (pũṭa, -ŏv) 1 put Ẓ Cẽʚrja su priệ ìšli 

čèẓ šùmę pũṭi na pět strận: Krậlŏvec, Kŏbîlnak, 

Budiệnec, Driệnčec i Svẽʚti Mãrtin. 

2 putovanje 

Ìdemę na daliệki pûṭ. Čŏvèku na pũṭu niệ 

griệj i na pòst měse jèsti. (Mòrę sę i na pûṭ 

zîti, čè ję blĩzu hìžę i tù jèsti!) 

□ anñělski - Kumovska 

slama, Mliječni put Tàk sę liệpe vîdi anpuranñậr 

424 

¤ Pŏpũšča nộs kàk purận dùḍu. (Sřdi sę) 

2 borov češer Pŏ cmrộčju smę brậli 

purậnę za pěč kūrìti. 

puranñậr m (-ãṛa, -ậrŏv) pastir purana 

Purậnę pasěju mậli puranñậri. 

pùreki m pl (-ŏv, -i) 1 purići 

2 biljka stolisnik (Achilea millefolium) 

kojom se hrane purići Naběri 

pùrekŏv za pùrekę. {Du. purja trava} 

3 biljka kozlac (Arum maculatum) 

Pŏ cviệtu pùrekŏv sę pŏgậña kãkva 

bu lètina (kukurìza, jãčmen, šenìca i vĩne) 

Puretić pr (Pùretič, -ŏv, -îčka) [nad. od 

pura] G15, L8, B4, C2 (zvận Škãnič) D1 

LP57 (i Puretić -Vučina G5 i 

Puretić-Salarić, C1) 

purětina f (-ę, -) meso purana Purětina ję 

sûve měse kàk triệščije. 

pùrga f (-ę, pûrgŏ, -i) podgrañe, naselje uz 

utvrñeni grad Pùrga sę nègda gŏvŏrìle 

jenòmu kràju Krậlŏvca, a pòkle sę r÷kle 

Stậra Việs a i tò zậblene. 

pùrgar m (-a, -ŏv) grañanin [nj. Burger] Òkŏl 

màrŏfa v Krậlŏvcu ję nègda bîla Pùrga 

(pòkle Stậra Việs) i tî Kralěvčani su sěbę 

zvậli pùrgari. pj Ôj rî rî, ôj rî rî Zạ̃greḅ gŏrî, 

vî stę ga vùžgali zàgrebečki pùrgari. 

{H. purgar; V. purger} 

purîlnak m (-a, -ŏv) nastamba za pure 

Kòkŏši spîju v kurîlnake, pùrę v purîlnake 

a gûṣkę v gusîlnake, àl najvìše sà žìvaḍ 

skùp v kŏkŏšîlnake. 

pùrš int tjeranje purana Purãṇi sę tìraju ŏd 

s÷bę: pùrš, pùrš! {L. pur oš} 

pùrš m (pûrša, -ŏv, -i/mî) oficirski sluga [nj. 

Bursche] Bìl ję pùrš làjdinantu. 

pũste adv pusto Tò bîle v jesěne i v÷č pũste 

pòle. Pustesẽʚ ʚlina f top C 

pustìti pf pre, pri, s, (-îm; pûsti, -ètę; pùstil, 

-îla; pûščen) 1 ostaviti, pustiti Pùstili su 

ga z rěšta. Pûsti kòkŏš v jãṛek, õna sę i 

slòga prĩmlę. 

2 pustiti roj (pčela) Čẽʚlec ję 

pùstil, ìdem zvònit. 

3 - sę praviti se Kàḍ sę bàba napĩję pustî 

sę betẽʚžna. 

¤ Pùstil ję pòmet na pàšu. Ne misli ništa. 

pūščàti ipf na, ŏ, ŏt, pŏ, pre, pri, ras, s, za,

425 

pùža 

ñělski pûṭ. prtěni - mekani poljski put ¤ Ìdę 

sàme dà mu rìt vîdi pũṭa. Naviệk ję na pũṭu 

kàk i kọ̃jnski dr÷k. 

put/pûṭ part put (s brojevima) J÷n pûṭ/ 

j÷mput sę mẽrnę. Dvậput (dvậ pûṭ) sę v 

mělinu gŏvòri. Trìput Bộg pŏmậžę. 

Bržộlica: Pětput přpel, pětput pàprika. 

putậr m (-ãṛa, -ậrŏv) putar, cestar 

Jambrečìna ję bìl putậr. 

pùtast adj (-àsta) putonog, putonogast, bijel 

do koljena kod žute ili crne stoke Lìsa ję 

putàsta i Rìčke ję pùtast. 

pùṭati ipf s, (-am; -al, pûṭala; -an; -ajne) 

sapinjati, vezati konjima prednje noge 

užetom Kõjnę smę na pậše pùṭali dà ne 

liẽʖču pŏ ciẽʖlem gmậjnu. 

pùṭe n (-a) oputa, puto, putilo, ćustek, uže za 

sapinjanje konjskih nogu Da kõjni ne liẹ̃čeju 

pŏ sinòkŏša triệba i h spùṭati, dèti im 

pùṭe, svēzàti im přvę nògę s pùṭem ŏd 

štrîka. {H. pute konske; B. puta, spona; 

Č. puta, put; ðe. pota} 

putèjna f (-ę, -iệjnŏ, -) pramen pletenice Pŏ 

putèjna kìtę sę diệklam bròji: čiščelìšče, 

n÷be, pẽkel! Kàj sę velî na zậjne putèjne 

tàm pě kàḍ mẽrnę. 

pùṭica f (-ę, pûṭic) putica, dio konjske noge 

S pùṭem sę pûṭi kòjn v pùṭica. 

putìna f (-ę, -înŏ, -în) zatravljeni poljski put 

Na putìna lûdi pasěju blậge na štrîke. 

{Se. putina} 

pụtìti ipf na, v, (pũṭit; -im, -iju/ę; -i. -ètę; pũṭil, 

-ìle; pụ̂čen) upućivati Sàme ga pũṭi na 

dõbre. 

pũṭnica f (-ę, -) 1 putnica, žena koja putuje 

2 stočni list Zvậdila sem pũṭnicu 

za kràvu. 

pũṭnik m (-a, -ŏv) putnik Veslậr prevậža 

pũṭnikę z jęně strãṇę na drùgu. 

pùtre n (-a, -ŏv; dem n dj pùtreke) maslac 

[nj. Butter] Vr̀jne sę kụ̂či stepãḷem v st÷pice 

i skụ̂či pùtre a ŏstậnęju stěpki. Põječ 

krùveka s pùtrekem. 

¤ Ìma pùtra na glãṿe. Kriv je. 

putūvàti ipf na, ŏt, pre, (-ûvat; -ûvam/jem, 

-ûvaju/ûju; -ûj; -ûval, -àle; -ũvajne) 

putovati Putūvàli smę ciẽʖli dận. 

¤ Žũṭi žùṭuju a črlẽʚni pùtuju. Blijedi dugo 

žive a crveni naglo umiru. 

pûṿ m (-a, -ŏv) puh (Glis glis) Měse pûṿa ję 

jậke fĩne. ¤ D÷bel ję kàk pụ̂v. Spî kàk pûṿ 

v dũple. Čvrsto spava. 

pùv m (pûva, -ŏv) puhanje iz 

usta, hlañenje Slugem ję bòlši gŏspŏdậr 

pri kiệm sę vrụ̃če jèle h ladî (jiệ) s krùvem 

nèg òn dè sę jiệ s pùvem. 

pùẓa f (-ę, pûẓŏ, -; dem f pùẓica -ę, pûẓic) 

1 gljiva medenjača (Armillaria mellea) 

Pùẓa rãṣtę vuz rãṣtę i pûẓa pŏ piệjne i 

driệvju. 

2 dio zaprežnih kola Na škarìču na kộle ję 

pùẓa, a pò jne pûẓa svộra. {Du. Še. puza} 

Puzak pr (Puzậk, -ãḳŏv, -àča/ậčka) [nad. 

od puzati] B3, E150 

pùẓati ipf dŏ, ŏt, pre, s, (-at; pûẓam/žem; -ži; 

pùẓal, pûẓala; -ajne) 1 plaziti, gmizati, ići 

četveronoške Kàḍ diẽʖte j÷mput prehõḍa, 

vìše něčę pùẓati. 2 penjati se na drvo 

Dẽčki pụ̂žu i na vìsŏke driệve. Mậli pûẓa 

pŏ zẽʚmle a v÷kši pụ̂žę pŏ driệvu. {I. hozati} 

pûzdra f (-ę, -i) koža konjskog uda Žriẽʖpcu 

pûzdra vîsi. {Ab. puzdra: konjski ud; Z. 

puzdra: praseći ud; Le. puzdra, koža na 

glaviću; D. puzdra: svinjsko spolovilo} 

puzěč/puzěčke adv pužećke, puzeći, 

gmizući Puzěč sę vliệkel. Puzěčke ga ję 

prõsil i niệ sę smìlŏval. 

pụzèti ipf dŏ, pre, (-îm; pûẓi, -ètę; pûẓel, 

-èle) gmizati Mramlĩcę puzîju pŏ zîdu. 

pụ̂ẓ̌ m (-a, -ŏv; dem m pụ̀žek) puž Kàj jë na 

sviẽʖtu najjàkše? (Pụ̂ẓ̌ tẽʚri svộ h ižu sộbŏ 

nòsi.) pj Pụ̂ẓ̌ mụ̂ẓ̌ kậži rògę vận, dà ti kùču 

ne prŏdậm stậre bàbe za duvận. 

{Gh. pužmuž, puž; T. pož} ¤ kàk pụ̂ẓ̌ vrlo 

sporo Dẽca sę na pậše ìgraju s pụ̀žeki. 

□ bàlavi - puž balavnjak (Agriolimax 

agrestis) Pùṇ vřčak bàlave pụ̂žŏv. 

pùža f (-ę, pûžŏ, -i) djevojka, puca Diẽʖklam 

z Làza velĩju pùžę, a pri nas su pùžę bîlę 

pastirìcę. {Oroslavje i Kumrovec: puža}

R r 

r m glas r je četvrti suglasnik po učestalosti 

s 7,69% svih Slogotvornik r je zastupljen s 

1,61% svih silabema. 

ř, ř! int za razdraživanje psa Cũcki sę drậžiju 

ř, ř! Kàḍ òn spậzi pĩzdu prĩmlę kõlec i 

pòčmę ju srdîti kàk sę i kûsa sřdi: Pĩzda ř, 

pĩzda ř! 

rậbar m (-a, -ŏv; adj rậbarŏv; adj rậbarski) 

1 razbojnik, pljačkaš, otimač [nj. Räuber] 

Rậbari su v cĩrkve dèlili pènezę. Niệ si 

pŏmògel nì z rậbarskemi penẽʚzi. {G. raber} 

2 drvosječa Grậbari Ličàni Ìlija i Mãrko su 

bĩli i rậbari i dèlali drva v šùme. Pŏsûḍil sem 

rậbarŏvu sekìru. Bòrmeš smę zrùšali h rậst 

rậbarski. 

rabijàten adj (-ãtna; -àtneši) sklon tučnjavi, 

naprasit [nj. rabiat

427 

rậm 

m÷nę ne mộraš dòjti àli ràdi n÷ga dọ̃jdi. 

Sụsèdi sę svậdiju najvìše ràdi žěn, ràdi 

decě i ràdi žìvadi. 

ràdijŏn m (-a, -ŏv) radioprijemnik Tŏmậš fŏringậš 

niệ vèrŏval da škộlnikŏv radijŏn, tậ 

kîštra gŏvòri. {ðñ. radion; V. Ba, ð. radijo} 

rafajngiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) dimnjačar 

[nj. Rauchfangkehrer] Zamûṣan kàk 

rafajngiệr. Rafajngiệr ję priệl bàbu pri kûpu 

slàmę, zdîgel rùḅačę i rậšpal z màñarskę 

strãṇę kò da dûčec tậnca. 

rậfang/rậfung m (-a, -ŏv; dem m rậfajnek) 

dimnjak [nj. Rauchfang] Vèter ję 

rậfang zrùšal. Na rậfung si ję sěla. Rậfajnek 

ję pùṇ sậṇ̃. 

ràfija f (-ę, rậfij) liko od palme (Raphia ruffia) 

Za vězajne i pŏdv÷žuvajne třsja kupûję 

ràfiju a niệma věza ni b÷kŏvinę. 

ràga f (-ę, rậgŏ, -) staro isluženo kljuse 

[nj. Racker] Tậ ràga jẽʚdva ìdę. 

ràj m (rãja) raj, mjesto 

blaženstva Zaklěla sę zěmla rãju, da sę 

tãjnę sę zŏznậju. Ìdemę spật Bòga zvật, nậ 

’n kràj sviệtli ràj. 

rậjbati ipf na, (-at; -am; -an) trljati, ribati 

[nj. reiben] Ràkija ję dõbra kàḍ kòsti bŏlîju i 

triệba rậjbati s flậšŏ a ràkiju pŏpìti. 

rậjcati ipf na, raz, (-at; -am; -an; -ajne) 

1 nadraživati, izazivati seksualno 

[nj. reizen] Ne dậ mu mĩra, rậjca ga. 

2 - sę nadraživati se Òn sę nậ jnu rậjca. 

{V. rejcati; Ž. rajcati: uzbuñivati} 

rậjna/rậjngla f (-ę, -i; dem f rậjnica/rậjnglica 

-ę, -) plitka limena kuhinjska 

posuda [nj. Reindl] Jèle ti ję v rậjngle. 

Rậjnglica ję na pěče. 

{D. Ba. rajngla; ð. rajnica} 

ràjnen adj ranjen Bìl ję ràjnen v nògu. Ìšel ję 

pũṭem ràjneni Jèzuš i ž nìm sę stậla Mậjčica 

Bọ̃ža. (tàk sę pòčmeju dèlati vũreki ŏd 

vrbậnca) 

rậjnenik m (-a, -ŏv) svinja za klanje Lètes bu 

klàl trî h rậjnenikę. {ð. rajnenik} 

rajnenîk m (-ĩka, -îkŏv) ranjenik Na cěrskem 

prŏščějnu ję bĩle rajnenîkŏv. 

rajpãglin m (-a, -ŏv) kost za gladiti ñon [?nj.] 

Šòstar glậdi ñộn z rajpãglinem. 

rậjtati ipf na, z, za, (-am; -an; -ajne) 

1 uzgajati Rậjta i pitộmnę zậjcę. 

2 rasipati novac [mañ. rajta: grabi] Rậjta 

plậču pŏ bèrtija. 

{Vi. rajtati; Še. rajtar: rasipnik} 

rajtõẓę f pl t (-ộẓ, -õẓami) jahaće hlače 

[nj. Reithose] Vìḍ nòsi rajtõẓę. 

{ð. Ba. rajtoze} 

rậjzati ipf dŏ, ŏd, na, (-am; -ajne) skitati 

[nj. reisen] Pùṇe rậjza pŏ sviẽʖtu. 

ràk m (rãka, -ŏv; dem m ràkek; adj ràkŏv) 

1 rak; račji, rakov Kàḍ ję põtres òṇda rãki 

pŏgîneju. Črlěn kàk ràk. V pŏtộku ję bĩle i 

mậle ràkekŏv. Razìšli su sę kàk ràkŏva 

dẽca. Ràkŏvčica f top Ž. 

2 bolest zloćudni tumor Pri Šatŏvîče su 

Îvič, Jõške i J÷la mrli ŏd rãka. 

ràka f (-ę, rậkŏ, -) zidana grobnica i nadgrobna 

kućica [lat. arca] Na cěrskem grộbju ję 

bîla sàme prevìzŏrŏva ràka. 

{V. raka: grobna jama} 

ràkija f (-ę, rậkij; dem f ràkijica -ę, -) 

rakija, žestica Pečěmę ràkiju slìvŏvicu, 

tròpicu i drŏžñějnku. Pòkle zãṛukŏv mlậdenec 

ìdę (na sàki ŏzộv) k pùṇice z ràkijŏ i n÷ 

ję pộl lîtra, a sèm v h îže pŏ lìter. □ slậba - 

meka rakija. Ràkija f nad (ženi a nije pila!) 

rakĩta f (-ę, -ît) grmolika šibljasta vrba (Salix 

fragilis i purpurea) Rakĩtę ìma četìri fẽʚlę: 

rûgana kŏsmậta, žùṭica, črlẽʚna zlatŏlìka i 

biẽʖla glậtka. 

rakît i je n zb (-a) grmlje rakite, rakitnjak 

V rakîtju šlùḳę lŏviju. Rakĩtnica f top D 

rakìtŏvina f (-ę, -) drvo rakite Ŏd rakìtŏvinę 

su dõbri kõlci. 

rãḳnuti pf (-em; -i, -ètę; rãḳnul, -ùḷe) hraknuti, 

ispljunuti Kr÷j s÷bę ję rãḳnul. 

rậl f (-i, -ju/jụ̂, rãḷi, -mî) zemljišna mjera, jutro 

Čàča su bĩli zěli z rěndę rậl zęmlě. 

□ stậra - ìma 1600 fậti (5754 m 2 ) a 

nộva - 1200 fậti (4312 m 2 ). 

ràlin m (-a, -ŏv; adj ràlinski) industrijska jelova daska 

[nj. Reichel, Reichladen] Kũpil sem kubîk 

ràlina. {Ja. ralin; Še. rahlin} V hîže ję bìl pòḍ 

ràstŏv ŏd ràstŏve plạ̃jnki ìli ràlinski ŏd j÷lŏve 

desiệk. {T. ralinski} 

rậm m (rãṃa, rậmŏv) 1 okvir [mañ. 

ráma

ạ̃ma 

428 

□ -i za našvãṿajne okvir za 

vezenje, ñerñef Sàka diệkla ję znậla našvậvati 

na rậme. 

2 izgovorni oblik u izreci čuñenja (rậm 

umjesto rận): Za pět rậm bọ̃že! {T. za pet 

ram boži!; Be. za petram Božjih!} 

rãṃa f (-ę, -i; dem f rãṃica -ę, -) 1 

okvir slike; okvirić, okvirčić [mañ. ráma

429 

rạ̃sipnik 

ràniti 2 ipf (-it; rậnim; ràni; rànil, rậnila) raniti 

Štè ràne rậni ciẽʖli dận ziệva. 

ràpav adj (-àveši) hrapav, neobrañen, 

neuglañen Ròglišče ję h ràpave. 

rapšîcar m (-a, -ŏv; adj rapšîcarŏv) zvjerokradica, 

krivolovac [nj. Raubschütz] V Cẽʚrju 

ję bĩle vìše rapšîcarŏv. Rapšîcarŏvu pùšku 

su ŏdněsli. {ð. robšicar} 

rãṣaḍ m (-a, -ŏv) presadnice, 

prijesad Ìmam dòsta zẽʚlja za rãṣaḍ. 

ra¦sadìti pf (-îm; ràsadil; -ãñen) 1 skinuti s 

držala Ràsadil ję sekìru. 2 - sę odvojiti se 

od drška Mòtika sę rasadîla. 

ra¦sạñàti ipf dŏ¦ (-ậñat; -am; -an; -ajne) 

1 presañivati Zùtra pẽʚmę rasậñat zẽʚlja. 

2 - sę vaditi se, skidati se s drška Liệnŏmu 

sę sàki čas mòtika rasậña. Sekìra mi sę 

rasậña ẓ tŏpŏrìšča i mộram ju zacvìkati. 

ras¦cìmati pf (-îmam; -an) drmanjem 

olabaviti Zûḅa sem si rascìmal. 

ras¦cmàriti sę pf (-ậrim; - j en) podgrijavanjem 

smanjiti vrijednost jela Tàk sę rascmàrile dà 

nè zgledî za jèsti. 

ras¦cmìzdriti sę pf (-îzdrim; -en) rasplakati se Gřde zgledîš kàḍ sę 

rascmîzdriš. 

ras¦cmŏlìti sę pf (-òlim; -en) rasplakati se Zabậḍ si sę rascmõlil i nìš 

něš dòbil. 

ras¦cọfàti ipf (-ộfam; -an) 

raščupati, razderati na rubovima 

Rukậvi su mi sę rascọfàli. Lačelnìcę su ti 

dòle rascộfanę. 

ras¦cọpàti pf (-ộpam; -an) razbiti Rascộpal 

sem svînam tikvậjn da jiệju. 

ras¦cùfati pf (-ûfam; -an) raščupkati, 

razderati na rubovima [nj. zupfen: 

trgati, čupkati] Rascûfala ti sę rùḅača. Hõḍa 

sè rascûfan. {Kr. rascufan} 

ras¦cùkati pf (-ûkam/čem; -an) rastrgati 

Rukậvę kapûta su mu rascûkalę. 

ras¦cûndrati pf (-am; -an) poderati, 

raščupkati Kàj ŏblěčę br̀že rascûndra. 

ras¦cvèsti sę pf (-ẽtem; rãscvel; -ẽten) 

rascvasti se Rascvèlę su sę čriệšnę. 

ras¦cvriệti pf (rãscvrem; rãscvri; ràscvrl; 

rãscvren/ràscvrt) rastopiti slaninu u mast 

Nariệzani špèk sem rascvřla i mậst i čvậrkę 

sprậvila. 

ra¦sèči pf (-ẽčem; -en) rasjeći Rasẽci tàk 

gûṣku dà bu sèm pràv. 

ra¦sedlàti pf (-÷dlam; -an) skinuti sedlo Frànc 

parậdni rasẽʚdla põpu kõjna. 

ra¦selìti pf (-÷lim; -en) raseliti, iseliti Zàgrebečki 

kàptŏl ję pŏbûjnenę km÷tę 

Kral÷včanę 1654. lèta rasělil krej Pètrinę i 

tù ję nastàle sěle Kraljevčani. 

ra¦sènuti sę pf (-em; -ènul/rãsel, -èla, -le; 

-en/ut) rasahnuti se, rasušiti se Sudìči su 

sę rasèli i triệba i h zapàriti i zabrtvìti. 

ras¦frčkàti/prčkàti pf (-r̀čkam; -an) potrošiti 

nerazumno S÷ ję svôje rasfřčkal. 

ras¦frûštati pf (-am; -an) upropastiti imovinu 

Tò bu òn br̀že rasfrûštal. 

ras¦fūcàti pf (-ûcam; -an) 1 

rasrditi, razljutiti Nèšte tę ràne jậke rasfûcal. 

2 - sę razljutiti se Za kajgòḍ 

sę rasfûca. 

ras¦fūčkàti pf (-ûčkam; -an) 

uludo potrošiti Imiẽʖtek ję rasfûčkal. 

ras¦fụ̀jniti pf (-ụ̂jnim; -en) 1 

razljutiti N÷ga ję lãke rasfụ̀jniti 2 - sę 

rasrditi se, naljutiti se Nèkaj 

sę rasfụ̂jnila. {G. rasfuńiti} 

ras¦hạñàti/hạjàti sę ipf dŏ¦ (-ậñam; -an; 

-ajne) 1 razilaziti se Gŏščenîki su sę pòčeli 

rashạñàti. Pŏ sviẽʖtu sę rashậjaju 

2 rastavljati se Rashậja sę ženộ. 

ras¦hậjcati pf (-am; -an) razgorjeti, raspiriti 

oganj, ražariti Pěč ję rashậjcana. 

ras¦ h ìtati pf (-îtam/čem; -an) razbacati Gnộj 

triệba rashìtati i zajŏràti. 

ras¦ h itạvàti ipf na¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

razbacivati Rashitậva kùpicę siệna. Kàḍ 

mlãḍejnka přvi pûṭ zmiệčę hìžu, sì je 

mřvije rashitậvaju. 

ra¦sìpati pf (-îplem/pam; -an) 1 rasuti, 

razbacati Pŏdsiệkel ję vrbu i cekîni sę 

rasìpali. Lûdi su sę ẓ cĩrkvę rasìpali. 

2 uništiti imovinu S÷ ję rasìpal kàj îma. 

ra¦sipạvàti ipf (-ậvat; -lem/am; -an; -ãṿajne) 

1 razbacivati Na cẽve ŏd kukurîznŏga bậtka 

sę nasûkanę nîti vûṭka najbòle držîju i 

ne rasipậvaju sę. 2 uništavati imovinu Čè 

buš tàk rasipậval, br̀že buš na nìš dòšel. 

rãṣipnik m (-a, -ŏv) rasipnik, raspikuća Põstal 

ję prậvi rãṣipnik.

as¦kạdèti/kạdìti 

430 

ras¦kạdèti/kạdìti pf (-îm; -ãñen) zadimiti 

Raskậdel si i dîm grĩzę za jòči. 

raskalậšen adj raspušten, razuzdan Dẽčke ję 

jậke raskalậšen. 

raskalàšiti sę pf (-ậšim; -àši; -il, -ậšila; -en) 

razuzdati se, raspustiti se [tur. kalleş: rasipnik 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

431 

ras¦prŏdàti 

raspalčìti sę pf (-àlčim; -ãlči, -ètę; -ãlčil; 

-àlčen) prihvatiti se Hòčę 

pripŏviẹdàti àk sę raspậlči. 

ras¦pạlìti pf (-ậlim; -en) 1 ražariti Pěč si jậke 

raspậlila. 

2 razljutiti Gl÷j kàk ję raspậlen 

3 snažno udariti Raspậlil ga pŏ plẽʚče. 

4 - sę razljutiti se Raspậlil sę jậke i nẽʚjdi 

mu sàḍ na jòči. 

ras¦pạràti pf (-ậram; -an) razdvojiti parajući 

šavom Raspậrala ję plũzu. 

ras¦pạrìti pf (-ậrim; - j en) razdvojiti par 

Raspậril ję rukavìcę i nòsi raspậrjene. 

ras¦pàsati sę pf (-ậšem; -an) raspasati, 

skinuti pojas Raspàši sę, vrụ̂če ję. 

ras¦pàsti sę pf (-ãṣem) raširiti se na paši; 

proširiti se Kràvę su sę raspàslę pŏ ciẽʖlem 

pòlu. Tiệste mi sę raspàsle a niệ sę zdìgle. 

ras¦pàsti/nuti sę pf (-ậnem; rãspal; -ậnut) 

raspasti se Kŏtậč sę rãspal. 

raspazdràti sę pf (-àzdram; -ãzdral, -àzdrala, 

-zdràle; -an) razljutiti se, rasrditi se Bàš sę 

za kajgòḍ razpàzdra. 

raspẽʚ ʚle n (-a, -) 1 raspelo Pri raspẽʚle na 

križậjnu skrěni na dẽʚsnu rûḳu. 

2 fig velika muka Sàka hìža ìma krîža a 

nektẽʚra i raspẽʚle. 

ras¦pīlìti pf (-ĩlim; -en) prepiliti, raspiliti 

Raspīlìli smę fũrek na l÷tvę. 

ras¦pīràti ipf ŏt¦ (-îram; -an; -ajne) otvarati 

Ràspri sę ŏblòḳę i vrậta na hîže da tè smrậḍ 

zĩdę vùn. 

raspištọlìti sę pf (-ộlim; -li, -ètę; -ộlil, -ìle; 

-ộlen) razveseliti se, raspoložiti se Bòme sę 

i mĩrni Jòžek raspištộlil i sèm plàtil pîti. 

{St. raspištoljit se} 

ras¦pītàti sę pf (-ĩtam; -an) propitati se 

Najpriệ sem sę raspĩtala dè ję tò. 

ras¦pīzdìti sę pf (-îzdim; -en) 

razljutiti se Òn sę sàki čàs za nèkaj raspĩzdi. 

{Ž. raspizditi: uzrujati} 

ras¦pizdùliti sę pf (-ûlim; -en) rasplakati se 

Òn sę za kàj giệ raspizdûli. 

ras¦pŏpiẹvàti sę pf (-iẽʖvlem/am; -an) 

raspjevati se V kliệte su sę raspŏpiẹvàli 

ràspŏrek m (-a, -ŏv) otvor, rasporak, 

razrez Zãpri si ràspŏrek. 

ras¦pŏrìti pf (-òrim; - j en) rasporiti Pàzi, dà tę 

něm sekạ̃čem na pộl raspõril!, r÷kel ję 

bĩcke lisìce. Raspõril ję čriẽʖva. 

ras¦pràviti pf (-ậvim; -len) 1 urediti, raspremiti, 

raskomadati zaklanu životinju 

Raspràvil ję začàs svĩnče, kàḍ znậ põsel. 

2 raspremiti Raspràvi pòstel za spàti. 

Raspràvil sem rãẓbŏj i spràvil ga na nạ̃jže. 

3 razmotriti Tò smę v÷č raspràvili. 

4 - sę svući se, skinuti odijelo 

Raspràvi sę i hàjḍ spật. 

ras¦prạvlàti ipf (-ậvlam; -an; -ãṿlajne) 

1 rasjecati zaklanu životinju Kàḍ sę sę 

zàklane svĩnče zŏpěrę, prevrnę sę slanìna 

na hr̀bet i pòčmę rasprạvlàti. Gũṣkę smę 

ciẽʖli v÷čer rasprạvlàli. 

2 pripremati Rasprạvlàlę su pòstel za 

mlậdičę. 

3 razmatrati Dụ̀ge su rasprạvlàli àli niẽʖsu 

nìš dŏkŏjnčàli. 

4 - sę svlačiti se Bàš sę rasprậvlal da pě 

spật, kàḍ su dòšli pò jnega. 

ras¦prěči pf (-ẽʚžem; -en) osloboditi 

iz zaprege, ispreći Snèję znậju kŏčijậšem, 

kî vòziju ŏd mlãḍejnkę làdicę skrîti 

vagiệrę ìli lûjnkę zvàditi da n÷mreju vŏzìti. 

ras¦prēdàti ipf dŏ¦ (-ědat; -am; -an; -ajne) 

1 predenjem razdvajati Skùštranu kùḍelu 

ję t÷ške rasprēdàti. 

2 nadugačko pričati Dviệ vùrę rasprěda. 

ras¦prẽʚ ʚgnuti pf ŏt¦ (-em; -en/ut) 

ispreći, ispregnuti konje Rasprẽʚgni kõjnę i 

ŏtpriẽʖmi v štàlu. 

ras¦prestìrati ipf (-îram; -an; -ajne) 

rasprostirati, raširivati (konoplje, rublje) 

Rasprestîramę pàrile pŏ štrîku. 

raspre¦striệti pf na¦ (-em; -en/÷strt) rastrijeti, 

rasprostrijeti, raširiti (rublje, konoplje) da se 

suši Raspr÷strli su kònŏplę i rasprěstrtę sę 

sušîju. 

ras¦prēzàti/pr÷zati ipf ot¦ (-ězat; -iệžem; 

-ězan; -ẽʚ ʚzajne) isprezati Mậm su pòčeli 

kõjnę rasprēzàti. 

ras¦priệti pf ŏt¦ (ràsprem; ràsprt) otvoriti 

širom Zubàčicę sę rasprẽʚju i pràmę m÷ču 

mej zụ̂pcę. Râspri ŏblòḳę dà sę hìža zlùfta. 

Ŏblòḳi su šĩrem ràsprti. 

ras¦prŏdàti pf (-ậm; -ận) rasprodati Òṇda òn 

pòčel grùnt prŏdạvàti i ràsprŏdal s÷ dà nì 

òne nã čem ję bîl vu hîže niệ bĩle nẽʚgve.

ʖʖ 

ras¦pr̀titi 

432 

ras¦pr̀titi pf (-řtim; -řčen) 1 progaziti stazu 

kroz snijeg Zvŏnậr ję raspr̀til dŏ cĩrkvę. 

2 skinuti teret sa sebe Raspr̀ti sę i màle 

pŏčìni. {St. Gr. rasprtit} 

rasprùditi pf (-ûdim; -i, -etę, -il) 

rasipnički potrošiti Ciẽʖli imiẽʖtek ję rasprùdil. 

{Fu. razprudeti: utaman potrošiti. spiskati. 

B. raspruditi ladanje; pruditi: hasneti, 

koristiti} 

ras¦pudìti pf (-udîm; ràspudil; -ụ̃ñen) 

rastjerati Cũcek ję ràspudil kòkŏši. 

ras¦pūhàti/pūvàti pf (-ûšem/vam; -an) 

1 raspuhati Vèter ję na briẽʖgu sniệg raspûval. 

2 raspiriti oganj Raspûvaj jõgen da sę 

mlečẽci spečěju. 

ras¦pūkàti pf (-ûčem; -an) 

prorijediti biljke čupanjem Raspūkàli su 

flậncę zẽʚlija na vřčake, da nědu tàk gûṣti. 

ras¦pukạvàti ipf pre¦ (-ậvat; -am; -an; 

-ãṿajne) prorjeñivati Raspukạvàli smę 

flậncę àli su jòš pregûṣti. 

ras¦pūščàti ipf (-ûščam; -an) raspuštati Dŏk 

sę v pretùletje ne zagậji pòle, blậge sę 

raspũšča šîrem. 

ra¦sŕdìti pf (-řdim; -ñen) razljutiti Nậj sę za 

kajgòḍ rasŕdìti. Cìgan sę rasřdil, da zậkaj 

ga Bộg stvõril, kàḍ ne dậ i jèsti. 

rậst m (-a, -ŏv, -i/mî; dem m ràstek; dem m 

rãstič -ìča, -ĩčŏv; dem m rastĩček -a, -ŏv; 

adj ràstŏv) hrast; hrastić, hrastićak Nę čę 

striẽʖla v kŏprìvu, nèg v najbòlši h rậst. Velî 

hrậst ìdemę krậst. Rậst b÷z břka ìli kòjn za 

pletẽʚnŏ grîvŏ ję vilõvnat. Pŏsiẽʖkel ję ràstek 

na měñe. Tàj h rãstič bụ̂ dõbre pòlene za lûči 

tesàti. Ŏstàvil ję rastĩček za měñu. V hîže ję 

hràstŏv pòḍ. □ - ŏpr̀čiti/ŏsŏvìti dubiti na glavi Dẽʚčki 

sę ìgraju h rậsta ŏpr̀čìti. Prộbaj h rậst/ h rậsta 

ŏsŏvìti! {ð. prčiti rasta: prevrtati se preko 

glave; ðñ. hrast delati: stoj na glavi} 

ras¦tạlàti pf (-ậlam; -an) razdijeliti S÷ su 

rastạlàli na pộl i čàk drevěni vậl. 

ras¦talìti pf (-îm; -ãlen) otopiti 

Pùtre sem rastalîla. Kàḍ sę zãṿetni kĩpeci 

pŏtřgaju ìli zdrŏbĩju, lìcitar tàj vộjsk rastalî i 

diệla nõṿę. 

ras¦tậncati pf (-am; -an) 1 razgaziti S÷ blàte 

stę pŏ dvŏrìšču rastậncali. 

2 - sę rasplesati se Bòrme su sę rastậncali. 

ra¦stàti sę pf (-ậnem; rãstal, ràstala) 

1 rastati se Na križậjnu su sę rastàli i sàki 

ŏtìšel svŏjiệm pũṭem. 

2 razvesti se, rastaviti se Rãstal sę ženộ. 

rãstek m (rastẽʚka, -ŏv) 

hrastik, hrastje V rastẽke smę bĩli na pậše. 

Rãstek m top D, B Bĩli smę v Rastẽke 

cŏkậlkę napràvili. 

rãṣtep m (-èpa, -iệpŏv) rastur, rasip, sasušak 

Rãṣtep ję vračûnat v ciẽʖnu. 

ras¦tèpati ipf (-at; -iệplem/am; -an; -iẽʖ ʖpajne) 

1 razbacivati, rastresati Rastiệpleju r÷dę 

pŏkŏšěnę trãṿę. 

2 rastavljati Rastèpali smę rãẓbŏj i spràvili 

na nạ̃jže. 

3 rasipnički trošiti, rasipati Imiẽʖtek ję pòčel 

rastèpati. 

ras¦t÷psti pf (-ěpem; -en) 1 razbacati, 

rastresti sijeno da se suši Rast÷pli smę 

kùpicę siệna da sę dŏsušî. 

2 rasuti, prosuti, raznijeti Rast÷pla ję mělu 

pŏ põdu. 

3 rasipnički potrošiti Pènezę ję rast÷pel. 

{J. rastepsti, imetek na nikaj spraviti} 

4 rastaviti Rast÷pel sem kõla 

5 - sę završiti Gòsti su sę rast÷plę. 

ras¦tèrati/tirati pf (-am; -an) rastjerati Pĩjan ję 

dòšel dimộm i družìnu ẓ hìžę rastìral. Kàḍ 

sę gřde ŏblậči zvŏnậr zvŏnî na strận da 

rastìra òblakę. 

ras¦terạvàti/tirạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -lem/ am; 

-an; -ãṿajne) rastjerivati Škrebetậlkŏ ję 

vrạ̃pcę rastirậval šenìcę. 

rậsti ipf na, ŏb, pre, pri, za, z, (rậstem, -ěju/ụ̂; 

rậsti, -ètę; rãṣel) rasti, povećavati se 

Ŏgrnena kukurìza pòčmę nậgle rậsti da sę 

čûję kàk puckiẽʖta dŏk sę z bẽtva zvlậči 

kèčka. Bedãḳu deběli krampiệr rãṣtę. 

rastîč i je/rastộv i je/rastjě/rastŏvjě n zb (-a/ậ, 

-ěm) hrašće, hrastik V rastîčju sę 

ne pậsę. Vuz lìniju ję liệpe rastjě. Vu vèlikem 

rastộvju ję jãṣtrebŏve gniẽʖzde. Pùẓa 

pŏ rastŏvjụ̂ i běrę mẽʚlu. Rastîč i je n top B 

rastĩna f (-ę, -în) hrastik 

Zrậsla ję liẽʖpa rastĩna. 

ras¦tŏpìti pf (-îm; ràstŏpil, -õplen) otopiti Na

433 

raš¦čīnàti 

V÷liki Pẽʚtek sę diệlaju pîsanci tàk dà sę 

rastŏpî vòjska i s pẽʚrem sę nacîfra jãjce. 

rastŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) hrastova batina Z 

rastŏvậčŏ ga ję mlậtil kàk bîka. 

rastõvec m (-a, -ŏv) 1 livadni drač obični 

različak (Centaurea jacea) Rastòvec rãṣtę 

pŏ brežnậte sinòkŏša. 

ràstŏvina f (-ę, -) hrastovina, hrastovo drvo 

Ràstŏvina sę dậ dõbre prŏdàti. V hîže ję stòl 

ŏd sûvę h ràstŏvinę. 

ras¦trậjati pf (-am; -an) potrošiti nerazumno 

S÷ ję rastrậjal. {G. rastrajhati} 

ras¦trậjbati pf (-am; -an) 

1 razmutiti (jaje) Rastrậjbala sem i sp÷kla 

dvậ jậjca. 

2 potrošiti nerazumno Br̀že si tî 

pènezę rastrậjbal. 

3 rastjerati Dècu rastrậjba prõsit. 

ras¦tra j nčiệrati pf (-am; -an) raskomadati, 

rasporediti Vûḳi su zaklàli svĩnče i za čàs 

rastrajnčiệrali. Mesậr zakòlę i rastrajnčiệra 

svĩnče. {P. restrančirat} 

ras¦trēsàti ipf ŏ¦ (-ěsat; -am; -an; -ajne) 

razbacivati otkose trave radi sušenja. Pòkle 

fròštukla bûṃę r÷dę na sinòkŏše rastrēsàli. 

ras¦trěsti pf (-ěsem; -sen/šen) razbacati 

otkose radi sušenja R÷dę smę rastrěsli, àl 

sę slàbe sušî, kàḍ niệ prậvŏga sûṇca. 

ras¦tr̀gati pf (-řgam; -an) 

1 rastresti Rastr̀gal sem r÷dę i sàḍ sę sušî. 

2 razlomiti Rastřgala ję stậri plột i pŏkûrila. 

ras¦trgạvàti ipf ŏp¦ (-ậvat; -lem/am; -an; 

-ãṿajne) rastresati (travu, sijeno, gnoj), 

rasčupavati Rastrgạvàli su jûtre kùpę gnòja 

a pòkle kùpicę siệna. 

ras¦triẹščìti pf (-iệščim; -en) rasjeći u trijeske 

Rastriệšči deščìcu i zakûri! 

ra¦striệti pf na¦ (rãstrem; ràstrl, -řla; rãstren/- 

ràstrt) raširiti, prostrti stolnjak 

Rãstri tù stõḷnak i pŏzõvi kõscę jiệst. 

ras¦tr̀kati pf (-řkam; -an) izravnati rastezanjem 

trzajima Pr÷dena ŏprậnę sušěnę 

pr÷ñę sẹ rastřka da sę nîti zràmlaju. 

ras¦tr̀kạvàti ipf (-ậvat; -lem/am; -an; -ãṿajne) 

izravnavati preñu rastezanjem Bàbe 

rastrkậvaju ŏprậnu pr÷ñu. 

ras¦trūpàti pf (-ûplem/pam; -an) razbiti 

Rastrûpli tikvậjn svînam da jiệju. 

ra¦sūkàti pf (-ûčem; -ûkan) 1 razmotati Rasûči 

lačelnìcę dà sę vu kŏprîvju ne spěčeš. 

2 razvaljati, valjanjem stanjiti Rasûkaj 

tiẽʖste za mlĩnec! 

ra¦sukạvàti ipf ŏd¦ (-ậvam/lem; -an; rãṿajne) 

1 odmotavati Pŏlẽke rasukậvli lànc pr÷ñę 

ŏsnõṿę a mî bumę navījàlę na vratìle 

rạzbòja. 

2 praviti od tijesta mlince Rasukậva tiẽʖste i 

pěčę mlĩncę. 

ra¦šậlati pf (-am; -an) rastaviti oplatu od 

dasaka za betoniranje Šàlung na štiẽʖnga 

smę rašậlali. 

raš¦čarụpàti/čerụpàti pf (-ụ̂plem/am; -an) 

raščupati Lisìca kòkŏš raščerụ̂pa. 

raš¦č÷nuti pf (-÷nem; -÷jnen/ut) rascijepiti, 

raskoliti, razdvojiti Raščěnul sem gačậste 

driệve. Rasčě h nul mi sę nòvet. 

raš¦čepèriti sę pf (-iệrim; - j en) 1 

raskrečiti, raširiti noge Nògę ję 

rasčepiệrila i ležî raščepiệrjena kàk žàba. 

2 - sę raskrečiti se 

Raščepiệrila sę na pŏdsiệku, čĩžmę mậžę i 

sèm pŏ hîže pĩzdu kậžę. 

raš¦čeplìti pf (-÷plim; -en) nasjeći triješća 

Rašč÷plil sem triệščja za pěč. 

raš¦česàti pf (-÷šem; -san) 1 rasčešljati 

Rašč÷sala ję lậsi i kìtę splěla. 

2 rasčešati Raščěsal sem si kộžu dŏ kr̀vi. 

raš¦četv÷riti pf (-ěrim; - j en) raskomadati na 

četvero Kộjni su ga raščetv÷rili. 

raš¦čiẹhàti/čiẹjàti pf (-iệšem/am; -an) 

rasčehati Raščiệši gûṣkine pěrje! 

raš¦čiflàti pf (-ìflam; -an) pročeprkati Kòkŏš 

ję grẽʚdicę na vřčake raščìflala. 

raščiflạvàti ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) čeprkati 

Kàḍ ję Jộžef z Màrijŏ i Jèzušekem biệjžal 

pred Žìdŏvi prasìca ję trậgę zarŏvậvala a 

kòkŏš raščiflậvala i zậte pràsica lèže ŏprasî 

d÷vet pàjcekŏv nèg kòkŏš zněsę jẽʚne jàjce. 

raščijạvàti ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

raščehavati Raščijậva pěrje ŏḍ gũṣek. 

raščìmati pf (-at; -am; -an) 

rasčehati Pòvesme, 

kùḍelu i turjàču triẹba raščìmati, razdèti i 

navĩnuti na pr÷slicu za pr÷sti. 

raš¦čīnàti ipf (-înat; -am; -an; -ĩnajne) 

rasjekavati,

aš¦činìti 

434 

razuñivati zaklanu svinju Raščĩnal ję 

zàklane svĩnče. 

raš¦činìti pf (-îm; ràščinil; -ĩnen) rasjeći, razuditi, prirediti 

zaklanu svinju Raščìnili smę zàklane 

svĩnče. {S. reščinit} 

raš¦črvìveti sę pf (-îvem; -en) 

ucrvati se Čriệšnę su raščrvìvelę. 

raš¦čùjti sę pf (-ùję sę; -ùle sę) pročuti se 

Br̀že sę raščùle dà ję diệklu ŏstàvil. 

raširạvàti ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) raširivati 

Blậge sę raširậvale, dŏk sę niệ rašīrìle pŏ 

ciẽʖlem gmậjnu. 

ra¦šīrìti pf (-îrim; - j en) raširiti Kàḍ čõvek rašîri 

rũḳę i šìrši ję nèg dùḳši (vìšeši), òṇda ìma 

miệrnicu. Kròčav ìdę z rašîrjenemi nŏgàmi. 

ràšiti ipf na, raz, z, (-it; rậšim; ràši; ràšil, rậšila; 

-en) rahliti, rastresati Vàjnkušnicę ję rašîla i 

rậši pěrje a bĩle sę zbìle. 

ra¦šìti pf (-îjem; rãšil, -îla; -ĩjen/ràšit) rašiti, 

razdvojiti po šavu Rašîjtę vàjnkušnicę i 

zvàdetę pěrije! 

rậšpa f (-ę, -i; dem f rậšpica -ę, -) strugalica, 

strugač, turpija [nj. Raspe] Stậra rậšpa 

slàbe rậšpa. 

rậšpati ipf pŏ, z, (-at; -am; -an; -ajne) 

1 strugati, turpijati Stậra rậšpa nìš ne rậšpa, 

nộva rậšpa sę pŏrậšpa. (Nộva snẽja sę 

diệla.) 

2 fig obljubljivati Rafajngiệr ję bàbu pri 

kûpu slàmę zgràbil kàk vrậg griệšnu dûšu i 

pòčel rậšpati ŏd màñarskę strãṇę kò da 

dûčec i drŏmlìčicu tậnca. 

ra¦štîmati pf (-am; -an) dovesti u nesklad, 

olabaviti žice glazbala [raz + nj. stimmen] 

Tàmbura ję raštîmana. 

ràt m (rãta, -ŏv) rat Kàm rěp repàčę kậžę, 

ŏdònde bụ̀ dòšel ràt. Ràti su zậte, kàḍ ję 

Ìsus za lûdę křv preliệval, òṇda mộraju i 

lûdi zà jnęga (r÷kel ję Mậli Mîške). 

ràtišče n (-a, rậtišč) ratište, bojište Tětec ję bìl 

na ràtišču v Galîcije. 

razbàdriti sę pf (-àdrim; -ãdri, -ètę; -ãdril, 

-àdrila, -le; -àdren) razbuditi se, rasaniti se 

Jòš sę niẽʖsem nì pràv razbàdrila. 

{K. razbadret; Gr. batren: pospan} 

raz¦bečạrìti sę pf (-ãṛim; -ậren) razveseliti se 

Bòrme sę Ìvek fèst razbečãṛil. 

raz¦biẹ j žàti sę pf (-îm) razbježati se 

Razbiẹjžàli su sę na s÷ strãṇę. 

raz¦biẹlìti sę pf (-iẽʖlim; -en) usijati, užariti 

željezo do bjeline Tàk sę pěč razgŏriệla dà 

su s÷ rînki razbiẹlèli. Tậblę na pěče su 

razbiệlenę. 

raz¦biẹsnèti sę pf (-iệsnem; -en) razljutiti se 

Pậk sę jậke razbiệsnel. 

raz¦bījàti ipf na¦ (-îjat; -am; -an; -ajne) lomiti, 

razbijati Svẽʚti Matîja (24. vèlačę) lěḍ 

razbîja, a čè ga niẽʖma òṇda ga spriẽʖma. 

(Sàḍ ga vìšę n÷mrę razbījàti, kàḍ ję 

premẽščen na 14. svìbna!) 

raz¦bìti pf (-ĩjem; ràzbil; -ĩjen/ràzbit) razlomiti, 

razbiti Ràzbil ję jãjce i izbìla ž n÷ga ję zìšla 

liẽʖpa diệkla kụ̂ niệ õtec dèlal nì màti rŏdîla. 

rãẓbŏj m (-òja, -ŏv) tkalački stan, krosna, 

naprava za tkanje Rãẓbŏj ìma stàtelnicę, 

vratîla, čìgicę, nìčelnicę, kọ̃jnecę, bĩla, br̀de 

i pòdlŏžnakę. 

rãẓbŏjnik m (-a, -ŏv) razbojnik, pljačkaš 

Jộco H ùtmanič niệ bìl rãẓbŏjnik i òn ję 

bŏgậtem zìmal i sirŏmãḳem dậval. V šùme 

Pậke su bĩli rãẓbŏjniki. 

raz¦bŕcàti pf (-řcam; -an) raščeprkati, 

razbacati Kòkŏši su smetjě razbŕcàlę. 

Màle pŏjiệš a pùṇe razbřcaš pŏ 

tajniệre. {Du. razbrcan} 

raz¦brčkàti pf (-r̀čkam; -an) razmrljiti Jèle si 

razbřčkal, a niẽʖsi põjel. 

raz¦bùriti pf (-ûrim; - j en) 1 zgužvati, zamrsiti, 

dovesti u nered V ŏrmậru ję sę razbûrjene. 

2- sę rastepsti se Òbujki su ti sę razbùrili. 

raz¦dàniti sę pf (-ãṇi sę; -ànile sę) svanuti Pòčele sę dàniti àl sę niệ 

pràv razdànile. Pẽʚmę čiệm sę razdãṇi. 

raz¦dạvàti pf (-ậvam/ãjem; -ậvan) razdati, 

razdijeliti S÷ ję drùgem razdậval. 

ràzdelek m (-a, -ŏv) 

razdjeljak Č÷šę lậsi na ràzdelek. 

raz¦delìti pf (-îm; ràzdelil; -ẽlen, razdelěna) 

razdijeliti, podijeliti; razdati Õtec im ję 

ràzdelil grùnt. Pùṇe ję õna bõḳcem 

razdelîla. 

raz¦dènuti/dèti pf (-ènem; rãzdel; -ènen/- 

ut/ràzdet) otkriti, razotkriti, baciti 

pokrivače u postelji Rãzdel sę v nõči i 

pr÷ladil.

ʚʚ 

435 

raz¦jiẹdàti 

raz¦diẹvàti sę ipf (-iệvlem/am; -an; -ajne) 

otkrivati se, odbacivati 

pokrivače Nemĩrne spî i fùrt sę razdiẽʖva. 

raz¦dràmiti sę pf (-ậmim; -len) razdrijemati se, rasaniti se, razbuditi se 

Niệ sę nàspal i jòš sę niệ razdràmil. 

{Ko. razdramiti} 

raz¦drạpàti pf (-ậplem/pam; -an) razderati 

Razdrạpàlę sù mi sę làčę. Rùḅača tì ję na 

plẽʚče razdrậpana. 

raz¦drạpìti pf ŏ¦ (-ậpim; -len) 1 razderati, 

raskoliti, raspuknuti Razdrạpìl si lačelnìcu. 

Stậra pùška ję razdrậplena. 

2 - sę raspuknuti se, raskoliti se Gačậsta 

rûška sę razdrậpila. 

raz¦drạžìti pf (-ạ̃žim; -ậžen) razljutiti, 

nahuckati Razdrạžìli su cũcka. 

raz¦dràžiti pf (-ậžim; -en) branom usitniti 

izorane brazde Bĩle ję zŏrậne i sàḍ sem 

sàme razdràžil grûñje i pŏsèjal. 

raz¦dr̀bati pf (-řblem/bam; -an) prodrmati 

Razdřbaj ga da ně spậl. 

raz¦driệti pf (-ěrem/rãzdrem; ràzdrl; ràzdrt) 

1 poderati Ràzdrl ję dvõję cìpęlę. 

2 - sę proderati se, viknuti Ràzdrl sę nậ jnu 

i ŏd strãṿa ję pŏbiệgla. 

raz¦drĩsnuti sę pf (-em; -en/ut) rasprsnuti se 

padom na tlo (voće, jaja) Rûška ję vìsŏka i 

sàka zriệla kậ ŏpậnę dòle, razdrĩsnę sę. 

raz¦dr̀liti pf (-řlim; -en) razgaliti, razdrljiti, 

raskopčati košulju, ogoliti prsa i trbuh Niệ 

liệpe da si sę tàk razdřlila, àm niệ tàk vrụ̂če. 

Niệ liệpe da ìdeš tàk razdřlen mej lûdi. 

{Ab. razdrljiti prsi; stid razdrlji; Du. 

razdraljen} 

raz¦dr̀mati pf (-řmam; -an) prodrmati, 

protresti Razdřmaj ga da pậk ne zaspî! 

raz¦dřndati pf (-am; -an) rasklimati vožnjom 

Kŏčìja sę pŏ pũṭe razdřndala. 

raz¦drvạrìti pf (-ậrim; - j en) raskomadati 

Zàklane svĩnče niẽʖsi prirědil kàk trèba nèg 

pĩjan razdrvậril. Tàk ję měse razdrvậrjene 

da niệ za glēdèti. 

raz¦gạcàti pf (-ậcam; -an) razgaziti blato 

Svînę su razgạcàlę blàte pŏ dvŏrìšču i 

n÷mreš prějti dà sę ne zamậžeš. 

razgàliti pf (-im; -li; -il, -ậlila; -en) 

razgolititi Tàk si si pr̀sa razgậlila, dà ti sę 

cìceki vîdiju. {Še. galit: hladiti se zrakom, 

razgalit se: raskomotiti se} 

razgavạnìti sę pf (-ậnim; -i, -ètę, -ậnil, -ìle; 

-ậjnen) raširiti se (na 

sjedalu) Kàj si sę tàk razgavậnil, kàk 

gavận? 

raz¦gàziti pf (-ậzim; -žen) razgaziti Plùni i 

s÷di, čè ti ję prevìsŏke, razgãzi. 

raz¦glạbàti ipf (-ậblem/bam; -an; -ãḅajne) 

raspredati, dugo razgovarati Zabậḍ vi tù 

razglậbatę kàḍ ŏd tòga ně nìkakvę kòristi. 

raz¦gŏrèti sę pf (-ŏrîm; -õr j en) razgorjeti se 

Krûšna pěč sę razgŏriệla. 

raz¦gràbiti pf (-ậbim; -len) grabeći raznijeti 

S÷ su razgràbili kàj vrạ̃pci. 

raz¦grīnàti ipf na¦ (-înam; -an; -ĩnajne) 

razgrtati Razgrĩnamę krtŏvînce. 

raz¦grnuti pf na¦ (-em; -en/ut) raširiti Razgrni 

p÷pel, jòš ję jõgna. Razgrnul sem šenìcu na 

plậvte dà sę sušî. 

ra¦ziẽʖ ʖʖʖv nuti sę pf (-em; -en/ut) razinuti 

Raziẽʖvni sę, mòrti ti kàj v làmpę vletî. Vûḳ 

sę n÷mrę raziẽʖnuti, če hòčę zaklàti òne kàj 

mu niệ svẽʚti Jùraj dòdelil. 

raz¦îti sę pf (-ĩdem; -îñen) razići se, rastaviti 

se Kàk sę nàšli tàk sę i razìšli. 

raz¦jạdìti pf (-ậdim; -ñen) 1 razljutiti Niẽʖsi ga 

smèl tàk razjạdìti. 2 - sę razljutiti se, ojaditi 

se Tî sę bàš za kajgòḍ razjậdiš. 

raz¦jàgmiti pf (-àgmim; -en) razgrabiti S÷ su 

òdŏjkę na sẽmnu za čàs razjàgmili kò da su 

zabãḍŏve. 

razjạrìti pf (-ậrim; - j en) razljutiti Jòš ga tàk 

razjậrjenŏga niệs vìdel. 

raz¦jạrjàti ipf dŏ¦ (-ậrjat; -am; -an; -ãṛjajne) 

razoravati Lètes razjậrjamę slògę a lãṇi 

smę i h najạrjàli. 

raz¦jạrmìti pf v, (-ãṛmim; -i, -ètę; -ãṛmlen) 

skinuti jaram Razjạrmìli su kràvę. 

raz¦jebàti pf (-ěbem; -ẽʚ ʚben, -ẽʚna) 

uništiti, razbiti, upropastiti Č÷ga sę 

gòḍ prĩmleš, sę razjěbeš. S÷ ję razjebẽʚnę. 

raz¦jebạvàti ipf (-ậvam; -ana; -ãṿajne) 

uništavati, razbijati Tàk dụ̂ge ję razjebậval, 

dŏk niệ s÷ dŏ kràja razj÷bel. 

raz¦jiẹdàti ipf dŏ¦ (-iệdam; -an; -ajne) 

razjedati, uništavati Hr̀ña ję pŏmàle 

razjiệdala špl÷j i razjiệla ga.

az¦ j ŏràti 

436 

raz¦ j ŏràti pf (-òrjem; ràzjŏral; -ŏrận) razorati 

Lètes bùṃę slògę razjòrali. 

razjunạčìti sę pf (-ậčim; -i, -ètę; -ậčil; -ậčen) 

razjunačiti se, osmjeliti se 

Razjunậči sę kàḍ pŏpĩję. 

razjūrìti pf (-ûrim; -i, -ètę; -ûril; - j en) rastjerati 

Nàpil i s÷ ẓ hìžę razjûril. 

raz¦jùtriti sę pf (-ûtri sę; -ùtrile sę) svanuti, razdaniti se Jòš 

sę niệ pràv razjùtrile. 

raz¦labàveti pf (-ậvem; -len) rasklimati 

Sekìra mi sę razlabậvela. 

raz¦lạdèti pf (-ladîm; ràzladil; -ãñen) 1 rashladiti 

Mřzli vèter ję ràzladil i vìše niệ vrụ̂če. 

2 - sę rashladiti se, ohladiti se Razlậdi sę 

pŏd jàbukŏ v lậdu! 

raz¦lậfati sę pf (-am; -an) rastrčati se [raz + 

nj. laufen] Razlậfali su sę pŏ sẽʚle. 

raz¦làgati ipf na¦ (-at; -ậžem; -gan; -ajne) 

1 rastavljati Razlàgali smę 

rãẓbŏj i spràvili. 

2 objašnjavati Trèba dụ̀ge razlàgati, dà 

ràzme. 

raz¦làjati pf (-ạ̃jam) 1 razlajati (psi) Nàš 

cũcek ję zàlajal i sę cũckę v sẽʚle razlàjal. 

2 razbrbljati Mộrala si bàbam tò razlàjati. 

3 - sę razlajati se (psi) Cũcki su sę jậke 

razlàjali. 

4 - sę razbrbljati se Mậm ję s÷ razlạ̃jala. 

raz¦lạmàti pf (-ậmam; -an) rastrgati, polomiti 

I tî zbìla mộraš sàku igrậčku mậm přvi dận 

razlạmàti. 

raz¦lančìti pf (-ànčim; -en) skinuti lance 

Razlãnčil sem vộjẓ. 

rãẓleḍ m (-÷da, -ŏv) razred Klètu pě v přvi 

rãẓleḍ škộlę. Mî velĩmę rãẓleḍ, lŏgŏžậr, 

levòlver, mèlzer, pr̀pel, suvãḷek, slakộpar 

mèste rậzreḍ, rŏgŏžậr, revòlver, mèrzer, 

pr̀per, suvãṛek, srakộpar. 

raz¦lejàti pf (-ẽjem; ràzlejal; -ận) 1 razliti 

Zậkaj si vòdu ràzlejal? 

2 - sę razliti se Tè lète sę i Sãṿa bîla 

razlejãḷa i lûdi su z Rụ̂glicę sę v čậmce 

vŏjzìli na sûḍ̣ na Dụ̂ga Sẽʚla. Kràva sę 

rĩtnula i ràzlejale sę mliẽʖke z vŏdrîčkę. 

raz¦letèti sę pf (-îm) 1 razletjeti se Vrạ̃pci su 

sę razletèli pŏ šenìce. 

2 rasprsnuti se Jãjce ŏpàle i razletèle sę. 

raz¦līčìti pf (-îčim; -en) razmazati, razgaziti 

Šmřklę ję razlîčil a niệ sę ŏbrìsal. 

raz¦lìstati pf (-am; -an) prolistati Sà sę šùma 

nậgle razlìstala. 

raz¦līzàti sę pf (-îžem; -an) istrošiti trenjem 

Hlàčę su mi sę na rîte razlīzàlę. 

raz¦lŏkàti pf (-òčem; -kan) olabaviti, 

rasklimati Razlŏkàli su sę kŏtậči kộl. 

raz¦lŏžìti pf (-òžim; -en) 1 rastaviti Pr÷šu ję 

razlõžil. 2 objasniti, rastumačiti Čè mu 

razlòžiš, mòrti bu rãzmel. 

raz¦luftàti pf (-ùftam; -an) prozračiti, provjetriti 

Hìžu sem dõbre razlùftala. 

razlùskati pf (-am; -al, -àle; -an) 

spiskati S÷ pènęzę kàj ję dòbil, ję v÷č 

razlùskal. 

raz¦mackàti pf (-àckam; -an) razmočiti Sì pũṭi 

su razmàckani i n÷mreš prějti. 

raz¦màzati pf (-ậžem; -zan) razmazati Na 

pŏliệščenu stiẽʖnu ję mậẓ razmàzal. 

raz¦meglìti sę pf (-ègli sę; -ìle sę; -èglene) 

razmagliti se Bụ̂ sę razmeglìle. 

raz¦mèknuti pf (-em; -en/ut) razmaknuti Màle 

sę razmeknètę, da prějdem. 

raz¦mèriti pf (-iệrim; - j en) razdijeliti mjerenjem 

Razmèrili su fònduš na tậlę. 

raz¦metàti pf (-÷tam/čem; -an) razbacati 

Òpravu si razmẽʚtal pŏ ciẽʖle hîže. 

raz¦metạvàti ipf ŏd¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

razbacivati Diệs smę gnộj na 

Zlậka razmetạvàli. 

razmèti pf (ràzmem; rãzmi, -ètę; rãzmel, 

-iệla, -èle) 1 razumjeti Òn ję rãzmel sę kàj 

sę nemĩna spŏmĩna. Spŏmĩnaju sę a ne 

ràzmeju sę ìli sę n÷čeju razmèti. 

2 - sę shvatiti jedno drugo; vladati nekom 

vještinom Àm sę mî dõbre ràzmemę. ¤ sę 

ràzmę dakako; ràzmemę sę sve jasno. 

raz¦miẹsìti pf (-iệsim; -šen) razmijesiti 

Razmiệsila sem krùv i ž nìm v pěč. 

raz¦miẹtàti ipf dŏ¦ (-iệtam/čem; -an; -ajne) 

1 razbacivati Razmiẹtàli 

smę gnộj dè bumę za kukurìzu jòrali. 

2 - sę razbacivati se, praviti se važnim 

S penẽʚzi sę razmiệčę. 

raz¦mīlèti sę pf (-îlim) raširiti gmizući 

Gũṣenicę su sę razmīlèlę pŏ zẽʚliju. 

raz¦mīšlàti ipf predŏ¦ (-îšlam; -ajne) raz-

ʚʚ 

ʚʚ 

437 

rẽʚ ʚʚ ʚbre 

mišljati Razmîšla kàk da sę zlà riệši. 

raz¦mr̀dati pf (-řdam; -an) uništiti, 

upropastiti Mộra sè razmr̀dati. 

raz¦nạšàti ipf dŏ¦ (-ậšat; -am; -an; -ajne) 

raznositi Òn pòzivę raznậša. 

raz¦n÷sti pf (-ěsem; -sen/šen) raznijeti Čè ti 

štè hîti tộplŏga kŏlạ̃ča v šenìcu (žĩtek) 

òṇda ga vrạ̃pci hòčeju razn÷sti. 

¤ Striẽʖla tę bọ̃ža razn÷sla! 

razŏ¦dènuti/dèti pf (-ènem; -õdel; 

-ènen/ut/òdet) 1 raskriti, razotkriti 

Razŏdènen ję pŏ nõči i preladî sę. 

2 - sę raskriti se u postelji Razõdel sę. 

razŏdẽven adj (-ěna) raskrit, nepokriven Nậj 

razŏdẽven spàti. {J. razodeven} 

raz ŏ¦ diẹvàti ipf (-iệvam/lem; -an; -ajne) 

1 raskrivati u postelji Sàku nộč mę 

razŏdiẽʖva i jậ něču vìše ž nìm spàti 

2 - sę raskrivati se u postelji Tî sę sậm 

razŏdiẽʖvaš a ne razdiẽʖvam t÷ jậ. 

raz¦rậjcati pf (-am; -an) razdražiti, nadražiti 

Razrậjcala ga i zmèknula. 

raz¦ràšiti pf (-ậšim; -en) razrahliti Pěrje vu 

vàjnkuše ję razrậšene. 

raz¦rèliti sę pf (-iệlim; -en) izderati 

se, vikati razjapljenih ustiju Razriệlila sę nậ 

mę a niẽʖsem krîva. 

raz¦riẹdìti pf (-iệdim; -ñen) prorijediti 

Kukurìzu smę razriẹdìli na kòrak. 

raz¦riẹvàti pf (-iệvam/lem; -an) 

raširiti, razgrnuti Vr̀pu zemlě krej kanậla 

mộramę razriẹvàti šĩrem. 

raz¦rînuti pf (-em; -en/ut) proširiti 

uporabom Bụ̂š ti cìpele razgàzil i razrìnul i 

jòš ti bụ̂ju na lậf. 

raz¦rītàti pf (-îtam/čem; -an) 1 razbacati 

nogama Sè si ŏdiẽʖve razrîtal na pòstele. 

2 - sę razbacati se nogama Žriẽʖbec sę 

razrîtal pŏ dvŏrìšču. 

raz¦vagạnìti sę pf (-ậnim; -ậjnen) raširiti se, 

zazuzeti puno mjesta za sjedenje ili ležanje. 

Razvagậnil sę kàk gròf. 

raz¦vạlàti pf (-ậlam; -an) valjanjem stanjiti 

Razvậlaj mlîncę i spěci gìbanicu! 

raz¦vedrìti sę pf (-ìle sę; -÷drene) postati 

vedrim Za čàs sę razvedrìle. 

raz¦veselìti sę pf (-îm; -÷selil, -îla; -÷len) 

razveseliti Bàš stę mę razv÷selili. 

raz¦vēzàti pf (-ẽʚžem; -ězan) razvezati 

Žniệranci su ti razvězani. 

raz¦vìdeti sę pf (-îdi sę; -ìdele sę) svanuti, 

razdaniti se Pẽʚmę dimộm kàḍ sę bòle 

razvîdi. Liệpe sę bĩle razvìdele i nàšli smę 

prậvu stèzu. 

raz¦viñạvàti sę ipf (-ậva sę; -àle sę) svanjivati, svitati, daniti se 

Bàš sę pòčele razviñạvàti kàḍ smę sę stàli. 

raz¦ v lạčìti ipf (-ậčit; -im; -en) razvlačiti Pŏ 

jŏcòvę smrřte su razlạčìli sàki s÷be. 

raz v¦ liệči pf (-ẽčem; -en, -ěna) razvući 

rastegnuti Kàḍ ję stậri mřl s÷ su ẓ hìžę 

razvliệkli, a jòš sę niệ nì ŏ h lậdel. 

raz¦vr̀či/vřgnuti pf (-řžem/gnem; -žen/ 

gnen/ut) prekinuti, raskinuti dogovor 

Razvr̀zetę s÷ kàj stę bĩli dŏgŏvŏrìli. Zãṛukę 

su razvr̀gnuli. 

raz¦vrgạvàti ipf ŏd¦ (-ậvlem/am; -an; -ãṿajne) 

raskidati Põpi ne dạ̃ju ženìtvu razvrgạvàti. 

raz¦vùzdati pf (-am; -an) 1 skinuti konjima 

uzde Kõjnę sem razvùzdal i pùstil na pàšu. 

2 - sę razuzdati se, raspustiti se Dẽca su 

jàke razvùzdana. 

raz¦vuzlàti pf (-ùẓlam; -an) odriješiti čvor, 

razmrsiti Tò ně lẽke razvuzlàti. 

raz¦vuzlạvàti ipf ŏd¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

odvezivati čvor, raspetljavati Kàk si zavûẓlal 

tàk sàḍ i razvuzlậvaj. 

rạ̃žen m (-a, -ŏv) ražanj Kàj ję kòze kậ ję na 

rạ̃žnu, tò ję i õne kậ ję za plột privězana. 

Vrậg tę na rạ̃žen natẽkni! 

¤ Diệla rạ̃žen a zậjec v šùme. 

ra¦žìgati ipf (-îgam/žem; -an; -ajne) 

raspaljivati, razjarivati Tàk dụ̀ge ga ražîgala 

dŏk sę niệ rasřdil. 

ra¦žniệrati pf (-am; -an) razvezati cipele 

Ražniệraj cìpelę i zûj sę. 

ra¦žvàliti pf (-ậlim; -en) skinuti žvale Ražvàlil 

sem kõjnę i dậl jim zŏbàti. 

r÷ber m (rẽʚbra, -ŏv) padina, kosina Na rẽʚbru 

ję slàba kukurìza. {P. Gr. rebar; Sl. reber} 

R÷ber m top C, P [polje na padini] 

r÷bnuti pf (-em; -i; -ul; -ut) udariti, lupiti 

R÷bnul ga v rẽʚbra. {V. rebnuti; O. hrebnut} 

rẽʚ ʚbre n (-a, rěber; dem n rebẽʚ ʚrce -a, -ẽʚrec) 

rebro; rebarce Jậ ìmam ràdi žlàjfa na kộle 

trî střgana rẽʚbra. ¤ naramlàti rẽʚbra istući;

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

rěcel/rụ̂cel 

438 

vîdiju mu sę rẽʚbra mršav je; Na rebẽʚrcu ję 

màle měsa. srednja žila lista Cěrske zẽʚlje 

ìma tèjnša rẽʚbra nèg lîčke. Rẽʚ ʚbre n top C 

rěcel/rụ̂cel m (-a, -ŏv) rucelj, 

poprečni držak na kosištu Str̀gal sem rěcel 

na kŏsìšču. Prìmli kòsu za rụ̂cel. {Gr. recaj; 

P. ricel; I. rucelj: peteljka} 

recepîs m (-a, -ŏv) recept [nj. Rezept

ʚʚ 

ʚʚ 

439 

reperiệrati 

ręjnglàti ipf (r÷jnglam; rějnglal, r÷jnglala, -àle; 

r÷jnglajne) račlati, loše izgovarati glas r 

Màrke r÷jngla i n÷mrę dõbre r÷či třn nì gřm. 

{V. račlati; Gh. rengati} 

r÷jnglav adj račlav, koji loše izgovara glas r 

R÷jnglavŏmu Jantộnu ję bîle najgòrje vộjske 

kŏmandiệrati: Prva vrsta tri koraka 

napred marš!̣ {L. rengav} 

r÷jnglave adv račlavo R÷jnglavec i 

r÷jnglavka gŏvòriju r÷jnglave. 

r÷jnglavec m (-a, -ŏv; f r÷jnglavka) koji loše 

izgovara samoglasno r, račlavac R÷jnglavec 

i r÷jnglavka n÷mręju r÷či třn i gřm. 

rẽklec m (-ẽca, -ŏv; adj reklẽcŏv, -òva) 

kaput, haljetak [nj. Röcklein] 

Ŏblẽci si rẽklec, zĩma ję. Reklecòvi rukậvi 

sù mi predụ̀gi. {ðe. reklec} 

r÷kŏ part recimo, mislim, modalna 

rječca, poštapalica (ostatak aorista rekoh) 

Îšel sem na sẽmen, r÷kŏ, da vîdim kãḳvę 

su ciệnę. Jậ n÷mu prîčam, r÷kŏ, kàj bi jậ? 

Sèm si bàš mîslila, r÷kŏ, j÷ li j÷si dè? 

{M. reko} 

Rèks/Rèksi m ime psa Lòva pazìtel Rècimo 

nè ję ĩmel cũcka Rêksa. 

rèliti sę ipf raz, z, (-it; riệlim; rèli; -il, riệlila; 

-ejne) derati se, vikati, plakati, 

kreveljiti se Òn n÷mrę nìš mĩrne r÷či fùrt sę 

riệli. {Vi. reljiti se; O. rilit se} 

rẽma f (-ę, -i) naprava za obradu 

zaklane svinje ili goveda Pŏmõgni mi da 

dènemę slanìnu na rẽmu. {Du. rema; Hg. 

rem, ram; M. zrehmati: urediti; reme n; ð. 

reme: svinče na reme dignemo} 

remějne/nije n zb (-a) remenje Nõsil ję 

òpajnkę z remějnijem. 

rẽʚ ʚmen m (-÷na, -ěnŏv; dem m rem÷ j nčec 

-ẽca, -ŏv; dem m remẽʚ ʚnec -a, -ŏv) pojas, 

remen, remenčić [nj. Riemen] Bržộlica: 

Rẽʚmen, rẽʚmen, pŏd klupjộ tę jẽʚmlem. 

Pîsana tộrba ję imiệla širộki kòžnati scîfrani 

rẽʚmen. Kũpil sem rem÷jnčec za 

vùricu. Ŏbrèzal mu ję remẽʚncę na ŏpajnkiệ. 

rèn m (rẽna, rênŏv; adj rẽnŏv) hren, uzgajana 

povrtna začinska biljka (Armoracia rusticana, 

A. lapathifolia, Cochlearia armoracia) 

Jôj, bĩle rẽna dviệ grẽʚdę, samòga h rẽna. 

Plạ̃čem i rîbam rẽnŏv kòren. 

rěnda f (-ę, -i) zakup, zakupnina, najam Dèlal 

ję z÷mlu z rěndę. [srlat. arrenda] ¤ zěti z 

rěndę zafrkavati, ismijavati, rugati se, šaliti 

se na nečiji račun; 

rendậš m (-ạ̃ša, -ậšŏv) zakupac zemljišta Bìl 

ję rendậš i niệ ĩmel svŏjě zemlě. 

Rendậškę f pl top L 

rèngel m (-a, -ŏv) rendgen Dòktŏr mę na 

rèngel spregl÷dal. {Gr. renger; Še. renglen} 

r÷nuti ipf dŏ, na, ŏd, pŏ, z, (r÷nem; rěni, -ètę; 

r÷nul; -ut) tjerati, goniti D÷j rěni tě kràvę v÷č 

j÷mput na pàšu! 

{Hg. renem

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

rèpetę 

440 

rèpetę adv još, ponovno (o jelu i piću) [lat. 

repetere] Bĩle ję fĩne i ìšel sem pŏ rèpetę. 

Če mụ̂ẓ̌ naručî rèpetę, dŏbî bàžul, a če 

gõspŏn dŏbî pečẽʚjnku. 

repetiệrati ipf (-am; -an; -ajne) ponovno 

napuniti pušku [nj. repetieren

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

441 

riệpar 

rẽʚ ʚžek m (-a, -ŏv) 1 reška, 

razmak izmedu dvije daske, prorez, 

pukotina Lûčę nùṭer čez rẽʚškę na štaglěne 

vrậte.{ð. M. režek} 

2 rožić, preostali dio odrezane 

grančice Greštalìca ję ŏd čriệšnę tẽʚra ìma 

pùṇe rẽʚškŏv skùpa. 

rèžen m (-a, -ŏv) režanj, kriška Razrèzal ję 

jàbuku na rèžnę. {B. G. reženj} 

rìba f (-ę, rîbŏ, -; dem f rìbica -ę, -ŏ, rîbic) riba 

Mậle rîbic ję bĩle i v kàšinskem pŏtộku. 

¤ zdràv kàk rìba potpuno zdrav; kàk rìba vu 

võde ugodno 

rîbati ipf na, pŏ, z, (-at; -am; -an; -ajne) 

1 rezati na ribež [nj. reiben] Rîbamę zẽʚlije i 

rèpu kruglìcu za kìseliti. 

2 čistiti struganjem Rîbala sem pòḍ i 

pŏdsèkę. 

3 trljati Kàḍ sę blãšče napũ h nę naliệva sę 

vù jne ràkija i ž nộ rîba. 

rĩbeẓ m (-a, -ŏv) ribiz 

grmolika voćka (Ribes rubrum) [nj. Ribisel 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

riệpuv 

442 

riệpuv m (-a, -ŏv) čičak (Lappa sp.) 

Riệpuv ìma vèliki širộki špičậsti lîst. 

Riẽʖ ʖpu v ščak/Riẽʖ ʖparščak m top C 

riệstati ipf z, (-at; -am; -an; riẽʖ ʖstajne) pržiti, 

prepeći [nj. rösten] Màma riệsta krampiệr i 

jèli bûṃę riệstani krampiệr. 

{Be. riestani krumpier} 

riệš adj indekl/adv dobro pečen, hrskavo 

pečen; oštar (brašno) [nj. resch/rösch] 

Òdŏjek ję riệš pẽʚčen. Riệš mělja ję za 

kr̀picę. {Kr. V. reš} 

riẽʖ ʖtke/nariẽʖ ʖtke adv (rèdeše; pre-) rijetko, 

urijetko, u velikim razmacima Jòža Br÷ber 

ję bìl spòmeten čõvek i mògle sę ž nìm 

spòmetne spŏmīnàti, àli riẽʖtke, riẽʖtke kàḍ. 

Čè buš prì nem na kõšte bòme buš 

nariẽʖtke sràl. 

riệtkezùḅa f (-ę, riệtkezûḅŏ, -) vrsta maslačka (Taraxacum 

laevigatum) Riệtkezùḅe sę velî i rěgač, 

radîč, làmpuš, maslậček i svînska ìli 

talijậnska šalãṭa. Riệtkezùḅa ìma 

nariệzane lîstije kàk ščr̀bava pĩla. 

riẹvàti ipf dŏ, na, ŏd, pŏ, pre, pri, raz, za, z, 

(riệvat; -lem/am; -li, -ètę; riệval, -àle; riệvan; 

riẽʖ ʖvajne) 1 gurati Riệvaju kõla v 

štạ̃gel. 

2 - sę gurati se, uguravati sẹ Kàm sę 

riệvleš, kàk pŏdŏblàča v rìt. 

riệẓ m (-a, -ŏv) 1 rez Riệẓ pĩlę ję bìl glĩbŏk. 

2 rezidba vinove loze 

Jesějnska riệẓ jậči tr̀s a kiệsna pretùletna 

slậbi. □ hrvậtski - način rezidbe Riẽʖzajne 

na lụ̀cen i reznîk ję hrvậtski riệẓ 

riẽʖ ʖzajne n (-a, -) rezidba Zùtra bùṃę z 

riẽʖzajnem gŏtòvi. 

riệzanec m (-a, -ŏv; adj riẽʖ ʖzancŏv) rezanac, 

usko izrezani dio tijesta Mrkậsi su mògli 

pŏjèsti pùṇe tajniệrŏv jũvę z riệzanci. Bụ̀š 

jel riẽʖzancŏvu jũvu. 

□ mòšt - kiselkast mošt u vrenju Dà mi ję 

mõšta riệzanca i kŏstàjna pụ̂canca. 

riflàča f (-ę, -ậčŏ, -) rifljača, pomagalo sa 

žljebićima za pranje rublja [nj. Riefe: 

brazda, žlljebić] Ŏprậla sem rùḅaču na 

riflàču. Kŏlậri su dèlali drevěnę riflàčę. 

rìflati ipf z, (rîflat; -am; -an; -ajne) rifljati, trljati, 

prati rublje na rifljači [nj. riefeln] Jậke ję 

zamậzane, bûṃ mộrala rìflati na riflàču. 

rîgla f (-ę, -i; dem f rîglica -ę, -; adj rîglin) 

limeni poklopac posude [nj. Riegel] Põkri 

lõnec z rîglŏ. Rîglina rụ̀ča sę ŏtřgla. 

{B. riglja, pokrivalo lonca} 

riktàti ipf na, ŏb, pŏ, pre, pri, z, (rîktat; rìktam/- 

čem; -či, -ètę; rîktal, rìktala, -àle; rìktan; 

-ajne) 1 podešavati, namještati, ureñivati 

[nj. richten] Rìkči vùru dà mę zbudî!. 

2 - sę ureñivati se, dotjerivati se Dènes sę 

jậke rìkčę. 

rìkverc/narìkverc adv unatrag 

[nj. rückwärts] Tù mộraš vŏjzìti rìkverc. 

rilàča f (-ę, -ậčŏ, -) zuber, ruljača, sprava za 

otkidanje sjemena lana Pr÷dive ne siệjamę, 

pùk niệ triệba rilàčę. 

rìlati ipf z, (-at; -am; -an; -ajne) ruljati, otkidati 

tobolce lana Glavìcę pr÷diva smę nègda 

rìlalę na rilàču. {Se. riljati} 

rĩlek m (-a, -ŏv; adj rĩlkŏv, rīlkòva) klip 

kukuruza s malo zrna [alb. rrallúk

443 

rĩtŏjna 

rìt f (-i, rîtju, rîti, -mî; dem f rìtica/rîca -ę, -ŏ, 

rîtic, rìticami) 1 stražnjica, guzica; guzičica, 

stražnjičica pj Ìva glìva rìt pišìva glãṿu v÷žę 

rìt natěžę, v gràbu skòči rìt namòči. V rîte 

si bìl i dr÷k znậš. (N÷ znaš bàš nìš) Če něš 

dòber, buš dòbil šîbŏ pŏ rìtice. Bòlša ję i 

deběla nîca nèg gộla rìca. {O. rit; Ž. ritica: 

zadnjica; B. ritca} 2 stražnji dio Ŏdrèži tikvàjne 

rìt. □ bậbina - 

gljiva puhara (Lycoperdon sp.; Bovista sp.) 

Stậre glìve pr̀de, pr̀da bàbe ẓ tęrě ìdę prậv 

kàḍ sę stîsnę sę velî i bậbina rìt. îti na - ići 

unatrag; Če diẽʖte ìdę na rìt, svụ̂ màter v 

pẽkel gòjni. Čìst kàk rìt znûṭra sav prljav 

krajnska - udubljenje na vrhu misirače 

Najbòlša pečenìca ìma krậjnsku rìt. bîti v 

rîte biti u nevolji; mòči mu v rìt pũnuti ne 

moći mu ništa; nì v rìt nì mîme neodreñeno, 

loše; rìt mu vũṭka îšče izaziva neprilike, 

kaznu; v rìt glēdèti ne gledati 

ritãḷe n (-a, -) 1 dno (posude) Pregŏr÷le ję 

ritãḷe kŏzìcę. 

2 sjedalo Pùṇe ję rîti a màle dộbre ritậl. 

{Tr. ritale} 

rîtanec m (-a, -ŏv) igra udaranjem po stražnjici 

Pŏ zĩme smę sę igràli rîtanca. Kàḍ sę 

ìgra rîtanca najpriệ sę zŏbẽʚrę štè bu přvi 

žmîrel i rìt ŏpr̀čil. 

rĩtast adj (-ậsti; -àsta) guzat, koji ima veliku 

stražnjicu Bòrmeš ję Dộrica fèst ritàsta i 

ìma rìt kàk strugàjnu. 

rītàti sę ipf dŏ, ŏd, raz, (rîtat; -am/čem; -či, 

-ètę; rîtal, -àle; rîtan; rĩtajne) udarati 

nogama Sìti kõjni sę rîču. 

rĩtek m (-a, -ŏv) ritak, šop, snop očišćene 

ražene slame Lộjẓ Kûṣ, Fundẽʚlič Jendrậš i 

Mijelĩnec ðùka su bîli krõvci i znàli pŏkrīvàti 

krõvę z rĩtkem. Nègda su bîlę štàlę, a i 

pùṇe hîẓ̌ pòkritę z rĩtkem. {G. V. Se. ritek} 

ritesnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) guz, polutka stražnjice 

Rìt ìma dviệ ritesnìcę. { V. ritesnica; 

ðñ. ritesnica: polovica stražnjice} 

rîtni adj stražnjični, guzni Na rîtnu strận sę 

ŏbrnul. 

rĩtnica f (-ę, -) guzno crijevo Dộlni diệl čriẽʖva 

ję rĩtnica. Rĩtnica mu zìšla vận. 

rĩtnuti pf v, z, (-em; -i, -ètę; rĩtnul, -ùḷe; 

rîtnen/ut) udariti nogom Kòjn ga ję rĩtnul i 

mòril. Čũvaj sę stậrŏga kõjna i òn tę mòrę 

rĩtnuti. 

rĩtŏjna m (-ę, -ŏ/em, -ŏv) guzonja, čovjek s 

velikom stražnjicom Rĩtŏjna ìma rìt kàk 

krûšnu pěč. Rìtata nad {V. riteš} 

ritŏlîznak m (-a, -ŏv) ulizica, ulagivač Tè 

ritŏlîznak sę fùrt vlizậva. 

ritŏmìga f (-ę, -îgŏ, -) ptica 

pjevica pastirica (Motacilla) Pastirìčica z 

rěpem mîga vuẓ kràvę na pậše. 

rìvtik adv arh stvarno, uistinu, upravo 

[nj. richtig] Štèfek ję rìvtik mậm ŏtìšel. 

rĩža f (-ę, -/rîẓ̌, adj rĩžin) riža [mañ. rizs

ʚʚ 

rŏdõvit 

444 

2 uroditi Jàbuka ję liệpe rŏdîla. 

Črna zẽʚmla dõbre rŏdî. 

3 - sę roditi se Ròdile sę diẽʖte 

a niệ nìčiji sîn? (Čî ję, a niệ sîn) Jòš sę niệ 

ròdil štè bi s÷mu sviẽʖtu vgòdil. 

rŏdõvit adj (-ìta) rodovit Zẽʚmla 

črnìca ję rŏdŏvìteša ŏd belìčinę. 

Rộduš/Rõḍušŏve n (-a) Herodeševo, blagdan Nevine 

Dječice (28. XII.) [mañ.

445 

rụ̀baveti 

ròm adj okrugao [fr. rond] V škộle smę pīsàli 

z òbičnem ìli z ròm pẽʚrem. 

rŏmìjati ipf (-îjam; -al; -ajne) rominjati, 

pomalo kišiti Dèžñek tàk liệpe rŏmîja kàk 

prậvi travŏvậbec. Kàḍ dèẓ̌ṇ̃ pŏmàle curî, 

kậpa, velî sę da rŏmîja. 

rõṇa f (-ę, -i) cikla (Beta vulgaris ssp. 

rapa f. rubra) [furtal. rona, nj. Rone} Dè štè 

velî cîkle i rõṇa. {G. Vi. rona} 

rộndati ipf za, z, (-am; -an; -ajne) 

1 praviti buku, štropotati, prevrtati, 

bučno tražiti [tal. rombare: tutnjiti] Ciẽʖle jùtre 

rộndaš pŏ hîže. 

2 - sę kotrljati se u padu Rộndal sę pŏd 

briệg v šùme. {V. ðñ. rondati; Z. ronda: 

hajka} 

rõsa f (-ę/ě, -ộ, rộsi; dem f rŏsìca -ę, -ĩcŏ, -îc) 

rosa Vù vìdŏvske rõse sę mòči bèdzgŏva 

gûbica i ž nộ betẽʚžnę jòči mậcaju. Rŏsìca 

ję v jûtre ŏpậla. ¤ Tậ ti rõsa ìspŏḍ nòsa. 

(Velî sę kàḍ štè přdnę). Mlậḍ kàk rõsa. 

Vrlo mlad. Mlậḍ kàk rõsa ŏ pộldan. star je 

Pr̀dnul ję na ròsu. (Mřl ję) {ð. mlad kak 

poldašna rosa} 

ròsen adj (rõsna; ròsneši) 1 rosan 

Če blãšče dọ̃jdę na rõsnu d÷telu, najiệ sę, 

napũ h nę i krèpa. Najlèpše sę kŏsî dŏk ję 

trãṿa rõsna i rẽzna. 

2 fig pripit Dòšel ję ròsen dimộm. 

rŏsìti ipf z, (-îm; rộsi, -ètę; ròsil, -îla; ròsen, 

rôsna; ròsejne) 1 kišiti sitnim kapima 

Pòčel ję dèžñek rŏsìti. 

2 - sę ići po rosi Nậj sę rŏsìti! 

rõsnat adj (-ậti, -àteši) rosan Zdràve 

họdàti bòs pŏ rŏsnậte trãṿe. 

rọ̃štati ipf (-am; -ajne) štropotati, lupati Ŏd 

rậna jùtra rọ̃šta pŏ vrmậre. 

{V. roštati: strugati} 

rộv m (ròva, rộvŏv) rovanje Žîrenem svînam 

trèba ròva dà sę glĩsti najiệju. 

rŏvàti ipf na, ŏb, pre, za, z, (rõvat; ròvlem/am; 

rõvli, -ètę; rõval, ròvala, -àle; ròvan; -ajne) 

rovati Žìrŏvnę svînę ròvleju na mộkre ledìna 

i jiệju glĩstę. 

rŏvîjne/rŏvîn i je/rộv i je n zb (-a) 1 udubine od 

rovanja svinja Sinòkŏša ję pûṇa rŏvînija. 

2 džombe, neravnine na močvarnim 

livadama Na gmậjnije ję rŏvìnija i ŏštrìcę. 

rŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) manja udubina nastala 

rovanjem svinje Na pộl ledìnę su rŏvìnę. 

rộzi adj ružičast, crvenkast [fr. rosé] Liẽʖpa ti ję 

tậ rộza plũza. 

rộžñ i je/rŏžñìn i je n zb (-a) 

rozgva, mladice trsa Vèlačę sę třsje riệžę za 

grõẓdije, a òžujka za rộžñije. 

{B. S. Fi. rožñe: R. rožje} 

rŏžñìna f (-ę, -în) vriježa bundeve, 

krastavca, vinove loze> Tikvậjnskę rŏžñìnę 

su pr÷šlę priệk meñ÷. 

rŏžñìti ipf za, (ròžñim; rõžñi, -ètę; ròžñil, -ìle; 

ròžñen; -ejne) 1 oriti se, pjevati jakim 

glasom Kàḍ Lûkič rõžñi, ciẽʖle sẽʚle ga čûję. 

2 fig jako plakati Diẽʖte je ròžñi a õna ne 

mậrę. {G. rožñiti} 

ròžen m (-a, -ŏv) dio, režanj, 

prekid u zvonjenju Zvŏnậr zvŏnî za mřtvu 

žẽʚnu na dvậ ròžnę a za mụ̂ža na trî. 

{Preseka: rožñen; ð. režnje zvoni} 

rŏž e nìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 rožnik, krovna 

greda Rŏženìca s càflinem ję mụ̀ška a s 

fàlcem žě j nska. {ðñ. roženica; S. rožnica} 

Rŏžnìcę f pl top Š 

rŏžĩčki m pl (-ŏv, -i) plodovi rogača (Ceratonia 

siliqua) Jèli smę gìbanicu z rŏžĩčki. 

{P. ražiček; V. rožič} 

rùḅača f (-ę, rûḅač; dem f rùḅačica -ę, rubậčic) 

1 košulja Mụ̀ška 

rùḅača ìma přvi i zạ̃jni stận, òkŏl vrậta ję 

ŏgŏriệl a rukậvi ìmaju na krậju òšvicę. 

Diẽʖte si ję rùḅačicu zamàzale. 

2 suknja Žẽʚnę su nŏsìlę 

trî rùḅačę: mậlu (pŏdŏblàča), màle v÷kšu 

(dŏlnàča) i òṇda dọ̃jdę gộrna (gŏrnàča) i 

fèrtun nạ̃pre. Mụ̀ška rùḅača sę nòsi ŏd 

pậsa gòre, a žě j nskę rùḅačę ŏd pậsa dòle. 

3 fig pljeva (na zrnu žita) Čè sę zộḅ siệja v 

siệčnu ìma jẽʚnu, vèlačę dviệ, v òžujke trî i 

trậvna četìri rùḅačę. 

rùḅav/rùḅen adj ruben, smežuran, nesočan, 

drvenast od starenja, sušenja, dehidriran 

Kŏrãḅa ję rùḅava. Rùḅena ję rèpa kruglìca i 

niệ za jèsti. Bàba ję stãṛa i rùḅava. 

{V. robaf; G. ð. roben} 

rùḅaveti ipf z, (-em; -i; -el; -en; -ejne) 

mežurati se Rèpa rùḅavę.

ʖʖ 

rũḅec 

446 

rũḅec m (rụ̃pca, -ŏv; dem m rụ̀pčec/rụ̀pček 

-ẽca/a, -ŏv/ŏv) rubac, marama za glavu; 

rupčić Diẽʖkla dậ na kàpare dèčku liẽʖpi 

glậvni rũḅec. Sàḍ žẽʚnę mòreju i glãṿu 

miẹjnàti kàk nègda rụ̃pcę. V rụ̀pčec sę 

liệpe ŏbrìši. Gõspŏn šmřkla pŏmũčke i 

pŏtĩje s fĩnem rụ̀pčekem z nòsa zvậdi, 

liệpe zamòta i v ž÷p sprậvi. {Hg. rupčak} 

□ deběli - ženski pleteni vuneni 

zimski rubac 

rùḅeneti ipf z, (-em; -i; -el; -en; -ejne) 

mežurati se Rèpa sę jěla rùḅeneti i niệ 

za jèle. {I. ð. robeneti} 

rubenĩna f (-ę, -în) rublje, donja 

odjeća Pùṇi su vrmậri rubenĩnę. 

rụbìti ipf ŏb, pŏ, pri, za, (rûḅit; -im; -i, -ètę; 

rûḅil, -ìle; rûḅlen; rũḅlejne) praviti 

opšivanjem rubove Plậvtę sem rûḅila. 

rûḅje/rubjě n zb (-a/ậ, -ěm) 

rublje Rubjě sušîm. 

Rucak pr r (Rûcak, -ŏv, -ậčka/Rûcakica) uz 

Kộs Š0 [nad.

447 

rùpa 

rûjti ipf za, (rùjem, -ěju/ụ̂; rûj) 1 riti, 

rovati Křti rujụ̂ v zẽʚmle a svînę ròvleju. 

2 rikati; ridati, glasno plakati Kàj 

mu ję kàj tàk jậke rûję? {Fu. ruti} 

rũḳa f (-ę, -; dem f rùḳica/rụ̀čica -ę, rũḳic/- 

ručîc; dem f ručîčka -ę, -i) 1 ruka; ručica 

Ne vèruj mu nì kàj mu v rũḳa vîdiš. Diẽʖte si 

ję rùḳicę ŏfùrile. Priẽʖmi ga za rụ̀čicu. Bộg 

pŏmòjzi pùṇe ručîc – vrậg zẽmi pùṇe 

guzîc. {Hg. ručička} ¤ bìti na rûḳu usput; z 

nerũḳę nije usput; zvùn rũḳę daleko; bìti pri 

rũḳe pomoći, pomagati; bìti svězane rûḳ 

biti onemogućen u radu; sr÷čnę rũḳę 

uspijevati; imèti čĩstę rũḳę biti pošten; ŏstàti 

prãẓne rûḳ ostati bez svega; dàti v rũḳę 

povjeriti; zdìči rũḳę napustiti; zdìči rûḳu na 

kõga udariti; zdìči rûḳu nậ sę ubiti se; bìti 

kõmu dẽʚsna rũḳa glavni oslonac; držî 

vùzdę v rùḳa gospodari; držî s÷ kõncę v 

rùḳa sve nadzire; ẓ přvę rũḳę bez posrednika; 

z rũḳę v rûḳu mijenja vlasnike; imèti 

zlậtnę rũḳę biti vješt; imèti v rùḳa raspolagati; 

imèti pûṇę rũḳę põsla biti zauzet; 

pustìti z rûḳ izgubiti nadzor; îti na rûḳu 

pomagati; îti ŏd rũḳę uspijevati; rũḳę k 

s÷be ne diraj; splatìti na rũḳę dati u gotovom; 

bìti na svõju rûḳu čudan, drugačiji; 

dèlati na svụ̂ rûḳu raditi bez dogovora s 

drugima; bìti v dộbre rũḳa biti stručno 

voñen; nŏsìti na rũḳa činiti sve za koga; z 

rukàmi i nŏgàmi svim snagama; rûḳu na 

sr̀ce otvoreno govoreći; imèti těšku rûḳu 

snažno udarati; trdę rûḳę škrt; kò da bi z 

rûḳŏ ŏdn÷sel prošlo je brzo i lako; dạvàti z 

ŏbŏdvèmi rukàmi obilno dijeliti; dộjti v rũḳę 

postati vlasništvom, uhvatiti; imèti pri rũḳe 

imati na raspolaganju; zěti v rũḳę preuzeti 

upravljanje; i z rukàmi i z nŏgàmi svim 

sredstvima, na sve moguće načine; na 

svõju rûḳu samovoljno, samostalno 

rùkati ipf (rûkam/čem; rûkaj/rùči; -al, rûkala; 

-an; -ajne) gurati, udarati sa zaletom 

Rûkal ga ję z làktem v rẽʚbra, àl sę niệ 

zdîgel. {P. rukat} 

rukậv m (-a, -ŏv) 1 rukav Rukậvi su dụ̀gi. 

¤ ŏstàti krãṭke rukậvŏv ostati bez koristi; 

sìpati z rukậva znati napamet; zasūkàti 

rukậvę primiti se posla; drùgi pậr rukậvŏv 

sasvim drukčije; 

2 rukavac, otoka rijeke 

Vu sậvske rukậve su kònŏplę namàkali. 

rukavìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) rukavica Mùcek, 

mùcica, niẽʖsem tę kũpil dà tè bum lûbil nèg 

dà bum svõje gộle v tvõje kŏsmậte tîkal? 

(rukavìca) 

rũknuti pf (-em; -i, -ètę; rũknul) riknuti Rũknul 

ję kậk bîk. 

rûknuti pf (-em; rùkni; -ul, rûḳnula; -en/ut) 

gurnuti [srvnj. rücken] Rùkni ga 

dà ne zaspî. Sũknę, rûknę i spũknę ga kàk 

bîk kàḍ kràvu zaskòči. 

rukòvet/rùḳŏvet f (-i, -ju/jụ̂, -iệti, -mî) rukohvat 

žita kod žetve ili konoplje kod čupanja 

Rukòvet kŏnộpel ìli žîtka ję òne kàj sę 

prĩmlę z rùḳŏ v šàku kàḍ sę pûčę ìli žèjnę. 

Vìše rùḳŏveti žîtka sv÷zane skùp ję snòp a 

spûkane kŏnộpel ìl pr÷diva ję ručìca. 

{J. Vr. rukovet} 

rù k sak m (-a, -ŏv) naprtnjača, telećak 

[nj. Rucksack] Ilijậč ję v rùksake šviệrcal 

ràkiju. Dẽni rùsak na plěča i ìdemę. 

{O. rusak} 

rulàča f (-ę, -ậčŏ, -) runilica kukuruza 

Kukurìzu rûlimę na rũḳę i na rulàču. 

rūlìti ipf na, ŏ, ŏb, pŏ, z, (rûlit; -im; -i, -ètę; rûlil, 

-ìle; rûlen; rũlejne) 1 runiti, skidati 

zrno s klipa kukuruza Rûli sę kukurìza, a 

krậl sę krũni. {ð. ruliti} 

2 trljati Diẽʖklam dẽčki cìcekę rûliju. Rûli si 

rũḳę dà ti ne zanộvt ŏḍ zĩmę. {ð. ruliti: ribati} 

Rũma/Rumàva/Rumě j nka/Rũmeka f ime 

krave rujne, crvenkastožute boje 

rùmen adj (-ěna) 1 svijelocrven, crvenkast 

Liẽʖpa diẽʖklica ìma ruměna lìca. 

2 arh rujan, žut Ruměnka ję ìme kràvę, a 

Rùmen võla. 

rumenìka f (-ę, -îkŏ, -îk) sorta jabuka 

Rumenìka ję jẽʚna fẽʚla jậbuk. 

rùpa f (-ę, rûpŏ, -; dem f rùpica -ę, -ŏ, rûpic; 

dem f rupîčka -ę, -i) 1 udubljenje, jama na 

dvorištu za vodu V Cẽʚrje ję skòrem sàka 

hìža imiệla na dvŏrìšču rùpu dè ję stậla 

võda za blậge i za pràti rubjě. I v třsije ję na 

dộlne glavìca bîla mậla rùpa (rùpica, rupîčka) 

za vòdu kàḍ sę kòli ìl šprìca. 

2 bušotinica Mìš ję pŏbiệgel 

v rùpu. Mìš ję v rùpice na měñe. Šmřček 

ję zìšel z rupîčkę na ledìne.

upàča 

448 

rupàča f (-ę, -ậčŏ, -) veća jama vode, veća 

bara Za gộrne sẽʚle ję bĩla v Cẽʚrju na Křčece 

vèlika rupàča. 

rūpèti ipf (-îm; -i, -ètę; rûpel, -èle) hučati, 

brujiti Lètrika ję jậke rûpela i splậšenę svînę 

su pŏbèglę v rupàču v mûl. 

{G. rupeti: navaljivati} 

rùs m (rûsa, -ŏv, -i/mî) žuti žohar (Blata orientalis) 

Rûsi su žũṭi žộgari. {V. rus} 

Rùs m Rus Jậ sem bìl zěl šesnậjstę Rûsa 

zarŏblenîka. Pĩję kàk Rùs. Rùs m nad V 

Šàšinŏvce su dvèm gŏvŏrìli Rùs. Stàreši je 

bìl v rãtu v Rùsije a za mlàjšŏga su r÷kli dà 

ga Rùs napràvil. 

rustàča f (-ę, -ậčŏ, -) sorta trešnje 

Čriệšnę rustàčę rûšču v zubiệ. {B. črešnja 

hrustača, hrustika, hrustavica} 

rūstàti ipf na, po, z, (rûstat; rûstam/ščem; 

-rûšči, -ètę; rûstal, -àle; rûstan; rũstajne) 

1 hrskati, krckati, drobiti, lomiti zubima, 

glasno gristi, gristi škrgućući zubima Liẽʖšnakę 

ję rûstal pri jantậre. Ŏrèję jòš h rûščę 

svŏjěmi zubmî. {V. J. hrustati; R. Č. hrustat; 

T. ruštati; O. hrestat} 

2 škrgutati Sr̀dit ję i h rûščę zubmî. 

rùstav adj hrskav Ramûstavec ję rùstav. 

Rùstava kộžica pečẽʚnŏga òdŏjka. 

rụstìti ipf na, z, (rûṣtim, -iju/ę; -i, -ètę; rûṣtil, 

-ìle; rụ̃ščena; -ejne) 1 

oploñavati Piẽʖvec rûṣti (gậzi, gn÷tę) kòkŏš. 

2 - sę pariti se Žìvaḍ i tìči sę rûṣtiju. 

{Ab. živad se rasti; roštati, ~ se; jebati, ~ se} 

rùstiti sę ipf (rùstim, -iju/ę; -i, -ete; rùstil) 

1 naslañivati se unaprijed, spremati se Věč 

dụ̀ge sę òn nậ jnu h rùsti. {V. G hrustiti se} 

2 groziti se, napuhavati se, prijetiti kome 

Nậj sę nà jnęga nìš h rùstiti, niệ ti nìš krîv. 

rùšati ipf pŏ, za, z, (-at; rûšam; rùšal, rûšala; 

-an; -ajne) obarati stabla, rušiti Rûšaju 

rãṣtę v Gộrne šùme. 

rùšč m (rûšča, -ŏv) 1 hrušt (Melolontha 

melolontha) Lètes ję pùṇe h rûščŏv. 

2 sorta trešanja {Šu. rušč; R. hrustača} 

rušìtel m (-a) rušitelj Kàrlek Pẽška ję bìl 

rušìtel Zàkladnę bõḷnicę na J÷lačič 

plậcu1931. lèta i pèkel võla na rạ̃žne. 

rûška f (-ę, -i/rûšek; dem f rûščica/rûškica 

-ę, -; adj rùškŏv/rûškin) 

1 kruška; kruščica Rûšek jě pùṇe fěl. 

Štrfîčki su fĩnę mậlę rûščicę. Rûšek sę dòst 

zavr̀gle i pùṇe ję mậle rûškic. 

2 fig kvrga Lùpil ga i zrậsla mu ję rûška na 

čẽʚle. ¤ Zgledî kò da òpal z rûškę. (bẽʚdast 

ję) Niẽʖsem òpal z rûškę. Nisam naivan. 

Dòber ję i rùškŏv kõlec. {ð. neje opal z 

ruške: nije naivan} Ruščĩna f top D 

rùškŏvec m (-a, -ŏv) liker od krušaka Nàpil 

sę tàk rùškŏvca da niệ znàl zậ sę i tèkar 

drùgi dận ję dòšel k s÷be. 

rùškŏvina f (-ę, -) kruškovina I rùškŏvina ję 

dõbre driệve za dèlati. 

rùve n (-a) ruho, odjeća [mañ. ruha] Ìmamę 

dòsta i rùva i krùva. 

rụ̂ža f (-ę, -/-i; dem f rụ̂žica -ę, -) 

1 cvijet Sinòkŏša ję pûṇa liệpe rụ̂ži. 

2 ruža [mañ. rózsa

S s 

s m glas s čini 7,24 % svih suglasnika 

s prep (š, z, ž, ø ispred s, č, z, ž ili zŏ ispred 

s, z) s, sa (izgovorni položajni oblik instrumentalnog 

prijedloga z koji je i pisan s i š 

(ne ẓ i ẓ̌!) dok je genitivni prijedlog z (iz, od) 

pisan u takvom položaju ẓ i ẓ̌) Jiệm sìr s 

krùvem. Kî s kiệm spî, s tiệm i držî. H rãṇi 

sę š čřvi. Tộrba š čriẽʖpem pòkrita (š črlě 

nemi còfeki). I tò tẽʚle z rẽʚpem m÷lę. Nahìtil 

sę zŏ siệm kàj ję dřžal v rũḳa. Ìdem skùp 

ž nìm i ž nộ. Govori se i u instrumentalu 

sredstva: Ŏdv÷zla sę s cùgem, a dŏvězla 

z letrikŏ. Vòjzi sę š čậmcem. 

sabậjle adv ranom zorom [tur. sabajle] 

Ŏtìšel ję jòš na sabậjle. {Du. nasabajle} 

sàbla f (-ę, sậblŏ, -i; dem f sàblica -ę, sậblic) 

1 sablja; sabljica Priệ su šašinòvečki plemenitậši 

dŏ h ạjàli sàblami k mèše v Cẽʚrje. 

Bận J÷lačič ję spũknul sàblu z bèdricę i 

ŏdsiệkel bràtu si glãṿu. Dečậk ìma sàblicu 

z driệva. 

sàblę/sàblicę f pl (sậbli/sậblic, sàblami/ 

sàblicami) cvijet perunika, sabljičica (Iris 

germanica) Dîvlę sàblę ìmaju žũṭi cviệt a 

na vřčake sadîju plậvę sàblę. 

Sabŏlînka f top livada K po Sabol pr E1040. 

[mañ. szabo: krojač] 

sabŏtiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) saboter [fr. saboteur] 

J÷n Budènčan ję ŏtèran na dòbrŏvŏlni 

rậḍ dè ję str̀gal držãḷe na svòje lŏpàte 

i kậžnen kàk sabŏtiệr. 

sabŏtiệrati ipf (-at; -am; -an; -ajne) vršiti 

sabotažu, ometati [nj. sabotieren

sàñav 

450 

sàñav adj (-àveši) čañav Prasnìcę na nậjžu 

su jậke sàñavę. 

sàñę f pl t (sậṇ̃, sàñami) čaña, garež Sàñę 

su sę vùžgalę na nậjžu. Kậl za lõncę kalìti 

su skûvanę sàñę. {G. sañe} 

sãñen adj (-ẽʚna) posañivan Na měña su pŏ 

gmậjnu sañẽʚnę vrbę, kàk ję tò jòš kràlica 

Màrija Terězija narědila. 

sàñiti ipf za, (sậñim; sàñi; -il, sậñila; -en, 

-ěna; sậñejne) čañiti, garaviti Ŏd t÷ 

patròliję sę celìnder jậke sậñi. 

sàft/sòft m (sãfta/sõfta, -ŏv; adj sàften/ 

sòften sãftna; sàftneši) sok od mesa, 

umak [nj. Saft] Pùṇe ję sãfta. Dòsta ję 

sãftne jèle. 

sàgati ipf (sậgam; -al; -ajne) sukljati, siktati, 

naglo izlaziti [nj. saugen: sisati] Dîm sàga ẓ 

pěči. {G. saga: smrad

451 

scecạvàti/icạvàti 

sàle n (-a, sậl) salo, masne naslage u 

trbušnoj šupljini Pûṇa ję sàla. 

salejnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) kolač od tijesta i 

sala Salejnậkę pěčę. {V. saleńak} 

sậm adj (sãma; sãme) 1 sam Sậm ję kòsil i 

bìl ję najbòlši kõsec. Diẽʖkla si ję sãma s÷ 

za zàmuẓ̌ tkậla i prebîrala. 

2 čist, pravi Tò ję sãme m÷se. 

¤ na sậm Bõžič baš na Božić; na sãme 

ðûrñeve upravo, baš na ðurñevo. Zlõčest 

kàk sậm vrậg. 

3 adv osobno Jậ sậm sem tò vìdel. 

sàmcat/sàmcijat adj (samcậti/ijậti; -a) baš 

sam, sasvim sam (samo uz sam) Niẽʖma 

nìgde nìkŏga, sậm ję samcậti/samcijậti. 

{Vg. samcat; V. samcati} 

sàme part za pojačavanje rečenog Sàme tî 

diệlaj. Sàme mi dọ̃jdi, sàḍ si v gràbe, vîkal 

ję na štrèke pijậni Šìmun cûgu, kî ga 

pŏgàzil. 

sãṃec m (-a, -ŏv) samac, neoženjen 

muškarac Jòš ję sãṃec i ne ž÷ni sę. 

sàme r adv samo Sàme mi ję mĩra triệba. N÷ 

znam kõga ję Hùtmanič zvàdil ẓ kŏčìję, 

sàmer bìl ję vèlika šãṛža. Zapàmtil sèm 

družînsku hìžu pri Filipčìče i pri Malčìče 

sàme tùlike n÷. ¤ sàme kàk ne znam kako; 

sàme màle pričejkate, strpite se; sàme 

nậpre izvolite, nastavite; nẽʚjdę tò sàme tàk 

nije jednostavno; kàk sàme mòrę nije mi 

jasno; {Ka. Te. samor} 

sàmet/sòmet m (-a, -ŏv) baršun, samt, pliš 

[nj. Samt, Sammet] Ìma ŏd sàmeta kapût. 

Nòsi làčę ŏd sòmeta. 

sàmetni/sòmetni adj samteni, baršunast, 

plišani Ìma sàmetni krâglin. 

samìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 neudata žena Niệ 

lẽke samìce sãme žīvèti. 

2 kobila koja sama vozi S÷ ję ẓ pòla 

samĩcŏ kŏbîlŏ zvõjzil. 

sàmpŏr m (-a, -ŏv) para Pûṇa ję hìža sàmpŏra. 

{D. soapora: vlaga od kuhanja} 

sàmpŏriti ipf na, (-im; -i; -il; -en; -ejne) pariti 

Betęžnîka sàmpŏri. 

sậni f pl t (sãṇi, -àmi/mî; dem f sậnicę sậnic, 

-ami) saone, saonice; sanjke 

Štè niẽʖma svõję sậni, trìput vliệčę v briệg 

tũñę i j÷mput sę sạ̃jnčę. Diẽʖla det÷tu sậnicę. 

¤ Napràvil ję z rìti sậni. (Ôpal ję na rìt 

i pŏsmẽknul sę) 

sanìca -ę, -ĩcŏ, -îc) strana saonica Na sậna 

su sanìcę, štràmicę, ŏplèni. 

sàpa f (-ę, sậpŏ, -) dah, dašak; para iz 

nosnica ili nozdrva Sàpę mi pŏnestậja i 

n÷mrem dìjati. Kõjnem sę sàpa smrzậva. 

{G. ð. V. Č. Gh. Se. sapa} 

sạpèti ipf (sapîm; sậpi, -ètę; sậpel; sạ̃plejne) 

1 polako ispuštati (dah, zrak, sapu, 

paru) Vuz vrậta sapî mřzli zrậk. 

2 fig slutiti Nèkaj õni sậpiju. 

sậpi f pl t (sạ̃pi, sapmî) sapi, dio konjskog 

tijela iznad bočnog zgloba Tè kòjn ìma 

mr̀šavę sậpi. Ìma kŏbìlu belgijậnku z 

vèlikemi sapmî. 

sậr/sãṛa f (-i/ę, -ãṛi, sarmî/sậrami; dem f 

sarìca -ę, -ĩcŏ, -îc) sara, cjevasti dio čizme 

[mañ. szár] Gàčę ję v sậri tẽknul. Sarìcę 

na cipeliệ su ti blãtnę. 

sàsiti pf / ipf pŏ, (-it; sậsim; sàsi; -il, sậsila; 

-šen) 1 miriti, smirivati Jậke sę rasřdil i mî 

smę ga dụ̀ge sàsili. 

2 smiriti Ìpak sę sàsil i primîril. 

3 - sę smirivati se Diẽʖte sę sậsi kàḍ plậčę. 

{B. sasim; Tr. sasiti} 

Sãṿa f (-ę, -ŏ; adj sậvski) rijeka Sava Dụ̂ga 

(dugŏvàča, prụ̃ga, mậjčicę bọ̃žę pậs) pĩję 

vòdu Sãṿę. Mŏčĩlnicę kŏnộpel sę 

namậčeju v sậvske rukậve. 

s¦cafràti pf (-àfram; -an) izgaziti vlažno tlo 

Scàfrane ję krèj kurîlnaka. 

scậjne n (-a, -) pišanje, mokrenje Dòsti nàm 

ję tvẽʚga srậjna i scậjna. 

scalĩna f (-ę, -în) pišalina, mokraća 

Smrdî pŏ scalĩne. {J. Vi. scalina} 

scãṭek ipf dem supina scật dj pišati Hòjdi 

scãṭek a òṇda pěš spãṭek. 

scàti ipf na, pŏ, pri, za, zŏ, (-ật; ščîm; ščì, 

-ètę; scậl; -ận) pišati, mokriti Č÷ sę diẽʖte 

vìše plậčę, bu mèjne scãḷe i liệpe 

pŏpiẹvàle, kàḍ zrãṣtę. Scàti a ne přdnuti tò 

ję kàk spòveḍ bèẓ prĩčesti. {Vr. V. G. scati; 

He. scat; Gh. šcati; Č. O. ščat} 

s¦cecàti/cicàti pf (-ècam; -an) isisati Nèk 

tẽʚle dŏ kràja scèca kràvu. 

scecạvàti/icạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; 

-ãṿajne) isisavati Scicậva i zậjnu kàplicu.

s¦cedìti 

452 

s¦cedìti pf (-ĩm; -en) 1 

iscijediti Scèdil ję i zậjnu kàplicu. 

2 - sę Sìr sę scèdil i dẽni ga 

sùšit v sîrnu kŏšãṛu. 

s¦cęndràti pf (-ěndram) 

namoljakati, isprositi Tậ tę ne pustî dŏk ne 

scěndra kàj hòčę. 

scerạvàti sę ipf (-ậvam; -ãṿajne) otresati se 

srdito Fùrt sę scerậva. 

s¦cèriti sę pf (-iệrim; - j en) iskesiti zube i viknuti, 

srdito se otresti, isceriti se Scèril sę 

nà jnęga kàk na šmr̀kavca. 

s¦cîckati pf (-am; -an) isjeckati, izrezuckati, 

ukrasiti Tò si prẽʚveč scîckala. 

s¦ciẹñàti ipf na¦ (-iệñam; -an; -ajne) 1 iscijeñati, 

procijeñati Sciẹñàli su dròžñę i pĩli. 

2 - sę iscijeñati se Lụ̂g sę sciệña č÷ẓ 

pàrile v pàrenice i curî v škàf č÷ẓ curîlek. 

Švìc sę ž ně sciệña. 

scîfran adj ukrašen Scîfran ję ŏḍ 

glãṿę dŏ pẽʚtę. 

s¦cîfrati pf (-am; -an) 1 ukrasiti, nakititi 

Màma ju ję scîfrala. 

2 - sę ukrasiti se I sãma sę znậ scîfrati. 

s¦cigạnìti pf (-ậnim; -ậjnen) prevariti 

Scigậnila ga ję. 

s¦cîknuti pf (-îknem; -en/nut) uoctiti se Vĩne 

mi sę scìkle i tàk ję scîknute da niệ za pìti. 

{Sk. sciknuti se: ukiseliti se} 

s¦cìmati pf (-îmam; -an) prodrmati Scîmaj 

kõlec, spũkni ga i pŏdjõštri. 

s¦cmàriti pf (-ậrim; - j en) previše podgrijati 

Jèle sę v÷č scmàrile na pěče. 

scûfan adj poderan, razderan na rubovima 

Rukậvi su ti scûfani. {Kr. scufan} 

s¦cùfati pf (-ûfam; -an) 1 očupkati, 

razderati na rubovima rukava ili nogavice 

[nj. zupfen: trgati, čupkati] Lačelnìcę 

su ti scûfanę. 

2 - sę pohabati se, poderati se tako da 

vise niti Lačelnìcę sù ti sę sę scùfalę. 

s¦cùkati pf (-ûkam/čem; -an) 

prodrmati Scùkala ję s plòtem. 

s¦cūkàti sę pf (-ũkam; -an) ispišati se Diẽʖte 

sę vàne scūkàle. 

s¦cukạvàti ipf na¦ (-ậvam/lem; -an; -ãṿajne) 

vući na trzaje, drmati pj Pijàna ję v hîži 

scukậvala s krîži. 

s¦cûknuti pf (-em; -en/ut) 1 istrgnuti, izvući 

Scùknul mu ję šatộflin žẽʚpa. 

2 - sę iščupati se, izvući se Scùknul im sę 

z rûḳ i pŏbiệgel. 

s¦cūrèti pf (-îm) 1 iscuriti, cureći isteći Vĩne 

ję z làgvę scūrèle. 

2 - sę ispadati se Ciẽʖli tij÷den dèẓ̌ṇ̃ curî i 

vàlda sę bu j÷mput scûrel. 

s¦cūzèti pf (-îm) iscuriti pomalo Flàša ję 

napûḳla i ràkija ję scûzela. 

s¦cvèsti pf (-ẽtem) ocvasti Trnìnę 

su v÷č scvèlę. 

s¦cvriệti pf (-ěm; -řt) istopiti 

prženjem Špèk smę scvřli i sàḍ ìmamę 

màsti i čvậrkŏv. 

s¦cvŕlèti pf (-řlim) istopiti prženjem 

Na v÷čer smę scvŕlìlę špèk. 

sę 1 pron se (s÷bę/sę, s÷be/si, sộbŏ) Čûję 

sę. Bõlel ga zûḅ̣ da niệ znàl kàm bi sộbŏ. 

Snŏbõki mộraju sộbŏ imèti biẽʖlŏga lùka. 

2 adv sve S÷ sę sě nòči čùle. ¤ S÷ sę 

dòzna. Sve se sazna. 

sè pron adj (s sè, s÷ga, s÷mu, zŏ sèm; ž sà 

s÷, se, sụ̀, sộ; pl sì, sà, s÷; sè/siệ, sèm, s÷, 

sèmi) sav, sve, sva, čitav (arh vès i inovacija 

sàv govore se rijetko!) Sè ję mòker. 

Čôvek sè ŏzěbę i sprezěbę. S÷ga su ga 

čělę spìkalę. Sè lĩce ti ję zamûṣane. Ŏd 

s÷ga sr̀ca ti želiệm zdrậvja. Sà si sę zamậzala. 

Sụ̂ šùmu ję prelětel krîẓ̌ krậẓ̌. Sì 

su žĩvi i zdràvi. S÷ kràvę su v nõči črnę. 

V škộlske òpčine Cẽʚrje su bîlę sà sěla 

cěrskę fàrę. Sèm glìvam kě sę ne jiệju sę 

velî nộrę glìvę. Sà pòla su pòžeta. Sè nî h 

sę ne bŏjîm. Nàŏkŏl Cẽʚrja sù zŏ sè strận 

šùmę. J÷den Švãḅa ję bìl prèk siệ tiệ 

Rûsŏv zarŏblenîkŏv. 

sě/s÷ga pron G sg ove/prošle ovog/ prošlog 

sě zĩmę zimus; sě j÷seni jesenas; sě nòči 

noćas; sě dŏbě ove dobi, dŏ sě dŏbě dŏsàḍ; 

s÷ga pretùletja proljetos; s÷ga lèta 

ljetos; s÷ga jùtra jutros; 

{K. sega leta; Gh. Š. sega} 

s÷be pron (G s÷bę, sę; DL s÷be, si; I sộbŏ; 

dem s÷beke) GDL povratne zamjenice 

sebe; dj sebi Glědel ję s÷bę v zrcàlu. 

Glědela sę v zrcàle. Kũpil sem s÷be kapût. 

Tò si si sãma kũpila. S÷ svõje sộbŏ nòsi.

ʚʚ 

ʖʖ 

ʚʚ 

453 

sedèti ipf na, ŏd, pŏ, pre, (sẽdet; -îm; siệdi, 

-ètę; sẽdel, -iệla, -èle; -ěč) sjediti Sedî kàk 

zậlŏžni svàt. (Kàḍ sědę t÷ške ŏtîdę.) 

¤ sedèti na vûve ne čuti; Štèl bi sedèti na 

dvè stộlce. nema stava 

Sedinić pr (Sedìnič, -ŏv, -ka) [nad.] Dumovec 

1, Vugrovec 34, Prekrižje 82, LP143 

sedlàti ipf ŏ, ra, (sědlat; s÷dlam; sědlal, 

s÷dlala, -àle; s÷dlan; -ajne) sedlati Ŏtìšel 

ję kõjna sědlat. 

sẽʚ ʚdle n (-a, -ŏv/sẽʚdel) sedlo Kŏjnậri jậšiju na 

pàšu i ẓ pàšę b÷ẓ sẽʚdla. Ìma sẽʚdle a kòjn 

niệ? (Ràk) ¤ Pàšę je kàk prasìce sẽʚdle. Ne 

pristaje joj. 

sedmàča f (-ę, -ậčŏ, -) sedmakinja, lucerna (Medicago 

sativa) Cěrskę z÷mlę niẽʖsu za d÷telu 

sedmàču. 

sedmậk m (-ãḳa, -ậkŏv) 1 vlak u 7 sati Zakẽsnel 

sem na sedmậk i čèkal sem 

ŏsmậka. 

2 bačva od 7 vjedara Sedmậk ję pùṇ vĩna. 

sedměrica f (-ę, -) sedmorica Bĩle i h ję 

sedměrica i niệ im mògel pŏbèči. 

sědmi num (-ŏga) sedmi Štè ŏbet÷ža na 

kvàtrę, šěst dận ję bẽʚtęžen a sẽʚdmi 

mẽrnę. Mõje sẽʚdme lète (v zàmuže) ję 

štạ̃gel diệlan. 

sedmìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) karta sa sedam 

znakova Hìti sedmìcu! 

sědnuti pf (sěd n em, -ju/u; s÷d n i, -d n ètę; 

s÷dnul/s÷l, sědnula/sěla) sjesti 

Plùni i s÷d n i, čè ję vìsŏke, razlîči. 

sèṇ̃ m (sẽña, -ŏv) 

mokraća Lõnec ję pùṇ sẽña. {O. seč} 

sègda adv svagda, uvijek, u 

svako doba Zmõli tò sègda. 

segdậr/segdãṛek adv baš uvijek, baš 

svagda Zmõli tò segdậr i segdãṛek i na 

skràjne i zậjne vùrice. {B. vsigder} 

sègdašni adv svakidašnji, svagdašnji Jèla 

su sègdašna, svetiệšna, pộsna, mãṣna, 

na gŏstiệ i na krmìna. 

sègde adv svagdje, svugdje, svuda Kî ję 

mũden sègde ję mũden. 

sejậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) sijač Màle ję dộbre 

sejậčŏv. □ žîtni - 

krijesnica (Lampyris noctiluca i spendisejậč 

N÷ zna kûḍ̣ bi sộbŏ. Zẽmi tò s÷beke. □ bìti 

prì sebe biti svjestan. Gŏvòri kò da niệ prì 

sebe. bìti zvùn s÷be biti jako ljut dòjti k 

s÷be osvijestiti se, oporaviti se Dòšel ję k 

s ÷be kàk i kûmŏva čĩžma hîčena v zàpeček. 

îti zàraḍ s÷be ići obavljati nuždu. kûvati 

vù sebe uzrujavati se u sebi zěti nậ sę 

preuzeti obvezu Ròk ję zěl tò nậ sę. 

s÷beraḍ m (-a, -ŏv) sebičnjak Tŏmùraḍ, tî si 

zapràv s÷beraḍ. {V. sebirat} 

sèči ipf na, ŏd, ŏp, pŏd, pŏ, pre, pri, ra, v, za, 

zŏ, (siệč; sẽčem, -ěju/ụ̂/kụ̂; sẽci, -ètę; siệkel, 

sèkle; sẽčen, -ěna) sjeći Pàzi kàk 

sẽčeš, dà sę ne pŏsẽčeš. Nèkaj vîčę: Kî 

mahàle sẽčę, n÷ga vûḳ vlẽčę! 

sěči/sẽʚ ʚgnuti pf dŏ, ŏp, pŏ, pri, (sẽʚgnem/- 

sẽʚžem; sězi/sěgni, -ètę; sěgnul/sěgel, -ùḷe; 

-en/ut) doseći, dosegnuti, dostići Štrìk na 

zejmạ̃ču n÷ bu sěgel dŏ vŏdě. Sěgle mi ję 

siệna dŏ pretùletja. 

sèčka f (-ę, siệčkŏ, -i) sječka, isjeckana slama, 

kukuruzovina za krmu Kukurĩznicę niệ 

za nasiệčkati kràvam sèčkę. pj Nìkŏm 

niệję lèpše nèg ję nàm, sàme dà ję sèčkę 

kŏbilàm. 

sečkàra f (-ę, -ậrŏ, -) sječkarica, stroj za 

rezanje, sjeckanje krme. Nasiệčkaj 

kràvam kukurîzja na sečkàru. 

sečnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) 1 zub sjekutić Ìma 

vèlikę sečnậkę kàk bĩcke sekậčę. 

2 odojak izležen u siječnju Sečnậki òdŏjki 

su najbòlši za h rạnìti. 

sèdati ipf pŏ, pre, (siẽʖdam/sědam; sèdal, 

siẽʖdala/sědala; siẽʖ ʖdajne) sjedati Štè ję 

najslŏbòdneši v cĩrkve? (Mûva kậ siẽʖda 

sèm svẽʚcem na nộs). Kậčin pastîr siẽʖda 

na sûvę šìbę òber vŏdě. 

seděč/sed÷čki adv sjedeći Štè mậšę z 

nŏgàmi seděč, tè cũckem zvŏnî. Lèpše ję 

pìti sed÷čki nèg stŏj÷čki. 

seděči adj sjedeći Vìsŏke seděči kõjnu v rìt 

gleděči? (kŏčijậš). 

s÷dem num sedam (7) Kàḍ striẽʖla pûḳnę 

nastậnę v zẽʚmle kàmen kàk brûs, a mòrę 

ga ŏtkŏpàti sàme dečậk s÷dem liệt stàr. 

s÷demdeset s÷dem num sedamdesetsedam 

(77) N÷mrem ti sědemdeset 

s÷dem pûṭ pŏnạvlàti.

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

sèjati 

454 

dula) Žîtni sejậči letîju ŏ Ivàjne, kàḍ sę 

drộmle žìte siệja. 

sèjati ipf dŏ, na, nadŏ, pŏ, pŏd, pre, za, (-at; 

siệjam/em; siệj; sèjal, siệjala; -an; -ajne) 

sijati Žìta vìše ne siệjamę a priệ smę ga 

sèjali za põpa za lùḳne i za pìščencę. Dà 

sę rèpa siệja? (Nìgda. Siệja sę riệpine 

sème.) 

sẽjem m (-a, -ŏv/ộv) sajam Pàvlič 

ję ŏtìšel na sẽjem i kràvu kũpil. 

sęjẽʚ ʚne/s÷ jěne adv 

svejedno Napràvi kàk hòčeš, m÷ne ję 

sęjẽʚne. Ò Valentîne dọ̃jdeju dãṇi dùḳši, àli 

sęjẽʚne ję jòš dụ̂ge zĩma. Pretùletni sniệg 

sęjẽʚne ne trậja dụ̀ge. Tò ję drạ̃gŏmu 

Bògeku sęjẽʚne. Bòḅ v stiệnu h ìtati ìli n÷mu 

gŏvŏrìti sęjẽʚne ję. (Něčę nìš pŏslū h nùṭi.) 

sèjmeni adj sajmišni Pòndelek ję 

na Dụ̂ge Sẽʚle bìl sèjmeni dận. 

sejmìšče n (-a, -îšč) sajmište 

Sàki četrtek ję na sejmìšču. 

sèjmišni adj sajamski Četr̀tek ję 

v S÷sveta sèjmišni dận. 

sẽjna f (-ę, -i) sanja Čîta knìgicu 

Sẽjna Mậjčicę Bọ̃žę {V. seńa} 

Sejnan pr r (Sêjnan/ãṇec, -ànŏv/ậncŏv, 

-ậnka) uz Ledinić Š0 sl. Senjan LP118 i 

Senjanec LP69 

sejnàrica f (-ę, -ậric) sanjarica Tàk pîšę v 

sejnàrice. 

sejnàti ipf (sèjnam; sêjnal, sèjnala, -àle; 

sèjnan, -ajne) sanjati Kàj sèjnaš kàḍ přvi 

pûṭ v tũñe h ìže spîš, tò bu ìstina. Dà i 

sliẽʖpec vîdi? (kàḍ sèjna) 

sekậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) zub očnjak u životinja, 

derač Za šenìcu ję bĩcke sekậči jòral, 

mẽʚdveḍ s pậnñami nakậpal, zậjec zubmî 

sèjal i lisìca z rẽʚpem drậžila. 

sekàjke adv svakojako, kojekako Tàk ti ję, 

vìṇ̃, bĩle sekàjke kàk ję i sàḍ. 

sekãḷe n (-a, -ậl/ãḷŏv) sječivo Sekìra ìma 

sekãḷe, vûva i sekirìšče. 

sekậlec m (-a, -ŏv) naprava za zarezivanje 

kože i puštanje krvi Sekậlcem barbiệr 

nasiệče kộžu i dènę rògę za pũščajne křvi. 

Sèkcija f top C [lat. sectio: odsjek, dio] Šùma 

Sèkcija ję sečěna priệ stộ liệt. 

sekiệrati ipf na, (-am; -an; -ajne) 

1 ljutiti, uzrujavati, dosañivati, gnjaviti, 

živcirati [ausnj. sekkieren

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

455 

sèstrič 

selàkina f (-ę, -ậkin) seljakinja Gŏspõda 

velĩju selàkine mužàča i kùmica. 

sẽʚ ʚle n (-a, -; dem n sẽʚ ʚlce -a, sělec; adj s÷lski) 

Kãkve ję tò sẽʚle, tẽʚre niẽʖma nì raspẽʚla. 

Sàke sěle ìma i svŏjiệ riệči za tẽʚrę sę 

jěni drùgem špộtaju. Driệnčece, Òbreẓ̌ i 

Šijavr̀h su mậla sẽʚlca. Hõḍa kàk sělski 

cũcek. Sělski dẽčki ìdeju pŏ trebìtva. 

Cèclek Filipčìčŏv ję bìl pandûr i sělski 

starešĩna. Sẽʚ ʚle n top C Sělca n top Š 

selìšče n (-a, -îšč) selište 

Plemenitậši su imèli svõja selìšča. 

selìti ipf na, ŏd, ra, zŏ, (s÷lim, -iju/ę; sěli, 

-ètę; sělil, s÷lila, -ìle; s÷len; -ejne) seliti, 

preseljavati Vlekîč ga ję s pộl hìžę sělil na 

nộvi fònduš. 

sème n (sèmena, seměn; adj sèmejnski) 

sjeme Kònŏplę za sème sę sadîju na 

glavìca pŏ kukurîze i krampiẽʖru. Na 

Fàšinek sę sèmejnska kukurìza zrûli 

mučěč priệ nèg sûṇce zĩdę i pŏškrŏpî s 

fàšijnskŏ jũvŏ, dà ję nědu vrànę pūkàlę. 

semejnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) 1 sjemenjak; 

oploditelj, rasplodnjak H rậst semejnậk zrạ̃stę 

žîra. Držî pastûva semejnãḳa. 

2 fig stari neoženjeni momak Tẽʚri sę 

dẽčke dụ̀ge ne ž÷ni velĩju mu sělski 

semejnậk (õstal ję za sème). 

sẽmen m (-a, -ŏv/ộv) sajam 

Krậlevski sẽmen ję bìl v Zạgr÷be na 

Krạl÷ve (16. kòlŏvŏza) 

sèmenica f (-ę, -) ženska konoplja 

Ne cvẽtę a rŏdî? (sèmenica) 

semnìšče n (-a, -îšč) sajmište 

Sàki pòndelek ję na semnìšču. 

sèn m (sèna, -ŏv) san, spavanje 

Nẽʚjdę mi sèn na jòči. Štè dọ̃jdę v hìžu, 

mộra màle s÷sti, da kvòčkę ràjši sediju i dà 

dèce sèn ne ŏdněsę. 

sěnak/senậk adv svejedno, 

ipak Sěnak bụ̀ pŏ nẽʚgvem. Senậk žẽʚna s÷ 

dòzna. {Be. Te. senek} 

sěne adv svejedno, 

ipak Niệ sěne nìš r÷kel. Ìma lũdi kî sę màle 

brîneju za svụ̂ vèru, àli sěne vèruju v Bòga. 

senîca f (-ę, -) ptica sjenica (Parus sp.) Bì sę 

senîca i z mèjnšem zagûṭila (zadậvila). 

(Prẽʚveč si ję zaž÷lel) Senîca pŏpiẽʖva v 

j÷sen kûpi gùjn, v zĩme vlẽci gùjn a v 

pretùletje sẽci gùjn! 

senĩčica f (-ę, -) mala plavetna sjenica 

(Parus sp.) Prì nas ję vìdeti mậlu senĩčicu 

i v÷kšu senîcu. 

senîk m (-ĩka, -îkŏv) pregrada za sijeno, 

sjenik Senĩku velĩmę i pãṛma. 

sēnòči/sě nòči adv 1 ove noči, noćas Sē 

nòči bụ̂ zậjec îskal màter. (Jãḳa bu zĩma). 

2 sinoć, prošle noći V rîte ti jòči 

dè su ti bîlę i sēnòči. (Velî sę ŏnòmu kî sę 

čûdi liệpŏmu det÷tu, dà ga ne vrěčę.) 

Sēnòči sem bĩla glûva, dọ̃jdi dà mi õtpreš 

vûva. {G. senoči} 

sènuti ipf pŏ, pre, ra, v, za, zŏ, (sènem; sẽni, 

-ètę; sẽnul; -ut) sahnuti, sušiti se Màndula 

i brẽska su pòčęlę sènuti. 

sènuti ipf pŏ, prẹ, ra, v, za, zŏ, (sènem; sẽni, 

-ètę; sẽnul; -ut) sahnuti, venuti Dụ̀ge ję 

sûša i sę na pòlu sènę. 

serezẽjec m (-a, -ŏv) zadrugar SRZ-a, član 

seljačke radne zadruge Serezẽjci su dèlali 

za trùdŏdanę. 

serùckati ipf (-am; -ajne) imati 

proljev Pìceki serùckaju. 

sẽsec m (-a, -ŏv/ộv, -i/mî) sisa, dojka Četìri 

pùškę v j÷n gřm cìlaju? (sẽsci krậvini vu 

vŏdrîčku) Sà šùma zmòknę a četìri klîni 

n÷? (sẽsci) {P. sesek; Gh. sasac} 

sèsnuti ipf na, pŏ, (sèsnem; sẽsni, -ètę; 

sẽsnul; sèsnen; -ejne) sisati Àk t÷ liệvi 

sẽsec srbî, vĩla tę sèsnę pŏ nõči. 

s÷sti pf na, pŏd, pre, pri, za, (sědem; s÷di; 

s÷l, sěla) 1 sjesti Kàḍ štè dọ̃jdę v hìžu 

mộra bậr màle s÷sti da bùḍu kòkŏši ràjši 

sedèlę na jậjca i dà sèn ne ŏdněsę. 

2 - sę/si sjesti S÷di si tù! {V. sesti si: 

načas prisjesti} 

sẽstra f (-ę/ě, -ŏ/ộ, -i/tiệr, -ami/àmi; dem f 

sestrìca -ę, -ĩcŏ, -îc) sestra; sestrica 

Stàreša sẽstra mlàjšu v zàmuẓ̌ dãję. Čè 

smę si mî bràča, àl si k÷sę niẽʖsu sẽstrę. 

Sestrìca sę plậčę za lậjnske vesělje i 

pŏmàle zîblę. 

sèstrič m (-a, -ŏv; dem m sèstričič) sestrin 

sin Jõške ję mě sẽstrę sîn i mộj sèstrič, a 

sèstričŏv sîn mi bụ̂ sèstričič.

ʚʚ 

sèstrična 

456 

sèstrična f (-ę, -i; dem f sestrìčična) sestrina 

kći Màrica ję mŏjě sestrě čî i mõja sèstrična. 

Sestrĩna nùḳa ję mõja sèstričična. 

sesvečậk m (-ãḳa, -ậkŏv) studeni Mèsecu 

stùdenu sę r÷kle i sesvečậk. 

S÷svętę f pl (Sěsvet; adj s÷svečki) blagdan 

Svih Svetih Na S÷svętę sę nàvečer dènę 

na stòl jèla i vĩna za dũšę kě na mřtve jùtre 

dộjdu dimộm. S÷svečkem rụ̂žam velĩmę i 

mrtviệčkę rụ̂žę a i katarĩnčicę. 

Sesvete top (S÷svętę f pl S÷svečan, S÷svečica, 

s÷svečki) mjesto 111 st. (1811), 

169 st. (1857) a 9280 (1971) [ime po crkvi 

Svih Svetih, a prije 1334 seoce Marcislavci 

posjed Marcislava ili Markuša pokrštenog 

u Marko čije ime čuva Markovo Polje gdje 

stanuju mrtvi Sesvećani]. Vu Hrvậtske ję 

jòš pět Sěsvet. (Ludbreške, Podravske, 

Požeške, Male i Velike) 

setìna f (-ę, -înŏ, -în) sat, dio pčelinjeg saća 

Najbòlši ję měḍ z mlậdę žũṭę setìnę. 

{H. sit meda; Gh. satinka} 

setĩn i je/setjě n zb (-a/ậ, -ěm) saće (pčelinje) 

Zvr̀cane setjě kûva za vộjsk. 

setìti sę pf (siệtim, -iju/ę; sèti; sètil, siệtila) 

sjetiti se Bàš si sę dõbre siệtila. Nòvti sę 

riệžu dà sę čõvek siệti. 

sèver m (-a, -ŏv) 1 strana svijeta Kàḍ ìdu 

dîvlę gûṣkę na sèver bụ̂ liệpe vriệme. 

2 vjetar sjeverni 

Sèver snègem pûšę i svŏjèmi sedmèmi 

sinmî naprậvi vèlikę zạpùvę. 

Sever pr (Sèver, -ŏv, -ica) [etn. ili pat. od 

imena

ʖʖ 

457 

siệne 

s¦frknuti pf (-em; -en/ut) 1 savinuti, uvinuti, 

zavinuti; skvrčiti Sfrkni si duvận v nŏvìnę! 

2 - sę savinuti se Lîstje brẽskę sę sfŕknę. 

s¦frûštati pf (-am; -an) potrošiti, uništiti Br̀že 

buš s÷ kàj jòš ìmaš sfrûštal. 

s¦fūcàti sę pf (-ûcam; -an) poderati, istrošiti 

Sà òprava mi sę sfûcala. 

s¦fūčkàti pf (-ûčkam; -an) odžviždati Ciẽʖlu 

pèsmu ję sfûčkal. 

s¦fuflàti pf (-ụ̀flam; -an) 1 nejasno izgovoriti 

Nèkaj ję sfụ̀flala àl niẽʖsem rãzmel. 

2 loše napraviti Niệ pŏpràvil 

nèg sàme sfụ̂flal. 

s¦fûṇdati pf (-am; -an) ubiti, skončati, uništiti, 

upropastiti [tal. affondare] Sậm si ję 

žìvŏt sfûṇdal. Ciẽʖla famìlija ję tù sfûṇdana. 

{O. sfundat; G. V. sfondati} 

s¦fûrdati sę pf (-am; -an) izgubiti perje, izmitariti 

se Kòkŏši su sę sfûrdalę. Zgledìš 

kàk sfûrdana kòkŏš. {Mp. sfurdani} 

s¦fùriti pf (-ûrim; - j en) 1 opeći 

vrelom vodom Sfûrila mu ję rũḳę s krõpem 

2 - sę opeći se vrelom vodom Sfûrila sę ję 

i rũḳę su je sfûrjenę. 

s¦fušạrìti pf (-ậrim; -en) pokvariti, 

loše što učiniti [nj. pfuschen] Tò ję 

sfušậrene i niệ mòči pŏpràviti. 

s¦fûšati pf (-am; -an) loše što 

učiniti, pokvariti, sprčkati [nj. pfuschen] S÷ 

sfûša i kàj s tiệm sfûšanem? 

s¦hậbati pf (-am; -an) 1 izderati Làčę ję na 

tũre shậbal. 

2 - sę istrošiti se, otrcati se Shậbal sę 

àncug i niệ za k mèše. Shậbanę su ti làčę. 

s¦ h ạñàti/ h ạjàti ipf dŏ¦ (-ậjam; -ajne) 

1 izlaziti Sûṇce shậja na ìsŏdu i zahậja na 

zàŏdu. 2 - sę sastajati se, skupljati se Na 

drộgu dòle sę mahậla shậjaju i svẽʚžęju 

dộlni krîži. {P. O. shajat se} 

s¦hậjkati pf (-am; -an) istjerati hajkom 

Pŏgŏnìči su pùṇe zậjcŏv shậjkali. 

{P. shajkat} I jẽʚna lisìca ję shậjkana. 

s¦hàriti pf (-ậrim; - j en) istući Shàril ga ję kàk 

võla. Pŏštẽʚne ję shậrjen. 

s¦hèriti sę pf (-iệrim; - j en) nakriviti se Plột sę 

shèril i stụ̂pi su shiệrjeni. 

s¦hîncati sę pf (-am; -an) 1 

izritati se Kõjni su sę shîncali. 

2 umoriti se, izmožditi se raskalašenim 

životom Shîncal sę ję. 

s¦ h ìtati pf (-îtam/čem; -an) izbacati, pobacati 

Bûṃ tò shìtal dòle. 

s¦ h itạvàti ipf na¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

izbacivati Shitậva sniệg. 

s¦hộblati pf (-am; -an) izblanjati 

[nj. aushobeln] Jŏrèjŏvina ję fĩne shộblana. 

s¦ h ŏ j dìti pf (-òjdim) ishoditi, isposlovati Òn 

nàm ję s÷ tò s h õdil. 

si pron 1 kratki dativ povratne zamjenice sę 

(s÷be/si) čini neke glagole povratnima 

mjesto sę ili kao i sę: čìčiti si, dŏn÷sti si, 

natŏčìti si, pŏčẽʚnuti si, pŏj÷sti si, pŏpìti si, 

pridriẹmàti si, prigrìsti si, privuščìti si, 

zalejàti si, zapòmetiti si, zapùšiti si; s÷sti 

si/sę, l÷či si/sę, pŏčĩnuti si/sę. {V. I. T. si} 2 

svi Npl od (sè pron i adj) sav Sì skùp 

sù si kupìli jèle, s÷li si i sì si s÷ pŏjèli. 

sìc m (sîca, -ŏv) sjedalo, sjedište (bicikla, u 

kolima) [nj. Sitz] Deni sìc na kõla. 

sĩce n (-a, sĩtec) dem sìte sitašce; cjedilo, 

cjedilka Mliẽʖke sę precedî na sîce i nalẽję 

v làticę. {Gh. sice; P. sitce} 

sīčàti ipf (-îm; sîči, -ètę; sîčal, -àle; sĩčajne) 

psikati Gũṣkę sičîju. Sičî nậ mę 

kàk kàča. {V. sičati} 

siệckati ipf na, (-at; -am; -an; -iệckajne) 

sjeckati, sitno izrezati Siệcka 

pùrekem jezîčec sìrem skùp. 

siệčen m (-a, -ŏv) siječanj Če v siệčnu grmî, 

dõbra bu tè lète kukurìza i zẽʚlije. 

siệčkati ipf na, (-at; -am; -an; -iệčkajne) 

sječkati Siệčkam sèčku. 

siệḍ adj (sèdeši) sijed Lŏvrìna ję bìl stậri 

siệdi čõvek siệdŏ brậdŏ. 

siệḍ m (-a, -ŏv) noćenje, sjedenje Čè kòkŏši 

ìdu ràne na siệḍ, zùtra bu liệpe vriệme. 

Õtpri kurîlnak pũsti na siệḍ kòkŏši. Kòkŏši 

sę tìraju na siệḍ: sèḍ, sêḍ (čûję sę: cè cê!) 

{Du. sid-sid} 

siẹdèti ipf pŏ, (siệdem; -i, -ètę; siệdel, -èle) 

sijedjeti Lậsi mi siệdeju. 

siẽʖ ʖkel m (-a, -ŏv) sikilj, dražica, pičkin jezičac, 

klitoris [tur. sik: penis] Stenîca ju ję 

grîzla za siệkel i siẽʖkel je ję ŏt÷kel. 

{Ab. sjekilj} 

siệne n (-a) sijeno Niệ vrụ̂če a siệne sěne 

sènę. Niệ za gûṣkę siệne kàḍ ga nì kràvę

ʚʚ 

sìfiluš 

458 

niẽʖmaju kàj jèsti. J÷ l’ siệne, j÷ l’ slàma? 

(Pĩta sę kàḍ sę diẽʖte zrŏdî, j÷ l’ sîn ìl čî.) Dà 

sę na Pòsavine siệne kŏsî? (Nìgda, kŏsî 

sę trậva) 

sìfiluš m (-a, -ŏv) lues, spolna bolest [mañ. 

szifilisz

459 

skạdèti/skadìti sę 

Sipùṭliv ję. {J. soputljiv} 

sìr m (-a, -îrŏv; dem m sĩrec/sìrek -a, -ŏv) sir 

Sìr sę sušî v sîrne kŏšãṛe ŏd brukvînija tàk 

dụ̀ge dŏk ne ŏtrdę kàk kộst. Čè kukuvàča 

vkậni gàzdaricu bụ̂ je ciẽʖle lète sìr čřviv. 

Ŏd sìra sę svìra. Zậkaj sę sûvi sìr strûžę? 

(Niẽʖma pěrja da bi ga skûbli.) Sûvi sĩrec 

niệ dòsta třḍ. Zẽmi sìrek i krùvek na pàšu. 

sĩrčen adj sirkov Bộg nas ŏslŏbõḍi sĩrčenŏga 

krùva. (mòli sę vu vìnskim litànijami) 

Ŏd sĩrka sę diệlaju sĩrčenę m÷klę. 

sĩrek m (-a, -ŏv; adj sĩrkŏv, sīrkòva) sirak 

(Sorghum vulgare) [nj. dij. Sirk

ʖʖ 

skakậlka 

460 

skakậlka f (-ę, -i) igračka za preskakivanje 

Na dviệ škèlastę šìbę zapîknutę v z÷mlu 

dènę sę rậmna i skậčę. Pastĩri preskậču 

skakậlkę. 

skạkàti ipf na, ŏd, (-ậkat; -čem; -i, -ètę; 

-ậkal, -àle; -ậčuč; -ajne) 1 skakati, igrati 

se Čè skậčę dẽʚsne jòke nèšte bu v rõḍu 

mřl. Àk ìskrę skậču z jõgna, bụ̂ dòšel 

strậjnski. 

2 oploñivati Bîk skậčę na kràvu kậ sę 

gòjni, bĩcke na prasìcu kậ sę bũca, žriẽʖbec 

na kŏbìlu kậ sę hộrca. 

s¦kạlàti pf (-ậlam; -an) rascijepati, iscijepati, 

iskalati Sà drva sem skậlal i skậlana slõžil 

v kuvãṛnicu. 

s¦kalìti sę pf (-îm; -ãlen) iskaljati se, ukaljati 

se valjanjem u kalu (blatu), uprljati se muljem; 

smočiti se Prasìca sę skalîla v mûlu 

v rupàče. Skãḷen si kak svĩnče. ¤ Dõbre ję 

zẽʚlije kàḍ sę vù jnem prasìca skalî. 

skapậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) iskapač Krampiệr sę 

skậpa s plùgem skapạ̃čem. 

s¦kạpàti ipf dŏ¦ (-ậpat; -ậplem/am; -an; 

-ajne) iskapati, vaditi kopajući Krampiệr 

skậplemę. V zĩme ìdu mụ̂ži s kŏšmî 

piệjnŏv kậlat i skậpat. 

s¦kàpati pf (-àplem/am; -an) 1 iskapati, 

iscuriti kap po kap S÷ sûẓę sù mi skàpalę. 

Jòči mi skàpalę če làžem. 

2 umrijeti Bûṃę skàpali ŏd žẽʚję. 

skapạvàti ipf (-ậvat; -lem/am; -li, -ètę; -ậval, 

-àle; -an; -ãṿajne) 1 iskapati, 

iskopavati Ciẽʖli dận skapậva krampiệr. 

2 ugibati Blậge glậdne skapậva. 

s¦kậrtati pf (-am) dovršiti kartanje Jòš õvu 

pàrtiju skậrtamę i šlûs. 

skàšiti pf ra, (-im; -i; -il, -ậšila; -en) zgnječiti 

u kašu Ŏd tùlikŏga dẽžña blàte na pũṭe ję 

skậšene. {O. skašit} 

s¦kậšlati pf (-am; -an) 1 iskašljati Fùrt kậšlam 

a nìš ne skậšlam. 

2 - sę iskašljati se Na glavìca třsja sę jậke 

skậšlal, da če štè krậdę, nèk bejžî. 

skašlạvàti ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

iskašljavati se V hîže skašlậva. 

s¦kạzàti sę pf (-ậžem) iskazati se, istaknuti 

se Nã tem põslu si sę skậzal. 

skēčàti ipf (skečîm, -îju; -êči, -ètę; -êčal, 

-àle; -êčajne) stenjati Betežnìca skečî na 

pòstele. 

s¦kěfati pf (-am; -an) 1 iskefati, očetkati 

(odijelo, konja) Kàšinski pòp ję mộral v 

zèlinske bûne skěfati dvậ zamậzanę 

kõjnę. Škilậk ti niệ skěfan. 

2 - sę očetkati se Skěfal sę da ně 

zamậzan. 

3 fig izgrditi Skěfal ga kàk šmr̀kavca. 

s¦kelìti pf (-èlim; -en) slijepiti Skẽlil sem 

skùp i mòrti bu držàle. Bèjži Jàjnkec, vrậg 

tę skẽlil. Vrậg tę skẽlil kàj sem ti sę jậ 

zamèril. 

s¦kiệčkati sę pf (-am; -an) izmetličati 

(kukuruz) Kukurìza sę skiệčkala. 

s¦kiẹhàti/kiẹjàti pf (-iệšem/jam; -i, -ètę; 

-han/jan) iskihati Kòjn skiệha. 

skiẹsàti ipf (-iệsam; -al, -àle; -iẽʖ ʖsajne) 

otresati se Naviệk sę skiệsa. 

s¦kiẹsìti sę pf (-iệsim; -šen) iskesiti se, podrugljivo se 

nasmijati Skiệsila sę nậ mę kò da sem je jậ 

nèkaj krîv. 

s¦kìlaveti pf (-em) 1 okilaviti Nậj tùlike 

dìgati, bụ̂š skìlavel. 

2 - sę izmučiti se, jako se umoriti, iskidati 

se od teškog rada Ŏd mùḳę čõvek skìlavę. 

s¦kìmati pf (-îmam) potvrditi kimanjem Stậri 

mu ję skìmal i òn ję prîstal. 

skimạvàti ipf (-ậvam) kimati, micati pj 

Pòčela ję v h îži skimạvàti s krîži, aj dànum, 

dĩnem, d÷j kùpicu z vĩnem. 

s¦kīpèti pf (-îm; -îplen) prekipjeti, iskipjeti 

Mliẽʖke mi ję i diệs skīpèle. 

s¦kiselìti pf (-÷lim; -en) 

1 ukiseliti Skiselìli smę rèpu i zẽʚlije. 

2 - sę Zẽʚlije sę skiselìle. 

s¦kîsnuti sę pf (-em; -en) ukiseliti se Jòš sę 

niệ mliẽʖke skìsnule (skìsle). 

s¦kìtiti pf (-îtim; -čen) okititi, nakititi Svàtę sę 

skîti s kìticami i ružmarînem. 

s¦klafràti sę ipf (-àfram) napričati se Jè, sàḍ 

stę sę dŏ mîlę vộlę sklafrậlę. 

sklàjna f (-ę, -ậjnŏ, -i) motke na 

kolima za prijevoz bačvi Sklàjnę su driệva 

na tẽʚre sę vòzi sùdič na kộle. 

s¦klậmfati pf (-am; -an) spojiti skobama 

Grẽʚdę su sklậmfanę.

ʚʚ 

ʚʚ 

461 

s¦kŏliệnčati 

s¦klẽʚ ʚcnuti pf (-em; -ut) 

uganuti, iskrenuti zglob Nògu si ję sklěcnula 

pri rîte. Nậj tàk jậke ziẹvàti, bụ̂š si 

làlŏvku sklěcnul. {G. šklecnoti} 

s¦klepàti pf (-÷plem/am; -an) 1 tucanjem 

naoštriti sječivo Sklěpal sem si kòsu. 

2 napraviti na brzinu, skalupiti Sklępàli su 

mậlu bậjtu i tù živîju. 

s¦klèštriti pf (-iệštrim; -en) okljaštriti, odsjeći 

sitnije grančice Sklèštrili smę dviệ mèrę 

gàcŏvŏga kõḷija. 

sklìske adv (-ìžeše; pre-) klizavo J÷, znậtę 

gŏspŏdîn gròf, da tò niệ bĩle na vèlike 

gròfičine pòstele bèẓ zàčelkŏv i na svìlne 

pŏstelîne, da niệ bĩle sklìske i dà sę bĩle 

kàm vùpriệti, õni bi ìšli vùn kàk dijãḳi škộlę, 

nệ bi bĩli sàme trî sîni! 

s¦klîti/sklìjati pf (-îjem; -ît) isklijati, proklijati 

Pŏsiệjana šenìca jòš niệ sklîla. Krampiệr 

ję v pemnìce sklìjal. 

sklìzek adj (-îska) klizak Sûṇce 

nìske, blàte sklìske, dãḷke îti a màle v rîti. 

sklĩznuti pf (-em; -i, -ètę; -ĩznul; -ut) 

iskliznuti Sklĩznula mu ję 

nõga na stẽze i òpal ję v blàte. 

sklọkàti sę pf (-ộkam; -al, -àle; -ộkan) 

srušiti se od nemoći Sklộkal sę na z÷mlu 

kàk vrèča. 

s¦klọpàti pf (-ộpam/lem; -an) istući Čè buš 

zlõčest, bùṃ tę sklộpal. 

sklõpec m (-a, -ŏv; dem m sklõpčec -ẽca, 

-ŏv) krpelj, šklopac (Ixodes ricinus) Zvàdi 

mi sklõpca. Pùṇ sem mũčke sklŏpčẽcŏv. 

¤ Držî mę sę kàk sklõpec. {Mp. J. klopec, 

klop kukec; G. V. ð. šklopec; S. klop; G. 

šklopčec, šklopčič} 

s¦klŏpìti pf (-òpim; -len) sastaviti Kàk si gòḍ 

znàl rasklŏpìti tàk i sklõpi. 

sklộžna f (-ę, -i) šupljina 

izmeñu dasaka na vratima štaglja, planki 

na stijeni Nalukậva sę č÷ẓ sklộžnu na 

štaglěne vrậte. 

sklûčen adj pogrbljen, pognut Jậke ję 

sklûčen i jẽʚdva hõḍa {P. sklučen} 

sklūčìti pf (-ũčim; -i, -ètę; -ũčil, -ìle; -ũčen) 

isključiti, izbaciti Prẽʚveč ję ràḍ žẽʚju gàsil i 

sklūčìli su ga vatrŏgậsci. 

sklùčiti sę pf (-ûčim; -ùči; -il, -ûčila; -en) 

sklupčati se, skriviti se, zgrbiti se Sklùčil sę 

vàlda ga drộḅ bŏlî. 

{B. sključen, zvit, kvakast} 

s¦kluvàti pf (-ùvam/jem; -an) iskljuvati 

Vràne sù mu jòči skluvàlę. 

s¦kmēčìti sę pf (-ěči sę; -ìle sę; -ẽʚ ʚčene) 

smračiti se Ràne sę skmēčìle. 

s¦kmr̀kati pf (-řkam) promrmljati Nèkaj ję 

skmr̀kal àl ga ne ràzmem. 

s¦kmrklàti pf (-r̀klam) oglasiti se kao tvor 

Tvộrec ję skmřklal pŏd kùpem. 

s¦kŏc÷neti sę pf (-÷nem; -ěni, -ēnètę; -ěnel, 

-÷nela, -le; -ěnet) ukočiti se, odrvenjeti (od 

zime) Rũḳe sụ̂ mi sę skŏc÷nelę ŏd zĩmę. 

{Ba. skočenit} 

skŏčìti pf na, pre, pri, za, (-òčim; -õči, -ètę; 

-õčil, -òčila, -ìle) skočiti Žàba pŏscạ̃jnka 

sèknę (pŏščî sę) sàki pûṭ kàḍ skòči. Najpriệ 

skõči a òṇda vîkni: hòp! Čè štè skòči 

v zdẽʚnec, tî nậj (ne mộraš tî) za jnìm. 

s¦kŏ j nčàti pf dŏ¦ (-òjnčam; -an) 

uništiti, ubiti, dokrajčiti Skŏjnčàli smę sụ̂ 

gàmaḍ na nạ̃jže. Skŏjnčàli su mu žìvŏt. 

2 dogovoriti, zaključiti 

Skŏnčàli su dà bûḍu svàti. 

skộk m (-òka, -ộkŏv) 1 skok Črna jũva 

dòber smộk, a pŏ nõči vèlik skộk. 

2 pripust (bika, pastuha) Dŏpělal ję kràvu 

na skộk. {V. naskok; Ab. skok} 

skộk/skòkem adv brzo, trkom Na Ladòmŏre 

su bīvòli znàli skộk letèti za ludmî. Da si 

skòkem tù! Kûḍ̣ õtec z jòkem, tûḍ̣ sîn 

skòkem. 

skŏkŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) pristojba za pripust 

rasplodnjaka Skŏkŏvìna sę plạ̃ča za 

skộk pastûṿa (pastuvarìna), bĩka 

(bikŏvìna) ìli bĩcka (bickŏvìna). 

s¦kŏlčìti pf (-òlčim; -en) iskolčiti, pozabijati 

kolce na označena mjesta Dậl sem skŏlčìti 

za hìžu na fòndušu. 

skộlek m (-a, -ŏv) 1 otkoljeni dio, 

daska kojom se pokriva zelje za kiseljenje 

Ŏpěri skộlkę za zẽʚlije. 

2 daska na odru Napràvili su skộlke. 

s¦kŏliệnčati pf (-am; -an) 

privezati nogu, sapeti glavu krave k nozi 

Belàvu mộra skŏliệnčati, da nè liệčę sìm 

tàm. {ðe. skolenčati}

skộlka 

462 

skộlka f (-ę, -i, -ộlkami) deblji 

komad daske Skộlkami sę pŏdậvi narîbane 

zẽʚlije da sę skîsnę. 

skộlkę f pl odar mrtvački Mrtvîk ležî na 

skộlka. {Te. skolka: odar} 

s¦kộntati pf (-am; -an) smisliti, proračunati 

Skộntali su kàj ję zà jni h bòle. 

s¦kŏpàti pf (-òplem/am; -an) 1 iskopati N÷ 

vràna vràne jòka skòpala. Krampiệr su 

čẽʚra skŏpàli. 

2 - sę izvući se Jẽʚdva sę ẓ tòga zlà skõpal. 

s¦kòpčati pf (-am; -an) 1 svezati 

kopčama Skòpčaj si plũzu, nậj razdřlena 

bĩti. 

2 shvatiti, razumjeti Dụ̀ge ti trèba da 

skòpčaš, kàj hòčę. 

s¦kŏpčìti pf (-òpčim; -en) iskopčiti Skõpči 

vagiệrę i pùsti kõjnę na vòdu. 

s¦kŏpītàti pf (-ĩtam/čem; -an) prebaciti se 

preko glave, otkotrljati se Skŏpītàli sù sę v 

kộp. 

s¦kŏpìti pf (-îm; -en) uškopiti, uštrojiti Skòpil 

ję bĩka. Tàk ję ŏbzòjen dà bi ga triệba 

skŏpìti. {B. skopiti, jajca odrezati; ðe. M. 

ð. skopiti; R. Č. O. skopit} 

skŏpĩtnuti sę pf (-em; -i, -ètę; -îtnul; -ĩtnen) 

valjajući se pasti s višeg Skŏpĩtnul sę ẓ 

pòstelę na pòḍ. 

skŏplậr m (-ãṛa, -ậrŏv) štrojač Nektẽʚri 

skŏplậri jiệju skŏplěna jậjca. Skŏplậr kŏpî 

bĩckę, bĩkę i pastûvę. {L. skoplar} 

skõplen adj (-ěna) uškopljen, uštrojen 

Skõplen bĩcke ję prãsec (krnậk), skõplen 

bîk ję vòl, skõplen pastûv ję kòjn a skõplen 

piẽʖvec ję kòpun. 

skòre m /naskòre m adv skoro, uskoro, zamalo, 

brzo, ubrzo Kàḍ betežnîk miệjna mèste, 

bụ̂ skòre mřl. Čè sę zvòni slậžu, kàḍ sę za 

mrtvĩkem zvŏnî, bụ̂ skòrem pậk mrtvîk. 

Dòšel bu òn naskòrem, màle pričèkaj. 

skŏrìstiti pf (-îstim; -ìsti; -il, -îstila; -čen) 

iskoristiti Težãḳa bụ̀ tàj zŏsiệm skŏrìstil 

kàk Krãjnec klabûka. 

skòriti sę pf za, (-im; -i; -òril; -òren) dobiti 

koru, okoriti Màle sę blàte skòrile. Kràvam 

na stěgna sę dr÷k skòril kàk črèpeki na 

krõvu. {Ba. skorit se} 

s¦kŏsàti pf (-òsam/šem; -an) 1 izgristi, 

pojesti Za sìlu glậden vrậg i mùvu skòšę. 

2 sažvakati Dõbre skõši priệ nèg gùṭaš. 

3 isjeckati Skõši pùrekem kŏprîv. Jezîčec 

sę skòšę sìrem za pùrekę, dà ne pàraju. 

skộsek m (-a, -ŏv) ogrizina Põjel 

ję jàbuku i hìtil skộsek. 

s¦kŏsìti pf (-îm; -šen) pokositi Dŏ 

d÷vet su skòsili rậl sinòkŏšę. 

s¦kộsmati pf (-am; -an) smrsiti 

kosu Lậsi su ti skộsmani. 

s¦kòsnuti pf ŏ¦ (-em; -en/ut) pregristi 

Skõsnul sem zrǹe přpla. 

skŏtậr m (-ãṛa, -ậrŏv; f skŏtarìca) pastir 

stoke, govedar (nema riječi skot!) Skŏtậri 

su ìšli z blậgem na Gmậjnije. Skŏtarìca ję 

zgubĩla kràvu.{T. skotar: pastir krava} 

s¦kŏtìti pf (-îm) 1 okotiti Skŏtîla i h ję šěst 

2 - sę okotiti se Skŏtìle sę pět pèsekŏv v 

kûsnice. 

skŏtrìžiti pf (-îžim; -en) istući po zglobovima 

Bòrme su ga dõbre skŏtrìžili. 

s¦kŏtūràti pf (-ûram; -an) 1 skotrljati, otkotrljati 

Skŏtûraj sûḍič k zdẽʚncu. 

2 - sę skotrljati se, otkotrljati se Z brèga 

Kŏbìlę sm÷ sę skŏtūràli v Črešnŏviệčku 

kộp. {V. skuturati se; skoturati se} 

skŏtũrnuti pf (-em; -i, -ètę; -ũrnul; -en/ut) 

1 skotrljati, zakotrljati Sàme ga skŏtũrni v 

jãṛek. 

2 - sę skotrljati se Skŏtũrnul sę z brèga. 

s¦kŏvàti pf (-ûjem; -ận) iskovati, izraditi 

kujući Pòtkŏvu ję sậm skòval. 

s¦kràcati pf (-am; -an) oštetiti, zaderati, 

ogrepsti Nõṿi vrmậr stę skràcali. 

s¦krahiệrati pf (-am; -an) 

potpuno propasti [nj. krachieren] Štacunậr 

ję skrahiệral. 

skràja adv 1 od početka, 

od jednoga kraja Gràbi skràja a nę 

sredînę. {Hg. skraja} 

2 na kraju S÷di nạ̃pre, jậ bum skràja. 

Mañậr ję spậl krej stiẽʖne, žẽʚna sriẽʖdi a 

mụ̂ẓ̌ skràja. 

3 ukraj, ustranu Stàvi skràja, dà ne pậči. 

s¦krạjàti ipf pri¦ (-ậjat; -am; -an) izrezivati 

krojeno Skrậjala ję sĩnem rùḅačę. 

s krậjec/k m (-a, -ŏv) 1 okrajak, 

onaj dio, što je pri kraju, s izvanje strane

ʚʚ 

463 

s¦kr̀pati 

Ŏdrèži si skrậjec krùva. Najràjši jiệm 

skrậjek. Krậjec ję kàḍ sę tkě a plãṭne ìdę 

na j÷n kràj. {Se. skrajek} 

2 postrana uzdužna daska na postelji 

Spîm na sàmem skrậjku pòstelę. 

skrậjni adj krajnji, posljednji Skrậjna 

ję siròtina a živî sriẽʖdi sẽʚla. Sàkŏmu dọ̃jdę 

skrậjna vùra. Dèki skrậjni žlebnậk ìma 

piẽʖvca. {M. skradnji} 

skrậjšati pf (-am; -an) skratiti Predụ̂ge ję i 

triệba skrậjšati. {P. skrajšat} 

s¦krậmpati pf (-am; -an) iskopati, dovršiti 

rad (krampom, pijukom) Skrậmpali su 

štrèku ŏd vaktãṛnę dŏ stànicę. 

s¦krạtìti pf (-ậtim; -čen) 1 

skratiti Làčę sem ti skrậtila. 

2 uskratiti, zabraniti Õtec mu ję skrậtil 

kậrtajne. ¤ Skrậti tè jězik! Manje govori! 

skr̀ben adj (-řbna, -r̀bneši; ant ne-) marljiv i 

štedljiv, brižan Martìnŏv jõtec ję bìl skr̀ben 

čõvek. T÷ške ję dèce kàḍ ję õtec neskr̀ben 

i ne brînę sę. 

skŕbèti ipf pŏ, pri, (-îm; -řbi, -ètę; -řbel, -èle; 

-r̀ben) 1 skrbiti, brinuti se, privreñivati 

Mụ̀čili smę sę i skŕbèli i tò smę priskŕbèli. 

2 - sę skrbiti se Màti sę skrbî za s÷ a jõtec 

rastiệplę. V lète sę skrbî za siệne. 

s¦kŕčìti pf (-řčim; -en) iskrčiti Skŕčìli smę s÷ 

piệjnę i tr̀čkę. 

s¦kr̀čiti sę pf (-řčim; -en) zgrčiti se, ukočiti 

se, skvrčiti, stisnuti se Skr̀čili su mu sę 

pr̀sti na rũḳa. Ŏprậnę h làčę su sę skr̀čilę i 

premãlę su mi sàḍ. 

s¦krẽʚ ʚnuti pf ŏ¦ (-em; -ějnen) 1 iskrenuti 

Nečìstec naviệk pậzi kàk bi pŏbộžnŏga 

čŏvèka skrẽʚnul ẓ prậvŏga pũṭa. 

2 - sę okrenuti Kàḍ sę bûṇceki ŏdriệžeju 

svĩnče sę skrẽʚnę na drộḅ i ŏdriệžę glavìna. 

s¦kresàti pf (-÷šem; -an) 1 skinuti ogarak 

luči Skrěsal ję lûč. 

2 posjeći Skrěši t÷ svržîčkę! 

3 reći komu otvoreno u lice; opsovati S÷ 

mu ję skrěsal v jòči. Skrěsal mu ję s÷ 

svěcę. 

s¦kresạvàti ipf ŏ¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

1 skidati ogarak luči ili stijenja svijeće 

Dèda ję sẽdel krèj pěči i lûč skresậval. 

2 iskresivati oganj Nègda su jõgen skresạvàli 

z jŏgnìlem i kreskàmenem na trûḍ̣ 

ŏḍ gùḅę. 

s¦krēščàti ipf (-îm) kreštati Kàḍ piẽʖvec 

skreščî, òn vîdi smr̀t. 

s¦krìti pf nat¦ (-îjem; -ìl, -îla; -ît) 1 sakriti Kî 

znậ kràsti, znậ i skrìti. Niệ znàl skrîti pàk ję 

dòbil pŏ rîti. 

2 - sę sakriti se Skrìl sę na štạ̃glu. 

skrivậč m (-ạ̃ča, -ậčŏv) skrivalica, dječja 

igra skrivanja, lovica Ìgraju sę skrivạ̃ča. 

Kàḍ sę ìgra skrivạ̃ča bròji sę bròjilica, štè 

bu přvi žmîrel. 

skrīvàti ipf ra, (-îvat; -lem/am;-li, -ètę; -îval, 

-àle; -îvan; -ajuč; -ĩvajne) 

1 tajiti, sakrivati Skrîva kàk kàča nògę. 

2 - sę sakrivati se Dụ̀ge sę skrîval i nèšte 

ga prepŏvèdal. Skrîvajuč prenậša k šõcu. 

Skrìti jâjce ję dèčja šậla. 

skrivěč/-věčke/-vèčki/pŏskrivěč/-věčke/-v 

èčki adv kriomice, skrivećke, 

tajno Pùšil ję skrivěč v sùše, hìtil čìk i tàk 

sę sûša vužgậla. Ìšla ję pŏ skrivěčki za 

jnìm. Pĩla ję skriviệčke. Tò su pŏskrivěč 

napràvili. Znŏsìli su s÷ ẓ hìžę pŏskrivěčke. 

Duvận su sàdili pŏskrivèčki v kukurîze. 

skrīvèti pf za, (-îm; -i, -ètę; -îvel, -èle; -îvlen) 

skriviti, biti kriv Kàj sem jậ Bògu skrîvel, dà 

sę tàk mộram mụ̀čiti. 

s¦krīžàti pf (-îžam; -an) 1 postaviti 

u križ Diẽʖkle sę ne šìka skrīžàti nògę 

kàḍ sedî. 

2 precrtati, zaboraviti Tò vìše něš vìdel i 

slòbŏne skrîžaj. 

3 iskrižati se Skrīžàle mi sę zẽʚlje za sème 

z riệpŏ na vřčaku. 

skrnọbàti ipf (-ộbam; -ajne) 1 moljakati uz 

plač Sàme ti skrnộbaj, něš nìš dòbil. 

{G. skrnoba: pljačljivac} 

2 žaliti se Dèda na pòstele fùrt 

skrnộba. S÷ ga bŏlî a pòmŏči niệ. 

s¦krŏ j ìti ipf (-òjim; -en) iskrojiti Skròjila sem 

rùḅaču i gàčę 

skrộvišče n (-a, -) skrovište Tù mu ję bĩle 

skrộvišče i tù sę skrîval. 

skrộẓ/naskrộẓ adv sasvim, posve, 

dokraja Premŏčìle ję skrộẓ. Prepìknul 

ga ję skrộẓ naskrộẓ. 

s¦kr̀pati pf (-řpam; -an) krpanjem sastaviti 

Skřpala sem střgani kapût.

skr̀snuti 

464 

skr̀snuti pf (-em; skřsni, -ètę; skřsnul, skr̀snula, 

-le; -ut) 1 uskrsnuti Ìsus ję skřsnul. 

2 fig iznenada se pojaviti Òtkuḍ ję 

naj÷mput skřsnul? 

s¦krūhàti/krūvàti pf (-ûšem/vam; -an) skrhati, 

izlomiti Skrûši pậr piệjnŏv za pěč. 

Skrûvam piệjn i griệjem sę. 

s¦krụžìti pf ŏ¦ (-ụ̂žim; -en) izrezati u krug 

Skrụžìli smę kòcenę z÷lŏve glậv priệ nèg 

bûṃę rîbali zẽʚlje. 

s¦kubiciệrati pf (-am; -an) izračunati obujam 

Fìlip driệve skubiciệra i platî. 

skùcati pf (-am; -an) pomalo skupiti Skùcala 

ję pŏmàle peněẓ za cìpelę. 

skụčàti ipf (-učîm; -ụ̂či, -ètę; -ụ̂čal, -àle; 

-ụ̃čajne) stenjati, uzdisati Skučî ciẽʖlu nộč 

na pòstele. {Gr. skucat} 

s¦kụ̀čiti pf (-ụ̂čim; -en) 1 istući vrhnje u 

maslac Vr̀jne sę kụ̂či stepãḷem v st÷pice, 

skụ̂či pùtre i stěpki. 

2 izlijati, popiti Jòči spụ̀či i vû sę skụ̂či. 

skujnĩna f (-ę, -în) kuhano jelo Bõḅa ję za 

jẽʚnu skujnĩnu. {Te. skuha} 

Skûjseka m nad C Skûjseka ję gŏvòril kùjsa 

mèste kùsa. {V. kujsa, kusa: kuja} 

skùla f (-ę, -ûlŏ, -; dem f skùlica -ę, skûlic) 

osušena rana, krasta na rani Ìma sàmę 

skùlę pŏ rũḳa. Jòš ìmam na lîcu skùlicu. 

{B. J. G. V. Se. skula} 

skùlav adj (-àveši) prištav, krastav, 

prekriven krastama od rana Sè ję skùlav i 

pŏ rũḳa mu ję skùla na skùle. 

skùlavec m (-a, -ŏv; f skùlavka) čovjek 

prekriven krastama Bìl ję sè v skùla i 

gŏvŏrìli su mu skùlavec. 

skùlaveti ipf ŏ, (-em; -i; -el) dobivati kraste 

Skùlavę pŏ lìcu i rũḳa. 

skụ̂p adj (-ụ̀p l eši; pre-) skup Skụ̂p ję grậḍ za 

dìnar, kàḍ dìnara niệ. Sàḍ su v Zạgr÷be 

skụ̀plešę kràstavę i črvîvę dŏmậčę jàbukę 

nèg liệpę šprìcanę. Přvi lìter (vĩna) ję 

najskụ̀pleši. 

skùp a adv zajedno, istovremeno Skùp smę 

dòšli i skùpa bûṃę ŏtìšli. ¤ Skùp su si rìt 

grèlę na sûṇcu. Nisu rodbina. 

s¦kũpčati pf (-am; -an) načiniti 

kupove sijena Skũpčali smę s÷ kàj ję diệs 

pŏkŏšěne i sušěne. 

skûpčina f (-ę, -) skupština Pŏsvàdili su sę 

na zãḍružne skûpčine. 

skupčinậr m (-ãṛa, -ârŏv) skupštinar 

Skupčinậri su sę razìšli. 

skụ̂pe adv (-ụ̀pleše; pre-) skupo Štè tę n÷ 

zna skụ̂pe bì tę plàtil. 

s¦kùpiti pf (-ûpim; -len) 1 prikupiti Bận 

J÷lačič ję skùpil võjsku i krěnul na B÷č, da 

sę dŏkînę klậka. 

2 - sę prikupiti se Nav÷čer sę skùpiju 

dŏmậri i ròdbina i triệbi sę kukurìza. 

s¦kūpìti sę pf (-ûpim; -len) iskupiti se, osloboditi 

se Ŏd tè tvŏjè griệjŏv sę n÷mreš tàk 

lẽke skūpìti. 

skūplàti ipf (-ûplat; -am; -al, -àle; -an; -ajne) 

skupljati, sastajati Prèḍ Jûrjeve ję ŏtìšel v 

šùmu dè znàl da sę vûḳi skûplaju. 

skûpnak m (-a, -ŏv) skupnjak, sluga primljen 

za člana obitelji Mìške Flùkavec ję bìl 

skûpnak pri Bìškupe. 

{G. skupńak: pridošlica u obitelj} 

skûpni adj zajednički Pŏprãṿlajne pũṭŏv ję 

skûpni põsel ciẽʖlŏga sẽʚla. Gmậjne ję 

skûpne za pàšu krậv i kộjn. 

skûpsti ipf na, ŏ, ŏp, pŏ, za, (-ûpst; -ûbem, 

-ěju/ụ̂; -i, -ètę; -ûbel; -en, -ěna) 1 vući za 

kosu, čupati Trãṿa sę n÷ smę skûpsti j÷ l’ 

sę tò Mậjčice Bọ̃že lậsi skuběju. 

2 čupati perje Skûbę piẽʖvca. {O. skupst} 

s¦kūrìti pf (-ûrim; - j en) spaliti Skûril sem sà 

drva a jòš zĩma trậja. 

s¦kũrtati pf (-am; -an) skratiti 

[mañ. kurta; vental. scurtar] Skũrtala sem 

purậnem rẽʚpę. 

s¦kûrvati sę pf (-am; -an) 

prokurvati se Žẽʚna mu ję preštrậjngala 

(prehậmila, skùrvala sę). 

s¦kūsìti pf (-ûsim) iskusiti, doživjeti S÷ tò 

sem jậ sậm skûsil. 

skùṣke adv (-ụ̀žeše; pre-) sklisko Na stẽze 

ję skùṣke. {B. J. skusko} 

skûštranec m (-a, -ŏv) neočešljan čovjek Tè 

skûštranec sę nì ne pŏč÷šę. 

s¦kûštrati pf (-am; -an) razbarušiti kosu, 

razmrsiti Skûštral ję diệkle lậsi. 

s¦kušūvàti pf (-ûvam/jem; -an) 1 izljubiti, 

obasuti poljupcima Tàk ju je skušûval dà ju 

ję sụ̂ zaslìnil.

465 

Slàvek 

2 - sę izljubiti se Dòsta stę sę skušūvàli. 

skùtriti sę pf (-ûtrim; -ùtri; -il, -ûtrila; -en) 

stisnuti se, sklupčati se 

Skùtril sę v zàpečke i čkŏmî. 

s¦kûvati pf (-am; -an) iskuhati Jèle sę br̀že 

skûvale. 

skuvạvàti ipf za, (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

iskuhavati Jậke ję bĩle rubjě zamậzane i 

mộrala sem skuvạvàti. 

skùẓek adj (-ûṣka, -ùẓeši) sklizak, klizav; 

sluzav Stẽza ję skûṣka i niệ mòči pò jne îti. 

Glìva smrdàča mlậda ję skûṣka a zgledî 

kak vrgậjn {H. B. J. skuzek} 

s¦kvàcati pf (-am; -an) isjeckati Na dròmle si 

skvàcal. 

s¦kvạrìti pf (-ậrim; - j en) 1 pokvariti, iskvariti 

S÷lski lọ̃pŏvi su ga skvạrìli. 

2 - sę pokvariti se Na vručĩne sę s÷ br̀že 

skvậri. Sìr sę na fajtnîne skvậril. 

skvãrjen adj (ant ne-) oštećen, pokvaren, 

iskvaren, bolestan Ìma skvãrjenu nògu i 

t÷ške hõḍa. Dẽca su je jòš dõbra i 

neskvãrjena. 

skvãṛ j ene adv iskvareno Vučìtel ję r÷kel da 

mî dòma skvãrjene gŏvòrimę. 

slàḅ adj (-ậbi, -ãba; -àbeši; pre-) slab Čè su 

rôji čěl slàbi mòreju sę z dvè kŏšộv dèti 

skùp v j÷n. Slàḅ ję kàk tẽjna. (Velî sę za 

betežnĩka) Ŏd pr÷šŏvinę ję slàbeše vĩne 

nèg ŏd lîta. Preslàḅ si dà bi m÷nę tũḳel. 

slàbe adv (-àbeše; pre-) 1 slabo, loše, zlo 

Šenìca ję slàbe rŏdîla. 

2 nedovoljno Slàbe sę tî vû te ràzmeš. 

□ îti - teško živjeti; Bòme mu jậke slàbe ìdę. 

¤ slàbe tì sę pîšę prijeti opasnost. 

slàbeti ipf ŏ, (-ãḅem; -àbi; -el, -ãḅela; 

-ậblejne) slabjeti, gubiti snagu Pòčel ję 

nậgle slàbeti i îdę s÷ slàbeši. 

slablĩna/slabộča f (-ę, -) slabost, klonulost 

Dòšla mi ję slablĩna. Nèkakva slabộča ję 

dòšla nậ mę. 

slạčìti pf pre, (-ậčit; -im; -il, -ìle; -ậčen; 

-ạ̃čejne) 1 svlačiti, skidati Õna ga slậči. 

2 odbacivati Kàča slậči kộžu. 

3 - sę svlačiti se Sàm sę slậči. 

slàdek adj (-ậtki; -ãtka; -àjši; pre-) sladak 

Mlậdi jãṣtrebi ìmaju slãtke měse. Měḍ ję 

slàdek, àli si niệ nìšte přstŏv põjel ž nìm. 

s¦làgati ipf na¦ (-at; -ậžem; -an; -ajne) 

1 slagati, postavljati Slậžę drva v 

drvãṛnice. Slậžemę lèpčę na kõla. 

2 - sę poklapati se, podudarati se Če v÷č 

làžeš, nèk sę bậr nèkaj slậžę, dà i sậm 

mîsliš da ję ìstina. 

slậk m (-ãḳa, -ậkŏv) korov slak (Convolvulus 

arvensis) Slậk ję třsę ŏmõtal. 

slakộpar/slekộpar m (-a, -ŏv; f slakộparica) 

ptica svračak (Lanius collurio) Slakộpar 

vlŏvî òsu ìl šr̀šana i nabõdę na třn a 

pòkle pŏjiệ. Sr̀dit kàj slekộpar. Slakộparica 

sę pŏ pěrju pòzna. {B. slakoper karvanom 

jajca tere i menše ptice lovi; Du. slakoper; 

Sl. srakoper} 

slàma f (-ę, -ậmŏ, -) slama Ŏḍ hržẽʚnę slàmę 

sę diệla rĩtek za krõvę pŏkrīvàti i pletěju 

kộrpę. ¤ J÷ l’ siệne ìl slàma? Je li muško ili 

žensko?; mlạtìti prãẓnu slàmu besmisleno 

pričati; slàma v glãṿe glupost; Kàk sę velî 

slàma pŏ nèmački? Němrem sę sètiti, a v 

glãṿe mi ję. J÷, jệ, vèrujem ti. 

slamìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) slamka Slamìnu na 

pậše pŏrînęš vu šmrčkòvu lùknu na ledìne 

i za jnộ šmřček zĩdę vùn. Pĩję na slamìnu. 

slận adj (-ậni; -àneši; ant nę-; pre-) 

1 slan Jèle niệ nì mãsne nì slậne. Čè ję 

jèle neslậne bole ję nèg da preslậne. 

2 slat, slan Slận ję v bộlnicu i 

niẽʖsu ga štèli prijěti. 

slanìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) 1 slanina, 

mastan potkožni sloj utovljene svinje 

(obično usoljen i osušen) Slanìna sę sušî 

na nạ̃jže. {mañ. szalonna} 

2 utovljena svinja za klanje Klàli smę dviệ 

slanìnę za zĩmu. ¤ Ŏḍ cũcka nigdậr slanìnę. 

Bìl ję mạ̃ček na slanìne, kàḍ snèja tàk 

liệpe pŏpiẽʖva. 

slập m (-a, -ŏv) vihor Slập ję tàk pûval dà sę 

hìža trěsla. 

slàti ipf pŏ, (šèlem; šẽli, -ètę; -àl, -ậla; 

-ận/ật; -ậjne) slati, pošiljati Sàki 

mèsec šèlem pakiệt sĩnu võjsku. {T. šelati} 

slàtke adv (-àjše; pre-) slatko Biẽʖle sr̀ce ŏd 

z÷lŏvŏga kòcena ję slàjše za jèsti nèg rèpa 

kruglìca ìli kŏrãḅa. 

Slàvek m ime dem Slãvke m (-a), Slãvič m 

oblici narodnog imena Slavko/Vjekoslav

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

Slàvica 

466 

izjednačenog s imenom isusovca sv. 

Alojzija Gonzage zaštitnika školske 

mladeži ali i oblicima Lò j zek, Lộ j z i Lõ j zič 

Slàvica f ime dem Slàva, Slãvka od nar. 

Vjekoslava izjednačenog s Alojzija po sv. 

Alojziju Špộtalica: Slàvica kràvica. 

slavĩček m (-a, -ŏv) mala ptica pjevica slavuj, 

slavić, slavujčić (Luscinia megarynchos) 

Slavîčku kậneju trî kàplicę kr̀vi na 

Vèliki Pẽʚtek. {V. Te. slaviček} 

slẽčen adj (-ẽʚna) svučen, bez odjeće Slẽčen 

ję lěžal pri pŏtộku. 

s¦l÷či/s¦lěgnuti sę pf (-žem/gnem; -žen/- 

gnen/ut) spustiti se Zẽʚmla sę slěgla i na 

grõbu ję jàma. 

sl÷kav adj (-àveši) hunjkav Sl÷kav 

gŏvòri na nộs. {G. slekav: blijed} 

sl÷kave adv hunjkavo Gŏvòri 

sl÷kave, na nộs. 

sl÷kavec m (-a, -ŏv; f sl÷kavka) 

hunjkavac Sl÷kavec gŏvòri sl÷kave/ùṇtave 

na nộs. 

slemẽʚ ʚček m (-a, -ŏv) drvena greda na kući 

Slemẽʚčki su grẽʚdę na gộrnem vězu 

stạ̃jnija na pộlavke i nãṣtejne 

slepîca f (-ę, -) sljepica Ž nìmi ję žîvela i jẽʚna 

slepîca. 

slepọ̃čnica f (-ę, -) sljepoočnica Vũdril ga v 

slepọ̃čnicu i mřl ję. 

slepŏvụ̂ẓ̌ m (-a, -ŏv) sljepić, gušter puzaš 

sličan zmiji (Anguis fragilis) Slepŏvụ̂ẓ̌ ję 

ŏtròvneši nèg děvet kậč. 

{B. slepovuž; ð. Vi. slepovož} 

slèẓ m (-a, -ŏv; adj slèzŏv) sljez □ biệli - 

ljekovita biljka bijeli sljez (Althea officinalis) 

črni - ljekovita biljka crni sljez (Malva 

silvestris) I biệli i črni slèẓ su dõbri za 

vrậštije. Pĩję slèzŏv čàj. 

slĩbiv adj (-îvi; -ìva) strašljiv, osjetljiv Slibìva 

ję i s÷ga sę bŏjî. Ìvek ję jậke slĩbiv i mậm 

sę plậčę čè ga i màle bŏlî. 

slibìve adv bojažljivo, mlitavo Naviệk sę 

slibìve držî. {G. lebivo} 

s¦liệči pf (-ẽčem; -en, -ěna) 1 svući Slèci tụ̂ 

mộkru rùḅaču i ŏblẽci sûvu. 

2 - sę svući se Slẽci sę i hàjḍ spật. 

sliệp adj (-iẽʖpa) slijep Pŏpiẽʖva kàk sliệp 

dětel. Sliẽʖpi ję zậjca vìdel, š÷pavi ga vlòvil, 

a gộli pŏd kapût skrìl. 

sliẽʖ ʖpec m (-a, -ŏv; adj sliẽʖ ʖpcŏv, -òva) 

slijepac Sliẽʖpec ję pri zdrậve jŏčě. Dà i 

sliẽʖpec vîdi? (Dà sèjna) Tẽʚri dràč pòzna 

sliẽʖpec? (Kŏprìvu) Bûṃę vìdli, r÷kli su 

sliẽʖpci. Vkràl bi i sliẹpcòvu bàtinu. 

slìniti ipf ŏ, za, (-înim; -ìni; -il, -înila; -en; 

-ejne) 1 izlučivati slinu 

2 slinavo ljubiti Àm ne kušûję nèg slîni. 

3 pej plakati Nậj sàḍ slìniti. 

slìva f (-ę, -îvŏ, -; dem f slìvica -ę, slîvic; 

dem f slivîčka) šljiva Slìvę smę st÷pli i 

pòbrali za ràkiju. Na slìva niệ nijęně slìvicę 

nì slivîčkę. {Vr. Hg. Z. sliva} 

slivậš m (-ạ̃ša, -ậšŏv) 1 jelo od šljiva 

2 ostatak kod pečenja rakije šljivovice 

Kàḍ sę spěčę ràkija slìvŏvica ŏstậnę slivậš 

za svĩnę. {Du. šljivuš: kom} 

slīvkàti ipf za, (-îvkam/čem; -či, -ètę; -îvkal, 

-àle; -ĩvkajne) jecati od boli Sp÷kla si ję 

rûḳu i slîvčę. {Kr. Sk. slivkati; V. ð. slifkati} 

slĩvnica f (-ę, -) sušnica šljiva 

Slìvę sušî za zĩmu v slĩvnice. 

slivnîk m (-ĩka, -îkŏv) šljivik Ìma vèliki slivnîk 

i če slìvę ŏbrŏdîju spečě pět hẽkti ràkiję. 

{B. slivnik, ternac slivni} 

slivŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) jestiva gljiva šljivovača 

(Entoloma clypeatum) Slivŏvàčę 

rastụ̂ v slivnîke pŏd slìvami. 

slìvŏvica f (-ę, -) šljivovica Pròdal sem trî 

hẽktę slìvŏvicę. 

slŏbŏjnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) slobodnjak, 

seljak koji nije kmet, i ima pravo selidbe, 

libertin Šatŏvìči v Cẽʚrju su bĩli slŏbŏjnậki a 

Masàni v Krậlŏvce. 

slòbŏne adv 1 slobodno Štè ję bìl kûm 

slòbŏne riệžę krùv z jenộ rũḳŏ. 

¤ Mạ̃ček i bìškupa gledî (slòbŏne i jậ t÷bę). 

2 izvolite! Slòbŏne, nạ̃pre! 

slòg m (-a, -ộgŏv/ŏgộv, -ŏgmî; dem m 

slògek) izorani dio zemljišta složen od 

nekoliko brazda Vìše brậzḍ̣ skùpa slòžene 

ję slòg. ¤ Pũsti kòkŏš v jãṛek, õna sę i 

slòga prĩmlę. {ðe. slog; G. slok} 

slòžen adj (ant ne-) sastavljen, ureñen, 

sreñen Slòg ję slòžen ŏd brãẓdi. Kõtec ìli 

zbòjnica na pr÷še ję z desiệk slòžena kàk 

škrìna. Kùpi siệna, slàmę ìli kukurîzija su

ʚʚ 

467 

smìleti sę 

slòženi vuẓ stõbŏr. Drva su jòš neslòžena. 

s¦lŏžìti pf (-òžim; -en) 1 sastaviti, urediti 

Slŏžìli smę skùp rãẓbŏj za tkàti. Pòdsneš i 

zàstavnik slòžiju zàstavu za svàtę. 

2 pripremiti D÷j ti priệ slõži večěrju. 

3 - sę udružiti se, usuglasiti se Slŏžìli su 

sę i sụ̂preg delàli z÷mlu. 

slòžne adv složno Slòžne su žīvèli dŏ smr̀ti. 

slũga m (-ę, -ŏ/em, -ŏv; adj slũgin/ slũgŏv) 

sluga Najpriệ (přve, priệ) slũga slûži a 

òṇda plậču dŏbî. Zẽʚmla ne trèba 

gŏspŏdãṛa nèg slũgu. ¤ Niệ mu nì slũga. 

Ne mogu se usporediti; 

slùḳa f (-ę, -ûḳŏ, -; adj slûḳin) ptica šljuka 

(Scolopax rusticola) Slùḳa zapîknę klûn v 

blàte i tàk sę h rãṇi. 

slùškina f (-ę, -ûškin) sluškinja Slũgę i 

slùškinę su bĩli z Làza i Stùḅicę. 

slũžba f (-ę, -i) posao sluge; zaposljenje V 

slũžbu su dŏhạjàli dẽčki i diệkle Zậgŏrja. 

¤ Kàj slũžbu pròsiš? (Velî sę ŏnòmu kî 

dọ̃jdę i pri pŏdsiệku stŏjî i něčę s÷sti). 

Šikûtŏr ję slũžba za čậst a n÷ za plậču. 

služĩnče n (-īnč÷ta) sluga Zěl ga ję za 

služĩnče. 

slūžìti ipf ŏd, za, (-ûžit; -im; -i, -ètę; -ûžil, -ìle; 

-ûžen; -ũžejne) 1 obavljati službu Přve 

slũga slûži a òṇda plậču dŏbî. 

2 zarañivati Tî mèjne slûžiš i d÷j p÷deset. 

3 biti vojnik Slûži sŏldàčiju v Sîsku. 

4 misiti, slaviti misu Plebậnuš mèšu slûži. 

smejàti sę ipf na, pŏd, (-ẽjem, -ẽʚju/ụ̂; -iệj; 

-èjal, -ậla; -ụ̂č) smijati se Štè sę v pẽʚtek 

smẽję, tè sę v subòtu plậčę. Ìma lûdi kî sę 

jậke i kr̀ke na sè glậs smejụ̂ da drùgę 

nasmejụ̂. Smejụ̂č ìdę. 

smejùrija f (-ę, -ûrij) sprdačina, smijurija 

Naviệk zvậña nèkakvę smejùriję. 

smět m (-a, -ŏv) trun, mrvica smeća 

V tũñŏmu jòku smět vîdi a v svŏjiệm nì 

brvna. Smět mi ję v jòku. 

sm÷ten adj (-ětna; -÷tneši) zaprljan smećem 

Hìža je ję naviệk smětna. 

smèti ipf (-iệm; -iệj, -èjtę; smèl; niječno: 

n÷smem) smjeti Niệ smèti kajgòḍ gŏvŏrìti. 

Če smiệju nèk sę n÷mu smejụ̂. Smiệla ję 

trî pûṭ pŏgạñàti. 

smetîlka f (-ę, -i) lopatica za 

smeće Měti smetjě na smetîlku. 

smetìšče n (-a, -îšč) smetište Na smetìšču 

ję mòči nagînuti. 

smetìti ipf na, za, (-÷tit; -etîm; -ěti, -ètę; -÷til, 

-îla; -ẽʚ ʚčen) praviti smeće, ostavljati smeće 

Nậj smetìti, àm sem tiẹčàs změla. 

{Du. smetit} 

smětje/smetjě n zb (-a/ậ, -ěm) smeće 

Dvŏrìšče ję pùṇe smetjậ. {V. P. smetje} 

smicậlka f (-ę, -i) staza za klizanje po suhom 

Z brèga Kŏbĩle smę imèli smicậlku v 

Črešnŏviệčku kộp i tù smę sę v kŏrìte 

smīcàli. 

smīcàti ipf dŏ, na, ŏd, ŏ, pŏ, pre, pri, (-îcat; 

-am/čem; -îči, -ètę; -îcal, -àle; -îcan; -ajne) 

1 vući, pomicati klizanjem, kidati lišće 

Smîcala sem lîstje z mùrvŏve šîḅ. 

2 obljubljivati Kûm kùmicu 

smîca za kŏmậčec sûvŏga sĩrca. 

3 - sę klizati se, sanjkati se po suhom, 

vući se Smīcàli sm÷ sę v kŏrìte pŏd briệg 

v kộp. 

smìcke adv (-ìckeše; pre-) sklisko Pŏ stẽze ję smìcke. 

smiệj m (-a, -ŏv) smijeh Smiệj 

niệ griệj. Tî sę kiệsiš ŏd smiệja, a m÷ne ję 

dŏ plàča. N÷mrę ŏd smiệja. 

smiệra f (-ę, -i; ant f nesmiệra) smjerna, 

brižna žena; nemarna žena Smiệra dòma 

sedî a nesmiệra pŏ sẽʚle letî/skậčę. 

{Tr. smera, nesmera} 

smiệsni adj mješani Smiệsni krùv sę pěčę z 

ržěnę i šenîčnę ìli kukurîznę mělę. Smiệsni 

bàžul ję jeftìneši ŏd prebrãṇŏga. 

□ Smiệsna m÷lica nad Ĩmel ję špòt zậte 

kàj ga màma pòslala pŏ smiệsnu mělicu 

za zạ̃frig. 

smiệšen adj (smèšneši) smiješan Přdec ję 

smiệšen a pêzdec griệšen. 

smìka f (-ę, -îkŏ, -) 1 dio saonica 

Sậni ìmaju dviệ smìkę ìli sanìcę. 

2 rašlja za vučenje pluga kad ne 

ore ili umjesto slomljenog kotača Ŏdsẽci v 

šùme smìku za plùg. 

smìleti sę pf (smîlem; smìlel, smîlela) 

smilovati se, izazvati sažaljenje Diệte je sę 

smìlele i zẽʚla ga k s÷be kàk svõje. 

{Gr. smilet se}

s¦mŏčìti 

468 

s¦mŏčìti pf (-òčim; -en) smočiti, skvasiti 

Smõčil sem si v rõse làčę. 

smộk m (-òka, -ộkŏv) masno jelo, masnoće, 

meso i sir Če niệ smòka jiệmę sûvi krùv. 

Sûvi trdi sìr sę čûva za smộk. {Tr. smok je 

mese i začin; J. smok, vse kaj se s kruhom 

je; Z. smok: mesno jelo; Ko. meso za 

zimnicu} 

smõksan m (-a, -ŏv) klipan, glupan Kàm sę 

riệva tè smõksan. {P. V. Du. Fu. smoksan} 

smõla f (-ę, -ộl) 1 izlučina nekih drveća 

(cnogorice, voćaka) Cmrŏkòva smõla dišî. 

2 stvrdnjena izlučina iz nosa Kòpa smòlu 

z nòsa. 

smòlav adj (-àveši) 1 smolav Brẽska ję jậke 

smòlava. 

2 šmrkljiv, ima u nosu osušene šmrklje 

Liẽʖpi dẽčec n÷ smę bìti smòlav. 

smòlavec m (-a, -ŏv; f smòlavka) balavac, 

prljavko Smòlavec niệ liệpi. 

Smolin pr r (Smŏlîn, -ŏv, -ka) [nad. ili zan. 

469 

sòba 

svĩnče zakòlę, smudîju ga v slàme. 

{V. smoditi, smuditi} 

smụ̂gnuti pf (-em; -ụ̀gni; -ul, -ụ̂gnula; -ut) 

brzo nestati, pobjeći Tiệ čàs ję smụ̂gnula. 

{P. smugnuti; G. V. smuknuti} 

smûḳ m (-a, -ŏv) smukulja, neotrovna zmija 

(Coluber longissimus) Smûḳ ję deběla 

kàča kậ kràvę sèsnę. ¤ Pĩję kàk smûḳ. 

Puno pije. 

smùḳę f pl (-ûḳ, -ùḳami) klizaljke Na smùḳa 

smę sę sạ̃jnkali. 

s¦nậjti/s¦nàjti sę pf (-ậjdem; -en) snaći se, 

izići iz nevolje Štè sę znậ snàjti nì v 

šekriệte niệ glãḍen. {St. snajt se} 

snậžen adj (ant neŏ-) čišćen Pŏjàta niệ 

snậžena v÷č dvậ dãṇę. Štàla ję jòš 

neŏsnậžena. {R. nesnažan: nečist} 

snạžìti ipf ŏ, ŏne, pŏ, zŏ, (-ậžit; -im, -iju/ę; -i, 

-ètę; -ậžil, -ìle; -ậžen; -ejne) čistiti, ureñivati 

(kuću, staju) Snậži štàlu. {G. V. snažiti} 

snẽja f (-ę/ě, -iệjŏ/ộ, -ẽji/iệj; dem f snešìca 

-ę, -ĩcŏ, -îc; adj snẽjin -ĩna) 1 sinova 

žena, snaha Glãḍna mậčka dõbra lŏvìca, 

glãḍna snẽja lũta tatîca. Snẽjin õtec ję 

priệtel a màti priệtelica. 

2 mlada žena Tu su nègda snèję Šatŏvìčŏvę 

sèjalę kònŏplę. Tậ snešìca ję prậva 

tancašìca. 

¤ Če niệ diệklę i snẽja ję dõbra. {Se. sneja} 

snèmati ipf (-at; -iẽʖmam; -èmal, -iẽʖmala; 

-an; -ajne) snimati, skidati, vaditi Snèmali 

su čriẽʖp ẓ krõva. Sniẽʖmala ję kŏščìcę ẓ 

tikvậjn i diệla sùšit. 

sněti pf (-èmem; -ẽmi, -ètę; -ěl; -ět) snimiti, 

skinuti, izvaditi Snẽmi dečãḳa dòle ẓ kõḷ. 

Jantộn br̀že snèmę z glãṿę škrlậk i pŏkrîję 

srậm. Snệla ję kŏščìcę z vũgarkŏv. 

snẽtliv adj (-îvi; -ìva) snjetljiv Šenìca mì ję 

snetlìva i mộram ju pràti. 

snežnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 sniježnica Kùvali 

smę v snežnìce. 

2 susnježica, bljuzgavica od otopljenog 

snijega Jùg naprậvi snežnìcu i šlifutnìcu. 

sniệg m (-èga, -ŏv; dem m snègek) snijeg 

Kàḍ sniệg curî riẽʖtke, velî sę dà tàj ne kậni 

zapàsti. Kàḍ pòčmę curèti kò da bi ga z 

lŏpàtami hìtal, velî sę dà bu dŏ jùtra dŏ rìti 

zãpal. Světa Kàta sniệg za vrậta. Snègek 

pŏprhậva. 

¤ lậjnski sniệg nešto bezvrijedno. 

Snegŏščìca f top D 

sniệt f (-i, -ju/ụ̂, -iẽʖti, -mî) 1 snijet, gljivična 

biljna bolest Šenìca ję pûṇa sniệti. 

2 kukuruzna snijet (Ustilago 

maydis). 

snõbŏk m (-õka, -ŏv) snubok, ženidbeni 

posrednik Snŏbôki mộraju sộbŏ imèti 

biệlŏga lùka i čè ga niệmaju nědu/něju 

nasnụbìli. ¤ Niệ nìti kậ sę ne pretřgnę, nìti 

rìti kậ ne přdnę. (R÷kla diệkla snŏbõkem, 

kàḍ su čùli da ję přdnula). {G. V. snobok} 

snõčka adv sinoć, jučerašnje 

večeri Snõčka ję bìl tù. {Kn. snoča; O. 

sinoćka: ovaj, prošli, jučerašnji večer} 

snòčkašni adj sinoćnji Snòčkašne mliẽʖke 

nậj z jutriệšnem miẹšàti. 

snòp m (-õpa, -ŏv, -ŏpmî; dem m snòpek) 

snop Sàki svộj snòp mlậti dè ga hòčę. Nậj 

tàk mậlę snòpekę dèlati. 

snộp i je n zb (-a) snoplje Kukurîzne snộpje 

sę slậžę v stàvicę na pòlu. 

snŏvàča f (-ę, -ậčŏ, -) dio tkalačkog pribora 

Ẓ klụ̀pka sę navîja pr÷ña za ŏsnõṿu na 

snŏvàču. 

snŏvậjne n (-a, -) postavljanje osnove za 

tkanje Kàḍ završậva snŏvậjne z vrậti na 

hîže sę trìput ziẽʖvnę, da sę ziệvi dõbre 

raziệvaju i liệpe tkě. 

snŏvàti ipf na, ŏ, (-òvat; -ûjem, -ěju/ụ̂; -ûj; 

-òval, -ậla; -ận) 1 snovati odreñivati preñu 

za tkanje Diẽʖte tẽʚre vrtî snŏvàču dŏk sę 

snûję, dŏbî jãjce. {V. snovati; Ba. snovat} 

2 pripremati, predumišljati Čõvek snûję, a 

Bộg ŏdreñûję. {V. snuvati} 

snụbìti ipf na, (-ûḅit; -im; -i, -ètę; -ûḅil, -ìle; 

-ûḅlen; -ũḅlejne) 1 prositi djevojku 

Snŏbõki ìdu snûḅit diệklu. 

2 nagovarati, mamiti Gòluḅ gûčę dŏk 

ŏbletậva òkŏl gòlubicę i snûḅi ju: kùrc 

pizdù, kùrc pizdù, a kàḍ zletî nậ jnu i rûṣti 

ju gûčę: tiščî, tiščî i na krậju: tĩsk! 

{Ab. tišćati: jebati} 

sòba f (-ę, -ộbŏ, -; dem f sòbica -ę, sộbic) 

soba [mañ. szoba

sŏbĩček 

470 

sŏbĩček m (-a, -ŏv) sobica, sobičak Prizîdal 

ję k hîže mậli sŏbĩček. 

Soblinec top (Sộblinec m /Sộblince n 

-ìnčan, -ìnečica, -ìnečki) selo st. 4 

(1857), 43 (1948) a 516 (1991) 

sòc m (sõca, -ŏv) talog kave [nj. Satz] Kãṿu 

si na sõcu skûvala. {ð. V. soc} 

sộjka f (-ę, -i; adj sộjkin) šojka, kreja 

(Garrulus glandarius) [mañ. szajko] Sộjka 

jậke kreščî a ìma liệpe pěrje. Sộjkine pěrje 

m÷čeju lõvci za škrlậk. {Hg. sojka} 

sŏkačìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) kuharica za svatove 

[mañ. szakács: kuhar] Kàḍ sŏkačìcę jèle 

nòsiju, jûčeju i vîčeju: "Kàj ìdę i dọ̃jdę, Ījû, 

jù! Vòjziju i nòsiju i jòš ŏstậja!" Mužikạ̃ši 

ìgraju nộvtu za sŏkačìcę. 

{H. B. M. S. Vi. sokačica} 

sŏkạ̃čnica/sŏkạ̃šnica f (-ę, -i) kuharnica, ljetna kuhinja Vu 

sŏkạ̃čnice sę pŏ lète kûva, a v zĩme pěčę 

ràkija (žgajnậri). Jậ sem ciẽʖle lète mộrala 

v sŏkạ̃šnice nàkle kûvati jèsti. 

{H. sokačnica: kuhinja} 

sòkna f (-ę, -i) kratka čarapa [nj. Socken] 

Sòknę sèm si zamậzala. 

sòkŏl m (-a, -ŏv) 1 ptica sokol (Falco) 

2 Sòkŏl ime psa Sòkŏl nad 

sộl f (sòli, sộlju/jụ̂, sộli, -mî) sol Niẽʖma sòli v 

glãṿe. Glup je. dèti sòli na rěp kasno je, 

prošlo je 

sŏlàna f (-ę, -ậnŏ, -) slani izvor Na Ŏkộlcu 

budènečkem pòlu ję nègda bĩla sŏlàna, a 

diệs ję tù jàma a kàḍ sę tù napạjàle, võli i 

kràvę su līzàlę. 

sŏldàčija f (-ę, -ậčij) vojni rok Sŏldàčiju slûži 

v Sîske. {V. St. Ba. soldačija} 

sòldat/sŏldật m (-a/ãṭa, -ŏv/ậtŏv; adj 

sòldatŏv; adj sòldački) vojnik; vojnikov 

[nj. Soldat

471 

s¦pezdèti sę 

s¦pậcati pf (-am; -an) staviti u salamuru Òve 

měse bûṃę spậcalę. 

s¦packàti pf (-àckam; -an) zabrljati, loše 

uraditi Niẽʖsu mę zvrạčìli nèg spackàli. 

spậčen adj izopačen, pokvaren, zaveden na 

zlo Vìṇ̃, da ję spậčen. 

spạ̃čenec m (-a, -ŏv) razmaženo, izopaćeno 

derište, pokvarenjak S tậkvem spạ̃čencem 

ję t÷ške dŏkàjnati. {P. spačenec} 

s¦pạčìti pf (-ậčim; -en) 1 izopačiti, razmaziti; 

pokvariti, zavesti na zlo Bìl ję dòbre diẽʖte 

àli ga màti spậčila. 

2 - sę izopačiti se Spậčil sę mej nìmi. 

spàčka f (-ę, -ậčkŏ, -i) smetnja, prepreka, 

neprilika Òn naviệk nèkakvu spàčku 

naprậvi. {J. Ka. spačka; Šo. pačka} 

spačkàti pf (-àčkam; -ãčkal, -àčkala, -àle; 

-àčkan) zabrljati S÷ ję spãčkal. 

s¦pàdati pf (-am) pripadati Tî k nàm nè 

spàdaš i hòjdi tàm kàm spàdaš. ¤ kàk spàda 

pošteno, valjano Diệlaj kàk 

spàda ìl pũsti põsel. 

s¦pajdạšìti sę pf (-ậšim; -en) sprijateljiti se, 

udružiti se S prậvem čŏvèkem sę spajdậšil. 

Nije dobroga našao. 

s¦pậjtlati ipf (-am; -an) fino samljeti [nj. 

ausbeuteln] Spậjtlal sem šenìcu na 

pàjtline v Šậškŏvce. 

s¦palamụdìti pf (-ûḍim) potajno učiniti Tò su 

strìnę nèkaj spalamụdìlę. 

spàle n (-a, -ậl) spavanje Na spàle 

mu sę prispàle i vlòvili su ga. 

spậnñati sę ipf (-am; -an; -ajne) potajno 

ljubakati; udružiti se s nepoštenim ciljem 

[nj. pantschen: izmiješati, Pantscherl: 

potajno ljubakanje] Spậnñala sę s tũñem 

mụ̂žem. Spậnñali su sę i nèšte bụ̀ strậdal. 

{Kr. pančati se} 

s¦pạràti pf (-ậram; -an) isparati, rasparati 

Pậk si spậral i h làčę i kapût. 

s¦pạrìti sę ipf (-ậrit; -im; - j en) udružiti se u 

par Slìčni sę naviệk skùp spậriju. 

s¦pàriti sę pf (-ậrim) ispariti Pộl lònca vŏdě 

sę v÷č spàrile. 

s¦pàsti/pànuti pf (-ậnem) ispasti Nậ kàj ję 

spàle nẽʚgve vèlike bŏgậtstve. 

spãṭek ipf dem supina spật dj spavati Sàḍ 

pěš spãṭek. (Velî sę det÷tu.) 

spàti ipf na, ŏd, pre, pri, za, (-ật; -îm, -ĩju; -ì, 

-ètę; -ậl; -ěč; -ậjne) spavati Kàḍ sę dẽca 

napŏslûšaju prîč, òṇda ìdu spật. Sràt, scật, 

nògę prật i spật. Spî i gledî. Sàme spètę 

dŏk vam gòḍ ně dòsti spàla (spậjna). Čeẓ 

tụ̂ břv bì mògel prějti i spěč. 

s¦pàziti pf (-ậzim; -žen) opaziti Vù šùme 

spậziju svẽtle. Čè spậziš přvi pùṭ mlậdi 

mèsec spŏd krõva, bụ̂ tę ciẽʖli mèsec žìvŏt 

(ciẽʖle tiệle) sřbel. 

s¦pậžmati pf (-am; -an) ofuriti Pậčkę sm÷ 

spậžmali i spràvili za lànetinu. 

s¦p÷či pf (-ěčem; -en) 1 ispeći, speći Spěci 

pak rěci. 

2 ispeći rakiju Kàḍ sę slîv ràkija 

spěčę ŏstậnę slivậš kõga ràda jiệju svînę. 

3 - sę dobiti opekline; biti pečen Štè sę na 

vrụ̃če spěčę i na mr̀zle pûšę. 

s¦pelàti pf (-÷lam; -an) ispeljati, izvesti 

Spělal ga ję vận šùmę. 

s¦pelạvàti/pelūvàti ipf na¦ (-ậvat; -am/ûjem; 

-ậvan; -ãṿajne) ispeljavati, izvoditi, izvoziti 

(iz šume, blata) Spelậval ga šùmę. Pậk 

huncutàriję spelûje. 

s¦pentàti pf (-÷ntam) nerazumljivo izgovoriti 

Ne ràzmem kàj ję spěntal. 

s¦pentràti sę pf (-÷ntram; -an) popeti se s 

mukom Jẽʚdva sę gòre sp÷ntra. 

s¦pešàti pf (-èšam; -an) posustati, umoriti se 

hodajući, iznemoći, oslabiti, malaksati 

Spẽšal ję i ne mòrę dàle îti. {ðe. fpešati} 

spešạvàti ipf (-ậvam; -ãṿajne) slabjeti Pòčel 

ję spešạvàti, ně ga dụ̀ge. 

spět adj (-ẽʚta) sapet, sputan, svezan, 

neslobodan Hõḍa kò da ję spẽʚta. 

s¦petàti pf (-ètam; -an) ispipati Sụ̂ ju ję 

spẽtal na ŏtãṿe dŏk su kũpčali. 

s¦petìti pf pri¦ (-îm; -÷til) 1 opaziti, 

ugledati Spetîla ga i mậm ŏtìšla k n÷mu. 

2 - sę dogoditi se Tàk sę sp÷tile i kàj sàḍ 

mòremę. {Šo. spetiti} 

s¦petlàti pf (-÷tlam; -an) zapetljati, zamrsiti 

Č÷ga sę prĩmlę, òn tò spětla. 

s¦pèvati pf (-am; -an) ispjevati 

Spèvaj pèsmu dŏ kràja. 

s¦pezdèti sę pf (-îm) nečujno ispustiti 

crijevne plinova, pustiti tihomira Nèšte sę 

spẽzdel. ¤ Dụ̀ge spî i natẽšče sę spezdî.

s¦picạnìti sę 

472 

s¦picạnìti sę pf (-ậnim; -ậjnen) dotjerati se, 

urediti se Bòme sę spicậnila. 

s¦piệglati pf (-am; -an) izglačati Znậ i sậm 

spiệglati. Naviệk ìdę spiệglan. 

s¦piệzati pf (-am; -an) iskokati kukuruzne 

kokice Spiệzala sem dèce piệzancŏv. 

Piệzanci su spiệzani. 

s¦pìgati pf (-îgam; -an) saviti željezo u potrebni 

oblik [nj. biegen: vijati] Spìgal sem 

òbruč. Želèze ję spîgane. 

s¦pījàti ipf dŏ¦ (-îjam; -ĩjan) ispijati Tvộrec 

spîja jậjca pŏ kurîlnake. 

spĩjen adj (-ẽʚna) 1 ispijen Làgva ję spijẽʚna. 

2 istrošen Sè ję spĩjen v lîcu. 

s¦pìkati pf (-îkam/čem; -an) izbosti Spìkal sę 

v živìce na třnije. S÷ga su mę kŏmậrci 

spìkali (zgrîzli). 

s¦pikiệrati pf (-am; -an) izvršiti presañivanje 

sadnica Spikiệrala sem flậncę zẽʚlja da 

lèpše rastụ̂. 

s¦pīlìti pf (-îlim; -en) ispiliti, izrezati pilom 

Spĩlil sèm drva za zĩmu. Slậžem spĩlena 

drva v šùpu. 

s¦pìnati sę ipf na¦ (-at; -înam; -înajne) 

penjati se, uspinjati se Slậk sę spĩna pŏ 

bẽtve. Smę sę mi dẽca pŏ vuglîče spìnali. 

{V. spińati se} 

s¦pìpati pf pŏ¦ (-lem/am; -an) 1 

ispipati Spìpal ju ję, dŏk ję bàžul brậla. 

2 otkriti, doznati, istražiti Òd nega sę 

n÷mrę nìš spìpati. 

spipạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

ispitivati Spipậva i nìš ne zòzna. 

s¦pìrati ipf na¦ (-at; -îram; -an; -ajne) ispirati 

Betěžnę jòči ję spîrala z bèdzgŏvŏ gùḅicŏ 

i z vìdŏvskŏ rŏsộ. 

spîrek m (-a, -ŏv) 1 krpa za 

pranje posuña Nèšte ję hìtil spîrek. 

2 spirine, splačine, napoj Tậ jũva ję kàk 

spîrki. {ðe. spirek} 

s¦pìskati pf (-am; -an) uludo potrošiti Pròdal 

ję prậse i dŏ jùtra s÷ spìskal. 

s¦pišìveti sę pf (-ĩvem) postati pišljiv Lètes 

sù sę sì liẽʖšnaki spišìveli. 

s¦pîtati pf (-am; -an) utoviti, uhraniti Spîtal ję 

dvậ prãscę za slanînu. 

s¦pītàti pf (-îtam; -îtan) ispitati Pòp ga ję 

spîtal na ižậmenu. 

s¦pitạvàti ipf ŏ¦ (-ậvat; -lem/am; -an; 

-ãṿajne) ispitivati, zapitkivati 

Fùrt spitậva i s÷ bi štèla znàti. 

s¦pìti pf (-ĩjem; -ìjen/spît, spijěna) ispiti, 

popiti Kàj ję bĩle za spìti, tò s÷ smę spĩli. 

N÷ smę sę na pũṭu pŏvèdati za tìčę, dà 

kàča ne spĩję jậjca. 

s¦pīzdìti pf (-ĩzdim) razljutiti, otjerati Br̀že ga 

ję spĩzdil òḍ sębę. 

s¦plạčàti ipf (-ậčat; -am; -an) 1 isplaćivati 

Težậkę su splạčàli sàkę subòtę. 

2 okajavati Bụ̂š i tî v÷č mộral svõję griệję 

splạčàti. 

splàčinę f pl t (-ậčin, -àčinami) 

1 spirine, operine, pomije, voda 

u kojoj je oprano posuñe, napoj 

2 pej loše jelo Něm jậ jèl tě splàčinę. 

splahīrìti sę pf (-îrim; -i; -il; -en) uznemiriti 

se, poplašiti se Nèkaj si sę splahîril. Č÷ga 

sę bŏjîš? Sè splahîren ję dŏbiệjžal. 

splậ h nuti pf (-ậnem; -ãṇi, -ètę; -ậnul, -ùḷe; 

-ậnut) isplahnuti, isprati Jòš 

sàme splãṇi. {V. splahnuti} 

s¦plàkati pf (-ậčem; -an) 1 isplakati Mộra 

bìti z det÷tem, da nẽʚ bi pụ̀peka splàkalę. 

(Prigŏvãṛja sę màtere kậ drčî k det÷tu 

čiệm màle zaplậčę.) 

2 - sę isplakati se, naplakati se Pũsti ju, 

nèk sę splậčę, bụ̂ je lèže. 

s¦plãsnuti pf (-em; -en/ut) utrnuti, smanjiti 

se, nestati Jõgen ję splàsnul. Ŏteklĩna mi 

ję splãṣnula. 

s¦plạstèti pf (-îm) naglo izgorjeti Sûva 

bŏrộvica nậgle splastî. 

splašejnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) strašljivac 

Zgledî kàk splašejnậk. 

s¦plàšiti pf (-ậšim; -en) 1 upla 

šiti N÷ga ję lãke splàšiti, kàḍ sę s÷ga bŏjî. 

2 - sę uplašiti se Dẽčke sę splàšil i 

pŏbiệgel. 

s¦platìti pf (-îm; -ãčen) 1 isplatiti Sè dụ̂g 

sem jậ splàtil. ¤ splatìti na rũḳę isplatiti u 

gotovom 

2 ispaštati Bụ̂š tî tò v÷č s÷ splàtil. 

3 - sę isplatiti se Tò sę ne splatî dèlati. 

splavnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) ustava, brana na 

vodi Na kàšinskem pŏtộku ję bîla v Lụ̂gu 

splavnìca i võda sę napùščala na vr̀t i v

ʚʚ 

473 

spŏmīnàti sę 

rĩžu. {Ja. splavnica} 

splậ v nuti pf (-em; -i, -ètę; -ậ v nul; -en/ut) 

isplahnuti, isprati Jòš sàme 

splậvni tajniệrę. 

s¦plàziti pf (-ậzim; -žen) 1 izići gmizajući, 

puzeći Pŏmũčke ję splàzil z jàmę. 

2 pokazati jezik Splậzila mu ję 

jẽʚzik. Bîk ję spùlil (splàzil) jẽʚzik dŏk su ga 

na kròv Kàšinčani vliệkli. 

splěč adv sleña; iz potaje Òn sę griệję: splěč 

v pěč. Splěč mę nãpal. 

splesnèti sę pf (-èsnem; -i, -ètę; -ẽsnel, 

-èsnela, -le; -en) poplijesniti 

Sìr sę splẽsnel i sè ję splèsnen. 

s¦plesnìveti pf (-îvem; -en) 

poplijesniti Krùv sę splesnìvel. 

s¦pl÷sti pf (-ětem; -en) 1 isplesti Pepînke 

mì ję spl÷l liệpu kŏšãṛicu. 

2 povezati se s kim, udružiti se Pậk su sę 

skùp spl÷li. 

s¦plètati ipf ŏ¦ (-iệtam/čem; -an; -ajne) 

ispletati Bîčę šìkiệrę smę splètali ŏd kŏnŏplěnŏga 

lãḳna. 

splẽʚ ʚten adj (-ẽʚna) 1 ispleten Plột ję splẽʚten 

ŏd vr̀bŏvŏga prûṭja. Kộška sę splětę ŏd 

neŏgûlenŏga šîbija. 

2 smušen Nèkàk ję splẽʚten. 

s¦pliệti pf (-ẽjem; -iệt/ẽjen) oplijeviti Pộl 

vřčaka sem spliẽʖla. 

splĩnuti pf (-em; -i, -ètę; -ĩnul; -en/ut) isprati, isplahnuti Ŏprậla 

sem zdèlu i splĩnula. 

s¦plìvati pf (-am; -an) isplivati Splìvali su na 

sậvski briệg. 

splŏdiệrati pf (-am; -an) eksplodirati 

[nj. explodieren

ʚʚ 

spòminek 

474 

Liệpe smę sę spŏmīnàli. Ìšli su spŏmînajuč 

sę v S÷sveta. Kàj vam jòš niệ dòsta 

spŏmĩnajna? 

spòminek m (-a, -ŏv) 

razgovor Dộjdi k m÷ne na spòminek. 

Zapîsal sem spòminkę z najstàrešemi 

Cẽʚrci. {G. V. spomenek; P. pamejnek} 

spŏnộva adv ponovo, iznova Tò 

buš mộral spŏnộva dèlati. 

s¦pŏpàsti/pŏpànuti pf (-ậnem; -õpal; -ậnut) 

spopasti, dogoditi se Kãḳve 

tě zlò sàḍ spŏpàle. 

s¦pŏpiẹvàti pf (-iẽʖvam/lem; -an) ispjevati 

Liệpu pèsmu su spŏpiẹvàli. 

spŏ¦prŏdàti pf (-ậm; -òprŏdal; -ận) 

rasprodati Spòprŏdal ję kŏmậḍ pŏ kŏmậḍ 

zemlě i na zậjne hìžu i s÷ zàpil. 

spŏrîš m (-a, -ŏv) biljka sporiš (Verbena 

officinalis) Trdi dràč spŏrîš rãṣtę pŏ 

dvŏrìšču a dòber ję za vrậštije. 

s¦pŏšìti pf (-îjem) sašiti, pošivati 

N÷ znam štè mi bụ̂ tò spõšil. 

s¦pŏšīvàti pf (-îvam; -an) sašiti Mañàrkina 

mì ję s÷ za zàmuẓ̌ spŏšîvala. 

spŏ¦tèknuti pf (-em; -en/ut) 1 predbaciti Tò 

mi sàki čàs spŏtèknę na nộs. 

2 - sę spotaknuti se, posrnuti Spŏtẽknul 

sę na tr̀ček i õpal. 

spŏtĩja adv ispotiha, 

potiho, nečujno, potajno Dọ̃jdi 

spŏtĩja, dà tę stậri ne čûję. 

s¦pŏtikạvàti ipf dŏ¦ (-ậvam/lem; -an; 

-ãṿajne) 1 predbacivati, prigovarati Sàki 

dận mu spŏtikậva griệję. 

2 - sę spoticati se Na kòren sę spŏtikậva. 

s¦pŏtìti sę pf (-îm; -òten) 

oznojiti se, uznojiti se Spŏtîla sę na 

vručĩne. Na spòtenę nògę mi sę priệle 

jačm÷nŏve ŏsîjne i drậplę mę. 

spòveḍ f (-i, -ju/jụ̂, -iệdi, -mî) ispovijed Nà 

spŏveḍ ìdu najvìšę žẽʚnę, a mụ̂ži mèjne. 

¤ Bì ga vrậg z÷l b÷ẓ spòvedi. (Jậke ję zlõčest) 

□ òpčinska - Apostolsko vjerovanje Kàḍ 

sę pregŏvãṛjaju vũreki mòli sę i (štè h òčę) 

Ŏtecnậš, Zdrậva Màrija, Vèra Bọ̃ža ìli 

Òpčinska spòveḍ. 

spŏvedãḷnica f (-ę, -) ispovjedaonica Dụ̀ge 

ję bîla spŏvedãḷnice. {O. spovedalnica} 

s¦pŏvèdati pf (-iệm, -e s tę) 1 ispovjediti Čẽʚra 

ga pòp spŏvèdal. 

2 - sę ispovjediti se Dậl sę priệ smr̀ti 

spŏvèdati. {Č. spovedat se} 

s¦pŏviẹdàti ipf (-iệdat; -am; -an; -ajne) 

1 ispovijedati Pòp ga dụ̀ge spŏviệda. 

2 - sę ispovijedati se Còprnicę sę 

spŏviệdaju v÷likŏga tj÷na. 

spŏ¦že j nìti pf (-ěnim; -jneni/eti) sve poženiti 

Sĩnę sem spŏžẽʚnil, razìšli su sę i sàḍ sem 

sậm ženộ õstal. 

spràksati sę pf (-am; -an) uvježbati se [gr. 

praksis: rad, djelovanje] Niẽʖsi sę jòš dòsti 

spràksal za tè põsel. 

spràm prep prema s G i D J÷n Glibộki jãṛek 

ję vuz Riệpuščak spràm Kŏbîlnaka a drùgi 

na cèste ŏd Sěsvet spràm Pŏpộvcu. 

{V. spram} 

s¦prasìti sę pf (-îm; -šẽʚ ʚna) oprasiti se 

Prasìca Cim÷ra sę čẽʚra sprasîla. 

sprãsna adj suprasna, breña (prasica) Prasìca 

ję sprãsna. {Du. sprasna} 

s¦prạšìti pf (-ậšit; -im; -en) 1 isprašiti Sprậšila 

ję kõber. 

2 fig istući Sprậšil ga ję fèst pŏ rîte. 

s¦pràšiti pf (-im; -en) plitko izorati Za 

kònŏplę, pr÷dive i zẽʚlje trèba spràšiti. 

s¦pràti pf (-ěrem; -ận) isprati V čẽʚbru sę držî 

nậpŏj i s÷ kàj ŏstậnę ŏd jèla i kàj sę spěrę 

pŏsudjě. Ŏpậrena pr÷dena pr÷ñę sę 

sperěju i sušîju. 

s¦pràviti pf (-ậvim; -len) 1 spremiti Gõspŏn 

šmřkla liệpe sprậvi v rụ̀pček, a mụ̂ẓ̌ ga hîti 

nàkel dà si sà rẽʚbra pŏtřga. 

2 sastaviti, složiti Rastàvil ję vùru i sę 

spràvil kàk ję i bĩle. 

3 - skùp udružiti, povezati, spojiti Bàbę su 

i h skùp spràvilę i ŏženìli su sę. 

4 - sę skùp udružiti se Spràvil sę skup s 

tộ ženskộ. 

sprãṿlajne n (-a, -ŏv) spremanje, pripremanje 

Predụ̀ge trậja nějnine sprạ̃vlajne, 

kàḍ sę sprậvla kàk glãḍen sràt. 

s¦prạvlàti ipf ŏ¦ (-ậvlat; -am; -an) 

1 spremati, pripremati, skupljati Màsle sę 

sprậvla v špl÷jnatu pŏcînanu bàjnu. 

Sirŏmậki ne sprậvlaju krmìnę. Siệne smę

ʚʚ 

ʚʚ 

475 

spre¦krạjàti 

lètes t÷ške sprạvlàli. 

2 - sę spremati se, pripremati se Sprậvlaju 

sę îti kòsit na Gmậjne. Svàti sę 

sprậvlaju večěr dận priệ viẽʖjnčajna. 

sprạznìti pf (-ãẓnim; -i, -ètę; -ãẓnil, -ìle; -ạ̃žnen) 

isprazniti Sprạznìli su pět lìtri za čàs. 

s¦pràžiti pf (-ậžim; -en) ispržiti jaja Kùma ję 

na bržộlicu sprậžila jậjca. 

s¦pr̀čiti pf (-řčim; -en) 1 isturiti, izbočiti 

Spr̀čil ję rìt i dòbil pŏ tũre. 

2 - sę zauzeti kočoperan, ohol stav, isprčiti 

se Spr̀čil sę kàk piẽʖvec na smetìšču. 

s¦prčkàti pf (-r̀čkam; -an) nepromišljeno 

potrošiti, loše načiniti Spřčkal ję pènezę a 

nìkaj vriệdnŏga niệ kũpil 

sprdàčina f (-ę, -ậčinŏ, -) 

sprdnja Ràdi tvě sprdàčinę bûṃę ŏbŏdvậ 

dòbili bàtinę. 

sprdạsìti sę pf (-ậsit; -im; -i, -ètę; -ậsil, -ìle) 

prdnuti Štè sę přvi ŏglậsil tè sę i sprdậsil. 

{ð. koj se glasi, te ga i sturlasi /pusti vjetar} 

spŕdàti sę ipf (-řdam; -al, -àle; -rdajne) 

podrugivati se Ž n÷ga sę spřdaju, a òn tò 

ne vîdi. {ðe. sprdavati se} 

sprdek m (-a, -ŏv) 

nedonošče, kasno roñeno dijete Òn ję bàš 

prậvi sprdek. 

s¦prdèti sę pf (-îm; -rñen) isprdjeti se Spřdel 

sę i zasmřdel kàk tvộrec. 

s¦přdnuti sę pf (-řdnem; -ut) iznenada 

promijeniti stav, sjetiti se nečega Kàj si sę 

pậk sàḍ spr̀dnul? 

spre¦bìrati ipf (-îram; -an) 

probirati Zẽmi i nậj nìš sprebìrati. 

spre¦bìti pf (-ĩjem; -ěbil; -ĩjen/÷bit, -ijěna) 

pretući Sprebìli su i jẽʚdva sę vlẽčę. Dòšel 

ję ẓ prŏščějna sè spr÷bit. 

s¦prěči pf ŏt¦ (-ẽʚžem; -en) 

ispregnuti konje Kõjni su sprežẽʚni. 

spr÷d prep (spr÷jd, sprejd, spreḍ) ispred s 

G Mêkni s÷ tò spr÷d menę, spr÷jd nęga i 

spred ně! {I. V. spred} 

spre¦dèlati pf (-iệlam; -an) 1 preraditi Lẽke 

ję dùḳše predèlati na kràjše, àl kàk da 

krãṭke prediệlam na dụ̂ge. 

2 prevariti Spredèlali su mę za prĩlične 

peněẓ. 

3 fig obljubiti Jậlžu su spredèlali zŏ sè 

strận. 

spre¦dŕkàti pf (-řkam/čem; -an) protrčkarati 

Plàc ję spredřkal. {B. sprederkati} 

spre¦gl÷dati pf na¦ (-ědam; -an) razgledati 

Dòktŏr je ję spregl÷dal sụ̂ meštrìju i r÷kel 

da ję ž nộ s÷ v rědu. 

spre¦gledạvàti ipf na¦ (-ậvat; -am; -an; 

-ãṿajne) detaljno pregledavati Òn ję 

devenìcu na pũṭu spregledậval i r÷kel, da 

tò nèkaj j÷ i nèkam ìdę, a vî ŏ tèmu ne 

vŏdètę brìgę. 

s¦prẽʚ ʚgnuti pf ŏt¦ (-ěgnem; -en/ut) ispregnuti 

Kõjna sprẽʚgni i na pàšu. 

spre¦grìsti/spre¦grìznuti pf (-îzem/ znem; 

-ĩžen/žnen, -ižẽʚna) izgristi Stàkŏri su 

spregrîzli prasnìcę. 

spre¦grûntati pf (-am; -an) razmisliti Õ tem 

trèba dõbre spregrûntati. 

spre¦hạñàti/hạjàti sę ipf (-ậjam; -ajne) 

šetati se, šetkati, prolaziti bez potrebe više 

puta, gubiti vrijeme Sprehậjaju sę sìm tàm 

pŏ Pijãcu. 

spre¦ h ọdàti sę pf (-õḍam; -an) proći 

korakom Sprehõḍal sem sę pŏ šùme. 

spre¦jebàti pf (-ěbem; -en, -ebẽʚna) 1 izjebati 

Tè ję sprej÷bel sę kàj ję bĩle za jebàti. 

2 nauditi kome Sprejebàli su ga nì krîvŏga 

nì dụ̃žnŏga. 

sprẽʚ ʚjem/im m (-÷ma, -ěmŏv) smjena u nošenju 

Na sprẽʚjem (sprẽjim) ga mòremę 

ŏdn÷sti dŏ dòma. □ na - adv 

na smjenu Nasprẽʚjim nŏsètę, čàs j÷n čàs 

drùgi. 

spre¦j÷mati/jìmati ipf (-ěmam/lem; -an; 

-ajne) primati, preuzimati Nậj tũñu brìgu 

sprej÷mati, a svộj krùv jèsti. 

spre¦jěti pf (-÷mem; -÷jel; -÷jet, -ẽʚta) primiti, 

preuzeti Zậdrugu ję spr÷jel nàš ðùra, bụ̂ 

n÷mu àl bu i nàm. 

spre¦ j ŏràti pf (-õrjem; -÷jŏral; -ận) ispreorati, 

ponovo orati Kukurìza ję preriẽʖtke zìšla i 

sprèjŏrali smę ju. 

s¦prějti sę pf (-ẽʚjdem; -en) prošetati se, 

prohodati se Spr÷šel sę pŏ pòlu. 

spre¦kŏpàti pf (-kòpam, -an) više puta 

prokopati Dvŏrìšče su sprekŏpàli i nìš 

niẽʖsu nàšli. 

spre¦krạjàti pf pri¦ (-ậjam; -an) ponovo krojiti 

Sprekrậja àl n÷mrę skrŏjìti.

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

s¦prelûknati 

476 

s¦prelûknati pf (-am; -an) probušiti na više 

mjesta Mìši su detelìšče sprelûknali ŏd 

kràja dŏ kràja. 

spre¦menìti pf pre¦ (-îm; -ẽjnen) promijeniti, 

izmijeniti S÷ sę spr÷menile i vìše nìš niệ 

kàk ję nègda bĩle. 

spre¦metàti pf (-÷tam/čem; -an) razbacati, 

ispreturati S÷ sem spremẽʚtal, àl niẽʖsem 

nàšel kàj sem îskal. 

spre¦miẹščàti pf na¦ (-iệščam; -an) ispremještati 

Vučìtelę su ẓ Cẽʚrja spremiẹščàli 

kàḍ su sę kàj põpu zamèrili. 

spre¦mlạtìti pf (-ậtim; -čen) isprebijati 

Spremlạtìli su ga kàk bĩka i spremlậčen sę 

jẽʚdva dimộm dŏvliệkel. 

spre¦petàti pf (-ètam; -an) ispipati Sụ̀ ju ję 

sprepẽtal, a niệ sę pùṇe brãṇila. 

spre¦pìkati pf (-îkam/čem; -an) probosti na 

više mjesta Na mìtnice su mi vộjẓ siệna zŏ 

sè strận sprepìkali. 

spre¦pîškati pf pre¦ (-am; -an) izbušiti Žîški 

su sè bàžul sprepîškali. 

spre¦pūhàti/pūvàti pf (-ûvam; -an) 

propuhati Ẓ pòla sę kukurĩznica vòzi kàḍ ju 

vèter sprepûšę i ŏsušî. 

spre¦rèzati pf (-iệžem; -zan) prerezati na 

dijelove Sprerèzal ję fũrek na diệlę. 

s¦pr÷sti pf (-ědem; -en) ispresti Dvậ 

pòvesma sem dènes sprěla. 

sprěšan adj istiješten Spr÷šani tròp 

(petlộvije, pèčkę i kŏščìcę) sę sprậvi v j÷n 

sûḍič za ràkiju tròpicu. 

s¦prěšati pf (-am; -an) istiještiti Sprěšali smę 

dvậ bẽdnę grõẓdija. Mòšt kî sę sprěša sę 

zõvę pr÷šŏvina. 

spr÷ten adj (-ětna; -÷tneši) spretan Spr÷ten 

ję za põsel àl i vragŏm÷ten. 

spr÷tne adv (-÷tneše) spretno Matîja ję dèlal 

spr÷tneše i lèpše. 

spre¦tr̀gati pf (-řgam; -an) izlomiti, polomiti 

Mụ̂ẓ̌ sę nahîti šmřklem nàkel kàk vrậg z 

griệšnŏ dũšŏ, dà mu sę s÷ kòsti 

spretřgaju. 

spre¦vižetiệrati pf (-am; -an) pregledati 

Dòktŏr ga sprevižetiệral i niệ mu sę čìnile, 

dà bi bìl pijàndura alkŏhòličar. 

sprẽʚ ʚvŏḍ m (-ēvòda, -ŏv) sprovod, pogreb 

Lûdi ìdeju vìše na sprẽʚvŏḍ dè su krmìnę. 

Na Laktẽce i na sprẽʚvŏḍ pŏzậvaju i štè niệ 

pŏzvận nẽʚjdę. 

spre¦vŏdìti pf (-òdim; -ñen) ispratiti, 

provoditi Sprevõdil sem ga pŏ mrãḳu dŏ 

dòma. Trî põpi su ga sprevŏdìli. 

spre¦vr̀tati pf (-řtam; -an) izbušiti Sprevr̀tal 

sem lùknę za přlkę na lộtre. 

s¦prēzàti ipf ŏt¦ (-ězat; -žem; -zan; -ajne) 

isprezati Sprězal 

ję kõjnę i kòjn ga rĩtnul. 

spre¦zạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

isprezati Bàš ję sprezậval 

kõjnę, kàḍ sę dèẓ̌ṇ̃ spùstil. 

spre¦zěpsti pf (-ẽʚbem; -en) prozepsti, 

promrznuti Nõsil ję v zĩme drva šùmę i sè 

ŏzẽʚbel i sprezẽʚbel. 

s¦pŕhàti/pŕvàti pf (-řham/šem/vam) izletjeti 

Vrạ̃pci su spŕvàli z jačm÷na. 

s¦prîčati pf (-am) 1 ispričati, 

ispripovijedati Sprîčal ję s÷ č÷ga sę siệča. 

2 - sę ispričati se Sprîčal mi sę, da němrę 

dòjti kòsit. 

spričạvàti sę ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

ispričavati se Dụ̀ge mi sę spričậval, dà mu 

nẽʚ bi kàj zamèril. 

spriẽʖ ʖda/ña adv ispred Spriẽʖda ję 

jęn mậli stụ̂pek. Na šlavùṇaru ję spriẽʖña 

sìc a strạ̃ga trùgica. 

spriẽʖ ʖma f (-ę, -i) 1 ureñaj, oprema Vlekîč 

ìma sụ̂ spriẽʖmu za vliệči hìžu. 

2 brdo i ničelnice tkalačkog stana Br̀du i 

nìčelnicam sę velî spriẽʖma. {Fu. sprema: 

oprema, alat} 

spriẹmàti ipf pŏ, ra, (-iẽʖmat; -am; -i, -ètę; 

-iẽʖmal, -àle; -iẽʖ ʖmajne) 

1 spremati, ureñivati, stavljati Spriẽʖmi 

pènezę v ž÷p. 

2 - sę pripremati se Naviệk sę dụ̀ge 

sprema kàḍ triệba îti dèlat. 

spriệteliti sę pf (-iệtelim; -i, -ètę; -iệtelil; -en) 

1 sprijateljiti se (ženidbom) Mộj sîn ję zěl 

nẽʚgvu čěr i sàḍ smę sę spriệtelili. 

2 sprijateljiti se Bĩli smę skùp võjske i tù 

smę sę spriệtelili a pòkle i pòkumili. 

spri¦pŏviẹdàti pf (-iệdam; -an) ispripovijedati 

Kàj znậm tò spripŏviẽʖdam. 

s¦prklàti/tlàti pf (-r̀klam; -an) sprtljati Ně zna 

òn tò napràviti, sàme tì bu spřklal. Nèkaj ję

477 

s¦pùṇiti sę 

spr̀tlala. 

s¦prlùžiti pf (-ûžim; -en) loše 

blatnjavo izorati Sprlùžil sem i ẓ tòga 

ŏrậjna ně nìš. 

s¦pŕnùṭi pf (-řnem; -ut) 1 otprhnuti, 

sprhnuti, poletjeti Vrạ̃pci su spŕnùḷi z 

jačměna. Sõva spřnula i prestràšil sę. 

s¦prnuti pf (-rnem; -rǹi; -rǹul/r̀l, -rla; -rǹut) 

istrunuti, raspadati se Slàma ję čez zĩmu 

spr̀hnula na mŏkrĩne. 

s¦prộbati pf (-am; -an) iskušati Jậ sem s÷ tò 

sậm sprộbal. 

sprŏbạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

isprobavati, iskušavati Kàj t÷ čìžmę tàk 

dụ̀ge sprŏbậvaš? 

s¦prŏdàti pf (-ậm; -ận) rasprodati Kàj ję ĩmel 

ję spròdal i nèkam ŏtìšel. 

sprŏ¦dạvàti ipf (-ậvam/jem; -an) 

rasprodavati S÷ ję ẓ hìžę sprŏdậvala a mî 

niẽʖsmę nì znàli. 

spròkšen adj razuzdan, razmažen 

Spròkšen ję i něčę nìš pŏslũnuti. 

spròkšiti pf (-òkšim; -õkši; -ètę; -õkšil, 

-òkšila, -ìle; -òkšen) razmaziti Màti ga ję 

spròkšila i diệla kàj hòčę. 

s¦prŏsìti pf (-òsim; -šen) izmoliti, namoliti 

Spròsi ga i dŏbî sę kàj ję štèla. 

s¦pr̀siti sę pf (-řsim; -šen) 1 isprsiti se 

Spřsila sę i ìdę nàpete kàk žrebìca. 

2 istaknuti se Sàḍ sę tî spr̀si i plậti. 

s¦pr̀titi sę pf (-řtim; -čen) 1 popeti se Nèkàk 

sę sậm spr̀til na kõla. 

2 spremiti se I jòš sę niẽʖsi spřtila. 

sprụ̀ga f (-e; -ụ̂gŏ, -; dem f sprụ̀gica -ę, 

-ụ̂gic) dio razboja, razapinjač Na rạzbòju 

su dviệ sprụ̀gę. Sprụ̀gicami sę natěgnę 

plãṭne. {G. sprogle} 

sprụ̀žiti pf (-ụ̂žim; -ụ̀ži; -ụ̀žil, -ụ̂žila; -žen) 

1 rastegnuti Sprụ̀žil ję nògę. 

2 - sę okinuti, odapeti Pùška sę sprụ̂žila 

dŏk su ju pùṇili. {O. spružit; V. sprožiti} 

spr̀va adv isprva, u samu 

početku, najprije Spr̀va su si bĩli dõbri. 

spřvę adv isprva, u prvom pokušaju Spřvę ję 

pògŏdil. 

sprvînę adv isprva, u početku, prve 

dane Mậm sprvînę sę vìdle da ně dõbre. 

{D. sprvine; K. sprvini; O. spervini} 

s¦pụ̀cati pf (-ụ̂cam; -an) ispucati, popucati 

Čè sę smẽješ, kàḍ štè přdnę, bûḍu ti 

vũsnicę spụ̀calę. Na šìštatu sem spụ̀cal 

kùlike ję bĩle ŏdrěñene. 

spụ̂čen adj izbuljen Pụ̂čke ję pụ̂čast i ìma 

vèlikę i spụ̂čęnę jòči kàk zậjec. 

spụ̀čiti pf (-ụ̂čim; -ụ̀či; -il, -ụ̂čila; -en) izbuljiti 

oči Jòči spụ̀či i vû sę skụ̀či. 

Spudić pr (Spùdič, -ŏv, -ka) [nad.

s¦pụ̂ntati 

478 

s¦pûṇtati pf (-am; -an) 1 pobuniti, odvratiti 

Nèšte ga ję spûṇtal. {M. spuntati} 

2 - sę odustati od dogovora, pobuniti se 

Spûṇtal sę i diệklu ŏstàvil. 

s¦pũnuti pf (-ũnem; -ut) ispuhnuti Spũ h ni tè 

prậv škrlậka. 

spùst m (-ûsta, -ŏv) dio konjske 

opreme, koji omogućava konju usporavati 

vožnju nizbrdo. Ògrlinu velĩju v Budiệnce 

spùst. 

s¦pustìti pf (-îm; -ûščen) 1 otpustiti, ispustiti 

Spùstili su ga z võjskę. Purận ję spùstil 

dûḍu. 

2 skinuti dolje Spũsti vrèču z nậjža. 

3 - sę spustiti se, početi padati Spùstil sę 

v trậvnu tîhi dèžñek prậvi travŏvậbec. 

s¦pūščàti ipf (-ũščat; -am; -an; -ajne) 

1 ispuštati Spūščàli su čriẽʖp ẓ krõva. 

Zdenčãṛa ga spũščaju v zdẽʚnec. 

2 - sę spuštati se Žlãjfem sę zapĩraju zạ̃jni 

kŏtậči kàḍ sę kộla spũšča pŏd v÷kši briệg. 

s¦pùšiti pf (-ûšim; -en) popušiti Spùšil ję 

lùlu. Čèkaj, da spûšim cigarẽtlin. 

spũṭa adv sputa Tò mi ję zŏsiệm spũṭa, niệ 

vuspûṭ i něm sę navrnul. 

s¦pùṭati pf (-ûṭam; -an) sputati, 

sapeti Kõjnem trèba přvę nògę spùṭati, dà 

ne dřčeju. Hõḍa kàk spûṭani kòjn. 

{G. V. sputati; Č. sputit} 

sputạvàti ipf (-ậvat; -lem/am; -li, -ètę; -ậval, 

-àle; -an; -ãṿajne) sputavati, sapinjati, 

vezivati Kõjnę smę na Gmậjnu sputạvàli. 

{V. sputavati} 

spûvišče n (-a, -) vjetrometina 

Spûvišče ję mèste dè jậke pûšę. 

s¦pùẓati pf (-ûẓam) popeti se puzanjem, 

uspuzati; sići, izići puzeći Lèže ję spùẓati 

gòre na br̀k rậsta nèg dòle. 

s¦pûẓnuti pf ŏ¦ (-em; -en/ut) ispasti, kliznuti 

Lậsi su je spùẓli. Kàḍ su kònŏplę dòsta 

namòčenę, òṇda zelěna kộra i lîstije ž nì h 

spûẓnę. Vìše ję glãḍen nèg sìt pùk mu làčę 

mậm spûẓneju. {V. spuznuti; Ja. spuznati} 

srậḅ m (-ãḅa, -ŏv) svrab; svrbež 

Kàj ìmaš srậḅ, kàḍ sę č÷šeš? 

srãbliv adj (-ìva 1 svrabljiv 

2 fig hrapav Pevãṛec srablìvec niệ glàdek. 

srablîvec m (-a, -ŏv; f srablîvka) 

1 svrabljiv čovjek Srablîvec sę vrậčil. 

2 pehar, zemljani vinski vrč Pevậrci 

srablîvci niẽʖsu bili pŏcînani i glàtki nèg 

hràpavi. {V. ðe. Fu. srablivec} 

sràčka f (-ę, -ậčkŏ, -i; dem f sràčkica -ę, 

srậčkic) proljev, litavica Ŏd črnę 

jũvę ję sràčka. Diẽʖte mi ìma sràčkicu. 

{Ba. sraćka} 

sràčkati ipf (-ãčkat; -àčkam; -ãčkal; 

-àčkajne) imati proljev Sàki čàs 

ìdę srãčkat. 

srậjne n (-a, -) 1 sranje, obavljanje velike 

nužde Tò ti bụ̂ zậjne srậjne. 

2 neprilika, koještarija, gadarija Jòš niệs 

vìdel takvòga srậjna. 

3 govorenje besmislica Negvòga srậjna 

n÷mrem vìše pŏslùšati. 

srậjnen adj ishranjen, uhranjen D÷bel ję kàk 

prãsec srậjnen za slanìnu. 

sràka f (-ę, -ậkŏ, -; adj srậkin) svraka (Pica 

pica) Sràka drežñî: drẽʚk! Sràka ìma dụ̂gi 

rěp i pîsane pěrje, pàzi sę tî Štèfek, dà tę 

ne pŏsěrę. Srậkine gniẽʖzde ję ŏd šîbja 

naprậvlene. 

srậm m (-ãṃa, -ŏv) 1 stid, sram Hîtila ję 

mậm mlậda snêja srậm za trậm, a špòt za 

plột. 

2 spolni organi Mej nŏgàmi ję dîmje, dè ję 

kŏsmatìle i srậm. ¤ bìti - sramiti se, stidjeti 

se. Kàj tę niệ sviệta srậm? Srậm tę bĩle! 

sraměč/sramèčki adv 

stidljivo Diẽʖkla sę sramẽčki držậla. 

sràmen adj (srãmna) sramežljiv, 

stidljiv Naviệk ję bìl sràmen. 

srạmèti sę ipf (-ậmim; -i, -ètę; -ậmel, -èle; 

-àmen; -ěč) sramiti se, stidjeti 

se Nậj sę nìš srạmèti! Ŏd mậla ję sraměč. 

sramõta f (-ę, -ột) 1 sramota Vûši imèti tò ję 

bîla sramõta, a bùṿę su priệ sì imèli. 

2 spolni organi Skrî j si tụ̂ sramõtu! 

srậtek ipf dj dem supina sràti obavljati veliku 

nuždu Sàḍ pěš srậtek i spậtek. 

sràti ipf na, ŏbŏ, ŏ, ŏp, pŏ, pri, vu, za, zŏ, 

(-àt; sěrem, -ěju/ụ̂; s÷ri, -ètę; -àl, -ậla, -àle; 

-ận) 1 prazniti crijeva, srati, obavljati 

veliku nuždu Bàba na vřčaku diệla trî põslę 

naj÷mput, ščî, sěrę i šalãṭu bẽʚrę. ¤ Nậj mę 

vučìti pŏ pẽʚta si sràti. (Znậm i sậm)

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʚʚ 

ʖʖ 

479 

sriẽʖ ʖʖ ʖdek 

Sprậvla sę kàk glãḍen sràt. Dugo se 

sprema na posao. 2 fig trabunjati, 

bljezgariti, govoriti gluposti Nậj sràti! 

Sřḅ m (-a, -ŏv/ộv, -mî) Srbin V cěrske fàre 

niệ bĩle Srbộv. {T. Hg. Ba. Srb} 

Srbanić pr (Srbãnič, -ìčŏv, -îčka) [nad.] 

K30 (svi u RH!) Srbanìčŏv m÷lin ję bìl pŏḍ 

Cẽʚrjem. Srbanîčka f top C 

srbec m (-a, -ŏv) svrab; svrbež 

Srbec ìli srậḅ sę sùṃpŏri. 

sŕbèti ipf za, (-î mę; sřbel, -iệla, -èle mę ję) 

svrbjeti Čè tę liệva rũḳa srbî, bụ̂š dòbil 

pènezę, a čè dẽʚsna, dậl. Kõga srbî tè sę i 

č÷šę. Nậj sę česàti dè tę nè srbî. Ne 

mješaj se u tuñe poslove 

srbŏrìt f (-ìti, -îtju, -ĩti, -mî) divlja 

ruža (Rosa canina) Šîpku sę velî i srbŏrit 

a rãṣtę vu živìca i vuẓ kràj gřmija i šùmę. 

{K. srborit} 

sr̀ce n (-a, sřc) 1 srce Zậjcu kàḍ sę vlŏvî v 

dròt sr̀ce pûḳnę ŏd strãṿa i ŏd tòga krèpa. 

2 srčika, srednji dio biljke, drva Biẽʖle sr̀ce 

ŏd z÷lŏvŏga kòcena ję bòlše i slàjše za 

jèsti nèg rèpa kruglìca ìli kŏrãḅa. 

3 vršni pup Sadîju sę sàme liẽʖpi flãnci 

zẽʚlja kî ìmaju sr̀ce i dõbre kŏrějniče. 

4 šipka u cijevi preñe čunka za 

tkanje Drènŏvina ję jậke žìlava i dõbra za 

sřca v čụ̀jnke 

5 ukrašeni kolač Lìcitarske sr̀ce špîglem 

ję diệkle kũpil. ¤ ŏd sr̀ca iskreno; bìti dộbrŏga 

sr̀ca suosjećati; těška sr̀ca nerado; 

b÷ẓ sr̀ca bezosjećajan; òpal mi ję kàmen 

sr̀ca laknulo mi je; lẽka sr̀ca rado 

sr̀čece n (-a, sřčec) 1 dem sr̀ce 

srdašce; draga osoba Tî si mộj nùḳek, 

mõje sr̀čece. {V. ð. srčece} 

2 šiba u čunku Čụ̀jnek ìma sr̀čece ŏd 

svìbŏvinę ìli drènŏvinę i nà jnem ciệv s 

prěñŏ. {Se. srčece} 

sr̀čeke n (-a, -ŏv) dem sr̀ce 

srdašce; draga osoba pj Sùṇčece lublěne 

dè mę bũḍeš grèle, dà mę n÷ bu mõje 

sr̀čeke bŏlèle. {V. Še. srčeko} 

sr̀čen adj (sřčna; sr̀čneši) odvažan, hrabar, 

srčan Bìl ję òn sr̀čeni mụ̂ẓ̌. 

sr̀dit adj (-ìta) srdit, ljut Sřdit kàj kùščar 

(tvộrec) Tvõṛec niẽʖma zậte dụ̂g vrật da si 

n÷mrę zubmî dŏsěči svộ nògu dà si ju sr̀dit 

ne ŏdgrîznę. 

srdìte adv srdito, ljutito Bìl ję je špicnãṃet 

kùščar zậte kàj sę srdìte držậla. Màti ję čěr 

bậtrila dà bu v zàmužu sę lêke zbậvila, a 

čěr ję srdìte màtere ŏdbrûsila: Jôj, māmêk, 

àm sę jậ znậm jebàti, àl n÷ znam kuvàti! 

sŕdìti sę ipf na, ra, (sřdim; -i, -ètę; sřdil, -ìle; 

sr̀dit) ljutiti, srditi Štè sę sřdi bụ̂ mu dr÷k 

trdi. Kõga ję prŏsìti, tòga niệ srdìti. 

srẽʚ ʚbre n (-a) srebro, element Ag Pŏkràli su 

sviệčnakę ŏd srẽʚbra. □ žĩve - živa, 

element Hg Dẽčec ję kàj žĩve srẽʚbre. 

(Nigdậr niệ pri mĩru). 

sr÷bren adj (-ěna) srebrn 

Srębrěna zìpka zlậtni kŏtậč, vù jne sę zîblę 

Jàjnke bèẓ gậč. {Š. srebren} 

srębr÷nast adj (-àsta) srebrnast Lùk 

srebrẽʚnec ìma srebrenàstę glàvicę. 

srebrẽʚ ʚnec m (-a, -ŏv) luk biser (Allium 

ampeloprasum f. holmense) Lùk srebrẽʚnec 

ìma biẽʖlę mậlę glàvicę. 

sr÷ča f (-ę, -ěčŏ, -) sreća Bòle sę bèẓ nòsa 

zlěči, nèg bèẓ sr÷čę. Štè niẽʖma pri mạ̃čke 

sr÷čę, niẽʖma pri nìčem. 

¤ niệ t÷ srěčę neće uspjeti; 

sr÷čen adj (-ěčna; -÷čneši; pre- ant ne-) 

sretan Štè sę srěčnu vùru zròdil n÷mu 

cŏprìję nìš n÷mreju. Sr÷čneši ję nèg 

spŏm÷tneši. Tòrk i pẽʚtek su nesrěčni dãṇi. 

Najnesr÷čneši mòrę i na plěča ŏpàsti i 

kûrca si str̀gati. 

Srečić pr (Sr÷čič, -ŏv, -ka) [nad.] B7, C1. 

LP73 Tesãṛu Sr÷čiču ję zèmlišna 

zàjednica dậla z÷mlu i driệve za hìžu. 

srejnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) srednji prst Srejnậk 

dòma čûva i žgãncę kûva. 

sriệḍ adv usred 

Vlòvil ga ję sriệḍ Pijãca i pòčel tụ̂či. 

Zãḍružna hìža z rĩtkem pòkrita bĩla ję sriệḍ 

Filipčìčŏvŏga fònduša. 

sriẽʖ ʖda f (-ę, -i/iẽʖḍ) srijeda Vrtìčŏva sriẽʖda 

(vrtěča) ję zậjna sriẽʖda priệ fàšinka. 

Priẽʖmnica (Pepelnìca) ję sriẽʖda pŏ 

fàšinke. 

sriẽʖ ʖdek m (-a, -ŏv) sredina Sàme sriẽʖdek 

krùva mòrem jèsti, kàḍ niẽʖmam zûḅi. {V. 

osredek} Lisîčin sę zẽʚtec zõvę Sriẽʖ ʖdek.

ʖʖ 

sriẽʖ ʖʖ ʖdi 

480 

sriẽʖ ʖdi adv u sredini, usred Gòre sriẽʖdi 

sudìča ję špîlka, lùkna na kụ̂ sę dènę 

làkŏmica kàḍ sę vîne naliẽʖva. Tî ga prîmli 

sriẽʖdi, bụ̂ tę dôpal ciẽʖli. 

sriệjni adj srednji Stàrica velî dẽčku, da nèk 

ìdę sriệjnŏ stezộ. Sriệjna kộra ŏd rậsta 

carìča sę kûva i naliệva v kràvu za vrậštije 

kàḍ křv ščî. 

sŕkàti ipf na, pŏ, (sřkat; -am/čem; -i, -ètę; 

sřkal, -àle; sřkan; srkajne) srkati, zvučno 

piti Niệ liệpe jũvu sŕkàti da sę sřkajne čûję. 

srknuti pf pŏ, (srknem; -i, -ètę; srknul, -ùḷe; 

sřknen) srknuti zvučno popiti gutljaj Srkni 

màle ràkiję dà sę ŏkriệpiš. 

Srkulj pr (Srkûl, -ũlŏv, -ûlka/lîca) [-ul je po 

porijeklu rumunjski postpozitivni član koji 

se dodaje imenicama] C3 LP62 Srkûl ję bìl 

šòstar v Cẽʚrju. 

srna f (-ę, -i/sřn) srna (Capreolus capreolus) 

I srnę su lòvili na dròt privězan na br̀k svĩnutŏga 

driệva dà ju hîti v zrậk kàḍ sę vlŏvî. 

srnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) srnjak, srndać, mužjak 

srne Rapšîcar ję v Bròcu v Kàptŏlske 

šùme strèlil srnậka. Srnậk lạ̃ja kàk cũcek. 

sřp m (-a, -ŏv, -i/mî; dem m sr̀pek) srp; srpić 

Drộmli žĩtek (šenìca, hřẓ̌, jãčmen, zộḅ, žìte 

i hajdĩna) sę ž÷l srpmî. Gr̀bave prậse s÷ 

pòle pŏpãṣę? (sřp) Mlậdi mèsec ję kàk 

sřp. Zẽmi sr̀peka i nažẽjni zậjčekem 

d÷telicę. 

sr̀pen m (-a, -ŏv) srpanj Čè 

na Jàkupŏve (25. sr̀pna) sûṇce griệję, bụ̂ 

lũta zĩma! Svẽʚtŏmu Ìlije nìšte sę ne vûpa 

r÷či dà mu ję 20. sr̀pna gŏdŏvnộ. 

(Striẹlàmi bì jậke pụ̂cal.) 

sřsi m pl (-ŏv, -mî) žmarci 

Sřsi su ga pr÷šli, kàḍ ję tò čùl. 

Srùk m nad (-ûka, -ŏv) [po prezimenu Sruk 

Čučerje 213 LP 362] Bẽlcu Šatŏvìčŏvŏmu 

su gŏvŏrìli i Srùk. 

s¦tàcati pf (-am; -an) razgaziti 

Stàcali stę blàte kàk ràcę. 

s¦tackàti pf (-àckam; -an) razgaziti blato S÷ 

blàte stę stackàli i sàḍ ga na cipeliệ nòsitę 

v hìžu. 

stậjališče n (-a, -) sastajalište Còprnicę i 

còprnaki su imèli na jeniệm breščẽce stậjališče 

na futlajîvem h rậste b÷z břka. 

stàjati ipf pŏ, pre, za, zŏ, (-at; -ậjam, -aju/u; 

-àjal, -ậjala; -ajne) 1 zaustavljati se Za 

jenòga cûg ne stậja. 

2 - sę ustajati se; sastajati se V kùlike vûr 

sę jûtre stậjaš? Còprnicę sę stậjaju na 

vilŏvnậtem rậstu. 

stạ̃jne/stạ̃jnije n (-a) zdanje, grañevine V 

stạ̃jnije dè su lãṣtŏvicę ně čę striẽʖla 

pûḳnuti. Ìma liẽʖpe hîžne stạ̃jnije (hìža) i 

štậlne stạ̃jnije (štàla, štạ̃gel i pãṛma). 

{B. stanje; S. Vi. stajne} 

stậjnen adj stinut, zgusnut Mliẽʖke ję 

stậjnene. {J. stanjeno, kiselo mleko} 

s¦tàkati ipf dŏ¦ (-at; -ậkam/čem; -an; -ajne) 

točiti, izlijevati Grõẓdije sę v sudìču dŏvězę 

ẓ třsija, stậčę sę v bẽden. Stậču vĩne 

sudìča v bẽden. 

stàkŏr m (-a, -ŏv; dem m stàkŏrek; f stàkŏrica) 

štakor (Rattus rattus) Stàkŏr ję 

õbjel svînam vûva. Lasĩčica gŏspĩčica, 

pòzvali su tę mõji mìšeki i stàkŏreki na 

gòsti a ìmaju měsa dòsti. 

stakŏrộvka f (-ę, -i) naprava za hvatanje 

štakora Stàkŏrę sę lŏvî v stakŏrộvku zbîtu 

z desiẽʖk a i z ñîkŏ na nậjžu za sleměčki. 

stalạ̃ža/stelạ̃ža f (-ę, -i; dem f stalạ̃žica/- 

stelạ̃žica -ę, -) niz polica [fr. stellage] Na 

stalạ̃že su pòlicę. Na stelạ̃žicu sem tì diệla. 

stãḷek m (-a, -ŏv) 1 stalak, dubak Diẽʖte stŏjî 

v stãḷke, dà sę navčî stậti. {B. stalka 

deteča} 

2 podnožje Tr̀lica ìma stãḷek i gòre dviệ 

dèskę i trlec s kiệm sę měj nę vudîra. Na 

kŏlòvretu ję stãḷek za pr÷slicu. 

stãḷen adj trajan, stalan Ìma stãḷni põsel. Tò 

su šěgę na stãḷnę svẽʚtkę. 

stãḷne adv neprekidno, stalno Tậ gàmaḍ 

stãḷne na nậjžu glòñę. 

stận m (-ãṇa, -ậnŏv) 1 dio košulje Mụ̀ška 

rùḅača ìma priệjni i zạ̃jni stận. Stậni ŏplẽʚča 

su bĩli narậncani. 

2 stan Bãṛa mu ję čriệšnę ŏdn÷sla 

na stận. Bòček niệ ĩmel stậna i dè ję 

dèlal tù ję spậl. 

s¦tậncati pf (-am; -an) 1 otplesati Stậncal 

sem trî nộvtę i dòsti mi ję. 

2 izgaziti S÷ òkŏl hìžę su stậncali. 

Stančir pr (Stajnčiệr, -ŏv, -erìca)

481 

špòt mu ję Dèda ìli Dèdek. 

stàrŏst f (-i, -ju/jụ̂, -ộsti, -mî) starost Põsli sę 

delîju pŏ stàrŏsti i jãḳŏsti. Pŏd stàrŏst ję 

põstal còprjnak i vrậčil ję. Bụ̂ pìtala stàrŏst 

dè bîla mlàdŏst. 

stàtelnica f (-ę, -) stativa, bočna stranica 

razboja Na rạzbòje su přva i zậjna 

stàtelnica a nà jne vratîla kậ sę s kûsŏ 

zapĩraju. 

stậti ipf na, pŏ, pre, (-ật; stŏjîm, -îju/ě; stộj, 

-tę/ètę; stậl; stŏjěč) 1 stajati Kàj gûṣka 

diệla dà stŏjî na jẽʚne nọ̃ge? (Drùgu gòre 

držî) 

2 biti u dobrom stanju Štè najbòle stŏjî v 

sẽʚle? (Kŏvậč, kî stŏjěč kûję) 

3 pristajati; koštati Liẽʖpa žẽʚna žẽʚpu stŏjî. 

Tò nìš ne stŏjî. 

stàti pf na, ne, ŏ, pŏ, prẹ, ras, zie, zŏ, 

(-ậnem; -àni; -àl, -ậla) 1 zaustaviti se Stộ 

i h ìdę, j÷n pûḳnę i sì stậneju? (Nìt na 

rạzbòju) 

2 staviti (nogu) Pàzi da něš stàl v blàte. 

3 početi Dẽčke ję stàl zvàti màter. 

Ràne sem stậla pěč kūrìti. 

4 - sę ustati se; sastati se, sresti se; Kàḍ 

sę čõvek jûtre stậja mộra stàti na dẽʚsnu 

nògu. Stàli su sę na vũṣke stẽze. 

5 stinuti se, zgusnuti se Kàḍ sę mliẽʖke 

stậnę òṇda sę vr̀jne ŏbẽʚrę i nalẽję v 

st÷picu. {B. stanjeno mleko} 

6 smjestiti se Vrèča ŏriệjŏv niệ tàk pûṇa 

da ně bi stậla i šàka màka. 

stàvica f (-ę, -ậvic) više (10-12) snopova 

kukuruzovine u hrpi na polju Stàvicę 

kukurĩznicę bùṃę dŏsạjnkàli. 

{V. Se. Vi. ð. stavica; Ad. stavica žitka} 

stậvišče n (-a, -) dio svadbenih običaja, 

stajalište Svàti stậneju na stậvišču v bèrtije 

kàḍ ìdu z viẽʖjnčajna. {L. stavišče} 

stàviti pf nadŏ, na, ŏ, pŏ, za, (-ậvim; -àvi; -il, 

-ậvila; -len) 1 metnuti Stàvi zdèlu 

na stòl. 

2 zaustaviti Stàvi šetalìcu na vùre dŏk ję 

mrtvîk v hîže. 

stavlậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) zaustavljač Najmlàjši 

bràt ję bìl dẽžña stavlậč. 

stạvlàti ipf nadŏ, na, ŏ, pret, za, (-ậvlat; -am; 

-al, -àle; -ậvlan; -ajne) 1 postavljati Žestạvlàti 

[antroponimni često pejorativni nastavci -ir 

i -ier su česti u okolici Zagreba. Patronim 

od imena Stajnke je Stajnkier, a vjerojatno 

i Stajnčier] B18, K2 LP63 Slàvič Stajnčiệrŏv 

z Budiệnec ję ĩmel partizậjnske ìme 

Jùrek, ŏbiệšen ję na štrèke v Krậlevcu i 

preglậšen nậrŏdnim herõjem. 

Stànek m ime dem Stàjnke, Stàna, Stàjnkič, 

Stajnkiệr oblici imena Stanko, 

Stanislav. Čtãno m nad Stari dèda ga tàk 

zvậl mèste Stãno. 

stàr adj (-ậri; -àra; pre-) star Stàr ję vrậg tẽʚri 

niẽʖma křsnŏga lîsta. Žẽʚna niệ tàk dụ̂ge 

stàra dŏk mòrę kisiệle mliẽʖke pregrìsti. 

Mlậdi dẽčke na stậre nõga. Nèkaj buš čùl, 

nèkaj vìdel, pàk buš stàreši. 

¤ pŏd stậrę dãṇę u poodmakloj dobi 

stậra f (-ę, -e, -emi) starica; žena Stậra mrla 

i hìžę niệ. Tò ję mậ stậra. 

stãṛati sę ipf pŏ, (-am; -ajne) brinuti se 

skrbiti se Nèšte sę zà jnega stãṛa. 

stãṛec m (-ãṛca, -ậrcŏv) 1 starac Na Planîne 

ję bìl j÷n bŏgậti stãṛec. Zậkaj ję stãṛec 

stàr? (Dà sę mlậḍ ŏbèsil, nẽʚ bi bìl stàr.) 

Mậli ję dẽčec a zględî kàk stãṛec. 

2 stãṛci m pl roditelji Mõji stãṛci su jòš žîvi 

i zdràvi. 

stàreti ipf ŏ, (-ậrem; -àri; -el, -ậrela) starjeti 

Pòčel ję nậgle stàreti. 

stàrica f (-ę, -ậric) starica Tù ga spậzi 

nèkakva stàrica, tẽʚra brậla šîbije. 

starĩna f (-ę, -în) 1 staro doba Tàk diệlamę 

ŏd starĩnę. 

2 staro vino Ìmaš jòš starĩnę v kliệte? 

3 stara sorta grožña Màle ję v třsju prãṿę 

starĩnę. 

starînski adj iz davnih vremena Na hrvậtskem 

starînskem vuglîču su plạ̃jnkę zasečěnę 

tàk da vận štrčîju, a na niệmškem su 

rậvne ŏdpĩlenę. 

stậrka f (-ę, -i) stražnjica Stậrkę 

su si grèlę pri krûšne pěče i pòtem sù si 

rộḍ. {B. V. starka} 

starŏdìčen adj (-îčna; ìčneši) mlad a izgleda 

star; zakržljan Starŏdìčnešę liẽʖskę, tẽʚre 

niẽʖsu prenậgle rậslę, su bòlšę za brukvìti. 

{G. starodičen: zakržljan} 

starŏdìčne adv starački Starŏdìčne zgledî i

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʚʚ 

ʚʚ 

Stàzica 

482 

liẽʖznę krîžę su stạvlàli bŏgàteši na grõbę. 

2 zaustavljati Stậvlali su sàkŏga kî tùḍ̣ 

ìde. Najmlàjši sîn sę zvùčil dèžña stạvlàti. 

Stàzica f ime dem Stàza od svetačkog 

Anastazija [

ʖʖ 

ʖʖ 

483 

stŏjěč 

krĩle stèpati, òṇda ję šalãṭa dõbra. Treba 

plijeviti i okapati. 

2 - sę otresati se Stiệpleju sę ŏd snèga. 

st÷pica f (-ę, -ěpic) stap, bućkalica, uska i 

visoka drvena posuda za pravljenje 

maslaca St÷pica ìma stepãḷe ŏd šîpka i 

č÷p ŏd tìkvę {Ja. stepača} 

stěpki m pl t (-ŏv, -i) mlaćenica Stěpki sę 

nadrŏbĩju s krùvem i jiệju ìli dãju svînam. 

¤ Tò ję dòbil za st÷picu stěpkŏv. Dobio je 

vrlo jeftino. {B. V. stepki} 

s¦t÷psti pf (-ěpem; -en) 1 stresti Rûškę 

těpkę stepěmę, če niệ mòči dò jni. 

2 - sę stresti se Stěpi sę ŏd plèvę! 

s¦tèrati/tìrati pf (-am; -an) istjerati, protjerati 

Stìraj mạ̃čka ẓ hìžę. Dějtę stìrajtę tě kòkŏši 

kàj tù čìflaju. Stèrali su ga z dòma. 

s¦terạvàti/tìrạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -lem/ am; 

-an; -ãṿajne) istjerivati Zabậḍ stirậvaš 

mạ̃čkę, kàḍ sę õni vrậčaju. Sàki čàs 

sterậvam kòkŏši z vřčaka. 

s¦tesàti pf (-÷šem; -an) istesati Tesãṛi 

najpriệ pŏnîtiju i òṇda s plajnkàčami 

st÷šeju pŏnîčene. 

stẽza f (-ę/ě, -iệzŏ/ezộ, -iệẓ/êzi; dem f 

stèzica -ę, -iệzic) 1 staza Zlò bu òṇda kàḍ 

jẽʚna stẽza k h ìže dọ̃jdę. Liẽʖpa ję stèzica k 

pemnìce dŏk ję vĩna. {J. steza, pešički put} 

2 razdjeljak u kosi Č÷šę lậsi 

na stèzu. Pŏdstẽza f top C 

s¦tēzàti ipf na¦ (-ězat; -žem; -zan; -ajne) 

stiskati vezanjem Stěži bòle, da čvr̀steše 

držî. 

stìči/stîgnuti pf dŏ, pŏ, pre, pri, (-îgnem; 

-ìgni, -îgel, -ìgle) stići Stîgla ję nộč a 

kvartiẽʖra niệ. Ne stîgnem tò napràviti. 

stiệ j n m (-iẽʖjna, -ŏv) stijenj Dẽni stiện v 

lậmpu i prirèži ga. 

s¦tiệ j nčati/tiệ j nšati pf (-am; -an) stanjiti Stiệjnšaj ròglišče! 

s¦tiẹkàti ipf (-iẽʖčem; -iẽʖ ʖkajne) potrčavati 

Žùgiči stiẽʖčeju za glīstàmi. 

stiẽʖ ʖna f (-ę, -iện) zid zgrade Mậẓ sę bòle držî 

če su stiẽʖne pŏlèščenę. Kàj na stiẽʖne vîsi 

bèẓ čàvla? (pàvučina). 

stĩja adv istiha, potiho 

Slòbŏne dọ̃jdi, àl stĩja. 

s¦tĩnuti sę pf (-ĩnę sę; -ùḷe sę; -înut) ohladiti se; zgusnuti se Pùsti jèle, da 

sę màle stĩnę. 

stĩperek m (-a, -ŏv) 1 cvijet divlje ruže 

(Rosa canina) Stĩperki dišîju v živìce. 

2 cvijet uzgajane ruže, stoperka ruža, 

stolista ruža (Rosa centifolia) Na vřčake ję 

ciệpleni šĩpek nã kem su liệpę dišěčę 

stĩperek rụ̂žę. 

stîska f (-ę, -i) gužva; teškoća Sàḍ smę 

izbìla vu vèlike stîske. {Mp. stiska} 

s¦tīskàti ipf pri¦ (-îskam/ščem; -an; -ajne) 

1 pritiskati Cviệt ŏd zậjčekŏv dẽca 

stîskaju da grĩzę kàk zậjček. 

2 - sę stiskati se Stîskaju sę v kûṭu. 

s¦tîsnuti pf pri¦ (-îsnem; -en/ut) 1 stisnuti 

Stîsnuti i přdnuti niệ mòči. 

2 - sę stisnuti se Kàḍ sę cviệt zậjčekŏv 

stîsnę, mîžę kàk zậjček z vûvi. 

s¦tkàti pf (-ěm; -ận) satkati Sụ̀ 

pŏstelînu sèm sãma stkậla. 

stộ num sto Bọ̃ži tę kanộn razn÷sel na stộ 

kŏmậdŏv! Stộ kûpŏv, pŏd sàkem kùpem 

stộ vŏlộv, kùlike ję tù rŏgộv? Pộznal bi tę 

mej stộ glậv svîn.(Velî sę kaḍ štè pîta 

pòznatŏga ję l' ga pòzna). 

stõbŏr m (-òra, -ŏv) drveni stup, stožer Ŏd 

jelvìča ję dòber stõbŏr. Na stõbŏr sę dènę 

kãḳvi stậri vèliki lõnec da kùp ne zamậčę. 

{Ad. Č. stobor; Gr. stabar} 

s¦tŏčìti pf (-òčim; -en) istočiti Stŏčìli su dvậ 

hèktę vĩna na prŏščějnu. 

stộčni adj bijesni Stộčni 

cũcek ję biệsen, st÷kel ję. 

stòdanka f (-ę, -i) osmak, domaća 

sorta kukuruza tvrdunca Mlẽčec kukurìzę 

stòdankę z òsem riẽʖtkę rědŏv sę br̀že i 

dõbre spěčę. 

stõgrŏzḍ̣ m sorta hibridne vinove loze malih 

crnih grozdova Ìmam i pět trsŏv stògrŏzda 

prì světem Martìne. 

stŏjěč/stŏjěčke/stŏj÷čki/nastŏjěč/nastŏjě 

čke/nastŏj÷čki adv stojeći Pòpil ję stŏjěč 

dà niệ nì s÷l. Prậvi dẽʚčki pijụ̂ stŏj÷čki. 

Kòlena ti dr̀ščeju če si nastŏjěč venộgval. 

Žẽʚnę nastŏjěčke navậñaju ŏsnộvu na 

rậzbŏj. Vŏzìli smę sę s cûgem nastŏj÷čki 

dŏ Zạgr÷ba.

stŏjěči 

484 

stŏjěči adj stojeći; gospodarski moćan Štè 

ję najbòle stŏjěči v sẽʚle? (Bòrme kŏvậč, kî 

ciẽʖli dận stŏjěčki kûję.) 

stòl m (-õla, -ŏv/ộv, -i/mî; dem m stòlek; adj 

stõlŏv, -òva) stol Dẽni cũcka na stòl, a òn 

něčę nèg pŏd stòl ( H òčeš dõbre a òn něčę 

nèg pŏ svěm.). Sàki stòl ìma, a Bộg niẹ̃ma? 

(gŏspŏdậra) Dẽca jiệju na stòleku. 

Stŏlòvu nògu si str̀gal. 

stòlček m (-a, -ŏv; dem m stŏlčĩček) dem 

stõlec stolčić Na stòlček ję sěla i pŏdòjila 

kràvu. Det÷tu ję napràvil stŏlčĩček. 

stõlec m (-a, -õlcŏv/ộv dem m stòlčec -ẽca, 

-ŏv; adj stõlcŏv, -òva) stolac; stolčić Stõlec 

za pòlnŏčku (dà vîdi còprnicę) pòčmę 

sę dèlati na Lucìju. Z jenộ rìtjŏ niệ mòči na 

dvè stộlce sedèti. Zẽmi si stòlčec i s÷di. 

stòletje n (-a, -ŏv) stoljeće Cěrski 

kliẽʖni trậjaju nèkulike stòletja. 

stòletni adj stoljetni Tàk pîšę v stòletnem 

kŏlendậre. Tò ję stòletni h rậst. 

stộlnak m (-a, -ŏv) stolnjak, prekrivač stola 

Stòl sę pŏkrîva v nedèlu i svẽʚtkę z natkậnem 

ìli prebîranem stộlnakem. Rũḳę sę n÷ 

smeju brìsati stộlnakem, dà sę nòvti ne 

čiệšeju. 

stòlnica f (-ę, -ộlnic; dem f stŏlnîčka -ę, -i) 

mali stolnjak; krpa za pokrivanje košara 

Stòlnica ję na stôle v dèlatni dận. Stŏlnîčkŏ 

sę pŏkrîva prîgledna kŏšãṛa. 

{Vi. stolnica; G. stolnička} 

stòper/stòprem/stòprv adv tek što, skoro, 

istom, tek sada, tek onda Tù mu sę stòper 

presviẹtìle i dòšel ję k s÷be. Õtec sę stòprem 

rŏdî, a sîn mu v÷č pŏ krõvu letî 

(Jõgen i dîm) Stòprv ję dòšel, jòš niệ nì s÷l. 

{Tr. stopra; B. stoprav vezda; Kn. stoprv; 

S. Mp. stopraf; Ja. stepar, steprv; ðe. Ke. 

stopram} 

s¦tŏpìti pf (-îm; -õplen) 1 ugrijati, utopliti 

Stộpi si rũḳę na pěče. 

2 rastopiti Pùtre stŏpîm, màsle sprậvim a 

z drŏžñìcami žgãncę zamastîm. 

stộti num (-ŏga) stoti Tî si stộti kî za tò pĩta. 

stõžer m (-ŏžẽʚra, -ŏv) stožina, 

stup na guvnu ili za stog sijena, žita, slame 

Jělvič ję dòber za stõžer. 

strahõta f (-ę, -i) užas Tò bîle 

strahõta za vìdeti. 

s¦trậjbati pf (-am; -an) razmutiti Strậjbala 

sem jậjca i spěkla za fròštukel. 

strậjnski adj stran, tuñ Čè sę mạ̃ček 

mîva z dẽʚsnŏ cậpŏ, bụ̀ dòšla strậjnska 

bàba, a čè z liệvŏ, bụ̀ dòšel strậjnski mụ̂ẓ̌. 

strận adv strana □ na - 

ovamo-onamo, amo-tamo Zvŏnậr zvŏnî na 

strận kàḍ ję jõgen ìli ìdę tụ̀ča. 

¤ îti na strận ići na zahod Tu ìdu zàraḍ 

s÷bę na strận v pŏjàtu. 

strận/strãṇa f (-ę, -) strana Na tẽʚre strãṇe 

ìma cũcek vìše glậk? (Nậ ne strãṇe kàm z 

rẽʚpem mậnę). 

strậni adj nepoznat, tuñ, strani 

Pûṇa ję hìža strậne lũdi. 

strašìle n (-a, -îl) strašilo Na klepõtec ję 

dõbre i štrašìle privēzàti. 

¤ Zgledî kàk strašìle. ružno izgleda 

strậv m (-ãṿa, -ŏv) strah Strãṿu ję kàk zậjec. 

Nì mạ̃čki b÷ẓ strãṿa ne vàlaju. Dòber ję 

strậv kõmu ga ję Bộg dậl. 

□ bîti -u Cẽʚrcę ję najvìše strậv sũšę. 

s¦tr̀či/s¦třgnuti pf (-řgnem; -en/ut) 

otkinuti Grãṇu si str̀gnul. 

strelìti pf na, pre, (-îm; -iẽʖli, -ètę; -èlil, -îla; 

-ẽlen) 1 ustrijeliti, ubiti Jậgar ję strèlil 

srnậka. 

2 - sę ustrijeliti se, ubiti se Strèlil sę na 

šekriệte. 

strēpèti ipf (-îm; -ěpi, -ètę; -ěpel, -èle) 

strahovati, strepiti Naviệk strepî dà mu sę 

kàj ne pripetî. {G. štrepeti} 

stresạvàti sę ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

otresati se N÷ zna liệpe r÷či, nèg sę 

stresậva. 

s¦trèskati pf (-am; -an) izudarati, išamarati 

Strèskal ga i z liệvŏ i z dẽʚsnŏ. 

s¦trěsti pf (-ěsem; -en) otresti voće sa stabla 

udaranjem grana Strěsli smę slìvę na 

plậvtu. 

s¦tr̀gati pf (-řgam; -an) potrgati, polomiti 

Str̀gal ję grãṇu na jàbuke. 

s¦trgạvàti ipf ŏp¦ (-ậvat; -lem/am; -an; 

-ãṿajne) otkidati Strgậva lîst bũraka. 

strîc m (-a, -ŏv; dem m strìček) stric, očev i 

djedov brat Strîc sę velî i sèm v sẽʚle ki 

ìmaju ìste prẽʚzime (ìl su tù priž÷jneni) a 

niẽʖsu blìžeši rộḍ.

ʖʖ 

ʖʖ 

485 

strộšnak 

strĩček/štrĩček m (-a, -ŏv) bodljikavi drač 

stričak (Carduus sp.) Štrĩček bõdę bòle 

nèg ŏsjậk. Nabòla sem sę na strĩček. 

{V. striček} 

strìčič m (-a, -ŏv) stričev sin, stričević Strìčič 

ję strĩcŏv i strînin sîn {H. stričič} 

strìčična f (-ę, -i) stričevićka, stričeva kći 

Strìčična ję stricòva i strìnina či. 

s¦triẹbìti pf (-iệbim; -len) očistiti 

Snõčka smę striẹbìli kukurìzu. Diệs bum 

striệbila bàžul. 

striẽʖ ʖla f (-ę, -i/iệl) 1 strelica Nègda su 

striẽʖlami lòvili dìvjač. 

2 munja, grom Striẽʖla tę 

bọ̃ža razn÷sla! Striẽʖla vû tę pûḳla! {ðe. 

strela; Mp. streila} 

¤ Tậ ti striẽʖla mustạ̃čę razniệla. (Velî sę 

kàḍ štè přdnę). kàk striẽʖla brzo. 

striẹlàti ipf pŏ, (-iẽʖlam; -al, -àle; -iệlan; 

-iẽʖ ʖlajne) ustreljivati, ubijati Striẹlàli su s÷ 

ŏd r÷da pŏ sẽʚle. 

s¦triẹščìti pf (-iệščim; -en) grubo 

natesati Striệščil sem triệščija za pěč 

zakūrìti. 

s¦triệti/s¦tr̀ti pf (-ẽʚrem/ěm; střt) stresti Trî su 

ga zĩmicę str̀lę tụ̂ nộč. 

s¦triẹznèti sę pf ŏ¦ (-iẽʖznem/im; -en) 

istrijezniti se Kàḍ sę striẽʖzni tàk ję dòber dà 

bi mu v rîte grbậve šìle zrãmlal. 

strìna f (-ę, -ĩnŏ, V strîne/strīnô, -în,; dem f 

strìnica) strina, stričeva žena Strìna sę 

velî i sem stàrešem žẽʚnam v sẽʚle kę ìmaju 

ìste prẽʚzime a niẽʖsu blìžeši rộḍ, a i přvem 

sụsèdam. 

s¦tr̀kati pf (-at; -řkam/čem; -an) 1 rastegnuti 

trzanjem Ŏprậne pr÷dene prěñę triệba 

str̀kati, dà sę nîti natěgneju. 

2 sabiti Střkaj z vrèčem da vìše mělę 

stậnę. 

strkạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

sabijati; izravnavati natezanjem Z bìlem i 

br̀dem sę tkàle strkậva. Kàḍ sę pậrena 

pr÷dena pr÷ñę sušîju mộraju sę strkạvàti 

da sę nîti zràmlaju. {Se. strkavati} 

s¦tr̀knuti pf (-r̀knem; -en/ut) 1 potegnuti 

trzajem Jòš j÷mput str̀knemę pr÷dene. 

2 - sę sudariti se Kàḍ sę smřknę, glàka sę 

z glậkŏ střknę? (Mìgę na jŏčě na spàlu) 

střn f (-rǹi, řnu/ụ̂, -rni, -mî) 1 usjevi žitarica 

šuplje stabljike Petrộvska mègla sę z vụ̃žem 

ŏbalî da střn ne nagînę. 

2 nepožeti dio slame strnih žitarica Žẽʚnę 

si prevẽʚžeju nògę s pậseci kàḍ žèjneju, dà 

im střn nę spîčę nògę. 

strnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) strnjak Pùstil sem 

strnậk da trãṿa i dràč pŏrãṣtę. Na 

Jûrjevske nãṿečerje sę žgě nepŏkŏšêni 

strnậk {G. strnak: trava na strništu} 

střni adj strni Prèdi smę vìše sèjali střnŏga 

žîtka. 

strnĩna f (-ę, -în) strno žito Pŏsèjali smę trî 

rậli strnĩnę. 

strnìšče n (-a, -îšč) požeto žitno polje Pŏ 

strnìšču sę pasụ̂ kràvę. 

strnòkŏs m (-a, -ŏv) pokošeni strnjak, ostaci 

požetog žita i ostalo bilje pokošeno za 

krmu ili stelju Na strnìšču ję pŏrậsla d÷tela 

i ìmamę dòber strnòkŏs. Šenìca sę žèjnę 

màle vìšeše, dà sę mòrę vìše strnòkŏsa 

nakŏsìti. 

stròjen adj (-ộjni; -õjna; -òjneši) stasit, lijepo 

grañen Jậna ję strõjna diệkla i trèba je i 

strộjni mụ̂ẓ̌. 

s¦trọpàti pf (-ộpam; -an) 1 razbiti, slupati 

Strộpala sem svînam tikvàjnę. 

2 udariti krilima Piẽʖvec ję s perutmî 

strộpal i zakukuriệkal. {Kr. stropati se} 

stròšek m (-a, -ŏv) 1 trošak, izdatak Tò ti ję 

bìl vèliki stròšek. 

2 hrana za put, popudbina, poputnina 

Zẽmi dvậ sìrę i lèḅ krùva za stròšek. {T. 

strošek} 

stròšina f (-ę, -ộšin) 1 

kišnica s krova Štròšinę n÷ smeju 

cūrèti na tũñi fònduš. {Ja. streševina} 

2 

mosur, ledena svijeća Kùlikę su stròšinę v 

zĩme, tùlike bu pr÷dive. {B. strošina ledvena 

od krova viseča; J. strešina, streš, 

kaplja smrznjena; R. štrocaj} 

s¦trŏšìti sę pf (-îm; -òšen) 

istrošiti se uporabom, iscrpiti se, iznemoći 

Ŏd tùlikŏga dèla stròšil sę. 

strộšnak m (-a, -ŏv) 

čuvarkuća, netresak, vazdaživ (Sempervivum 

tectorum) Strộšnak rãṣtę na krõve.

strõva 

486 

strõva f (-ę, -ŏvộ, -õvi/ộv) streha, dio krova 

izvan stijene kuće Če stâneš pŏd stròvu pŏ 

nôči, pŏd strŏvộ mòręš dŏbìti mrậk i 

nagînuti. 

stròžak m (-a, -ŏv) i stròža f (-ę, strộžŏ, -i) 

slamarica [nj. Strohsack] Na blazìne s perušîjnem 

ję lèpše spàti nèg na stròžake. 

Perînije ję bòlše za stròžu nèg slàma. 

{V. štrozok; T. strožuk; ðe. štroza: blazina 

napunjena komušinom} 

s¦tr̀pati pf (-řpam; -an) utrpati Ciganìca t÷ 

střpa vu vrèču, čè něš dòber. 

s¦trpèti sę pf (-îm; -řplen, -lěna; -ějne) 

strpjeti se Střplen spậšen. 

s¦trûcati pf (-am; -an) prisiliti, nagovoriti [nj. 

trutzen] Strûcali su ga i ž÷ni ju. 

strugậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) strugalica, oruñe za 

skidanje kore Strugạ̃čem sę strûžeju lèskŏvi 

i gràbrŏvi kõlci kî sę ne dạ̃ju biẹlìti s 

kŏsiẽʖrem. 

strugàjna f (-ę, -ậjnŏ, -; dem f strugàjnica) 

okrugla drvena posuda za kruh 

Ìma rìt kàk strugàjnu. 

{ð. strugajna; G. V. strugańa, strugańka} 

strūgàti ipf na, ŏ, zŏ, (-ûgat; -žem; -i, -ètę; 

-ûgal, -àle; -ûgan; -ũgajne) strugati, skidati 

koru Kõlcę za bàžul niệ triệba strūgàti. 

Zậkaj sę sûvi sìr strûžę? (Niẽʖma pěrja dà 

bi ga skûbli.) 

strũgnuti pf ŏ, (-em; -i, -ètę; -ũgnul) 

jurnuti, pobjeći Kàḍ ga spàzil 

mậm ję strũgnul. 

s¦trū j nìti pf (-ûjnim; -en) strusiti, 

skinuti Pûṇe ję zřjna strụ̂jnene na z÷mlu. 

Petrộvska mègla strûṇi sème (strǹi nagîneju). 

s¦trùṇuti pf (-ûṇem; -ut) istrunuti 

Driệve ję strùḷe i niệ za põsel. 

s¦trūpàti pf (-ûpam/lem; -an) razbiti Strûpli 

tikvàjnę svînam, kŏščìcę zvàdi. 

s¦trụsìti pf (-ûṣim; -šen) 1 strusiti, 

istresati Tụ̀ča ję jãčmen strûṣila. 

2 - sę strusiti se Dil÷kter sę jậke strûṣil i 

sè ję nàkle. 

str̀žen m (-a, -ŏv) gnojni čep Zvàdil sem 

str̀žen z mõzla. {O. stržen; Č. stržen: suho, 

jako tvrdo, "neuništivo" drvo, ali i tvrdica} 

stũḅek adv netremice, ne trepćući Stũḅek 

gledî nì ne premègnę. 

stublậk m (-ãḳa, -ậkŏv) ćup, 

zemljani lonac Mliẽʖke ję v stublãḳu. 

{Gh. stubljak; M. štublek} 

stũble n (-a, -ûbel) stubalj, stubao, betonirana 

ili drvena ograda zdenca Na zdẽʚncu 

ję pitŏmiệrane stũble i na stũblu čìga. 

{Stublo je u Lici šuplje deblo za spremanje 

žita. Ka. štubel; Š. stubal: ograñeni bunar; 

Te. štubel: ozidano izvorište} 

Stublić pr (Stũblič, -ìčŏv, -îčka) [zan. po 

majstoru za stubla, ograde zdenca; U 

Ščitarjevu stublič je zemljani lonac za 

mlijeko] K61, D2 LP197 Kraljevčanu Luki 

Stubliću voñi I. štibrenske bune 27. 4. 

1610. zarobljeni Turčin na Kaptolu je 

odrubio glavu. Stublîčka f top C 

s¦tụ̂či pf (-ụ̃čem; -en) 1 istući Na fàšinek 

jûtre priệ nèg sûṇce zĩdę triệba na pòle 

stậrem lòncem stụ̂či, da nědu vrànę 

pŏsiệjanu kukurìzu pūkàlę. 

2 - sę udariti se Stũḳel sę na tr̀ček na 

stẽze i pậlec raskrvậril. 

stûčka f (-ę, -i; dem f stûčkica -ę, -) 

1 zemljana trbušasta posuda za vodu, 

štucka [nj. Stutzen] Stûčka ìma rụ̀ču i nậ 

jne cìcek za vòdu pìti. {T. stucka} 

2 sorta kruške Rûškę stûčkę ìli stûčkicę 

zgledîju kàk mậlę stûčkicę. {Šu. stučka} 

stụ̀ga f (-ę, -ụ̂gŏ, -ụ̂g) sparina Stụ̀ga ję i niệ 

mòči sòpsti. {Ke. stuga} 

stumạčìti pf (-ậčim; -ạ̃či, -÷tę; -ậčil, -ìle; 

-ậčen) protumačiti Stumạ̃či mu! 

s¦tûṃbati pf (-am; -an) okretati, prevrnuti 

višeput [tur. tumbe: obrnuto] Stûṃbal ję 

sûḍič z vŏdộ, da sę bòle ŏpěrę. 

2 - sę prevrnuti se Stûṃbal sę v kộp. 

stụ̂p m (-a, -ŏv; dem m stụ̀pek) stup; stupić 

Vùžgal im sę stụ̂p na lèse sậm ŏd s÷bę, 

kàḍ su na Furijậna gnộj vŏjzìli. Gòre na 

m÷ñe ję stụ̀pek zàbit. 

stụ̀pa f (-ę, -ụ̂pŏ, -) 1 stupa, naprava za 

tučenje konoplje i lana Stụ̀pa i stụ̃pec za 

kònŏplę tụ̂či sę diệlaju z driệva. 

2 mužar Jačměnu, žîtnu i hajdînu kàšu su 

tûḳli nafậjtanu v mužậre ìli v stụ̀pe 

drevěne. {G. V. stopa} 

stupãḷe n (-a, -) drveni stupić za pravljenje

487 

sūkàti 

ječmene ili žitne kaše Stupãḷem sę tụ̃čę 

pŏfậjtani jãčmen, žìte i hậjda vu stụ̀pe i 

diệla kàša. 

stụ̃pec m (-a, -ŏv) gornji dio stupe Stụ̀pa 

ìma četĩri ìli šěst zûḅi a stụ̃pec s kiệm sę 

tučěju kònŏplę trî ìli pět. 

s¦tụžìti sę pf (-ụ̂žim; -en) rastužiti se, 

ožalostiti se Kàj ti sę tàk stụžìle? 

stụ̀žne adv sparno Jòš lètes niệ bĩle tàk 

stụ̀žne nì tãkva stụ̀ga. 

stvậr f (-i, -ju/jụ̂, -ãṛi, -mî) stvar, predmet 

Jàpa ję r÷kel da su četìri zậjnę stvậri: lùla, 

tabậk, prepihàle i za štạ̃gel sràt. (Põpi 

velĩju: pòsledni sûḍ̣, čiščelìšče, něbe i 

pẽkel). ¤ drùga stvậr nešto drugo; õna 

stvậr spolovilo. 

stvarìka f (-ę, -îkŏ, -îk) kalina (Ligustrum vulgare) 

Črni gròzdeki stvarìkę su dõbri za fậrbajne 

i dèlati dèce tîntu. 

stvạrjàti ipf (-ậrjam; -al, -àle; -ậrjan; 

-ãṛjajne) stvarati Svẽʚti P÷ter ję ìšel glějet 

kàk sę čõvek stvậrja. ¤ Bĩle ję sìla Bògu za 

čŏvèka kàḍ tę stvậrjal. 

stvŏrějne/nije n (-a, -) stvor, stvorenje Kàḍ 

ję drạ̃gi Bộg stvõril přvę lûdi Jadàna i Jèvu 

bìl ję ŏdrědil kàk i drùgem stvòrem, dà sę 

j÷mput na lète jeběju. 

stvŏrìti pf (-òrim; -õri, -ètę; -õril, -òrila, -ìle; 

-òr j en) 1 stvoriti Zậkaj ję drạ̃gi Bộg pĩzdu 

tàk stvõril dà ję sàki kûrc pậšę? 2 - sę 

pojaviti se iznenada Stvòri sę òblak i 

pòčmę dèẓ̌ṇ̃. Òtkuḍ sę tè fakîn tù stvõril? 

subòta f (-ę, -bột) subota Dùḳši ti ję pẽʚtek ŏd 

subòtę. (Rùḅača dŏlnàča sę vîdi pŏḍ gŏrnậčŏ) 

{ð. sobota e vekša od nedele: podsuknja 

je duža od suknje} 

sụ̃čija f (-ę, -) sudište, sudčija (indicatus), 

općina (plemićka ili kmetska) V Šàšinŏvce 

ję bîla sụ̃čija i za plemenitậšę z Budiệnec/a 

i Driệnčec/a {B. sudčija} 

sûḍ̣ m (-a, -ŏv) sud Miệsni sûḍ̣ ję 1877. 

prenẽʚšen ẓ Pŏpộvca dè bĩla òpčina 

Popovec-Moravče v Belŏvậr ki sę ŏdòṇda 

zõvę Belovar Moravečki. Pòp ję tụ̂žil 

Br÷bera sûḍu za ùvredu pŏštějna. 

sũḍec m (-a, -ŏv) sudac Mạ̃ček ję bìl sũḍec 

bĩcku i medvèdu. Znậtę, gõspŏn sũḍec, jậ 

vam tàk ràḍ jěbem i mòrti bi mi mògli tò 

zěti za pộlekšicu. 

□ Kràpinski - nad (vĩsŏk ję) 

sùḍič m (-ìča, -ŏv; dem m sudĩček) bačva Kàḍ sę vĩne sudìča vậdi, 

cìcek na šiệfu sę prĩmlę zubmî i svộj drộḅ 

na drộḅ sudìča pritîsnę i šiệf v sûḍič 

pŏrînę. Sudĩček ję pùṇ ràkiję. 

{B. sudič, lagvič, vožica} 

sụdìti ipf ŏ, ŏd, pŏ, u, (sûḍim; -i, -ète; sûḍil, 

-ìle; sụ̂ñen; sụ̃ñejne) 1 suditi Mạ̃ček ję 

sũḍil bĩcku i medvèdu dà i h ję lisìca tụ̂žila. 

2 misliti, zaključivati Kàk vîdiš – tàk sûḍi. 

3 odreñivati sudbinu Kàḍ sę diẽʖte zrŏdî 

dọ̃jdeju mu trî sụ̀ñenicę pŏd õblŏk sũḍit i 

kàk trějta rěčę tàk mu bụ̂. 

sûḍni adj sudnji N÷ bu nì zùtra sûḍni dận. 

Ima još vremena. 

sụ̀ñę f pl (sụ̂ṇ̃, sụ̀ñami) gredice pod podom 

Na sụ̀ña su dèskę põda. 

sụ̂ñen adj 1 osuñen Bìl ję sụ̂ñen dvậ mèsecę 

rěšta. 

2 sudbinom odreñen Õna mu ję bîla 

sụ̂ñena i nụ̂ ję z÷l. 

sụ̀ñenica f (-ę, -) nadnaravno biće koje odreñuje 

sudbinu kod roñenja Kàḍ sę diẽʖte 

zrŏdî dọ̃jdeju mu trî sụ̂ñenicę pŏd òblŏk 

sûḍit. 

sụ̃glast adj 

luckast, smušen Činî mi sę sụ̃glast. 

sụ̀glin m (-a, -ŏv) smušenjak 

Sụ̀glin ję sụ̃glast. 

sụ̀j nčenica f (-ę, -) suncokret (Helianthus 

annuus) Sùṇčenicę sę siệjaju na vřčake 

kàk cviệt. {Gh. Gr. sunčenica} 

sûḳ m (-a, -ŏv, -i/mî) komad 

ogrjevnog drva Sûḳ ìli glãmna ję driệve za 

kūrìti. {Gh. suk: cjepanica; V. sok: sok; 

cjepanica; Z. suk: suha grana, panj} 

sukậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) malo vitlo za 

namatanje preñe Na sukậč sę sûčę pr÷ña 

za tkàti {T. sukač; L. sukalo} 

sukậle n (-a, -) valjak za tijesto 

Sŏkačica sûčę sukậlem mlîncę. 

sūkàti ipf na, ŏd, pri, ra, u, za, (sûčem; -i, 

-ètę; sûkal, -àle; sûkan; sũkajne) 1 vijati, 

namatati preñu Sûče pr÷ñu na sukậč. 

2 razvlačiti tijesto Sŏkačìcę sûčeju mlîncę 

za riệzancę na gŏstiệ.

sùḳav 

488 

sùḳav adj natruo Biẽʖla pliệsen ję na driệve 

tẽʚre ję sùḳave. {G. soklif} 

sùkna f (-ę, -i; dem f sùknica) dio muške i 

ženske odjeće Lŏvrìna ję v sùkne svînę 

pậsel. pj Vìdel sem tę vu cirkvìci, põznal 

sem tę pŏ suknìci. 

suknậr m (-ậra, -rŏv) krojač suknji Jãkič 

suknậr ję šîval sùknę. 

sũknuti pf ŏd, pri, za, (-em; -i, -ètę; sũknul; 

-en/ut) 1 gurnuti, ubaciti, naglo turiti u 

nešto Vrậg tę sũkni! Sũknę, rûknę i spũknę 

ga kàk bîk. {Vi. suknoti} 

2 pobjeći Sũknul ję kò da ga vrậg v rìt 

šìlem j÷knul. 

3 naglo se pojaviti Sûva bŏrộvica br̀že 

plậnę i plàjem vìsŏke sũknę. 

sûṃla/mna f (-ę, -i) sumnja, dvojba, nedoumica 

Sûṃla ję nà jnęga ŏpậla. Tò ję 

prậva ìstina i tù n÷mrę bìti bàš nìkakvę 

sûṃlę. {Ba. sumlja} 

sûṃlati/mnati ipf pŏ, (-am; -ajne) sumnjati, 

dvojiti Sûṃlam dà su tù nẽʚgvi pr̀sti. 

sûṃliv/sûṃniv adj (-ìva) sumnjiv Ne vèruj 

mu, sûṃliv mì ję. 

sũṃŏriti sę ipf (sũṃŏri sę; sũṃŏrile sę ję) 

postajati sumorno Diệs ję sũṃŏrne, a čẽʚra 

sę v÷č sũṃŏrile. 

sùṃpŏr m (-a, -ŏv) sumpor 

Sûṃpŏrem sę sùṃpŏri třsje. 

sùṃpŏriti ipf na, pŏ, za, (-im; -i; -il; -en; 

-ejne) prašiti sumpornim praškom Třsje 

sem dvậput sùṃpŏril. 

sûṇce n (-a; dem n sụ̂j nčece) Sunce; Sunašce 

Kûḍ̣ gòḍ sûṇce griệję, tûḍ̣ i krùv 

rãṣtę. (Velî òn kî mộra ŏtîti z dòma). Čèẓ 

vòdu skòči, kòpita ne smòči? (sûṇce) 

Sûṇce s h ậja na ìs h ŏdu i zahậja na za h òde. 

¤ Čìst kàk sûṇce. (Zŏsiệm ję čìst.) pj Griệj 

griệj sûṇčece dậm ti zlậtne klụ̀pčece. 

Sụ̂jnčece t÷ nè grèle! (klětva) 

sûṇčati sę ipf (-am; -an; -ajne) sunčati se Na sûṇce sûṇčat sę òjdi, 

sàme kàḍ sę mộra. 

sùṇčeni adj sunčani Ràne v jùtre priệ sùṇčenŏga 

ìs h ŏda na Valentĩna m÷nę ję dèda 

bộsŏga pŏšîlal na Zãṿrtku za živìcu, dà su 

tàm tìči na gŏstě. Vũreki ŏd vètra i mrậka 

mòreju bìti sùṇčeni, ŏpŏldậšni i mrậčni 

sũnuti pf ŏd, pri, za, (-em; -i, -ètę; sũnul, 

-ùle; -ut) naglo udariti; pojaviti 

se Sũnul ga v rẽʚbra. Kajgòḍ mu sũnę v 

glãṿu. 

sụ̃preg m (-a, -ŏv) sprega, uzajamna posudba 

konja za spregu Ŏrjěju v sụ̃preg. 

Ž nìm nìšte niệ štèl sụ̃preg dèlati. 

{ðe. soprog} 

sụ̃prežiti sę ipf (sụ̃prežim; -i; -il) uzajamno 

posuñivati konja za spregu Màle štè sę ž 

nìm sụ̃preži. 

sụ̃prežnik m (-a, -ŏv) sprežnik Jậ sem bìl z 

Jõškem sụ̃prežnik. {ðe. soprožnjak} 

sũṣeḍ m (-èda, -ŏv; f sũṣeda) 

susjed Sũṣeḍ ję kî ję blĩzu našě hìžę a z 

drùgę famîliję i ìma drùge prẽʚzime. Ràdi 

kŏkộši sę pùṇe pũṭ sụsèdę svậdiju, če kvậr 

diệlaju ìli pri sûṣede nesěju jậjca. 

sûša f (-ę, -) 1 suša, dugo razdoblje bez 

kiše Kàḍ ję sûša òṇda sę võda ẓ pòla kậ 

ŏstậnę nòsi dimộm, dà bi dèẓ̌ṇ̃ cûrel. 

2 sjenik, spremište Siệna ję pùṇ štạ̃gel i 

pûṇa sûša. Tàk su bĩli trî bràti i jẽʚna sûša, 

õsel kî mę pŏslũša. (pòčmę sę prîčati 

ŏnòmu kî cěndra za prìču) 

sùšec m (-a, -ŏv) ožujak Priệ sę mèsecu 

òžujku r÷kle sùšec. 

sušĩlnica f (-ę, -) sušnica Sušĩlnica 

ję bîla spletẽʚna z leščěvja, ŏmậzana 

z blàtem, ŏkrụ̃gla kàk kậca za slìvę 

sušìti. 

sušìti ipf dŏ, pŏ, pre, za, zŏ, (sùšit; -îm; -i, 

-ètę; sùšil, -îla; sũšen, -ěna; sũšejne) 

1 sušiti Sušîmę siệne. 

2 - sę postajati suhim; mršavjeti Màndula 

sę sušî. Ŏd betěga sę sušî. 

sûv adj (sùveši; pre-) 1 suh, osušen Zậkaj 

sę sûvi sìr strûžę? (Niẽʖma pěrja dà sę 

skûbę) Sûvŏga m÷čem nùṭer a mộkrŏga 

vậdim vận? (Šiệf za vĩne vàditi) 

2 mršav Sûva kàk tr̀lica (trùska). Sũḍŏl 

m top C [od suhi dol] 

suvãḷek/suvãṛek m (-ãḷka, -ậlkŏv) suharak, 

suha grana na stablu Za zĩmu sem si 

natr̀gal suvãḷkŏv. Suvãṛki su sę brậli pŏ 

šùme. {T. suvarek} 

sũẓa f (-ę, -i/sûẓ̣) suza Niệ sũẓę spustîla. 

Kàm pě sũẓa nèg na jòke.

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

489 

svètel 

sụzèti ipf za, (-îm; sûẓi; -ètę; sûẓel, -èle; 

sûẓen; sũẓejne) suziti Jòči mu fùrt suzîju. 

Kàḍ kràve jòke suzî, zdrŏbî sę sème 

vùričnaka i zasîplę. 

suzìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) dem sũẓa suzica Niệ 

nì suzìcę za mậterjŏ spustîla. 

□ màterinę -ę livadna i ukrasna biljka 

(Briza media) Màterinę suzìcę su liệpę i 

kàḍ su sûvę. {Šu. Du. majke bože suzice} 

s¦vàditi sę ipf (-it; -ậdim; -ñen; -ñejne) 

svañati se Sụsèdi sę svậdiju najvìše ràdi 

žẽʚn, decě, žìvadi i ràdi męñě. S kûmi sę 

svàditi ję vèliki griệj. 

svàña f (-ę, -ậñŏ, -) svaña Za 

svàñu su triệba dvậ. Vu svàñe sę velî: Bụ̀š 

mậčku (kùsu, kòzu, prasìcu, kràvu, kŏbìlu) 

j÷bel! 

svậk m (-ãḳa, -ậkŏv) svak, sestrin muž 

drugim sestrama i muž ženine sestre Ìšla 

sem svãḳem v Zạ̃greḅ na plàc. Kòsil sem 

svãḳem skùp na Gmậjnu. 

svậst f (-ậsti, -ậstju, -ậsti, -ậstmi) 

svast, ženina sestra Mŏjě žęně sẽstra ję 

m÷ne sviệst ìli svậst, a jậ sem nè svậk. 

svàt m (-a, -ãṭŏv, -i/mî) 1 svat, bilo koji od 

sedmorice u svadbenoj sviti Sàme svàti 

ìmaju kìticę i na gŏstiệ sàkŏmu svàtu sę 

gŏvòri gõspŏn. Svàti su vuz mlãḍenca i 

mlãḍejnku jòš zàstavnik, (mlậdi) svat, stậri 

svat, d÷ver i pòdsneš. 

□ mlạdi - drugi od dvaju svatova u sviti 

(prvi je stậri) 

2 odreñeni član svadbene svite Za svàte 

si mlãḍenec zèmę rŏñãḳa ìli pajdạ̃ša. 

3 svàti m pl svadbena povorka; 

svadba, pir Sì drčîju glějet svàtę. Dòšli 

smę svậtŏv. {Z. svati} 

svàtŏvski adj svatovski S÷ mèjne sę 

ŏbnậšaju stậrę svàtŏvskę šẽʚgę. 

svečějne n (-a, -) posvećenje, 

blagoslivljanje Na Blạž÷ve sę nòsiju 

jàbukę na svečějne. 

sv÷ček m (-a, -ŏv) 1 dem světec; 

2 Sv÷ček m nad (cìrkveni kàmen lîžę) 

svečěrka f (-ę, -i) sorta kasnih krušaka 

Svečěrkę su zrèlę òkŏl Sěsvet. 

svèder m (-a, -ŏv; dem m svèdrek; dem m 

svedrĩček) svrdlo Ciẽʖli vòl mòrę v štàlu, 

sàme mu rògi n÷mręju? (svèder). Cěrski 

škŏlậrci su pīsàli šậlnę nŏvìnę Cěrski 

svèder. {G. sveder; Č. svidor; češ. svider; 

J. svedriček} 

svedŏčìti ipf pŏ, ŏ, (-òčim; -õči, -ètę; -õčil, 

-òčila, -ìle) svjedočiti I jậ ti bûṃ svedõčil da 

niẽʖsi nìš krìv. 

svẽdŏk m (-õka, -ŏv/ộv) svjedok Mẽʚdveḍ ję 

bìl vûḳu svẽdŏk na sûḍu. Bộg mi ję 

svẽdŏk. Govorim istinu. 

sv÷ker m (-ěkra, -ŏv; dem m sv÷krek; adj 

svẽʚ ʚkrŏv, -òva) svekar Mụ̂žŏv jõtec ję 

sv÷ker. Svekròvę čĩžmę čîstim. M÷ne su 

mộj sv÷krek bĩli jậke dõbri. 

s v ekrva f (-ę, -i) svekrva, muževljeva mati 

Sekrva mi niệ dậla nì v hìžu vlèsti. Diẽʖkla 

nę smę îti zàmuẓ̌ dŏk n÷ zna krùv ŏmiẹsìti, 

pěč raskūrìti i krùva sp÷či, čè je ję svekrva 

betẽʚžna. {Ja. Z. Š. St. Gr. Vg. sekrva} 

svènuti/svèsti pf (-ènę; -èle/ènule ję) 

svanuti, razdaniti se Diệs ję svènule v šěst 

vûr. V jûtre kàḍ ję svèle nàšli su raspẽʚle 

krej h rậsta v trãṿe. ¤ Nè ję sàda svèle (Mụ̂ẓ̌ 

je ję bìl zlõčest i sàḍ ga drạ̃gi Bộg zěl.) 

Sveta Helena top (Jelěna f -÷nčan, 

-ějnka/ějnčica, -ějnski) selo 339 st. 

(1857) a 445 (1991) Na Jelěne ję bìl màjur 

vlastelĩna Adamovića. Ŏḍ Jelěnę su ìšlę k 

nàm na ivậjnske nậvečęrje 4 diệklę i 2 

dêčki kàk kresničậri. 

svẽʚ ʚtec m (-a, -ŏv) svetac Sàki svẽʚtec k s÷be 

rũḳę držî. Žîv čõvek sę naprậvi i žîvŏga 

svẽʚca (diệkle diẽʖte). Tẽʚri ję svẽʚtec v cĩrkvę 

najmùḍreši? (Tẽʚri zàprtu knìgu držî.) 

□ - na sniệgu Dẽca diệlaju svẽʚcę na 

snège. ¤ Mòrti si teròga svẽʚca v litànije 

zậbil. Predugo pričaš! Kàj niệ mèjnšŏga 

svěca? (Zậkaj Bòga kûṇeš?) 

svẽʚ ʚtek m (-a, -ŏv) blagdan Bõžič ìli Mlãḍe 

lète ję najv÷kši svẽʚtek. Mụ̂či sę pẽʚtek i 

svẽʚtek. Stậrę žẽʚnę jòš znậju za pùṇe 

svẽʚtkŏv na tẽʚrę sę něsmę pr÷sti, šīvàti, 

tkàti, pàrile pàriti i krùv p÷či i dà sę jòš 

mộra pŏstìti, a niệ zapŏviệdane. 

svètel adj (-iệtli; -ẽtla; -ètleši; pre-) svijetao 

Vatrŏgậsci su nŏsìli sviệtlę kàpę. pj Ìdemę 

spật Bòga zvật nận kràj sviệtli ràj.

ʖʖ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʖʖ 

svetîca 

490 

svetîca f (-ę, -; dem f svetĩčica) Na přve 

večěrje na gŏstiệ sę napîja i svetîce 

gŏdŏvnàče. Vũreki sę pòčmeju dèlati 

zazậvajnem: Drạ̃gi Bộg i sì svẽʚci i 

svetĩčicę bọ̃žę i dènešni dànek i gòdek 

pristụpètę k tòmu i tòmu. 

svetiệšni adj blagdanski, svetačni Ŏblěci za 

mèšu svetiệšnu òpravu. 

svetĩlnica f (-ę, -) posuda s 

posvećenom vodom, škropionica V cĩrkve 

ję světa võda vu svetĩlnice krej vrật. 

svetìti ipf pŏ, (-îm; -ěti, -ètę; -÷til, -îla; -ẽʚ ʚčen) 

blagoslivljati, posvećivati 

Võda, jõgen, driệjnek i jèle sę svetî v 

cĩrkve. Na Blạž÷ve sę v jàbukę svetĩju. 

Svẽʚti Îvan vĩne svetî. {V. svetiti} 

svẽtle n (-a, -iệtel) svijetlo Tù ję svẽtle 

naviệk gŏrèle. Mùṣek sę vîdi kàk svẽtle 

tẽʚre hõḍa ìli letî pŏ zrậku. 

sv÷tstve n (-a, -ŏv) svetinja Vračậr ję nè dèl 

s÷ kòsti i sv÷tstva i trãṿę. 

{J. svetstvo; G. svectvo: sveta stvar} 

s¦vēzàti pf (-ẽʚžem; -ězan) svezati Čè diẽʖte 

sãme ŏdvẽʚžę pụ̂pek, svězan kàḍ sę zròdile, 

pŏd stõlem s÷dem liệt stàre, bụ̂ 

mũḍre. 

svĩba f (-ę, -; adj svìbŏv) grm 

svib (Cornus sanguinea) Svĩba vĩba sę 

vĩba a da ję jenãḳa dŏ n÷ba bi bĩla? 

(Grbậva stẽza) Svĩba vĩba, dŏ n÷ba sę 

vĩba? (Dîm). Svìbŏvŏ gačậstŏ šîbŏ j÷ne 

lète stàrŏ ìščę Drãgič Mrkậsŏv dè ję võda 

v zẽʚmle i dè sę mòrę zdẽʚnec kŏpàti. 

svîb i je n zb (-a) grmlje svibovine Kộsi ìmaju 

gniẽʖzde vu svîbju. 

Svibje top (Svîbje n -õvec, -ộvka, -ộvski) 

selo u Posavini 45 st. (1875) a 249 (1991) 

Svibovec pr (Svibõvec, -ộvcŏv, -ộvka) 

[etnik od Svibje] Jalševec 54 LP89 

svìbŏvina f (-ę, -) 1 grm svib 

(Cornus sanguinea) 

2 svibovo drvo Svìbŏvina ję driệve za 

zụ̂pcę na zubàča i za sr̀ce v cẽve čụ̀jnka. 

sviẽʖ ʖča f (-ę, -/-I, -ami/sviẹčàmi; dem f svečìca 

-ę, -ĩcŏ, -îc) svijeća; svijećica Dà ga 

sviẽʖčŏ ìščeš nẽʚ bi takvòga nàšel. Mạ̃čku 

sę jòči sviẽʖtiju kàk sviẽʖčę. Žẽʚne mù sę 

sviẽʖča vužgậla kàḍ ję mřl. Kàḍ čõvek 

vmĩra mộra nèšte prì nem bìti i svečìcu mu 

prižgàti i v rũḳę dàti. 

sviệčkati sę ipf (-am; -ajne) vrtjeti se u igri 

djevojčica Čè su bîlę sàme dviệ diệklę 

òṇda sù sę sviẽʖčkalę. Dviệ diẽʖklicę sę 

sviẽʖčkaju tàk da sę primlụ̂ za rũḳę i vrtîju 

dŏk im sę v glãṿe ne zavrtî. 

sviệčkę f pl (-i, -àmi) zvjezdice u vrtnji i 

nesvjestici Sviệčkę mi sę vrtîju. 

sviệčnak m (-a, -ŏv) Dupliệri sù sviệčnake. 

Lûči su gŏrèlę vu sviệčnake. 

Sviẽʖ ʖčnica f (-ę, -) blagdan Svijećnica (2. 1.) Na 

Sviẽʖčnicu su sę nŏsìlę sviẽʖčę v cĩrkvu na 

blagŏslŏv. 

sviệdrati ipf pre, za, (-am; -an; -ajne) svrdlati, bušiti Tìšlar sviệdra 

svèdrem. 

sviệst f (-i, -ju/jụ̂, -iẽʖsti, -mî) 1 svijest Jòš ję 

bìl pri sviệste kàḍ su ga nàšli. {Ja. svest} 

2 svast Mě ženě sẽstra ję m÷ne 

sviệst ìli svậst. 

sviệt m (-a, -ŏv) 1 svijet Žî j sę/si sviệta dŏk 

ti trậju liệta. pj Kùlke kậplic tùlke liệt d÷j 

nam Bộg na sviệt živiệt. 

2 ljudi Jòš sę niệ ròdil štè bi s÷mu sviẽʖtu 

vgòdil. 

□ drùgi/ônaj - nezemaljski svijet Ŏbriệzani 

nòvti sę m÷ču za rùḅaču, dà sę ne mộraju 

na drùgem sviẽʖtu pŏbìrati. Diẽʖte bèẓ kr̀sta 

němrę dŏbìti sviệtlŏsti na ŏniệm sviẽʖtu. 

¤ ŏtîti na drùgi sviệt umrijeti 

sviẹtìti ipf pŏ, pre, za, (-iẽʖtim; -i, -ètę; -iẽʖtil, 

-ìle; -iẽʖ ʖtlen) 1 svijetliti Sviẽʖti mu z 

làmpušem. 

2 - sę svijetliti se Sviẽʖti sę v hîže, jòš ne 

spîju. ¤ Čèẓ vûva mu sę sviẽʖti, mụ̀čil sę 

sirŏmậk ciẽʖlu nộč kàk bîk. (Velî sę 

mlậdŏmŏ mụ̂žu). 

sviệtlati ipf zŏ, (-at; -am; -an; -ajne) čistiti, 

sjajiti Nòẓ̌ sviệtla dà ne za h r̀ña. 

svî j nski 1 adj svinjski Jãẓvec kî ìma svînski 

gũḅec ję dòber za jèsti. 

2 adv svinjski, kao svinje Pŏ svînski sę 

pĩję dŏk sę i jiệ, a pŏ vŏlộvski sę najpriệ jiệ 

i òṇda pĩję. Prìgŏrci pijěju pŏ svînski a 

Šlavũnci pŏ vŏlòvski.

491 

svržnat 

svĩla f (-ę, -; dem f svĩlica -ę, -ĩlic) 

1 svila Svĩlŏ sę prebîra i našvậva. Ẓ 

cìgajnskŏga pěrija tẽʚre rãṣtę vuẓ pŏtòkę 

sę vậdi svĩla za vàjnkušę. 

2 fig djevojka Kàča žẽʚne velî: Kàd mę 

niẽʖsi vmŏrîla dŏk si bĩla svĩla (diệkla) n÷ 

smeš mę sàḍ kàḍ si svĩna (žẽʚna). pj 

Lènek, lènek svĩlica ję mõja. ¤ svĩlu pr÷sti 

razbiti u ruci ptičje jaje (dječja psina); 

m÷kek kàk svĩla jako mekan 

svĩlec m (-a, -ŏv) dudov svilac 

(Bombyx mori) Svĩlec ję leptîr svìlnę 

gũṣenicę kậ sę zaprědę. Škộlska dẽca su 

hrậnila svĩlcę z lîstjem. 

svinậr m (-ãṛa, -ậrŏv; f svinarìca -ę, -ĩcŏ, 

-îc) svinjar, pastir svinja Svinậri su na pậše 

tulìli na rộg ŏd krậvskŏga ròga ìli ŏd vr̀bŏvę 

kộrę i igràli na dvòjnicę (dvõjkę, dùplicę). 

Liệpe pŏpiẽʖva pŏpòva svinarìca. 

svĩnče n (-÷ta) svinja Kûplene svĩnče ìli 

blãšče za držàti triệba na rìt dèti v kõtec ìli 

štàlu dà bu sr÷ča. Kî jiệ rěp ŏd svinč÷ta 

bûḍu ga cũcki štèli grìsti. Zvãḷal sę i skàlil 

kàk svĩnče. ¤ nàžrl sę kàk svĩnče (prenàpil 

sę) {V. svinče} 

svînę f pl t (-, -àmi; dem f pl t svìnicę -îc, 

-ìnicami) svinje Oblik jednine samo u 

usvojenoj uzrečici: N÷ zna svîna kàj ję 

dìna. Põznal bì tę mej stộ glạ̃v svîn. Za 

rạnìti su dõbrę svînę kèm ję rěp na dẽʚsnu 

strậnu zafrknut. pj Dìni dìni dìnicę dè su 

nãšę svìnicę? Svìnicę su dãḷke vu Glibọ̃kem 

jãṛke. Svinîšča n pl top G V Gòspŏdskem 

lụ̂gu sę žirîle na Svinîšča pri 

Ŏkruglậke. 

svĩnec m (-a, -ŏv) svinjac, kotac 

Zàprl sem svînę v svĩnec. 

svinětina/svìnetina f (-ę, -) svinjetina Jòš 

ìmamę svinětinę v mậšče. 

svinščậk m (-ãḳa, -ậkŏv) sitni krumpir 

Svinščậk ję drộmli krampiẽʖr za svînę. 

Svinjarevo n top (Svinạrj÷ve n -ậrjevec, 

-ậrjevka, -ậrjevski) dio Popovca prema 

Markovom polju. 

svĩtek m (-a, -ŏv) 

svitak, platneni podmetač za nošenje na 

glavi Pŏd kŏšãṛu ìli škàf kàḍ sę nòsi na 

glãṿe dènę sę svĩtek. {O. svitek} 

svìter m (-a, -ŏv; dem m svìtrek) majica s 

kopčanjem [eng. sweater; mañ. szvetter] 

Svìtrę dòma štrìkamę. {Be. sviter, svitrek} 

svitnàčę f (-ậč, -àčami) gaće 

Žgãṇec su pûṇę svitnàčę. 

svîtnak m (-a, -ŏv) svitnjak, 

gaćnik, uzica za vezivanje gaća Gàčę 

niẽʖmaju gûṃba nèg svîtnak Zgledî kàk 

svîtnak. (Vĩsŏk, mr̀šav i tèjnek.) 

svộj pron (s svõje; svŏjěga/svẽʚga) svoj Jậ bi 

ti pròdal svộj diệl n÷ba. Svộj svŏjěmu 

pŏmạ̃žę. Sàki tìč svŏjiệm klûnem zòblę. Jậ 

diệlam õvę vũrekę svŏjộ rečjụ̂ i z Bọ̃žŏ 

mŏčjụ̂ i Mậjčicę Bọ̃žę pŏmŏčjộ. Tàk ję 

pripŏviẽʖdal svěm nùḳem. ¤ svộj čõvek 

neovisan; mej svŏjèmi meñu sebi sličnima; 

na svõju rûḳu neobičan, poseban; svŏjě 

glãṿę tvrdoglav; bụ̂š tî čùl (vìdel) svẽʚga 

Bòga nastradat ćeš 

svŏjiệ adv svojih, oko, otprilike Ìma ti dŏ tàm 

svŏjiệ dviệstŏ mẽtri. {V. svojih} 

svộra f (-ę, -i; adj svộrin) srčanica, drvena 

osovina koja spaja prednji i stražnji dio 

kola Bòle sę na svộre vŏjzìti nèg pèšica îti. 

{G. T. V. Se. svora} 

svộrnak m (-a, -ŏv) svornjak, željezni klin 

koji spaja prednji i stražnji dio kola Premiệsti 

svộrnak na svộre i rastěgni kõla za 

lèpčę. 

s¦vrnuti/svŕnùṭi pf (-rnem; -en/ut) povratiti, 

skrenuti u stado na paši Jậ sem t÷be diệs 

v÷č trî pûṭ svînę svrnul, a tî m÷ne sàme 

j÷mput. 

svřẓ̌ f (-r̀ži, -řžju/jụ̂, -řži, -mî; dem f svr̀žica 

-ę, -ĩcŏ, -; dem f svržîčka -ę, -i) grana Svr̀ži su sę pŏtr̀galę ŏd snèga. 

Mej svr̀žicami na jàbukę ję gniẽʖzde 

jùričicę. Svržîčka mę vùdrila pŏ jòku. 

svržjě/svržŏvjě/svržộvje n zb (-ậ/a, -ěm) 

granje Na driệvu ję stẽʚble, grậnę, svřži 

(fòję; grậjne/ije, svřžje/jě, svržộvje/jě ìli 

fộjije) i gòre br̀k. 

svržnat adj (-àta) granat, razgranat Na 

svržnậtŏmu rậstu ję gniẽʖzde.

Š š 

š m glas š čini 3,07% svih suglasnika Veći dio 

riječi koje počinju sa š su porijeklom tuñice 

(313 + izvedenice) 

šabẽsa f (-ę, -i; adj šabẽsin) bezalkoholni 

napitak, šabeso, kabeza [tur. kabezo] Pĩli 

su priệ šabẽsu. Šabẽsina flàša ję bîla s 

kûglicŏ. {G. šabesa} 

šậcati ipf ŏd, ŏ, pre, (-at; -am; -an; -ajne) 

cijeniti, mjeriti, procjenjivati težinu, količinu, 

broj [srvnj. schatzen] Šậca svînę na sẽmnu 

tòčne na kìlu a slàbeše mu ìdę šậcajne 

blậga {V. Ž. šacati; G. šacman: procjenitelj} 

šàfran m (-a, -ŏv) proljetni 

cvijet šafran (Crocus vernus) [mañ. sáfrány; 

tur. safran

ʖʖ 

493 

šarậglin/šarậjzlin 

□ svînska/talijậnska - maslačak (Taraxacum 

officinale) 

šậlati ipf ra, (-at; -am; -an; -ajne) šalovati, 

postavljati oplatu od dasaka za betoniranje 

[nj. schalen] Dènes šậla a zùtra zîñę. 

{Du. šalat} 

šãḷen adj (šậlna, šàlneši) šaljiv, smiješan, 

duhovit, vickast Čè ję tò ò čem sę pripŏviệda 

šậlne, òṇda sę velî šậla, šậlna ìli 

smiệšna prìča. 

šàlica f (-ę, šậlic; dem f šalîčka -ę, -i; dem f 

šalĩčkica -ę, -) šalica, mala posuda 

[nj. Schale] Pŏpî si šàlicu čãja. Slòbŏne 

pŏpî šalîčkicu kãṿę. 

šạlìti sę ipf na, pŏ, (šậlit; -im; -i, -ètę; šậlil, -ìle; 

šãḷen; -ejne) šaliti se, praviti šale Na triẽʖblejnu 

kukurìzę sę pripŏviệdaju prìčę, šậli i 

pŏpiẽʖva. ¤ nậj sę z glãṿŏ šạlìti to nikako ne 

smiješ učiniti 

šậlne adv šaljivo, veselo, smiješno Znàl ję 

naviệk šậlne pripŏviẹdàti. 

šãltva f (-ę, -i; adj šãltvin) dvojnice, drvena 

svirala, starinska frula [nj. Schalmei] Šãltva 

ję dùḳša ŏd dvõjki, a ìma pîsk i lùknę i nà 

jne sę mòrę igràti i prebìrati. {G. ð. šaltva} 

Šãltvin pîsk sę pŏkvậril. 

šàlung m (-a, -ŏv) oplata, oblog od dasaka, 

kalup za zidanje [nj. Schalung] Pŏstàvili su 

šàlungę. {V. šalunk} 

šaluzĩnę f pl t (-în, -ĩnami) žaluzine, 

rebrasti kapci na prozoru [fr. jalousie; 

tal gelosia] Šaluzĩnę su na ŏblộke 

šàmar m (-a, -ŏv) pljuska, zaušnica, 

udarac dlanom po licu [tur. şamar] Dòbil ję 

šàmar, a i zavriệdil ję. 

šàmrlin m (-a, -ŏv) duguljasti niski stolčić, 

podnožnjak, klupica, šamlica [ausnj. 

Schamerl] Dẽni si šàmrlin pŏd nògę. 

{G. V. Ke. šamrlin} 

šan¦dŕkàti ipf (-řkam/čem; -ajne) teturati, 

posrtati [šantati + drkati] Šandřčę ciệlem 

pũṭem {R. šendrkat} 

šànk m (-a, -ŏv) točionik, dugi stol u gostionici 

[nj. Schank] Plàtil ję i mậm pri šànke pòpil 

ciẽʖlu flàšu kộjnaka, zblûval i ŏzdràvel. 

šậntati ipf dŏ, (-am; -ajne) šepati, 

hramati [mañ. sántit] Šậnta i stîgnę na 

vriệme. {V. Gh. Ž. šantati} 

šàntav adj (-àveši) hrom [mañ. sánta] Žẽʚni 

šàntavu bŏgậtu diệklu. {Du. šantrav} 

šàntave adv šepavo; loše [mañ. sánta] 

Šàntave ìdę. Tò si šàntave napràvil. 

šàntavec m (-a, -ŏv; f šàntavka) šepavac 

Šàntavca ję t÷ške nadhŏdìti. Šàntavka 

šậnta na dẽʚsnu nògu. 

šàntaveti ipf ŏ, (-em) šepaviti [mañ. sánta] 

Stậri ję pòčel šàntaveti. 

šập m (šạ̃pa, šạ̃pŏv) 1 mito [mañ. 

sáp] Tù bu triệba dàti šập. 

2 slinavka i šap stočna bolest [tur. şap

šàran 

494 

šàran m (-a, -ŏv) riba šaran (Cyprinus 

carpio) Nektẽʚri lûdi velĩju dà su krãpi 

drùgački ŏd šàranŏv, da su bòle sîvi. 

šạràti ipf na, za, (šãṛat; -am; -al, -àle; -an; 

-ajne) 1 pisati loše Nậj šạràti pŏ 

stiẽʖne! 

2 bojati raznim bojama ¤ Šãṛa z jŏčmî 

pogledava sve 

Šaràva/Šãṛeka f ime šarene krave, Šarulja 

Zdìgni rìt, Šãṛeka, ìdeju gòspŏn nùter! 

(Tìra žẽʚna kràvu, da ôtprę vrậta štàlę i da 

vliệznę vetrenậk.) 

Šàrec m (-a, -ŏv) ime šarena vola ili konja, 

Šarac Zajàhal ję Šàrca. 

Šarec pr (Šãṛec, -ŏv, -ŏvka/Šarčîca) [nad.] 

Š13 L5, B1, D3 E370. Prîdevki Šãṛcŏv su: 

Gàbro Š2, Isộmec Š8 i B2, Miškîn Š4, 

Niẽʖmec Š32 i C1, Smŏlîn Š10 i Spùdič Ši3 

šạrèti ipf (šãṛem; -i, -ètę; šãṛel, -èle; šậren; 

šãṛejne) šareniti, početi zreti Kàḍ grõẓdije 

zaměknę i pòčnę šạrèti, triệba ga čūvàti ŏd 

tîčŏv. {O. šarit} 

Šậrga f (-ę, -i) 

[mañ. sárga: žut] ime kobile žućkaste, riñe 

boje Šãṛga ję dõbra kŏbìla. 

Šãrge m (-a, -ŏv) ime 

riñeg konja Šãrga ję pròdal. 

Šarkanj pr. (Šarkậjn, -àjnŏv, -ậjnka) [

ʚʚ 

ʖʖ 

ʚʚ 

495 

ščìpa 

š¦čạpàti ipf (-ậpam) hvatati Dẽčki ščậpaju 

diệklę za cìcekę. 

š¦čàpiti pf (-ậpim; -len) šćapiti, zgrabiti, šćepati, 

naglo uhvatiti Ščàpili su ga žandậri. 

{G. V. ščapiti; O. Ba. šćapit} 

š¦čạràti pf (-ậram; -an) išarati Ciẽʖla stiẽʖna ję 

ščậrana i ne dậ sę ŏbrìsati. 

š¦čarụpàti/čerụpàti pf (-ụ̂pam/lem; -al, -àle; 

-ụ̂pan) 1 očupati Sàḍ bùṃę jòš i ščerụpàli 

gûṣkę. 

2 izgrepsti Štè tę ščerụ̂pal pŏ lìcu? 

{G. ščarompati} 

ščàva f (-ę, -ậvŏ, -) splačine, spirine, 

napoj Ščàva sę dãję svînam i kràvam. Vu 

ščàvu v čẽʚber v gậjnku sę pŏ nõči ščî. 

{G. V. Se. ščava} 

ščậvlak m (-a, -ŏv; adj ščậvlakŏv) korov 

štavelj (Rumex sp.) Kàḍ blãšče ìma drìsku, 

ščậvlak ję vrậštije. V glãḍnę liệta su lûdi 

mlèli i ščậvlakŏve semějne i p÷kli krùv. 

ščậvnak m (-a, -ŏv) posuda za napoj Hìti t÷ 

splàčinę vu ščậvnak svînam za nậpŏj. 

{G. Se. ščavnjak; Ke. ščovjek} 

š¦čěbrati/čiệbrati pf (-am; -an) istući, 

izudarati, polomiti granje u berbi voća Slìvę 

stę ščěbrali, da klètu nědu ròdilę. 

{G. V. ščebrati; Te. ščebrati: grubo pobrati} 

ščèknuti/pnuti/ ščeknùṭi/pnùṭi pf (-èknem/- 

pnem; -ẽkni, -ètę; -ẽknul, -èknula, -le; -en/ 

ut) 1 uštinuti, štipnuti Če jiệš i 

ne pŏnûḍiš nesẽʚču žẽʚnu, mòrę ti dàti jačmẽʚnec 

na jòke, če sę ščèknę za rìt. 

2 - sę uštinuti se Ščèknula sę i fậlila dà ju 

dẽčke. 

š¦čelìti pf (-÷lim; -en) 1 raskoliti, odlomiti 

(granu voćke) Ščělil si najròdnešu grãṇu 

jàbukę. 

2 - sę odlomiti se Ščèlila sę grậna na 

prẽʚveč rõdne slìve. 

š¦č÷nuti pf (-em; -nen/ut) otkinuti 

Vèter ję ščěnul rõdnu grãṇu. 

ščèp m (-a, -ŏv) uštap Na Mèsecu sę vîdi 

kàḍ ję ščèp, grậbar kî ję kõpal pŏ mèsečine 

i pr÷klel Mèsec. Ŏ òmlade i ŏ ščẽpe 

vukòdlak mộra îti. {J. ščep} 

ščẽʚ ʚpci/ščiẽʖ ʖpci m pl (-ŏv/ec, -i) 1 šupljine 

pod noktima Bì ti ga vrậg ščiẽʖpec skõpal. 

(Škřt ję) 

2 prsti Bụ̂š dòbil pŏ ščiẽʖpce. (Bụ̂š dòbil pŏ 

přste). 

3 zanoktica Zẽʚbę ju za 

ščiẽʖpcę. 

ščẽʚ ʚpec m (-a, -ŏv/iẽʖpec) 1 prst 

na ruci; jagodica prsta Ščẽʚpci sę stîsnę a z 

nòvtmi ščîplę i ščèknę. {G. Se. ščepec} 

2 udubina ispod nokta Ščẽʚpci su lùknicę 

pŏd nŏvtmî. {G. ščepec; R. ščapac} 

3 prstohvat, količina 

zahvaćena skupljenim prstima Tù triệba 

jòš ščẽʚpec sòli. 

š¦čeplìti pf (-÷plim; -len) loše 

stesati, potrgati Ščěplil ję za sìlu. 

š¦česàti pf (-÷šem; -san) 1 iščešljati Vûši su 

plàzilę pŏ č÷šle. 

2 istući Čè sę něš primîril, bûṃ tę ščěsal 

pŏ rîte. 

ščesạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) iščešljavati 

Màma je jùtre ščesậva vûši z glãṿę. 

ščetèjna f (-ę, -iệjnŏ, -) čekinja, dlaka s hrpta 

nerasta Ščetèjnę su dõbrę za k÷fę dèlati. 

Ščetèjnę sę dèneju vu fìšek i diela k÷fica za 

pŏdbrīvàti. {Tr. V. ščetina; R. Š. šćetina} 

š¦čiẹhàti/čiẹjàti pf (-iệšem/am; -an) 1 iščihati 

Nẽʚjdemę spật dŏk tò pěrje ne ščiệšemę. 

Čẽʚra smę ščiẹjàli pěrje ŏḍ gũṣek. 

2 poderati, polomiti Rukậvę kapũta si 

ščiệhal. Grậjnije ję sniệg v šùme ščiệjal. {V. 

G. ščehati} 

š¦čìkati pf (-am; -an) ižvakati duhan Kalčìčŏv 

Čîko niệ pùṇe bàguša ščìkal. 

š¦čīnàti ipf (-ĩnat; -am; -an; -ajne) 1 štaviti 

Lèder ščĩna kộžu. 

2 čistiti Žĩtek ščĩna z vejậčŏ na vètru. 

Lŏnčậri ščĩnaju z÷mlu. 

3 praviti sir Ščĩnala sem sìr. 

ščĩnen adj (-ẽʚna) uštavljen; očišćen; načinjen 

Dõbre ję ščinẽʚna kộža. Jãčmen ję ščĩnen. 

Sè sìr ję dènes ščĩnen. 

š¦činìti pf (-îm; -înen) 1 načinititi sir Ŏd 

ŏbrãṇŏga mliẽʖka, kàḍ sę stậnę, sę ščinî 

sìr. 

2 očistiti Jãčmen sem ščìnil z vejậčŏ. 

Z÷mlu triệba ščinìti za lõncę 

3 uštaviti kožu Kộžu ję ščìnil lèder. 

ščìpa f (-ę, -ĩpŏ, -îp) poluga Ščĩpŏ sę klàdę 

dîžeju na kõla. {T. ščipa}

ʚʚ 

ščīpàti 

496 

ščīpàti ipf na, zŏ, (-îplem/am; -li, -ètę; -îpal, 

-àle; -îpan; -ĩpajne) 1 štipati [mañ. csipni] 

Štè ščîplę tè i ščèknę. {Vi. ščipati} 

2 gristi Dîm ščîplę za jòči. 

ščīpnùṭi/ščîpnuti pf (-îpnem; -i, -ètę; -îpnul; 

-ut) 1 štipnuti, uštinuti Ščîpnul 

mę ję jậke za rìt dà mi sę jòš pòzna. 

2 - sę štipnuti se, uštinuti se 

S kliệščami sę ščîpnul i pŏčŕnèle ję. 

ščìr m (-a, -îrŏv) korov štir (Amaranthus 

retroflexus) Ščìr jiệju ràda svînę. 

š¦čìstiti pf (-îstim; -ščen) iščistiti, očistiti Jậ 

sem mộrala svekròvę čĩžmę tàk ščìstiti kò 

da bi ŏd šòstara dòšli. Kàḍ mòšt prěvrę 

vĩne sę ščîsti. 

ščmàriti pf (-ậrim; -àri; -il, -ậrila; -jen) 

nedovoljno, loše ispeći, dugo 

kuhati, podgrijavati {S. ščmarit} Jèle sę v÷č 

ščmàrile. 

ščr̀ba f (-ę, -řbŏ, -) škrba, krnja, krnjatak, 

okrnjen zub, ostatak zuba [psl. ščorb; nj. 

Scherbe] Zubậr mi ję sę ščr̀bę pŏvàdil. 

{V. Fi. Vi. ščrba; O. šćerba} 

ščrbast adj (-ậsti, -àsta) škrbav, 

krnjav, krezub Bàba ję ščrbàsta. 

ščr̀bav adj (-àveši) škrbav, krezub 

ili krnjavih zuba Stàra ję i gr̀bava i ščr̀bava. 

Riẽʖtkezùḅa ìma lîstije nariệzane kàk 

ščr̀bava pìla. 

ščr̀baveti ipf ŏ, za, (-r̀bavem; -i; -el; -en) 

dobiti krnje zube Mlậḍ ščr̀bavę. 

ščrbec m (-a, -ŏv) 1 dio zubala gdje nema 

zuba Ìma màle zdrậve zûḅi nèg sàmę ščr̀bę 

i ščrpcę. 

2 mjesto na pili ili grabljama bez zupca 

3 prazna mjesto na tkalačkom brdu Ščrbec 

ję prãẓna třsca na br̀du rạzbòja. 

š¦črvìveti sę pf (-îvem; -en) ucrvati se Sìr sę 

ščrvìvel i niệ za jèsti. 

ščùčnuti sę pf (-ùčnem; -i, -ètę; -ùčnul, 

-ûčnula; -en/ut) skutriti se Ščùčnul sę 

bẽʚtęžen krèj p÷či. 

ščučùriti sę pf (-ûrim; -ùri; -il, -ûrila; -en) 

šćućuriti se, zguriti se, stisnuti se (od straha, 

studeni) Ščučùrila sę kàk čučurîčka. 

{St. šćućurit se} 

ščudạvàti sę ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) čuditi 

se Čè sę ščudậva vrečlîvi čõvek i velî 

det÷tu kàk ję liệpe, òn mòrę vr÷či. 

š¦čùditi sę pf (-ûdim; -ñen) začuditi se Ščùdil 

sę i zaglědel a niệ nìš rãzmel. 

ščùka f (-ę, -ûkŏ, -) riba štuka (Esox lucius) 

Ščùka ję rìba kậ ìma špičậstu glãṿu. Sûva 

kàk ščùka. Dụ̂ge mr̀šave diệkle ìli žẽʚne sę 

velî Ščùka i Čùka. 

ščũkast adj (-ậsti; -àsta) šiljat Ìma 

ščukậsti nộs kàk klûn. 

š čùkati ipf (-ûkam; -ùkal, -ûkala; -an; -ajne) 

1 čupkati, kljucati, kljuvati, zobati Purãṇi 

ščûkaju dộlne pěrije purậjnskę kukurìzę a 

bàt ję vìsŏke. Dò jnęga n÷mru. Nậj čùkati 

jàgŏdę, ŏtr̀gni gròzḍ̣. {Gh. šćukati} 

2 - sę kljucati se Kòkŏš sę ščûka. 

ščũkec m (-a, -ŏv) čovjek duga šiljata nosa 

Ìma špičậsti nộs i prậvi ję ščũkec. 

š¦čûknuti pf (-ûknem; -ùkni; -ul, -ûknula; 

-en/ut) otkinuti komadić, dio, 

bobicu grozda Nèšte ję v÷č ščùknul kŏlạ̃ča. 

ščurîc m (-a, -ŏv) šturac (Cicada minor) Ščurîc 

v třsju pŏpiẽʖva čřn – biệl kaḍ grộzdije 

dŏzriẽʖva. {V. ščuric: cvrčak} 

š¦čùskati pf (-ûskam; -an) ispljuskati Čè sę 

ne primîriš, bùṃ tę ščùskal. Sraměč ję 

ščûskan mộral ŏtîti. 

ščûvan adj uščuvan, očuvan, neoštećen Tò 

ję ščûvana òprava. Ìma prĩlične liệt àl ję 

ščûvana žẽʚna. 

š¦čūvàti pf (-ûvam; -an) očuvati 

Rậnę čriệšnę ję t÷ške ščūvàti ŏd tîčŏv i 

decě. 

ščvr̀knuti sę pf (-řknem; -en) stisnuti se od 

vrućine, skupiti se, smežurati se, osušiti se 

Ščvr̀knul sę kàk čvãṛek. 

Šebek pr (Š÷bek, -ŏv, -ica/ộvka) [pat.

497 

š÷režan 

Bìl ję òn pri vrậgu š÷grt. 

še j nkàti pf (šèjnkam; šẽjnkal, šèjnkala, -àle; 

šèjnkan) darovati, oprostiti dug 

[nj. schenken] Tò sem mu jậ šẽjnkal. 

šekriệt m (-a, -ŏv) 1 zahod, nužnik [lat. secretus: 

tajni, skriveni; tal. segreto] Šekriệt 

pŏḍ hîžnem krõvem ìma sàme pòp i škộlnik. 

Sàka rìt dọ̃jdę na šekriệt. {O. šekret} 

2 fig nered, prljavština Kàk mòrę žīvèti v 

takviệm šekriệte?! {V. šekret} 

šekrstìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) sakristija [mañ. sekrestye 

ʖʖ 

šěst 

498 

šěst num (šěste, -em, -emi/èmi) šest Hậreẓ̌ 

ìdę: šěst – pět. Trî bàbę šěst pět? (ìmaju 

šěst pět na nõga) Imèli smę šěst krậv. 

šestậk m (-ãḳa, -ậkŏv) 1 bačva od šest 

vjedara Jòš ìmam pùṇ šestậk vĩna. 

2 vlak u šest sati Zakẽsnel sem na šestậk. 

š÷stere m (-ère, -èrem, -èremi) šestero 

Dŏv÷zli su cìgel na šestěre kộle. 

šešlìga/šešlìgŏvina f (-ę, -ĩgŏ/ŏ, -îg/-) češljuga (Dipsacum 

fulonum i silvester) prije uzgajana za 

češljanje sukna Da lậsi pŏrastěju kûva sę 

lîstije žalộsnę vrbę vu võde kậ ję v pàzuve 

lĩstŏv šešlìgę ìli šešlìgŏvinę. 

Šešlìgŏvina f top B 

šešūrìti sę ipf na, (-ûrim; -i; -il; -en; -ũrejne) 

širiti perje, šušuriti, šepiriti se Šešûri sę kak 

zậgŏrski purận. 

šešũrnat adj (-ậti; -àta) raširena 

perja Vrạ̃pci i kộsi su v zĩme šešurnàteši 

ŏd zĩmę. 

šetalìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) [Anić rij. neob.] njihalo, 

njihalica zidnog sata, šetaljka, klatno Kàḍ 

štè v hîže mẽrnę zastậvi sę šetalìca na vùre. 

Na stiẽʖne ję vùra na bãtę, a ìma ciệgarę, 

šetalìcu i lãncę z bậti. {Vi. šetaljka} 

šèv m (-a, -ŏv) šav Raspôri sę pŏ šève. 

šẽva f (-ę, -i) ptica ševa (Alauda 

arvensis) Šẽva ciẽʖle lète jõrję i kàḍ 

gòre letî pŏpiẽʖva: âjḍ, âjḍ, čà, čà a kàḍ sę 

spũšča: Štî, štî, vô, vô, bìč mi õpal. V zĩme 

na pũṭu nậjdę smřzneni kọ̃jnski dr÷k i 

věsel vîčę: cīpekà! 

šìba f (-ę, šîbŏ, -) 1 šiba Dr̀ščę kàk šìba na 

võde. J÷n šumậk Šàšinŏvca ję znàl z gačậstŏ 

šìbŏ nậjti dè na dvŏrìšču ìma vŏdě i 

kàk ję na glìbŏke. 

2 dio ruda na kolima Rûde ìma šìbu i 

b÷drę kě sę natèknu na škãrič. 

Šibạrj÷ve n /Šibiẹròve n blagdan Nevine dječice 28. 

prosinca Na Šibạrj÷ve dẽca pŏ sẽʚle šîbraju 

stàrešę, da bûḍu zdràvi. 

šìbica f (-ę, šîbic) dem šìba 1 šibica, grančica 

Znậla sem trî šìbicę driẽʖjnka ŏvàk dèti i 

màle vuglějnija i pŏtkadìti, kàḍ mi dẽca 

niẽʖsu mòglę spàti. ¤ Bụ̂š dòbil dr÷k na 

šìbice. Nećeš dobiti ništa. 

2 žigica S÷ ìmam za pùšiti sàme niẽʖmam 

šîbic, papiẽʖreca i duvãṇa. 

šîb i je n zb (-a) šiblje Ŏd brèzŏvŏga šîbija sę 

diệlaju m÷klę za dvŏrìšče, gũmne i štàlę 

zmètati a i třžiju sę. 

šìbnuti pf (šîbnem; šìbni; -ul; -en/ut) 

udariti Šìbni ga z bîčem. 

šìbŏvan adj šiban, šibovan pj Světa 

Kàta Katarĩna z bîčem bìčuvana šîbŏm šìbŏvana, 

pŏ kŏliệne bĩta, àjngel zậ jnu pĩta. 

šîbrati ipf (-at; -am; -an; -ajne) šibati Na 

Šibạrj÷ve ję šîbrajne i dẽca sàkŏga šîbraju 

pŏ sẽʚle dà bu zdràveši. 

šìc int tjeranja mačke Šìc, vrậg tę nõsil, tè tę 

nõsil! ¤ Šìc, mậčka, dà tę ne preskòčim. 

(Velî diệkla) Šìc, mậčka, dà tę ne pŏgãẓim. 

(Velî snẽja) {V. šic} 

šîcar m (-a, -ŏv) strijelac, gañač [nj. Schütze] 

Bìl ję dòber šîcar i mògel ję sàkŏga srnãḳa 

kõga ję vìdel strelìti. 

šiẽʖ ʖdica f (-ę, -) ceduljica, kartica [mañ. sédula 

499 

šĩrem 

šìgu – mìgu. {G. šigo-migo; Z. šigu migu: 

hodati neravno; V. šegec-megec: opasno} 

Šijavrh top (Šijavr̀h m -rlec, -řlka, -řlski) 

zaselak kraj Šašinovca, 47 st. (1857) a 36 

(1971) [od Šinajverh od Kašinavrh. God. 

1200. je tu negdje selo Peta i Veta na 

posjedu Kašina. Kašina top jẹ u Budencu]. 

Vrleščica f top Š 

šīkàti ipf (šîkam; -al, -àle; šîkan; šĩkajne) 

1 bacati, razbacivati, rasipati Šîkaj šenìcu 

šĩrem pŏ nậjžu da sę mõkra ne splèsnivę. 

2 šikljati mlazom, brizgati, prskati Křv ję 

jậke šîkala. {G. šikati} 

šìkati sę ipf (šìka sę; šìkale sę ję) pristajati, 

dolikovati [nj. schicken sich

ʚʚ 

šīrìti 

500 

2 širom, omaške (sijati) Kònŏplę sę siệjaju 

z rũḳŏ šĩrem. 

3 svuda, na sve strane, posve razbacano, 

diljem S÷ ję rashîtala šĩrem pŏ hîže. Razìšli 

su sę šĩrem sviệta kàk ràkŏva dẽca. 

šīrìti ipf ra, (šîrim; -i, -ètę; -il, -ìle; šîren) širiti 

Pŏčẽʚla sę snẽja šīrìti, nèkaj bu nõṿŏga. pj 

Dŏk sem svînę žîril, kûrc mi sę ję šîril. 

širộčka f (-ę, -i) bradva, tesarska sjekira 

široka sječiva a kratke drške Širộčkŏ sę 

t÷šeju lûči i fĩne stesậvaju grẽʚdę. 

{H. T. Gh. širočka; S. siročka} 

šĩrŏk adj (-ộki; šìrŏka; šìrši; pre-) širok Čè ję 

jãṛek šĩrŏk a plìtek mu sę velî kộp. Č÷ ję 

čõvek šìrši rašîrene rûḳ nèg dùḳši ŏḍ glãṿę 

dŏ pẽʚtę, ìma miệrnicu. ¤ šìrŏkę rũḳę 

darežljiv Širộka top C, D 

širŏkàjna f naziv za zdjelu u zagonetki: Õtec 

pŏgŏriệlec, màti širŏkàjna, dẽca ŏbliziệki? 

(Lõnec, zdèla i žlìcę) 

šišậk m (-ãḳa, -ậkŏv) šija, 

zatiljak, stražnji dio vrata [mañ. sisak: 

kaciga] Priệl ga za šišậk i hìtil vùn. 

šĩšek m (-a, -ŏv) šija, stražnji dio 

vrata Priệl ga ję za šĩšek i pĩšek i hìtil. 

šîška f (-ę, -i) 1 šija, vrat Nậ 

vrậtu su i màndulę i ŏtrạ̃ga šîška. Svinč÷tu 

na žĩrejnu sę najpriệ děbla šîška, põḍbrajna 

i gàčicę. 

2 kvrgava izraslina na žiru, hrastova šiška, 

šišarica Šîšku h ràstŏvu smę brậli i lèderu na 

Dụ̂ge Sẽʚla prŏdạvàli za kộžu čìniti. 

{J. šiška, šišketa; V. šiška; G. gubač: 

hrastov plod za obradu kože; Gh. šiška} 

šìšnuti pf (-em; -i, -ètę; šìšnul) jurnuti [nj. 

schiessen: pucati] Šìšnul ję vuẓ hìžu. 

šìštat m (-a, -ŏv) streljana 

[nj. Schiesstand] Ìšli smę na šìštat pụ̀cat. 

šìti ipf na, ŏp, ra, spŏ, za, zŏ, (šîjem; šî j ; šìl, 

šîla; šît) šiti Na det÷tu n÷ smeš šìti, 

dà mu pòmet ne zašîješ. 

šĩvajnka f (-ę, -i) šivaća igla Zgînula mi ję 

šĩvajnka. {S. Še. šivenka} 

šīvàti ipf na, ŏp, pŏ, spŏ, zŏ, (šîvat; -am; -al, 

-àle; šîvan; šĩvajne) šivati, šiti Pŏdŏblàča 

sę šîva ŏd trî pòlę, rùḅača ŏd četĩri a bŏgàteša 

i ŏd pět pộl. 

škàf m (-ãfa, -ŏv; dem m škàfek) kabao, 

čabar, drvena posuda zapremine oko 10 l s 

2 uha za nošenje [nvnj. scaf; vental. scafa 

501 

škŏrnậr 

šk÷la f (-ę, -ělŏ, -) rašlja, račva, raklja 

Zãḍružna kŏbìla ję č÷sala na škěle slìvę na 

briẽʖgu vrật i ŏbiệsila sę. 

škělast adj rašljast, 

račvast, rakljast, dvokrak Nậjdi šk÷laste 

driệve i põtpri jàbuku. Glûvi Dùmič ìščę 

vòdu šk÷lastem driệvem. 

šk÷mbrav adj izbirljiv u jelu Jậke ję šk÷mbrav 

a zậte i mr̀šav. {Tr. škamrav} 

škīcàti ipf (-îcat; -am; -al, -àle; -ĩcajne) 

znatiželjno skrivećki gledati, virkati 

Věč dụ̀ge ju òn škîca čèẓ õblŏk, da tûḍ̣ 

prehậja. 

škiciệrati ipf (-at; -am; -an; -ajne) 

znatiželjno promatrati Škiciệra õna n÷ga 

v÷č zdậmla. 

škĩcnuti pf (-em; -i, -ètę; -ĩcnul, -ùḷe) zirnuti, 

baciti pogled Škĩcni ju màle da vîdiš kàk sę 

preštîmane držî. 

škilậk/škrlậk m (-ãḳa, -ậkŏv; dem m škilãčec/škrlãčec 

-ačẽca, -ŏv) šešir; šeširić, 

šeširčić Zậkaj pòp nòsi črni škilậk? (Dà 

pŏkrîję glãṿu) Sà dẽca ìmaju škrlậkę, a 

ôtec ga niẽʖma? (Žîri i rậst) Àk sę diẽʖklice 

dènę škrlậk na glãṿu, bụ̂ imiệla vèlikę 

cìcekę. Dèl si ję sộjkina pẽʚra za škilãčec. 

Dẽni si škrlãčec na glãṿu, dà tę sûṇce nę 

pěčę. {I. škiljak; V. Še. škrlak} 

šklècnuti pf (-em; -i, -ètę; -ècnul; -en) 

škljocnuti Šklècni s klũčem. 

š klĩček m (-a, -ŏv) držak, stapka, 

peteljka lista, cvijeta ili ploda Šklĩček 

tikvậjninŏga lîsta sę zariệžę i naprậvi 

fučkậlka. Čriệšnę běri s klĩčki. {ðñ. J. 

kliček; držalka na sadu; B. V. G. Fi. kliček } 

šklọ̃ca f (-ę, -ọ̃ci) sklopivi nož s trbušastim drvenim 

drškom, škljoca Šklọ̃ca sę zapĩra v drevě 

nę črèjnę. Ô, jesěm mu šklọ̃cu, zětec, sàḍ 

sem sèkser kvãṛen! 

{G. V. škloca; Ko. škljoca} 

šklọcàti ipf (-ộcam; -al, -àle; -ộcan; -ọ̃cajne) 

škljocati, zvučno otvarati i zatvarati Zûḅi mu 

šklộcaju kàk šklọ̃ca. 

šklòcnuti pf (-em; -õcni, -ètę; -õcnul, -òcnula, 

-le; -òcnut) škljocnuti, zvučno 

zatvoriti nož, bravu, vrata Klũčenica ję 

šklòcnula. 

škòda f (-ę, -ộdŏ, -) šteta, kvar [češ. škoda 

ʚʚ 

škŏrpijûṇ 

502 

škŏrpijûṇ m (-ũṇa, -ûṇŏv) štipavac 

(Scorpionideae) [gr. skorpios] Škŏrpijûṇ ję 

jậke òtrŏven, a prì nas i h niệ. 

škòrup m (-a, -ŏv) skorup, kožasti sloj na 

kuhanom mlijeku Dõbre mliẽʖke ìma pr̀st 

dęběli škòrup. {B. škarljup na verhnju} 

škộruš m (-a, -ŏv) kor, pjevnica u crkvi [mañ. 

korus

503 

šlậr 

škrŏpìti ipf na, pŏ, (-òpit; -îm; -ộpi, -ètę; -òpil, 

-îla; -õplen, -ěna; -ejne) prskati, slabo kišiti 

Dèẓ̌ṇ̃ pŏmũčke škrŏpî. 

škrptîjne/tîn i je n zb (-a) izrezotine Zmẽʚti tò 

škrptînje k pěče. 

škrptìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) izrezotina I škrptìnę 

su pŏjèli. 

škrptìti ipf (-řptit; -r̀ptim, -iju/ę; -rpti, -ètę; -řptil, 

-r̀ptila, -ìle; -r̀ptejne) rezuckati Kàj tò tàk 

dụ̀ge škr̀ptiš a nìš niẽʖsi napràvil? 

{Tr. škrptiti} 

škřt adj (-rta; -r̀teši; pre-) pretjerano 

štedljiv Tàk ję škřt da nẽʚ bi dậl nì 

Bògu bãta š čiệm bi vrậga mòril. 

škrtec m (-rca, -řcŏv) škrtica Tòga škrca bòle 

dà nì nè pròsiš. 

škũda f (-ę, -) stari kovani srebrni novac, 

petokruna [tal. scudo] Rìba vùrica ìma pò 

sebe kàk škũdę plậvę i tàk sę preliệva. 

Škvorc pr (Škvòrc, -õrcŏv, -òrcŏvka) [nad.] 

Š1 E1430. 

škvòrc/škvõrec m (-õrca, -ŏv/ộv; f škvŏrîca; 

adj škvõrcŏv, -òva) čvorak (Sturnus vulgaris) 

Jàte škvŏrcộv i škvŏrîc za čàs ŏbẽʚrę 

třsje. Zvàdil ję škvŏrcòva jậjca z gniẽʖzda. 

{B. J. škvorc; S. škvorec; Gh. škvorac} 

šlabèknuti pf (-em; -èkni, -ètę; -èknul) zucnuti, 

nešto nepromišljeno reći 

[nj. schlabbern] Šlabèknul ję i sàḍ mu ję žàl. 

šlabèkuvati ipf (-jem; -ajne) brbljati, blebetati, 

žlabrati; slovkajući čitati [nj. schlabbern] 

Šlabèkuję a n÷ zna jòš čìtati. 

šla¦bùriti/žla¦bùriti ipf (-ûrim; -ùri; -il, -ûrila; 

- j en; -ejne) brčkati u vodi Ràceki žlabûriju v 

rùpe. Ràcę šlabûriju v rupàče. 

{Mp. žlaburiti} 

šlậf m (-a, -ŏv, -i/mî) 1 gumena cijev, šlauh 

[nj. Schlauch] Sudìča sę vĩne vậdi na šiệf 

ìli na šlậf ìli tòči na pìpu. Nùṭer ìdę sûv a 

mòker vùn? (šlậf ìli šiệf kàḍ sę vĩne vậdi) 

2 zračnica Šlậf becìklina mi pũšča, 

mộram ga kr̀pati. 

šlàfut/šlìfut f (-i, -ju/jụ̂, -ûṭi, -mî) 

bljuzga, bljuzgavica, kalna zemlja Stèzę su 

pûṇę šlìfuti i niệ mòči prějti dà sę nè 

zamậžeš. {ð. šliput} 

šlafutnìca/šlifutnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) bljuzgavica, kalna zemlja Kàḍ sę 

sniệg rastŏpî i razmòčena zẽʚmla razgậzi 

na dvŏrìšču sę naprậvi šlafutnìca. Zĩdę jùg 

i naprậvi sę šlifutnìca. {G. ošlafotati z 

drekom} 

šlậg/šlàg m (-a, -ŏv) kap, moždani udar [nj. 

Schlag] Šlậg ga vũdril (tr÷fil). 

šlagiệrati ipf (-iệrale ga/ju; -an) imati moždani 

udar, uzrokovati oduzetost Šlagiệrale ga i 

sàḍ mu ję rũḳa zẽʚta. Šlagiệran ję. (pretrpio 

kap, uzet) 

šlậjdrati ipf za, (-am; -an; -ajne) klizati se 

kotačima, zanositi se, vući po zemlji, 

povlačiti [nj. schleudern] Něm mògel zv÷sti, 

kŏtậči šlậjdraju v blàtu. 

šlàjer m (-a, -ŏv) mladenkin veo 

[nj. Schleier] Mlãḍejnka ję v šlàjere. 

šlàjfar m (-a, -ŏv) brusač [nj. Schleifer] 

Šlàjfari su họdàli pŏ sẽʚle i brūsìli brìtvę, 

nõžę, škậrję, sekìrę i drùgi alật. 

šlậjfati ipf na, (-at; -am; -an; -ajne) brusiti, 

oštriti [nj. schleifen] Brìtvu šlậjfa. 

šlậjsati ipf dŏ, na, ŏd, pre, (-at; -an; -ajne) 

izvlačiti konjima balvane [nj. schleusen] 

S kộjni su šlậjsali driệve šùmę. 

{P. šlajsejni: izvlačenje trupaca} 

šlãmpast adj (-ậsti; -àsta) aljkav, neuredan, površan [mañ. 

slampos; ausnj. schlamp] Bàba ję stàra i 

šlampàsta. 

šlàmpav adj (-àveši) 

aljkav, neuredan, površan, [mañ. slampos; 

ausnj. schlamp] Jậke ję šlàmpav i s÷ ž 

n÷ga vîsi. {Št. šlampav; Gh. šlompav} 

šlàmpavec m (-a, -ŏv; f šlàmpavka) nemarnjak 

Zậkaj si tãkŏv šlàmpavec, s÷ nà tebe 

vîsi, prirědi sę kàk sę šìka. 

šlamperàj m (-ậja, -ŏv) neurednost, 

namarnost [nj. Schlamperei] Kàk mòreš bìti 

v tàkvem šlamperãju. 

šlàpa f (-ę, -ậpŏ, -; dem f šlàpica -ę, -ậpic) 

zatvorena papuča [nj. Schlappe] Kàm si 

diệla šlàpę? Priệ su dẽca i škộlu ìšla bõsa 

a sàḍ ìma šlàpicę čiệm sę zrŏdî. 

¤ Prõsta kàk šlàpa. vrlo bezobrazna 

šlậr m (-ãṛa, -ậrŏv; dem m šlãṛek) 

mladenkin veo [nj. Schleier] Mlãḍejnka nòsi 

šlậr na việnčajnu. Diẽʖklicu zakòpaju ju v 

šlãṛeke.

šlạtàti 

504 

šlạtàti ipf na, pŏ, (-ậtam; -al, -àle; -ậtan; 

-ãṭajne) pipati, milovati, opipavati, gladiti 

Šlậtal ju ję, a õna sę niệ brãṇila. 

{V. Ž. šlatati; R. šlatat} 

šlavûnar m (-a, -ŏv) tvrda laka kola, šlavoner, 

vrst fijakera, svečana kola Preštimàneši 

gŏspŏdậri su imèli šlavûnar i vŏjzìli sę. 

Šlavũnec m (-a, -ŏv; f Šlavûjnka) arh Slavonac 

Šlavũnci pijụ̂ pŏ vŏlòvski kàk i vòl kî 

najpriệ jiệ a òṇda pĩję. Bòjnčičem su gŏvŏrìli 

Šlavũnci. {ðñ. Šlavonec} 

Šlavùnija f arh Slavonija Plemenitậši Bòjnčiči 

su sę dŏselìli v Driệnčec Šlavùniję a mòrti 

dŏv÷zli na šlavûnaru. 

šle¦bụ̀čkati/žle¦bụ̀čkati ipf (-am; -an; -ajne) 

mučkati, bućkati u želucu. tresti tekućinu u 

boci Šlebụ̀čka ti v drộbu. Pùṇe sem vŏdě 

pòpil i sàḍ mi žlebụ̀čka v žęlụ̂cu. 

{G. šlebočkati; V. žlebučkati} 

šlèm m (-ẽma, -ŏv) kaciga, šljem [nj. Helm] I 

spậl sem v šlẽme. 

šlèpati ipf pŏ, (-am; -an; -ajne) vući, tegliti za 

sobom [nj. schleppen] Òn ju naviệk šlèpa 

za sộbŏ. 

šlèper m (-a, -ŏv) tegljač [nj. Schlepper] 

Dŏvězel ję trî šlèperę šùdra na pûṭ. 

šlepr̀ček m (-a, -ŏv) 1 mućak, pokvareno 

jaje; čistac, neoploñeno jaje Tẽʚre jàjce niệ 

narụ̃ščene ž n÷ga sę pŏd kvộčkŏ ně pìšče 

zlẽʚgle, pŏkvậri sę, pŏstậnę šlepr̀ček. 

Smrdî kàk šlepr̀ček. 

2 fig pokvarenjak Štè zậjni dôjdę k vuzmîce, 

špộtaju mu sę dà ję slepụ̀ček. 

¤ Pŏkvãṛjen kak šlepr̀ček. 

{ðe. G. šlafrček; ð. Se. šlaprček; B. V. 

šlaprtek, B. šleprtek; T. šlepuček; Mp. 

šlapurtek; S. žlaprček; Sl. zaprtek; češ. 

zaprdek} Ova riječ ima čak 24 govorna 

oblika s istim kratkim naglaskom na 

drugom slogu a istog značenja i to 

zamjenom glasova š/s, e/a, p/f, r/u i č/t. 

(slafrček, slafutek, slaprček, slaprtek, 

slapuček, slaputek; slefrček, slefutek, 

sleprček, sleprtek, slepuček, sleputek; 

šlafrček, šlafutek, šlaprček, šlaprtek, 

šlapuček, šlaputek; šlefrček, šlefutek, 

šleprček, šleprtek, šlepuček, šleputek) 

šlìc m (-îca, -ŏv) rasporak, razrez 

[nj. Schlitz] Šlìc ti ję raskòpčan. 

šliệs m (-a, -ŏv) zasunka 

kotača na kolima [nj. Schliesse] Dêni šliệs 

dà kòle ne zgubîš. {Du. šlis} 

šlihtàti/ktàti ipf na, pŏ, (-îhtat; -ìhtam; -îhtal, 

-ìhtala, -àle; -ìhtan; -ajne) postavljati u red, 

redati, vrstati [nj. schlichten] Šlîhtal i h ję kàk 

sŏldãṭę. 

šlînga f (-ę, -i) 1 vezica, petlja, zamka za 

kopčanje gumba [nj. Schlinge] 

2 vrsta veza Šlìnga ję jẽʚne, a špìca drùge. 

šlîngati ipf na, (-at; -am; -an; -ajne) vesti, 

čipkati [nj. schlingen] Sàma si špìcę šlìnga 

za fèrtun i rùḅačę. {I. šlingati} 

šlìper m (-a, -ŏv) željeznički prag 

[eng. sleeper] Šîmec ję pĩjan stàl na šlìperę 

na štrèke, rašîril rũḳe kàk dà sę hòčę 

metàti i vîkal: Sàme mi òjdi, sàḍ si v gràbe! 

I cûg ga pŏgàzil. 

šlògarica f (-ę, -) gatara Ciganìca šlògarica 

mu ję šlògala. 

šlògati ipf (-am; -an; -ajne) gatati iz karata 

[nj. aufschlagen: bacati karte] Ciganìca mu 

šlòga. Ìma kậrtę za šlògajne. 

šlộ j sar m (-a, -ŏv) bravar [nj. Schlosser] 

Šlộjsar mi ję klûča napràvil. 

šlòknuti pf pŏ, (-em; -ôkni, -ètę; -ôknul, 

-òknula, -le) naglo popiti, gutnuti veću 

količinu odjedamput Šlõknul ję lòjnček 

vìnčeka. 

šlŏpìti pf pri, (-òpim; -õpi, -ètę; -õpil, -òpila, 

-ìle; -òplen) pasti u blato, udariti, baciti 

Šlõpil ję v mlàku. 

šlòpr ŏ k m (-a, -ŏv) klaonica [nj. schlachten: 

klati + Brücke: most] Kràvu tìra v šlòprk. Niệ 

nèg za šlòprŏk. {Kr. S. V. šloprok} 

Šlŏvậk m (-ãḳa, -ậkŏv) Slovak Pĩję kàk 

Šlŏvậk. Šlŏvậki hòčeju jậke pìti. 

šlûḳnuti pf pŏ, (-em; šlùḳni; -ul, -ûḳnula) 

gucnuti Màle ję šlûḳnul i ŏtìšel. 

šlûs adv gotovo R÷kel sem šlûs i šlûs ję. 

šlûs m (-a, -ŏv) kraj, dovršetak [nj. Schluss] 

Diệs jòš diệlamę i òṇda ję šlûs. 

šmậjlati ipf pŏ, pri, (-at; -am; -an; -ajne) 

1 dragati, milovati Šmậjla ga pŏ skrivěčke. 

2 - sę ulagivati se, ulizivati se, umiljavati se, 

dodvoravati se [nj. schmeicheln] Šmậjla mu 

sę kàk mậčka.

505 

šòc 

šmèkati ipf (-am; -an) prijati, goditi, ići u tek 

[nj. schmeken] Niệ mu tò šmèkale. 

šmĩček m (-a, -ŏv) 1 zavijutak niti preñe Pụ̀ne 

ję šmĩčkŏv na pr÷denu. 

2 zaštitni komadić platna Na ručìcę sę 

dènę pr÷dene i òṇda sę vîja šmĩčkem (s 

kr̀picŏ v rũḳe) ìli z dildậjčecem na klụ̀pke, 

da nìt ne nažûli rûḳu. 

šmiệra f (-ę, -i) kolomaz [nj. Schmiere] Kŏtậči 

na jŏrnìca niẽʖsu bĩli šmiệrŏ namậzani pàk 

su cvīlìli. 

šmiệrati ipf na, za, (-at; -am; -an; -ajne) 

1 mazati kolomazom [nj. schmieren] Mộra 

sę šmiệrati kõla. 

2 fig podmićivati Štè šmiệra tè i vòjzi. 

šmiệrglati ipf zŏ, (-at; -am; -an; -iệrglajne) 

čistiti brusnim papirom, smirkom [nj. 

schmiergeln] Nòẓ̌ šmiệrglam dŏk niệ bòle 

za h řñal. 

šmînka f (-ę, -i) šminka [nj. Schminke] Za 

šmînku niệ bĩle peněẓ. 

šmînkati ipf na, (-am; -an; -ajne) mazati lice 

šminkom [nj. schminken] Diẽʖkle sę niẽʖsu 

šmînkalę šmînkŏ nèg si š črlěnem 

papiẽʖrem lìca màzalę. 

šmìrglin m (-a, -ŏv) smirak; grubi brusni papir 

[nj. Schmirgel

Šòfica 

506 

ìstę šòcę. Òn ìma pùṇe šộc. 

{G. V. R. Ba. šoca} 

Šòfica f dem Šòfa f Šŏfìja f Šòfika f Žòfa f 

oblici imena Sofija svetačkog porijekla [gr. 

Sophia

507 

špòt 

{G. špecnoti} 

špèk m (-ẽka, -ŏv; dem m špèkek) slanina, 

mastan potkožni sloj [nj. Speck] Špèk sę 

sušî na nạ̃jže . D÷j det÷tu špèkeka. 

špèkula f (-ę, -) pikula, kliker, staklena 

kuglica za dječju igru [lat. specula] Zgùbil 

sem s÷ špèkulę na špèkulajnu. 

špekulànt m (-ãnta, -ŏv) mudrijaš, 

račundžija, proračunat čovjek [nj. Spekulant] 

V rãtu su sę špekulãnti ŏbŏgàteli. 

špèkulati sę ipf (-at; -am; -ajne) igrati se 

špekulama, klikerima Na Pijãcu smę sę 

špèkulali. {V. špekulati se} 

špekuliệrati ipf (-am; -ajne) mudrijašiti [nj. 

spekulieren] Prẽʚveč dụ̀ge špekuliệraš. 

špènglar m (-a, -ŏv) limar [nj. Spengler] 

Špènglari su špl÷jnatę lõncę kr̀pali. 

šperhãḳel m (-a, -ŏv) otpirač [nj. Sperrhakeln] 

Òtprl ję šperhãḳlem štacûn. 

špìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 vrh, šiljak [nj. Spitze] 

D÷j màle sòli na špìce nõža! 

2 čipka [nj. Spitze] Hiệkla špìcę za fèrtun. 

Kŏpěrta ję ciẽʖla prebrãṇa a dòle su špìcę. 

3 žbica, palac kotača Na glavìne su špìcę 

a na špìca su ŏplatnìcę. 

špìcnãṃet m (-a, -ŏv) nadimak, 

prišivak, prišvarak [nj. Spitzname] 

Sàki v sẽʚle ìma nekakŏv špicnãṃet i čè sę 

sřdi, vìše ga gŏvòriju. {Du. špicnamet; ð. 

špicnadem} 

špìcšpl÷j m (-a, -ŏv) okov na vrhu potplata 

Ŏtřgel mi sę špìcšpl÷j na cìpelu. 

špičậk m (-ãḳa, -ậkŏv) 1 tip lokomotive Cûg 

ję võzil màñarski špičậk ìli hiladậrka. 

2 šiljasta cipela Ôbul si ję šìmi cìpelę 

špičậkę. {V. špičok} 

špìčast adj (-ậsti; -àsta) šiljat, šiljast [nj. 

spitzig] Kukurìza pụ̂canka ìma mậlę bãtę i 

špičậste zřnije. Kộzjak i žlàjf grõẓdi ìmaju 

špičậstę jàgŏdę. 

špĩček m (-a, -ŏv) šiljati vrh žira, vrh ploda 

kostanja Mìš prĩmlę kõstajn ìli žîr za špĩček 

na vřju i na rìt ga nòsi v lùknu, a tù slòži i 

špĩček ŏdgrîznę, dà mu ga drùgi mìši 

n÷mreju ŏdn÷sti. 

špìčiti ipf za, (-it; -îčim; -ìči; -il, -îčila; -en; 

-ejne) šiljiti ¤ Něš zộḅ špîčila i gûṣkam vòdu 

kòsala. (Niẽʖmaš põsla.) 

špĩgel m (-a, -ŏv) ogledalo 

[nj. Spiegel

ʖʖ 

špŏtàle 

508 

cěrskę l÷picę, Budènčanem mụ̂ẓ̌ z Budiệnec, 

Glamnìčanem Pûḳači a 

Laktečànem Lĩsicę. 

špŏtàle n (-a, -ậl) poruga, ruglo, 

grdnja, pogrda, sramota [nj. Spott] Kàḍ sę 

štè kõmu pŏšpŏtãṿa, velî sę: Àl tę bụ̂ 

špŏtàle dŏpàle. 

špộtalica f (-ę, -) pjesma rugalica Za sàke 

ìme ję kãḳva pèsmica špộtalica a nektěrę 

sę pŏpiệvaju sàkŏmu. Mîške sèdi na 

j÷lŏve grãṇe, čřvi su mu v glãṿe. Dà ję 

Mîške dòber bìl, na Bõžič bi dòma bìl i 

skùp z nàmi vĩne pîl. 

špŏtãṇcija f (-ę, -) 

prigovor, pogrda Dòbil ję dòma špŏtãṇciję. 

{Vi. špotancija: psovanje} 

špộtanec m (-a, -ŏv) 

grdnja Dòbil buš špộtanca. 

špộtati ipf na, ŏ, pŏ, za, zŏ, (-am; -an; -õṭajne) 

1 ružiti, grditi, koriti, kuditi [nj. spotten] 

Fùrt ga špộta àl ję s÷ zabậḍ. 

2 - sę rugati se, izrugivati se Laktečàni 

velĩju lìsica, a Cẽʚrci lisìca i zậte im sę 

špộtaju: laktiệčkę lĩsicę. Niệ sę dõbre nì 

z grbậvŏga driệva špộtati. 

špràjc m (-a, -ŏv) podupirač, potporanj, 

priječnjak [nj. Spreize] Pŏstàvil sem špràjc 

dà sę stụ̂p ne zrûša. 

šprậjcati ipf pŏd, (-at; -am; -an; -ajne) 

podupirati, podlagati [nj. spreizen] Mộrali 

bùṃę šprậjcati. 

špràjna f (-ę, -ậjnŏ, -) treščica, štika, špranja, 

tanki iver, oštri komadić drva koji se zabode 

u kožu ili pod nokat Našpràjnil sę na 

špràjnu. {V. šprańa} 

šprìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) štrcaljka, prskalica 

[nj. Spritze] Kupìli su vatrŏgậsnu šprìcu. 

Šprìcu na plěča i šprìca třsje. 

šprìcati ipf pŏ, za, (-at; -am; -an; -ajne) 

prskati, štrcati [mañ. spriccel; nj. spritzen] 

Věč trějti pûṭ šprìcam třsje. Lãṇi niẽʖsu bîla 

dòsta nì četĩri šprìcajna. 

šprìcer m (-a, -ŏv) bijelo vino sa sodavodom, 

uštrcak [nj. Spritzer] Pậr šprìcerŏv si slòbŏne 

pŏpijěmę. 

šprìcnuti pf (-em; -îcni, -ètę; -îcnul, -ìcnula, 

-le; -en/ut) štrcnuti, briznuti, Šprìcnula mi ję 

gàlica v jòči. {V. špricnuti} 

šprî j m (-a, -ŏv) sitno olovno zrno, sačma 

puščana [nj. Sprüh] Nàstrelil ga šprîjem z 

lòvačkę pùškę. {G. V. šprih} 

šprījàti ipf pŏ, za, (-îjam; -al, -àle; -îjan; 

-ĩjajne) prštati, prskati, štrcati [nj. sprühen] 

Šprîjaš na s÷ strãṇę. 

špŕlèti ipf pŏ, (-řli; -řlil, -ìle; -rlejne) 

sitno kišiti, kapkati Dèžñek liệpe špřli. 

{V. spržeti} 

šprglàti ipf pŏ, (špr̀gla; -ajne) sitno 

kišiti, kapkati Dèžñek špr̀gla ŏd jùtra. 

šprũkajne n (-a, -) piljkanje, dječja igra s 5 

kamenčića Svàdil sę na šprũkajnu. 

šprũkanec m (-a, -ŏv) zaobljeni kamenčić 

oblutak, piljak, pitonjak Za šprũkajne triệba 

pět šprũkancŏv. 

šprūkàti sę ipf na, (-ûkat; -am/čem; -i, -ètę; 

-ûkal, -àle) igrati 

se kamenčićima, piljkati se Na pậše smę sę 

šprũkanci šprūkàli. 

{G. kamenčati se; K. kamičat} 

špùla f (-ę, -ûlŏ, -; dem f špùlica) vitlo, 

drvena cijev na kolovratu na koju se namata 

konac [nj. Spule] Diệs ję sàme trî špùlę 

naprěla. {Du. špula: cijevka} 

špûlnak m (-a, -ŏv) dio kolovrata na kojem je 

špula (cijev) za namatanje niti 

šrafciẽʖ ʖgar m (-a, -ŏv) odvijač [nj. Schraubzicher] 

Ŏdšarậfi šrafciẽʖgarem. 

šrậjbati ipf na, (-at; -am; -ajne) pisati kao 

pisar; nečitko pisati [nj. schreiben] Liệpe 

šrậjba s pùṇe zafrkậčŏv. Šrậjbaš kàk 

dòktŏr. 

šrèk 1 adj indekl kos, nagnut, naheren [nj. 

schräg] Stõžer šrèk stŏjî i kùp bi sę mògel 

zrùšati. 

2 adv ukoso Vîdiš da šrèk 

hõḍa. 

šròt m (-õta, -ŏv) prekrupa [nj. Schrot] Šròt 

dãjem svînam i kràvam. {M. šrot} 

šrộtati ipf na, zŏ, (-am; -an; -ajne) krupno 

mljeti, drobiti, praviti prekrupu [nj. schroten] 

Šrộtam kukurìzu. 

šr̀šan m (-a, -ŏv; adj šr̀šanŏv) stršljen 

(Vespa crabro) Šr̀šan šûpi kàḍ sàme màle 

pîknę a kàḍ pîkne s ciẽʖlem žậlcem jậke 

ŏtěčę. Šr̀šanŏve gniẽʖzde (setjě) ję vu šuplậstem 

h rậstu. {G. Jž. Hg. sršan; Du. šršanj; 

R. V. Gr. sršen}

ʖʖ 

ʚʚ 

509 

štēčàti 

Štabarković pr (Štabàrkŏvič, -ŏv, -ka) Ž64, 

Prepuštovec 10 LP113 

štạ̃cija f (-ę, -) postaja, stajalište [nj. Station 

štěčen 

510 

štěčen adj (-ěčna; -÷čneši) jako željan, 

požudan Tàk ję štěčen da mu slìnę curîju. 

Nesẽʚče žẽʚne sę pŏnùḍi sàke jèle tẽʚre vîdi, 

da ně štěčna. {V. šteči} 

štěčnŏst f (-i, -ju/jụ̂, -õsti, -mî) 

žudnja, pohlepa Ìdu mu slìnę ŏd štěčnŏsti. 

{V. štečańe; G. šteńava} 

Štèfek m ime dem (-a, V Štêfek/Štēfêk) Štiệf 

(-a, V Štêfe/Štēfô), Štẽfič, Štefĩček, Štiệfec, 

Štefìna, Štefĩnec, Štefùca, Štefulậk, 

Štefậk, Štefộk, Štèfan, Štefãṇec, Stẽvo, 

Pepãṇec, Pèpek, Piệpač, Pêpič, Pĩšta, 

[oblici imena širenog po sv. Stjepanu prvom 

ugarskom kralju Ištvanu prvom patronu zagrebačke 

katedrale a manje po kamenovanom 

Stjepanu Prvomučeniku

511 

štrạ̃jnek 

[nj. Stern] Ìma trî štịêrnẹ. 

štìft m (-a, -ŏv; dem m štìftek) postolarski 

četvrtasti čavao bez glavice [nj. Stift] 

Niẽʖmam dòsti štîftŏv za cìpelę. 

štìglec m (-a, -ŏv) češljugar (Fringilla/ Carduelis/ 

carduelis) [nj. Stieglitz] Na liẽʖpek smę 

lòvili štìglecę. {T. štiklec} 

štî j m (-a, -ŏv) 1 ubod (iglom, u zemlju lopatom 

štihačom), odrezak zemlje štihačom, 

štih [nj. Stich] Tù triệba pùṇe štîjŏv. 

2 dobiveni bod, jedno izbacivanje ili 

nošenje u kartanju Tvộj ję štîj, hìti kậrtu. 

¤ bìti na štîju prvi bacati kartu. 

štijàča f (-ę, -ậčŏ, -) lopata štihača, ašov 

Lŏpàta štijàča ję za štĩjajne zemlě a 

pŏbiràča za pŏbîrajne. 

štìjati ipf pre, za, zŏ, (-at; -îjam; -ìjal, -îjala; 

-îjan; -ĩjajne) štihati [nj. stechen] Štìjali su 

štijàčami na vřčake ciẽʖli dận. 

štìkati 1 ipf na, (-at; -am; -an; -ajne) vesti, 

čipkati, praviti čipke [nj. sticken] Špìcę sem 

štìkala sãma. {O. štikat} 

štìkati 2 ipf (-îkam; -ìkal, -îkala; -an; -ajne) 

usporavati goveda Štîkaj kràvę 

da nẽʚjdeju tàk nậgle. 

š¦tikạvàti ipf dŏ¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

usporavati Štikậvaj võlę! Prẽʚveč 

ję nạ̃gel trèba ga štikạvàti. 

štîknuti pf (-em; -ìkni; -ìknul, -îknula; -en/ut) 

zaustaviti, zadržati, usporiti volove (krave) u 

kretanju Štîknula sem kràvę, dà ne drčîju. 

štìl m (-a, -îlŏv) držalo pera, držak 

sjekire, motike [nj. Stiel] Střgaj štìl! 

štîmati ipf na, pre, ra, (-am; -an; -ajne) 

1 ugañati Štîma tàmburu. 

2 nagovarati, pripremati Dụ̀ge ga za tò 

štîma i mòrti ga naštîma. [nj. einstimmen] 

3 misliti, suditi, držati Kàj štìmaš, j÷ l’ bu kàj 

ẓ tòga? 

4 - sę dičiti se, ponositi se; praviti se 

važnim [tal. stimare] Štîma sę s kộjni. {ðe. 

Fi. štimati se} 

štòf m (štõfa, -ŏv) tkanina, sukno [nj. Stoff] 

Kûpil si ję štòf za òpravu. 

štòk m (štõka, -ŏv) uzidani drveni okvir 

prozora ili vrata, vratnica, dovratnik 

[nj. Stock] Zbìl ję štòk. Pòp na štõku pîšę 

G+M+B, kàḍ ìdę s krîžecem {V. M. štok} 

štòkrlin n (-a, -ŏv) stolčić bez naslona [ausnj. 

Stockerl] S÷di na štòkrlin k pěče. 

štộla f (-ę, -) stola, prekoramica, vrpca 

naramenica svećenika u vjerskim obredima 

[tal. stola

štrậjnga 

512 

štrậjnga f (-ę, -i) uže ili remen za uprezanje, 

dio konjske opreme [nj. Strang: debelo uže] 

Kũpil sem nõṿę štrậjngę i jẽʚna ję pûḳla. 

{Du. Ko. štranjga; D. štranga} 

štràm adj indekl stasit, uspravan, čvrst, 

naočit, ponosit [nj. stramm: ukočen, 

uspravan] Jậna ję zbìla štràm žẽʚna. 

{ðe. štram} 

štràmica f (-ę, -ậmic) 1 uspravni dio saona 

koji spaja oplen i saonicu [nj. stram: 

uspravan] Štràmica sę zadiệla za tr̀ček. 

2 fig noga Štràmicę im sę vîjaju ŏd t÷reta. 

Veliki teret nose. 

štràncmarîn m (-a, ŏv) afrodizijak od samljevene 

španjolske muhe (Lytta vesicatoria) 

Kũpila ję mụ̂žu si i štràncmarîna i sěne niệ 

nìš mògel. 

štrapaciệrati ipf na, (-am; -ajne) naporno 

hodati [nj. Strapaze: napor

513 

šùft 

štrlek m (-a, -ŏv) šiljak; 

batrljak Kapût sem si na štrlek pŏdrậpal. 

štŕlèti ipf (-řlim; -i, -ètę; -řlil, -ìle; -rlejne) 

štrljiti Ròglę štřliju z vòza. 

štròf m (-õfa, -ŏv) novčana kazna [ausnj. 

strof

šụ̂jnka 

514 

šụ̂jnka f (-ę, -i) šunka, svinjski but [mañ. 

sonka

515 

švộgar 

pred škộlnikem? {G. švańiti} 

švajvãglin m (-a, -ŏv) vrsta zaprežnih kola, 

kočija na opruge [nj. Fleischwagen] Švajvâglin 

ję ĩmel fiệdrę a nạ̃pre ję bìl sìc i 

ŏtrạ̃ga trùgica. 

švàler m (-a, -ŏv; f švàlerka) zavodnik; 

ženskar, ljubavnik [ausnj. Schwalier

T t 

t m glas t je treći suglasnik po učestalosti sa 

7,76% svih 

tabậk/tŏbậk m (-a, -ŏv) arh duhan 

[nj. Tabak; tal. tabacco

517 

tậnec 

otprilike; tàk ti i trèba to si i zaslužio; 

skòrem da ję tàk približno; tàk ti Bòga 

molim te; tàk ję! slažem se; Tò ję sàme tàk 

a n÷ za ìstinu. pretpostavlja se; n÷ tàk kàk 

tî odgovor na pitanje: kàk si? 

takàj adv takoñer, isto tako I òn 

bụ̀ takàj ìšel z nàmi. Steblộvije duvậna su 

takàj sùšili i pùšili v lûla. {Gh. takaj} 

tãki adv brzo, ubrzo, začas, 

za tren, odmah, uskoro Dòšli su ziẽʖvci, tãki 

bûḍu i driẽʖmci. {Tr. Vo. P. ð. V. taki} 

tãkŏv pron (s tãkve; -òga, -òmu, -iệm; ž 

tãkva, -ę/takvě, tãkve, tãkvŏ/takvộ; pl 

takviệ, tãkvem, takvèmi) takav Kàkŏv pri 

jèle, tãkŏv pri dèle.Takviệ sę jậ ne bŏjîm. 

tậl m (tãḷa, tậlŏv) dio, dio imovine 

[nj. Teil] Mòjsija ję ščậpem mậ h nul i Črlěne 

mòrje sę tạlàle na dvậ tậlę. 

tạlàti ipf ras, (tậlat; -am; -al, -àle; tậlan; tạ̃lajne) 

dijeliti [nj. teilen] Tậlaj tò na pộl, dà 

bu pràv. 

taliệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) starinski srebrni novac 

[nj. Thaler

ʖʖ 

tangiẽʖ ʖʖ ʖrati 

518 

tangiẽʖ ʖrati ipf (-am; -an) 

ticati se, doticati [nj. tangieren] M÷nę tò 

bàš nìš ne tangiẽʖra. {V. tangerati} 

tạpàti ipf (tậpat; -am; -al, -àle; tậpan; -ajne) 

tapkati, nesigurno hodati, koracati na 

mjestu Jòš tù tậpaju. {O. tapat} 

tạplàti pf ŏ, pŏ, v, (tậplat; -am; -al, -àle; 

tậplan; -ajne) utapljati Kàḍ mậčka ŏmacî 

pùṇe màčičŏv, lûdi i h tậplaju. 

tapšàti ipf pŏ, za, (tãpšat; tàpšam/em; tãpši, 

-ètę; tãpšal, tàpšala, -àle; tàpšan; -ajne) 

lagano udarati dlanom u znak 

odobravanja; pljeskati [mañ. tapsol] 

Tãpšal ga pŏ plẽʚče i dậl mu za pràv. 

tãrac m (-âca, -ŏv) pod od ploča, tarac [tal. 

terrazzo] Dèl ję tãrac vu svîncę. 

tarậcati ipf pŏ, (-am; -an; -ajne) postavljati 

taracTarậcali smę štàlu. 

t a rậglę f pl t (-i, -ami) nosila, nosiljka, traglje 

[nj. Trage] Na tarậgla su ga ŏdn÷sli. Na 

trậgla su cìgel nŏsìli. {Tr. V. tragle; G. trale} 

tarùgę f pl t (-ûg, -ùgami) dječja naprava za 

klizanje [tal. tartaruga: oklop kornjače] 

Tarùgę su kàk mậlę sậni a sanìcę su im ŏd 

dviệ stậrę kòsę. 

tậst m (-a, -ŏv; adj tậstŏv) ženin otac Tậst 

ga ne prìzna za z÷ta. Dòbil ję tậstŏv grùnt. 

tạ̃šel m (-a, -ŏv) džepna torbica, vrećica [tal, 

tassello; nj. Tasche] Tò ję v tạ̃šle dŏn÷sel. 

Gẽpil ję i skrìl v tạ̃šel. {V. tašl} 

tàška f (-ę, tậškŏ, -i; dem f tàškica -ę, tậškic) 

torba za spise, spisnica; priručna torbica 

[mañ. taska

ʚʚ 

ʚʚ 

519 

tẽmne 

tečậl m (-a, -ŏv) 1 povremeni potočić Jòš ję 

v tečãḷe vŏdě. Tečậl m top nekadašnji 

potočić Ŏd Sŏblînca k Šàšinŏvcu těčę 

Tečậl v Kàšinski põtek. 

tečàs/tè čàs adv odmah, brzo, taj čas Tè 

čàs ję ŏtìšel. {ðe. tečas} 

t÷čen adj (těčna; t÷čneši) 

tečan, ukusan Těčnę ję jèle. 

t÷či ipf ŏ, pre, s, (těčem, -ěju/čụ̂/kụ̂; těci, 

-ètę; t÷kel; těčen, -ěna) teći, protjecati 

Glamniệčki pòtŏk těčę čèẓ Glamnìcu, a 

Kàšinski põtek čèẓ Šàšinŏvec. 

t÷čič m (-a, -ŏv) tetić, tetkić, tetin sin Štiệf i jậ 

smę si t÷čiči. {H. tečič; Ba. tetkić} 

t÷čična f (-ę, -i) tetična, tetina kći Slàva 

Fundelîčka Šimūncòva ję mõja t÷čična. 

{B. tečična, tece moje kči} 

t÷čne adv tečno Těčne põjel. 

tẽda adv tada, onda Tẽda ję m÷ne bĩle 

sàme pět liệt. - nègda adv konačno, 

napokon I tẽda nègda i òn ję dòšel. 

tẽjna f (-ę, -i) sjena Slàḅ ję čõvek, kî sę svŏjě 

tẽjnę bŏjî. Zgledî kàk tẽjna. {Te. ð. tejna; 

H. Vo. Mt. tenja; V. G. teńa} 

tèjnek adj (tiệjnki; tẽjnka; tèjnši; pre-) tanak 

V pậsu ję tèjnka a v rîte d÷bela. 

tèjnke adv 1 visokim glasom Stậri Ìvek 

Šimậgin ję liệpe na tèjnke pŏpiẽʖval. 

2 tanko, slabo Čè buš tàk màle dèlal, 

bòrme buš na tèjnke sràl. 

těk m (-a, -ŏv) tek, apetit Niẽʖmam těka i nìš 

mi nẽʚjdę v těk. 

tèk/tèkar adv tek, istom, netom 

Tèk ję dòšel. Čè ję mlậdi mèsec v subòtu 

òṇda ję Mlậda Nedèla tèkar drùga nedèla. 

tèknuti/teknùṭi pf dŏ, na, ŏ, pŏ, pri, spŏ, v, 

za, (tèknem; tẽkni, -ètę; tẽknul, tèknula, 

-ùḷe; tèknen/ut) 1 utaknuti, 

gurnuti, turiti Kàm si pr̀stę tẽknul? 

2 taknuti, dirnuti Jậ ga niệsen 

nì tẽknul. {O. teknut} 

t÷kut f (-i, -ju/jụ̂, -ûṭi, -mî) kokošja uš, grizlica, 

(Menopon pallidum) Če t÷kuti dọ̃jdeju 

na pìščencę, mạ̃žę i h sę s patròlijŏ. {S. V. 

Š. tekut; Z. tekuti; G. tekot} 

telčậr m (-ãṛa, -ậrŏv) radnik u telićnjaku 

Tŏmậš ję bìl telčậr na màrŏfe. 

tẽʚ ʚle n (-÷ta) tele Srna bečî kàk tẽʚle. 

¤ Kàm ìdę kràva nèk ìdę i tẽʚle. gledî kàk 

tẽʚle gleda a ne razumije 

tẽʚ ʚlec m (-a, -ŏv; dem m hip t÷lčec/ t÷lček) 

1 mladi vol, uštrojeni bikić, junac T÷lca 

bùṃę rạnìli. T÷lčeca smę pròdali. 

2 fig glupan, blesan Õtec ti ję 

tẽʚlec. (Čè rěčeš zdẽʚnec tàk sę ŏdgŏvòri) 

telěči adj teleći Telěči bòks ję za cìpelę. ¤ 

Ìma tęlěču pòmet. Djetinast je. 

telegràf štậjnga f telefonski stup [nj. Telegraphstange] 

D÷j drạ̃gi Bògek dà grõẓdije 

rŏdî na sàkem trǹeku i gr̀meku i na sûve 

telegràf štậjnge! {V. telegrafšteńga} 

t÷lek m (-a, -ŏv) starije tele T÷leku sę 

privẽʚžę črlěne sũkne, n÷mrę ga nìšte 

vr÷či. 

tel÷tina f (-ę, -) teleće meso, teletina Niệ bĩle 

mòči kūpìti telětinę. 

telìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; dem f telîčka -ę, -i; adj 

telîčin) starija junica; mlada junica Pròdal 

ję briệñu telìcu. Ŏstàvil ję telîčku za držàti. 

Telîčine vîme rãṣtę i pŏčẽʚla bụ̂ prikrạjàti. 

t÷lič m (těliča, -ŏv) dem tele Tàk sę màrŏfski 

těliči vậraju. Àk na bŏžîčne nãṿečerje přvi 

mụ̀ški kîhnę, òṇda sę tè lète legụ̂ mụ̀ški 

těliči i žrèbiči. 

telìti sę ipf ŏ, s, (t÷lim, -iju/ę; těli, -ètę; tělil, 

t÷lila, -ìlę; t÷len; -ejne) 1 teliti se Kràva sę 

t÷li. 

2 odugovlačiti D÷j sę nậj telìti, àm sę 

mộramę žurìti. 

tème n (tèmena, teměn) tjeme Vùdrila mę 

grãṇa pŏ tèmenu. 

tèmel m (-a, -ŏv) temelj, 

osnova [

ʚʚ 

ʚʚ 

tentạ̃cija 

520 

tentạ̃cija f (-ę, -) napast, smetnja [lat. 

tentatio] Kộmaj sę tě tentạ̃ciję riệšil. {Fu. 

tenta, tentacija: napast} 

tentàti ipf na, pre, š, zaš, (těntat; t÷ntam; 

těntal, t÷ntala, -àle; t÷ntan; -ajne) nagovarati, 

moljakati, napastovati, iskušavati 

[tal. tentare

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

521 

tìkva 

2 mjera količine rada Tù ję jòš põsla za 

d÷set težậkŏv. 

Težak pr (Težậk, -ậkŏv, -čka) C0 [ zan.] 

Cěrski pòp Težậk ję svộ gàzdaricŏ 

Zùbericŏ ĩmel dvậ sĩnę i četìri č÷ri. 

t÷žek adj (těška; t÷žeši; pre-) 1 naporan, 

mučan Sàki pŏčẽʚtek ję t÷žek. Zậ mę 

betẽʚžnŏga su tò pretěški põsli. 

2 težak T÷žeša ję òd męnę. 

3 nepodnošljiv T÷žek ję čõvek. 

tì part Tì vrạ̃pca, kàk si jãḳi! Tì bòga, k bậjsu 

sèm slìčen. {Tr. ti} 

tî pron (t÷bę/tę, t÷be/ti, tộbŏ m ) ti Mạ̃ček i 

bìškupa gledî, slòbŏne i jậ t÷bę. Ŏd t÷bę 

nigdậr nìš. Štè ìdę za tộbŏ i gậzi pŏ tvŏjèmi 

trậgi, bụ̂ znàl kàj tî mîsliš. ¤ Vìš tî tò (Štè bi 

sę tòmu nậdal); Niẽʖsem jậ s tộbŏm svînę 

pậsel. Ti se ne možeš usporeñivati sa 

mnom. {V. nesmo skupa koze pasli} 

tìca f (-ę, tĩcŏ, tîc; dem f tìčica -ę, tĩčic) ptica; 

ženka ptice Gr̀lica tìca i tìč grlec letîju 

naviệk skùpa. Niệ bòlšę tìcę ŏd prasìcę. 

Jùričica ję mậla tìčica a diệla gniẽʖzde v 

trnậcu. Jiệ kàk tìčica, kàk mậli vràpček. 

tìč m (-a, tîčŏv; adj tìčŏv/tîčji) ptica, ptić; 

mužjak ptice; ptičji Mậli tìč vèliki krìč. Jòj si 

ga tìču kî n÷mrę nì svõje pěrje nŏsìti. Prậvi 

tìč ne sěrę vu svôje gniẽʖzde. Dècu sę vàra 

dà ẓ tìčjŏga jậjca svĩlu predụ̂. Sàme tìčŏvŏga 

mliẽʖka falî. (Velî sę kàḍ su gòsti 

priprậvlenę.) Svega ima. 

tîčarica f (-ę, -) vrsta zmije (Coluber longissimus) 

Tîčarica ję pŏjiệla kộsę. 

tìček m (-a, -ŏv) 1 dem tìč ptičica Slavĩček 

ję mûčki tìček àl liệpe pŏpiẽʖva. 

2 muško spolovilo Spràvil je ję tìčeka v 

gniẽʖzde. Obljubio ju je. {Ab. tiček} 

tiệglin m (-a, -ŏv) vaza, posuda za cvijeće, 

cvijetnjak [ausnj. Tegel

tikvàjna 

522 

vode S tîkvŏ sę zaliệva kàḍ sę třsje kòli. 

3 fig glava V tvõje tìkve ję màle pàmeti. 

□ zemlěna - biljka bljuštac (Bryonia dioica) 

Zemlěna tìkva ję vrậštije za vũtisku (mõzel 

pŏtkŏžnậk). 

tikvàjna f (-ę, -ậjnŏ, -; dem f tikvàjnica -ę, 

-ậjnic; adj tikvậjnski) 1 

bundeva, buća (Cucurbita pepo) Kàj na 

svŏjiệm pŏsiệjaš, a na tũñem zrãṣtę? 

(tikvàjna) Čè sę rõdzga tikvậjnska spĩna 

pŏ kukurìzę, òṇda bụ̂ měka, gnîla zĩma. 

2 pej. glava, lubanja Bụ̂š dòbil pŏ tikvàjne. 

{Fi. tikvanja} 

tĩkvast adj (-àsta) 1 oblika tikve Štrfĩčki su 

mậlę tìkvastę rûškicę. 

2 glup Tî si izbìla tĩkvast. 

tìkveš m (-a, -ŏv) tikvan Tìkvešu 

niệ nìš mòči dŏpŏvèdati. 

tìkvica f (-ę, tîkvic; dem f tikvîčka -ę, -i) 

1 mala tikva Pĩjan Grabiẽʖrec ję dŏk ję 

zaliệval s tîkvicŏ i kõlil v třsju pri světem 

Martìne pŏvenộgval tikvîčku mèste pìčku. 

2 povrtna bundeva Tìkvicę sadî na 

vřčake. 

Tĩlča f Tìlčika f oblici imena Matilda Tîlča ję 

slûžila pri põpe. 

tĩnuti ipf s, v, (-em; -i, -ète; tĩnul, -ùḷe; tînut) 

polagano gasiti Čèkaj dŏk jõgen tînę. 

tiskàti ipf na, pri, s, za, (tìskam/ščem; tìšči, 

-ètę; tîskal, tìskala, -àle; tìskan; -ajne) 

1 pritiskivati, gurati, rinuti Gòluḅ gûčę i 

ŏbletậva òkŏl gòlubicę i snûḅi ju: kùrc pizdù, 

kùrc pizdù, a kàḍ zletî nậ jnu i rûṣti: 

tiščî, tiščî i na krậju: tĩsk! {Ab. tišćati: jebati} 

2 - sę gurati se Tìščeju sę i vrậta su 

zrùšali. 

tīščàti ipf (-î mę; -îščal; tĩščajne) 

1 tištati, žuljati Cìpeli mę tiščĩju. 

2 - sę tištati se Kŏsmậte sę s kŏsmậtem 

tiščî a sriẽʖdi vŏdìca piščî? (Mìgę i sûẓę) 

tìšlar m (-a, -ŏv; f tìšlarica -ę, -; adj tìšlarŏv) 

stolar [nj. Tischler] Tìšlar mi ję napràvil stòl 

z jŏrèjŏvinę. Tìšlarŏvi dẽčki niẽʖsu imèli š 

čiệm îti na pàšu. Tìšlarice ję làke pěč 

zakūrìti kàḍ ìma naviệk hŏblînija i triệščija. 

tišlarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) stolarija Brěber sę bàvil 

i s tišlarĩjŏ. 

Tìtek m ime dem Tìt m Tĩta m Tîtuš m [od 

rimskog Titus] Tìtek Jàgatičŏv v Žerevînce 

ję bìl ùstašem sûṃliv. Tìtuš Brezŏvàčki ję 

bìl 1792. lèta kapelận v Cẽʚrju àli màle. 

tj÷n m (-ěna, -ẽʚnŏv) tjedan Čè sę 

grìpa vrậči, trậja sàme j÷n tj÷n a čè sę ne 

vrậči trậja čàk s÷dem dận. {ðe. tjen} 

tkậjne n (-a, -) tkanje Tkậjne ję bìl 

sàme žě j nski põsel. 

tkậla f (-ę, -/i; dem f tkậlica -ę, tkậlic) tkalja 

Bîlę su sàme tkậlę, tkậlca niệ bĩle prì nas. 

Jậ sem ìšla jòš v škộlu a v÷č sem bĩla 

tkậlica. {Gr. tkalica: tkalja} 

Tkalčec pr (Kãlčec, -ẽcŏv, -iệčka) [zan. 

523 

trậg 

sę fîne i n÷mrę zam÷riti: òn tô i òn tậ! 

(tõlvaj i tật). {Gh. tolovaj} 

Tòmek m ime dem Tòma, Tŏmậš, Tŏmàšek, 

Tŏmašiệr, Tộmek, Tòmica, Tõmič, 

Tŏmĩček, Tŏmìna [biblijsko se preklapa s 

narodnim Tomislav

tràjati 

524 

tràjati ipf (-am, -aju/u; -ajne) održavati se 

dulje vremena, trajati Tò ję tràjale tàk trî 

liệta. Glògŏv i bŏrộvičin kõlec dụ̀ge tràjaju. 

trậjati ipf dŏ, ras, za, (-am, -aju/u; -an; -ajne) 

rasipati imovinu, nepotrebno trošiti Pòčel 

ję trậjati i ně prěstal dŏk s÷ nè rastrậja. 

tràjbar m (-a, -ŏv) gonič [nj. Treiber] Tràjbari 

su pretrậjbali blậge na šlòprk. 

trậjbati ipf pre, ras, s, za, (-at; -am; -an; 

-ajne) 1 tjerati [nj. treiben] 

Trậjbaju blậge sẽmna. 

2 miješati, umućivati Trậjba jậjca za 

pràžetinu. {Be. ðe. trajbati} 

3 tròšiti Dŏk gòḍ ìkaj ìma òn trậjba. 

trajlalīkàti ipf (-îčem; -îči, -ètę; -îkal, -àle; 

-ĩkajne) pjevati galameći, tralalakati 

Pijậnci pŏ ciẽʖlę nòči trajlalîču. 

tra j nčiệrati ipf ras, (-at; -am; -an; -ajne) 

rasijecati, komadati, razuñivati, rasjekavati 

na dijelove [nj. transchieren

525 

tr÷fer 

travìca zrậsla. Niệ zelěnę trậvčicę. Pŏsušìla 

sę sàka travîčka. 

travŏvãḅec m (-a, -ŏv) proljetna sitna kiša 

Curî bàš prậvi travŏvãḅec. {ðe. L. travovabec; 

D. troavovuabc; Te. pašovabec; S. 

pašovaba} 

travuzîjne/în i je n zb (-a) 

travurina Vřčak ję travuzînije zarậsle. 

Trbušić pr (Tr̀bušič, -ŏv, -îčka) [nad. 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

tr÷fiti 

526 

tr÷fiti pf na, pŏ, (-ěfim; -÷fi; -il, -ěfila; -len) 

1 pogoditi [nj. treffen] Tr÷fil ję bàš naîti. 

2 - sę dogoditi se Tàk sę 

tr÷file i kàj sàḍ mòremę. {Gr. O. trefit} 

trejtàča f (-ę, -ạ̃čŏ, -ậč) 

groznica, vrućica Zĩmica trejtàča mę jòš 

držî. {J. tretjača, zimljica, koja se na tretji 

dan povrača} 

trejtậk m (-ãḳa, -ậkŏv) bačva od tri vjedra ili 

hektolitra Trejtậk ję pùṇ vĩna. 

trějti num (-ŏga, -ŏmu, -em, -emi) redni broj 

treći Kàḍ dvậ merněju v rộdu, òṇda bu 

br̀že i tręjti. Dè sę dvậ najedụ̂ i trějti bì sę 

mògel. Dè su dvậ tù trějtŏga niệ triệba. 

trejtìna f (-ę, ĩnŏ, -în) trećina Dòbil ję s÷ga 

trejtìnu. 

trekrậlski adj trikraljski Na trekrậlski pòst sę 

võda v cĩrkve blagŏslậvla. 

trèmfus m (-a, -ŏv) tronožac [nj. Dreifuss] 

Drevěni stõlec trèmfus ìmaju m÷štri. Na 

želiệznem trèmfusu sę na jògnišču kûvale. 

{V. tremfus; Ja. trimfus} 

tr÷pa f (-ę, -) kolač od 

kukuruznog brašna i sira pečen na mlincu 

u krušnoj peći Zạ̃gŏrci velĩju tiệjnke 

gìbanice tr÷pa. 

treptàti ipf pŏ, (-÷ptam/čem; -ěpči, -ètę, 

-ěptal, -÷ptala, -àle; -÷ptan; -ajne) 

gladiti, tapšati Tr÷pčę 

sìneka pŏ glãṿe. {Du. trepkat} 

tr÷put f (-i, -ju/jụ̂, -ûṭi, -mî) paprat, bujad 

(Pteridium aquilinum) Tr÷put sę žèjnę za 

štràju blậgu. {Te. preprut} 

tr e pûṭec m (-a, -ŏv) ljekovita biljka trputac 

Trepûṭec ję dòber za rànę vēzàti. vũṣki - 

uskolisni trputac (Plantago lanceolata). 

□ širộki - širokolisni trputac (Plantago 

maior) Za vrậštije ję dòber i vũṣki i širộki 

trpûṭec. 

trèsk m (-a, -ŏv) prasak Čùl sę vèliki trèsk i 

barutàna ję ŏtìšla v lùft. 

trèskati ipf na, s, za, (-am; -an; -ajne) 

1 jako udarati Trèska z vrậti, sr̀dit ję, a 

vrậta mu niẽʖsu nìš krîva. 

2 grmjeti Striẽʖle su pòčelę trèskati. 

trèsnuti/triệsnuti pf ŏ, za, (trèsnem/triệsnem; 

-èsni, -ètę; -èsnul, -èsnula/iệsnula 

-en/ut) udariti, lupiti, mlatnuti Trèsnul ga s 

prõscem, da s÷ zviẽʖzdę vìdel. Trèsnul ga 

pŏ zubiệ i zûḅę rãzbil. Srdìte ję triệsnula z 

vrậti. 

trěsti ipf na, ŏ, pŏ, ras, s, za, (-ěst; -em, 

-ěju/ụ̂; -i, -ètę; -ěsel; -en, -ěna; -ejne) 

1 udarati kolcem po granama voćaka; 

drhtati (od zime, groznice) Trěsli smę i 

brậli slìvę v slivnîke. Zĩmica ga trěsę. 

2 - sę tresti se Kàḍ světŏmu Mạtèju kî držî 

zěmlu, prižměknę, premiệšča ju z jenòga 

plěča na drùge, zěmla sę trěsę i põtres ję. 

trēščàti ipf (-îm, -ĩju; -ěšči, -ètę; -ěščal, -àle; 

-ěščajne) blještati, jako sjajiti Treščî mi 

svẽtle v jòči. 

třganci m pl (-ŏv, -i) vrsta domaće tjestenine 

Diệs jiệš třgancę. 

{Mp. trganci} 

tr̀gati ipf na, ŏp, ŏ, pŏ, ras, spre, s, zŏp, (-at; 

třgam; tr̀gal, třgala; -an; -ajne) 1 kidati, 

lomiti Vèter třga grãṇę na jàbuka. 2 

probadati Třga mę v kŏliệne, vriệme sę 

miệjna. Bŏrộvica ję dôbra kûvana na pùtru 

za mậst ŏd třgajna. 

trî num (trè, trèm, trèmi) tri (3) Jãḳi kàk bîk 

a bẽʚdast kàk trî. Če něčeš tî, h òčeju drùgi 

trî. Prasìca nòsi trî mèsecę, trî tj÷nę i trî 

dãṇę. Kàḍ sę napîja Trèm Krậlem pijụ̂ sę 

trî kùpicę vĩna. Pùṇe ję prîč ŏ trè brậte. mî 

trî nas troje, nas trojica 

triẹbìti ipf na, ŏ, pŏ, pre, s, (-iệbit; -im, -iju/ę; 

-iẽʖbi, -ètę; -iệbil, -ìle; -iệblen) 1 komušati 

kukuruz Štè kàḍ sę kukurìza triệbi nậjdę 

d÷vet črlěne bậtŏv, ìdę slòbŏne spật. 

2 čistiti, odvajati grah iz mahuna Triệbim 

bàžul za õbeḍ. 

3 čistiti uši, biskati Dộbra màti triệbi dèce 

vûši i gnìdę. 

triẽʖ ʖblejne n (-a, -) komušanje 

kukuruza Na triẽʖblejnu sę skùpile pùṇe 

trebîčŏv. {ðe. V. treblenje} 

triệgar m (-a, -ŏv) naramenica [nj. 

Hosenträger] Nòsi làčę na triệgarę. 

triệm m (-a, -ŏv) trijem, natkriveni balkon 

drvene kuće, kat; veranda Niẹmcòva 

drevěna zãḍružna hìža v Šàšinŏvce ję bĩla 

na triệm z vèlikem gâjnkem. [B. trem] 

triẽʖ ʖska f (-ę, -i/iẽʖsek; dem f triẽʖ ʖščica -ę, -) 

trijeska, iver Zapùši si s triẽʖskŏ!

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

527 

trnìna 

triẹščàti ipf (-îm; -iệšči, -ètę; -iệščal, -àle) 

bliještati, jako sjajiti Treščî mi 

svẽtle v jòči i nìš ne vîdim. {R. trašćet} 

triệšč i je n zb (-a, -) triješće Niẽʖmam triệščija 

za jõgen zakūrìti. Žẽʚna mòrę četĩri põslę 

naj÷mput dèlati: čēpèti, scàti, sràti i 

triệščje bràti. 

triẹščìti ipf na, ras, s, (-iệščim; -i, -ètę; 

-iệščil, -ìle; -iệščen; -iẽʖ ʖščejne) tesati triješće za paljenje ognja 

Dèda triệšči za zgnèc. 

triệti/tr̀ti ipf dŏ, na, ŏ, pŏ, s, za, (triệt; tèrem/trěm, 

-eju/ụ̂/trěju; tẽri, -ètę; tr̀l, třla; 

trěn) 1 razbijati, lupati, lomiti Ŏblòḳę mu 

tèreju. 2 trljati, trti Zĩmlica mę tèrę. 

3 čistiti vlakno od pozdera Tère 

kùḍelu na tr̀lice. 

4 istiskati med iz saća Měḍ sę tèrę i pr̀sti 

lîžeju. 

triẹznìti ipf pre, s, (-iẽʖznit; -im/em; -i, -ètę; 

-ĩeznil, -ìle; -iẽʖ ʖznen; -iẽʖ ʖznejne) 1 trijezniti 

Štèl ga triẹznìti àl niệ ìšle 

2 - sę trijezniti se Triẽʖznil sę š črnŏ kãṿŏ. 

trifrtậl m (-a, -ŏv) tri četvrtine Dòsti ję trifrtậl 

kìlę cùkŏra. Kùlike ję vûr? Trifrtậl dvanàjst. 

(Za šãḷu sę velî i:Trî frtậlę na kŏsmàte). 

{Še. trifrtal} 

trifrtậlni adj tri četvrtine neke mjere Tù trèba 

trifrtậlni (trî frtậlę côla) svèder. 

trinàjst/trinậjsti num trinaest/i Òn ję kàk 

trinậjste prậse tẽʚre niệma cìceka pùk za 

pĩzdu cìca. Pòp kî ję zvùčil trinậjstu škộlu 

znậ i tụ̀ču dèlati. 

trìngelt m (-a, -ŏv) napojnica [nj. Trinkgeld] 

Kèlnerem dàjem trìngelt da mi n÷bi dậli 

kàkŏv nậpŏj. 

trìst num trideset (30) Ĩmel ję trìst liệt, dà sę 

žẽʚnil. □ -j÷n num trideset i jedan Brõji sę 

dàle: trizdvậ, tristrî, triščetĩri, trispět, 

trišěst, tris÷dem, tristòsem, trizd÷vet. 

trìšče n (-a, -îšč) ostatak traga Nì trìšča nì 

mìšča. Nìgde trìšča nìti mìšča. Nìti trìšča 

nìti mìšča. Nema ni traga ni smeća. Ni 

traga ni glasa. 

trizdvậ num trideset i dva Zậkaj ję drạ̃gi Bộg 

stvõril čŏvèku trizdvậ zûḅę a sàme jenòga 

kûrca? (Dà ne mộra v tàčka jậjca za sộbŏ 

vŏjzìti.) 

tr̀j m (-a, -ŏṿ) breme, teret Tùlikŏga třja 

němrem nŏsìti. {V. D. trh} 

třjne/n i je n zb (-a; dem n zb trjniče) trnje 

Vlẽčę sę pŏ třjnu i trjniču. 

tr̀kati ipf na, ras, s, (třkam/čem; tr̀či; tr̀kal, 

třkala; třkan; -ajne) gurkati, 

bockati Kàj mę třkaš, kàj òčeš? 

třkem adv trkom, bježeći Dà 

si třkem tàm i nazậj. 

třknen/nut adj 1 munjen, 

umno zaostao Òn ję màle třknen. 

2 pijan Dòšel ję z bèrtiję třknen. 

3 gurnut Třknut ję v strận. 

trknùṭi pf (třknem; -i, -ètę; třknul) potrčati, 

skoknuti D÷j třkni v štacûn pŏ šibìcę! 

třknuti pf na, pŏ, s, (-em, -eju; tr̀kni; -ul; 

-en/ut) dirnuti; gurnuti Tr̀kni ga z làktem v 

rẽʚbra, da ne spî pri mèše. 

Trkọ̃ščicę f pl top C dio šume 

trlec m (-a, -ŏv) srednja daska trlice koja kao 

nož ulazi u trlicu Trlec ìma ručìcu na 

deščìce s kụ̂ sę tèrę (trlìča) kùḍela. 

{S. trličnak} 

tr̀lica f (-ę, třlic; dem f tr̀ličica -ę, -) drvena 

naprava za obradu konoplje i lana Na trlice 

sę terę (trlìča) kùḍela i stiẹpa (stiẹplę) 

pòzder. Sûva ję kàk tr̀lica. Za diẽʖklicę sę 

naprậvi tr̀ličica, dà sę nà jne vučîju triệti 

kònŏplę. 

trlìčati ipf ŏ, (-at; -îčam; -an; -ajne) 

trliti Trlîčala ję kùḍelu na mèsečine. 

trmîn m (-a, -ŏv) rok, odreñeno ili dogovoreno 

vrijeme, kraj breñosti [lat. terminus: 

kraj] Prasìce ję v nedèlu trmîn za prasìti. 

{Tr. trmin; V. termin, R. termen} 

třn m (třna, -ŏv; dem m trnec/trǹek) bodlja 

Dòber ję kàk třn v pẽʚte. Črne mậle na pũṭu 

stậle i měsa čèkale? (třn). Vûdri bàba s 

trncem kùsicu pŏ hřnce! Da bậr grõẓdije 

rŏdî na sàkem trǹeku i gr̀meku. 

trnậc m (-a, -ŏv) voćnjak Vu Škanìčŏvem 

trnậcu ję rậne rûšek jačmějnki. Trnậc ję 

trậvnik dę ję i sadŏvjậ. {S. Be. trnac; H. B. 

ternac} Trnậc m top B 

trnek m (-a, třnkŏv) zapor na vratima Zapri 

vrậta s třnkem. {ðe. trnjek} 

trnìna f (-ę, -ĩnŏ, -în; dem f trnìnica -ę, 

trnînic; adj trnînski) crni trn, trnjina (drvo i

trnuti/tŕnùṭi 

528 

plod) (Prunus spinosa) Črna mậla žẽʚnčica, 

a v rîte je šklĩček? (trnìna) Na pậše smę 

trnìnę p÷kli na jõgnu i jèli. Ìma liẽʖpę črnę 

jòkicę kàk trnìnicę. Trnînski vètri pûšeju 

kàḍ trnìnę cvetěju. 

trnuti/tŕnùṭi pf / ipf pre, ŏpa, (trnem; -i, -ètę; 

trnul, -ùḷe; třnut) 1 utrnuti, biti zahvaćen 

trncima; drvenjeti, kočiti se, obamirati 

Rũḳę su mi tŕnùḷę. Nògę mi trnęju. 

2 utrnuti, ugasiti (vatru, svjetlo) Trnul ję 

jõgen. 

Trõba m ime trobojnog mačka 

trŏ¦jạčìti ipf (-ậčit; -ậčim; -en; -ejne) treći put 

orati Za kònŏplę i pr÷dive sę trŏjậči a i za 

zẽʚlije ję dõbre trŏjạčìti. 

Trŏjãḳi m pl t (-ŏv, -i; adj trŏjậčki) blagdan 

Duhovi, Sveto Trojstvo; duhovski Tî si bedậk 

ŏd Vûzma dŏ Trŏjậk. Jašộj tę vrậg ŏd 

Bŏžìča dŏ Trŏjậk! Ŏ Trŏjậke smę kònŏplę 

sèjali i ŏ Vèlike mèše pūkàli. Trŏjậčka rõsa 

ję vrậštije za jòči. Trŏjậčka vedrĩna dậ 

krùva i vĩna. Trŏjậčkę rụ̃žę (Peonia sp.) su 

vèlikę i liệpę. {G. Du. V. J. Trojaki} 

tròjčeci/trõjki m pl (-ŏv, -òjčeci/mî) trojci 

Trõjkę ję rŏdîla. {J. trojki} 

trõje/trõji/trộje num (trŏjè, trõjem, trŏjèmi) 

troje Làdicę su dŏv÷zli na trõje kộle. Saki 

dận ję bîle trõje jèle. Žîvel ję ženộ i trọ̃je 

decě v mậle kŏlìbe z blàtem zmậzane. 

Imèli smę trî kŏbìlę i dvọ̃je lậjnske 

žriệbičŏv i trọ̃je lètešne. 

trộkar m (-a, -ŏv) trobridno pomagalo kod 

nadama stoke [fr. trocart] Kàḍ sę kràva 

najiệ mộkrę d÷telę i napũnę s trộkarem sę 

prědrę. 

tròmen adj (trõmna; tròmneši) trom, spor, 

bezvoljan Ŏd jùtra sem tròmen. 

trộnuš m (-a, -ộnušŏv) prijestolje, vladarska 

stolica, tron [mañ. trón

ʖʖ 

529 

trũden 

zabŏděju sę dviệ tri jàgŏdę na šklĩček lîsta, 

nèk i tr̀s màle pĩję, dà bu bòle klètu ròdile. 

Liệpe ję třsje òbrŏdile i na sàkem tr̀seku 

vîsiju gròzdeki. J÷ l’ vìše v Prìgŏrju tr̀sŏve 

kŏlộv ìli na Pòsavine biẽʖle kŏjnộv? (tr̀sŏvŏga 

kõla ŏd třsa niệ) ¤ Nãjel sę tr̀sŏvę 

jũvę. Pijan je. 

třsca f (-ę, -i)dem trstĩna komadić kore od 

trske na tkalačkom brdu Na br̀du rạzbòja 

su třscę ŏd trstînę. V br̀de sę navậña pŏ 

dviệ nìti mej třsce. 

trsěv i je n zb (-a) više vinograda Dè ję vìše 

trsộv ję třsje a dè vìše třsija trsěvje. 

třs i je n zb (-a; dem n trsiče -a, -ŏv) vinograd 

Dè ję vìše třsŏv tò ję třsje. Cẽʚrci su imèli 

třsja na Kĩščice, Lîševe, Parùževine, Vèlikem 

Vrje i pri světem Martìne. V třsiju su 

pòstati ẓ četìri r÷dę trsộv. V negviệm trsiču 

ję màle grõẓdija. {Gh. trsje} 

trsìšče/tr̀sišče n (-a, -îšč/třsišč) tlo gdje je 

bio vinograd Trsîšča n pl top C 

tr̀siti sę ipf pŏ, (třsim; tr̀si; -il, třsila) nastojati, 

truditi se Třsę àli im nějdę. 

trskõtec m (-a, -ŏv) troskot (Polygonum 

aviculare) Dràč trskõtec rãṣtę pŏ stẽza i 

kûḍ̣ sę gậzi a jiệju ga ràḍ svînę. 

Trstenik nartski top (Trstenîk m Trstenîčan, 

Trsteniệčica, trsteniệčki) 

posavsko selo st. 84(1857) a 90 (1971) 

[trstina] Tŏmiči v Trstenîke su vŏjzìli gnộj 

na Furijậna i vùžgal im sę stụ̂p na lèse sậm 

òd s÷bę. 

trstĩna f (-ę, -în) trska (Phragmites communis) 

Třsca rạzbòja su ẓ trstĩnę. 

tr̀ta f (-ę, třtŏ, -) 1 biljka penjačica 

pavitina (Clematis vitalba) Tr̀ta ję za gụ̂žvę 

pl÷sti za cŏkậlku. ¤ Sûv kàk tr̀ta. 

2 strah Tr̀ta ga ję i rìt mu ìdę Fìlip – Jàkŏp. 

¤ imèti tr̀tu bojati se. 

trtạrìti ipf (-ậrit; -im; -i, -ètę; -ậril, -ìle) strahovati, 

bojati se Kàj tùlike trtậriš? Kàj bụ̀, 

bụ̀, gòrje ŏd smr̀ti ně. 

tr̀tica f (-ę, třtic) 1 

zadak, zadnji dio tijela peradi; Nậj mãṣne 

gûṣke tr̀ticu màzati. 

2 donji dio hrptenjače Tr̀ticu si ję nažûlil. 

trtlàti ipf pre, (tr̀tlam; třtlal, tr̀tlala, -àle; 

tr̀tlan; -ajne) 1 brbljati, mnogo 

pričati, nejasno govoriti Fùrt nèkaj tr̀tla. 

{G. V. trtrati} 

2 nespretno raditi Č÷ga sę gòḍ 

prĩmlę, òn mộra trtlàti. 

trũḅa/trumbiẽʖ ʖta f (-ę, -i) puhačko glazbalo, 

truba Znậ trụbìti v trũḅu. 

trubelìka f (-ę, -ĩkŏ, -îk) biljka trubeljika 

(Cicuta virosa) S trubelĩkŏ su fậrbalę žẽʚnę 

rùḅačę na pŏgŏriệlu fậrbu. Čèẓ stiẽʖnu 

štạ̃gla ję na ciệv ŏd trubelìkę liệkel vĩne 

sudìča v pemnìce. 

truběnta/trumbiệnta f (-ę, -i/iẽʖnti; dem f 

truběntica -ę, -iẽʖntic) truba 

[nj. trompette; tal. trombetta] Trũḅil ję v 

trumbiẽʖntu. {O. trunbeta} 

trụbìti ipf za, (-ûḅit; -im; -i, -ètę, -ûḅil, -ìle; 

-ûḅlen; -ũḅlejne) trubiti Mîške znậ trụbìti 

v trũḅu. 

trùc m (-a, -ŏv) 1 prkos, inat 

[ausnj. Trutz] Diệla mu tàk bàš v trùc. 

{Du. Ž. Gr. truc: inat; I. ftruc: u inat} 

2 nutkanje I b÷ẓ trûca sę pŏnûca. 

trûcajne n (-a, -) prkos, inat Dòsta 

mu ję trûcajna i ìdę pŏ sviẽʖtu. 

trûcati ipf na, s, (-at; -am; -an) 1 predbacivati, 

prkosit, inatiti [nj. trutzen] Nậj fùrt 

trûcati. {Tr. trucati} 

2 nuditi Nậj ga tùlike trûcati, àm nèk zèmę 

če h òčę. 

3 - sę inatiti se Jòš sę trûcaju. 

trùcliv adj (-îvi; -ìva) inatljiv, prkosan Prẽʚveč 

si trùcliv. {ð. trucliv} 

truclîvec m (-a, -ŏv; f truclîvka) inatljiva 

osoba S truclîvci niěmam põsla. 

trûḍ̣ m (-a, -ŏv) 1 guba, spužvasto tkivo 

kresivne gube (Fomes fomentarius) pripremljeno 

za paljenje ognja (engl. 

amadou) kresanjem ognjila o kremen Za 

trûḍ̣ sę kręsgûḅa kûvala z lụ̂gem, sušîla i 

tûḳla da změkša. {Kn. trut; Ba. trud} 

2 bolest Mậ mãjča ję diệlala vũrekę ŏd 

kũkca, trûḍa i vrbậnca i sàkŏjęga 

zlŏčěstŏga pŏgãṇca. 

3 muka, teškoća, težak rad Niệ vriệdne 

trûda. 

trũden adj (-ũdna; -ùdneši) umoran, premoren, 

iscrpljen Če sem i glãḍna, bậr niẽʖsem 

trũdna. Trũdna jẽʚsem a nesẽʚča niẽʖsem. 

{G. Mt. V. He. O. truden}

trûdi 

530 

trûdi m pl t (-ŏv, -i) trudovi, poroñajne boli 

Trûdę ję dŏbĩla na pòlu i rŏdîla. 

trūdìti sę ipf (-ûdim; -i, -ète; -ûdil, -ìle) 

1 imati trudove, rañati Bàš mu sę žẽʚna 

trûdila. 

2 mučiti se, zalagati se Zabậḍ sę trûdi a 

niẽʖma sr÷čę. 

trùdŏdan m (-a, -ŏv) mjera utrošenog rada 

u radnoj zadruzi [rus. trudoden] Kral÷večki 

zadrugậri su sę bunìli pròti samŏvezàčicę 

dà budu màle trùdŏdanŏv zaslūžìli če õna 

žèjnę. Zadrugậri su dèlali za trùdŏdane. 

trùga f (-ę, -ûgŏ, -; dem f trùgica -ę, trûgic) 

dio zaprežnih kola od dasaka [nj. Truhe: 

sanduk] V trùge sę vòjzi šùder. Šlavûnar 

ìma sìc i trùgicu. {Du. struga} 

trùjna f (-ę, -ûjnŏ, -) mrva 

Nèkakva trùjna mi ŏpậla v jòke. 

trūjnìti ipf na, s, (-ũjnim; -ũjni; -ũjnil, -ìle; 

-ũjnen) 

1 nasipati trunjem Jòke si trũjni s tiệrjem. 

2 - sę otpadati, 

truniti se Trũjni sę tiệrje z d÷telę. Biệli 

dil÷kter sę jậke trụ̂jni. 

trûṇ m (-a, -ŏv) trun 

Trûṇ mi ję v jòke òpal. 

trûṇka f (-ę, -i; dem f trũṇkica -ę, -) smet, mrvica, sitnica Sàku trûṇku 

su tìčeki pŏzŏbàli. Trũṇkica mi ŏpậla v 

jòke. ¤ nì trûṇkę nimalo {I. trunka} 

trùṇuti ipf s, (-ûṇem; -i; -ùṇul/trùḷ, 

-ûṇula/trûḷa; -ûṇejne) trunuti, gnjiliti Ŏd 

lãṇi tù trûṇę i jòš niệ dŏ kràja trùḷe. 

trūpàti ipf na, ras, s, (-ûpat; -lem/am; -li, 

-ètę; -ûpal, -àle; -ûpan; -ajne) razbijati, 

lomiti Trûplem tikvàjnę i vậdim kŏščìcę. 

{Fi. Iz. trupati} 

trũpec m (-a, -ŏv) trupac, dio debla, balvan 

Dŏvězel ję vèliki trũpec šùmę. 

Trupeljak pr (Trupelậk, -ŏv, -čka) [nad.] Ž1, 

Sopnica 63 LP215 

trũple n (-a, -ũpel) 1 mrtvo tijelo, leš V 

gràbe ję nèčije trũple. 

2 trup, središnji dio tijela Trũple ję tiệle 

b÷z glãvę, nộg i rûḳ. 

trụsìti ipf na, ŏ, s, (-ûṣim; -i, -ètę; -ûṣil, -ìle; 

-ụ̂šen; -ụ̃šejne) 1 stresati, potaći opadanje 

(zrnja žita, bobica grožña, kapljica 

rose) Prìmli gròzḍ̣ ŏdzdộl v šàku dà ti sę ne 

trûṣi. 

2 fig puno jesti, piti Bòrme trûṣi õna ràkiju 

kàk da ję võda. 

3 - sę opadati s čega, osipati se Biệli 

dil÷kter sę jậke trûṣi i pûṇa ję zẽʚmla jậgŏḍ. 

Šenìca ję prezriệlela i trûṣi sę. {Ba. trusit} 

trùska f (-ę, -ûskŏ, -i/trûsek; dem f trùščica 

-ę, -) lanjski kolac u vinogradu Lètes ję òn 

klètu õna? (kõlec i trùska) Trùsku smę 

pŏdjŏštrìli. 

truščîjne/truščîn i je n zb (-a) iverje od 

oštrenja truske (starih kolaca) Truščînije 

smę v třsju pòbrali i pŏkūrìli. 

trušlìka f (-ę, -ĩkŏ, -îk; adj trušlîkin/ 

trušlìkŏv) krkavina (Ramnus frangula) Ŏd 

trušlìkę su dõbri kõlci za bàžul Ŏd 

trušlîkinę kộrę sę diệlaju fučkậlkę. 

Trušlìkŏvi kõlci su slàbi za třsije. 

trušlìkŏvina f (-ę, -) drvo krkavine Ŏd 

trušlìkŏvinę su dõbri kõlci za bàžul. 

trùṭ m (-a, -ŏv) 1 trut, pčelinji mužjak Liện 

kàk trùṭ. Živî kàk trùṭ. Kàḍ sę čẽʚlec zrõji, 

òṇda čẽʚlę stìraju trùṭę vận i õni sę držîju 

vuz vûletje kõša. 

2 fig lijenčina Tè trùṭ niệ vriẽʖden da jiệ. 

trùṭina m (-ę, -) augm pej trùṭ neradnik 

Trùṭina ję òn i něčę sę n÷mu dèlati. 

tŕžìti ipf (třžit; třžim; -i, -ètę; třžil, -ìle; třžen; 

tržejne) prodavati, trgovati Diệs sem na 

plậcu dõbre třžila. 

tù adv tu Dè su čẽʚlę tù ję měḍ, dè ję võda tù 

ję lěḍ, dè su snèję tù ję jěḅ. 

tuckàti ipf (tụ̂ckat; tụ̀ckam; tụ̂ckal, tụ̀ckala, 

-àle; tụ̀ckan; -ajne) 1 kuckati Ne šìka sę 

pŏ sudìče v pemnìce tuckàti. 

2 sitniti tuckanjem Kậvu su tuckàli v 

mužậre. 

3 fig jebuckati Tụ̀ckal bì òn jòš dà kàj 

naîdę àl ne naîdę. 

tụ̀ča f (-ę, tụ̃čŏ, -) tuča, krupa, grad Tụ̀ča 

mòrę cūrèti kàk liẽʖšnaki, kàk ŏrèji a i kàk 

jậjca vèlika. Cěrski pòp ję prekrîžil 

šakraměntem zrậk i tụ̀ča ję pr÷šla. 

¤ Tậ bàba letî kàk tụ̀ča. Kõga òn pŏmòrę 

tòga bụ̀ i tụ̀ča i mràẓ. 

tụ̂či ipf ŏ, pŏ, prẹ, pri, s, za, (tụ̂č; tụ̃čem, 

-ěju/ụ̂/kụ̂; tụ̂ci, -ètę; tûḳel; tụ̂čen, -ěna;

531 

tùrček 

tụ̂čejne) 1 tući, udarati Kûḍ̣ màma tụ̃čę, 

tûḍ̣ měse rãṣtę, a kûḍ̣ õtec bĩję tûḍ̣ měse 

gnĩję. 

2 tući konoplje Mạ̃gda ję prì nas kònŏplę 

tûḳla z diệla. 

3 pucati Tòpništve pòčele tụ̂či i kôjni su sę 

ŏptr̀gali. 

tûḍ̣/tũḍek adv tuda Kûḍ̣ gòḍ sûṇce griệję, 

tûḍ̣ i krùv rãṣtę. Kûḍ̣ P÷ter tûḍ̣ i Pậvel. Bàš 

ję tûḍek pr÷šel. {ðe. tot} 

Tudek pr (Tùdek, -ŏv, -ica/ộvka) [nad. 

Tũrčin 

532 

Tũrčin m (-a, -ŏv) 1 musliman; 

Turčin Pĩję kàk Tũrčin. Pûši kàk Tũrčin 

2 nad Tũrčin Malčìčŏv ję bìl mužikậš i 

liệpe pŏpiẽʖval. 

tũre n (-a, -ŏv) 1 tur, dio hlača koji 

pokriva stražnjicu Vîsi mu pŏdrậpane tũre. 

{G. Du. tur} 

2 euf stražnjica [tur. oturmak: sjesti] 

Vučìtel ję tũḳel šîbŏ pŏ rũḳa ìli pŏ tũre a 

bòrme i pŏ gộle rîte. Tũrujna ìma vèlike 

tũre. {V. ðe. tur} 

Tûrec m (-a, -ŏv) Turčin Tûrci su 

Vụ̀grŏvce frậtrę pŏvèšali. 

tũrem/tùrm m (tũrma, -ŏv) zvonik, toranj [nj. 

Turm

U u Ụ ụ 

u m glas u čini 13,76% svih samoglasnika 

skupa s istim glasom ovdje pisanim ŏ 

fonemski zamijenjenim od kratkog 

nenaglašenog o 

ụ m glas ụ (uključivši i isti glas pisan ọ) čini 

3,00% svih samoglasnika 

û int uzvik negodovanja, ljutnje Û, tò ně na 

dõbre zìšle! {Še. u: za čuñenje} 

ubộžati ipf (-am) osiromašiti, postati ubog 

Dŏ kràja su ubộžali i skrậjna su siròtina. 

¤ Něm nì bèẓ tòga ubộžal. 

ùf int gañenja, nestrpljenja Ùf, tậ ti ràna 

gàdne zgledî. {Še. uf: za čuñenje} 

ù h int uzvik nelagode, boli, iznenañenja 

Ùh, kàk mę jậke bŏlî 

uhû int 1 uzvik neugodnog iznenañenja 

Uhû, kàk ję n÷be visõke, a pŏd nìm pùṇe 

bedãḳŏv! Còprnica ję zajậšila m÷klu, ŏtpřla 

vrậta, gasîla lûč i r÷kla: Hù hù hûj! 

2 glasanje sove Sòva sę javîla: uhû! 

u¦kiẹbàti pf (-iẽʖbam; -iệban) uloviti Žandậri 

su ga pri šòce ukiẹbàli. {G. ukebati} 

ulậnar m (-a, -ŏv) ulan, teški konjanik, kopljanik 

[mañ. ulan;

V v 

v m glas v je zvučni parnjak glasa f a zastupljen 

je (uključivo i v) s 6,51% svih 

suglasnika 

v prep (v, vu, vù, vû, gubi se ispred v i f ili 

prelazi u vu) 1 s A smjer: v ìglu, V ìme, V 

jãṛek, V lõnec, V zîḍ; v cĩrkvu, v čẽʚber, v 

h ậm, v h ìžu, v škộlu; vu vrậta, vu vrbu, vu 

m÷nę; vu v÷ne (u ono), vu věnę (u one), vu 

věnu; vû mę, vû tę, vû sę; vû jnu (u nju, u 

onu), vù jnega Skõčil ję vu vòdu. Striẽʖla vû 

tę pûḳla! 

2 s L mjesto: v ìgle, V jãṛku, V lòncu, V 

zîdu; v cĩrkve, v čẽʚbre, v hậme, v hîže, v 

hřže, v šàke, vu flàše, vu võde, vu vrậte, vu 

vrbe, vu věne (u onoj), vu věnem/vu 

veniệm (u onom); vù jne (u njoj), vù jnem 

(u njemu), vù męne Vû te võde ję pùṇe 

žậḅ. I jậ sem bìl vu tiệ liệta. Kàḍ sę hìža 

diệla òṇda sę v krîẓ̌ vu vuglìčę m÷čęju 

pènezi. Vû sę, nậ sę i pộḍ sę. Ne vûpaj sę 

vû mę, nèg vû sę i vu svôje klûse. 

3 Ispred oblika A i L nekih zamjenica 

(3. lica) se izgovara vû ili vù i početni 

samoglasnik o se gubi, a početni n 

(

535 

valìti 

zẽʚlja i za prãẓna kõla. {ðñ. vagerina} 

vagậš m (-ạ̃ša, -ậšŏv) usjek kotača, jama na 

putu [mañ. vágás

ʚʚ 

vãl š tuk 

536 

u tlo Valîju grebenìcę v třsju. 

2 - sę valiti se, leći se Pìceki sę valîju. 

vãl š tuk m (-a, -ŏv) 1 zmija (Vipera amodytes) 

2 zmija bez repa Vãltuk ję presečěna 

kàča. 

3 valjak, dio alata vlekiča 

(majstora premještanja kuća) Na valštukiệ 

sę stạ̃jnije premiệšča. 

va¦lūkàti sę ipf (-ûkat; -am/čem; -an; -ajne) 

valjati se, kotrljati se, preokretati se Dẽca 

sę valûčeju pŏ trãṿe. Bàba sę namậzala z 

m÷dem i valûkala v pěrju. Kàḍ v pretùletje 

přvi pûṭ grmî triệba sę valūkàti pŏ zẽʚmle da 

n÷ budu krîža bŏlèlę. {Du. valjkat} 

vận adv izvan, van, napolje, označuje 

smjer kretanja Ìdem vận. Mẽʚdveḍ sę na 

Sviẽʖčnicu nalũknę z lùknę vận. Gnộj sę 

snậži štàlę vận. 

Vancaš pr (Vancậš, -ậšŏv, -ašìca) [nad. 

ʚʚ 

ʚʚ 

537 

v÷jverica 

vd÷sne adv udesno Pri raspẽʚle skrěni 

vdẽʚsne. 

v¦diẹvàti ipf (-iẽʖvat; -lem/am; -an; -ajne) 

udijevati, stavljati u što, navoditi Vdiẽʖvala 

sem kõnec v ìglu àl ga ne vîdim vdèti. 

vdộl adv nizbrdo, naniže Kàḍ zạ̃jec bejžî 

vdộl kŏpîčę sę. 

v¦ drạpìti pf ŏ¦ (-ậpim; -len) udariti Vdrậpi ga 

pŏ plẽʚče! 

vdụ̂ẓ̌ adv uzdužno, po duljini Driệve sę vdụ̂ẓ̌ 

raskŏlìle. {G. V. vduš} 

vdvộje adv udvoje Lèpše ję îti čèẓ šùmu 

vdvộje nèg sậm. 

vê/vê hâ int stoj, naredba za zaustavljanje 

konja Vê, Riñận! Vê hâ, Rîčka! 

{V. ve; L. V. veha; ðe. P. eha; M. oha, hoha!; 

Ke. vee; ðe. jeha; Du. jeha; Du. he he} 

v÷č part ističe nestrpljivost, već, još Bụ̂ v÷č i 

na mě vrậta sûṇce grèle. V÷č sę ŏvòga 

nạròda i vrậg bŏjî. Kôžuv riệtke štè nòsi. 

v÷č/prẽʚ ʚveč adv više; previše Còprnicę mu 

pòkle v÷č n÷mreju nìš. Riẽʖtke štè kŏžûv 

v÷č nòsi. Prẽʚveč sę cîfra kak Màks. ¤ nìkaj 

v÷č ništa više 

v÷čer m / f (-a/i, -em/jŏ, -ŏv/i) večer Dòber 

v÷čer, vûjec! Kàḍ prěle vretěne ŏpậnę dŏk 

prědę, n÷ bu pùṇe tě věčeri. Sàku/saki 

v÷čer dộjdę v bèrtiju. 

večěr/věčer/v÷čer/večěres adv uvečer, večeras, večerom Večěr 

žẽʚnę krùv pečụ̂ i na kvàtrę. Svàti sę sprậvlaju 

večěr dận priệ viẽʖjnčajna. Na S÷svetę 

věčer sę zvŏnî da ìdeju dũšę k mèše. Na 

fàšinek v÷čer ìdeju pŏ sẽʚle mačkarậši. 

Večěres mì sę nèkak spî. 

večeriệšni adj večerašnji Večeriệšne 

mliẽʖke sprậvlam za vr̀jne i sìr. 

{ð. večerešni; ðñ. večerešnji} 

večěrja f (-ę, -i) večera Ìdemę k večěrje. Kàḍ 

svàti dọ̃jdeju zdậvajna k diệkle na v÷čer 

ìdę přva večěrja a pòkle dậrŏv ję drùga. 

večěrjati ipf na, (-at; -am; -ajne) večerati 

Večěrjali smę màle priệ. 

večěrna f (-ę, -i) večernja J÷ l’ 

pěš k večěrne? 

večěrnica f (-ę, -) 1 crkveni obred večernjica 

Večěrja bụ̂ pòkle večěrnicę. 

2 večernja zvijezda, Danica, Venera 

Zviẽʖzda Večěrnica ìli Dòjnica sę liệpe vîdi. 

vẽʚ ʚda adv sada, ovog časa Vẽʚda ję 

špàtne zěti slùškinu. V÷n venãkŏv věnu 

venãkvu vẽʚda věnde venộgva venàk kàk i 

věte věndek. I vẽʚda tu võda zvîra. 

v÷der adj (vědra; v÷dreši) vedar (za 

vrijeme), bez oblaka Vědra bụ̀ nộč i smr̀zle 

sę bụ̂. Striẽʖla vû tę pûḳla z v÷drŏga n÷ba! 

v÷dre adv vedro Mẽʚdveḍ sę na Sviẽʖčnicu 

nalukậva z lùknę i čè v÷dre zavlẽčę sę 

glìbje, bụ̂ jòš jãḳa zĩma. 

vèdreni adj koji ima 1 vedro (50 litara) 

Vèdreni sûḍič ję pùṇ rakiję. 

vedrěnka f (-ę, -i) bačva od 50 litara 

Vedrěnka ję pûṇa čĩstŏga lîta. 

vedrìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; dem f vedrîčka -ę, -i) 

vjedrica, posuda Kràli 

sù nam dvậ čẽʚlce i vedrìcu s kộ sę võda 

vlẽčę. 

vedrĩna f (-ę, -în) vedrina Jûrjevska rõsa i 

Trŏjậčka vedrĩna dạ̃ju krùva i vĩna. 

vedrìti sę ipf raz, z, (vědri sę, -ìle sę) 

postajati vedrim Pòčele sę vedrìti. 

vèja f (-ę, việjŏ, -; dem f vèjica -ę, việjic) 

zelena grana s lišćem, 

hvoja Vèter ję ŏtřgel vèliku vèju na jàbuke. 

Na Tiệlŏve sę diệlaju kŏlìbicę ŏd zelẽʚne 

việjic. {B. V. D. veja; M. veha; ðñ. vehje: 

granje; R. veja: suhi list; K. veje: lišće; R. 

vejica: listić} 

vejàča f (-ę, -ậčŏ, -) vijača, široka drvena 

lopata za čišćenje žita Vèjali smę jãčmen 

z vejậčŏ. {B. ðñ. ð. vejača} 

vẽjast adj (-àsta) udubljen, uvijen 

Čriệp ję vẽjast kàk i vejàča. 

vèjati ipf pre, z, (-at; việjam; vèjal, việjala; 

-an; -ajne) vijati, čistiti žito vejačom, pahati, 

vjetriti Vèjali su jãčmen za jačměnu 

kàšu. {B. V. ðñ. vejati; R. vet} 

Vějvač m nad (-a, -ŏv) [od vejvẹrec, mužjak 

vjeverice] 

vejvěrec m (-a, -ŏv) 1 mužjak vjeverice, 

vjeverak (Sciurus vulgaris) 2 nad Mẽʚga 

dèda su zvậli Vejvěrec zậte kàj ję pùẓal i 

spìnal sę pŏ rậste kàk v÷jverica i brậl mẽʚlu 

i ž nộ svînę rãṇil. {ð. veverec} 

v÷jverica f (-ę, -; adj v÷jveričin) vjeverica 

(Sciurus vulgaris) Da niẽʖma tàk dụ̂gŏga

vèke 

538 

rẽʚpa nę bi bĩla liẽʖpa? (v÷jverica) V÷jveričin 

rěp ję za škilậkem. 

vèke n (-a, việk; dem n vèkeke -a, -ŏv) 

1 poklopac Škrìna ìma vèke kàk kròvek 

na pậntę tẽʚre sę ŏdîgnę i gòre ŏtpîra. 

2 krilo (vratiju, ormara) Vrậta mòreju imèti 

jẽʚne ìli dvậ vèka. Šubiệri su pòdelili i liẽʖpa 

hîžna vrậta, sàkŏmu jẽʚne vèke. Pàzi, da ti 

vèkeke ne priščèpči pr̀stekę. {G. V. ðñ. ð. 

veka: poklopac na škrinji, lijesu, sanduku} 

vèkerica f (-ę, -) ura budilica [nj. Weckuhr] 

Kàlčič ję pŏpràvil prevìzŏru vèkericu. 

vekšĩna f (-ę, -în) većina Vekšĩna ję na nàše 

strãṇe. Kàḍ tikvàjna prẽʚjdę m÷ñu òṇda ję 

ŏnòga na čîjem jě, àli ję lûdi nę zîmleju. 

{Se. vekšina} 

vekšînŏ m adv većinom, ponajviše Pàstrk i 

pàstrkina vekšînŏm gŏvòriju òčuvu ìl 

màčuve tàta i màma. {ð. vekšinom} 

vèlača f (-ę, -i) veljača Čè sę zộḅ siệja v 

siệčnu ìma jẽʚnu, če vèlačę dviệ, če v 

òžujke trî, a če v trậvnu četĩri rûḅačę. 

věli adj (v÷leši) polusuhi, uveli 

Sìr ję frîški, měki, věli, sûvi i trdi. 

veličậsni m (-ŏga, -nem, -ne) velečasni, 

počasni naslov župnika Põpu sę velî 

veličậsni. Veličậsni Težậk su imèli svŏjộ 

gàzdaricŏ Îdŏ Zùbericŏ dvậ sĩnę i četìri 

č÷ri. Če mlãḍenec n÷ zna dõbre verŏnậuk 

za žậmen, òṇda sę veličậsnŏmu pŏšèlę 

nạ̃pre purận, pùk i òn, velĩju lûdi, màle 

pŏmòrę. 

vělik adj (v÷liki, -a; v÷kši; pre-) 1 velik 

Kọ̃jnski dr÷k ję v÷lik, àl ję màle vù jnem 

kòristi. Štè věkšŏga i dụ̂gšŏga ìma, òn sę 

ž nìm i bòle štîma. (pastîr rộg) Bõžič ìli 

Mlãḍe Lète ję najvěkši svẽʚtek. V rậdne 

zậdruge sę dèlale na nộrmu za trùdŏdanę 

a Srùk kŏjnậr sę bûnil da mu ję lộrma 

prevělika. 

2 visok, viši; odličniji, važniji Za glãṿu ję 

òjd nęga v÷kši. Kàj ję mèjnše ŏd kòkŏši, a 

v÷kše ŏd čŏvèka? (Škrlậk) Dòšel ję v÷kši 

gõspŏn ŏd põpa i vučìtela. 

velîm pf defektivni glagol (ima prezent i 

drugo lice množine imperativa: velîš, velî, 

velĩmę, - s tę, -ju/velě; velètę!) kažem, rečem; 

recite Velî je česta 

poštapalica, a poslovica se najavljuje 

riječima velî sę. Ê, velî, ìdem i jậ pŏ sviẽʖtu 

prõsit kàk i tî. Ne velî sę ciệpati drva nèg 

kạlàti, àli sę velî cèpanicę dřv su slòžęnę 

v klàjne. Mî Cẽʚrci velĩmę kàk i Pòsavci 

jõgen, jŏgnìle, jògnišče, jõžeg, jŏžẽʚreg, 

jòke, jòči, jòčica, a velĩmę jõtec i õtec, jõcet 

i õcet, jŏràti i ŏràti àli naviệk sàme õblŏk, 

òbujki, òpajnki, õbeḍ, õsa, òbaḍ, òglava, 

ŏdiẽʖve i òprava. Na Laktẽce sę velî lìsica, 

a v Cẽʚrje lisìca. V Šàšinŏvce velĩju: põtek i 

na pŏtiẽʖku, a v Cẽʚrje põtŏk i na pŏtõḳu. 

Velî òn, dà sę zvùčil za dèẓ̌ṇ̃ stạvlàti. Velî 

òn bàtine, da nèk vùdri. Kàj velîš? Velètę 

veličậsnŏmu, dà bum zùtra dòšel. {M. veljeti, 

veljim; V. velim; češki veleti; ðñ. veli } 

vẽlna f (-ę, -i) uvojak, kovrča 

[nj. Welle] Ìma liệpę vẽlnę kàk vĩla. 

vẽlnast adj (-ậsti; -àsta) valovit, s uvojcima 

[nj. welleförmig] Ìma diẽʖklica velnàstę lậsi. 

vèlnati ipf (vẽlnat; vèlnam; vẽlnal, vèlnala, 

-àle; vèlnan; -ajne) praviti uvojke Dậla si 

ję vèlnati lậsi. 

v÷n/věnaj/venàj pron (s v÷ne; venòga, venòmu, 

veniệm; ž věna; veně, věne, venộ; 

pl veniệ, věnem, venèmi) 

pokazna zamjenica onaj V÷n dẽčec věnę 

ženě. V÷ne venàj venãkŏv věnu venãkvu 

vẽʚda věnde venộgva venàk kàk i věnda. 

Bìl ję trî liệta mlàjši ŏd venòga Jàjnka. I 

venàj ję bìl ž nìmi. Čîja ję věna diệkla? 

V÷ne diẽʖte hõḍa gõle, bõse i glãḍne. Věnę 

jòš niẽʖsem vìdel. {Vi. vene: zamjena za 

zaboravljeno ime; He. Iz. ð. veni, vena, 

veno; ðñ. ven: on} 

venàk adv onako Diệlaj venàk kàk i v÷n 

věnde. 

venãkŏv pron (s -ãkve; -òga, -òmu, -iệm; ž 

-ãkva; -ę, -e, -ộ; pl -è, -ãkvem, -èmi) 

onakav {ð. venakov; R. enakov, enakova} 

Kûpi si venãkŏv kapût. Màle ję venãkve 

žẽʚn. Mậni sę venakvè lûdi! 

věnam adv onamo Tò si věnam dèl a n÷ 

õde, kàk sem ti r÷kel. {R. enamo} 

věnda adv onda, tada Věnda ję 

màle štè ĩmel becìklin. 

věnde k adv ondje Tẽʚri ję bìl věnde? 

Lŏnčậri su kŏpàli zěmlu věndek dòle v

ʚʚ 

539 

v÷sti 

kõpe, õne tàm pŏd Zlậkami. {ðe. vende, 

vender; R. ende; Gr. O. endi} 

v÷ne pron 1 pokazna zamjenica ono 

Věne ję liẽʖpa tìčica. 

2 part eno, eto Gl÷jte, věne dečẽca kàk 

mèca v hòštije! 

3 adv tamo, ondje V÷ne tàm ję šenìca. 

Ŏtìšla v÷ne k Miệsecu. 

venìka f (-ę, -îkŏ, -) divlja loza, vinjaga 

(Vitis silvestris) Z venîkŏ su nègda 

šalãṭu dèlali (jŏctìli mèste jõcta). 

{Hg. vinika} 

venọ̃gvajne n (-a, -) euf jebanje, 

obljuba Fìneše ję r÷či venọ̃gvajne a n÷ 

pròste mřdajne ìli jòš pròsteše j÷bajne. 

{G. venodijańe; Fu. vinodanje: jebanje} 

venọgvàti ipf pŏ, z, (-ộgvat; -am; -al, -àle; 

-ọ̃gvana) 1 euf 

spolno općiti, ševiti, koitirati; ono raditi 

Štẽfič ję Palùnu venộgval v Brậjnevine. 

Čõvek niệ stàr i mòrę venọgvàti dŏk gòḍ 

mòrę zdìči tikvàjnu. {G. venodijati; He. venodit: 

činiti svašta; ð. Vi. venodijati: raditi 

nešto neodreñeno, zamjenjuje bilo koji 

glagol; ðñ. venodjati: raditi nešto} 

2 - sę ševiti se Venọ̃gvaju sę kàk zậjci. 

Marûška ję bîla tàk dõbra da sę sàkem 

venộgvala. {ð. venodijati se; ðñ. venodjati 

se: spolno općiti; Fu. vinodajne: jebanje} 

věnuti ipf pŏ, (-em; věni, -ètę; věnul; -en/ut; 

-ejne) venuti Věne tàm cviệtje nậgle věnę 

i za čàs pŏvěnę. 

vèra f (-ę, việrŏ, -) 1 vjera, vjeroispovijest, 

religija Prì nas su sì katŏličậnskę vèrę. 

Lûdi živîju najvìše kàk vèra zapŏviệda. 

□ - bộža molitva Vjerovanje apostolsko 

Mòli sę Ŏtecnậš, Zdrậva Màrija, Vèra 

Bọ̃ža i Òpčinska spòveḍ. 

2 poček, veresija, povjerenje, zajam [tur. 

veresi] Tò sem dòbil na vèru. □ dàti/dạvàti 

na vèru posuditi/posuñivati na povjerenje, 

prodati na dug, dati na poček Dậval ję na 

vèru i vèra mu ję štacûn ŏdn÷sla. 

vèren adj (việrni; vẽrna; vèrneši) vjeran, 

odan Žẽʚna mu ję vẽrna. Sàke krạlòve čěre 

dậ j÷n švigiệc, da bûḍu břzę i vẽrnę, kàk ję 

bĩla i gûṣka na perutiệ. 

verglậš m (-ạ̃ša, -ậšŏv) verglaš, svirač u 

vergl, organet [mañ. verklis] 

vẽrglec m (-ẽʚca, -ŏv) vergl, orguljice, organet, 

muzička naprava koja svira okretanjem 

ručke [tal. vergula; nj. Werkel; mañ. 

verkli] Gŏvòri kàk vẽrglec naviệk îste i n÷ 

zna stàti. {ð. ðñ. verglec; Ko. vergl; L. 

vrglec} 

Vèrica f ime dem Vèra, Veròna, Rõna, 

Viròna od nar. Vera, Vjera i svetačkoga 

Veronika [lat. vera icona: odslik Kristova 

krvava lica na rupcu te žene a ne od grčkog 

imena Pherenike: pobjedonositeljica] 

verŏvận adj (-ậni; -àneši) 

vjerodostojan, pouzdan, kojemu se može 

vjerovati, koji vjeruje Niệ òn zŏsiệm 

verŏvận. {B. veruvan} 

vèrštat m (-a, -ŏv) radionica [nj. Werkstatt] 

Tìšlarŏv òblipant ję vèrštatu. {ð. verštat} 

vèruvati ipf (-jem; -ận; -ậjne) vjerovati Bòle 

ję vèruvàti nèg îti pĩtat. Tẽʚri gòḍ kòjn ìma 

kŏsmậtę vûva, niệ mu za vèruvati. 

¤ Bộg vîdi, a lûdi ne vèruju. n÷ buš vèruval 

iznenaditi ćeš se Sìt glãḍnŏmu ne vèruję. 

v÷sel adj (-ěli; v÷sela; -÷leši; pre-) veseo Čè 

si v pòndelek v÷sel, bụ̂ žàlŏst dòšla. Dà ję 

nèšte bez razlòga v÷sel, n÷mu ję sòprt 

glãṿę nesr÷ča. Prev÷sel ję i nèkaj mu sę 

bụ̂ prìpetile. 

vesěl i je n (-a) veselje Rèpa i zẽʚlije ję 

sirŏmãḳem vesělije. Sẽstra sę plậčę za 

lậjnske vesẽʚlje. 

veselìti sę ipf pre, raz, (-ělit; -îm; -ěli, -ètę; 

v÷selil, -îla) Veselî sę kak Cìgan biẽʖlŏmu 

krùvu. 

veselnîk m (-ĩka, -îkŏv) zabavljač, 

svirač Dŏpriẹmìli su veselnĩka na 

gŏdŏvnộ. {Ludbreg: veselak} 

vèsiti ipf z, (-it; việsim; vèsi; -il, việsila; -šen; 

-ejne) vješati Việsim làticę sùšit. ¤ vèsiti na 

vèliki zvộn razglasiti; vèsiti na nộs predbacivati, 

prigovarati 

veslậr m (-ãṛa, -ậrŏv) veslač Krậl ję priệl za 

věsle i bìl dŏ smr̀ti veslậr. 

veslàti ipf (věslat; v÷slam; věslal, v÷slala, 

-àle; v÷slajne) vèslati Òṇda velî krậl z÷tu 

da nèk prộba màle veslàti. 

v÷sti ipf dŏ, na, ŏd, pŏ, pre, pri, z, (vězem, 

-ẽʚju/ụ̂; vězi, -ètę; v÷zel; vězen/vẽʚ ʚžen,

ʚʚ 

vešậlę 

540 

-ěna) 1 voziti Vězę ga k dòktŏru. 

2 - sę voziti se V÷zli smę sę s kộli na 

Bìstricu na prŏščějne. 

vešậlę f pl t (-ậl, -ậli) vješala 

Najbòlši ję mîr, rěkel ję Cìgan pri vešậla. 

vèšanica f (-ę, -) 1 kuka Za vèšanicę sę 

měse ŏbiệsi v dîm. 

2 vezanci Vèšanica su dvậ ìli četîri bãti 

kukurìzę svẽʚzani s perîjnem, dà sę na 

drộgu sušîju. 

vešarìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) pralja [nj. Wäscherin] 

J÷la ję bĩla vešarîca pri põpe. 

vèšati ipf (-at; -am; vèšal, việšala; vèšan; 

-ajne) 1 vješati Sụdìli su ga da bụ̂ 

vèšan. 

2 - sę vješati se Việšala sę àl za pàzuve, 

dà bi mògla sòpsti. 

vèta f (-ę, vẽtŏ, -i; dem f vètica -e, vẽtic) 

ploška; kriška [tal. fetta] 

Ŏdrèži vètu krùva. Ne dậ nì vèticu. 

v÷te m adv nedavno, netom, upravo, uto I òn 

ję v÷te dòšel. {Tr. vete; Te. vetom} 

vętemàne adv onomad, onomadne, etomadne, 

nedavno, neki dan Činî mi sę dà 

sem ga vętemàne vìdel na sẽmne. 

{J. vetomadne; G. vetomani} 

vèter m (-a, -ŏv; dem m vètrek -a, -ŏv) 

1 vjetar; vjetrić, lahor Kàḍ ję jậke zĩma 

vèter pûšę: strîc! Kàk dalèke òv vèter 

pûšę? (Sàme dŏ Kràjnskę a tàm dàle pîšę) 

pj J÷ li sù tę vètri napūvàli ìli sù tę zậjci 

naskạkàli? 

2 bolest Vèter i mrậk ję mòči vlŏvìti na 

drvòcepu, pŏdsiệku, smetìšču, pepelìšču, 

pũṭu, križậjnu, võde i pŏd strŏvộ. Vètrek 

pŏpuhậva. ¤ riệč ję vèter 

vèterni adj vjetrov Vũreki mòreju bìti vèterni 

ŏd vètra, kàḍ ję čõvek nagînul na vètre dè 

sę prậv vrtî i vĩlę kòle tậncaju ìli ìšel bòs 

priệ Križěvskę preš÷ciję dŏk niẽʖsu vètri 

blagŏslŏvlěni. 

vèternica f (-ę, -) vjetrenjača Na vèternice 

sę việtra žĩtek. 

veterpànt m (-ãnta, -ŏv) greda koja na krovu 

drvenih kuća veže prve i zadnje parove 

roženica i štiti crijep od vjetra, pajanta, 

žioka [tur. payvand

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

541 

viẽʖ ʖʖ ʖnec 

v¦ grìznuti pf (-ìznem) ugriznuti ¤ Nij÷n cũcek 

sę sậm za rěp ne vgrîznę. (Za svàñu su 

triệba dvậ) 

vî pron pl (vàs, vàm, vàmi) 1 vi Kàj stę vî 

lûdi dòšli? Bùṭę vî znàli pòčem ję riệf 

sìrutkę. Kàm vàs dvậ îdetę? Bộg vàm d÷j 

diệl světę mèšę! Îdem i jậ z vàmi. 

2 Vi J÷, gŏspậ, kàḍ bi i Vàs trìput na dận 

za cìcekę vliệkli, a sàme j÷mput na lète 

jebàli i Vî bì tụ̃žne glēdèli kàk i kràva gledî. 

vìčen adj (vîčna; vìčneši) vičan, 

naviknut Vìčen ję òn tòmu põslu. 

vičìti ipf na, z, (-îm; -îči, -ètę; -ìčil; -ěna) 

oploñivati prasicu Bĩcke vičî prasìcu čè sę 

pụ̃ja. Ròkčę kàk bĩcke kàḍ prasìcu vičî. 

vîḍ m (-a, -ŏv) 1 vid Stàr ję a ìma dòber vîḍ. 

2 vidjelo, vidljivost Dòšel ję jòš 

za vîda. 

Vìdek m ime dem, Vìda, Vidậk, Vĩdič, Vìḍ 

oblici svetačkog imena [lat. Vitus] kojim je 

zamjenjen kult slavenskog božanstva 

Svetovita. Pregŏvarậlę su pŏstìlę svẽʚtŏmu 

Vìdu, dà bi pr÷gŏvŏri vriẹdìli. 

vìden adj (vîdna; vìdneši) uočljiv Dẽni tò na 

vìdne mèste. 

vìdeti pf ŏbne, pri, raz, z, (-et; vîdim; vìdi/ 

vìṇ̃/vìš, vìdetę/vìčtę/vìštę/vìtę; vìdel/ vìdel, 

vîdela/vîdla, vìdele/vìdle; vîñen; -ěč) 

1 vidjeti Kàj si vìdel, ne vìdi, kàj si čùl, ne 

čûj! Vìštę, gõspŏn sũḍec, kàk bi ju òn mògel 

ŏbsìlŏvati s tàk mậlem 

2 ne podnositi, mrziti Niệ ga mògel vìdeti. 

3 - sę činiti se, smatrati M÷ne sę vîdi dà 

bu dõbre. 

¤ štèl bi tò vìdeti nećeš se usuditi; vìdeti 

svŏjèmi jŏčmî uvjeriti se; vìš tî n÷ga, sàḍ bi 

i z nàmi gŏspŏdậril!? pazi, molim te; vìš, 

vìš čuñenje ili odobravanje; štè ję tò vìdel 

to se ne radi; n÷mre ga vìdeti gadi mi se; 

niệ ga kàj vìdeti (slậbi i mậli ję); ìmaš ga 

kàj vìdeti lijep je, jak je; Ne vîdi sę nì pr̀st 

prèd nòsem ništa se ne vidi; vìdeti sviệta 

učiti putujući; vìštę poštapalica 

vidiệk m (-a, -ŏv) vidik Jòš niệ nìkŏga na 

vidĩeku. Ŏdzgộr ję liệp vidiệk. 

vidiẽʖ ʖle n (-a, -) vidjelo, vidljivost, danje 

svjetlo Ŏd vidiẽʖla dŏ vidiẽʖla drùgem diệla 

a sậm nìkaj niẽʖma. Sàke dèle dọ̃jdę na 

vidiẽʖle. {R. ð. videlo; Š. vidilo} 

vidiẽʖ ʖta m (-ę, -) izvidnik, izviñač, stražar [tal. 

vedetta

vènčec 

542 

vènčec -ẽca, -ŏv) vijenac Viẽʖnec splẽʚten 

ŏd zậjnŏga tè lète pòžetŏga žîtka stậvi sę 

na sredînu bŏžîčnŏga stõla. Vù tem viẽʖncu 

stŏjî krùv, a za jèla zdèla z jèlem. Na dộbre 

ràkije sę diệla viẽʖnec. Dẽca slậžeju jậgŏdę 

na vènčec ŏd trãṿę. V kliệte ję naviệk i 

vènček črlěnca lùka za žẽʚju gasìti. 

□ dộlni - donje grede 

drvene grañevine Dộlni viẽʖnec ję ŏd pŏdsiệkŏv 

pŏdzîdane s cìglem. gộrni - vjenčanice, grede o koje se 

oslanja krovište Svînska glavìna sę kûva 

na fàšinek a kộst sę měčę na gŏrni viẽʖnec 

na kõce i velî: Lètes jẽʚna klètu dviệ! 

việrglajne n (-a, -/-ŏv) sviranje vergla; 

brbljanje Tvẽʚga việrglajna ję dòsti. 

việrglati ipf ŏd, z, (-at; -am; -an) 1 ručno 

okretati, vrtjeti verglec Verglậš việrgla. 

2 puno govoriti bez prekida, ponavljati 

isto; brbljati Việrgla kàk vẽrglec jẽʚne îste. 

việrni adj (vẽrna; vèrneši) vjerni Hòdi dòma 

việrni mụ̂ẓ̌ mộj diẽʖte ti trde spî. 

việs f (vèsi, việsju, -i, -mî) arh selo Diệl 

Krậlŏvca ję Nõṿa việs a drùgi Pûrga. 

việš m (-a, -ŏv) rublje [nj. Wäsche] Ŏprậla 

sem škộlniku sè việš. 

việšajne n (-a, -/ŏv) 1 vješanje 

Ŏsụ̂ñen ję na việšajne. 

2 plesna igra u svatovima Na gŏstę pŏ 

dậre ìdę jèle i việšajne. 

việtrati ipf pre, z, (-at; -am; -an; -ajne) vjetriti 

Việtramę žĩtek. Žĩtek sę na vèternice 

việtra, a hìža sę lùfta. 

vìhar m (-a, -ŏv) vihor, olujni vjetar 

Kàḍ põzŏj ščî nastậnę pòplava a kàḍ mậšę 

z rẽʚpem nastậnę vìhar i flộjs. Nègda ję vìhar 

bìl ŏdn÷sel kròv Šatŏvìčŏvę štàlę i 

spũknul pŏpòvu rûšku v trnạ̃ce. {V. viher} 

vījàti ipf na, ŏd, pŏd, pre, za, z, (vîjam; -al, 

-àle; vîjan; vĩjajne) 1 savijati Gụ̀žva sę 

vîja dŏk ję mlậda. Bičãḷe ję najbòlše ŏd 

bŏrộvicę kậ sę vîja a ne třga sę. 

2 namatati preñu na klupko Na ručìcę sę 

dènę pr÷dene i pr÷ña vîja na klụ̀pke 

šmîčkem ìli z dildậjčecem. {ðñ. vijati} 

vīkàti ipf z, (vîkat, vîčem; vîči, -ètę; vîkal, 

-àle; vîkan; vîčuč; vĩkajne) vikati Pŏčẽʚla 

ję vīkàti. Bàba pŏbiệgla vîčuč: kàj mîsliš, 

dà buš i m÷nę mòril, kàk si bõḳca? 

¤ Najvìše vîčę, najmèjne dîžę. 

vĩknuti/viknùṭi pf (-em; -i, -ètę; vîknul, -ùḷe; 

vîknut) viknuti Vîkni mu, dà sę vrnę. Cìgan 

ję vîknul: "trìput stòj" i vûbil kapetậna kî niệ 

stàl. 

vĩla f (-ę, -; adj vilînski) vila, ženski lik iz 

narodnog vjerovanja Vĩlę su kàk liệpę 

diệklę a ìmaju dŏ pậsa žũṭę lậsi kàk cekîn. 

Štè dọ̃jdę dè sę prậv vrtî, a tù vĩlę tậncaju, 

nagînę, dŏbî žìvčenu bòlest. 

Vìlček m ime dem, Vìlke, Vìlč, Vìli oblici 

imena Vilim [nj. Wilhelm, eng. William, 

mañ. Vilmos] 

vìlica f (-ę, vîlic) 1 vilica, viljuška Tò sę jiệ z 

vìlicŏ. 

2 čeljusna kost, zubalo Ràzbil 

mu ję vìlicu. 

vilŏvnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) vilenjak Na màrŏfe 

ję bìl slũga vilŏvnậk, kòmu su vĩlę dậlę 

znàti kàj sę nemĩna spŏmĩna. 

vilõvnat adj (-ậti, -àta) vilinski Vilŏvnậti rậst 

sę n÷ smę pŏsèči. Vĩla mu ję dậla vilŏvnậtŏga 

kõjna, zjàšill ję na h rậst i zěl ŏrlòve 

jãjce. Kàḍ sę sîvi mạ̃ček skûva ŏ pọlnòči 

na mèstu dè niệ čùjti zvòna, òn ìma vilŏvnậtu 

kộst i štè ju zagrîznę nìšte ga ne vîdi. 

vìme n (vìmena, viměn) vime Niệ griệj nì 

kràvam s fàšinskŏ jũvŏ namàzati viměna i 

nògę, da i h kàčę ne grîzu. Bĩle sę vìme 

kràve vùžgale. 

Vìncek m ime dem, Vì j nke, Vìnc, Vìncica 

(drugdje i Benc, Bencek) oblici svetačkoga 

imena Vinko [lat. Vincetius

543 

vîtrati 

Vinčić pr (Vînčič, -ŏv, -ka) [pat.

vižitạ̃cija 

544 

-ajne) pregledavati, provjeravati [mañ. 

vizsga: ispit; nj. visitieren

545 

vŏdiệr 

vlezạvàti ipf z, (-ậvam; -al, -àle; -ậvan; 

-ãṿajne) ulaziti Bàš smę vlezạvàli na 

dvŏrìšče i tù sę vộjẓ prehìtil. V hìžu sę 

vlezậva pŏ štiệjnga. 

v¦lickàti sę pf (-ìckam; -an) ulickati se, 

dotjerati se Vlìckala sę za vùgledę. 

v¦ liệči ipf (-iẽʖč; -ẽčem; -en) 1 vući Kràvu 

trìput na dận za cìcekę vlečěju a sàme 

j÷mput na lète jeběju i zậte tàk tụ̃žne gledî. 

2 - sę vući se, polako hodati Jẽʚdva sę 

vlèčę. Kî mahàle sẽčę, n÷ga vûḳ vlẽčę. 

vliẹnèti sę pf za, (-iệnem; -iẽʖni, -ètę; -iệnel, 

-èle; -iệjnen) ulijeniti se Jậke sę vliệnel i 

sàmę sę zležậva. 

v¦liẹvàti ipf (-iẽʖvat; -am; -an; -ajne) ulijevati 

Vliẹvàli su kràve vrậštije v gûḅec. 

v¦līzàti sę pf (-îžem; -an) ulizati se, dodvoriti 

se komu Tàk mu sę vlîzal dà ga sę n÷mrę 

riẹšìti nì da hòčę. 

v¦lizạvàti sę ipf ŏb¦ (-ậvat; -am; -an; 

-ãṿajne) ulizivati se Prẽʚveč mu sę vlizậva. 

v¦lŏvìti pf (-îm; -õvlen) uloviti, uhvatiti Bòga 

bi vù jnem mòril, dà sem ga vlòvil. Sliẽʖpi ję 

zậjca vìdel, š÷pavi ga vlòvil, a gộli pŏd 

kapût skrìl. Četìri bràti sę lŏvîju, a nigdậr 

sę n÷mreju vlŏvìti? (kŏtậči na kộle) 

v mìti pf (-ìt; -îjem; -î j ; -ìl, -îla; -ĩven/ĩjen/ît) 

1 umiti Čàkaj, dŏk ga mîjem i ŏblěčem. 

Niẽʖsi jòš v mît. Bûṃ tę vmîla. 

2 - sę umiti se Mîj sę, pẽʚmę jiệst. 

v mīvàti ipf (-îvat; -am; -al, -àle; -îvan; -ĩvajne) 

1 umivati, prati lice Mîvala sem dècu. 

Pìknaste lĩce sę vrậči mîvajnem z brèzŏvŏ 

miệdzgŏ v pretùletje. ¤ nògę vmīvàti spremati 

se na spavanje 

2 - sę umivati se; čistiti lice (mačka) Mîva 

sę na zděncu. 

v mĩven adj (-ẽʚna; ant ne-) < v mît> umiven 

Jòš niệ nì mĩven nì pŏdbrĩven. Ŏtìšel ję 

nemĩven, nepòdbrit, nepŏdštrĩžen i 

nepŏč÷san. 

v mŏrìti pf (-îm; -ộri, -ètę; -òril, -îla; -õr j en) 

1 umoriti, ubiti, usmrtiti Žẽʚna něsmę kàču 

vmŏrìti. I Bòga bi vù jnem vmòril, da sèm 

ga vlòvil. (Tàk mę rasřdil) {Z. moriti} 

2 - sę ubiti se Majdậk ję õpal z h rậsta i 

mòril sę. 

vnạ̃pre adv unaprijed Strùju plậčamę vnạ̃pre 

a tàk sę sàme kûrve plậča. 

vnazậj adv unatrag, unazad Plạ̃ča i piẽʖnzija 

sę dŏbîvaju vnazậj. 

vô hâ int naredba kravi (volu) da stane Vô 

hâ, Mùca! Vô hâ, Čậdec! {L. vo voha; V. 

voha; Du. oha: povik kojim se tjera vol, 

krava; D. boha, uoha: stoj!} 

vô, vô hà int uzvik za zaustavljanje volova i 

krava kad voze ili oru Vòli sę stậvlaju: vô, 

vô hậ!, a kõjni: vê, vê hậ! 

võči/vòči adv uoči Võči Bŏžìča ję zarîtal 

sniệg dŏ rìti. 

võda f (-ę/vŏdě, -ộ, vộḍ; dem f vŏdìca 

-ę,-ĩcŏ, -îc) voda; vodica Bòle ję vliẹvàti 

vĩne vu vòdu, kàjti sę võda pŏbộlša, a čè 

sę naliệva võda vu vĩne, vĩne sę pŏgộrša. 

Nìt kròp – nìt võda. (Nesr÷čen ję ìli 

prestrậšen. Zaniệmel ję i prebliệdel.) Tĩja 

võda brègę děrę. (Velî sę kàḍ štè ne vèruję 

da bi tò mĩrni čõvek napràvil.) Trěsę sę kàk 

šìba na võde (Dr̀ščę) Îdę na vòdu, a ne pĩję 

ję? (Krậvski zvõnec) Tò ję kàk světa vŏdìca, 

ne škộdi če ne kŏrîsti. □ světa - blagoslovljena 

voda ¤ Nèk tę võda nòsi. Neka 

ti bude, kako hoćeš. Niệ sę tè nigdậr vrụ̂č 

mrzlę vŏdě nàpil. (Liện ję i zdràv) Võda niệ 

dõbra nì v cipeliệ. Veli pijanac Tèra vòdu 

na svộj m÷lin To radi u svoju korist. Bìl 

sem sè v jěne võde, Bio sam sav potpuno 

mokar. 

vọdàti ipf (vộdam; -al, -àle; vộdan; võḍajne) 

vodati, voditi kojekuda; obmanjivati 

Vộdaju ga ŏd pộncija dŏ Pilậta. Žẽʚna ga 

vộda kak Cìgan medvèda. 

vŏdejnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) vrtni 

korov sitna konica (Galinsoga parviflora) 

Spliệla sem dràč vŏdejnậk na vřčake. 

vŏděni adj vodeni Striẽʖla mòrę bìti jŏgněna 

ìli vŏděna. Ìma vŏděni bẽʚteg ìli vŏděnę 

òšpicę. Vù vrậtu ję dũšni i vŏděni žřlec. 

vŏdenìka f (-ę, -ĩkŏ, -îk) vrtni 

drač konica sitna (Galinsoga parviflora) 

Vŏdenìka ję šalãṭu zarậsla. 

vŏdiệr m (-iẽʖra, -iệrŏv) vodir, vodijer, 

brušnjača, drvena ili limena posudica za 

vodu i brus u košnji Ìma vŏdiệr ŏd krậvskŏga 

ròga. Kõsęc ìma za pãṣem vŏdiệr 

dè ję võda i brùs. ¤ Kûrc kàk vŏdiệr. 

{V. G. Se. Vi. voder}

vŏdìti 

546 

vŏdìti ipf na, pŏ, spre, z, (võdit; vòdim, -iju/ę; 

võdi, -ètę, võdil, vòdila, -ìle; vòñen; -ejne) 

voditi Õna ga sèkuḍ mộra vŏdìti kak 

sliẽʖpca. 

Vodopija pr (Vŏdòpija, -ŏv, -jka) [nad.] Š1 

E930. Vŏdòpija ję najràjši vĩne pîl, a kàḍ ję 

prěstal pìti, lètrika ga triẽʖznŏga pŏgậzila. 

vŏdrìca f (-ę, -ĩicŏ, -îc; dem f vŏdrĩčka -ę, -i) 

1 muzlica Vŏdrìca sę prehîtila i 

mliẽʖke ràzlejale. 2 posuda za vučenje vode 

iz zdenca Kràli su čẽʚlca i vŏdrìcu zdẽʚnca. 

Vu vŏdrĩčku ìli dŏjàču sę dòjiju kràvę. 

vŏdrĩčnak m (-a) stolić ili klupa na kojoj stoji 

posuda s vodom Vŏdrĩčnak ję stòlek ìli 

klûp d÷ stŏji vŏdrìca z vŏdộ. Prì vŏdrĩčnake 

ję i h řg ŏd tìkvę ìli lòjnček za vôdu gràbiti. 

vòjka f (-ę, vộjki, vòjkami; dem f vòjkica -e, 

vộjkic) voñica, dio uzde, kožnati remen 

Prìmli za vòjkę i ŏtp÷laj kŏbìlu v štàlu. 

¤ Vòjkę v rũḳę. (Pàzi da ti žẽʚna ne 

prehậmi) {Vi. vojke} 

vŏjnîk m (-ĩka) vojnik Vŏjnîk stražậr ję ŏžěnil 

krạlòvu čěr. 

vộ j sk/vòsek m (-a, -ŏv) vosak Ŏd čelînŏga 

setjậ sę kûva vộjsk. Pri lìcìtare na Bìstrice 

sę kûpi ŏd vòjska pàjcek, kràvica, kòjn, kòkŏš, 

rũḳa, nõga, jòke, vûve, žàba i dãję za 

zàgŏvŏr za zdrậvje na jantậr. Žûṭe kàk 

vộjsk. 

vŏ j ščìti ipf na, pŏ, (võjščit; vòjščim; võjšči, 

-ètę; võjščil, vòjščila, -ìle; vòjščen; -ejne) 

voštiti Vòjšči pr÷ñu z vŏščìlem dà bu lèpše 

plãṭne. 

vộ j ẓ m (-a, -ŏv/ộv, vòjzi/vŏjzmî; dem m vò j- 

zek; dem m vŏ j zĩček) voz, natovarena 

zaprežna kola (sijena, slame, drva I dr.) ali 

i kao mjera količine Dŏvězel ję dvậ vòjzę 

dřv. Vòzek ję mậli vộẓ, a vŏ j zĩček jòš 

mèjnši. 

vŏ j zìti ipf na, za, z, (võjzit; vòjzim; võjzi, -ètę; 

võjzil, vòjzila, -ìle; vòjžen) voziti Bòle sę i 

na svộre vŏjzìti nèg pèšica îti. Vòziju i 

nòsiju i jòš ŏstậja. (Vîču sŏkačìcę kàḍ jèle 

nòsiju na gŏstě.) Štè kàk mậžę, tàk i vòjzi. 

Kàj vòziš m÷lin? (Jě. A dè buš mlèl?) 

vòkrug adv uokolo, uokrug Vòkrug Cẽʚrja su 

zŏ sè strận šùmę. 

vòl m (võla, -ŏv/ộv, võḷi; adj võlŏv, -òva) 

1 uštrojeni bik Prìmli võla za rògę. 

Če drạ̃gi Bộg hòčę i vòl bu pr̀dnul. Ŏdrèzal 

ję võlŏv rěp i vŏlòva vûva. ¤ mlạtìti kàk võla 

tući nemilice; diệla kàk vòl naporno i mnogo 

radi Brậzda ję rậmna kàk da ję vòl scậl, 

Krivudava je 

2 budala Pũsti ga, vìš da ję vòl 

b÷z rŏgộv. 

vộla f (-ę, -) volja, spremnost za nešto Niệ 

mi vộla za nìš. Diệkla niệ imiệla vộlu n÷ga 

zěti. pj H êj, hâj žěna môja nèk sę vřši vộla 

tvôja □ Bọ̃ža - tako je Bog htio; zậjna - 

posljednja želja, usmena oporuka Če pùṇe 

gŏvòriš, bụ̂ ti na mriệle zmejnkàle riệči i 

něš mògel zậjnu vộlu zr÷či. drậge -ę rado; 

dobrovoljno Jậ ti tò drạ̃gę vộlę naprậvim. 

Ŏtìšel ję drạ̃gę vộlę i nìšte ga niệ sìlil. za -u 

po volji Bùṃ vam i tò za vộlu napràvil. ¤ 

kàk ti ję vộla kako god hoćeš; bìti pŏ vộle 

sviñati se; priệk vộlę nerado; z vộlŏ rado; 

dŏ mîlę vộlę koliko god vam drago; pustìti 

na vộlu prepustiti odluku. 

vŏlậr m (-ãṛa, -ãṛŏv) volar Dŏk su bĩlę vèlikę 

družìnę vŏlậri su võlę pàsli, h rạnìli, ž nìmi 

òrali i privạžàli drva i lètinu a znàli su i võla 

zajàšiti. 

vòlek m (-a, -ŏv; adj vòlekŏv) dem vòl volić 

V štàlice dè sę Jèzušek ròdil bìl ję vòlek i 

òslek. □ bọ̃ži - božja ovčica, božja kravica 

(Coccinella septempunctata) Diẽʖklę ga 

m÷ču na rûḳu i pŏpiẽʖvaju: Bọ̃ži vòlek, kậži 

dè ję mộj dòmek, dè mộj drạ̃gi j÷! Kàm 

ŏdletî, òtuḍ bu dòšel mlãḍenec. Dẽčkem 

pŏkậžę dè im drạ̃ga j÷. {T. Še. boži volek; 

Du. boži volak; Gh. božja kravica} 

□ vòlekŏve jòkeke prava kockavica, 

carska kruna, šah-cvijet, košuta (Fritillaria 

meleagris) V Kòpanina rãṣtę pŏ sinòkŏša 

preliẽʖpi šãṛi nàš najlèpši dîvli cviệt 

vòlekŏve jòkeke. 

vŏlĩček m (-a, -ŏv) dem vòlek Slãḅi vŏlĩčki 

n÷mreju cěrsku zèmlu zjŏràti. 

vòlŏvina/vŏlộvina f (-ę, -) 1 volovo meso 

Ŏd võla sàme vòlŏvina. 

2 sorta grožña Vòlŏvina ìma vèlikę jàgŏdę 

i dõbra ję za zŏbàti. {J. Šu. volovina} 

vŏlộvski 1 adj volovski Str̀gal sę vŏlộvski 

jãṛem.

547 

vràna 

2 adv volovski Šlavũnci pijụ̂ pŏ vŏlộvski, 

najpriệ sę najiệju a òṇda pijěju. ¤ Z võlem 

vŏlộvski. 

vộrdati ipf z, (-am; -ajne) preturati, miješati 

Ciẽʖle jùtre vộrda pŏ vrmậre. {V. vordati: 

svašta miješati; S. vordat} 

vòščen adj voštan Lìcitari su na Bìstrice 

prŏdậvali vòščęnę sviẽʖčę i kîpcę diệlŏv 

tiệla i blậga kàj sę nŏsìle za zàgŏvŏr ŏd 

betěga na jantậr. 

vŏščìka f (-ę, -ĩkŏ, -îk) korovska biljka 

preslica (Equisetum sp.) Vŏščìka ję za 

vrậštije kàḍ kràva křv ščî. {B. vojščika, 

trava konjski rep, presličica; S. vojšče} 

vŏščìle n (-a, -îl) voštilica, daščica s voskom 

Z vŏščìlem sę vòšči pr÷ña na rạzbòje da 

ně raskûštrana. {Č. vošćilo} 

vộzni adj koji se upreže u kola Ròk ìma 

kŏbìlu i vộznu žrebìcu i ž nìmi vòjzi i jõrję 

s÷be i drùgem. {ðñ. vozni} 

vộža f (-ę, -i) drvena dugačka 

posuda za prijevoz tekućine [tal.

vrãnec 

548 

vrãnec m (-a, -ŏv) konj crne dlake, vranac 

Vrãnca ję pròdal. ¤ Kàḍ šẽva zapèva òṇda 

bu n÷mu vrãnec pòle. (Velî sę liệnčine). 

vrậšt i je/vrậštve n (-a, -i) lijek Àk skûvaš 

kàču, pŏjiệš tě jũvę i prîmleš trãṿu, bu ti 

rěkla za kãkŏv ję bẽʚteg vrậštije. Bụ̂ pr÷šle 

i b÷z vrậštva. {G. vračtvo; Du. vraštvo} 

vrật m (-ãṭa, -ậtŏv; dem m vràtek) vrat 

Svînę i kràvę nòsiju viẽʖncę na vrậtu kàḍ 

ìdeju na Jûrjeve ẓ pàšę. Če kràva ìma jậke 

narậncan (narěgan) vrật, dõbra ję dòjka. 

Vràteki ŏd pìščencŏv su za jũvu dõbri. ¤ Tò 

su na vrật na nộs napràvili. 

vrậta f pl t (-ật, -i/mî; dem f pl t vrãṭeca/- 

vrậca -ậtec, -i) vrata; vratašca Světa Kàta 

sniệg na vrậta. Zãpri vrãṭeca na kộčaku!. 

Na priẽʖlazu plòta su vrậca. {ðñ. vraca} 

¤ na mậla vrậta neredovnim putem; 

pŏkạzàti vrậta izbaciti iz kuće; zmètati prèḍ 

svŏjèmi vrậti ne miješati se u tuñe poslove; 

za zapr̀temi vrậti tajno; ŏtpriệti vrậta 

dozvoliti 

vrãtič m (-ìča, -îčŏv) ljekovita biljka povratič, 

vratić (Tanacetum vulgare, T. parthenium) 

Z vratìčem sę mậžu kõši kàḍ sę čẽʚlci 

ŏgrĩnaju. 

vratìle n (-a, -îl; dem n vratîlce -a, vratîlec) 

vrtilo, valjak tkalačkog stana Na zậjne 

vratìle rạzbòja sę navîja pr÷ña ŏsnõṿę a 

na přve zòtkane plãṭne. 

vràtina f (-ę, -ậtin) meso izmeñu glave i 

plećke Vràtina ję dõbra pečẽʚna. 

vràziti pf (-ậzim; -àzi; -àzil, -ậzila; -ậžen) 

1 povrijediti, dodirnuti, ozlijediti nezarašćenu 

ranu Vràzil si me i sàḍ mi pậk ìdę 

křv z rànę. {ðñ. vraziti: povrijediti bolno 

mjesto} 

2 - sę povrijediti vlastitu ranu Vràzil sem 

sę sậm. {Be. vraziti; V. vraziti: ubosti, raniti; 

Fu. vražiti: iritirati, žuljati} 

v rạžàti ipf (-ạ̃žam; -al, -àle; -ậžan; -ạ̃žajne) 

1 bosti, dirati, ozlijeñivati ranu, 

povreñivati Sp÷kel sem sę na sûṇcu i sàḍ 

mę rùḅača vrạ̃ža kàḍ sę màle mèknem. 

Tãkvę gřdę riệči mę vrạ̃žaju. 

2 - sę povreñivati si ranu Sàki čàs sem sę 

vrạ̃žal v rànu na rũḳe. {Fu. I. V. vražati} 

vrạ̃ži adj (-àžeši) vražji Hòjdi bàba k vrậgu, 

vrạ̃ža si bîla i vrạ̃ža bụ̂š. 

2 srdit Vrạ̃ži ję i spŏd jộči mu sę kadî. ¤ nì 

vrạ̃ži nijedan 

vražîca f (-ę, -) 1 ženski vrag, ñavolica 

Vražîca ję gòrša ŏd vrậga. 

2 vražja žena, vragoljanka Štè bi r÷kel, dà 

ję tãkva vražîca? {ðñ. vražica} 

vražîč m (-a, -ŏv; dem m vražĩček) dem 

vrậg vražić; vražićak, nestašno 

dijete Prậvi ję vražîč. S tîm vražĩčkem si 

n÷mrem pŏmòči. 

vražĩna adv , mnogo, nebrojeno 

Ìma tòga vražĩna. 

vražūvàti ipf (-ûjem, -ûju; -ûj; -ûval, -àle; 

-ûvan, -ũvajne) ozlijeñivati nezarašćenu 

ranu Vražûję mę slàma pŏ 

ràne. 

vrba f (-ę, -; dem f vr̀bica; adj vřbin/ vr̀bŏv) 

vrba Kàḍ ję Gmậjnije delěne, òṇda su na 

m÷ña sañěnę vrbę za kõḷije i ŏpliẽʖtajne 

plòtŏv, kàk ję tò jòš nègda kràlica Màrija 

Terězija narědila. Cìgani sę pŏd vrbŏ 

việnčaju. Bržộlica: Žûṭa vrba sè gibà. Tò 

bu kàḍ i na vrbe grõẓdje. (Nigdậr) Vr̀bŏva 

grèča i kŏbēròva ŏdèča slàbe griệjeju. Tûli 

sę na krậvski rộg i na rộg ŏd vr̀bŏvę kộrę. 

□ žalộsna - vrsta vrbe, strmogled, jadikovina 

(Salix babilonica) Da lậsi pŏrastụ̂ sę 

kùva lîstije žalộsnę vrbę vu võde kậ stŏjî 

mej lîstjem šešlìgŏvinę. žûṭa - 

vrsta vrbe, bekva (Salix viminalis) Šìbami 

žũṭę vrbę sę vẽʚžę třsije i snõpi kukurîzja. 

Vrban pr (Vrban, -ŏv, -ạ̃jnka) [pat.

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

549 

vriẽʖ ʖʖ ʖlnica 

vr̀bŏvina f (-ę, -) vrbovo drvo Kŏritậri su 

dèlali z vr̀bŏvinę prậtna kŏrîta, mesîtna 

kŏrîta, mậla kŏrîca za dècu kụpàti, 

grŏvàčę i zdèlicę. 

vrcậlka f (-ę, -i) vrcalica za med Na vrcậlku 

sę vr̀ca setjậ měḍ. 

vr̀can adj med iscijeñen vrcanjem Bòlši ję 

měḍ v mlãḍem setjụ̂ nèg vr̀cani. 

vr̀cati ipf z, (-at; -am; -an; -ajne) cijediti med 

iz saća u vrcalici Prèdi smę dùšili čẽʚle a 

sàḍ vr̀camę měḍ setjậ. 

vřčak m (-a, -ŏv) dem vr̀t vrtić, mali povrtnjak 

uz kuću, ograñena zemlja za uzgoj povrća 

Sème zẽʚlja si sàki dòma na vřčaku sậm 

zgậja. ¤ Mộra sę na vřčake krĩle stèpati. 

Treba puno raditi. {T. J. Vi. vrčak; Ja. 

vrćak; Mt. vrčak: cvjetnjak} 

vr̀či/vřgnuti pf na, ŏd, ŏpŏ, pŏd, pre, pri, raz, 

vu, za, z, (vřžem/gnem; vr̀zi/gni; vřgel/ 

gnul, vr̀gle/gnule; vřžen/gnen/ut) 

1 staviti, metnuti Vr̀zi tò na stòl. Vr̀gni 

diẽʖte na kõla. 

2 - sę uvrći se u koga Vřgel sę na jõca i 

ciẽʖli ję žîvi jõtec. Diẽʖte sę mòrę vřgnuti i na 

strîca čàk v Amèrike a kàm nẽʚ bi na kõga 

liệpŏga blìžešŏga. {J. vu otca se vrči; V. 

vrgnuti se; Č. vrgnut se; G. vrgnoti se} 

vrě adv već Vrě ję dòšel. Vrě tò pr÷šle. 

vrèča f (-ę, -iệčŏ, -iệč, -èčami vreća 

Vrậg ga ję v÷č spràvil vu vrèču i sàme ju 

bu zažmẽknul. 

vrèče n (-a, -iệč, iệči) vreća Žẽʚna 

sę pòzna v cĩrkve pŏ pèče a v m÷line pŏ 

vrèče. Vrèče sę pŏdrậpale i měla cûri ž 

n÷ga. 

v¦r÷či/vrěknuti pf (-ěčem/ěknem, -ěju/ 

ụ̂/kneju/u; -ěci/÷kni, -c÷tę/knètę; -÷kel; 

-ěčen/ěknen/ut, vrečěna) ureći, baciti 

urok, začarati, opčiniti Štè nòsi sộbŏ biệli 

lùk tẽʚri ję bìl na Bõžič na stõle niệ ga mòči 

vr÷či ìli če kàj nậ sę nộpak ŏblẽčę. Ŏnòmu 

kî sę čûdi liệpŏmu detětu, dà ga ne vrěknę, 

sę rěčę: V tộrbe ti glãṿa, na čẽʚle ti dr÷k ìli 

pĩta: Kàj ti ję tò na nộsu? 

vrečlîvec m (-a, -ŏv; f vrečlîvka -ę; adj vrěčliv 

-îvi; -ìva) urokljivac, urečljivac; 

urokljivka; urokljiv Vrečlîvec i vrečlîvka 

ìmaju vrečlìvę jòči i mòreju vr÷či če tę 

sàme priệk pŏglěda. 

v¦rēdìti pf (-ědim; -ñen) urediti, srediti Tî tò 

mòreš, če hòčeš, vrēdìti. 

vrědu adv dobro, uredno, onako kako treba 

S÷ bu vrědu. Tò ję vrědu. 

vr e tẽʚ ʚne n (-a, -; dem n vr e tẽʚ ʚnce -a, -ẽʚnec) 

vreteno Na vrtẽʚne sę ŏdzdộl natèknę 

krampiệr da sę lèpše vrtî. Mậla diẽʖklica 

ìma preslîčku i vrtẽʚnce. 

vrèti/vriệti ipf pre, zŏ, (-iệm; -iệj; -èl, -iệla; 

-ějne) 1 vreti, ključati Věč võda vriệ. 

2 fermentirati Mòšt ję pòčel vrèti. 

vřg m (-a, -ŏv) < h řg> posuda od tikve s 

otvorom na strani Z vřgem ŏd tìkvę sę lụ̂g 

pŏliệva pŏ pàrile v pàrenice. Z vřgem sę 

pŏliệva kàd sę štè mîva. 

vrgậjn m (-ạ̃jna, -ŏv; adj vrgạ̃jnŏv -òva) 

1 jestiva gljiva vrganj (Boletus edulis) [vrg: 

posuda od tikve; mañ. vargánya

vriệme 

550 

vriệme n (vrèmena, vreměn) 1 vrijeme, 

meteorološki uvjeti Bàš ję gnîle vriệme. 

Dîvlę gûṣkę ìdu na sèver, bụ̂ liệpe vriệme. 

2 vrijeme, Vriệme ję za îti kòsit. 

Niệmam saḍ vrèmena. 

v¦rînuti pf (-em; -en/ut) 1 ugurati Vrìni i tò 

v tộrbu. 

2 - sę ugurati se Vrìnul sę tàm dè niệ 

pŏzvận. 

vrîtnak m (-a, -ŏv) udarac nogom u tur Dòbil 

ję vrîtnak a i zaslûžil ję. 

v¦ rĩtnuti pf (-em; -en/ut) udariti 

nogom u stražnjicu Mòrę tę kòjn rĩtnuti. 

Vrĩtnul ga ję. 

vr̀j m (vřja, -jŏv) vrh, vršak Jẽʚdva 

j 

smę zìšli na vr̀ a z vřja smę sę na rîte 

sạjnkàli. Na vřje bãta kukurìzę su lasiệjnkę 

ìli mustậči. {Se. St. vrj} 

vr̀jne n (-a, -) vrhnje Kàḍ sę mliẽʖke stậnę 

vr̀jne sę ŏběrę v st÷picu. Svẽʚti Mikùla ję 

pŏpòve vr̀jne põjel. Jiệmę frîški sìr z 

vřjnem i mlãḍem lùkem. 

vr̀le adv dobro, valjano, vrlo Niệ õna štèla 

vr̀le ž nìm žīvèti. 

vrlec m (-a, -ŏv) rovac (Gryllotalpa gryllotalpa) 

Vrlec diệla kvậr pŏ vřčake i pŏjiệ 

krampiệr, lùk i sę dŏ č÷ga v zẽʚmle dọ̃jdę. 

{ð. ðñ. vrlec} 

vřli adj (vr̀leši) vrijedan, radin Mògla si ję 

vr̀lešŏga dẽčka zŏbràti. {V, Vi. vrli} 

vŕlìti ipf (vřlit; -im; -i, -ètę; vřlila, -ìlę; vřlen) 

debelo, loše presti Jậ nę vřlim, jậ na tèjnke 

prědem. Tậ pr÷ña niệ predẽʚna nèg vřlena. 

vrmậr m (-ãṛa, -ậrŏv) ormar, dio namještaja 

u kojem se drži rublje, odjeća [vental. 

armar

ʚʚ 

551 

vučìti 

vrtěči/vrtìčŏv adj vrteći Vrtìčŏva (vrtěča) 

sriẽʖda ję zậjna sriẽʖda priệ fàšinka a drùgi 

velîju da ję tò Pepelnìca i n÷ diệla sę nìš dè 

triệba vrtèti. {M. verteča sreda} 

vrtèti ipf z, (vřtet; -îm, -ĩju/ę; vřti, -ètę; vřtel, 

-iệla, -èli; -ěč) vrtjeti, okretati Vretẽʚne ìma 

drộḅ i klûn, tẽʚri sę držî mej přsti i vrtî sę i 

prědę pr÷ña. Mlãḍenka ję mộrala pŏkạzàti, 

j÷ l’ znậ vrtẽʚne vrtèti i pr÷sti. 

vrtiệlni adj kojim se vrti, okreće Z vrtiệlnem 

drộgem vrtî kàmen na žřne. 

vrtûlka f (-ę, -i; dem f vrtûlčica -ę, -) 

hodaljka Vu vrtûlke sę vučî hŏdìti. 

vrụ̂č adj (-ụ̃či; -ụ̀češi; pre-) vruć Vrụ̃či lụ̂g sę 

pŏliệva pŏ pàrile v pàrenice. ¤ Niệ sę òn 

nigdậr vrụ̂č vŏdě nàpil. Nije se nikad 

radom uznojio 

vrụ̂če adv vruće Štè sę na vrụ̂če spěčę i na 

mr̀zle pûšę. 

vŕvèti ipf z, (-îm; vr̀vi, -ètę; vřvel, -iệla, -èle) 

vrvjeti Vrvîju kàk mramlîcę. 

vsàliti sę pf (-im; -en) usaliti se, udebljati se 

Vsàlila sę kàk žîrena prasìca. 

v¦sèči pf (-ẽčem; -en) usjeći, odsjeći Vsẽci 

tụ̂ gàčastu liẽʖsku za mahàle. 

v sẽʚ ʚknuti pf (-ẽʚknem; -i, -ètę; -ěknul, -en/ut) 

1 useknuti, obrisati nos Niẽʖsi 

diệte vsẽʚknula. 

2 - sę useknuti se, obrisati 

nos Liệpe sę vsẽʚkni, da něš šmr̀kav. 

v¦sènuti pf (-ènem; -êni, -ètę; -ẽnul/èl; 

-ènut) usahnuti, posušiti se 

Màndula ję vsènula. 

v¦ tạplàti ipf (-ậplat; -am; -an; -ajne) 1 utapati 

Mậlę màčičę lûdi vtậplaju. 

2 - sę utapati se Vtậplala sę v Sãṿe àl su 

ju na sr÷ču spạsìli. 

v¦tàžiti pf (-ậžim) utažiti, utoliti, zadovoljiti 

(glad, žeñ) Jẽʚdva ję žěṇ̃ vtậžila. {M. vtažiti} 

v¦tècati ipf (-iệčem; -iệcajne) 

utjecati Kàšinski põtŏk vtiệčę v Zèlinu. 

v¦tèknuti pf (-em; -en/ut) utaknuti Tî bàš 

mộraš sèkam nộs vtèknuti. 

v¦tĩnuti pf (-em; -ut) ugasiti Jõgen v pěče ję 

vtĩnul. 

v¦tŏpìti pf (-ŏpîm; -õplen) 1 utopiti Mậlę 

mìcekę ję vtŏpĩla v rùpe. 2 - sę utopiti se 

Pĩjan ję ìšel ẓ Kŏbîlnaka čèẓ šùmu i v mậle 

jàmice sę vtòpil. 

v tr̀či/ v třgnuti pf (-em; -en/ut) otkinuti odlomiti 

Vtr̀gni grãṇčicu driẽʖjnka za blàgŏslŏv 

na Cviẽʖtnicu. Pàzi da grãṇu na jàbuke ne 

vtřgneš. 

v u ìme adv uime V ìme kr̀sta dŏ mậlŏga 

pr̀sta! (Velî sę kàḍ sę pîję ẓ kûpic.) 

vu¦bījàti ipf na¦ (-îjat; -am; -an; -ajne) ubijati 

Bîk Cvètke ję pŏbiệgel s kràmpem v glãṿe, 

dŏk su ga vubījàli. 

vu¦bìti pf (-ĩjem; vûbil; -ĩjen/vùbit) 

1 ubiti Vukòdlaka niệ mòči vubìti ẓ pùškę 

nèg če bi bĩla blagŏslŏvlěna. Nõṿi člàn 

lòvačkŏga drùštva mộral ję vubìti nèkulike 

vrận i dŏn÷sti ŏdriệzanę klûnę. 

2 - sę ubiti se Sậm sę ẓ pištộlę v žẽʚpe 

vûbil dŏk ję sèdal na šekriệt. 

vucạrìti sę ipf (-ậrit; -im; -i, -ètę; -ậril, -ìle; 

-ậren; -ãṛejne) skitati se 

Vucậri sę pŏ sẽʚle. 

vùčen adj 1 vičan, naviknut Òn ję 

tòmu vùčen 

2 izučen Bìl ję vùčeni mesậr. 

3 učen, školovan Îvič ję bìl vùčen čõvek. 

vụ̃čen adj utkan, za potku) Vụ̃čena pr÷ña ję 

za vũṭek v čụ̀jnke za tkàti. 

vụ̂či/vụ̀čji adj vučji Ìma vụ̀čję zûḅę. 

□ - jõgen likovac (Daphne mezereum) 

Vụ̂či jõgen priệ cvẽtę nèg prelìsta. -a 

jàbučnica (Aristolochia 

clematitis) 

vučîca f (-ę, -) vučica Kàḍ sę vučîca gộjnča 

vukòdlak ję přvi nà jne. 

Vučina pr (Vučìna, -ŏv, -ộvka) [pat.

vụ̀dica 

552 

gŏvõril ję stậri Šubiệr. ¤ Dẽčke sę vučî 

kŏsìti a diệkla hŏdìti. Dobar su ženidbeni 

par. Nậj mę vučìti pŏ pẽʚta si sràti. (Znậm i 

sậm.) Štè mučî – drùgę dvậ vučî. 

vùḍica f (-ę, vûḍic) udica Lòvil ję rìbę na 

vùḍicu. 

vu¦dìrati ipf (-îram; -an; -ajne) udarati, navaljivati 

Hìtre tụ̃čę kònŏplę i pŏmàle vudîra 

kàk da tậnca drŏmlìčicu. Kònŏplę za sème 

i sĩrek za m÷klę sę siệjaju na glavìca kukurìzę 

da blậge tàk ne vudìra na kukurìzu. 

vùdren adj 1 udaren Vùdren ję s kàmenem 

pŏ glãṿe. 

2 poremećen, čudan, ćaknut, luckast Vùdren 

ję na svụ̂ strậnu. Vùdren ję z mộkrŏ 

křpŏ pŏ glãṿe. {ð. vudren} 

vudrìti pf (vùdrim; vûdri, -ètę; vûdril, vùdrila, 

-ìle; vùdren) 1 udriti, udariti Kàḍ štè vùdri 

svĩnče i svĩnče zacvîli, s÷ svînę bejžîju na 

kùp k n÷mu, a kàḍ štè vùdri jenòga cũcka 

si drùgi sę razbejžîju. Štè ne vùdri sekìrŏ 

kàḍ drva kậla drùgi pûṭ pŏ îstem mèstu 

nèg mîme, velî sę, da mu jòš kûrc rãṣtę. 

2 - sę udariti se Vũdril sę s kladîvcem pŏ 

přstu i nòvet mu ję ŏtìšel. 

vûfajne/vûpajne n (-a, -) nada, pouzdanje 

Niẽʖmam vûpajna dà bu dòšel. 

vûfati/vûpati sę ipf (-am; -an) 1 usuditi se 

Ne vûfa sę òn n÷mu nìš r÷či. K põpu sę 

niẽʖsu vûpali îti. {Mp. vupati} 

2 nadati se, uzdati se Jậ sę vûfam vû tę. 

Ne vûpaj sę vû mę, nèg vû sę i svõje klũse. 

Vùdri, čè sę vûpaš! {I. ðñ. hupati se; ð. 

ufati se} 

vụ̀ga f (-ę, -) vuga (Oriolus oriolus) Vụ̀ga 

pŏpiẽʖva: Ìva na glìvu, zẽmi sekìru, sẽci 

glìvu! Kõga vụ̀ga vkậni, tè niẽʖma srěčę dà 

bẽʚrę glìvę. 

Vùgar m (-a, -ŏv; adj vùgarski) arh Mañar 

J÷lačič bận ję ìšel č÷trdeset ộsmę na 

Vùgarę. pj Ìšel ję Krãjnec na vùgarski kràj, 

kũpil si ję pìšče ŏdzậj. 

vũgarek/vũgŏrek m (-a, -ŏv; adj vũgarkŏv/gŏrkŏv) 

ugorak, krastavac (Cucumis 

sativus) [nj. Gurke

553 

vu¦letèti 

ìdemę jiệst. 

2 - sę ugnuti se, ukloniti se 

Pijậnca sę i vộjẓ siệna vùgnę. 

vùgŏdne adv ugodno, po volji Màme niệ tò 

bĩle najbòle vùgŏdne. 

Vugrić pr (Vụ̃grič, -ìčŏv, -îčka) [kao i 

kajkavski oblik Vugrek od Vuger, Vugrin: 

Mañar] K3, Sesvetska Sela 11 LP114 

Vugrin pr r (Vụ̃grin, -ŏv, -înka/ìnŏvica) 

[Vugrin: Mañar] K6, Š2 (upisan Vogrin) i uz 

Granña 9 E420. Ciẽʖle slùžbene pîsane 

prẽʚzime Šašinòvčana Štiệfa Vugrìnŏvŏga 

ję bĩle: Stjepan Granña Kovač Hajnovič pl. 

Vugrin. Îmel ję partizậjnske ìme Gàbrek a 

zvậli su ga Grậnñica. Vugrìnŏvica f top B 

Vugrovec top (Vụ̀grŏvec m /Vụ̀grŏvce n 

Vụ̀grŏvčan, -òvečica, vụ̀grŏvečki) selo 

st. 197 (1857) i 691 (1948) 

vùḥek adj (vûḥka/vụ̂vka; vùḥkeši/vụ̂vkeši) 

mekan, vlažan Smiệsni krùv ję 

vùḥkeši ŏd kukurîznŏga. {B. vuhkek, 

moker; V. vuhek: vlažan; Se. vukek} 

vùjc int Kàḍ ję jậke zìma vèter pûšę: strĩc, 

vùjc, strĩc, vùjc! 

vũjča m (-a/ę, -ŏv; adj vùjčŏv) ujak 

Nèšti velî vûjcu vũjča. Tò ję vùjčŏva zẽʚmla. 

{Še. vujča; Hg. vujčak} 

vùjčec m (-a, -ŏv) 1 punoglavac Ŏd vùjčecŏv 

pŏstậneju žàbę. 

2 pl -i gljiva 

capica, griva (Ramaria sp.) V šùme ję vìše 

fěl vùjčecŏv. {ðe. žabin vujec} 

vùjček m (-a, -ŏv) hip vûjec ujo Vûjcu sem 

gŏvõril vùjček, a vûjcŏvŏmu sînu vùjčič. 

{Še. vujček; Hg. vujčak} 

vùjčič m (-a, -ŏv) ujčić, vujčević, ujakov sin 

Vûjcŏv sîn ję m÷ne vùjčič, a jậ sem n÷mu 

t÷čič. {H. vujčič} 

vùjčična f (-ę, -i) ujčevićka, ujčična Ìmam 

dvậ vùjčičę i trî vùjčičnę. 

vûjec m (-a, -ŏv; adj vûjcŏv) ujak, ujac 

Kõmu su svẽʚci tẽʚci, tòmu ję i Bộg vûjec. 

Vûjcŏv sîn ję m÷ne vùjčič a vûjcŏva čî 

vùjčična. 

vũjem m (-a, -ŏv) ujam, mlinčica, ušur za 

mljevenje Zîma pùṇe vũjma. 

vûjna f (-ę, V vûjne/vūjnô, vûjni; dem f 

vûjnica -ę, -; adj vûjnin) ujna; vujnin Vûjna 

ję mậminŏga ìli mãjčinŏga bràta žẽʚna. 

Vûjna zẽʚla gûjna i diệla na kõjna. Vûjnica 

jiệ tùjnicę v kùjnice. Vûjnina čî ję m÷ne 

vùjčična. 

vùjti/vûjti pf pŏ, (vûjdem; -i, -ètę; vùšel) 

pobjeći, uteći Tàk jiệ kò da ję z 

rěšta vùšel. Žurî mu sę kò da ję ẓ kõca 

vùšel. ¤ Vrậgu ję ẓ tộrbę vùšel. (Naviệk su 

mu h uncutarìję na mîsle). 

{V. vujti; Gh. ujti; Hg. ujt} 

vûḳ m (-a, -ŏv; adj vûḳŏv) 1 vuk Vûḳ vûḳa 

něčę zaklàti, čõvek čŏvèka hòčę. Hûde 

gledî kàk vûḳ. Vûḳŏva glãṿa ję tûḳla pŏ 

piệjne i kŏrějne, dŏk niệ i krẽpal. 

2 ojed, ojedica, ojedina meñu 

stegnima, rana izazvana trenjem i znojenjem 

□ dŏbìti -a dobiti ojedicu meñu nogama 

N÷ smę sę sedèti na tộplem mèste dè 

ję bìl tộpli krùv (s p÷či zvậñen), bì mògel 

vûḳa zgràbiti. {B. vuk na zadnjice od jahanja; 

Kr. vuk med nogami ðñ. vok} 

3 u igri šprũkajne gubitnik dobiva vûḳę. 

¤ Pĩzda kàk vûḳ. oštra i odlučna žena; 

Hûde gledî kàk vûḳ. 

vùḳek/vụ̀čič m (-a, -ŏv) dem vûḳ vučić 

Vučîca ję najgòrša kàḍ ìma mậlę vùḳeke. 

Vučîca ję zlẽʚgla vụ̀čičę. 

vùklinek m (-a, -ŏv) 1 nepuni slog uz meñu 

oranice u obliku klina Na vùklinke sem 

bàžul pŏsadîla. Vùklinek ję slòg tẽʚri ìma pri 

jẽʚne strãṇe mèjne brậzḍ̣ nèg pri drùge. 

{Vi. ðe. vuklinek; ðñ. vukljenjek} Vùklinek 

m top B Vùklinki top C. 

vukòdlak m (-a, -ŏv) lik iz narodnog vjerovanja, 

likantrop Sakmãṇec Žerevînca ję 

põstal vukòdlak dà ję îskal sr÷ču na krìžậjne. 

Vukòdlaka ję mògla mŏrìti žẽʚna s 

pr÷slicŏ a mụ̂ẓ̌ z diệlanem prôscem. 

{O. vokudlak, kudlak} 

vùkŏpětina f (-ę, -) 

kozja krv (Lonicera caprifolia) Vùkŏpětina 

rãṣtę pŏ živìca. 

vu¦letạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

ulijetati, utrčavati Càr ìli bận (v 

dèčje ĩgre) sę vuletậva trìput. 

vu¦letèti pf (-îm) uletjeti, zaletjeti, 

utrčati Stàjnke sę vuletî i hòčę pretr̀či rũḳę 

mej nìmi.

vũletje 

554 

vũletje n (-a, -ŏv) leto na pčelinjoj 

košnici Na čelčěnem kõše ję vũletje kûḍ̣ 

čělę zliẽʖčeju vận. Trûṭę su čělę stìralę ẓ 

kõša i jòš su krèj vũletja. 

vùlica f (-ę, vûlic; dem f vulîčka -ę, -i) ulica 

Beciklìst ga zrùšal na vùlice. 

vũlŏgi m pl (-ŏv, -i) ulozi, kostobolja Mụ̂čiju 

mę vũlŏgi v nõga. {B. vulog na koleneh} 

v u mīràti ipf za, (-îram; -ìral, -îrala; -ĩrajne) 

umirati Sùšičavci vumĩraju kàḍ sę trãṿa 

kŏrenî ìli lîst z driệva ŏtîdę. ¤J÷den vmĩra, 

drùgi nògę vmîva. (Dŏvìca si ję br̀že nàšla 

drùgŏga) 

v u¦ mriệti pf (-ẽrnem; v ù mrl, -rla) umrijeti 

Čõvek sę dŏk ję žîv vučî i na zậjne bẽʚdast 

vmẽrnę. Zdậmla ję òn vùmrl. 

vùn adv van, napolje (za smjer) Hìti 

ga vùn. Zìšel ję vùn i tù sę plàkal. 

vùṇa f (-ę, vûṇŏ, -) vuna Dậl ję kòš ŏriệjŏv za 

kòš vùṇę. Z vûṇŏ ìli s pĩsmem sę prebîra 

dà sę tkě plãṭne za prebîranę rùḅačę, 

fèrtunę, ŏplẽʚča, plàjetę i ručnîkę. 

vùne adv vani, napolju (za mjesto) 

Vùne ję zĩma Dè ję mạ̃ček dà niệ nũṭre nì 

vùne? (na ŏblộku ìli na pŏdsiệku) 

vùnek adv dem vùn dj napolje 

(smjer) N÷jdi vùnek, vùneke ję zĩma 

vùneke adv dem vùne, dj vani, 

napolju (mjesto) Vùneke ję jậke zĩma. 

vùṇica f (-ę, vûṇic) dem vùṇa obojena 

upredena vuna za pletenje Zậbila sem 

vùṇicę kūpìti. 

v u niščạvàti ipf (-ậvat; -am; -an) uništavati, 

upropaštavati Pijậnci vuniščậvaju i s÷be i 

drùge. Sàme tî vuniščậvaj dŏk ìmaš kàj. 

v u¦ nìščiti pf (-îščim; -en) uništiti Tè pijãṇec ję 

s÷ vunìščil. 

vûpan adj uvjeren, siguran Jẽʚden v drùgŏga 

niệ bil vûpan, dà bi ga prepŏv÷dal. 

v u¦ perìti pf (-÷rim; -en) upraviti, uperiti 

Vupěril ję pùšku àl niệ pụ̀cal. 

vu¦perìti pf (-÷rim; -rjen) uperiti, usmjeriti 

Vupěril ję pùšku vù jnega. 

vu¦pīràti sę ipf ŏt¦ (-îram; -an; -ajne) upirati 

se, podupirati se (štapom) Vupìral sę na 

bàtinu i pŏlěke ìšel. 

vũpŏra f (-ę, -i) uporka, potporanj, podupirač 

na kolima koji podupire lotru ili lepču Kàḍ 

sę na kộle vòjzi siệne na kŏtạ̃čę sę dèneju 

vùpŏrę i nậ jnę lèpčę. {Ko. upora; M. ðñ. 

vupura; Fu. vupora: oslonac, uporište} 

v u¦ priệti pf ŏt¦ (-ũprem; vùprt) 1 uprijeti, 

pritisnuti, poduprijeti Šùstar črni Frànc bi 

sę vùprl v driệve i pr̀dnul kùlike pûṭ ję štè 

r÷kel. Dà sę bĩle na gròfičine pòstele kàm 

z nŏgàmi vpriệti, dẽca bi sàḍ ìšla vùn kàk 

dijãḳi škộlę! 

2 - sę uprijeti se Vùprli smę sę v kõla i 

kõjni su zv÷zli. 

vùra f (-ę, vûrŏ, -) 1 ura, sat (sprava) Kàḍ 

štè mẽrnę vùra sę stậvi i zrcàle pŏkrîję. 

2 ura, sat (vremena) V dviệ vùrę piẽʖvec 

pŏpiẽʖva přvi pûṭ. Kùlike ję vûr? (Trì frtậlę 

òsem. Kùlike i čẽʚra tụ̂ dòbu. Trî frtậlę na 

kŏsmàte.) □ skrậjna/zậjna - samrtni čas 

Dòdrl sę i dòšla mu ję zậjna vùra. {Šo. 

skradnja vura} - îdę nàprve sat ide 

prebrzo Tậ tvậ vùra îdę nàprve. 

vũrečni adj uročni, od uroka Miệrnica mòrę 

bìti vũrečna i mrậčna. 

vũreki m p t (-ŏv, -i) 1 uroci bolest od zlog 

pogleda i nailaska na zlo Mãjča diệla vũrekę. 

{G. Ko. vuroki; V. vurok; R. uroki} 

2 bajanjem pripremljena voda s ugljenom 

ili češnjakom kao lijek. Vrečẽʚna ję i ŏtìšla 

ję pregŏvarậle pŏ vũrekę. □ preliẹvàti 

vũrekę gasiti ugljen u vodi za uroke 

vùrica f (-ę, vûric) 1 dem vùra urica, satić 

Sègdarek i sègda na skrậjne i zậjne vùrice. 

¤ tòčen kak vùrica 

2 vrsta potočne ribe Rìba vùrica ìma pò 

sebe kàk škũdę plậvę i tàk sę preliệva, a z 

vùricę sę ne dậ kộra dòle. 

vùričnak m (-a, -ŏv) biljka, vrsta divizme 

(Verbascum blattaria) Sème vùričnaka ję 

vrậštije kràvam za jòči. Na vìsŏkem 

stebělcu vùričnak ìma žũṭę cvètekę kàk 

vùricę na tũrme. 

vurmộgar m (-a, -ŏv) urar [nj. Uhrmacher] 

Vurmộgari su vùrę pŏprạvlàli. {G. vurmokar, 

ð. vurmajer; D. vurmohar; ðñ. 

vurmuhar; Du. vurmar} 

Vurnovec top (Vùrnŏvec m /Vùrnŏvce n 


(1869) a178 st. (1991) Kûṣ i Švàjgŏvič sù 

sę dŏselìli z Vùrnŏvca v Driệnčece.

555 

vuvnậk 

vũsnica f (-ę, -; dem f vũsničica) usna, 

usničica Vèlikem debělem vũsnicam sę 

velî čùḅę. Diẽʖte si ję vûsničicę spěkle z 

vrụ̃čem mlèkecem. 

vùspŏred adv usporedo Jãṛek ìdę vùspŏreḍ 

z Dŏmìničŏvem pũṭem. 

vuspûṭ adv usput, sruke, uzgred 

Vuspûṭ sę navrnul kûmu bertạ̃šu. 

vùsranec m (-a, -ŏv) posranac Mẽkni mi sę 

z jộči, vùsranec vùsrani! 

vu¦sràti sę pf (-ěrem; vûsral, vùsrala; -an) 

usrati se Tî bi sę priệ vûsral nèg n÷mu tò 

r÷kel. 

vùsreḍ prep usred, nasred s G 

Vùsred biẽʖlŏga dãṇa vkrậla ję purãṇa. 

Kùgla ga trěfila v Galîcije vùsreḍ čẽʚla na 

sậm Bộg Bõžič. {V. fsred, sred} 

vûst i je n (-a, vûstij) otvor krušne 

peći Na vûstije sę griệla. Krûšna pěč ìma 

vûstije kûḍ̣ sę pěč kûri i kûḍ̣ sę krùv m÷čę. 

{J. vustje; B. žrelo ili vusta pečna; G. 

vustje: ušće; ušice sjekire} 

vûš f (-i, -ju/jụ̂, vũši, -mî) uš V prìče ję Ìsus 

stvõril vûši ẓ prậva na pũṭu i hìtil na liẽʖnu 

diệklu. Biẽʖle mậle mej gŏspŏdộ spậle? 

(Vûš) Glãḍen kàk vûš. □ glavna/glậvna - 

uš glave, vlasna uš (Pediculus humanus v. 

capitis) Glậvna vûš sę zlěžę na lậse z 

gnìdę. prtěna - odjećna uš, tjelesna uš na 

šavovima i naborima rublja (Pediculus 

humanus v. corporis) Prtěnę vûši su pŏd 

ŏbrùḅem i mej fậldami na prtenîne. tr̀sŏva 

- trsna uš štetnik vinove loze (Phyloxera 

vastatrix) Dŏk niệ bĩle tr̀sŏvę vûši niệ bĩle 

triệba ciẹpìti třsje. 

vuš¦čūvàti pf (-ûvam; -an) uščuvati, 

sačuvati Liẽʖpa ję stậra drevěna hìža i 

dõbre vuščûvana. 

vũš l iv adj (-îvi; -ìva) ušljiv Bìti vũšiv ję bĩla 

sramòta, a bùṿę su sì imèli. 

vuš l îvec/vùške m (-a, -ŏv); f vuš l îvka) 

1 ušljivac Ŏd tòga vušîvca bụ̂š dŏn÷sla 

vûši. Tậ vušîvka ję preliẽʖna dà si dèce vûši 

ŏtriệbi. 

2 pej odrpanac, bijednik Srậm tę bĩle 

vušîvec vušîvi! Vùške bi mụ̂ čěr zěl? 

vuš l ìveti ipf ŏ, za, (-îvem, -eju/ę; -ìvi; -el, 

-îvela) postati ušljiv Dẽca mi vušîveju a 

n÷znam òtkuḍ vûši dŏnesụ̂. 

vûte adv uto, upravo tada Vûte dọ̃jdę i òn. 

Vûte ję bàba dậla bộkcu jèsti. 

vũṭečni adj koji se utkiva, koji je za potku Na 

cèvi sę sûčę vũṭečna pr÷ña. 

vũṭek m (-a, -ŏv) utka, potka Z vũṭkem sę 

tkě a ŏsnộva ję na rạzbòje. ¤ N÷mrę si nậjti 

rîte vũṭka. Skita i gladuje. 

vũtiska f (-ę, -i) potkožni gnojni čir na peti 

Diệla mi sę vũtiska na pẽʚte. {G. vutiska; D. 

batiska: gnojno žarište na nozi; ðñ. 

vutinska: gnojna upala stopala} 

v u¦ tîsnuti pf pri¦ (-îsnem, -en/ut) utisnuti 

Vutìsni v h làčę! Vùṭiščak m top C 

vu¦tkàti pf (vûtkem; vùtkal; -an/ận) utkati 

Stòlnica sę nãtkę tàk da sę pĩsme (pŏfậrbani 

pàmuk) vûtkę na nèkulike miệst. 

vũṭlejnka f (-ę, -i) utlina, 

šupljina meñu daskama na vratima ili 

plankama na stijeni Ivậjnčicę i hẽbet sę 

m÷ču vu vũṭlejnkę mej plạ̃jnkami na stiẽʖnu 

hìžę na ivậjnske nãṿečerje za sàkŏga 

žîvŏga v hîže i čîja pŏv÷nę dŏ jùtra tàj bu tè 

lète bętẽʚžen ìli mřl. {B. vutlinka: luknja, 

duplje; V. votlina; Gh. Š. utlina; Kr. vutel} 

vûve n (-a, -; dem n vùveke -a, -ŏv) 

1 uho Čeẓ jẽʚne vûve nùṭer čè ne čuje što 

ne želi čuti Četĩri vûva, dvạ̃ trbùva? 

(Vàjnkuš) Mòrti tę vùveke bŏlî? {V. 

vuheko} □ prebìrati z vûvi strići ušima, 

micati ušima Kòjn prebîra z vûvi. ¤ Kàj 

sedîš na vûve ìli su ti pŏtûṃplana? (Niệ čùl 

kàj mu sę velî.); Z vûvi sę põkril. Neće čuti. 

Čeẓ vûva mu sę sviẽʖti. (Velî sę mlậdŏmu 

mụ̂žu, da ję tàk ŏslàbel j÷ l’ sę pŏ dậnu 

mụ̂či kàk vòl a pŏ nôči kàk bîk); d÷bel za 

vûvi glup, bedast; Imiệla ję tẽjnka vûva. 

Dobro je čula. dòjti dŏ vûv doznati 

2 ručka s otvorom Prìmli škàf za vûva. {B. 

vuho: preručaj} 

3 vûva pl ušice sjekire, motike, igle Pùḳlę 

su vûva na sekìre. Grùñę razbîja z mòtičnemi 

vûvi. Ne vîdim iglěna vûva i 

n÷mrem îglu navŏdìti. 

vu¦vìrati ipf pŏd¦ (-îram; -ajne) 

utjecati Glamniệčki i Kàšinski põtŏk 

vuvîraju v Zèlinu pŏd Pròzŏrjem. 

vuvnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) 

čuvarkuća, netresak (Sempervivum 

tectorum) Vuvnậk rãṣtę na krõvu a vrậštije 

ję za vûva.

vûvni 

556 

vûvni (vûvna/ậ)adj ušni Vûvna rěsica mì ję 

ŏt÷kla. Vuvnậ bộl jậke bŏlî. 

vũvŏẓ m (vūvòza, -ŏv) kolni ulaz u dvorište 

Ôtpri lèsu na vūvòzu. Kàḍ kràvę ìdeju na 

Jûrjevske nãṿečerje ẓ pàšę priệk kriệsa na 

vūvòze pŏliệvaju sę z vŏdộ da bûḍu imèlę 

vìše mliẽʖka. 

vu¦vr̀či/vu¦vřgnuti sę pf (-řžem/gnem; 

-žen/gnen/ut) uvrći se, 

naslijediti osobine Na kõga sę vuvr̀gnul dà 

ję tàk zlõčest? 

vuz prep (vuẓ, vùz, vûz, vûẓ, vuž, vùž, vûž, 

vuẓ̌) uz, uza, kraj, pri, pokraj s A 

Jậlša rãṣtę vuz jãṛkę. Nẽʚjdi vûz mę! Vùẓ 

sûve i sirộve gŏrî. Vuž n÷ga ję liệpe dèlati. 

Ìšel ję vùž nęga i vûž nụ̂. Vuẓ̌ čriệšnu ję 

blàte. {T. vuz} 

vũzda f (-ę, -i; dem f vũzdica -ę, -) 

uzda Kõjnu sę naviệk liệpe mîžę, dŏk mu 

sę vũzda ne dènę. Dẽni vũzdicu na cùzicu. 

¤ vũzdę pŏpustìti dati više slobode. vũzdę 

držàti gospodariti Bàba za vũzdę držî. 

vùzdati ipf ŏb, raz, za, (vûzdat; vùzdam; 

-an) stavljati uzde Kõjnę vùzda. 

vuzdụ̂ẓ̌ adv uzduž, dužom stranom Ŏbìšel 

ję sinòkŏšu vuzdụ̂ẓ̌ i pŏpriệk. 

vũẓek adj (vũṣki; vụ̀žeši; pre-) uzak Štè ję 

ĩmel vũṣkę gàčę tòmu su sę špộtali: "N÷ 

smeš kộl zdìči, bûḍu ti gàčę pùḳlę, če sę 

nàpneš." Slògi su bĩli prevũṣki za četìri 

r÷dę kukurìzę. ¤ Bùṃę sę v÷č stàli na 

vũṣke stẽze. (Bụ̂š mi dòšel v šàkę.) 

Vũṣkŏvčica f top Ž 

vùẓel m (-a, -ŏv/ộv; dem m vùẓlek; dem m 

vuzlîček) uzao, čvor Kàj ję najvàžneše kàj 

mộra šnậjdar znàti? (Zavēzàti vùẓel kàḍ 

kònec v ìglu navòdi.) ¤ Mòreš mi na rîte 

vùẓel zavēzàti. Ne možeš mi ništa. 

Vũzem m (-a, -ŏv/ộv) Uskrs blagdan Kristova 

uskrsnuća [psl vьzeti: uspočeti; uzeti; 

mañ. húsvét: Uskrs; mesa uzimanje] Vũzem 

ję zậjna nedèla vèlikŏga tijěna. Dŏ 

Vũzma ję bĩle kàj jèsti. {G. Vi. He. vuzem} 

vụzìti ipf z, (vûẓit; -im; vũẓi, -ètę; vûẓil, -ìle; 

vụ̂žen) sužavati, činiti užim Pòkle betěga 

sem dậl àncug vụzìti. 

vuzlàti ipf ŏd, raz, za, z, (vùẓlam; vûẓlal, 

vùẓlala, -àle; vùẓlan; -ajne) 1 vezivati 

uzao, praviti čvorove, uzlati Pậk vùẓlaš 

žniệrancę a niẽʖsi sę nàvčil vēzàti. 

2 izbjegavati pravi odgovor Nậj mi nìš 

vuzlàti, nèg rěci kàk ję bĩle. 

vuzlìka f (-ę, -ĩkŏ, -îk) cikorija (Cichorium 

intybus) Vuzlìka ìma liệpę plậvę cvètekę, 

a kàḍ ŏcvẽtę sà ję pûṇa nèkakve vùẓlekŏv 

{Šu. vuzlika} 

vuzmě j nka f -ę, -i/vùzmek m -a, -ŏv gljiva 

rujni pehar (Sarcoscypha austriaca) 

Vuzměnkę běrem v kŏlnĩku. V gạ̃cije v 

pretùletje š čiệm sniệg pòčmę ŏthạjàti 

rastěju na gnìle grậjnčica glìvę vùzmeki 

kàk mûčkę črlẽʚnę zdèličicę. 

vuzměni adj uskrsni I vuzměni pòndelek ję 

svẽʚtek. 

vuzmîca f (-ę, -) uskršnji krijes Na Vèliki 

Pẽʚtek pastĩri slậžeju vuzmîcu, a vužîžu na 

Vũzem jûtre. 

vužậr m (-ãṛa, -ậrŏv) užar Vužậr 

prŏdàję vụ̃ža na sẽmne. {ðñ. vožar} 

vụ̃že n (-a, -) uže, konop Zavẽʚži vụ̃že 

kràve na rògę. 

vu¦žgàti pf (vûžgem; vûžgi; vùžgal; 

vùžgan/ận) 1 upaliti, zapaliti Vùžgali sù 

nam pŏ nõči vuzmîcu. Kàḍ sę stậri třček 

(piệjn) vûžgę òn dụ̀ge gŏrî. 

2 - sę ugrijati se, upaliti se; zacrvenjeti se 

Šenìca niệ pregrĩnana pàk sę na vr̀pe 

vužgậla. Vužgậla sę kùḍela na pěče. 

Vùžgalę su ti sę vûva. 

Vužgirìt m nad Vužgirìt, jěne jòke čòrave a 

drùge nìš ne vîdi. (sę tò ję špòt!) 

vu¦žìgati ipf (-at; -îgam/žem; -an; -ajne) 

užigati, nažigati, paliti Šikûtar ję vužìgal 

dupliệrę v cĩrkve. 

vužĩnec m (-a, -ŏv) malo uže, 

konopčić Kravîčku ję pậsel na vužĩncu pŏ 

pòle. {M. vužince} 

v u¦ žīvàti ipf (-îvam) uživati, koristiti, biti u 

posjedu Skřčenu z÷mlu ję trî liệta vužîval. 

{Vi. vživati} 

vzộrju adv u zoru Stàl sem sę vzộrju priệ 

nèg sûṇce shậja. 

v¦ žîti sę pf (-îjem) nauživati se, užiti se S÷ga 

dõbra si ję vžîl.

Z z 

z m glas z je zastupljen s 3,31% svih 

suglasnika a često je na početku riječi 

z prep (ẓ, zŏ, ž, ẓ̌, gubi se ispred s, š, z, ž) 

1 s G iz, s, od Dòšla ję z dòma. Niệ ga ẓ 

pàšę. Zvàdil sem ž ñòna čàvel. Ôpal ję ẓ̌ 

čriệšnę. Ž n÷ga bedậka diệlaju. Lûči su z 

gràbrŏvŏga i ẓ cèrŏvŏga driệva. Zŏ zậjnę 

strậnę j÷ j÷n širộki stụ̂p. Nàŏkŏl Cẽʚrja su 

zŏ sè/siệ h strận šùmę. 

2 s I s, sa Òn ìdę z diệmnŏ, z negvộ ženộ 

i z nějninŏ sestrộ. Nahìtil sę zŏ siệm tiệm 

nậ mę. Pŏsvadil sę ž nìm i ž nộ. Izgovorni 

glasovi ẓ i ẓ̌ instrumentalnog prijedloga z 

pisani su iznimno kao s i š. Na pậše ję s 

krãṿŏ. Niệ mòči kràj s kràjem spràviti. 

Zãbil ję š čàvlem. 

za prep (zà, zậ) 1 s A za Lûdi sę věžu za 

jẽʚzik a võli za rògę. Sûṇce ję zàšle za gòru. 

Tò ję zà jnęga prepròst põsel. Tò niệ zậ tę 

a nìti zậ mę. Zậ ’nŏga i zậ ’nu niệ nìkŏga 

brìga. Zậ ’ne diẽʖte nìšte ne pĩta. Zậ ’vŏga 

dẽčka su liệpe gŏvŏrìli. Sẽjnal sem zậ ’vu 

diệklu. Prìmli zậ ’v, zậ ’n ìli zậ t’ bìč! Ràkija 

bĩla fòrint lìter za Àustriję. ¤ za mõję pòmeti 

koliko ja pamtim; dòjti zà jnega udati se 

2 s I iza Nepŏzvậnŏmu ję mèste za vrậti. 

Tàk ję põšten da mu za h îžŏ šậš rãṣtę. 

Nàšel ję striẽʖlu kàk kàmen za jantãṛem. 

Ìšel ję za jnộ. Zà jnim bejžî. N÷smę sę pìti 

võda za mliẽʖkem. ¤ J÷zik za zùḅę! Šuti! 

{ðe. za: iza} 3 za + infinitiv Ìmam ti nèkaj 

za pŏvèdati. Vriệme ję za îti kòsit. Kalìna ję 

dôbra za brukvìti brukvînije za pl÷sti kŏšậrę 

i za cèvi za sūkàti pr÷ñu za tkàti. 

zabậd adv 1 besplatno, badava, 

bez nagrade [tur. bedava

za¦b÷knuti 

558 

za¦b÷knuti pf (-ěknem -en/ut) zanijemjeti 

Naj÷mput ję zab÷knul i nì riệči. 

zạbèti/zạbìti pf pŏ, za, (zậbim; -i, -ètę; zậbil, 

-ìle; zậblen; zậbeč) zaboraviti Nậj zạbìti 

vrậta dõbre zabìti. Zậbil sem kàk sę zõvę. 

Čè kàḍ sę zbudî pŏglěda na õblŏk, zậbi s÷ 

sẽjnę. ¤ Znậ s÷ kàj su drùgi zạbìli. (Diệla sę 

mũḍer) {J. G. V. Vi. zabiti; Hg. R. zabit} 

zabez÷knuti pf (-ěknem; -÷kni; -ul, -ěknula; 

-ěknen/ut 1 iznenaditi, zaprepastiti, zapanjiti 

Zabez÷knul mę. Õstal ję zabezěknen. 

2 - sę zapanjiti se, osupnuti se, zaprepastiti 

se, iznenaditi se Zabez÷knul sę kàḍ ga 

spàzil. 

zabẽžliv adj (-îvi, -ìva) 

zaboravljiv Strîc ję zabẽžliv a i strìna 

zabežlìva. {He. zabež l jiv} 

zabiệlen adj 1 djelomično pobijeljen Zabiệlene 

ję lîstje kukurìzę, da vrậnę nẽʚjdu nậ. 

2 zarezan Gậjke sę kộru zabiẽʖli 

(z nõžem zagûli) ŏdzgộr i pŏd tiệm ŏdzdộl, 

àl tàk da sę tậ kộra držî. 

za¦biẹlìti pf (-iẽʖlim; -en) 1 djelomično pobijeliti 

Zabiẽʖlil sem lîstje kukurìzę vuẓ kràj, mòrti 

ju bùḍu tìči mèjne napàdali. 

2 zarezati dio kore Lèskŏvŏmu 

prûṭu sę màle zabiẽʖli kộra i ŏbelìnę ŏstậviju 

dà bu gậjka. 

za¦bījàti ipf na¦ (-îjat; -am; -an; -ajne) zabijati 

S kladîvcem zabîja čàvlę. 

za¦bilèžiti pf (-iệžim; -en) zapisati Zabilèžil ję 

v kŏlendậr dà prìpustil kràvu. 

za¦bìti pf (-ĩjem; zãbil; -ĩjen/zàbit) zabiti Za 

vuzmîcu sę zabĩjeju četìri stụ̂pi i měj nę 

m÷ču drva. Àk sę zabîju žũṇe mlậdi v 

lùkne z driệvem, õna dněsę trãṿu kậ s÷ 

ŏtpîra. ¤ Nẽʚ bi mu mòči nì šìla v rìt zabìti. 

(Jậke ję strãṿu.) 

zạblàti ipf pŏ, (zậblam; -al, -àle; zậblan) 

zaboravljati Pòčel sem sę vìše zạblàti i 

n÷mrem sę mậm sètiti. 

za¦blàtiti/z¦blatiti sę/si pf (-ậtim; -čen) 

uprljati, isprljati blatom Zablậtila sem si 

cìpelę i rùḅačę. 

zablējàti sę pf (-ejîm; -ận) 

zablenuti se, zabuljiti se Kàj si sę zablẽʚjal 

kàk bîk v biẽʖla vrậta. 

zablèsnuti pf (-èsnem; -ẽsni, -ètę; -ẽsnul, 

-èsnula, -le; -en/ut) 1 zabljesnuti, 

bljesnuti, sijevnuti, zasvijetliti, osvijetliti 

Najpriệ ję zablèsnule i òṇda pùḳle. 

2 - sę zasvijetliti se Zablèsnule sę i striẽʖla 

ję pûḳla. 

zãbliv adj (-ìva) 

zaboravljiv Š čiệm ję stàreša s tiệm ję 

zablìveša. 

za¦blŏmbiệrati pf (-am; -an) zatvoriti, 

zapečati, napuniti plombom, zaplombirati 

Vagõṇi su bĩli zablŏmbiệrani. 

za¦blụdèti pf (-ûḍim; -ñen) 

zalutati, izgubiti se Zablûḍel ję v šùme. 

za¦bluvàti pf (-ụ̂jem; -ûvan) 1 zaprljati bljuvanjem, 

napovraćati Sụ̀ pòstel ję zablûval 

2 - sę zaprljati se bljuvanjem Sè sę 

zablũval. 

zabòga adv part čuñenja ili zaprepaštenosti, 

zaboga Zabòga kàj ti sę prìpetile?! Zabòga 

mîlŏga, kàj tò diệlaš? 

za¦bŏlèti pf (-î mę; -õlel, -iệla, -èle mę) zaboljeti 

Zabõlel mę zûḅ̣. 

za¦bòsti pf (-õdem; zãbŏl; -õden) 

zabosti Kàḍ sę v třsiju dŏbẽʚrę, deštè zabõdę 

dviệ trî jàgŏdę na šklĩček lîsta, da i tr̀s 

màle pĩję, dà bòle klètu rŏdî. Čè šr̀šan ciẽʖli 

žậlec zabõdę, mòrę čõvek i mriệti. 

za¦brạnàti pf (-ãṇam, -ậnan) 

zadrljati Zabrạnàli su pŏsiệjane. 

za¦brạnìti pf (-ãṇim; -ậjnen) zabraniti Õtec jè 

ję zabrãṇil, dà ga n÷ bu zěla. Vu brậjnŏvine 

ję pàša zabrậjnena i zagậjene ję. 

za¦brạzdìti pf (-ãẓdim; -en) 1 krivo zaorati 

brazdui Prĩlične si zabrãẓdil v mõje. 

2 krivo reći ili učiniti Prẽʚveč si zabrãẓdil. 

za¦brblàti sę pf (-r̀blam; -an) zabrbljati se 

Bòme si sę dụ̀ge zabr̀blala. 

zabrbụ̀čnuti pf (-ụ̀čnem; -en/ut) 

uroniti Zabrbụ̀čnul ga ję vòdu. 

za¦brē j nčàti pf (-îm; -ějnčan) zazvučati 

Bẽrda ję zabrějnčala i vûḳ ję pŏbiệgel. 

Zabrēnčàlę su žìcę na tàmbure. 

{G. zabrendati} 

za¦brěncati pf (-am; -an) trznuti (žica na 

glazbalu), zazujati Žìca sę na bẽrde zadiệla 

za grãṇčicu i zabrěncala a vûḳ sę splàšil i 

pŏbiệgel.

559 

za¦cùkŏriti 

za¦bri d zgàti pf (-ĩdzgam; -an) zalijati 

prskanjem Zabrĩdzgal mę z brìdzgậlkŏ. 

za¦briệnzati pf (-am; -an) zakočiti, prikočiti, 

zaustaviti kočnicom [za+ nj. bremsen: 

kočiti] Tù mộramę kõla zabriệnzati. Zạ̃jni 

kŏtậč ję zabriệnzan z lãncem. 

za¦brŏ j ìti sę pf (-òjim; -òjen) 

pogriješiti u brojenju Zabrõjil sem sę i 

mộram znộva brŏjìti. 

za¦brsàti pf (-r̀sam/šem; -san) trznuti 

nogama Zabřsal ję z nŏgàmi. 

za¦brtvìti pf (-r̀tvim; -en) staviti brtvilo, začepiti 

Špĩlek, pìpa i vrậta na sudìču sę 

zabr̀tvę s kukurîznem perušînijem. 

za¦brûndati pf (-am; -an) 1 zamumljati, početi 

prigovarati Bàba ję krej p÷či zabrûndala 

àl sę òn ŏtrèsnul i začkŏmiệla ję. 

2 staviti brundu (metalni kolut) životinji u 

nosnicu Bĩka smę zabrûndali i sàḍ ga lèže 

vŏdìti na brûnde. 

zabụbàti pf (-ûḅam; -an) 1 puno napadati (o 

snijegu) Dŏ jùtra bu sniệg zabûḅal mòrti i 

mèter višînę. {ð. zabobati} 

2- sę jako se 

zaljubiti, zacopati se Fràncek sę v Marîčku 

jậke zabûḅal. 

3 zaletjeti se, sudariti se Tòjnček sę 

zabûḅal v h rậst i nộs si põtrl. 

zabūlìti sę pf (-bûlim; -en) netremice se 

zagledati Zabûlil sę kàk bîk v biệla vrậta. 

za¦bùriti pf (-ûrim; - j en) uroniti, 

gurnuti u vodu Zabùril ga ję vu vòdu a n÷ 

zna plìvati. 

zabušànt m (-ãnta, -ŏv) markirant, lijenčina 

Tè zabušànt niệ za põsel 

zabušạvàti ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) ljenčariti, 

izbjegavati posao Òn zabušậva na 

sàkem põslu i n÷mu ję naviệk najpriệ na 

mîsle zabušậvajne. 

zabušạvàti se ipf (-ậvam; -jne) zalijetati se 

Zabušậva sę vu vrậta. {V. zabuhavati se} 

zabùšiti pf (-ûšim; -ùši; -il, -ûšila; -en) 

1 izbjeći posao I diệs ję zabùšil. 

2 zaletjeti se, udariti u nešto 

Õrel sę zabùšil v mộst i sè sę razlětel na 

drộmlę kŏmadîčkę, dà su ga mòglę zŏbàti 

tìcę i mramlîcę. 

za¦cafràti sę pf (-àfram; -an) 

uprljati se Sà s÷ zacàfrala. 

zacậjhnati pf (-am; -an) označiti, zacrtati [nj. 

zeichnen] Zacậjhnal sem dè triệba ŏtpīlìti. 

{V. zacejhnati} 

zacelìniti sę pf (-înim; -ìni; -il, -înila; -en) 

zatravniti se Detelìšče sę zacelìnile. 

Jŏrànica niệ dviệ trî liệta jŏrậna, zarậsla v 

dràč i zacelînila sę. 

za¦cendràti pf (-÷ndram) početi moljakati 

Čiệm dọ̃jdę nèšte strậjnski, òn mậm 

zac÷ndra, da mòrti priệ dŏbî. 

za¦cenìti pf (-îm; -ẽjnen) tražiti visoku cijenu 

Tàk si zacènil da něš pròdal. 

za¦ciẹlèti pf (-iẽʖlem; -en) ozdraviti, zacijeljeti 

Ràna na rũḳe mi niệ zaciẽʖlela. 

za¦cilînkati pf (-am; -an) zazvoniti zvončićem 

Dŏmištrànt ję zacilînkal. 

za¦cimentiệrati pf (-am; -an) zaliti cementom 

Zacimentiệral sem štiệjngę. 

za¦cmìzdriti pf (-îzdrim; -en) početi cmizdriti, 

zaplakati Sàki čàs zacmîzdri. 

zacộpan adj jako zaljubljen 

Zacộpana ję vù jnega. {Ž. zacopan} 

zacộpanec m (-a, -ŏv); f zacộpajnka) 

zaljubljenik Stậri zacộpanec ne vîdi dà ga 

diệkla niệma ràda. {ð. zacobanec} 

za¦cọpàti pf (-ộpam; -an) 1 zabiti Plõva ję 

zacộpala šenìcu v blàte. 

2 - sę zaljubiti se 

[za + nj. Zopf] Izbìla sę zacộpal vû jnu. 

{ð. zacopati se; St. zacopat se} 

za¦cộprati pf (-am; -an) začarati, nauditi 

vradžbinom [nj. zaubern] Còprnica ga 

zacộprala. Vrạ̃pcę ję mòči zacộprati da 

nẽʚjdu na žĩtek. Mòrti ję zacộpran. 

za¦cùkati pf (-ùkam/čem; -ùkan) povući 

naglo višeput, zadrmati Zacùkal ję s kvậkŏ, 

àl sę niệ nìšte jàvil. 

za¦cūkàti pf (-ûkam; -ûkan) zapišati Cìgajnček 

sę fậlil, dà čŏvèku zacûkal cìpelę, a 

stậri r÷kel, da niệ tò bìl čõvek. 

za¦cukạvàti ipf na¦ (-ậvam/lem; -an; -ãṿajne) 

povlačiti s prekidima, trzati Kõjni zacukậvaju 

s kộli. 

za¦cûknuti pf (-em; -en/ut) trznuti, povući 

Zacùkni ga da nẽʚjdę tàk br̀že. 

za¦cùkŏriti pf (-im; -en) zašećeriti, zasladiti 

Premàle si kãṿu zacùkŏrila.

za¦cūrèti 

560 

za¦cūrèti pf (-îm) prokisnuti 

Zacūrèle mi ję siệne na štạ̃glu. 

za¦cûsrati pf (-am; -an) zaprljati po blatu 

Rùḅačę si ję dŏ rìti zacûsrala. 

za¦cvèsti pf (-ẽtem; zãcvel; -ẽten) početi 

cvasti Driệjnek ję zãcvel a dè ję jòš 

Cviẽʖtnica. 

za¦cviglàti pf (-ìglam) početi cviliti Mìši su bîli 

zacviglàli a sàḍ mučîju kàḍ sem mậčku 

dŏn÷sel. 

za¦cvìkati pf (-am; -an) učvrstiti klinom, utvrditi 

Zacvìkal sem tŏpŏrìšče na sekìre s 

cvîkŏ. 

za¦cvīlèti pf (-îlim) zacviljeti Kàḍ svĩnče 

zacvîli, svînę drčîju k n÷mu. 

za¦cvŏkọtàti pf (-ộčem) početi cvokotati 

Zacvŏkộtal ję zubmî ŏd zĩmę. 

za¦cvrglàti pf (-r̀glam) zacvrkutati 

Tìčeki su ràne zacvrglàli. 

za¦cvrgụtàti pf (-ûṭam/čem) 

zacvrkutati Tìči su liệpe zacvrgụtàli. 

za¦čạràti pf (-ậram; -an) zamrljati 

napisano Začậral ję i niệ čitlìve. 

za¦čarụpàti/čerụpàti pf (-ụ̂plem/pam; -an) 

početi čupati Jòš niẽʖsi gûṣku nì 

začerụ̂pala. 

začàs adv uskoro Dòšel bụ̀ 

začàs. Začàs ję prestậla halabùka. 

začehạvàti ipf (-ậvam/lem; -an) zaparati, 

zaderavati Štè v stõḷnak brîšę rũḳę, nòvti 

mu sę začehậvaju. 

zàčelek m (-a, -ŏv) učelak, zabat, pročelje ili 

začelje, uže strane (zgrade, kola, postelje) 

Zàčelki na stậjnu su zač÷leni z deskàmi. 

Gnộj sę na pòle vòjzi v trùge sàme sę 

zvậdiju zàčelki. Pòstel ìma zàčelkę i 

skrậjkę, zglãṿje i znộžje. 

za¦čelìti pf (-÷lim; -en) zatvoriti začelje 

zgrade, zabiti daske na začelju Začělil sem 

štạ̃gel da mi siệne ne mòknę. Zàčelki su 

zač÷leni z deskàmi. 

za¦č÷nuti pf (-em; - j nen/ut) 

zaderati, zaparati, napuknuti, 

odlomiti dio Zač÷nula sem si nòvet. 

{V. začehnuti} 

za¦česàti pf (-÷šem; -an) začešljati Zač÷sal si 

ję lậsi na j÷n kràj. 

za¦č÷snuti pf (-em; -en/ut) 

odlomiti Nòvet sem si zač÷snula. 

za¦čěti pf na¦ (zàčmem/nem; zàčet) 

1 početi Sậm si zàčel i sậm dŏvřši. 

2 zanijeti N÷ zna nì s kiệm ję začẽʚla. 

za¦čiflàti pf (-ìflam; -an) začeprkati Kòkŏši su 

začiflàlę stẽzu. 

za¦čìmati/čìnati ipf (-ìnat; -înam; -an; -ajne) 

počinjati Ne splatî sę nì začìnati 

čè n÷mreš i zgŏtộveti. 

zạ̃čin m (-ìna, -înŏv) masni dodaci jelu 

Sirŏmậki jiệju bez zạčìna. Zạ̃čin ję mậst, 

màsle, ûḷije, čvậrki, drŏžñìcę i sę š čiệm sę 

jèle začĩna. 

za¦čīnàti ipf (-ĩnat; -am; -an; -ajne) mastiti, 

stavljati začin u jelo Začĩnala sem žgãncę z 

drŏžñìcami i š čvậrki. 

za¦činìti pf (-îm; zàčinil; -ĩnen) zamastiti, 

staviti začin u jelo Začinîla sem z mậšču. 

Jòš bi sę zìšle kàj niệ začiněne àl niệ nì 

sòlene. {I. začiniti} 

za¦čkŏmèti pf (-îm) zašutjeti; prešutjeti Kàj si 

sàḍ začkõmel, àm rěci i tî nèkaj. Niẽʖsi smèl 

začkŏmèti. {G. V. začkometi} 

za¦črlēnèti sę pf (-ěnem; -en) zacrvenjeti, 

pocrvenjeti, zarumenjeti se Začrlěnel sę 

kàk bŏgiệčka rìt. 

za¦čŕnèti sę pf (-řnem; -en) zatamnjeti se, 

zacrnjeti se Začŕnèle sę, dẽžña bụ̂. 

za¦črvìveti pf (-îvem; -en) ucrvati se, postati 

crvljiv Sìr sę začrvìvel. 

za¦čùditi sę pf (-ûdim; -en) začuditi se Krậl 

sę začùdil, kàḍ ga vìdel žîvŏga. 

za¦čùjti pf (-ûjem; zàčul) začuti Ŏtprụ̂ sę 

vrậta i začûję glậs pŏkộjnŏga. Štè trî pûṭ 

začûję plàč det÷ta kě ję mrle b÷ẓ kr̀sta, 

mộra ga kŕstÌti. 

za¦čụlìti pf (-ûḷim) jako zadimiti Tàk si začụ̂lila, 

da ŏd dìma niệ vìdeti. 

za¦čūvàti pf (-ũvam; -ûvan) pričuvati Začũvaj 

si tò, bụ̂ ti v÷č triệba. 

za¦čvŕčàti pf (-îm) početi čvrčati Začvŕčàle ję 

i zadīšàle měse na pěče. 

za¦čvrglàti pf (-r̀glam) zacvrkutati Jòš niệ nì 

zõrja, a tìčeki su začvrglàli. 

za¦dậmfati pf (-am; -an) zadimiti; ispuniti 

parom Zadậmfal si ciẽʖlu hìžu. 

za¦dạvìti pf (-ậvim; -len) 1 zadaviti, 

ugušiti Zàprl ga v sòbu i zadậvil.

561 

za¦drtàti 

2 - sę udaviti se Bî sę senîca i z mèjnšem 

zadậvila. 

za¦dèlati pf (-iệlam; -an) ugraditi u nešto Vìtel 

visộki ìma dviệ dụ̂gę l÷tvę, tẽʚrę su zadiệlanę 

na tème pộtpŏrę. Na dviệ i dviệ 

priệčkę su zadiệlani drộgi. 

za¦delạvàti ipf dŏ¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

ugrañivati u nešto Zadelậvali smę zàčelek 

na štàle. 

za¦dendēràti pf (-ěram) zapjevati na crkveni 

način Pòp sę ŏkrěnul i zadenděral: Dòminu 

svabìskum! 

za¦dènuti/za¦dèti pf (-ènem; zãdel; -ènen/- 

ut/zàdet) 1 zapeti, zakačiti umetnuti Zadẽni 

gačelnìcę v čĩžmę, dà i h ne zamậžeš. 

2 - sę zakačiti se Zadẽnul mi sę kapût za 

třnje i pŏdrậpal. {ð. zadeti: zapeti o što; St. 

zadit se} 

za¦dìči/za¦dîgnuti pf (-îgnem; -en/ut) malo 

podići Zadîgla ję rùḅačę i pr÷šla. 

za¦diẹbàti pf (-iệbam; -an) zavrebati 

Zadiệbal ga dè kòkŏši kràl. {ð. zadebati: 

uhvatiti na djelu, zaskočiti, zateći} 

za¦diẹvàti ipf (-iệvam/lem; -an) 1 zadirkivati 

Nậj mę zadiẹvàti, vìṇ̃ da ìmam põsla. 

2 - sę spoticati se, kačiti se Skùp tò svẽʚži 

da sę ně zadiẹvàle. 

za¦dihtàti pf (-ìhtam; -an) zaptivati 

[nj. dichten

zạ̃druga 

562 

zãḍruga f (-ę, -) 1 vrsta čvora Zavẽʚži na 

zãḍrugu dà buš mògel ŏdvēzàti. 

2 obiteljska zadruga Mộj 

priệkprědeḍ ję bìl zạ̃jni gŏspŏdậr Šatŏvìčŏvę 

zậdrugę. 

3 seljačka radna zadruga Zậdruga v 

Šašinòvečkem Lụ̂gu ję siệjala i rĩžu. 

4 udruga Pŏvrtlậrska zãḍruga ję bîla v 

Cẽʚrju i Pŏpộvcu. 

zadrugậr m (-ãṛa, -ậrŏv) član zadruge Zadrugậri 

sę na skûpčine svậdiju. 

zãḍružni adj zadružni Jòš 1892. 

kàḍ sem pòčel škộlu îti, zãḍružnę hìžę su 

bîlę pri Filipčìču i Malčìču. 

za¦držàti pf (-îm; -r̀žan) ostati, provesti 

vrijeme Predụ̀ge sem sę tù zadřžal. 

za¦dūmèti pf (-umî, -èle ję) 

odjeknuti, zatutnjati Jậke ję zadūmèle. 

za¦dụ̂psti pf (-ũḅem; -ûḅen) početi dupsti 

Zadûḅel ję plạ̃jnku. 

za¦dušìti pf (-ušîm; zàdušil; -ũšen) 

1 udušiti, ugušiti, udaviti Zàdušili smę čělcę 

žlěprem. Zadušîla ga ję z vàjnkušem. Čẽʚlec 

ję zadũšen žlěprem. 

2 - sę ugušiti se Zàdušili sù sę v dîmu. 

zadušlìve adv zagušljivo Õtpri vrậta, tù ję 

zadušlìve. 

zadùva f (-ę, -ûvŏ, -) zaduha, sipnja, astma 

Ĩmel ję zadûṿu i jẽʚdva ję sòpel. 

zậṇ̃ m (-a, -ŏv) zadnji leñni dio odjeće Čõva ję 

na zậñu razriệzana i scîfrana. 

za¦ñamràti pf (-àmram) zamrmljati Zañamràli 

su kàk vrạ̃pci. 

za¦ñvęjnglàti pf (-÷jnglam) oglasiti se kao 

vuk Vûḳi su zañvęjnglàli. 

za¦fậjfati pf (-am; -an) zapušiti lulu Š čiệm si 

ję s÷l, mậm ję zafậjfal. 

za¦fạlìti pf (-ậlim; -en) zahvaliti Liệpe zafậlim, 

bàš sem sę dòma nãjel. 

zafalūvàti ipf (-ûvat; -jem; -ûj; -ûval, -àle; 

-ûvan; -ũvajne) zahvaljivati Kàj tùlike 

zafalûješ, àm niệ tò vèliki põsel. 

za¦fậrbati pf (-am; -an) uprljati bojom 

Zafậrbal sem si rùḅaču i tò nẽʚjdę dòle. 

za¦fijộbati pf (-am; -an) zavitlati Vèter ję 

zafijộbal i ŏdn÷sel mi škrlậk. 

za¦fijūkàti pf (-ûčem) začuti fijuk Švigiệr 

zafijûčę dà svinậri ìdu ẓ pàšę. 

za¦flèkati pf (-am; -an) 1 zamrljati, zaprljati 

Sụ̂ si rùḅaču zaflèkal. 

2 - sę zaprljati se Z jèlem sę sà zaflèkala. 

zaflộjsati sę pf (-am; -an) zablatiti se u hodu 

Zaflộjsala si rùḅačę s÷ dŏ rìti. 

za¦flučkàti pf (-ùčkam; -an) 1 popljuvati S÷ 

ję òkŏl sěbę zaflûčkal. 

2 - sę popljuvati se Dẽčec sę jậke 

zaflûčkal. 

za¦flûndrati sę pf (-am; -an) zamazati, uprljati 

odjeću Bàba si ję rùḅačę zasûkala dà sę nę 

zaflûndra pŏ blàte. 

zạ̃frček m (-a, -ŏv) zavijutak Na 

pr÷ñe su zạ̃frčki i triệba ju str̀kati. 

za¦frflàti sę pf (-r̀flam; -an) zabrbljati se Bàbę 

su sę jậke dụ̀ge zafrflàlę. 

zạ̃frig m (zạfrìga, -ŏv) zaprška, prženo 

brašno Niẽʖmam mělę za zạ̃frig. 

za¦frîgati pf (-am; -an) staviti zapršku, zapržiti 

Jũvu sem zafrîgala. 

zạ̃frk m (-a, -ŏv) zavoj Na zậfrke na pũṭu mi 

sę prevrnul vộjẓ siệnem. 

zafrkậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) zavijutak Nìt ìma zafrkậč. 

zafrkãṇcija f (-ę, -) šala, zadirkivanje Dòsta 

mi ję tvŏjě zafrkãṇcij. 

za¦fŕkàti pf (-řkam/čem; -an) načiniti uvijutke, 

smotati Mustạ̃čę ję zafřkal. Zafřči cigarètlin! 

za¦frkạvàti ipf ŏ¦ (-ậvat; -am; -al, -àli -ậvan; 

-ãṿajne) 1 uzvijati brkove Zafrkậva si 

mustạ̃čę. 

2 gnjaviti, šaliti se na nečiji račun Sàki dận 

ga zafrkậvaju a òn mučî i trpî. 

zafrknen adj 1 zavinut 

Za h rạnìti sę ŏstậvlaju òdŏjki kèm su rẽʚpi 

na dẽʚsnu strận zafrkněni. 

2 neugodan, uvrnut Òn ję jậke zafrknen 

čõvek. 

za¦frknuti/za¦fŕknùṭi pf (-em; -en/ut) 1 podvinuti 

Zafřči si h làčę da i h ne smòčiš. 

2 zategnuti Zafrkni šarậf. 

3 uvinuti Zafrkni si cigarẽtlin. Niệ 

papiẽʖreca pùk bum v nŏvìnę zafrknul. 

4 prevariti Zafrknul mę i pràv mi bũḍi. 

¤ zafrknuti z nòsem razljutiti se 

zafrlũknuti sę pf (-em; -i, -ul; -en/ut) naglo se 

okrenuti Tàk sę zafrlũknul dà ję skòrem 

õpal. {S. zaferluknit se}

ʚʚ 

563 

za¦gŏvạrjàti 

za¦frùkati pf (-ûkam; -an) zamesti, zasuti 

Svẽʚti Lûka snègem zafrûka. 

za¦frûštati pf (-am; -an) spiskati 

Grùnt ję zafrûštal. {R. zafruštat} 

za¦fūčkàti pf (-ûčkam) zažviždati Zafûčkal si 

ję kàk sliệp dětel. 

za¦fũčnuti pf (-ûčnem) žvižnuti, 

žvižduknuti Zafũčni mu, da čûję!. 

za¦fuflàti pf (-ụ̀flam; -an) 1 početi nerazgovjetno 

govoriti Nèkaj su zafuflàlę. 

2 zabrljati, zapetljati Zafụ̂flal ję i bĩle bi bòle 

da niệ dèlal. 

za¦gàditi pf (-ậdim; -ñen) unerediti, zaprljati 

Sụ̂ hìžu si zagàdil z blàtem. 

za¦gạgàti/gạkàti pf (-ậgam/ậčem; -an) početi 

gakati Gũṣkę su zagạgàlę i kŏkŏšậr ję vùšel 

b÷ẓ kŏkộši. 

zagậjen adj zabranjen (prolaz, paša) Sinòkŏšę 

su pòkle Jûrjeva zagậjenę i n÷smę sę 

pò jni pàsti. Stẽza ję zagậjena z gậjkŏ i pò 

jne sę n÷ smę îti. 

za¦gạjìti pf (-ậjim; -en) zabraniti stavljanjem 

gajke (pašu, prolaz). Zapìknul ję gậjku i 

zagậjil sinòkŏšu i ne dậ pàsti. 

za¦gạjnàti ipf (-ậjnat; -am; -an; -ajne) 

1 odgonetati, pogañati Pastĩri zagậjnaju na 

pậše pŏzgŏniệtę. {B. zaganjam} 

2 natjeravati Zagậjna blậge na tũñe. 

za¦galạmèti pf (-ậmim) početi 

vikati Kŏbìla gènę, kàḍ zagalậmim. 

za¦gàtiti pf (-ậtim; -čen) zaustaviti izljev vode 

Zagàtili smę dè ję võda bîla predřla i vìše sę 

ne zliệva pŏ šenìce. 

za¦giftàti pf (-ìftam; -an) zatrovati [nj. Gift] 

Nèšte vòdu zagîftal i kòjn ję krẽpal. 

za¦gìngaveti pf (-em; -en) zahiriti, zakržljati 

[mañ. gyenge: slab] Zagìngavel ję kàj 

trinậjste prậse. {R. zagingavet} 

za¦glàditi pf (-ậdim; -ñen) 1 poravnati, 

izgladiti Kàḍ sę h lèḅ krùva m÷čę v pěč, 

pŏškrŏpî sę z vŏdộ i z rũḳŏ zaglậdi. 

2 fig smiriti Õna ję s÷ tàk fl÷tne zaglậdila 

zaglậman adj priglup, zaostao Òn 

ję zbìla zaglậman i nìš ne ràzmę. 

{V. zaglamani; G. Ko. Du. ð. zaglamast} 

zaglãṃanec m (-a, -ŏv) glupan 

Zaglãṃanec niệ za nìš. {V. zaglamanec} 

zaglàviti pf (-ậvim; -àvi; -il, -ậvila; -len) 

1 stradati, poginuti Zaglàvil ję ẓ̌ čîsta mĩra 

nì krîv nì dụ̃žen. 

2 učvrstiti, uglaviti Dõbre zaglàvi sę kŏtạ̃čę. 

3 - sę zaglaviti se, zapeti Klùč sę zaglàvil. 

Glãṿa mu sę zaglậvila v gậtra na ŏblòḳu i 

jẽʚdva ju spũknul a sà si ję vûva zgũlil. 

za¦gl÷dati pf na¦ (-am; -an) ugledati, spaziti 

Kàḍ ju ję zagl÷dal, niệ ju prěstal glēdèti. 

za¦glēdèti sę pf (-îm) zabuljiti se, piljiti 

Zaglědel sę kàk bîk v biẽʖla vrậta. 

za¦glūvèti pf ŏ¦ (-ûvem; -en) 

oglušiti Stậri ję izbìla zaglûvel i niệ sę mòči 

ž nìm spŏmīnàti. 

za¦gnạvìti pf (-ậvim; -len) uništiti 

Prasìca ję zlẽʚgla òsem pàjcekŏv àl ję trî 

zagnậvila. 

za¦gn÷sti pf (-ětem; zãgnel; -ẽʚ ʚten) ugušiti 

Prasìca ję zagněla trî pàjcekę. 

za¦gnŏ j ìti pf (-îm; zàgnŏjil; -õjen) 

1 nagnojiti, pognojiti Kukurìze sem jậke 

zàgnŏjil. 

2 - sę ugnojiti se, postati gnojan Na rũḳe 

mi sę ràna zagnŏjîla. {ð. zagnojiti se} 

zagõda adv (pre-) 

na vrijeme, pravodobno; rano Zagõda ję 

dòšel i ŏtìšel spật. Dòšel sem prezagõda i 

sàḍ mộram čàkati cûga. {J. Te. Šo. 

zagoda; L. M. zagod; G. zagot; M. zagodaj} 

Zạ̃gŏrec m (-a, -ŏv); f Zạ̃gŏrka) Zagorac Ôde 

niệ nijenòga Hrvậta nèg sãmi Zạ̃gŏrci. Mej 

Làzem i Kàšinŏ pìšę na Mažuràničŏve plòče 

dà ję cèsta zgrañẽʚna na kòrist Zạ̃gŏrcu i 

Pòsavcu, a Prìgŏrcę nà jne gậziju. Mậ mãjča 

pŏ màme ję Zạ̃gŏrka z Bedèkŏvčinę. 

za¦gŏrèti pf (-ŏrîm; -õr j en) 1 

zagorjeti Gìbanica ję zagŏriệla. 

2 pocrnjeti od sunca Plěča su mi zagŏriệla 

i pečěju mę. 

3 uspaliti se Zagŏriệla ję niệ ję mụ̂ža dụ̀ge. 

za¦gŏspŏdạrìti pf (-ậrim) postati gospodarom 

N÷ buš z nàmi zagŏspŏdậril. 

za¦gŏvạrjàti ipf dŏ¦ (-ãṛjam; -an; -ãṛjajne) 

1 opravdavati, zauzimati se za koga Nậjtę 

mi nìš zagŏvạrjàti t÷ sělskę fakînę. 

2 zavjetovati se Pùṇe pûṭ sę zagŏvãṛjala, à 

zagŏvãṛjajne niệ pŏmògle. Zagŏvãṛja sę za 

zdrậvje v h îže i pri blậge. {ð. zagovarjati se}

zàgŏvŏr 

564 

zàgŏvŏr m (-a, -ŏv) zavjet 

Ìdę pŏ zàgŏvŏru na Bìstricu i na gộle 

kŏliệne òkŏl jàntậra. {J. zagovor} 

za¦gŏvŏrìti sę pf (-òrim; - j en) zavjetovati se 

Zagŏvòrila sę Mậjčice Bọ̃že dà pě na gộle 

kŏliẽʖne trîput òkŏl jantãṛa. 

zạ̃gŏvŏrnica f (-ę, -ic) svetica zaštitnica 

Palunìja ję zạ̃gŏvŏrnica ŏd zũḅi. 

za¦gràbiti pf (-ậbim; -len) zagrabiti Prẽʚveč si 

si zagràbil. 

za¦gradìti pf (-îm; -ãñen) ogradom zatvoriti 

Zàgradil ję sà prèla na živìce. 

zagràndaveti pf (-em; -en) okrastaviti Perụ̂ 

ga sàki dận dà ne zagràndavę. 

Zạ̃greḅ m (Zạgr÷ba) Zagreb Vrậg ti dậl tè 

pišĩvi Zạ̃greḅ, àm pŏ dãṇu lậmpę gŏrìju, a 

nìt štè prědę nìti lûči t÷šę. Dẽca velîju 

Zãḅreg. {Kušec: dj Zabreg} 

Zàgrebec/Zàgrepčan m (-a, -ŏv) Zagrepčanin 

S÷ mèjne ję prậve stậre 

Zàgrepcŏv v Zạgr÷be. Sàḍ smę i mî Cẽʚrci 

prậvi Zàgrepčani a priệ smę bĩli gràdski, 

kàptŏlski ìl bìškupski km÷ti. 

za¦grejàti/za¦grèti pf (-iệjem; zàgrejal/ zãgrel; 

-ận/zàgret) 1 zagrijati, zgrijati Dõbre 

zagriệj hìžu dà nam ně zĩma. 

2 - sę zgrijati se, utopliti se; oduševiti se 

Hìža sę br̀že zagriệla. Zậ jnu sę zàgrejal, àl 

ga niệ štèla zěti. 

Zàgrepčica f (-ę, -) Zagrepčanka Sàḍ ję 

pŏstậla prậva Zàgrepčica. 

za¦grěsti/za¦grěznuti pf (-ězem/znem; -en/- 

ut) zaglibiti Glìbŏke ję 

zagrězel. Kòle mi ję zagr÷znule v blàte i 

jẽʚdva smę zv÷zli. 

za¦grešìti pf (-îm; zàgrešil) zgriješiti, sagriješiti; 

zlo učiniti Jậke si tù zàgrešil. 

za¦grgụtàti pf (-ụ̂čem) početi gukati Gr̀licę su 

zagrgụtàlę na brẽze. 

za¦grīnàti ipf na¦ (-înat; -am; -an; -ĩnajne) 

zagrtati Krampiệr smę zagrīnàli. 

za¦grìsti/grîznuti pf (-îzem/znem; -ĩžen/- 

ìznen/ut) zagristi Zagrîzi tụ̂ liệpu jàbuku. 

Jậke ję zagrìznul i zûḅ̣ str̀gal. 

zàgrizek m (-a, -ŏv) ugriz, odgrizak D÷j m÷ne 

sàme j÷n zàgrizek jàbukę. 

zagrìženec m (-a, -ŏv) zajedljiv, zadrt čovjek 

Nậj zagrìžencem dŏkàjnati. 

za¦gŕmèti pf (-mî, -èle ję) zagrmiti Zagŕmèle 

ję v bậbinem kûṭe i dèẓ̌ṇ̃ bu. 

zagrnen/ut adj (-ěna) ogrnut, zasipan zemljom 

Krampiệr ję liệpe zagrnen. 

za¦grnuti pf na¦ (-em; -en/ut) 1 ogrnuti 

(zemljom) Zagrni jòš tàj rěḍ krampiẽʖra. 

2 staviti na leña (kaput) Sàme si zagrni 

kapût i nậj ga ŏblạčìti. 

za¦grŏzìti sę pf (-îm; zàgrŏzil; -õžen) 

zaprijetiti se Jậke mu sę zàgrŏzil i òn sę ne 

vûpa nìš r÷či. 

za¦gubìti pf (-îm; zàgubil; -ũblen) 1 zametnuti 

Nègde sem švãḅec zàgubil. 

2 - sę zametnuti se Rukavìca sę nègde 

zagubĩla i sàḍ ję niệ nìgde. 

zagûlen adj 1 zaguljen Ŏstậvil ję zagùlenŏga 

zậjca i pŏbiệgel. 

2 loš, zločest Òn ję zagûlen čõvek i ž nìm 

sę niệ mòči nìš dŏgŏvŏrìti. 

za¦gūlìti pf (-ûlim; -en) 1 početi guliti (kožu, 

koru) Zagûlil ję kộru kõlca i naprậvil gậjku. 

2 - sę prevariti se I tî si mu sę dậl zagūlìti!? 

za¦gùṣlati pf (-am) zasvirati u gusle Kàḍ 

Rẽčec zagùṣla, nògę mi zatậncaju. 

za¦gụtìti pf (-ûṭim; -čen) 1 zadaviti, zagušiti 

Priệl ga za gûṭ i zagûṭil z gộlemi rukàmi. 

Nàšli su ju zagụ̂čenu. 

2 - sę udaviti se Kràva sę z riệpŏ zagûṭila. 

¤ Bî sę senîca i z mèjnšem zagûṭila. 

za¦gvậncati pf (-am; -an) nastradati svojom 

krivnjom Jòš niẽʖsem nìgde zagvậncal. 

zagvạžñàti ipf (-ậžñat; -am; -al, -àle; -ậžñan) 

učvršćivati klinom Tụ̂ nãṛamnicu v÷č ciẽʖlu 

vùru zagvậžñaš. 

zạ̃g v ŏzda f (-ę, -i; dem f zạ̃g v ŏzdica -ę, -) 

klin za cijepanje debla; zaglavak 

Napràvi dõbru zạ̃gvŏzdu. Zagvõzdi tò z 

mậlŏ zạ̃gvŏzdicŏ. Dẽni zạ̃gŏzdu da raskòlim. 

{Š. zaguzda} 

2 velika kriška Ŏdrèzal ję zạ̃gvŏzdu krùva. 

{ð. zagvozda} 

3 klin zacrtnjak na plugu {B. G. zagvozda} 

zagvŏzdìti pf (-òzdim; -õzdi, -ètę; -õzdil, 

-òzdila, -ìle; -òzñen) učvrstiti klinom, 

zaglaviti Tò sę mộra zạ̃gvŏzdŏ zagvŏzdìti. 

{ð. zagvozditi; K. zagozdit} 

za¦hạñàti/hạjàti ipf (-ậñam/jam; -ajne) 

1 zalaziti, zapadati Sûṇce v÷č zahậja, a dè

565 

zậjec 

smę mî jòš ŏd dòma. 

2 svraćati Vû tu bèrtiju ję ràda zahậjal. 

za¦hậjcati pf (-am; -an) jako naložiti peć 

Bòme si tî pŏštẽʚne pěč zahậjcal. 

za¦hậklati pf (-am; -an) zakvačiti, staviti na 

kuku, svezati Zahậklaj tò na hậkel. Vìš dà ję 

zahậklan na stiẽʖne. 

za¦hiệftati pf (-am; -an) pribosti, pričvrstiti 

iglama [za+ nj. heften: pričvrstiti] Zasàḍ mi 

sàme zahiệftaj rukậv. 

za¦ h ìtati pf (-îtam/čem; -an) zatrpati Zahìtali 

smę gràbu i prevězli sę priệk. 

za¦ h itạvàti ipf na¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

1 zatrpavati Ciẽʖl dận su jàmu zahitạvàli 

zemlộ. {ð. bacanjem puniti} 

2 zabacivati Zahitậva z nŏgộ kàḍ ìdę. {ð. 

zabacivati nogu pri hodu} 

zà h ŏḍ m (-a, -ŏv) 1 zalaz Sûṇce ję na zàŏdu. 

2 zapad Šijavr̀h, Gộrne Budiệnce i Cẽʚrije 

su na breščẽce tẽʚri sę ŏd zà h ŏda na ìs h ŏḍ 

pŏmàle dîžę. 

za¦hŕčàti/hŕkàti pf (-řčem/kam; -i/aj, -ètę; 

-řčal, -àle; -řkan) pej zaspati Čiệm lěgnę, 

mậm zahřčę. 

zahřdan adj tvrdoglav Òn ti ję jậke zahřdan 

čõvek. {ð. zahrdan: zalupan, zadrt} 

za¦hŕdàti pf (-řdam) 1 nagristi glodanjem 

Zahřdal ję jàbuku i ŏstậvil. 

2 zaspati hrčući ję Lěgel ję i zahřdal. 

za¦hrñàti pf (-r̀ñam; -an) postati hrñav Bĩle ję 

na fàjtnem i zahrñàle. 

za¦ h rzàti pf (-r̀žem; -an) zanjištati Kõjni su 

zahrzàli i k němu pŏletèli. 

za¦hūkàti pf (-ûkam/čem; -či, -ètę; -ûkal, -àle; 

-ûkan) ugrijati dahom, zamagliti staklo 

Zahûči si rũḳę dà ti ŏd zĩmę ne zanộvta. 

Ŏblòḳę su zahukậli. 

za¦igràti pf (-ìgram; -an) 1 zasvirati Òn zaìgra, 

a õni sì pòčmeju tậncati. 2 - sę 

zadržati se u igri Dẽca su sę zaìgrala dŏ 

mrậka. 

zaintạčìti sę pf (-ậčim; -i, -ète; -ậčil, -ìle; 

-ậčen) navaliti pitanjima ili zahtjevima, 

dosañivati, zainatiti se [

Zajec 

566 

Spî kàk zậjec. Spava laganim snom. 

{ð. spati kak zajec} Zậjcŏvu kộžu su hìtili. 

□ streliti zajca iznenada pasti u blato 

{ð. vloviti zajca: pasti} 

2 jestiva gljiva zečarka (Grifola frondosa) 

Dèdu ję bĩla najbòlša glìva zậjec. 

{ð. zajčeci: gljiva} 

3 dio svinjskih prsa izmeñu rebara Zậjec sę 

kûva kàḍ sę gnộj vòjzi a velî sę: Zậjec gnộj 

vòjzi. {ð. zajec: svinjska pisanica; P. zajc; 

Ja. zajac} □ pitộmni - kunić Strîc rậjta i 

pitộmnę zậjcę v štàle. Dèda ję ràḍ jèl sę 

četĩri zậjcę: dîvlŏga i pitộmnŏga, svîjnskŏga 

i glìvu zậjca. 

□ -a strelìti okliznuti se i pasti Zậjca ję 

strèlil. (Pŏsměknul sę v blàte). {ð. vloviti 

zajca: pasti} 

Zajec pr (Zậjec, -ŏv, Zậjcŏvka) [nad.] D0 

E1200. Zậjcŏve n top D 

za¦jēčàti pf (-îm) zastenjati Betěžna mãjča ję 

zajěčala na pòstele. 

zàječina f (-ę, -) 

biljka žuti zečji trn, zajik, lakotnik (Sarothamnus 

scoparius). Vuz Riệpuščak ję 

pùṇe zàječinę. 

zàjednica f (-ę, -) šuma u zajedničkom 

vlasništvu sela Sà šùma mej 

Cẽʚrjem i Krậlevcem i pŏd krậlŏvcem ję bĩla 

vu zèmlišne zàjednice Kraljevec-Cerje i 

1947. ju ję dr̀žava zěla i zajedničậrem niệ 

vrnẽʚna, a imiẽʖtek zět põpem i bŏgatậšem 

sę vrậča. 

zajedničậr m (-ãṛa, -ậrŏv) sudionik posjeda 

zemljišne zajednice Šašinòvečki zajedničậri 

su pòdelili zàjednicu priệ nèg ju ję dr̀žava 

1947. zěla, a cěrski i kral÷večki su ŏstàli 

beẓ svě šùmę. 

za¦j÷mati/jìmati ipf (-ěmam/lem; -an) grabiti 

Zajěmala sem vòdu zdẽʚnca a niệ mòči nì 

pộl zejmạ̃ča zajěti. Zajimạ̃čem smę zajìmali 

vòdu zdẽʚnca. 

zàjene adv zajedno, skupa; istodobno 

Zàjene su dòšli i zàjene ŏtìšli. 

za¦jèsti sę pf (-iệm; zàjeṇ̃; zàjel; -ẽden/ iệñen) 

1 zajesti se, dobiti ojedinu Zajèle mi 

sę ŏd švîca mej nŏgàmi i ritesnìcami i dòbil 

sem vûḳa. 

2 pojesti više od svoje vrijednosti Rạnìli sù 

mu kŏbìlu, dŏk sę niệ zajiệla i nîva pŏstậla. 

za¦jěti pf (-÷mem; zàjet) zagrabiti Zajěla sem 

pùṇ zejmậč vŏdě. {Gh. zajeti} 

zajětina/zàjetina f (-ę, -) zečetina, zečevina, 

zečje meso Zaj÷tina ję dõbra za jèsti, dà bi 

ję bĩle. 

zajîca f (-ę, -jîc; dem f zajĩčica) 1 zečica 

2 kunica Zajîca sę ŏzajîla. 

zajiệdina f (-ę, -) ojedina Pŏprậšila ję 

det÷tu zajiệdinu mej nògicami. 

za j imậč m (ạ̃ča, -ậčŏv) zaimač, 

posuda za vañenje vode iz zdenca Zajimạ̃čem 

sę zajîma võda zdẽʚnca. {B. vodeni 

zaimač} 

zajìti sę ipf ŏ, (-îm; zậji, -ètę; -îla, zàjilę) leći 

zečiće i kuniće Zajîcę sę zajîju. 

zậjni adj zadnji, posljednji Dòšla mu ję zậjna 

vùra. ¤ Nẽʚgva ję zậjna. On odlučuje. -a 

vộla oporuka Niệ mògel zậjnu vộlu zr÷či. 

{J. zadnja volja} 

zậjnica f (-ę, -) žensko spolovilo domaćih životinja 

Zậjnica ję prasìce ŏt÷kla, bũca sę. 

Kàḍ sę prasìca kòlę za slanìnu òṇda sę 

zriệžę rîtne dũple i zậjnica i dãję dèce kàk 

vìtlica i pr̀sten 

{ðe. zanjica; G. zadńica; Ab. zadnjica} 

za¦ j ŏctìti pf (-òctim; -en) pooctiti Zajòctila 

sem jèle. Kuhìle ję zajòctene z dŏmậčem 

jàbučnem jõctem. 

za¦ j ŏràti pf (-õrjem; zàjŏral; -ận) 1 početi 

orati Na Pepelnìcu na Rụ̂glice na sàkem 

dvŏrìšču zajŏrjụ̂ jẽʚnu brãẓdu. 

2 zaorati pod brazdu Gnộj zajõrji! 

za¦ j ŏrạvàti ipf na¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

zaoravati Zajŏrậva gnộj. 

za¦ j ŏštrạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

zaoštravati Ŏbiệlene kõḷje 

bùṃę zùtra zajŏštrạvàli. 

za¦ j ŏštrìti pf (-òštrim; -en) zaoštriti, zašiljiti 

Dộbru trùsku v třsiju triệba zajŏštrìti i dõbra 

bu za pòtkŏlkę. 

zậjti/zàjti pf (zậjdem; -i, -ètę; zàšel) 

1 zaći, zapasti Sûṇce v zĩme ràne zậjdę. 

2 ući, doći, zalutati Štè pŏmàle ìdę, dàle 

zậjdę. Sem ìšel pŏ lìnije i v rìt zàšel. Kùščar 

hòčę pŏd kộžu zậjti. {P. zajt} 

3 - sę zadovoljiti Zậjdę sę kàk ję i če tàk 

ŏstậnę bụ̂ sę zàšle.

567 

za¦klěti 

za¦jūkàti pf (-ũčem) zajuškati, početi jujukati 

Nậ te sõva zajũčę na h rậste. 

za¦jũknuti pf (-em) početi jujukati Zàstavnik 

ję zajûknul i svàti zìšli z dvŏrìšča. Kàḍ kạ̃čec 

zajũknę (zafũčka) òṇda sę s÷ kàčę 

skûpiju. 

za¦kạdèti/kadìti pf (-îm; -ạ̃ñen) zadimiti 

Zakậdel si kàk v lìmbuše. 

zậkaj adv zašto, radi čega, zbog čega Zậkaj 

sę tî sřdiš, a zbìla niẽʖmaš za kàj. Zậkaj 

cũcek lạ̃ja? (Da znậ gŏvŏrìti bì gŏvõril). 

Zậkaj piẽʖvec žmirî kàḍ pŏpiẽʖva? (Znậ 

pèsmu nàpamet). 

za¦kậjlati pf (-am; -an) učvrstiti 

klinom [nj. keilen] Zakậjlaj tŏpŏrìšče, dà sę 

ne vậdi sekìra. 

za¦kalìti pf (-îm; -ãlen) zakaliti Zakậli mi 

sekìru! Sekìra mi niệ dõbre zakalěna. 

za¦kamufliệrati pf (-am; -an) zamaskirati, 

prikriti [fr. camoufler] Dõbre ję òn tò bìl 

zakamufliệral àl ìpak niệ ûspel. 

za¦kamùriti pf (-ûrim; -en) 

zadimiti Zakamûrila si kàk v lìmbuše. 

za¦kapàriti pf (-ậrim; - j en) dati kaparu; 

zaručiti djevojku Zakapàrili smę hìžu. 

Snõčka ję diệklu zakapàril i dậl je pr̀sten, 

jàbuku i kàparu (pènezę) 

za¦kạpàti ipf dŏ¦ (-ậpat; -ậpam/lem; -an; 

-ajne) zakopavati Krampiệr sę priệk zĩmę 

zakậpa v kŏtậr (tràp). Da ně steblộvije 

duvậna imèle vèlikę dùvę zakậpleju ga 

nèkulike dậnŏv v z÷mlu i òṇda čìkaju i 

pûšiju v lùle. 

za¦kàpati pf (-àpam/lem; -an) zamrljati 

kapima Rùḅaču si ję z jũvŏ zakàpal. 

za¦kardạšìti pf (-ậšim) pretjerati, prevršiti 

mjeru [tur. kardaş: pobratim] Prẽʚveč ję 

zakardậšil. Zakardạšìli smę na pijàče dŏ 

jùtra. {G. V. ð. zakardašiti} 

za¦kậrtati pf (-am; -an) 1 izgubiti na kartama, 

prokartati Zakậrtal ję s÷ pènezę. 

2 - sę zanijeti se kartanjem Tàk sę 

zakậrtal, da ne čûję nì ne vîdi. 

za¦kạvkàti pf (-ậvčem/kam,) početi kavkati 

Kậvkę su zakạvkàlę. 

za¦kelìti pf (-èlim; -en) zalijepiti Jòža Br÷ber 

ję mạ̃čka õbul na s÷ četìri càpę v ŏrèjŏvę 

lũskę, zakèlil s keljộ i pùstil ga strašlîvcu 

na nạ̃jže. 

za¦kesnèti pf (-èsnem) zakasniti Čè bi zvŏnậr 

zakẽsnel zvŏnìti na òblak, tò mu nẽʚ bi lûdi 

òprŏstili i nẽʚ bi plàtili zvŏnarìju. 

za¦kînčati sę pf (-am; -an) staviti nakit, zakititi 

se Zakînčal sę kàk Màks. 

za¦kīpèti pf (-îm; -len) 1 zakipjeti, 

uskipjeti, početi vreti Snẽmi mậm z jõgna 

dŏk zakipî. 

2 početi fermentirati Mòšt jòš niệ zakîpel. 

za¦kîsnuti pf (-em; -en) promočiti 

Vìhar ję čriẽʖp hìtil i siệne mi ję na štạ̃gle 

zakìsnule. 

za¦kìtati pf (-îtam; -an) učvrstiti kitom Šậjbę 

na ŏblộke niẽʖsu zakîtanę. 

za¦kìtiti pf (-îtim; -čen) pričvrstiti ukras, staviti 

kitice svatovima D÷ver platî i svàtę zakîtiju 

s kìticami 

za¦klậjbati pf (-am; -an) označiti drvo za tesanje, 

pilenje Zaklậjbal ję s klàjbasem kàk 

bumę pīlìli. 

zaklàjnati ipf (-ậjnam; -àjnal, -ậjnala; -an) 

zastirati Zaklậjna mi sûṇce. 

za¦klậmfati pf (-am; -an) učvrstiti skobom 

Niẽʖsi dõbre zaklậmfal plạ̃jnkę. 

zaklapàča/epàča/ŏpàča f (-ę, -ậčŏ, -) 

pribadača, sigurnica, učvrsnica, igla 

koja se zaklopi Skòpčaj tò zaklŏpậčŏ. Ŏtkòpčala 

ti sę zaklapàča. Zakõpči zaklepàču 

dà sę ne nabõdeš. 

za¦klàti pf (-òlem; zãklal, zàklala, -àle; zàklan) 

zaklati Za gòsti su svĩnče i kràvu zaklàli. 

spî kàk zàklan spava dubokim snom pj 

Kàḍ pọ̃jdemę ugŏstě, jậ zakòlem jậrca. 

za¦klạtìti pf (-ậtim; -čen) 1 zanjihati Zaklậtil si 

lậmpu, pàzi dà nę ŏpậnę. 

2 - sę zanjihati se Cŏkậlka sę prẽʚveč 

zaklậtila. 

zàklet adj uklet, proklet, onaj koga je stigla 

kletva Õna ję zàkleta. 

za¦klěti pf (-ûṇem; zàklel; -et) 1 prokleti Žẽʚnę 

su nas štèlę zaklěti, kàj smę přvę v cěrske 

fàre mèste òpajnkŏv pòčelę nŏsìti cìpelę. 

Põzŏj ję zàkleti čõvek a mòrę ga ŏdmŏlìti 

pòp kî ję ìšel četìri liệta vìše v škộlu nèg 

drùgi põpi. 

2 - sę obvezati se zaklinjanjem, priseći 

Mộral sę zaklěti.

ʚʚ 

zaklīnàti sę 

568 

zaklīnàti sę ipf (-înam; -al, -àle; -înan; -ĩnajne) 

zaklinjati; proklinjati Nậj sę nìš zaklīnàti. 

Tàk i tàk ti ne vèrujem. Pŏtèri tę bọ̃ža jãḳŏst 

i s÷ cìrkvene kamiệjne! (zaklĩna sę tàk 

vrậga peklěnŏga) 

za¦klŏpìti pf (-òpim; -len) zatvoriti Zaklõpi 

vèke na škrìne. 

zaklūčàti pf (-ûčam; -al, -àle; -ûčan) zaključati 

Sàme na gàjnčene vrậte ję bìl klûč i 

mòglę su sę zaklūčàti. 

za¦kmēčàti pf (-îm) zacmizdriti, zaplakati Sàki 

čàs zakmečî. 

za¦kmr̀kati pf (-am) zamrmljati, zakrkljati 

Zakmr̀kala ję na pòstele. 

za¦kmrklàti pf oglasiti se kao tvor, zakrkljati 

Tvõṛec ję zakmřklal. 

za¦kmùkati pf (-am; -an) oglasiti 

se kao kmukač Kmûkači (pûkači) su 

zakmùkali v rupàče. 

za¦kŏliệnčati pf (-am; -an) sputati za koljeno, 

svezati kravi glavu uz nogu Kràvę sem zakŏliệnčal 

dà ne bèjžîm za jnìmi. 

{V. zakolenčati; Te. zakolenčan} 

zakòpan adj (ant ne-) zakopan, ukopan 

Zvộn s kapiệlę ję bìl v plèvu zakòpan. 

Mrtvîk ję jòš nezakòpan, a v÷č sę svậdiju za 

nẽʚgŏv imiẽʖtek. 

za¦kŏpàti pf (-òpam/lem; -an) zasuti zemljom; 

ukopati, pokopati Šìntar zakòplę cřknute 

živĩnče. Mrtvĩka su zakŏpàli na 

Gašparěvke. 

za¦kŏpạvàti ipf ŏt¦ (-ậvat; -lem/am; -an; 

-ãṿajne) zakapati, ukopavati Šìntar 

zakŏpậva crkộtinu. 

za¦kòpčati pf (-am; -an) pričvrstiti odjeću 

kopčama, gumbima Zakõpčal sem s÷ 

gûṃbę na kapûtu. 

zãḳŏpček m (-a, -ŏv) kopča Žěnski rẽklec sę 

vẽʚžę zãḳŏpčki. 

za¦kŏpčìti pf (-òpčim; -en) zakopčati Zakõpči 

gûṃbę na kapûtu. 

zakŏrēnìti sę pf (-îm; -ějnen) ukorijeniti se 

Klùčeci su sę liệpe zakòrenili. 

za¦kòriti sę pf s¦ (-im; -en) skoriti se Ràna mi 

sę zakòrila. Na kràva sę dr÷k zakòril, triệba 

ju ŏpràti. 

za¦kŏsìti pf (-îm; zàkŏsil; -õšen) početi kositi, 

košenjem označiti meñe Jậ sem sę zàkŏsil 

vuẓ sàku m÷ñu. 

za¦kŏtìti sę pf (-òtim) 1 namnožiti se Stenîcę 

su sę zakŏtîlę v pòstele. 

2 ukorijeniti se Če sę v d÷tele zakòti 

grînta, õna ju zŏsiệm vunîšti. 

za¦kŏtūràti pf (-ûram; -an) 1 zakotrljati Zakŏturàli 

smę grùñu snèga pŏḍ cěrski briệg. 

2 - sę zakotrljati se Sûḍič sę zakŏtûral pŏd 

briệg i rãzbil. 

za¦kŕčàti sę pf (-îm) zaležati, ukočiti se Zakřčal 

si ję nògę i n÷mrę sę zdìči. Kràva sę pŏ 

zĩme zakřčala v štàle i mộramę ju dìgati. 

za¦krẽʚ ʚkŏliti pf (-ẽʚkŏlim) zarakoliti Kòkŏš 

zakrẽʚkŏli kàḍ hòčę jãjce zn÷sti. 

za¦krēščàti pf (-îm) zakriještati 

Sràka ję zakrěščala. 

za¦krīvèti pf (-îvem) skriviti Nèkaj si zakrîvel. 

za¦krmạnìti pf (-ậnim; -jnen) okrenuti, 

upraviti kola Sàḍ zakrmậni na dẽʚsne. 

za¦kr̀pati pf (-řpam; -an) zakrpati pj Niẽʖmam 

drètę nì smŏlě, da zakřpam còkŏlę. Štè 

nòsi zakřpani škrlậk ně mògel prdèti i 

ŏbetěžal bụ̂. 

za¦krụlìti pf (-ûḷim) 1 zaroktati, zacviljeti 

Prậse ję zakrụlìle i s÷ svînę su dŏletèlę. 

2 zakruliti V drộbu ti ję zakrụlìle. 

{O. zakrulit: zakrčiti u crijevima} 

za¦kukuriệkati/rîkati/rĩknuti pf (-iệčem/ 

îčem/knem) zakukurijekati J÷n piẽʖvec ję 

zakukuriẽʖkal i čèka da drùgi zakukurĩkneju. 

za¦kūpìti pf (-ûpim; -len) unajmiti Zakûpil ję 

Gộrne pòle i sĩrek pŏsèjal. 

za¦kūrìti pf (-ûrim; - j en) potpaliti Zakūrìli sm÷ 

jõgen i grèli sę. Na tộplem jògnišču sę br̀že 

(lãke) jõgen zakûri. 

za¦kûvati pf (-am; -an) 1 ukuhati Zakûvala 

sem jũvu z riệzanci. 

2 napraviti spletku Nèšte kõmu sę zamèril, 

tò mu ję zakûval? 

za¦kuvạvàti ipf s¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

ukuhavati Š čiệm zakuvậvaš? 

za¦kvàčiti pf (-ậčim; -en) zakopčati Zakvàči 

vagiệrę na kõla! S kvậkŏ ję zakvàčil 

ŏglamnîk i kõjna spělal vận. 

za¦lạdèti pf (-dî; -èle ję) zahladiti Nậgle ję 

za h lạdèle. 

za¦lậfati pf (-am; -an) zatrčati se [za+ nj. 

laufen: trčati] Kàḍ sę zalậfa, n÷ zna stàti.

569 

za¦mạrjàti sę 

za¦làjati pf (-ạ̃jam) početi lajati Kùsa ję 

zalạ̃jala i vûḳ ję pŏbiệgel. 

za¦lậrmati pf (-am) zavikati, zagalamiti Nèšte 

ję vàne zalậrmal. 

za¦ledìniti sę pf (-înim; -en) 

načiniti ledinu, pretvoriti u ledinu, zatravniti 

Detelìšče sę zaledìnile. 

zaledìti sę pf (-÷dim; -ědi, -ètę; -ědil; -ěñen) 

zalediti se Bàjer sę zalědil. 

za¦lejàti pf (-ẽjem; zàlejal; -ận) zalijati Flãnci 

zẽʚlja sę dõbre zalejụ̂ i òṇda pûčeju, prebîraju 

i sadîju na pòle. Da nẽʚjdeju kàčę v 

hìžu triệba s fàšijnskŏ jũvŏ vuglìčę zalejàti. 

za¦letạvàti sę ipf dŏ¦ (-ậvat; -am; -ãṿajne) 

ulijetati, navaljivati na koga Nậj sę zaletạvàti, 

ne bŏjîm tę sę. Zaletậva sę kàk mûva 

prèẓ glãṿę. 

za¦letèti sę pf (-îm) 1 naletjeti Zal÷tel sę v 

hrậst i nộs si rãzbil. 

2 - sę reći nešto nepromišljeno; zagrcnuti 

se Zaletèle mu sę. 

za¦ležàti pf (-îm; -÷žan) oslabiti od duga ležanja, 

zaležati Zalěžal sem si vrật i rûḳu. 

Kràva sę zaležî v zĩme i mộra sę ju dìgati. 

za¦līčìti sę pf (-îčim; -en) zamazati se, uprljati 

se Zalîčil sę ŏḍ glãṿę dŏ pẽʚtę. 

za¦liẹnèti sę pf v¦ (-iẽʖnem; -iệjnen) ulijeniti se Zaliẽʖnela sem sę i diệs 

niẽʖsem bàš nìš naprậvila. 

za¦liẹvàti ipf (-iệvam; -an) zalijevati Ìdem na 

vřčak zaliệvat. 

zalikạvàti sę ipf (-ậva mi sę, -àle mi sę) 

zagrcavati se M÷ne sę vìše pûṭ zalikậva. 

{G. zalikavati se; V. zahlikavati se} 

za¦lĩknuti sę pf na¦ (-em; -en/ut) zagrcnuti se 

pićem Zalīknùḷe mi sę. Če võda vliệznę 

dũšni žřlec, čõvek sę zalĩknę. 

{ðe. V. Ko. zahliknuti se; G: zaliknoti se; ð. 

zaliknoti: zapahnuti} 

za¦lisīknùṭi sę pf (-ĩknę, -ùḷe) 

bljesnuti Sàki čàs sę zalisĩknę. 

za¦līzàti pf (-îžem; -an) 1 zagladiti (jezikom, 

češljem) Pŏčěsal sę kò da ga kràva zalîzala. 

2 izliječiti bez lijeka Cũcek si rànu zalîžę i 

prẽʚjdę mu. Bụ̂ si zalîzal kàk i cũcek. 

3 - sę nalickati se, urediti se Zalîzan ję 

nèkuḍ ŏtìšel. 

za¦lŏkàti pf (-òčem; -an) zapiti, 

potrošiti na opijanje Zalòkal ję ciẽʖlu plậču pŏ 

bèrtija. 

za¦lộrmati pf (-am; -an) staviti ormu Zalộrmali 

su i zaprěgli kõjnę. Zalộrman ti ję kòjn. 

za¦lộtati pf (-am; -an) zalemiti Špènglar mì ję 

zalộtal pr̀jnavu kŏzìcu. 

zãḷŏžni adj dan na zalog, založen Sedî kàk 

zậlŏžni svat. predugo sjedi 

za¦lukạvàti sę ipf na¦ (-ậvat; -lem/am; -an; 

-ãṿajne) virkati, pogledavati 

Sàki čàs sę zalukậval na òblŏk. 

{Mp. zalukovati} 

za¦lũknuti pf (-em) zaviriti 

Zalũkni čèẓ vũṭlejnku v kŏmộru. 

za¦lûmpati pf (-am; -an) 1 potratiti, propiti, 

proćerdati [nj. lumpen] Ciẽʖli imiẽʖtek ję 

zalûmpal. 

2 - sę zadržati se pijući Zalûmpali smę sę 

dŏ jùtra. 

zalûpan adj glup Niẽʖsem mìslil da ję izbìla tàk 

zalûpan. 

za¦lùpiti pf (-ûpim; -len) bučno zatvoriti Srdìte 

ję zalùpil z vrậti i ŏtìšel. 

za¦mạcàti sę pf (-ậcam; -an) smočiti se, 

zamrljati se Zamậcal sę v mlàke. 

za¦mạhàti pf (-ậšem; -han) zamahati Zdîgel 

ję škrlậk v Maksimiệre vôjske, zamậhal ž 

nìm òber glãṿę: Êj, hâj, dè ję Hrvậtska a dè 

smę mî! 

za¦màkati ipf na¦ (-ậkam/čem; -an; -ajne) 

močiti se prokišnjavanjem Stàvica kukurîzja 

sę gòre prevẽʚžę s tikvậjnskŏ rõdzgŏ dà 

ne zamậčę. Stạ̃jne tàk ne zamậčę kàḍ ję 

prìstrŏšek. 

zamàle adv skoro, umalo Zamàle dà sę niẽʖsu 

rụ̀čki zgràbili. 

zamận adv uzalud Zamận ję n÷mu gŏvŏrìti. 

{Č. zaman; V. Fu. M. N. M. zahman} 

za¦mậnt r ati sę pf (-ậnta mi sę, -ậntale mi sę) 

zavrtjeti se, smutitit se, izgubiti ravnotežu 

Zamậntale mu sę. Naj÷mput mi sę zamậntrale 

i zrùšil sèm sę nàkel. 

za¦mãṇuti pf (-em; -ut) zamahnuti Zamãṇul 

ję dà ga bu vũdril. 

za¦mạrjàti sę ipf ŏd¦ (-ậrjam; -an; -ãṛjajne) 

umarati se Slậb jě i mậm sę zamậrja.

ʚʚ 

ʖʖ 

za¦mạtàti 

570 

za¦mạtàti ipf na¦ (-ậtat; -am; -an; ãṭajne) 

omotavati S perušînijem su sę zamạtàlę 

vrậta, pìpę i špîlki na sudìče v pemnìce i 

zạtìki na flàša. 

zamậza j nka f (-ę, -i) prljava 

ženska osoba Tậ zamậzanka sę riẽʖtke dà 

ŏpěrę. 

zamậzan adj prljav Bàš ję liẽʖpi dẽčke i da jậ 

ìdem ž nìm skùpa na pàšu bĩla bi naviệk pŏ 

plěča zamậzana. 

zamậzanec m (-a, -ŏv) prljavko 

Tè zamậzanec ję sè zamậzan. 

za¦màzati pf (-ậžem; -an) 1 uprljati Čè dèẓ̌ṇ̃ 

curî zamậžę sę z blàtem. 

2 - sę uprljati se Kàḍ sę ŏrèję lûšči pr̀sti sę 

jậke zamậžeju (zafậrbaju). 

za¦mecàti pf (-ècam) micati se Pòp pŏdîgnę 

šekram÷nt i držî ga gòre dŏk ne zamèca 

světe tiệle v hòštije. 

za¦meglìti sę pf (-èglim; -èglen) 1 zamagliti 

se Zameglìle sę da niệ vìdeti pr̀st pred 

nòsem. 

2 imati omaglicu Zameglìle mi sę. (zavrtèle 

mi sę) 

za¦mejụkàti pf (-ûḳam/čem; -ụ̂či, -ètę; -ûḳal, 

-àle) zamijukati Mạ̃ček zamejụ̂čę a cũcek 

zalạ̃ja. 

za¦mejụščàti pf (-ščîm) početi 

mijaukati Màčiči su zamejụščàli i mậčka ję 

dòšla k nìm. 

zamèkati ipf (-iệkam; -èkal, -iệkala; -an; -ajne) 

omekšavati, zoriti Ščurîc pŏpiệva kàḍ 

grõẓdije dŏzriệva: čřn – biệl! 

za¦měknuti pf (-em; -en/ut) omekšati pri 

zrenju Drìšček v třsju najpriệ zaměknę àli ję 

dụ̀ge kìsel. Kàḍ grõẓdije zaměknę trèba ga 

čūvàti ŏd tîčŏv. {Hg. zameknut} 

za¦měkšati pf (-am; -an) omekšati Rậne 

grõẓdije ję v÷č zaměkšale. 

Zamelĩnec m top Ž [

ʖʖ 

571 

zậnŏvtica 

če niệ lõnca na stŏžẽʚre. Na zàčelku falî 

desiệk i siệne ję zamòkle. 

za¦mŏtàti pf (-òtam; -an) umotati Na Gộrne 

Glãṿe su ŏdjạrjàli lûdi kamiệjne i v cậjnke 

zamòtane peněẓ. Jàgŏdę sę na pậše jiệju 

zamòtanę v bùkŏv lîst. 

za¦mriệti pf (zãmrem; zàmret) zamrijeti, 

onesvijestiti se Niệ mřl, sàme ję zàmrl. 

za¦mrzạvàti ipf ŏd¦ (-ậva sę, -àle sę) 

smrzavati se Pòčele sę zamrzạvàti. 

za¦mŕzèti pf (-řzim) zamrziti Jậke ga ję 

zamřzela. 

za¦mrzlèti pf (-î mę; -řzlel, -iệla) osjetiti 

hladnoću Zamrzlèle mę na přste. 

za¦mřznuti pf ŏb¦ (-em; -en/ut) zamrznuti se 

Zamřzla sę võda v rùpe. 

za¦mụčàti pf (-učîm) zašutjeti Zamụ̂čal ję i niệ 

pregŏvõril. N÷ zna zamụčàti. 

za¦mudìti pf (-îm; zàmudil, -îla; -ũñen) 

1 zakasniti Zàmudil sèm na rãṇi cûg. {M. 

zamuditi} 

2 - sę zadržati se Zàmudili sm÷ sę 

spŏmînajuč. {ð. zamuda: danguba} 

zamụñàti ipf (-ụ̂ñam; -ụñal, -àle; -ụ̃ñajne) 

zakašnjavati Cẽʚrci najvìše zamụ̂ñaju k 

m÷še a najblìže im ję cĩrkva. Màle i h dọ̃jdę 

prèz zamũñajna. 

za¦mũḳnuti pf (-em; -en/ut) zašutjeti Zamũḳni j÷mput, bụ̂š 

jẽʚzik razdřla. Něčę zamũḳnuti. 

z a mûṣa j nka f (-ę, -i) prljava po licu Zamụ̂sajnka 

si kò da niệ vŏdě. 

z a mûṣan adj musav, prljav po licu, 

neumiven; neprovidan Zamûṣan si, d÷j sę 

mîj! Šậjbę na ŏblòḳu su zamûṣanę. 

z a mûṣanec m (-a, -ŏv) prljavko, zamusanac I 

tè bi sę zamûṣanec štèl ženìti? 

z a¦ mûṣati sę pf (-am; -an) zaprljati lice 

Zamûṣal sì sę kàk jọ̃pec. 

zàmuẓ̌ m (L v zàmuže/u) udaja Diẽʖkla sì ję 

sàma s÷ tkậla i prebîrala za zàmuẓ̌. Kàta 

Crtînka Šatŏvìčŏva ję bîla Grabiệrka v Cẽʚrju 

zàmužu za Dụ̂gŏga Jõška. {M. zamuž: 

udadba; V. zamuš} □ îti v- udavati se 

Diẽʖkla n÷ smę strūgàti lõncę (òstajnkę 

jèla), bụ̂ dèẓ̌ṇ̃ cûrel, dà bu ìšla zàmuẓ̌. 

dạvàti v - udavati Stàreša sèstra mlàjšu v 

zàmuẓ̌ dãję. dàti v - udati. ŏtîti v - udati se 

Marùša Šatŏvìčŏva ję ŏtìšla v zamùẓ̌ k 

Malčìču i sàḍ je sę velî Šatŏvîčka 

Malčìčŏva. {Iz. otiti zamuš} 

zãṃužna adj dorasla za udaju Bậrica ję v÷č 

zãṃužna diệkla, a i Štèfek ję dẽčke za 

ženìti. {B. zamužna, za mužem lepeča; J. 

zamužna, divojka vrstna} 

za¦nạšàti ipf dŏ¦ (-ậšam; -an; -ajne) 

1 zavaravati; ići u stran Òn tę sàme zanậša. 

Zanậša jậke z nŏgọ̃. Pùška mi 

zanậša na dẽʚsne. 

2 - sę nadati se, zavaravati se Nậj sę nìš 

nà jnega zanạšàti, òn ně dòšel. 

{J. zanašati se, zaufati} 

zanật m (-ãṭa, -ậtŏv) zanat, obrt 

[tur. sanat] Õtec ję ŏstàvil sę svõje sĩnu tẽʚri 

ję najbòlši zanật zvùčil. 

zanaviệk adv zanavijek, zauvijek, konačno 

Tò ti dãjem zaìstinu zanaviệk. 

za¦něčkati pf (-am; -an) odbiti zbog velikog 

nuñenja Zaněčkal mę i něču. 

za¦n÷sti pf (-ěsem; -šen) 1 

zanijeti, zatrudnjeti Niệ mògla zan÷sti a 

ŏbìšla ję i vračîlę. 

2 - sę pouzdati se, osloniti se Nà jnega sę 

nậj zaněsti! 

zaniẹmèti pf (-iệmem; -i, -ètę; -iệmel, -èle) 

zanijemiti Zaniệmel ję ŏd strãṿa. 

za¦niẹtìti pf (-iệtim) zapaliti oganj Žãṛa ję na 

jògnišču i mòrti zaniệtim jõgen. 

zanìš adv neupotrebljivo, besplatno; Tò niệ 

zanìš a i dòbil sem zanìš. {R. zaniš} 

za¦nîtati pf (-am; -an) zanitati Kõsa najràjši v 

pẽʚte pûḳnę a òṇda sę zanîta pẽʚta ŏd kãkvę 

stậrę kõsę. 

za¦nŏsìti pf (-òsim) zanijeti, zatrudnjeti 

Sejnàti za jõgen znậči: nèšte ti v 

rõḍu zanòsi. 

zanŏviẹtàti ipf (-iệtat; -iệtam/čem; -i, -ètę; 

-iệtal, -àle; -iẽʖ ʖtajne) dosañivati, zanovijetati, 

govoriti koještarije Sàki dận mi zanŏviệčę a 

n÷ znam kàk sę riẹšìti negvòga 

zanŏviẽʖtajna. 

zanộvtati pf (-am; -an) 

trnuti od studeni, ozepsti (prsti) Zanộvtale 

mi ję ŏd zĩmę. {Ke. zanoftati se} 

zậnŏvtica f (-ę, -) zanoktica, 

bolovi prstiju od jake zime Dòbil sem

za¦nùriti 

572 

zậnŏvticu na sàjnkajnu. {S. zanoftica, 

zanofnica; J. zanohtica, otok nohteni} 

za¦nùriti pf (-ûrim; -en) zaroniti, zagnjuriti 

Zanûril ję vu vòdu i zvàdil cìpel. 

za¦ŏbrnuti pf (-em; -en/ut) zaokrenuti, 

zakrenuti Prì raspẽʚlu zaŏbrneš na liệve. 

Zaŏbrnul ję purậnu z vrậtem. 

zaŏ¦krụžìti sę pf (-ụ̂žim; -en) načiniti krug oko 

sebe Z lèskŏvŏ mladîcŏ lètę dận stàrŏ sę 

zaŏkrụ̂ži òn kî čèka sr÷čę na križậjne. 

zaòzbilne adv stvarno, zbilja J÷ l’ tî 

tò zaòzbilne mîsliš? 

za¦packàti pf (-àckam; -an) 

zaprljati, zamrljati [za+ mañ. packa

ʚʚ 

ʚʚ 

573 

za¦prčkàti 

za¦pījàti ipf dŏ¦ (-îjam) trošiti na piće Kàdgòḍ 

dọ̃jdę dŏ peněẓ s÷ tò zapîja. 

za¦pìkati pf (-îkam/čem; -an) zabosti Zapìkali 

sm÷ prõscę i pletěmę plột. 

za¦pikạvàti ipf na¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

zabadati Zapikạvàli su kõlcę pŏ bàžule na 

vřčake. 

za¦pîknuti pf (-em; -en/ut) zabosti Da gûṣkę 

nẽʚjdeju čèẓ živìcu zapîknę im sę čèẓ klûn 

pẽʚre. Če zapîkneš v žĩtek driệve s teriệm 

si kàču mòril, nẽʚjdeju vrạ̃pci nà jnęga. Na 

měñe ję zapîknen kâkŏv stụ̂p meñậš. 

zapilạvàti ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) piliti 

krajeve dasaka da se mogu spajati u ugao 

Diệs zapilậvamę plạ̃jnkę i dŏ v÷čera bùṃę 

zapilậvajnem gŏtòvi. 

za¦pīlìti pf (-îlim; -en) zarezati pilom Zapĩli 

najpriệ a òṇda bùṃę ŏdrèzali. 

za¦pìnati ipf na¦ (-înam; -an; -înajne) zapinjati 

S kûsŏ sę zapĩna i ŏtpùšča kŏtậč na vratìlu 

rạzbòja. 

za¦pīràti ipf ŏt¦ (-îrat; -am; -an; -ĩrajne) 

1 zatvarati Lèsa na vūvòzu sę zapĩra z 

gụ̂žvŏ. 

2 - sę zatvarati se Na t÷retne kộle ję i 

zạ̃pŏrni lànc s kiệm sę zapĩra zạ̃jni kŏtậč 

kàḍ sę kộla spùščaju pŏd v÷kši briệg. 

zãpis m (-a, -ŏv) upis, prijava za vjenčanje 

Ìdu na zãpis k põpu na fàrŏf. {ð. zapis} 

za¦pīsàti pf (-îšem; -an) zapisati Pòp ję 

mlãḍencę zapĩsal za ŏzậvajne. 

zapisạvàti ipf (-ậvam; -al, -àle; -ãṿajne) 

zapisivati Vrậgu sę v cĩrkve ŏmèknula zûḅi 

kộža na kụ̂ ję zapisậval õne kî sę smejụ̂ i 

z glãṿŏ ję trèsnul v zîḍ i najpŏbòžneši su sę 

nàsmejali. 

za¦pìskati pf (-îskam) zapijukati Pìščenci su 

zapìskali na dvŏrìšču. 

za¦pīščàti pf (-îm) zapištati, zažviždati 

Zapîščal ję v piščậlku. 

za¦pìti pf (-ĩjem; zàpil; zàpit) potrošiti na piće 

Krãjnec vlekîč ję zàpil grùnt v bèrtije pri 

Bìškupe. Bì zàpil i svẽʚtŏga Pẽʚtra òpajnkę, 

da mòrę dò jni h . 

zạ̃pitki m pl t (-ŏv; -i) zaruke, svadbeni 

običaj Ciẽʖli stròšek dẽčka za zạ̃pitkę 

ję pòldruge viẽʖdre vĩna, pečẽʚjnka, h lèḅ 

krùva i trî mlìnci. 

za¦pīzdìti pf (-îzdim) učiniti loše, krivo Bàš si 

zapĩzdil. 

za¦plesnìveti sę pf (-îvem; -en) zapljesnjiviti 

Zaplesnìvele sę ŏd fajtnộčę. 

za¦pl÷sti pf (-ětem; zãplel; -ẽʚ ʚten) zaplesti, 

zamrsiti Zãplel si i sàḍ rasplèči. 

zaplẽʚ ʚten adj (-ẽʚna) zamršen Vĩlę jậšiju kõjnę 

kèm ję zapletẽʚna grìva. 

za¦plû j ti pf (-ûjem) zaplivati Mậlę ràcicę su 

mậm zaplûle v rùpe. 

za¦pŏčěti pf (-pòčmem/nem) 

početi Pậk si tĩ přvi svàñu zapòčel. 

za¦pŏčìmati/čìnati ipf na¦ (-îmam/lem; -an; 

-ajne) započinjati Čè ne mîsliš dèlati dŏ 

kràja nậj nì zapŏčìmati. Òn sàki pûṭ 

zapŏčîmlę svàñu. 

zapŏ¦mòči/mògnuti sę pf (-òrem/ gnem; 

-gnut) domoći se Zapŏmògel sem sę 

dộbrŏga sèmena. 

za¦pŏpiẹvàti pf (-iẽʖvam/lem; -an) zapjevati 

Kàḍ piẽʖvci zapŏpiẽʖvaju trějti pûṭ vìše sę ne 

spî. Kộs mộra na Věliki Pẽʚtek zapŏpiẹvàti 

če i jòš v jãjce. 

¤ Tò buš tî čèkal dŏk gòḍ šẽva ne zapŏpiẽʖva. 

Čekat ćeš dŏ proljeća 

zạ̃pŏr m (zạpòra, -ŏv) 1 drvena 

poluga za zatvaranje vrata Str̀gal sę zạ̃pŏr 

na kõcu. 

2 kočenje Tù sę niệ mòči spustìti s kõḷi bèẓ 

zạpòra. 

zạ̃pŏrni adj kojim se koči Zạ̃pŏrnem lãncem 

sę zapîra zạ̃jni kŏtậč na tẽʚretne kõḷe kàḍ sę 

ìdę pŏd briệg. 

zapŏvèdati pf (-iệm, -iệ s tę; -việñen) narediti 

Diệlam kàk ję gàzda zapŏv÷dal. Diệlaj kàk 

drạ̃gi Bộg zapŏviệda. 

za¦pŏviẹdàti ipf (-iệdam; -an; -ajne; -an) 

nareñivati Sì bi štèli zapŏviẹdàti a nìšte 

dèlati. Světi Jùraj jậši na pŏzòju i ž nìm 

zapŏviệda a mòrę i dè tẽʚri pòp. 

zapŏviệdani adj obvezan Tiệlŏve ję 

zapŏviệdani svẽʚtek. 

zapràv adv zapravo, zaista Kràva ję zapràv 

sîta kàḍ je jě zậteščina krèj kùḳa vìše 

spụ̃jnena. ¤ Dậl sem mu zapràv (za pràv). 

On je u pravu. 

za¦prčkàti pf (-r̀čkam; -an) zabrljati, pokvariti 

Zapřčkal ję i sàḍ niệ mòči pŏmòči.

ʚʚ 

ʚʚ 

za¦prdạvàti 

574 

za¦prdạvàti ipf pŏ¦ (-ậvam; -ãṿajne) 

moljakati, zahtijevati Fùrt zaprdậva. 

zạ̃prdek m (zạ̃prtka, -ŏv) nedonošče, 

kržljavac Bàš ję nèkakŏv nedŏdiệlani 

zạ̃prdek. 

za¦prěči pf ŏt¦ (-ěžem; -en) 

upreći, upregnuti Zạ̃gŏrec ję tẽʚle zaprěgel 

v jãṛem a tẽʚle prěšle priệk. Krậl ję dậl 

zaprěči s÷dem bẽlcŏv. 

za¦prẽʚ ʚgnuti pf ŏt¦ (-ẽʚgnem; -en/ut) upreći, 

upregnuti Mậm ję zaprěgnul kõjnę i ŏdv÷zli 

smę sę. 

za¦pr÷sti sę pf (-ědem; zàprel; -ẽʚ ʚden) upresti 

se Gũṣenicę su s÷ zapr÷lę. 

za¦prēzàti ipf ŏt¦ (-iệžem; -ězan) uprezati 

konje Zaprēzàl ję kõjnę i dèẓ̌ṇ̃ ję pòčel. 

za¦pŕhàti/pŕvàti pf (-řham/šem/vam) prhnuti, 

poletjeti Gũṣkę su zapŕvàlę. 

za¦priệti pf (zãprem; zàprt) 1 zatvoriti Zãpri 

vrậta i ŏblòḳę. 

2 zakočiti Zãpri kŏtậč na kộle. 

3 - sę zatvoriti se Zàprl sę v hîže i ne pũšča 

nìkŏga nùṭer. 

zapri¦pŏviẹdàti sę pf (-iệdam; -an) zapričati 

se, zanijeti se u razgovoru Tàk su sę zapripŏviẹdàlę, 

da nìš òkŏl s÷bę nè čûjeju nì 

vîdiju. 

za¦prŏsìti pf (-òsim; -òšen) zamoliti Zapròsi 

vuglenãṛa dà ga spěla šùmę. 

za¦prplìti pf (-r̀plim; -en) 1 zapapriti Zaprplètę 

si, àm ìmaju dòsti přpla. 

2 napakostiti Dõbre mu ję zapřplil. 

zàprt adj 1 zatvoren Zàprt ję v r÷št. N÷be ję 

òtprte, pẽkel ję zàprte. (v mŏlìtvice) 

2 zakočen Võjzil sę zàprtem kòlem pŏd 

briệg i na briệg. 

za¦pūhàti/pūvàti pf (-ûšem/vam; -an) 

1 zapuhati Sèver ję snègem zapûval. 

2 dahom zagrijati Hižîčku zapûšemę i niệ 

nam zĩma. 

3 - sę zadihati se, zadahtati se Zapûval sę 

drčěč i niệ mògel nì pŏsòpsti. 

za¦puhạvàti ipf na¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

parom zatvarati rasušene dužice bačve 

Rasušěni sudìči sę s tộplŏ vŏdộ zapuhậvaju 

da võda ne curî. 

za¦pũnuti pf (-em; -en/ut) 1 početi 

puhati Mřzli vèter ję zapũnul. 

2 zapariti suhe dužice bačve Čè sę sudìči i 

bẽdni rasušîju triệba i h pàriti i zapũnuti 

vũṭlejnkę mej dụ̀žicami. 

za¦pūščàti ipf (-ũščam; -an; -ajne) zapuštati, 

napuštati, ostavljati Žẽʚnę v÷č kọ̀jnṇ̃ 

zapũščaju, pùk si kàk i diệklę namậtaju 

lậsi b÷ž nęga. 

za¦pùšiti pf (-ûšim; -šen) 1 zapaliti (cigaretu), 

početi pušiti Zapùši si a i m÷ne zapùši 

cigarẽtlin. 

2 potrošiti na pušenje Pùṇe sem jậ peněẓ 

zapùšil. 

zạ̃puv m (-ùva, -ûvŏv) zapuh, 

sniježni nanos Zạpùvi su na pũṭu. 

zàrad i prep s G radi, zbog Zàraḍ m÷nę 

niẽʖsi mộral dộjti. ¤ zàraḍ šẽʚge zbog običaja; 

zàraḍ sěbę îti ići na veliku nuždu Lèpše 

ję r÷či ìdem zàraḍ s÷bę na strận neg r÷či 

ìdem sràt. Na Fàšinek sę zàradi šẽʚgę kûva 

glavìna ŏd slanînę v zẽʚliju. V dòsta hîẓ̌ ìdu 

zàraḍ sěbę (kàm i càr îdę pèšica) v štàlu 

{V. zarad; G. zarat} 

za¦rậjtati pf (-am; -an) uludo potrošiti, spiskati, 

upropastiti [nj. reitern: rešetati] S÷ 

svõje ję zarậjtal i sàḍ niẽʖma nìš. 

{ðe. Ko. Vi. zarajtati; V. zarejtati: potratiti} 

za¦ramlàti/mnàti pf (-àmlam; -an) zaravnati 

Zaramlàli su rŏvînje na Gmậjnu. Krtŏvînci 

su si zaràmnani. 

za¦ramlạvàti/mnạvàti ipf na¦ (-ậvam; -an; 

-ãṿajne) zaravnavati Ne splatî sę rŏvînje 

zaramlạvàti kàḍ sę nộve naprậvi. Ciẽʖli 

tij÷den jàmę zaramnậvamę. 

zaramlūvàti/mnūvàti ipf na¦ (-ûvam/ jem; 

-an; -ũvajne) zaravnavati 

Sàke lète zaramlûjem krtŏvîncę na sinòkŏše. 

Zabậḍŏve zaramnûjem kàḍ křti pậk 

s÷ zròvaju. 

zarận/zaràna adv rano, u rano 

jutro, ujutro Zarận su ŏtìšli kòsit. Jòš zaràna 

ję ŏtìšel na pòle. 

{ðe. ð. J. zaran; R. ð. zarana; Mp. zaron} 

za¦rậsti pf (-ãṣtem; -ãščen) 1 zarasti (polje) 

D÷tela ję zarậsla jãčmen tàk da ga niệ 

mòči ž÷ti. 

2 zacijeliti (rana) Ràna ję zarậsla a žĩlek sę 

jòš pòzna.

575 

zasègda 

zarạščàti ipf (-ậščam; -al, -àle; -ạ̃ščan; -ajne) 

zarastati, zacjeljivati Dụ̀ge ràna zarậšča i 

nìkàk da zarãṣtę. 

zarãščen adj (-ẽʚna) 1 zarašten Štè ìma zaraščẽʚnę 

òbrvę, mòrę vrěči, kaḍ pŏglěda. 

¤ Nijẽʚne (žẽʚne) niệ jẽʚzik zarãščen. 

2 neobrijan i neošišan Kàj tę niệ srậm tàk 

zarãščen îti mej lûdi? 

za¦r÷či sę pf (-ěčem; -en) 1 

zavjetovati se, obvezati se Kàk sem sę zar÷kel, 

tàk i naprậvim 2 nehotice nešto reći, 

izlanuti se Bržộlicę sę gŏvòriju najbr̀žeše 

kàj sę mòrę a dà sę nè zarěčę. Nektẽʚri sę 

spl÷tę i n÷mrę zgŏvŏrìti, a nekt÷rŏmu sę 

(tŏbòže) zarěčę na sramộtne. 

{O. zareć se} 

za¦reglàti pf (-÷glam; -an) zakreketati Pred 

v÷čer su žàbę v rùpe zareglàlę. 

za¦rèzati pf (-iệžem; -an) 1 zarezati Sekậlcem 

zariệžę barbiệr kộžu i dènę rộg. 

2 označiti vlasništvo kupljene stoke 

zarezivanjem dlake Mašiệtar ję zarèzal 

kûplenu kràvu na sẽmne. I dẽčka sę pĩta j÷ 

l’ tẽʚru diệklu zarèzal. 3 - sę porezati, 

ozlijediti se režući Zarèzal sę ję pŏ přstu. 

za¦rezạvàti/rezūvàti ipf na¦ (-ậvat; 

-am/ûjem; -an; -ajne) zarezivati, rezom 

označivati Cèclek pandûr niệ znàl pīsàti i 

na bàtinu si ję zarezậval. 

zãṛezina f (-ę, -) udubljenje Kràva ìma na 

rŏgię tùlike zãṛezin kùlike i liệt. 

za¦riẹvàti pf (-iệvam/lem; -an) nagurati 

Zariẹvàli su kõla v štạ̃gel priệ dẽžña. 

za¦rītàti pf (-îtam; -an) puno napadati snijega 

zapusima Sniệg ję priệk nòči zarîtal dŏ 

pậsa i mộramę ŏdgrīnàti. 

za¦rīžìti pf (-îžim; -en) usmjeriti kola, skrenuti, 

zaokrenuti kola Nậgle ję zarîžil i vộjẓ siệna 

sę na križậjnu prevrnul. {Vi. M. ð. zarižiti} 

zarŏbìti pf (-îm; -ộbi, -ètę; zàrŏbil, -îla; -õblen, 

-ẽʚna) zarobiti Kàk dòmŏbran ję 

zarõblen i põstal partizận. 

za¦rŏktàti pf (-òkčem/tam) oglasiti se kao 

svinja Zarõktal ję bĩcke kî vičî. 

za¦rộndati pf (-am; -an) načiniti 

buku Svînę su glãḍnę zarộndalę v kõcu. 

Nèšte ję zarộndal na vrậta. 

za¦rŏvàti pf (-òvlem/am; -an) rovanjem sakriti 

Kòkŏš ję raščìflala Ìsusŏvę trậgę kě ję zaròvala 

prasìca, kàḍ ję biệjžal pred Žìdŏvi. 

zarŏvạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

rovanjem skrivati tragove Kàḍ ję Ìsus 

biệjžal pred Žìdŏvi prasìca ję trậgę 

zarŏvậvala a kòkŏš ŏdčìflạvàla. 

za¦rŏžñìti pf (-òžñim; -en) 1 zaurlati, zapjevati 

jakim glasom Zarộžñil ję da sę čùle na 

kràj sěla 

2 gorko zaplakati Zaròžñila ję nad 

mụ̂žŏvem grõbem. 

za¦rụbìti pf (-ûḅim; -len) orubiti Plậvtę sem 

zarûḅila dà sę ne pậraju. {Z. zarubiti: 

obrubiti} 

za¦rūčàti pf (-îm) zaurlati, početi rikati Bîk ję 

zarûčal i pŏbiệgel. {Du. zaručat} 

za¦ručìti pf (-îm; -en, -ẽʚna) zaručiti Jàjnke ję 

Jậnu snõčka zàručil. Zarụ̂či ga z našộ 

čęrjộ!. pj Snõčka jẽʚsem zaručẽʚna s kiệm 

mi vộla niệ. 

zãṛučnik m (-a, -ŏv; f zãṛučnica; adj zãṛučnikŏv) 

zaručnik ¤ Něš (n÷ buš) j÷bel dŏk 

něš prisěgel. (Velî sę zãṛučniku.) Zgùbil 

sem zãṛučničin pr̀sten. 

za¦rûjti pf (-em) zarikati; zaridati, gorko zaplakati 

Zarûl ję kàk bîk. {Fu. zaruti} 

zãṛuki m pl t (-ŏv, -i) vjeridba, 

zaruke Kàḍ su trějti pûṭ ŏzvậni, òṇda su bĩli 

zãṛuki. {G. zaroki} 

za¦rũknuti pf (-em; -i, -ètę; -ũknul, -ùḷe) 

zariknuti Zarũknul ję kàk vòl. 

za¦rùšati pf (-ûšam; -an) zarušiti Kìnder ję 

kõpal piệsek òber Pròzŏrja, piệsek ga 

zarùšal i tù ję mřl. 

za¦rùžiti pf (-ûžim) 1 

pokucati na vrata Nèšte ję zarùžil na vrậte. 

2 zaštropotati Zarùžili su s klũči. 

{Kr. zaružiti} 

za¦sàñiti pf (-ậñim; -en) očañiti, ogaraviti 

Prasnìcę su sę jậke zasàñile i mòglę bi sę 

sàñę vužgàti. 

za¦scàti pf (-ščîm; zãšči; zàscal; -ận) zapišati 

Niệ jòš Cigàjnček zàscal cìpelę prậvŏmu 

čŏvèku. 

za¦sèči pf (-ẽčem; -en) zasjeći Na hrvậtskem 

starînskem vuglîču su plạ̃jnkę jẽʚna v drùgu 

zasečěnę ìli zapĩlenę na krîẓ̌. 

zasègda adv zauvijek Tò sem ti 

zasègda dậla.

ʚʚ 

za¦sèjati 

576 

za¦sèjati pf (-iệjam/em; -an) zasijati, posijati 

Dộlne pòle sèm šenĩcŏ zasèjal. 

zãṣek m (-a, -ŏv/iệkŏv) zasjek Štè ne pŏgŏdî 

drùgi pûṭ kàḍ sẽčę drva vu ìsti zãṣek, velî 

sę, da mu jòš kûrc rãṣtę. 

za¦sènuti sę pf (-em; zàsel; -ènut) otvrdnuti 

sušenjem Jậke su sę brãẓdę zasèlę i těške 

sę nakậpleju. 

za¦s÷sti sę pf (-ědem; -ěden) zasjednuti, 

dugo sjedjeti, predugo se zadržati Tù sę 

zasěla i nì nè pŏmèknę sę. 

zãṣiten adj (ant ne-) zasitan, koji zasićuje 

Dộbra sîpka pečenìca ję jậke zãṣitna. 

Nezãṣiten ję i võla bi põjel. 

za¦skŏčìti pf (-òčim; -en) 1 zaskočiti, uhvatiti 

Zaskõčil ga mẽʚdveḍ i ŏdgrîzel mu glãṿu. 

2 oploditi kravu Bîk zaskòči 

kràvu kàḍ sę gõjni. 

za¦skûpsti pf (-ûbem; -en) povući za kosu 

Pòp ga ję zaskûbel òber vûv. Kàḍ přvi pûṭ 

ŏblẽčeš nõṿu òpravu, triệba tę zaskûpsti, 

dà tę štè ne vrěčę. 

za¦slàjnati ipf na¦ (-ậjnam; -an; -ajne) zaklanjati, 

zasjenjivati (pogled) Sûṇce mi 

zaslậjnaš, mẽkni sę. 

za¦slìniti pf (-înim; -en) zasliniti Dụ̂gŏga 

zaslìni, drộḅ na drộḅ pritìsni i nùṭer ga 

pŏrìni? (Šiệf v zûḅę, drộḅ na drộḅ làjta 

pritìsni, pŏrîni šiệf i vàdi vĩne) 

za¦slīvkàti pf (-am/čem) zajecati Mãjča sàki 

čàs zaslîvčę na pòstele. 

za¦slūžìti pf (-ũžim) zaslužiti, zaraditi Kàj si 

zaslũžil tò si i dòbil. 

za¦smetìti pf (-îm; -ẽʚ ʚčen) nanijeti 

smeće, onečistiti Vòdu si mi zàsmetil s 

tiệrjem. 

za¦smŏlìti pf (-òlim; -en) namazati smolom 

Kapût sì si zasmõlil. 

za¦smŕdèti pf (-îm; -ñen) početi smrdjeti 

Nèkaj ję jậke zasmŕdèle. 

za¦sòpsti sę pf (-õpem; -len) ubrzano disati 

od trčanja ili uzbuñenja, zadihati se, usoptiti 

se Òtkuḍ si dřčal, dà si sę tàk zasòpel? 

Dŏdřčal ję zasõplen. 

za¦spàti pf (-îm; zãspi, -ètę; zàspal; -ận) 

zaspati Na měñe ję zàspal i vĩlę su ga 

nàstrelilę i dòbil ję jàsli na vrậtu. 

za¦spŏmīnàti sę pf (-ĩnam; -an) zapričati se 

Zaspŏmĩnal sę i kèsnę na õbeḍ. 

za¦sràti pf (-ěrem; zãsral, zàsrala; zàsran) 

1 zasrati, unerediti Ràcę su dvŏrìšče 

zasràlę. 

2 jako pogriješiti, zabrljati Pậk si nèkaj 

zãsral {ðe. zasrati} 

za¦sŕbèti pf (-rbî, -ŕbèle) zasvrbjeti Zasŕbèli su 

mę listạ̃jnki na nôga. 

zàstava f (-ę, -i/zậstav) Zàstavu ŏd šãṛe 

rụ̃pcŏv nòsi zàstavnik na gŏstě. 

zastavìšče n (-a, -îšč) stijeg, držak zastave 

Zàstava sę diệla ŏd šãṛe rụ̃pcŏv i 

prevezậčŏv kî sę privẽʚžu na zastavìšče, a 

na špìcu sę nabộdę jàbuka, dènę rụ̂ža ŏd 

papiẽʖra ìli ję naprậvlena drevěna jàbuka. 

za¦stàviti pf (-ậvim; -len) 1 zaustaviti, stati 

Zastàvi ga da nẽʚjdę dàle. 

2 - sę zaustaviti se Viẽʖnec sę na Jûrjeve 

zastàvil na krõve. 

za¦stạvlàti ipf (-ậvlam; -an; -ãṿlajne) 

1 zaustavljati Na mìtnice sù s÷ zastạvlàli i 

pregledạvàli. 

2 - sę zadržavati se Niẽʖsu sę zastạvlàli dŏ 

dòma. 

zàstavnik m (-a, -ŏv) nositelj zastave u svatovima 

Zàstavnik ję dečậk òkŏl 14 liệt kî 

nòsi na svậte zàstavu i ž nộ mậšę, tậnca i 

jûčę. 

za¦sūkàti pf (-ûčem; -an) zasukati, zavrnuti, 

zafrknuti Jàjnke zasûči gàčę bụ̂š něbe 

nõsil. ¤ Zasûkal ję rukậvę. Prihvatio se 

posla. 

za¦sukạvàti ipf ŏd¦ (-ậvam/lem; -an; -ãṿajne) 

podvrtati, podvijati Zasukạvàli su si rukậvę i 

dà sę bụ̂ju ìšli mětat. 

za¦sũknuti pf (-em; -en/ut) podvrnuti, podvinuti, 

zafrknuti Zasũkni si rùḅačę dà sę ne 

smòčiš pŏ rõse. 

za¦sùṃpŏriti pf (-im; -en) 1 posipati sumpornim 

prahom Třsje mộram îti zasùṃpŏriti. 

2 zadimiti sumpornim dimom Sudìčę sem 

zasùṃpŏril. 

zậsun m (-a, -ŏv) zasovnica, kračun Zasũni 

zậsun na kõce. 

za¦sũnuti pf (-em; -en/ut) zatvoriti zasunom, 

kračunom Kôtec sę zasũnę zvậna zậsunem. 

Hîžna vrậta su zasũnuta zạsùnem 

znũṭra a na kõcu zvậna.

577 

zaštrižěni 

za¦sušìti pf (-îm; zàsušil; -ũšen) postati suh 

Kràva ję zasušîla i vìše nè dòji. 

za¦sụzèti pf (-îm) zasuziti Jòči su mu 

zasụzèlę. 

za¦sviệdrati pf (-am; -an) svrdlom zavrtati 

Prẽʚveč si zasviệdral. 

za¦sviẹtìti pf (-iẽʖtim; -čen) 

1 zasvijetliti Jậke ję zasviẹtìle i òṇda pùḳle. 

2 - sę zasvijetliti se Zasviẽʖtile sę v hĩže. 

zasviẹtlèti pf (-iệtlim; -i, -ètę; -iệtlel; -en) 

zasvijetliti Najpriệ sę zasviệtlele 

i òṇda pùḳle. 

za¦šarạfìti pf (-ậfim; -len) učvrstiti zavrtnjem 

Dõbre zašarậfi dà sę ně ŏtšarạfìle. 

za¦šạràti pf (-ãṛam; -an) zamrljati 

napisano Zašãṛala ję tàk da niệ mòči 

prečìtati. 

za¦šậtrati pf (-am; -an) začarati 

Nèšte ga ję zašậtral. 

zạ̃ščepci m pl t (-ŏv, -i) ozeblina 

prstiju Bŏlîju mę zạ̃ščepci. 

za¦ščr̀baveti pf (-em) uništiti oštricu (kose), 

polomiti zupce pile Kàj si pŏ kamiệjnu kòsil 

dà si kòsu zaščr̀bavel. Pĩlu smę zaščr̀baveli 

i niệ mòči pīlìti. 

za¦š÷mperiti pf (-÷mperim; -en) svezati i 

učvrstiti karike puknutog lanca ili skratiti 

dugački lanac komadom drva Pûḳnuti lànc 

sę zaš÷mperi š÷mperem. 

za¦šĩknuti pf (-em; -en/ut) odbaciti Zašĩkni tò 

nèkam v kûṭ da ne smiệta. 

za¦šìti pf (-îjem; zàšil; zàšit) zašiti Štè nà 

sębe šîva, tàj si pòmet zašîję i ně mògel 

pŏbèči, kàḍ ga štè pŏtèra. Na fàšinek sę 

n÷ smę nìš šīvàti, dà sę kŏkŏšěm rìti ne 

zašîjeju i nẽʚ bi n÷slę. 

za¦škrebētàti pf (-ěčem) početi čegrtati 

čegrtaljkomi Dŏmištrànti su škrebetậlkami 

zaškrebētàli na V÷liki Pẽʚtek. 

za¦škrīpàti pf (-ìplem/pam) početi škripati 

Srdìte ję zaškrîpal zubmî. 

za¦šlậjdrati pf (-am; -an) zagrepsti klizanjem 

[nj. schleudern] Kŏtậč ti ję zašlậjdral. 

za¦šmiệrati pf (-am; -an) 1 namazati kolomazom 

Zašmiệral sem ãksę na kõḷe. 

2 - sę uprljati se kolomazom Rukậv si 

zašmiệral i s÷bę pŏ lîcu. 

za¦špậnati pf (-am; -an) zategnuti 

[nj. spannen] Zašpậnaj s÷ na kàk trèba. 

za¦špậrati pf (-am; -an) uštedjeti, 

prištedjeti, zaštedjeti [nj. sparen] Zašpậral 

sem si kộmaj za nõṿę cìpelę. Bìl ję špàren i 

dòsta ję zašpậral. 

zạ̃špiček m (-a, -ŏv) klin na kotaču 

kola Zạ̃špiček sę tèknę č÷ẓ štẽclin i 

pùškenicu i držî kŏtậč na kõḷe. 

za¦špìčiti pf (-îčim; -en) zašiljiti, podoštriti kolac Lèpše 

zašpìči kõlcę, sûva ję zẽʚmla. 

za¦šprìcati pf (-am; -an) 1 smočiti, 

uprljati, poprskati [nj. spritzen] Nậj tàk 

dŕkàti pŏ mlàka bụ̂š s÷ zašprìcal. 

2 - sę poprskati se Stẽza ję pûṇa blậtnę 

vŏdě i rùḅača ti sę zašprìcala. 

zạ̃šprij m (-a, -ŏv) padanje kiše vjetrom 

Zamòkle ję siệne v kûpu a zạšprìjem i v 

šùpe. {ð. ð. zašprij} 

za¦šprījàti pf (-îjam; -an) 1 poprskati Zašprîjal 

si mę. Lètrika mę zašprîjala. 

2 - sę poprskati se 

Zašprîjal si sę pŏ h làča. 

zaš¦tentàti pf (-÷ntam; -an) zadržati se, izgubiti 

vrijeme [vental. stentare: mučiti se; lat. 

sustentare] 1 Zaštentậli su mę i niẽʖsem 

mògel priệ dộjti. {J. M. zaštentati} 

2 - sę zadržati se Zaštěntal sę štacûne. 

zaštèti sę pf (-štiệ mi sę; -èle mi sę) sę 

prohtjeti, zaželjeti Zaštèle mu sę krùva 

bèẓ mòtikę. Zaštèle sę i m÷ne kộjn imèti. 

za¦štìjati pf (-îjam; -an) zakopati lopatom 

štihačom Dràč zaštîjaj v z÷mlu. 

za¦štộpati pf (-am; -an) začepiti Flàšu niẽʖsi 

dõbre zaštộpal i ràkija curî. 

za¦štrècati pf (-am; -an) bolno probosti Nèkaj 

mę pŏd rẽʚbri zaštrecàle. 

za¦štrěncati pf (-am; -an) 

zazvučati Mužikậšu sę žìca zadiệla na šìbu 

i zaštrěncala, a vûḳ bèjži. 

za¦štrîči pf (-îžem; -en) odrezati komad kose 

ìli dlake Na sẽmnu kùpec zaštrîžę glàku 

kõjnu, dà sę znậ dà ję prŏdậne. 

za¦štriguliệrati pf (-am; -an) označiti, 

zabilježiti Bertậš si ję zaštriguliệral. 

zaštrižěni adj 1 šišani Zaštrižẽʚni kûm zaštrîžę 

zěcu pràmu lậsi na Mlậdu Nedèlu. 

2 označen šišanjem Võli su prŏdãṇi i 

zaštrižẽʚni.

za¦štrptàti 

578 

za¦štrptàti pf (-r̀ptam/čem; -an) nestrpljivo 

zatapkati nogama Zaštřptal ję kò da mu ję 

sìla sràt. 

za¦švàjniti pf (-ậjnim; -en) uprljati; oklevetati 

S÷ si òkŏl s÷bę zašvàjnil. 

za¦švậ j sati pf (-am; -an) zavariti J÷ l’ mòreš 

pẽʚtu na kòsu zašvậsati? 

za¦tabạnìti pf (-ậnim; -jnen) jako naložiti peć 

Pěč ję zatabậnil (jậke zakûril). 

zataftàti pf (-àftam; -ãftal, -àftala, -àle; -àftan) 

prikriti Tàk su zataftàli kò da niệ 

nì nìš bĩle. 

za¦tajìti pf (-îm; zàtajil, -îla; -ạ̃jen) utajiti, 

zatajiti Pùṇe tòga ję zàtajil i niệ sę nigdậr 

zŏznàle. 

za¦tamạnìti pf (-ậnim; -jnen) uništiti Štè 

zatamậni tvộrca, privẽʚžę ga za kõlec i nòsi 

pŏ sẽʚle a žẽʚnę dajụ̂ jậjca. 

za¦tambùrati pf (-ùram) zasvirati u tamburu 

Drãgič ŏd vesẽʚlja zatambùra. 

za¦tậncati pf (-am; -an) 1 zaplesati Zatậncal 

ję mậm přvu nộvtu. 

2 zbiti gaženjem zemlju, zgaziti Trãṿu su v 

z÷mlu zatậncali. 

3 - sę zadržati se na plesu Kàḍ sę zatậnca, 

niệ ga mòči zliệči vận. 

zatapkàti pf (-àpkam; -an) ugaziti Kukurìza ję 

zatàpkana v blàte. 

za¦tapšàti pf (-àpšam; -an) 

prikriti, izgladiti S÷ su liệpe zatapšàli i 

vìše sę nìš n÷ zna kàj ję bĩle. 

zataškàti pf (-àškam; -ãškal, -àškala; -àle; 

-àškan) prikriti S÷ su 

zataškàli kò da nigdậr nìš nì niệ bĩle. 

zataškạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

prikrivati, skrivati Dụ̀ge su zataškạvàli àl sę 

sěne s÷ dŏznàle. 

zậte adv zato Zậte ìma kŏvậč kliệšča dà sę 

ne spěčę. Pènezi su zậte dà sę bròjiju. 

zatèknen/ut adj (ant ne-) začepljen; zataknut 

Flàša ję zatèknena s kukurîznem bậtkem. 

Rụ̂žicu zatèknę za škrlậk. Vĩne sę cìkle v 

nezatèknute flàše. 

za¦tèknuti pf (-em; -en/ut) 1 zataknuti 

Zatẽknul si ję pẽʚre za škrlậk. Pr÷slicu si 

žẽʚna zatèknę za pậs. 

2 začepiti Zatẽkni flàšu zạtìkem da ne curî. 

3 naložiti vatru Zatěkni ti jõgen dŏk jậ 

ŏbiẽʖlim krampiệr. 

zatelēbàti sę pf (-ěbam; -ěbal, -àle; -ěban) 

zaljubiti se Zatelěbal sę v Jậnu i 

drùgę diệklę nì ne pŏgl÷da. {Ko. zatelebati 

se: zabuljiti se} 

za¦t÷psti sę pf (-ěpem; -en) zagubiti se 

Švãḅec sę zat÷pel i niệ ga nìgde. 

za¦tèrati/tìrati pf (-am; -an) zatjerati, utjerati 

Zatìral ję kràvę na tũñe. 

zãṭeščina f (-ę, -) jamica uz desni kuk govečeta, 

gladna jama Za šậlu sę velî (dèce) dà 

su kràvę na pậše sîtę, kàd im rěpi dòle 

vîsiju a glãṿa ję trda. (Sîtę su kàd jim ję 

zãṭeščina spụ̂jnena). 

zatiệm adv zatim, potom, poslije, nakon toga 

Kàḍ sę jiệ mliẽʖke ìli sìrutka, n÷ smę sę 

zatiệm mậm pìti võda, da nẽʚ bi kràvę 

scãḷę, kàḍ sę dòjiju. 

zãṭik m (-ìka, -îkŏv) čep Kukurîzni bãṭek ję 

zãṭik za flàšu. {ð. B. Se. ð. Vi. Fu. zatik} 

za¦tīkàti pf (-îčem; -an) zatvarati čepom otvor 

S kukurîznemi bậtki zatîčemę flàšę mèste 

štòplini. 

za¦tikạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -lem/am; -an; -ãṿajne) 

zatvarati čepom otvor Bãṭek kukurîzni 

ję dòber za zatikạvàti flàšę. 

za¦tīràti ipf dŏ¦ (-îram; -an; -ajne) uništavati, 

upropaštavati Liệpe imậjne ję zatîral dŏk ga 

niệ dŏ kràja zãtrl. 

za¦tīskàti ipf pri¦ (-îskam/ščem; -i, -ètę; -îskal, 

-àle; -îskan; -ĩskajne) zatvarati 

tiskanjem Zatîščę z blàtem vũṭlejnkę na 

stiẽʖna štàle. 

za¦tiskàti pf (-ìskam; -an) zatvoriti tiskanjem 

Zatiskàli smę vũṭlejnkę na štàle, da ně 

blậgu zĩma. 

zatiskạvàti ipf (-ậvat; -lem/am; -li, -ètę; -ậval, 

-àle; -an; -ãṿajne) zatvarati 

otvore Zatìskậval sem priệla na živìce. 

za¦trậjati pf (-am; -an) 

upropastiti, uništiti S÷ ję zatrậjal i niẽʖma nìš. 

{ðe. zatrajhati: rastrošiti imetak} 

za¦trậjbati pf (-am; -an) 1 

uništiti, upropastiti Zatrậjbal ję vèliki 

imiẽʖtek. 

2 zatjerati Zatrậjbal ję kràvę. 

za¦tràpiti pf (-ậpim; -len) staviti u trap 

Krampiệr smę zatràpili na vřčake.

579 

zavrật 

za¦tr̀či/za¦třgnuti pf (-řgnem; -en/ut) prestati, 

prekinuti Stậrę nãṿadę su sę zatr̀glę. 

Nègdašnę šẽʚgę su zatřgnutę. 

za¦trèskati pf (-am; -an) 1 spiskati, potrošiti 

Pùṇe ję peněẓ zatrèskal. 2 - sę jako se zaljubiti Činî mi sę da sę 

vù jnu zatrèskal. 

za¦trèsnuti pf (-èsnem; -en/ut) zatvoriti s 

treskom (ljutito) Zatriệsnula mu ję vrậta 

pred nòsem. 

za¦trěsti pf (-em; -en) prodrmati Zatrěsi slìvu 

i ŏtrěsi slìvę da i h pŏberěmę. 

za¦triệti/za¦tr̀ti pf na¦ (-èrem/zãtrem; zãtrl; 

-en/zàtrt) 1 sasvim uništiti Liệpe gŏspŏdậrstve 

ję zãtrl. Pùṇe ję pîl i sę svõje ję zãtrl. 

2 - sę uništiti se, iskorjeniti se S÷ nîve sę 

zatr̀le i vìše nìm sę nì ìme n÷ zna. 

za¦trọpàti pf (-ộpam; -an) zvučno udariti 

(rukama, nogama, krilima) Zatrộpal ję z 

rukàmi. Piẽʖvec ję zatrộpal s krĩli i 

zakukuriệkal. 

za¦trŏpìti pf (-òpim; -len) zalupiti vratima 

treskom Srdìte ję zatrõpil vrậta. {Du. 

zatropt} 

za¦tr̀pati pf (-řpam; -an) zatrpati 

Piẽʖsek ga v jàme zatr̀pal. 

za¦trụbìti pf (-ũḅim; -len) zatrubiti Lètrika ję 

zatrũḅila, àl òn niệ čùl. 

za¦tụ̂či pf (-ụ̃čem; -en) zatući, umlatiti Žẽʚna ję 

s pr÷slicŏ mògla vukòdlaka zatụ̂či, a mụ̂ẓ̌ 

z diệlanem prõscem. 

za¦tūlìti pf (-ûlim) 1 zaurlati, riknuti Òṇda sę 

vûḳ vŏdě nàpil i drùge měse dèl na plěča i 

zatûlil. 

2 zasvirati u rog Svinậr ję zatûlil v rộg. 

za¦tụpèti pf (-ụ̂pim; -len) otupiti oštricu (noža, 

sjekire) Tàk si zatụ̂pil nòẓ̌ dà bi nà jnem 

mòči v Zạ̃greḅ ŏdjàhati. 

zãṭušina f (-ę, -) zadah 

neprozračenog prostora Vu pemnìce ję 

zãṭušina i sę smrdî pŏ plesnivộče. 

{R. patušina} 

za¦vạžàti ipf dŏ¦ (-ậžat; -am; -an; -ajne) 

zatrpavati dovoženjem V÷kšę jàmę na pòlu 

smę zavạžàli. 

zãṿetje n (-a, -ŏv) zavjetrina, zavjetrište, 

zatišje, Stàni za živìcu, tù ję zãṿetje i něš na 

zbrîsu. {ð. zavetje; B. J. zavetje: zaštita} 

zãṿetni adj zavjetni Na Bìstrice 

prŏdajụ̂ zãṿetni kĩpeci ŏd vòjska. 

za¦vēzàti pf (-ẽʚžem; -ězan) zavezati Cũcek ję 

zavězan v kûsnice. 

zãṿezek m (-a, -ŏv) zametak, oznaka oploñenosti 

jajeta Z jãjca na kiệm niệ zãṿeska 

sę n÷mrę pìcek zlěči i pŏstậnę šlepr̀ček. 

{Se. ð. zavezek} 

za¦vījàti ipf (-îjat; -am; -an; -ajne) 1 svijati 

Zavîja klùku na kŏstàjnŏve bàtine. 

2 skretati V šùme pûṭ zavîja. 

3 urlikati Jèzuš Marîja, stậri Šubiệr zavîja. 

Cũcki zavîjaju. 

Zavijậtka f top B Zavijěč m top K 

za¦vĩnuti pf na¦ (-em; -înen/ut) savinuti Zavĩni 

tụ̂ grãṇu i pŏběri jàbukę. 

za¦ v lạčìti ipf (-ậčit; -im; -en) 1 zatezati, odugovlačiti 

Dụ̀ge ga zavlậčil i niệ mu štèl prậvu 

ìstinu r÷či. 

2 - sę uvlačiti se Kŏjnậrę mụ̂čiju pizdemiệrkę 

žũṭę trdę mùvę kě sę kŏbîlam pŏd 

rěp zavlậčiju i ne dạ̃ju im sę pri mĩru pàsti. 

3 dugačko izgovarati slogove Õni v gòvŏru 

bòle zavlậčiju nèg mî. Duge naglašene 

slogove više izgovaraju dugouzlaznim 

naglaskom ili i kratko naglašene izgovaraju 

dugouzlazno ili više umeću kratki glas i 

ispred j u suglasničke skupine ili glas j 

ispred d, n, t, z i ž. 

za v¦ lạdàti pf (-ậdam; -an) zavladati Za v lậdala 

ję grìpa. 

za v¦ liệči pf (-ẽčem; -en) 1 zavući, dovući, 

navući Zavlẽci cřknutŏga kõjna v Gộrne 

gřmje i zakòpaj! 

2 - sę zavući se; naoblačiti se 

Zavliệkel sę v kûṭ i spî. Zavliệkle sę n÷be zŏ 

sè strận, bụ̂ cūrèle. 

zãṿŏḍ m (-a, -ŏv) nužnik, zahod 

Šekriệtu sę velî i màle fìneše zãṿŏḍ, a 

zapràv ję sěrnik. 

za¦vŏ j zìti pf (-òjzim; -žen) 1 zavoziti Zavŏjzìli 

su jàmę na pũṭu. 

2 potrošiti na vožnju Zavòjzim dòsti peněẓ 

za cûg. 

za¦vộleti pf pri¦ (-ộlem) zavoljeti Zavộlel sem 

põsel i nę dậ mi sę ga pustìti. 

zavrật adv oko vrata Svēzàli su bĩku štrìk za 

vrật i liệkli ga na kròv kapiệlę. Zavrật ga 

držậla.

za¦vr̀či sę/za¦vřgnuti 

580 

za¦vr̀či sę/za¦vřgnuti pf (-řžem/gnem; -žen/- 

gnen/gnut) začeti se, zametnuti se Zavr̀gle 

sę dòsti jậbuk, a i rûšek sę zavrgnule da bậr 

ŏstậnu. 

zàvrelica/zŏvriệlica f (-ę, -) pokvareno 

vino Tậ zàvrelica niệ za pìti. Pîję i 

zŏvriệlicu če bòlšŏga niệ. 

{B. zevrelica: vappa} 

zavrèmena adv pravovremeno Šenìcu smę 

zavrèmena pŏsèjali. 

za¦vrgạvàti sę ipf ŏd¦ (-ậvam/lem; -ãṿajne) 

začimati 

Vùgarki sę zavrgậvaju. 

za¦vriẹbàti pf (-iệbam; -an) 

uhvatiti Zavriệbala ga ję pri šòce. 

za¦vriẹdèti pf (-iệdim) zaslužiti Dòbil si kàj si i 

zavriệdil. 

za¦vrnuti/zavŕnùṭi pf (-em; -en/ut) podvinuti, 

zavinuti Zavrni si lačelnìcę dà sę ne zrŏsîš. 

pj Àlaj Stẽvo, br̀kŏvi ti črni, dèder si ję bèčarski 

zavrni! Čè ję bàbe rûḅača zavrnẽʚna, 

bụ̂ bijẽʚna. 

za¦vrnuti/zavŕnùṭi pf (-em; -en/ut) povinuti, 

zavinuti Lačelnìcę si zavrni dà i h pŏ rõse ne 

smòčiš. Àk ję bàbe rùḅača zavrnẽʚna, bụ̂ 

dènes bijẽʚna. 

za¦vršạvàti pf z, (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

dovršavati Kàḍ sę gòsti završậvaju tậnca 

sę kòle i kušûję sę. 

za¦vr̀tati pf (-řtam; -an) početi bušiti; staviti u 

izbušenu rupu Lộtra ìma dvậ drộgę a vû jnę 

su zavřtani přlki. 

zãṿrtka f (-ę, -ŏ, -i) zemljište za vrt uz kuću, 

zavrtnica Zãṿrtka f top C, D, Zãṿrtkica f top 

C, Zãṿrtnica f top Š 

zavûpan adj pouzdan Òn ti niệ 

zavûpan čõvek. {Vo. zaufan} 

za¦vûpati sę pf (-am; -an) 

pouzdati se u čiju pomoć Vù jnega sę 

němrę čõvek zavûpati. 

za¦vuš l ìveti sę pf ŏ¦ (-îvem; -len) postati ušljiv 

Nègde si sę zavušìvel. 

za¦vùzdati pf (-am; -an) zauzdati Jòš niẽʖsu 

kõjni zavùzdani. 

za¦vuzlàti pf (-ùẓlam; -an) 1 zamrsiti, zapetljati 

Kàk si gòḍ zavûẓlal tàk sàḍ i razvûẓlaj. 

2 - sę zamrsiti se Sà sę pr÷ña zavûẓlala. 

za¦vuzlạvàti ipf ŏd¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

zamrsivati Tî jòš vìše zavuzlậvaš i tàk něš 

razvûẓlal. 

za¦zạbèti/zạbìti pf (-ậbim; -len) zaboraviti 

Zazậbila sem pộkaj sem dòšla. 

za¦zạvàti ipf dŏ¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

dozivati Zazạvàli su ga ali sę niệ jàvil. Kàḍ 

sę diệlaju vũreki blašč÷tu, zazậva sę světi 

Jantộn maršěči patrộn. 

za¦zelēnèti sę pf (-ěnem) zazelenjeti Šùma 

sę nậgle zazelěnela. 

zaz¦gŏjnìti pf (-òjnim; -jnen) 

pogoditi, odgonetnuti Ję l’ si zazgõjnil kàj ję 

tò? {ðe. zagoniti} 

za¦zībàti pf (-îblem/bam; -an) 1 zaljuljati 

zipku; uspavati ljuljanjem Zazîbala sem 

diẽʖte i sàḍ liệpe spî. 2 - sę zaljuljati se u 

zipci Sậm sę zazîbal i zàspal. 

za¦zìjati pf (-îjam) zavikati Blậẓ̌ stậnę na 

põdsek i zazîja, da ga čùjti na kràj sěla. 

za¦zīmèti pf (-îmem) zazimiti, zahladnjeti 

Zazīmèle ję i zùtra bụ̂ mràza. 

za¦zlàmenuvati/znamenuvati pf (-jem; -an) 

obilježiti, označiti Škribận zazlàmenuję 

rậstę za sèči. Zaznàmenuval ję kõjna i 

zaštrîgel. {Ad. zazlamenuje} 

za¦zlậmlati/znậmnati pf (-am; -an) označiti 

Zazlậmlali su driệve za rùšati. Sậm 

zazlậmnaj. Jậ sem svõję svînę zaznậmlal. 

za¦zvàti pf (-õvem; zàzval; -zvan/ận) pozvati 

Zazõvi težậkę k ŏb÷du. 

za¦zvŏnìti pf (-îm) zazvoniti, pozvoniti Kàḍ sę 

gřde ŏblậči zvŏnậr mộra bìti blĩzu cĩrkvę da 

zazvŏnî na strận i rastèra òblakę. 

za¦žạrìti pf (-ậrim; -en) užariti, ražariti Kŏvậč 

zažậril želèze i pòčel kŏvàti. 

za¦žeglàti/žiglati pf (-èglam; -an) zaškakljati, 

zagolicati Zažèglala ga ję pŏ nõga i pr÷budil 

sę. Màle ga zažîglaj. 

za¦žējàti pf (-ẽʚjam) ožedniti Tàk sem zažẽʚjal 

da vìše n÷mrem žẽʚju zdržàti. Bàš pri m÷line 

krậl zažẽʚja. 

za¦želèti pf (-iệm; -÷len) 1 zaželjeti Kàḍ 

zviẽʖzda curî, kàj si zaželiệš, tàk bụ̂. Dèẓ̌ṇ̃ 

ne curî kàḍ si ga štè zaželiệ. (Želuvìnŏ niệ 

dèžña.) 2 - sę zaželjeti se Žažęliệla sem 

sę sviệta vìdeti. 

za¦žgàti pf (zãžgem; zãžgi; zàžgal; zàžgan/- 

ận) 1 upaliti Zàžgi lûč.

581 

z¦bìčuvati 

2 - sę upaliti se Zàžgal sę stậri piệjn. 

zažîgan adj ukrašen žiganjem Dẽska na 

gr÷benu ję scîfrana tàk da ję zažîgana s 

drõtem razbiệlenem v jõgne. 

za¦žìgati pf (-ìgat; -îgam/žem) zapaljivati 

Šikûtar zažîga dupliệrę v cĩrkve. 

za¦živkàti pf (-ìvkam/čem) početi se glasati 

kao vrapci Vrạ̃pci su zaživkàli. 

za¦žlậjdrati pf (-am; -an) lancem privezati 

teret na kolima Dõbre si zažlậjdral. 

za¦žlậjfati pf (-am; -an) zakočiti, usporiti kola 

Žažlậjfal sem žlàjfem kõla i pŏmàle pŏd 

briệg spùstil. {Mp. zažlajfati} 

za¦žleprìti pf (-÷prim; -en) zasumporiti Sudìčę 

bu triệba zažleprìti žlěprem. 

za¦žmàti/žmèti pf (-îm; zãžmi; zàžmal) 

z¦bigiệcati 

582 

z¦bigiệcati pf (-am; -an) 1 urediti, dotjerati; 

izgladiti [nj. bügeln: glačati] Zbigiệcala ju ję 

màti za vùgledę. Brìtvu na rěmen zbigiệca. 

2 - sę urediti se, dotjerati se Zbigiệcala sę i 

napřčene ŏtìšla. {Ko. zbigecati se} 

z¦bījàti ipf na¦ (-îjat; -am; -ajne) 1 praviti cjelinu 

zbijanjem dijelova. Za čàs ję z desiệk 

zbìl trùgu za kõla. 

2 praviti nešto iznenada Cìrkusę zbîja. 

z¦biksàti pf (-ìksam/šem; -an) 1 očistiti, 

izviksati, namazati biksom, ulaštiti obuću, 

pod Žẽʚna ję zbìksala pòḍ a mụ̂ẓ̌ čĩžmę. 

2 izgrditi Zbîksal ga ję prèḍ sèmi. 

3 - sę dotjerati se, urediti se Bòrme sę 

zbìksala kàk za svẽʚtek. 

zbìla/zbìlam adv zbilja, zaista, 

stvarno Ję l’ zbìla bàš tàk bĩle? Tò ję zbìla 

prậva žĩva ìstina! Tî si zbìlam stàreša trî 

dãṇę ŏd vrậga. {V. zbilam} Zbìla mi tò dậš 

zabãḍŏve? 

Zbìra f (-ę, Zbîrŏ) ime kuje Zvŏnậr ję ĩmel 

kùsu, tẽʚre ję gŏvõril Zbìra. 

z¦bìrati ipf (-ìrat; -îram; -ajne) izabirati Pùṇe ję 

zbîrala i ŏstậla stậra diệkla. 

zbĩrliv adj (-îvi; -ìva; pre-) izbirljiv Jậke ję 

zbĩrliv pri jèle. Bòrme Màrke niệ niš zbĩrliv, 

premřda i mlậdu i stậru. Mîške ję prezbĩrliv 

i tèške sę bu ŏžẽʚnil. 

zbîrnik m (-a, -ŏv) najniži ustaški čin ðùka ję 

bìl zbîrnik i ĩmel dvậ pŏd sòbŏ. 

z¦bìstriti sę pf (-îstrim; -en) izbistriti Võda sę 

zbîstrila. Bîla mègla a pŏpộldan sę zbìstrile. 

z¦bìti pf (-ĩjem; -ìjen/ît) 1 zajedno zabiti 

Stakŏrộvka ję zbĩta z desiệk. 

2 nabiti Jãḳi dèẓ̌ṇ̃ i plõva su zěmlu zbìli 

3 istući Õtec ga ję zbìl. 

4 izbiti Trî zûḅę mu ję zbìl. 

5 urazumiti Tò zbìj z glãṿę. ¤ zbìti rògę 

ukrotiti 

6- sę istući se Na prŏščějnu su sę zbìli kàk 

bĩki na gmậjnu. 

zblîza/zblîzŏga adv izbliza Kûmi sę zblîza a 

žẽʚni z dalẽka, dà ti žẽʚna ně mậm pŏbiệgla 

k màtere čè sę màle pŏsvậditę. Tò sèm s÷ 

zblîzŏga vìdel. 

z¦bluvàti pf (-ûjem; -ùvan) izbljuvati, povratiti 

(jelo iz želuca) Zblûval ję s÷ kàj ję põjel. Kàḍ 

sę zblûval bĩle mu ję lèže. 

z¦bŏgàteti sę pf ŏ¦ (-ậtem; -čen) obogatiti se 

Zbŏgàtel sę a nìšti n÷ zna kàk. 

zbộgem int zbogom, pozdrav pri rastanku 

Němę sę vìše vìdli, zbộgem. 

zbòj m (-a, -ŏv) količina koja stane u 

tijesak Tròp kî sę nam÷čę naj÷mput v 

pr÷šu sę zõvę zbòj. Sprěšali smę d÷vet 

zbòjŏv žmětkŏv. 

zbòjnica f (-ę, -ộjnic) dio tijeska u 

koji se stavlja zboj Napràvil sem nõṿu 

zbòjnicu na pr÷še. 

z¦bŏksàti pf (-òkšem; -òksan) izboriti Ìpak si 

zbõksal tě pènezę. 

z¦bộlšati pf na¦ (-am; -an) 

poboljšati Vĩne sę vu vòdu smiệ vlejàti i 

võda sę zbộlša, àl vòdu vu vĩne n÷ smę dà 

sę vĩne ne pŏgộrša. 

zbŏlšạvàti ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) poboljšavati 

Věč nèkulike liệt zbŏlšậvam cěrski 

riệčnik i jòš niệ zbŏlšậvajnu vìdeti kràja. 

z¦bộltati pf (-am; -an) nadsvoditi, presvoditi, 

načiniti starinski grañevinski luk Zbộltal ję 

bộltu prèḍ pemlîcu. {K. zvoltat} 

z¦bộrdati pf (-am; -an) pomiješati (jela, pića) 

Zbộrdali su sę skùp i pŏjèli. 

z¦bòsti pf (-õdem; -en) izbosti (noževima, 

rogovima) Na prŏščějnu su sę znàli pijậni 

dẽčki zbòsti z nŏžmî kàk na pậše bĩki z 

rŏgmî. 

z¦bradzgàti pf (-àdzgam; -an) grubo i loše istesati drvo Tŏpŏrìšče 

si zbràdzgal dà ga niệ mòči v rũḳę zěti. 

z¦brblàti pf (-r̀blam; -an) izbrbljati Štè bi tùlike 

prehõḍal kùlike õna zbr̀bla, ràzdrl bì si 

cìpelę i nògę dŏ kòlena 

z¦brčkàti pf (-r̀čkam; -an) zabrljati, neuredno 

postupiti Niệ põjel nèg zbřčkal. 

zbrčkạvàti sę ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) probirljivo 

jesti; odbijati s gañenjem Nậj sę nìš 

zbrčkạvàti, nèg jèṇ̃ ìl ŏstàvi. 

{Vi. zbrčkavati se; ð. zbrčkavati se: 

predomišljati se, biti neodlučan } 

zbřčki m pl (-ŏv) probirci jela, ostatci hrane 

Něm jậ jèl tvõję zbřčkę. {Vi. ð. zbrčki} 

zbrîs m (-a, -ŏv) vjetrometina, 

navjetrina Nàš ję kŏlnîk na zbrîsu i pŏ zĩme 

tàm niệ mòči kõḷije sèči. 

{G. P. D. ð. zbris; Du. izbris}

ʚʚ 

ʚʚ 

583 

z¦dìči/z¦dîgnuti 

z¦brsàti pf (-r̀sam/šem; -an) protrzati nogama 

Zậjec ję zbřsal i krẽpal. 

z¦brūsìti pf (-ûsim; -šen) izbrusiti, 

naoštriti Fĩne ję zbrûsil kòsu dà ję čàk i 

mìlicu trãṿu kậ sę t÷ške kŏsî, riệzala čîste. 

z¦bụbàti pf (-ûḅlem/bam; -an) 1 pretući, 

natući Zbûḅal ga ję da sę jẽʚdva zdîgel. 

2 površno napraviti Tò stę zbụbàli sàme da 

sę riệšitę põsla. 

z¦būcàti sę pf (-ûcam; -ana) 

natjerati se (prasica) Prasìca sę zbûcala i 

brèña ję. 

z¦budìti pf (-îm; -ũñen) probuditi Zbûdi ga, 

sậm sę ně tàk br̀že zbùdil. 

z¦bûndati pf (-am; -an) istući Zbûndali su ga 

pŏštẽʚne. 

z¦bùriti sę pf (-ùri sę; -ùrile sę; -ûr j ene ję) 

uzburkati se Vriệme sę zbùrile, 

bụ̂ dẽžña. 

z¦buzuriệrati pf (-am; -an) homoseksualno 

iskoristiti Škribận ga zbuzuriệral. 

z¦dạjàti ipf ŏ¦ (-ậjat; -am; -ana; -ajne) 

izmuzivati, izdojavati Velĩju da ję zdràve 

zdạjàti kràvę dŏ kràja. {ð. zdajati} 

zdalẽka/zdãḷka adv (-èkšŏga) izdaleka I tàk 

zdalẽka si sę vrnul? Dòšli su zdậlka. Niẽʖsem 

tàk dõbre vìdel, dŏk sem zdalèkšŏga 

glědel. 

zdậmla/zdậmna/zdậvna adv odavno, davno 

Zdậmla ję zdiệmlŏ skùp dèlal. Zdãṃna su 

ŏtìšli. Tò ję bĩle zdãṿna i jậ ne pòmetim. 

{B. zdavnja, od negda; M. zdavnja} 

z¦dàniti sę pf (-àni sę; -ànile sę) 

razdaniti se, svanuti Zdànile sę i mòremę 

dàle. {T. zdaniti se} 

zdãṿajne n (-a, -) udaja, udavanje, vjenčanje 

Bĩli smę na nějninem zdậvajnu. Z Ladòmŏra 

su ìšli na zdãṿajne v Cẽʚrje. 

{B. M. zdavanje; L. zdavajne} 

z¦dạvàti pf (-ậvam/ãjem; -an) 1 razdavati, 

sve dati S÷ mu ję měse z nậjža zdậvala, a 

òn ję gŏvõril dà s÷ mèjne vîdi. 

2 udavati Màrica ję zdậvana za Mîška 

pòkle Katalèjna. 

z¦děblati pf (-am; -an) 1 udebljati Zděblali su 

prãsca da ĩmel špèk priệk trî pr̀stę d÷bel. 

2 - sę udebljati se Zděblal sę kàk mẽʚdveḍ. 

Nìšte sę niệ ŏd dèla zděblal. 

zdèla f (-ę, -iệlŏ, -; dem f zdèlica -ę, zdiệlic) 

zdjela Niệ sę triệba bŏjàti mậlę zdèlę, nèg 

mậlŏga lõnca. Sìr sę dènę v zdèlicu dà sę 

sìrutka scedî. 

z¦dèlati pf (-iệlam; -an) 1 izraditi Zdèlal mi ję 

mlečějnak. 

2 - sę istrošiti se radom Zdèlal sę kàk i 

stậre klũse. 

z¦delạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

izrañivati Zdelậva z driệva. 

zdèličica f (-ę, -; dem f zdelîčka -ę, -i) dem 

zdèlica Rastŏplěni vộjsk sę preciệña č÷ẓ 

pòvesme v zdèličicu vu vòdu i tù sę stậnę. 

zdèličnak m (-a, -ŏv) zdjeličnak 

Dẽni zdèlę i tajniệrę v zdèličnak. 

z¦delìti pf (-îm; -ẽlen) 1 podijeliti Zdèlil ję 

sirŏmậkem s÷ kàj ję îmel. 

2 ostaviti bez dijela N÷ga ję õtec zdèlil. 

zdenčậk m (-ãḳa, -ậkŏv) okrugli izvor V 

šùme ję nèkulike zdenčậkŏv i zvirậjnkŏv. 

{Hg. zdenčak: mali zdenac} 

zdenčậr m (-ãṛa, -ậrŏv; adj zdenčậrski) kopač 

zdenca, bunardžija Dŏpriẽʖmil sem 

zdenčãṛa da mi skòpa zdẽʚnec. Zdenčậri su 

kŏpàli zdẽʚncę, ŏbzidạvàli i h s kàmenem i 

pòkle zdenčậrskem cìglem. 

zděnč n i adj zdenčani; hladan Pòkle Lŏvrěnca 

sàka võda zděnča. {B. zdenča} 

zdẽʚ ʚnec m (-a, -ŏv; dem m zd÷ j nčec -ẽca, 

-ŏv) 1 zdenac, studenac, zdenčac Pŏd 

kliẽʖni ję zdẽʚnec kî ne presènę. Nì v zdenčẽcu 

niệ vŏdě. 

2 fig žensko spolovilo Če zèmeš mlãḍejnku 

Pòsavku, bụ̂ ti dŏn÷sla sinòkŏšu na 

Sãṿe, zdẽʚnec i krûšnu pěč. 

{B. zdenec vu Arkadije} Zd÷nčina f top B 

z¦dènuti pf (-em; -ut) 1 dahnuti, uzdahnuti 

T÷ške si ję zdẽ h nul. 2 izdahnuti, umrijeti 

Niệ bil bẽʚtęžen, lěgel si ję i sàme ję zdẽ h nul. 

zderạvàti sę ipf (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

vikati Ciẽʖli dận sę zderậva. 

zdẽʚ ʚsna adv zdesna Zdẽʚsna sę čụ̀jnek hîti v 

ziệv a zliẽʖva prĩmlę. 

z¦dìči/z¦dîgnuti pf (-îgnem; -en/ut) 

1 dići, podignuti Zdìgni tè 

kŏmãčec krùva zemlě, spũni i kùšni. 

¤ Bòrme ję zdîgel rěp. Uzoholio se. 

2 - sę ustati; nadići se, nabubriti

zdiệlan 

584 

Klõnul, lěgel i niệ sę vìše zdîgel. I liẽʖni su 

sę v÷č zdìgnuli. N÷mu sę mậm zdîgnę. 

Tiệste sę jòš niệ zdìgle. 

zdiệlan adj 1 izrañen Dậl je ję liệpe zdiệlanu 

pr÷slicu. 

2 istrošen radom Zgledî kàk zdiệlani kòjn. 

zdiệlnak m (-a, -ŏv) zdjeličnjak 

Zdèlę i tajniệri su na zdiệlnake. {G. zdelńak} 

z¦dìgati ipf (-îžem; -an) 1 dizati, podizati 

Zdìgal ję prežměkę grẽʚdę i predîgel sę. 

2 - sę dizati se, ustajati se Ràne sę mộral 

zdìgati, a na v÷čer ję kèsne dŏhậjal. 

z¦digạvàti ipf na¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

podizati Zdigậva glãṿu kàk kạ̃čec. 

zdihạvàti ipf (-ậvam; -al, -àle; -an; -ãṿajne) 

uzdisati Ne plậčę sę nèg sàme t÷ške 

zdihậva. {ð. zdijavati; J. zdihavanje} 

z¦dìmiti pf (-ìmim) nestati, iznenada otići 

Zdìmil ję a n÷ znam nì dà nì kàm. 

z¦dînstati pf (-am; -an) ispirjati Zdînstala sem 

lùk. 

zdìpiti pf (-îpim; -ìpi; -il, -îpila; -len) ukrasti Fùrt gledî dè bi mògel kàj 

zdìpiti. {Ž. zdipiti} 

zdõbra adv dobrovoljno Če něčęš zdõbra, 

bụ̂š pŏd mùs. 

zdŏbrŏvộleti sę pf (-ộlim; -ộli; -ộlil; -ộlen) 

udobrovoljiti se Drùgi dận sę zdŏbrŏvộlil i 

dậl mi ję. 

z¦dŏ j ìti pf (-òjim; -ena) izmusti, izdojiti Dõbre 

zdõji kràvu, da zdržî dŏ věčer. 

z¦dòjti/dộjti sę pf (-ọ̃jdem) dotrajati, istrošiti 

Làčę su sę zdòšlę. Zdòšel sę. {M. zdojti se} 

zdõla adv odozdo Čàs 

ję bìl zdõla a čàs zgõra. 

zdòma adv otkuće, od kuće Ìdeš zdòma? 

Mộram zdòma ŏtîti. □ dộjti - donesti dar ili 

mito; Vèlikŏmu gŏspònu sę mộra zdòma 

dộjti. {Gr. ozdomi} 

z¦drạpàti pf (-ậplem/am; -an) očešati Zdrậpal 

mi ję kộžu z nŏvtmî. 

Zdrạvamàrija f 1 večernji poziv zvonom na 

molitvu Jòš niệ zvŏnîla Zdrạvamàrija. 

{V. Zdravamarija} 

2 molitva Zdravomarija, angelus Mòli za 

pŏkộru trî ŏčenậšę i trî Zdrạvęmàrije. 

{V. zdravomarija} 

zdravîlnak m (-a, -ŏv) ukrasna biljka jesenji 

žar (Sedum spectabile) Z lîsta zdravîlnaka 

sę zgûli dộlna tiệjnka kộžica i privînę dè sę 

čõvek pŏsẽčę. 

zdrậvje n (-a; dem n hip zdrãṿiče -a) zdravlje 

D÷j vam Bộg zdrậvja a Mậjka Bọ̃ža peněẓ! 

Kàḍ štè kì h nę, velî sę: na zdrậvje! Sejnàti za 

čĩstu vòdu, znậči zdrậvje. D÷j Bộg zdrạ̃viča! 

{V. zdravjiče} 

z¦dr̀bati pf (-řblem/bam; -an) dirati, micati, 

potresti Zdr̀bli ga dà ne spî pri mèše. 

Zdřban ję dvậput al sę ne dîžę. 

z¦dŕčàti pf (-îm) istrčati Sì su zdŕčàli ẓ h ìžę. 

z¦dr e vēnèti sę pf (-ěnem; -ějnen) ukočiti se 

Zdrvěnel sę ŏd zĩmę. 

z¦drglàti pf (-řglam; -an) loše napraviti, grubo 

izraditi, loše izorati Sûva ję zẽʚmla i niẽʖsi 

zjòral nèg sàme zdřglal. 

z¦driẹmàti sę pf (-iệmlem/am; -an) zadrijemati 

se, prispati Zdriẹmàle mi sę. 

z¦driệti sę pf (-ěrem; zdřl) 1 izderati, istrošiti 

Dẽca br̀že zderụ̂ òpravu i cìpelę. 

2 viknuti, otresti se Zdřla sę 

nà jnęga kàk na šmr̀kavca. 

z¦drĩsnuti pf (-em; -ut) izbaciti proljev Tù ję 

nèšte zdrĩsnul mòšt. 

z¦drīstàti pf (-îščem; -an) 1 

izbaciti izmet proljevom J÷ l’ buš j÷mput 

zdrîstal? 

2 - sę obaviti nuždu proljevom Mộra sę 

zdrīstàti. 

z¦drkạvàti ipf dŏ¦ (-ậvam; -an) protrčavati 

Kõjni sę zdrkậvaju pŏ sinòkŏše. 

z¦drknuti/zdŕknùṭi pf (-em; -en/ut) potrčati, 

zatrčati Kàm ję zdrknul? 

z¦dr̀mati pf (-řmam) prodrmati, protresti 

Zdřmaj ga da ne spî v cĩrkve. 

z¦dřndati sę pf (-am; -an) 

protresti se u vožnji Na kộle i pŏ tàkvem 

pũṭu sę sàka kŏščîčka zdřnda. 

z¦drŏbìti pf (-îm; -õblen) 1 

smrviti Zdròbil si ję krùva v mliẽʖke. 

2 - sę smrviti se Kŏlạ̃či su sę zdròbili. 

3 popiti J÷ l’ bi zdròbili j÷n duplậk? 

z¦dròcnuti pf (-em; -en/ut) iznenada stresti 

Kõla su zdròcnula v jàmu. {ð. zdrocnuti} 

z¦drộncati sę pf (-am; -an) 

protresti se, izdrmati se u vožnji Bòrmeš sę 

dõbre zdrộncal na kõḷe ŏḍ Cẽʚrja dŏ Kàšinę

ʚʚ 

585 

zậjčekŏve 

z¦dr̀piti pf (-řpim; -len) zgrabiti; ukrasti Tè gledî dè 

bi kàj zdr̀pil. 

z¦drūckàti pf (-ûckam; -an) 

izgnječiti [nj. drücken: gnječiti] Grõẓdije ję 

zdrûckane pûṭem da ję vìše mõšta nèg 

ciẽʖle jậgŏḍ. 

zdrùčiti sę pf (-ûčim; -i, -ètę; zdrùčil, zdrûčila; 

-en) iščašiti, uganuti, izvrnuti 

Nògu si ję zdrùčil. {ð. zdručiti; Du. Še. 

zdručit; J. zdručen, zdruknjen; V. zdučiti} 

zdrû d zgan adj zgnječen Setjě ję zdrûdzgane 

i kûva sę da zŏžmîčemę vộjsk. 

z¦drū d zgàti pf (-ûdzgam; -an) zgnječiti 

Krampiệr zdrûdzgaj! Zdrûzgan ję měḍ. 

z¦drũ d znuti pf pri¦ (-em; -en/ut) zgnječiti 

Rûšku si zdrũznul i sà sę zdrìsnula. 

z¦držàti pf (-îm; -r̀žan) 1 izdržati, podnijeti 

Dẽca sę na pậše žìglaju pŏ nõga ŏdŏzdộl 

dŏk štè mòrę zdržàti. Driệve ŏsŏvìčki, 

žẽʚna pŏležìčki (mòrę s÷ zdržàti). 

2 - sę suzdržati se Kộme sèm sę zdřžal 

dà ne vûdrim. 

z¦držạvàti ipf ŏb¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

1 izdržavati Jõtec ga zdržậva, òn ne diệla. 

2 podnositi Niẽʖsem mògel vìše zdržạvàti 

nějnine prigŏvậrajne. 

zdržliv adj (-îvi; -ìva) izdržljiv Čõvek mộra 

diệs bĩti zdržlìveši i strplìveši. 

z¦dûplati pf (-am; -an) udvostručiti Ciệnę su 

zdûplanę. 

z¦dụ̂psti pf (-ũḅem; -ûḅen) izdupsti, iskopati 

u drvu Zdũḅel sem s kesěrem kŏpàjnu za 

pàjcekę. 

z¦dùrati pf (-ûram) izdržati, pretrpjeti, podnijeti 

Bûṃ nèkàk i tò zdùral. 

z¦durìti pf (-îm; -ũren) 1 ogaditi Zdùril mi ję 

jèle. 

2 - sę ogaditi se Niẽʖsem mògel vìše glēdèti 

i skòrem sem blûval, tàk mi sę zdùrile. 

zdùšen adj (-ũšna) zdušan, osjećajan, dobrodušan 

Ìvek ję bil zdùšen čõvek i niệ ga 

bĩle mòči rasŕdìti. 

zdùšne adv zdušno, svesrdno Zdùšne sę 

priệl põsla. 

zdvạjàti ipf (-ậjam; -ậjal, -àle; -ậjan; -ạ̃jajne) 

očajavati Zdvậja ŏd mùḳę. 

z¦dvŏ j ìti pf (-òjim; -en, -õjna) pasti u očaj Bĩle 

mu ję za zdvŏjìti. Zŏsiệm ję zdvòjen. 

z÷ba f (-ę, zěbŏ, -) ptica zeba (Fringilla 

coelebs) Prebîra kàk z÷ba pŏ drěke. 

Zebec pr (Zěbec, -ŏv, -îca) [nad.] C 0 

Jesenovec 9, E580 Tûḳcŏv slûga Zěbec ję 

napràvil lucîjski stõlec i nà jnem vìdel sę 

còprnicę na pòlnŏčke. 

z÷bica f (-ę, zěbic) 1 dem z÷ba zebica Z÷bicę 

sę lŏvìju na liẽʖpek. 

2 ozeblina, ozebotina Bụ̀š dòbil z÷bicę na 

sniệgu. Na Valentĩna kàḍ sę tìči ž÷niju 

mòrę sę i z÷bicu vlŏvìti. Z÷bica top Š 

zejmậč m (-ạ̃ča, -ậčŏv; dem m zejmãčec; 

-ẽca, -ŏv) posuda za vañenje 

vode Zejmạ̃čem sę vliệčę võda pŏ čìge 

zdẽʚnca. {Še. zemač} 

Zèka f ime prasice 

zelậr m (-ãṛa, -ậrŏv; f zelarìca -ę, -ĩcŏ, -îc) 

zeljar, uzgajač i prodavač zelja Najvìše 

zelậrŏv ję bĩle na Glamlìce i Laktẽce. 

Glamniệčkę zelarìcę prŏdajụ̂ kisiệle zẽʚlje 

na Mậlem plậcu. 

zelěn adj (-÷neši; pre-) 1 zelen Zelěn kàk 

trãṿa. Čè ję na dugŏvàče vìše zelěnę 

fậrbę, bụ̂ tè lète vìše trãṿę, siệna i křmę. 

2 nezreo, mlad Bụ̂š dòbil grìžu ŏd zelěne 

grìžave jậbuk. Prezelěn si tî jòš za tè põsel. 

zelěnčec m (-ẽca, -ŏv) sorta zelenog graha 

Lètes ję zelěnčec òbrŏdil. 

zelēnèti sę pŏ, za, ipf (-ěnem; -ěni, -ètę; 

-ěnel, -ēnèle; -ěnen) zelenjeti se Ôpal ję 

přvi travŏvậbec i pòle sę pòčele zelēnèti. 

zelenìka f (-ę, -ĩkŏ, -îk) 1 sorta zimske jabuke 

{Šu. V. zelenika} 

2 kasna sorta grožña 3 šimšir 

(Buxus sempervirens) Bùšpun ìli zelenìka. 

zẽʚ ʚliče n (-a, -ŏv) 1 dem zẽʚlije Lètes ję zẽʚliče 

slàbe ròdile. 

2 jamica na zemlji za pastirsku igru 

svinjkanje V zẽʚliču sę držî bàtina kàḍ sę 

ìgra prasîčkajna. {Ja. zelice; Du. zelje} □ 

zậjčekŏve - zečja 

soca (Oxalis acetosella) dišụ̂če/dišěče - 

vrtna ukrasna biljka mirisnih listova, božja 

plahtica, kaloper, turska metvica, kamfor 

biljka (Tanacetum balsamita) Lîstje 

dišụ̂čŏga zẽʚliča liệpe dišî a ìma narûganę 

lîstę kak žûṭi pŏdliệsek. {L. božje zeljiče}

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

zěl i je 

586 

zěl i je n (-a; adj z÷lŏv) zelje, kupus (Brassica 

oleracea capitata) Cěrskŏga zẽʚlja su najvìše 

v Zạgr÷be prŏdạvàli Glamnìčani i 

Laktečàni. Cẽʚrci su im ŏdsèkli glãṿę, a křv 

niệ ìšla? (zẽʚlje) Če v siệčnu grmî, bụ̂ dõbre 

zẽʚlije. Skrụžìli smę kòcenę z÷lŏve glậv priệ 

nèg bûṃę rîbali zẽʚlje. 

zelîjne/zelîn i je n zb (-a) preostalo lišće kod 

rezanja i čišćenja glava zelja Kràvę rãṇimę 

zelîjnem i repîjnem. 

zelìšče n (-a, -îšč) zemljište na kojem je bilo 

zelje, kupušnjak Pastĩri pŏ zĩme biẽʖliju 

kŏcějnije pŏ zelîšča i jiệju sřca. 

zẽlva f (-ę, -i; dem f zẽlvica -ę, -; adj zẽlvin) 

zaova Mụ̂žŏva sẽstra ję něgve 

žẽʚne zẽlva. Zěla ję zẽlvin rũḅec. 

{Ja. Ko. T. Se. O. zelva; polj. zełwa} 

zemiệlski adj zemni zemiệlska čẽʚ ʚla bumbar zemiệlskę čẽʚlę diệlaju màle 

m÷da a vìše ję krùva v setjụ̂. zemiệlska 

jàbučica biljka vučja 

jabučica (Aristolochia clematitis) Zemiệlska 

jàbučica ję òtrŏvna. 

zẽʚ ʚmla f (-ę/ě, -ộ, zemiệl) 1 Zemlja Svẽʚti 

Mậtej držî Z÷mlu na jěnem plẽʚče. Dà sę 

Zẽʚmla vrtî òkŏl sûṇca òṇda bi v jûtre mõja 

hìža bîla k tvõje ŏbrněna. Kàk ję dalẽke ŏd 

Zemlě dŏ n÷ba? (Kàk i ŏd n÷ba dŏ zemlě, 

čè ne vèruješ, mèri.) 

2 zemlja, oranica, njiva, komad poljoprivredne 

površine Vuẓ Kàšinski põtŏk ję bĩle 

dộbre zemiệl. 

3 tlo Na črne zẽʚmle krùv rãṣtę, a na biẽʖlu 

ìdu cũcki sràt. Pĩjan kàk črna zẽʚmla. ¤ jòš 

tę zẽʚmla držî još si živ; v z÷mlu prepàsti 

iznenada nestati; kàk n÷be i zẽʚmla ogromna 

razlika; zramlàti zemlộ sasvim uništiti; 

N÷mrę žîv v z÷mlu. (Niệ smr̀ti) 

zemlěni adj zemljan Zemlěni lõnec sę lẽke 

pŏtèrę. 

zemlìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) dem zẽʚmla zemljica 

Kî vũrekę diệla mòli: nậj sę razîdeju kàk 

travìca pŏ zemlìce. V črne zemlìce ležî. 

Zemlìca f top C i D 

zẽʚ ʚni adj / pron (s zěne; zěnŏga, zěnŏmu, 

zěnem; ž zěna, zěnę, zěne, zěnŏ; Npl zěni, 

zěnę, zěna) kakav □ kàj - [nj. was für eine] 

Kàj ję tò zěni? Tko je to Kàj zěni si tî 

čõvek? Kakav si ti čovjek? Kàj zěna ję tò 

šẽʚga? {Sk. kaj za jeden; P. kaje tu zaden} 

zěpsti ipf na, ŏ, pŏ, pre, spre, (zěbem, -ěju/ ụ̂; 

zěbi, -ètę, zẽʚbel; -en, zeběna) zepsti, trpjeti 

zimu Bàš mę brìga kàj Cigãṇa zẽʚbę. Pr̀sti i 

vûva mę zeběju. 

zẽra f (-ę, zẽri; dem f hip zèrica -ę, zẽric) mala 

količina, vrijednost; trunčica, mrvica; sitnica 

[tur. zerre

587 

z¦gnạvìti 

zěẓ m (-a, -ŏv) trtica, dio guske i patke I ràcę 

i gûṣkę ìmaju zěẓ na rẽʚpe òtkuḍ si s klûnem 

z mậšču mậžeju pěrje. Nậj mãṣne 

gûṣke zěẓ màzati. {L. zez} 

2 fig žensko spolovilo Priệl ju ję za zěẓ. 

zèzati ipf (-at; -am; -an; -ajne) 1 zavitlavati, 

zafrkavati, zadirkivati [tur. zevzek: brbljavac, 

spadalo] Zèzaju ga dŏk sę ne rasřdi. 

{Ab. zezati: jebati, zezanje: masturbatio} 

2 - sę zadirkivati se meñusobno Naviệk sę 

zèzaju. 

zèznuti pf (-em; zẽzni, -ètę; zèznul; zèznut) 

1 prevariti, zafrknuti Pajdậš ga ję zèznul. 

2 - sę prevariti se Sậm sę ję zèznul. 

z¦gàditi pf (-ậdim; -ñen) 1 ogaditi Zgậdila mi 

ję jèle. 

2 - sę ogaditi se Živlějne mi sę zgàdile. 

z¦gạñàti ipf (-ậñam) pogañati V pẽʚtę cîla, v 

nộs zgậña? (Prdec, pẽzdec) 

zgàjnati/zgạjnàti ipf ŏd, za, zŏ, (-ậjnam; 

-ậjnan) 1 pogañati Zgạjnàli 

smę zgậjnkę. 

2 istjerivati, izlaziti Tî zgậjnaš kàḍ jõrješ na 

mõje a mộral bi si pòvratni slòg zŏràti. 

3 pobacivati Žẽʚnę zgậjnaju 

dècu, navčîla i h ję vučitělka. 

zgậjnka f (-ę, -i) zagonetka Na 

pậše smę i zgậjnkę zgạjnàli. 

{B. zaganka; Ž. zganjka; R. ganka} 

z¦galạmèti sę pf (-ậmim; -len) izgalamiti se, 

izvikati Za kàj gòḍ sę zgalậmi. 

z¦gasìti pf (-ĩm; -šen) ugasiti Zgậsi jõgen, da 

ne zgŏrîmę dŏk spĩmę. 

z¦gậsnuti pf (-em; -ut) ugasnuti V 

pěče ję zgàsnule. 

z¦gạtàti pf (-ậtam/čem; -an) proreći budućnost 

Ciganìca mi zgậtala dà bum dòbil pènezę, 

a mòrti bûṃ, p÷lam kràvu na sẽmen. 

z¦gàziti pf (-ậzim; -žen) 1 izgaziti Tè nẽʚ bi nì 

mramlîcu zgàzil. 

2 oploditi (za perad) 

Piẽʖvec ję zgàzil kòkŏš. 

z¦g÷gati pf (-ěgam; -an) izaći gegajući Ràca 

ję z ràceki zgěgala z vŏdě. Stậri ję jẽʚdva 

zg÷gal ẓ hìžę. 

z¦gèpiti pf (-im; -len) ukrasti 

Pậk ję nèkaj zgèpil. {Ž. zgepiti} 

z¦gìngaveti pf (-em) zakržljati, oslabiti [mañ. 

gyónge: slab] Prasìca ję zlẽʚgla dvanàjst 

òdŏjkŏv a dvậ zgìngaveli i krepàli. 

z¦gînuti pf (-em; -en/ut) izgubiti se, nestati 

Prasìca ję zgînula v šùme. ¤ Kàj ti ję zgìnul 

gùṃḅ ŏḍ gậč? Zašto gledaš u zemlju? 

z¦gîzdati sę pf (-am; -an) dotjerati se, urediti 

se; uzoholiti se Zgîzdala sę i presliệkla v 

kîklu. 

zgizdàveti sę pf (-ậvem; -àvi; -àvel, -ậvela; 

-en) uzoholiti se Jậke sę zgizdậvela i něčę 

pŏ nãše nì gŏvŏrìti. 

z¦glạdèti pf (-ậdem) ogladniti Zglậdela sem 

pŏštẽʚne a niệ nìš za jèsti. 

z¦glàditi ipf (-ậdim; -ñen) 1 ugladiti Liệpe 

zglàdi držãḷe na mòtike dà sę nè našprậjniš. 

2 - sę ugladiti se Držãḷe ję ràpave àl sę bụ̂ 

v rùḳa zglàdile. 

zglậjzati pf (-am; -an) 1 iskočiti iz kolosjeka 

[nj. Gleis] Cûg ję zglậjzal. 

2 nastradati Pàzi dà ne zglậjzaš! 

z¦glậncati pf (-am; -an) ulaštiti, uglancati 

Zglậncal sì ję cìpelę. 

zglàsne adv glasno, daleko se čuje Zglàsne 

ję, bụ̂ sę vriệme pr÷menile. 

z¦glavìčiti sę pf (-îči sę, -ìčile sę) izrasti u 

glavice (zelje) Zẽʚlje sę zglavìčile. 

zglậvje n (-a, -ŏv) uzglavlje, uzglavnica Na 

zglãṿju su vàjnkuši i priẽʖzlamnica. 

{ðe. Mt. zglavje; Gh. Du. zglavlje} 

z¦gl÷dati pf na¦ (-am; -an) 1 opaziti, pogledati 

Zgl÷dal sèm ga v gràbe. 2 - sę osvrnuti se, 

ogledati se Zglěj sę òkŏl s÷bę! 

z¦glēdàti sę ipf (-ědam; -an; -ajne) ogledavati 

se, osvrtati se Zglědal sę òkŏl s÷bę al ga 

niệ nìgde vìdel. 

z¦gledạvàti sę ipf na¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

ogledavati se Ciẽʖlem pũṭem 

sę zgledậva, ję l’ ìdę za jnìm. 

z¦glēdèti pf (-îm) izgledati Kàk bi tò zglēdàle, 

dà bi jậ t÷be stàrešŏmu zapŏviẽʖdal? Glìva 

smrdlìvec jậke smrdî a zgledî kàk kûrc. 

z¦glìjati pf (-îjam; -an) izravnati račune [nj. 

ausgleichen] Sàḍ smę zglìjali. {ðe. zglihati} 

z¦glŏdàti pf (-òñem/dam; -an) 1 izglodati, 

istrošiti Stàkŏri su zglŏdàli prasnìcę. 

2 - sę izglodati se, istrošiti se Ãksa na kộle 

sę zglòdala. 

z¦gnạvìti pf (-ậvim; -len) izmučiti Dòsta si mę 

zgnậvil i sàḍ mi d÷j mĩra.

zgnèc 

588 

zgnèc m (-ẽca, -ŏv) potpala ognja, 

iverje Pŏ lète si žẽʚnę nòsiju šùmę suvậlkę, 

sušînu i sèkakve šušměrije za zgnèc. 

{ð. znetje; B. netilo ognja} 

z¦gn÷sti pf (-ětem; -en) 1 izgnječiti Mụ̂ẓ̌ 

šmřkel s přsti zgnětę i hîti nàkel, a gõspŏn 

v rụ̀pček zamòta. 

2 oploditi Piẽʖvec ję kòkŏš zgn÷l. 

z¦gnīlèti pf (-îlim; -en) izgnjiliti Pùṇe ję jậbuk 

zgnīlèle. 

z¦gnîti pf (-jem; -jen/ît) istrunuti, izgnjiliti 

Kukurìznica n÷ bu zgnîla na gnộju. Za jèsti 

su rûškę těpkę dõbre kàḍ zgnijụ̂. 

zgòda f (-ę, -ộdŏ, -) prilika Bàš ję sàḍ prậva 

zgòda, da tò naprậvimę. 

zgòden adj (-õdna; -òdneši) naočit, privlačan 

Liẽʖpa i zgõdna ję bîla. 

z¦gŏdìti pf na¦ (-îm; -õñen) 1 pogoditi Štè 

hòčę bìti dòber jậgar, da ìma dòst zậjcŏv i 

da mòrę zgŏdìti, îdę Mlậdu nedèlu na 

prĩčest, zèmę hòštiju i vû jnu pûḳnę. 

2 - sę dogoditi se Štè ję bèẓ 

razlòga v÷sel, n÷mu ję sòprt glãṿę nesr÷ča 

i bụ̂ mu sę nèkaj zgòdile (prìpetile). 

z¦gŏjnìti pf (-òjnim; -en) 1 

istjerati Zgõjni kràvę z jačm÷na. 

2 pogoditi, riješiti zagonetku I 

tụ̂ zgậjnku ję zgõjnil. 

3 -sę proći tjeranje, spolni 

nagon Kàḍ sę prasìcę zgòjniju, mìrnešę su 

i rậna i h sę vìše prîma. 

zgŏniệt m (-a, -ŏv) zagonetka Na pậše sę pastĩri 

ìgraju i zŏzgậjnaju zgŏniệtę. 

z¦gŏniẹtàti ipf ŏd¦ (-iệtat; -am) odgonetati 

Pastĩri su zgŏniẹtàli zgậjnkę, zgŏniệtę, 

pŏzgŏniệtę, zàgŏnetkę i pîtalicę. 

zgõra adv

ʖʖ 

ʖʖ 

589 

ziệv 

sem ti kŏmộru, da ti ně zĩma spàti. 

2 - sę ugrijati se Kònŏplę sę 

zgriệjeju na sûṇcu, dà sę mòreju na v÷čer 

dụ̀že tụ̂či. 

z¦grešìti pf (-îm) sagriješiti, 

zgriješiti Zgrèšil sem i sàḍ sę kãjem. Kàj 

sem jậ drạ̃gŏmu Bògu zgrèšil, dà mę 

nesr÷ča fùrt prậti. 

z¦grěštati pf (-am; -an) izgnječiti S÷ ję grõẓdije 

zgrěštal i sprěšal. Brentậr nòsi grõẓdije 

v brěnte i zgrěšta ga z greštalĩcŏ. 

z¦grīnàti ipf na¦ (-ĩnat; -am; -înan; -ĩnajne) 

skupljati u hrpe, zgrtati Žerjậvka i p÷pel sę 

zgrĩnaju zgrěblicŏ na vûstije krũšnę p÷či. 

z¦grînuti/z¦grnuti pf na¦ (-înem; -îni, -ètę; 

-înen/ut/zgrnen/ut) izgrnuti Zgrînula sèm 

sè p÷pel ẓ p÷či. 

z¦grìsti pf (-îzem; -ĩžen) izgristi Dõbre ję 

zgrîzel. Kŏmậrci su mę s÷ga zgrîzli. 

zgrîzek m (-a, -ŏv) ogrizak, 

nepojedeni srednji dio jabuke ili kruškẹ 

Něm ja tũñę zgrîskę jèl. 

z¦grọhàti/grọvàti pf (-ộham/šem; -an) stresti 

(tijestoi, rublje) Lèbę krùva zgrộšem v 

grŏhàče. Priệ pậrejna sę pàrile zgrộva. 

z¦grŏzìti sę pf (-îm; -õžen) zaprepastiti se 

Zgròzil sę, dà vìdel tụ̂ strahõtu. 

z¦grûntati pf (-am; -an) promisliti, razmisliti 

Zgrûntal ję da ẓ tòga ně nìš. 

z¦gùḅaveti sę pf (-em; -en) naborati se (sušenjem, 

starenjem) Krampiệr sę zgùḅavel 

Dèda sę zgùḅavel pŏ lîcu, vrậtu i rũḳa. 

z gubĩček m (-a, -ŏv) gubitak Pŏsudĩček ję 

zgubĩček. Da trgộvec niẽʖma nìgda gubĩčka 

bi sę zvậl dŏbivậč. 

z¦gubìti pf (-îm; -ũblen) 1 izgubiti Věč ję 

dõba îti jiệst i ŏnòmu tẽʚri ję svînę zgùbil. 

Kàj nậjdeš ne kậži, kàj zgubîš ne trậži. 

2 ostati bez čega Pậlec ję zgùbil v rãtu. 

3 ostati bez ugleda Ìšla ję na prŏščějne i 

zgubĩla pŏštějne. Vučìtelica ję z dečkmî 

pŏpiẽʖvala i zgubĩla dòber glậs. 

4 - sę izgubiti se, nestati, zalutati Zgùbil sę 

v šùme 

z¦gūlìti pf (-ûlim; -en) oguliti, oštetiti koru, 

kožu Zgûlil ję věẓ. Zgūlìli su kộru na jàbuke. 

Zgûlil sem si kộžu na rũḳa. 

z¦gûṇdrati pf (-am) promrmljati, prigovoriti 

mrmljajući Kàj si zgûṇdral? 

z¦guštiệrati pf (-am; -an) izgustirati, zasititi se 

čega, nauživati se [tal. gustare] Zguštiệral ju 

ję i ŏstàvil. 

z¦gûzati pf (-am; -an) naborati 

Fèrtun si ję na dròmle zgùzala. Ìma zgûzane 

čẽʚle. Rùḅača je ję liệpe zgûzana. 

{B. zguzano, nabrano čelo} 

zgụ̂žvan adj izgužvan Dŏk ti trèba stŏjî gòre 

nàpete, kàḍ ti ne trèba dòle zgụ̂žvane vîsi? 

(jambriẽʖla) Kapût ti ję žgụ̂žvan kò da ga ję 

kràva žvậkala. 

z¦gụ̂žvati pf (-am; -an) 1 izgužvati, svijati Za 

cŏkậlku pastĩri svřẓ̌ zgụ̂žvaju. 2 - sę izgužvati 

se Òprava ti sę žgụ̂žvala, kò da su ju 

kràvę zŏžvạkàlę. 

zibàča (-ę, -ậčŏ, -; dem f zibàčica -ę, zibậčic) 

zipka, kolijevka V zibàče sę diẽʖte zîblę i spî. 

Màti ję ŏstậvila mậle diẽʖte v zibàče. 

zībàti ipf na, za, (zîbat; zîblem/am; -i, -ètę; 

zîbal, -àle; zîban; zîbajuč; zĩbajne) 

1 ljuljati zipku Zîblę diẽʖte da zaspî. 

2 - sę ljuljati se Sậm sę zîblę. 

zîḍ m (-a, -ŏv; dem m zìdek) zid 

Nektěri gŏspŏdậri ìmaju gnŏjìšče s pitŏmiệranem 

zîdem i zîdanu jàmu za gnòjčinu. 

Preskõči tè mậli zìdek! 

zĩdanica f (-ę, -) zidana zgrada V Cẽʚrju su 

bĩle trî zĩdanicę: cĩrkva, fàrŏf i škộla. 

zīdàti ipf ŏ b , pri, pŏd, zŏ, (zîdam/ñem; -i, -ètę; 

zîdal, -àle; zîdan; zĩdajne) zidati Cěrski 

km÷t P÷ter Hàbčič sę niệ štèl vučìti zīdàti 

cìgla pàk ję mụ̂čen na Kaptŏlu v rěštu 

kõga su zvậli Pẽkel i ŏsụ̂ñen na smr̀t i 27. 

trậvna. 1610. mu ję zarŏblěni Tûrčin 

ŏdsiệkel glãvu. 

ziẹhàti/ziẹvàti ipf (ziệšem/lem/am; ziệši/ 

ziệvli, -ètę; ziệval, -àle; ziệšuč/ziệvajuč; 

ziẽʖ ʖvajne) zijehati, zijevati Sàme ti ziệši i 

čèkaj dà ti bûḍu pečẽʚni vrạ̃pci v làmpę 

vliẹtàli. Dŏgòd bum ziệval vĩne bùṃ vû sę 

vliệval. 

ziẹ¦stàti pf (-ậnem; -àni; ziệstal, àle) 

1 arh sresti Ziệstal ga ję na vûṣke stẽze. 

2 - sę sresti se, sastati se Ziẹstàli su sę na 

križậjnu. 

ziệv m (zèva, ziệvŏv; dem m ziẽʖ ʖvec -a, -ŏv) 

1 zijev, zijevanje Na Štiệfajne ję

ziẽʖ ʖʖ ʖ v nuti 

590 

dận dùḳši ŏd bŏžîčnŏga za piẽʖvcŏv ziệv. 

Dòšli su ziẽʖvci, tãki bûḍu i driẽʖmci. Trějti 

piẽʖvci – zạ̃jni ziẽʖvci. (Kàḍ piẽʖvci trějti pûṭ 

zapŏpiẽʖvaju vìše sę ne spî.) 

2 otvaranje osnove tkanja Lèže sę tkě če 

sę zèvi dõbrę ŏtpîraju. {L. zeh} 

ziẽʖ ʖʖʖv nuti pf pre, raz, (zĩevnem; -en/ut) 

1 zijevnuti, zinuti, otvoriti usta Sàme ziẽʖvni, 

bùḍu ti pečẽʚni vrạ̃pci sãmi v zûḅę letèli. J÷ 

l’ mòreš kùpicu vĩna v zûḅę vlejàti a da ne 

ziệneš? (Mòrem drùgŏmu.) 

2 načiniti zijev kod tkanja Kàḍ sę završậva 

snŏvậjne mộra sę z hîžnemi vrậti trìput 

ziẽʖvnuti (ŏtpriệti i zapriệti) dà sę pri tkàle 

ziệvi dõbre raziệvaju i liệpe tk÷. 

z¦igràti pf (zìgram; -an) 1 odsvirati 

Kàḍ dọ̃jdu zdậvajna mužikạ̃ši trî nộvtę 

zìgraju prèḍ hîžŏ. 

2 prevariti Nětę m÷nę zigràli. 

z¦igrạvàti ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

izigravati Pòčel ję vèlikŏga gŏspòna 

zigrạvàti. 

zìjati ipf za, (zîjam; zìjal, zîjala; -an; -ajne) 

1 vikati, derati se [?mañ. zihal: dahtati] Kàḍ 

Blậẓ̌ zìja, čùle sę na kràj sěla. {O. Gr. zijat} 

2 zuriti, netremice gledati otvorenih ustiju 

Kàj vû mę zîjaš? 

zĩma adv hladno Zĩma ję kàk v kûsnice. 

Zĩma ję i mřzli vèter pûšę: strîc, vùjc. 

zĩma f (-ę, -) zima Jendrậš (30. XI.) ję přvi 

zîmski dận i zĩma pŏčîma. 

¤ Niẽʖma zĩmę. (Nìš ne brìni, dõbre ję.) 

zìmati ipf pre, (zîmlem/mam; zìmli, -ètę; zìmal, 

zîmala; -an; -ajne) uzimati Ivậjnski 

dãṇi i mậrtijnskę nòči zîmlu kõjnem mòči. 

zĩme adv zimi, u zimi Zĩme curî sniệg. Zĩme 

su žậbę pŏd l÷dem. 

zīmèti ipf na, ŏ, pre, za, (zîmem; -i, -ètę; 

zîmel, -èle; zĩmlejne) zepsti, zimiti Nậj vàne 

zīmèti, hòjdi nûṭer v hìžu. 

zĩm l ica/zĩm n ica f (-ę, -) zimica, groznica, 

vrućica, ognjica Zĩmica tę pŏpậla! Àk sę 

čõvek najěmput strěsę kàk ŏd zìmnicę, 

smr̀t ga ję preskòčila. Naprậvila mu ję da 

ga d÷vet zĩmlic tr̀le. 

{H. G. S. zimlica; B. Gh. ognjena zimlica} 

zìmŏzlộvina f (-ę, -) 

zimolez, zimolezina, kalina (Ligustrum vulgare) 

Zìmŏzlộvina ję dõbra za fĩnę i liệpę 

živìcę. 

zîmski adj 1 zimski Zîmskę jàbukę su tàkva 

fẽʚla kậ v zĩme dŏzriệlę Zîmski Jantộn (17. 

I.) pustijnậk ję svînski i maršěči patrộn. 

2 ozimi Õde dòle smę bîli jačměna 

pŏsèjali, zîmskŏga, jậrŏga priệ niệ bĩle. 

z¦iskạvàti ipf ŏb¦ (-ậvam/lem; -an; -ãṿajne) 

pretraživati Kõga vrậga tùlike ziskậvaš? 

z¦îti/zî j ti pf (zî j dem) 

1 sići, saći Zîjdi dòle! Šnậjdar ję zìšel z 

rãṣta. 

2 izići, izaći Zîjdi vận. Zìšel ję z rěšta. 

3 uzići, popeti se Zîdi na škộruš i skrî sę 

za òrgulę. Mẽʚdveḍ ję zìšel na rûšku. 

{I. ziti: izaći, sići, uzići} 

4 nići, niknuti Šenìca jòš niệ zìšla. 

5 ispasti Fãḷa Bògu, tò ję dõbre zìšle. 

6 - sę izdržati; ponestati, istrošiti Zîjdę sę 

zasàḍ. nije tako loše. Zìšle s÷ ję vînę i vìše 

ga niệ. {ð. ziti: izaći; izvući se, proći; niknuti; 

potrošiti se; rasprodati se} 

zìvkati ipf (zîvkat; zìvkam; zìvkal, -àle; 

zìvkan; -ajne) zivkati, nazivati, gnjaviti 

dozivanjem Dẽčki tę fùrt zìvkaju. 

z¦jàčati pf ŏb¦ (-am; -an) ojačati Màle ję 

zjàčal, bụ̂ ŏzdràvel. 

z¦jàdati sę pf (-ậdam; -an) izjadati se, potužiti 

se Lèže mu ję kàḍ sę zjậdal. 

z¦jàhati/z¦jàšiti pf (-ậham/šim; -an/en) 

1 uzjahati, uzjašiti Zjàhal/zjàšil ję na kõjna i 

ŏdjàhal. 

2 sjahati, sjašiti Zjàhal/zjàšil ję s kõjna. 

3 dojahati Zjàšil ję na vilŏvnậtem kõjnu na 

rậst. 

4 fig obljubiti Bòrmeš jù ję zjàšil v štạ̃gle. 

zjàlŏveti pf (-àlŏvim; -i; -àlŏvel) 1 ojaloviti, 

postati jalov Kràva ję zjàlŏvela. 

2 ne ostvariti se Zjàlŏvel mù sę põsel, 

z¦jamîčati pf (-am; -an) načiniti 

jamice za sadnju Jậ sem zjamîčal a tî 

pŏměči krampiệr i zagrni. 

zjànuti pf (-em; -ãni, -ètę; -ànul; -ut) 

1 zinuti, rastvoriti usta Zjãni, dà ti 

dậm vrậštije. 

2 progovoriti Čiệm zjànę, làžę. {Š. žjanut} 

zjạpèti pf (-ậpim; -i, -ètę; -ậpel; -len) zijevati, 

biti širom otvoren, stajati prazan i napušten

591 

zlàme j nka/znàme j nka f (-ę, -i) madež Ìma 

vèliku zlàmenku na čẽʚle. Krạlòva čěr ję 

imiệla na dîmju znàmejnku kàk sûṇce. 

{B. Gh. M. R. zlamenka} 

zlàmenuvati/znàmenuvati ipf za, (-jem; -an; 

-ajne) označavati Lugậr zlàmenuję rãṣtę.. 

z¦lànuti pf (-em; -ãni, -ètę; -ànul, -ậnula; 

-ànut) izlanuti, nehotice izgovoriti Bàš si 

mộral i tò zlànuti. 

z¦lạpèti pf (-ậpim; -len) 1 ishlapjeti, ispariti, 

izvjetriti Vĩne ję zlậpele. 

2 ishlapiti; podjetinjiti Stậri ję zŏsiệm zlậpel. 

{J. zhlapljen; V. shlapeti} 

z¦làtati pf (-am) 1 isklasati Jãčmen ję ràne 

zlàtal. 

2 - sę isklasati se Šenìca sę jòš niệ zlàtala. 

{G. zlatati se: dozrijeti (o kukuruzu, pšenici); 

V. zlatati: oformiti klipove} 

zlậte n (-a) zlato Niệ sę zlậte kàj ję žûṭe. (I 

dr÷k ję žûṭ.) Zlậtem pîsal a z drěkem pečàtil. 

(Liệpe ję pòčel a lõše zàvršil.) Žûṭ kàj 

cekîn (zlậte). 

zlàtica f (-ę, -ậtic) 1 zlatica, ledinjak (Ranunculus 

ficaria) 

2 krumpirova zlatica (Leptinotarsa decemlineata) 

Zaprậši krampiệr dà ga zlàticę ne 

jiệju. 

z¦latìti sę pf (-îm) isklasati Šenìca sę liệpe 

zlatîla. 

zlậtni adj 1 zlatan Nòsila ję zlậtni làjnček. 

Žũṭę lậsi kàk zlậtnę. 

2 vrlo vrijedan Bìl ję zlậtni čõvek. Zlậtna 

knìga i karìka. nad 

zlatŏvrậjnka f (-ę, -i) zlatovrana (Coracius 

garrulus) V cěrske šùme su sę nègda 

gniẽʖzdilę i zlatŏvrậjnkę. {G. zlatovranka} 

zlàziti ipf (-ậzim; -àzi; -àzil, -ậzila) izlaziti; 

silaziti Čẽʚlę su pòčelę zlàziti vận. Mậček 

zlậzi z rûškę. 

z¦lěči pf (-ẽʚžem; -en) 1 izleći Bèla ję zlẽʚgla 

šesnàjst òdŏjkŏv. 

2 - sę izleći se Žậbine jạ̃jec sę zležẽʚju 

vùjčeci, a ŏd nî h pŏstậneju žàbę. Ŏbàdi sę 

zlegụ̂ ẓ pèjnę na trãṿe. 

3 pej roditi se Bòle sę bèẓ nòsa zlěči nèg 

b÷ẓ sr÷čę. 

z¦lejàti pf (-ẽjem; -ận) 1 izlijati Zlejãḷa ję làticu 

mliẽʖka. Zlejãḷa sę plõva, dà su sę s÷ klaz¦lejàti 

Štàlę zjậpiju prãẓnę bèẓ blậga. {G. zjapeti; 

V. zjapiti} 

z¦jàtiti sę pf (-ậtim) sjatiti se, načiniti jato 

Škvõrci su sę zjàtili v třsju. 

z¦jebàti pf (-ěbem; -en, -ěna) 1 obljubiti, izjebati N÷ smę ję nìti sìliti 

nì prŏsìti, a mộra ju zjebàti a če ję ne zjěbę 

îdę mu glãṿa dòle. {D. zjebat: prevariti} 

2 - sę izjebati se Dậla bi sę zjēbàti i v jòke, 

tàk ję jậke jebežlìva. 

zjedìniti sę pf (-înim; -ìni; -il, -înila; -en) 

sjediniti Zjedìnitę sę, bụ̂ vam bòle. 

zjednạčìti pf (-ậčim; -ạ̃či, -ètę; -ậčil; -en) 

izravnati Tò smę sàḍ zjednạčìli. 

z¦j÷kati pf (-ěčem/kam; -an) izudarati, izbiti 

Zj÷kal ga ję v rẽʚbra šàkami. 

z¦jèsti pf (-iệm; -èṇ̃; -ẽden/iệñen) 

nagristi, izgristi Mìši su zjèli pùṇe bậtŏv 

kukurìzę. Tò kiselĩna zjiệ. 

z¦ j ŏràti pf (-òrjem; -ận) izorati, uzorati, oranjem 

obraditi Zjõrji i pŏsiệj šenìcu. Zòral 

sem za kukurìzu. Z brãṇŏ sę drậži zjŏrậna 

zẽʚmla. 

z¦ j ŏrạvàti ipf na¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) izoravati, 

odoravati, oranjem vaditi Na Bradậčevine 

su Glamnìčani zjŏrạvàli vèliki 

rîmski cìgel. I vûjec Mãrtin ję v Driệnčecu 

na Pŏdgòrušnice zŏrậval tậkvę cìglę i 

napràvil si kuvậrnicu. 

z¦ j ŏštrìti pf (-òštrim; -en) naoštriti Zjõštri tè 

nòẓ̌, vìṇ̃, dà bi jàšil nà jnem. 

zjùtra adv izjutra, rano ujutro Dọ̃jdi zùtra, àl 

mậm zjùtra (vjûtre: ujutro). {O. zjutra} 

z¦jùtriti sę pf (-ûtri sę, -ùtrile sę) svanuti V÷č 

sę dụ̀ge zjùtrile a tî jòš spîš. 

zlạ̃čenica f (-ę, -) želučana kiselina Zblûval ję 

sàmu zlạ̃čenicu. {G. zlatenica} 

z¦lagàti pf (-àžem) slagati, reći laž Zlàžę čiệm 

ziệnę. Pậk sę d÷bele zlãgal. 

z¦làjati pf (-ạ̃jam; -an) 1 pej govoriti Vìṇ̃ da 

zlạ̃ja mậm s÷ kàj čûję 

2 - sę odati tajnu Pậk sę zlàjal i r÷kel kàj nẽʚ 

bi smèl. Mộral sę zlàjati? 

Zlậka f pl C Na Zlậka su vàlda nègda zlạčìli ẓ 

pòla skřčene driệvje i gřmje. 

z¦lakộtiti pf (-im; -čen) olakšati Pùṇe mi ję 

živlějne zlakộtil. 

z¦lạmàti pf (-ậmam; -an) izlomiti, polomiti 

Vèter ję zlậmal kukurìzu.

ʖʖ 

ʖʖ 

z¦lēmàti 

592 

bûki dèlali. 

2 - sę izlijati se Sãṿa sę zlejãḷa. 

z¦lēmàti pf (-ěmam/lem; -an) izmlatiti, istući 

Zlěmal ga ję kàk võla. {V. lemati} 

z¦lèsti/z¦liệznuti pf v¦ (-iệznem) 1 izaći 

Jẽʚdva smę zlèzli z blàta. 

2 niknuti Jòš niệ nìkaj na 

pŏsiệjanem zlèzle vùn. 

z¦leščìti pf (-èščim; -en) 1 pribiti 

ljeskove prutove na nutarnji drveni zid Hìžu 

su zleščìli i zmàzali. 

2 fig istući Zlèščil ga z leskŏvậčŏ. 

{G. zleščiti: zbiti} 

z¦letạvàti ipf dŏ¦ (-ậvam; -ãṿajne) izlijetati 

Čẽʚlę zletậvaju š čelîjnaka. 

z¦letèti pf (-îm) 1 izletjeti Vrạ̃pci su zletèli ẓ 

põlvę. 

2 istrčati Dijãḳi zletîju škộlę. 

z¦lezạvàti ipf v¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) izlaziti 

J÷n pŏ j÷n su zlezạvàli ẓ hìžę. 

zležạvàti sę ipf (-ậvam; -an) ljenčariti Ciẽʖlę 

dãṇę sę žležậva. 

z¦licitiệrati pf (-am; -an) kupiti dražbom Kõjnę 

sem zlicitiệral na licitạ̃cije. 

z¦liẹčìti pf (-iệčim; -iệči, -ètę; -iệčil, -ìle; -en) 

izliječiti Štè nagînę tàm dè sę 

prậv vrtî, dè vĩlę tậncaju, dòktŏri ga ne 

zliệčiju. 

z¦liẹtàti ipf (-iẽʖtam/čeju; -an; -ajne) izlijetati 

Dòle na kõše ję zriệzane vûletje kûḍ̣ čẽʚlę 

zliẽʖtaju. Lãṣtŏvicę zliẽʖčeju štàlę. 

zliệva adv slijeva, s lijeve strane Lìsa vòzi 

zliệva a Rîčka zdẽʚsna. 

zliẽʖ ʖva j nka f (-ę, -i) 

zlijevka, bazlamača, kolač od kukuruznog 

brašna Zliẽʖvajnka z vr̀jnem spęč̣ẽna v 

krûšne pệče ję fĩna za jèsti. 

z¦liẹvàti ipf (-iệvat; -am; -an; -iẽʖ ʖvajne) 

1 izlijevati Za mrtvĩkem sę zliệva võda kàḍ 

ga nòsiju skộlki. 

2 lijevati iz rastaljene kovine Biẽʖlę pùškę 

zliệvaju za biẽʖlŏga bãṇa. 

3- sę pljuštati Dèẓ̌ṇ̃ sę zliệva ciệli dận. 

z¦lîfrati pf (-am; -an) otpremiti Mậm tò òn 

zlîfra dàle. 

z¦lipsàti pf (-ìpšem/sam) uginuti od 

premorenosti Kŏbìla tì bu zlìpsala, čè ju bụ̂š 

tàk nagậjnal. 

z¦lìstati pf (-am; -an) prolistati, izlistati Šùma 

sę nậgle zlìstala. 

z¦līzàti sę pf (-îžem; -an) izlizati se Làčę su na 

tũre zlīzànę i sviẽʖtiju sę. 

zlò adv loše, slabo Trî dãṇę zlò a pòkle nigdậr 

dõbre. (Velĩju da tò znậči riệč alelùja) 

Zlò mi ję. Štè pŏpiẽʖva zlò ne mîsli. 

zlò n (-à, -òm) zlo, nevolja Àk tę jẽʚzik pěčę, 

nèšte ti zlò želiệ. Če mu dậš, zlò ję, falî ti, 

če n÷, jòš gòrje, sậm si zèmę. Sàke zlò za 

nèkakve dõbre. {B. G. V. zlo} 

zlõčest adj (-ẽʚsti; -òčesta; -÷steši; pre-) 

1 zao, zločest Čè si zlõčest, sěbe si 

zlõčest. Àk ję svijnč÷tu rěp na liệvu strận 

zafrknen, zlòčeste ję i niệ dõbre za h rạnìti. 

2 neposlušan, nestašan, svadljiv, prkosan 

Zlòčeste diẽʖte dŏbî pŏ tũre. {ðñ. zločesti} 

zlŏčestộča f (-ę, -) napast, neposlušno dijete 

Tò diẽʖte ję prậva zlŏčestộča. 

z¦lŏkàti sę pf (-òčem; -kan) 

iznapijati se Zlõkal sę kàk prãsec. 

z¦lộtati pf (-am; -an) lemljenjem spojiti Tò 

zlộtaj i jòš bu držàle. 

z¦lŏvìti pf (-îm; -õvlen) izloviti, poloviti Cěrski 

žậbari su sę žàbę zlòvili. 

z¦luftàti pf (-ùftam; -an) 1 provjetriti, prozračiti 

[nj. lüften] Hìžu sem zlùftala. 

2 - sę prozračiti se Zlùftaj sę vàne i glãṿa tì 

bu pr÷šla. 

z¦lūpàti pf (-ûpam; -an) istući, izudarati, 

namlatiti Pậk ję zlûpal pàstrka. 

z¦lūščìti pf (-ûščim; -en) očistiti od 

ljuske Zlûščila sem črèšnevca bàžula za 

prŏdàti. 

z¦lūžñìti pf (-ûžñim; -en) skinuti ljusku, lupinu 

Jŏrèję sem zlûžñila. 

z¦mạcàti sę pf (-ậcam; -an) smočiti se, 

namočiti se Sè si sę dŏ rìti zmậcal. 

z¦mackàti sę pf (-àckam; -an) uprljati se 

Dvŏrìšče st÷ stackàli i zmackàli sę. 

zmàčati pf (-am; -ãčal) izmaknuti, postići 33 

boda u kartanju Jòš niẽʖsem zmãčal. {Du. 

mač: 33 boda u kartaškoj igri šnaps} 

zmạgàti ipf na, (-ậžem/gam; -ži, -ètę; -ậgal, 

-àle) 1 moći, uzmoći, biti u stanju, smagati 

Dõbre živîm sàme t÷ške zmậžem. 

{Gh. zmagati} 

2 - sę pojaviti se Òtkuḍ sę žmậžu tùliki

ʚʚ 

593 

zmiệjnba/zmiệmba 

mìši. 

zmàj m (-ãja, -ŏv) zmaj Põzŏj ìli zmàj 

ję zàkleti čõvek. Kî pŏnîšti zmàja, bụ̂ sę 

žẽʚnil s krạlòvŏ čęrjộ. 

z¦majnkàti pf (-àjnkam; -ãjnkal) 

ponestati, uzmanjkati Vĩna ję na gŏstě 

zmajnkàle. Čèga jẽʚne lète preŏbrŏdî, 

drùge lète zmàjnka. 

z¦malaksàti pf (-àksam/šem; -aj/ši; -an) 

smalaksati, posustati, onemoćati Kõjni su 

zmalaksàli i niẽʖsu mògli zv÷sti zẽʚlija v cěrski 

briệg. 

z¦mãḷati pf (-am; -an) 1 naslikati Mãḷar ję 

zmãḷal svěcę v cĩrkve. 

2 pobijeliti, povapniti Hìžu sèm 

si zmãḷal. 

z¦mạmìti pf (-ậmim; -len) izmamiti, izvući Krậl 

ję zmậmil ŏḍ gusejnarìcę dà mu ję 

pŏviẽʖdala, dà ję õna kràličina čî. 

z¦mậnt r ati sę pf (-ậnta mi sę, -ậntale mi sę) 

zavrtjeti se u glavi, omamiti se Zmậntale mu 

sę v glãṿe a màle pòpil. 

z¦marìsati pf (-ìšem; -ìsan) istući Bàš ga 

pŏštẽʚne zmarìsal. 

z¦marŏdiệrati pf (-am; -an) onemoćati; 

oboljeti Zmarŏdiệral ję i n÷mrę ẓ hìžę. 

z¦mašînati pf (-am; -an) ovršiti žito strojem 

Šenìcu zmašînam na màrŏfe. 

z¦mạvàti pf (-ậvam; -an) namotati Pr÷ñu 

triệba zmạvàti, a niệ mahàla. 

zmậzan adj (-àneši) 1 uprljan, zamazan Nòsi 

zmậzanu rùḅaču 

2 pokriven mazom Krûšna pěč i nùṭrašnę 

stiẽʖnę hìžę su zmậzanę z mậzem. 

z¦màzati pf (-ậžem; -an) 1 uprljati, 

zamazati Věč si čĩstu rùḅaču zmàzal. 

2 nabacati maz na stijenu Mazîč mi ję hìžu 

zmàzal z mậzem. Zmậzanę stiệnę su 

biệlenę z vậpnem. 

3 fig halapljivo pojesti Zmàzal ję pûṇu 

zdèlu bàžula. 

z¦mecàti pf (-ècam) micati, pomaknuti se 

Kŏjnậr ję zmẽcal s pãḷcem. Bĩcke ję z 

vûvem zmẽcal v listîne a mạ̃ček ję mìslil 

da tò mìš. 

zm÷j prep s G izmeñu, od Nij÷n zm÷j ni h nìš 

ne vàla. 

z¦mejnkàti pf (-èjnkam; -an) ponestati 

Zmejnkàle ję patròliję i mộramę bìti v 

kmîce. Àk ciẽʖli žìvŏt pùṇe gŏvòriš, bụ̂ ti na 

mriệle zmejnkàle riệči. 

z¦mekạvàti/mikạvàti ipf (-ậvam/lem; -an; 

-ãṿajne) 1 izmicati Òn zmekậva sàki t÷žeši 

põsel. Zmikậvala ję i niệ mògel navŏdìti. 

2 - sę izbjegavati, izvlačiti se, izmicati se Sì 

su gà sę zmekạvàli kàk da ìma kùgu. 

z¦mèknuti pf (-em; -en/ut) 1 

iščašiti, uganiti Nògu si ję zmẽknul. 

2 izbjeći Zmẽknul ję rěp. 

3 - sę izmaknuti se, povući se Zmẽknul sę 

dŏk ję bĩle vriệme. 

z¦mẽʚ ʚkšati pf (-am; -an) smekšati Òškŏruši su 

dõbri za jèsti kàḍ změkšaju. 

zmèna f (-ę, -iệnŏ, -) 

zamjena Tî si mõja zmèna. 

zmencě/nazmencě adv izmjence, 

naizmjence Nòsimę zmencě, màle 

jậ, màle òn. Nŏsìli su ga nazmencě dŏ 

dòma. {B. izmence, premence} 

z¦menìti pf pre¦ (-îm; -ẽjnen) promijeniti 

Zmiệni klũčenicu na vrậte! 

z¦mèriti pf (-iệrim; - j en) izmjeriti Zmèri jòš 

j÷mput, dà bu tòčne zmiệrjene. S kŏnŏplěnŏ 

prěñŏ zmiệri sę čõvek kî ìma 

miệrnicu, ję l’ šìrši nèg dùḳši. 

zmèsta adv smjesta, odmah Zmèsta 

dà si dòšel k m÷ne. 

z¦m÷sti pf (-ẽʚtem; -en) pomesti I dvŏrìšče 

zmẽʚti z brèzŏvŏ meklộ. Najpriệ zmẽʚti prèḍ 

svŏjộ hîžŏ a òṇda hòjdi prèḍ tũñę zmètat. 

zmetãḷnica f (-ę, -) lopatica za 

smeće, ñubrovnik Na Ivàjne Riệke sę nòsi 

mřvje i smetjě ẓ hìžę na zmetãḷnice. 

{Du. smetajnik} 

z¦mètati ipf na¦ (-at; -iệtam/čem; -an; -ajne) 

mesti, čistiti metlom Kàḍ sę hìža zmiệčę, 

najpriệ sę z vŏdộ pŏškrŏpî dà sę ne prậši. 

z¦metàti pf (-÷čem/tam; -an) 1 istovariti 

Změči sę tò ẓ kõḷ v štạ̃gel. 

2 isklipati (kukuruz) Àk sę kukurìza priệ 

zm÷čę nèg skiệčka bụ̂ ròdneša. 

z¦metạvàti ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

istovarivati Jòš vọ̃jẓ siệna zmetậvaju. 

zmiệjnba/zmiệmba f (-ę, -iẽʖjnbi) 

zamjena, promjena Nàšel sem si zmiệjnbu i 

diệs ne pěm na põsel. Vĩne ìma zmiệmbu, 

a võda niẽʖma.

ʖʖ 

zmiệjnšati 

594 

zmiệjnšati pf (-am; -an) 1 smanjiti Zmiệjnšal 

sem blậge, niẽʖmam š čiệm rạnìti. 

2 - sę smanjiti se Zmiệjnšala nàm sę 

famìlija, dẽca su sę razìšla. 

z¦miẹsìti pf (-iệsim; -šen) izmijesiti Zmiệsila 

sem krùv i diệla v pěč. 

zmiệšan adj 1 pomiješan Žĩtek ję zmiệšan 

2 poremećen Vriệme ję zmiệšane. Ž nìm 

niệ nèkaj v rědu, zmiệšan ję. 

z¦miẹšàti pf (-iệšam; -an) 1 izmiješati, 

pomiješati Nậj zmiẹšàti črne i biẽʖle grõẓdije. 

2 - sę pomiješati se; duševno se poremetiti 

Zmiẹšàli su sę nãši i tũñi pìščenci. Bùḍi Bộg 

s tộbŏ, àm gŏvòriš kò da tì sę v glãṿe 

zmiẹšàle. 

zmiẽʖ ʖtajne n (-a, -) 1 čišćenje metlom Niệ 

dõbre dộjti na zmiẽʖtajne v hìžu. 

2 istovarivanje Gŏtòvi su zmiẽʖtajnem 

krampiẽʖra. 

3 pojava klipova kukuruza Pòčele ję 

zmiẽʖtajne kukurìzę na pòlu. 

z¦miẹtàti ipf dŏ¦ (-iệtat; -tam/čem; -an) 

1 istovarivati, izbacivati Zmiẹtàli su siệne z 

vòjza na štạ̃gel. 

2 - sę klipati (kukuruz) Kukurìza sę pŏčẽʚla 

zmiẹtàti. 

z¦mìguliti pf (-im) izbjeći posao Br̀že ję 

zmìgulila sàme da nẽʚ bi diệlala. 

z¦mìkati pf (-at; -am/čem; -an) 

izgrebenati kudelju na greben Sụ̀ kùḍelu 

smę dènes zmìkalę. 

zmîr/zmîrem adv stalno, neprestano, uvijek 

Zmîr prigŏvãṛja. Gàzdarica ję zmîrem 

pậzila, da nẽʚ bi Jàjnke dè õstal sậm z 

Jậnicŏ i pŏvenộgval ju. {Tr. smirem; Še. 

zmirum; M. zmir, zmirom} 

z¦mirìti pf (-îm; -en) 1 izmiriti, pomiriti Òn i h ję 

zmìril. 

2 - sę pomiriti se Drùgi dận su sę zmìrili kò 

da niệ nìkaj nì bĩle. 

z¦mìsliti pf (-îslim; -îšlen) 1 izmisliti, smisliti 

Drùgi pûṭ zmìsli nèkaj spŏm÷tnešŏga. 

2 izumiti Triệba zmìsliti i matộrnu kràvu. 

3 - sę sjetiti se, pomisliti 

¤ Na Bòga sę zmìsli! (Velî sę kŏlîču v třsiju 

kî gr̀bu kõlca niệ k brègu ŏkrěnul). 

z¦mīšlàti ipf predŏ¦ (-îšlat; -am; -an; -ajne) 

1 izmišljati, smišljati Pastĩri na 

pậše zmîšlaju fùrt nõṿę ĩgrę. 

2 - sę sjećati se Najràjši sę zmîšla kàk ję 

nègda bĩle 

z¦mišlạvàti ipf pre¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

izmišljavati Naviệk na pậše zmišlậva 

àl matộrnę kràvę jòš niệ zmìslil. 

zmlậčen adj 1 ugrijan Võda ję zmlậčena. 

2 ovršen Jãčmen ję zmlậčen na mlatàče. 

3 istučen Bòrme ję fèst zmlậčen. 

z¦mlạčìti pf (-ậčim; -en) 1 smlačiti, ugrijati da 

bude mlako Zmlậčil ję vòdu i diẽʖte ŏkụ̂pal. 

2 - sę smlačiti se Zmlạčìle sę mliẽʖke. 

z¦mlạtìti pf (-ậtim; -čen) 1 smlatiti, 

dovršiti mlaćenje žita Sụ̂ šenìcu ję zmlậtil. 

2 izmlatiti, istući Tàk ga ję zmlậtil dà mu ję 

bìl triệba pòp i dòktŏr. 

z¦mlèti pf (-÷lem; -èt) 

smljeti Zmlèl ję kukurìzę za krùv. 

z¦mòči/mògnuti pf (-òrem/gnem) izmoći, 

smoći, smognuti T÷ške ję žīvèti kàḍ niệ 

mòči zmòči. 

z¦mŏčìti pf (-òčim; -en) izmočiti Dòsta sę 

dụ̀ge mŏčìle i liệpe zmŏčìle. 

z¦mộ d zgati pf (-am; -an) smisliti J÷si (ję l’ si) 

kàj zmộzgal? 

zmòknut/zmòknen adj pokisnut Zgledî kàk 

zmòknuta kòkŏš. 

z¦mòknuti pf (-em; -ut) 1 postati mokar od 

kiše, pokisnuti Zmòkla sem dŏ kộžę. 

[Mt. zmokle: pokisle] 

2 fig opiti se Činî mi sę dà ję nègde zmòkel. 

z¦mŏlìti pf (-òlim; -en) izmoliti Zmõli ŏtecnậš! 

Za pr÷gŏvŏrę najpriệ sę zmòli ŏtecnậš, a 

òṇda sę trî pûṭ gŏvòri pr÷gŏvŏr i zmòli 

Òpčinska spòveḍ. 

z¦mộštati pf (-am; -an) zgnječiti 

grožñe Zmộštali su grộzdje. 

zmòtan adj smotan, smušen, zamršen Sè ję 

zmòtan ję kàk zmòtane pr÷dene. N÷ zna dè 

je ję rìt a dè glãṿa. (Sà ję zmòtana) 

zmòtanec m (-a, -ŏv); f zmòta j nka) smušenjak 

Zmòtanec ję bìl i zmòtanec i sàḍ. S tộ 

zmòtankŏ ję t÷ške dŏkàjnati. 

z¦mŏtàti pf (-òtam; -an) namotati Zmòtala ję 

pr÷dene na klụ̀pke. 

z¦mŏtạvàti sę ipf na¦ (-ậvam; -ãṿajne) 

izbjegavati Něčę ìstinu r÷či, zmŏtãṿa sę. 

zmòžen adj (-õžna; -òžneši) bogat, imućan

595 

zněbač 

Kŏvậč ję jậke zmòžen čõvek. 

z¦mrạčìti sę pf (-ậči sę; -ạčìle sę; -ạ̃čen) 

1 smračiti se Š čiệm sę zmrậči prîžgę 

lậmpu. 

2 zamagliti se Zmrạčìle mu sę i zrùšal sę. 

z¦mrcvạrìti pf (-ậrim; - j en) 1 izmrcvariti, 

izmučiti Zmrcvạrìli su ga a niẽʖsu òjd nega 

nìš zŏznàli. 

2 loše napraviti Zmrcvậril si z÷mlu i ẓ tòga 

nệ kòristi. 

z¦mr̀dati pf (-řdam; -an) obljubiti, izjebati, 

pojebati Zmr̀dal ju ję v šùme. 

z¦mrlùžiti pf (-ûžim; -en) loše izorati mokru 

zemlju Zmrlùžili su a niẽʖsu zòrali kàḍ niệ 

bĩle za jŏràti. 

z¦mrmlàti pf (-r̀mlam; -an) izmrmljati, 

promrmljati Ne ràzmem kàj si zmr̀mlal. 

z¦mršàveti pf (-ậvem) smršavjeti Nậgle ję 

zmršậvela. 

z¦mr̀viti pf (-řvim; -len) smrviti, zdrobiti 

Zmřvila sem krùva tìčekem. 

z¦mụ̀čiti pf (-ụ̂čim; -en) izmučiti, namučiti 

Liệnčina sę něčę zmụ̀čiti. 

z¦mudìti pf (-îm) izgubiti vrijeme Zmùdili smę 

ciẽʖli dận za nìš. 

z¦mudrijạšìti pf (-ậšim) izmudrovati Věč bu 

õna nèkaj zmudrijậšila. 

z¦mụdrìti pf nad¦ (-ũḍrim; -en) 1 izmisliti, 

smisliti Věč bu òn nèkaj zmũḍril. 

2 - sę dosjetiti se Òṇda su sę zmụdrìli kàk 

bûḍu dòbili peněẓ. 

z¦mudrūvàti pf (-ûjem) smisliti, 

izmisliti Tò ję stậra zmudrûvala. 

z¦mū d zgàti pf (-ûdzgam; -an) 

zgnječiti, izgužvati Setjě ję zmûdzgal a 

m÷da ję bĩle màle. 

z¦mūlìti pf (-ûlim; -en) svijati, zgužvati Nõṿi 

škrlậk mu ję zmûlil i zmûlen ję kò da ga 

kràva žvậkala. 

z¦mumlàti pf (-ùṃlam; -an) promumljati 

Zmûṃlal ję a niẽʖsem rãzmel kàj hòčę. 

z¦mûnñati pf (-am; -an) postići prijevarom 

Nèkaj zmûnña a n÷ znam kàk. 

z¦mûštrati pf (-am; -an) izvježbati Zmûštral ję 

sậm svẽʚga cũcka. 

z¦mụtìti pf (-ûṭim; -čen) smutiti Zmûṭila ję 

vòdu v zdẽʚncu. 

2 - sę odustati Zmûṭil sę i nìš ŏd pòsla. 

3 poludjeti Zmụtìle mu sę 

zna¦bạdàti pf na¦ (-ậdam) ponaticati Pŏ 

škrlãḳu ję znabậdal znàčkę. 

znàčina f (-ę, -ậčin) mokri dio zemljišta Dè ję 

pòle bòle mõkre tò ję znàčina. 

z¦nakạzìti pf (-ậzim; -žen) oštetiti, unakaziti 

Třsje ję z riẽʖzajnem znakậzil. 

znậkel/znàkla adv s tla Zrùšil sę 

nàkel i nàkle ležî i ne mòrę sę znậkel zdìči. 

Znàkla sę jệdva zdîgel. {I. znakiel} 

znamiệjne/znamiệjnije n (-a, -iệjn) 

znamenka Krậlŏvna ìma znamiệjne: pŏd 

kòlenem mèsec, na cìceke zviẽʖzdę i v 

dîmju sûṇce. Vîdi znamiệjnije. 

znậmlati/znậmnati ipf za, (-am; -an; -ajne) 

označivati Mašiệtar znậmla (zarezậva) 

kûplene blậšče. 

znãṇe adv poznato T÷be ję tò bîle znậne àl 

m÷ne niệ znãṇe. 

znậš part poštapalica Àm si tî znậš, bàš 

prậvi neverŏvậni Tŏmậš. Sèm ti znậš, 

ŏnàk jậke dèlal pùk sem ti slàḅ. 

z¦nạšàti ipf dŏ¦ (-ậšam; -an; -ajne) 1 iznašati, 

iznositi, nanositi Znạšàli su jenòga pŏ 

jenòga. Snõpę kukurĩznicę smę znạšàli vu 

stàvicę. 

2 vrijediti Kùlike peněẓ sę tò skùp 

znậša. 

znàti ipf dŏ, pŏ, prepŏ, zŏ, (-ậm, -ậ s tę, -ậju; 

-àj; -àl, -ậla; -ận, -ậjne) 1 znati Tî znậš s÷ 

kàj su drùgi zạbìli. 

2 običavati Òn nas ję znàl k sěbe zvàti. 

3 poznavati Znậš tga? Znậm kàk svộj ž÷p. 

4 - sę poznavati se Znậmę sę mi ŏd mậle 

nộg. ¤ štè znậ, znậ stručnjaka ne treba učiti; 

kàk znậš? otkuda ti to; n÷ zna zậ sę bez 

svijesti je; Dŏk gòḍ znậš zậ sę, ně daj nậ 

sę. tò niệ bộgzna kàj nije ništa osobito; štè 

tę nẽʚ bi znàl skụ̂pe bì tę plàtil mene nećeš 

prevariti; da sàme znậš iznenadio bi se; 

znậš kàj nešto ću ti reći. Mìsliti ję dr÷k znậti. 

A štè znậ? Nije to sigurno. 

zněbač m (-a, -ŏv; adj zněbačŏv) daždevnjak (Salamandra maculosa) 

Zněbač mòrę tàk zafūčkàti da 

čŏvèku bûḅnec vu vûve pûḳnę. {Čučerje: 

znebar; Vugrovec: znebak} 

2 Zněbač m nad Prevîja sę kàk zněbač 

kàḍ h òdi.)

ʚʚ 

z¦nečkạvàti sę 

596 

z¦nečkạvàti sę ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

oklijevati, predomišljati se Nậj sę nìš 

znečkạvàti, mộraš dòjti. 

zne¦mòči/mògnuti pf (-òrem/÷mrem/ 

ògnem) iznemoći, onemoćati Kàḍ ŏstậreš i 

znemògneš, nìšte ne pĩta zậ tę. 

znenậda adv iznenada Òtkuḍ ję znenậda 

dòšel? Kàḍ sę čõvek znenậda strěsę, 

òṇda ga ję smr̀t preskòčila. 

znenạdìti pf (-ậdim; -i, -ètę; -ậdil; -ạ̃ñen; 

-ẽʚ ʚjne) iznenaditi Niẽʖsi mę nìš znenậdil. Càr 

ję znenạ̃ñen štèl vìdeti tè tûrski izùm i 

nagl÷dal sę v šekriệt. 

znęrũḳę adv sneruke, izvan ruke, 

nije usput, nezgodno Tò mi ję znęrũḳę 

(zrũḳę) i něm sę navrnul. 

zněsek m (-a, -ŏv) 1 posljednje jaje prije 

prestanka nesenja Zněsek ję jãjce kàj kòkŏš 

zậjne zněsę kàḍ bu prestậla n÷sti. 

Zněsek sę ne jiệ nèg sę îti priệk měñę ìl na 

pûṭ. {ð. znesek: malo posljednje jaje} 

2 nedonošče Zněsek sę velî 

imậlŏmu zmòtanŏmu čŏvèku. {G. ð. 

znesek} 

z¦n÷sti pf (-ěsem; -sen/šen) 1 iznesti, iznijeti 

Zn÷sla sem sụ̂ pŏstelînu vận da sę zlùfta. 

2 snijeti, snesti (jaje) Kòkŏš ję zn÷sla jãjce 

v živìce. 

znevèriti pf (-iệrim; -èri; -èril, -iệrila; -en) 

iznevjeriti Pậk si m÷ zneviệrila. 

z¦nìči/nìknuti pf (-ìknem; -en/ut) 1 nići, iznići 

Šenìca ję gûṣte znîkla. 2 fig iznenada se 

pojaviti Òtkuḍ ję tè znîkel? 

znīzìti pf (-îzim, -iju/ę; -i, -ètę; -îzil, -ìle; -îžen) 

učiniti nižim, sniziti Če znîziš ciệnu mògli bi 

sę pŏgŏdìti. 

z¦nŏrèti pf (-iệm; - j en) poludjeti 

Hõḍa kò da ję znõrel. 

z¦nŏsìti pf (-òsim; -šen) 1 iznositi, iznesti, 

prenijeti S÷ su ẓ hìžę znŏsìli i sàḍ ję prãẓna. 

2 nošenjem pohabati Kapût tì ję jòš nõṿi a 

làčę si znõsil. Tàj znòšeni àncug nậj vìše 

nŏsìti k mèše. 

znộva/znộvič adv iznova, 

nanovo, ponovo, opet Tò mộraš znộva 

dèlati Pòčeli su znộvič slàgati drva. 

{V. znova, znovič} 

znộžje n (-a) uznožje Dẽčec ję spậl v znộžju 

pŏpriệk na pòstele. 

z¦nụ̀cati pf (-ụ̂cam; -an) 1 pohabati, iskoristiti, 

poderati Kàḍ su s÷ nẽʚgve znụ̀cali 

kùlike su gòḍ mògli, ŏtìšli su òjd nega. 

2 - sę pohabati se, poderati se Nõṿa 

òprava sę čûva dŏk sę stậra ne znụ̂ca. 

(Stậrci diệlaju dŏgòḍ mòreju) 

znũṭra adv iznutra Znũṭra v čelčěnem kõše 

ję drevěni krîẓ̌, na kiệm čẽʚlę naprậviju 

setjě. Čìst ję kàk rìt znũṭra. 

znùṭrešni adj unutarnji Zậsun hîžę ję 

znùṭrešnę strãṇę a kõca zvậjnskę. 

zộḅ f (zòbi, -ju/jụ̂, zõbi, -mî; adj zòben -ěna) 

zob Àk (če) sę zộḅ siệja v siệčnu ìma jẽʚnu, 

če vèlačę dviệ, če v òžujke trî, a če v trậvnu 

ìma četĩri rùḅačę. Zŏběna slàma ję 

dõbra křma. 

zŏbàti ipf na, pŏ, (zõbat; zòblem/bam; zõbli, 

-ètę; zõbal, zòbala, -àle; zòban; -ajne) 

1 zobati, jesti kljunom Sàki tìč svŏjiệm 

klûnem zòblę. 

2 jesti bobe Brậči su prì nem mộrali 

fūčkàti, da něbi pùṇe grõẓdija zŏbàli. 

3 jesti zob, zrnje Ne bejžî kòjn nèg 

zòbajne. 

zŏb÷ j nka f (-ę, -i) sorta krušaka Rûškę 

zŏbějnkę su zrèlę kàḍ sę zộḅ žèjnę. 

{Šu. zobenika, zobenica, zobenjača} 

z¦ŏbèsiti pf ŏ¦ (-iệsim; -šen) povješati 

Zŏbiệsila ję ŏpậrjena pr÷dena pr÷ñę na 

drộg prèḍ hîžŏ sùšit. 

zŏ¦bìrati ipf (-ìrat; -îram; -an; -ajne) 

1 izabirati, birati Zŏbîra kàk i mẽʚdveḍ 

rûškę. 

2 čistiti biranjem Zŏbìrali smę ŏtriệbleni 

bàžul. 

zŏbìšče n (-a, -îšč) zobište Kràvę sem 

napậsla na zŏbìšču. 

zŏb¦jèsti sę pf (-iệm; zòbjeṇ̃; zòbjel; -iệñen) 

prejesti se, nauživati se Zòbjel sę tũñŏga 

dõbra. 

zŏbjiệñen adj obijestan Prẽʚveč 

mu ję dõbre i zŏbjiệñen ję. 

zŏblìčiti sę pf (-îčim; -ìči; -ìčil, -îčila; -en) 

izobličiti se Zûḅ̣ ga bŏlî, ŏt÷kle mu ję i sè sę 

zŏblìčil. 

zŏbnìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) zobnica Kõjni zòbleju 

zộḅ zŏbnìcę.

597 

zŏ¦sènuti 

zŏbrận adj (zŏbrậni) izabran Màtič Pậvlŏvičŏv 

ję bìl zŏbrận za glavãṛa zèmlišnę 

zàjednicę Krậlŏvec - Cẽʚrje. 

zŏ¦bràti pf (-ẽʚrem; zòbral; -ận) izabrati Zòbrali 

su ga za pudãṛa. Bộg ję stvõril Èvu i r÷kel 

Jadànu: Zŏběri si žẽʚnu! Zŏberètę si kàj gòḍ 

hòčetę! 

z¦ŏbrnuti pf (-em; -en/ut) izokrenuti S÷ žẽʚpe 

sem zŏbrnul àl peněẓ niệ. 

zŏbûn m (-a, -ŏv) dio odjeće, vrsta prsluka 

[mañ. zubbony: kratak kaput

zŏsiệm 

598 

zŏsiệm adv sasvim Tụ̀ča ję zŏsiệm zabĩla 

šenìcu v z÷mlu. Dà bi sę vretẽʚne liệpe 

vrtèle mộra bìti zŏsiệm rậmne. Na ŏniệm 

sviẽʖtu ję zŏsiệm, bàš zŏsiệm drùgač, nèg 

smę mî mìslili. {T. zesem, zesemsega} 

zŏ¦sìpati pf (-îplem/pam; -an) sasuti, 

isipati Zŏsìpli tụ̂ mělu vu fřšlŏg. Grõẓdije sę 

bẽʚrę v škãfę i zejmậčę a ž nî h sę zŏsîplę v 

brěntu. 

zŏ¦sipạvàti ipf dŏ¦ (-ậvat; -lem/am; -an; 

-ãṿajne) sasipati, isipavati Zŏsipạvàli su 

šenìcu na plậvtę i prậli ŏd sniệti. 

zŏ¦smŕdèti sę pf (-îm) usmrdjeti se Nèšte sę 

gàdne zŏsmřdel. 

zŏ¦snạžìti pf (-ậžim; -en) očistiti Zŏsnậžil sem 

štàlu i naštràjil. 

zŏ¦sràti pf (-ěrem; zõsral, zòsrala; zòsran) 

1 posrati Dà si trî võlę pòpile i pŏjèle, nẽʚ bi 

tùliki dr÷k zŏsràle?! 

2 - sę posrati se Bàš sę tù zõsral. 

zŏ¦stàjati ipf (-ậjam; -an; -ajne) 1 izostajati 

Pùṇe pûṭ ję zŏstàjal ẓ põsla. 

2 - sę sastajati se Znậm da sę zŏstậjaju àl 

n÷ znam dè. 

zŏ¦stàti pf (-ậnem; zõstal) 1 izostati Zõstal ję 

mèsec dận škộlę. 

2 - sę sastati se, 

sresti se Zŏstàli su sę bàš na krìžậjnu. 

zŏ¦strūgàti pf (-ûžem; -an) ostrugati Zŏstrûži 

žgàjnčejnak i põjeṇ̃! 

zŏ¦sušìti pf (-îm; zòsušil; -ũšen) osušiti Kàḍ 

sę pòžeta šenìca zŏsušî vòjzi sę na vršìtvu 

ìli mlatìtvu. 

zŏ¦sviệtlati pf (-am; -an) očistiti da se sjaji 

Pùšku ję tàk zŏsviệtlal, dà zgledî kàk nộva i 

s tàk zŏsviệtlanŏ ŏtìšel čûvat zẽʚlije. 

zŏ¦ščīpàti pf (-îplem/pam; -an) ištipati Tàk 

mę zŏščîpal dà sem sà črna. 

zŏ¦šeptàti sę pf (-èpčem/tam) dogovoriti se 

šaptom Nèkaj su sę zŏšeptàli. 

zŏšeptạvàti sę ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

dogovarati se šaptom Dụ̀ge su sę 

zŏšeptạvàli sãmi v kûṭu. 

zŏ¦šìti pf (-îjem; zõšil; zòšit) sašiti Sãma si ję 

plũzu zŏšîla. Diẽʖkla mộra dẽčku rùḅaču i 

gàčę zŏšìti. {Č. zošit} 

zŏ¦šīvàti ipf (-îvam; -an) sašivati 

Vučitělka mi ję plũzę zŏšîvala. 

zŏ¦škộlati sę pf (-am; -an) iškolovati se 

Fr̀čke ję r÷kel: J÷n mộj sîn s÷ bu zŏškộlal 

za tãṭa a drùgi za fiškãḷa i j÷n bu drùgŏmu 

pŏmậgal, da liệpe živîju. 

zŏ¦šmiệrglati pf (-am; -an) izgladiti, očistiti 

brusnim papirom Špòret sem diệs liệpe 

zŏšmiệrglala. 

zŏ¦špộtati pf (-am; -an) izgrditi Tậst niệ štèl 

îti zěta zŏšpộtati. 

zŏ¦šrộtati pf (-am; -an) prekrupiti Zŏšrộtal 

sem kukurìzu za svînę. 

zŏ¦štìjati pf (-îjam; -an) ištihati, iskopati 

štihačom Zŏštìjali smę ciẽʖli vřčak. 

zŏ¦šùskati pf (-ûskam; -an) ispljuskati 

Zŏšùskal ga ję š čĩstŏga mĩra. 

zŏ¦švìcati sę pf (-am; -an) uznojiti se Niệ je 

s÷ nigdậr na dèlu rìt zŏšvìcala. 

zŏ¦tkàti pf (zõtkem; -tki; -al; zòtkan/ận) 

satkati Kàḍ sę plãṭne zŏtkàle, 

màma su pŏrèzali i dậli zŏšìti. 

zộvkraj adv s ove strane Zộvkraj ję mõja 

hìža, a bràtŏva zộnkraj. {Gh. zovkraj} 

zŏ¦vrèti pf (-iệm; zòvri, -ètę; zòvrel; zòvret) 

pokvariti se (vino) Vĩne ję zŏvrèle. Čeẓ 

põdsek nì čęz õblŏk sę n÷ smę vĩne pìti, da 

ně zŏvrèle. 

zŏvriệlica f (-ę, -) pokvareno vino 

Kàḍ vĩne zŏvriệ tò ję zŏvriệlica. 

{J. zevrelica, zevrelo i netečno vino} 

zŏ¦zgàjnati/zgạjnàti ipf ŏd¦ (-ậjnat; -am) 

pogañati, odgonetati I òṇda si zŏzgậjnaju 

zgậjnkę (zgŏniệtę, pŏzgŏniệtę, pîtalicę). 

zŏzîdan adj sazidan Nektẽʚri gŏspŏdậri ìmaju 

gnŏjìšče ŏgrañěne zĩdem i zŏzîdanu jàmu 

za gnòjčinu. 

zŏ¦zīdàti pf (-îñem; -an) sazidati Zŏzīdàli su 

hìžu ẓ cìgla. Cěrsku cĩrkvu ję dậl zŏzīdàti 

1764. lèta pòp Nìkŏla Žùgčič. 

zŏ¦zidạvàti ipf ŏb¦ (-ậvat; -am; -an; -ãṿajne) 

graditi zidanjem, sazidavati, zidati Dụ̀ge ję 

zŏzidậval àl ję liệpa hìža. 

zŏ¦znàti pf (zòznam; -an) 1 saznati, doznati 

Bậbini šõci su zŏznàli da su si švộgari. 

2 - sę saznati se Bụ̂ sę zŏznàle. Zaklěla 

sę zẽʚmla rãju da sę tãjnę s÷ zŏznậju. 

zŏznạvàti ipf (-ậvam/ãjem; -ãṿajne) 

saznavati Zŏznậval ję dè i kàk ga vàraju àl 

zŏznậvajne ję bĩle prekèsne.

599 

zrèleti 

zŏzrelạvàti ipf (-ậvam; -an) sazrijevati, dozrijevati 

Driệjnek dụ̀ge zŏzrelậva. Kŏnŏplějnkę 

rûškę zŏzrelậvaju kàḍ sę kònŏplę 

pûčeju. 

zŏ¦zrèleti pf (-iệlem) sazoriti, 

sazrijeti, dozrijeti Těpkę rûškę su trdę i 

tr̀pkę i kàḍ zŏzriệleju. 

zŏ¦zrèti pf (-iệm; zõzrel; zòzret) sazreti, 

dozreti Čriệšnę su ràne zŏzrèlę. 

zŏ¦zùjti pf (-ûjem; zòzul; zòzut) izuti Zŏzûj 

cìpelę i spật. Òṇda sę zŏzûjeju zàklanŏmu 

svinč÷tu zapậreni pậčki. 

zŏ¦zūvàti ipf (-ûvam; -ũvajne) 1 izuvati Jòš 

ga zŏzûvam. Sậm sę n÷ zna zŏzùjti. 

2 - sę izuvati se Něčę sę sậm zŏzūvàti. 

zŏ¦zvèdeti/zvèsti pf (-iệdem/iệm) saznati, doznati, ispitati Mụ̂ẓ̌ ję 

zŏzvèdel, da škộlnik hõḍa k nẽʚgve bàbe. 

{Mp. zazvediti; M. zazvedeti} 

zŏ¦žgàti pf (zõžgem; zõžgi; zòžgal; 

zòžgan/ận) sažgati, spaliti Sę třnije ję na 

mẽʚñe zòžgal. 

zŏ¦žìgati ipf (-at; -îgam/žem; -an; -ajne) 

spaljivati Zŏžîžę kupînije. 

zŏ¦živciệrati pf (-am; -an) 1 iživcirati, iznervirati 

Tàk mę zŏživciệral dà bi ga najràjši 

klõpil pŏ gụ̂pcu. 

2 - sę uzrujati se Zŏživciệrala sę i sà s÷ 

trěsę. 

zŏ¦žmekạvàti/žmikạvàti ipf (-ậvat; -am; -an; 

-ãṿajne) ižmikavati, ožimati Pr÷dena 

ŏprậnę pr÷ñę smę zŏžmekạvàlę, strkạvàlę 

i prestìralę sùšit. 

zŏ¦žmèknuti pf (-em; -en/ut) 

istisnuti vodu Zŏžmeknètę ŏprậne pàrile i 

denètę sùšit. 

zŏ¦žmīkàti pf (-îčem/kam; -an) ižmikati, 

istisnuti, iscijediti uvijanjem Ŏprậnu pr÷ñu 

triệba zŏžmīkàti, ŏsušìti i str̀kati. 

zŏ¦žmuklạrìti pf (-ậrim) dobiti prijevarom 

Nèkaj ję i sàḍ zŏžmuklậrila. 

zŏ¦žriệti sę pf (-ẽʚrem; zòžrl; zòžrt) pej opiti se 

Zòžrl sę kàk svĩnče. 

zŏ¦žûḳnuti pf (-em; -en/ut) postati gorak, 

pokvariti se Měla sę zŏžûḳnula. 

z¦rạbìti pf (zrậbim; -len) izrabiti, iskoristiti 

Zrậbil ga ję dŏ kràja i òṇda stèral. 

z¦račkàti pf (-àčkam; -an) 1 iskašljati, 

ishrakati S÷ ję òkŏl s÷bę zrãčkal. 

2 - sę izbaciti sluz iz dušnika, ispljuvati Fùrt 

ràčka i nìkàk sę n÷mrę zračkàti. 

z¦račūnàti pf (-ûnam; -an/at) izračunati, 

sračunati Zračûnal ję sậm, dà mu sę tò ne 

splatî dèlati. 

z¦rậjtati pf (-am; -an) uzgojiti Zrậjtal ję pùṇu 

štàlu pitộmne zậjcŏv. 

zràkati ipf (-am; -al) zirkati, viriti Nậj 

zràkati čèẓ õblŏk. {V. zrakati} 

z¦ramlàti/mnàti/vnàti pf (-àmlam; -an) 

izravnati Pr÷dene mộra bìti dõbre střkane 

dà sę nîti zràmlaju. Z÷mlu ję kàk stòl 

zràmnal i òṇda pŏsèjal. 

z¦ramūstàti pf (-ûstam/ščem; -an) shrskati, 

zdrobiti zubima Sę mlãḍe kŏščjě ję 

zramûstal. {V. shrmustati} 

zrận/zràna adv rano Dọ̃jdi zrận. 

Zràna ję bìl tù. V÷č zràna ję vrụ̂če. 

zrậncati pf (-am; -an) naborati Zrậncala ję 

rùḅaču i fèrtun. 

zrạnìti pf (-ãṇim; -ậjnen) ishraniti, utoviti 

Lètes smę dvậ prãscę zrạnìli. 

z¦rậsti pf (-ãṣtem; -ãščen) izrasti, uzrasti, 

narasti, srasti Kapiệla ję z rîtkem pòkrita a 

pŏ rîtke ję zrậsla trậva. 

z¦ràšiti pf (-ậšim; -en) razrahliti, 

rastresti V blazìna triệba pěrje zràšiti, v÷č ję 

jậke zbîte. 

z¦rậšpati pf (-am; -an) isturpijati Dụ̀ge si 

rậšpal, àl si slàbe zrậšpal. 

zrcàle n (-a, -ậl; dem n zrcậlce -a, -ŏv) 

ogledalo; ogledalce Pŏglěj sę v 

zrcàle. Na lìcitarskem sr̀cu ję zrcậlce. Z 

mliẽʖkem ŏd kậčinŏga mliẽʖka pastĩri fậrbaju 

zrcậlca na zaslînene trãṿe. 

z¦r÷či pf (-ěčem; -en) izreći Zr÷kli su pùṇe 

bedastộč. Zrecètę s÷ kàj znậtę! 

zr÷da adv odreda, redom, po redu Nậj zbìrati, 

zîmaj zr÷da. 

z¦rēdàti sę pf ŏb¦ (-ědam) izredati se Diệs su 

sę sì prì nem zrēdàli. 

z¦regûlati pf (-am; -an) izrigolati Zregûlali 

smę pộl rậli za třsje. 

zrèl adj (-iệli, -ěla, -èleši; pre-) zreo Ŏd 

zriệlŏga šĩpka sę pěčę pèkmeẓ. 

zrèleti ipf dŏ, pre, pri, zŏ, (-iệlem; -èli; -èlel, 

-iệlela; -ejne) zreliti, zreti, dozrijevati

z¦rèliti sę 

600 

Šenìca liệpe zriệlę, sàme ně daj Bộg zřnija 

(tụ̀čę). 

z¦rèliti sę pf (-iệlim) izderati se, viknuti Zrèlil 

sę na slũgu a niệ krîv. {O. zirilit se} 

zrelộča f (-ę, -) zrelost Rûškę su pri krậju 

zrelộčę pòčelę gnîti. 

z¦r÷nuti pf na¦ (-÷nem; -ěnut) istjerati Zrěni 

kràvu z rộsnę d÷telę, dà sę ne napũnę. 

{He. zrenot} 

zr÷piti sę pf (-ěpim; -÷pi; -÷pil, -ěpila) 

slizati se, sprijateljiti se, 

udružiti se Zr÷pili su sę i fùrt sę skùp držîju. 

{Ab. srepiti se} 

z¦rešětati pf (-am; -an) 1 prorešetati, 

očistiti na rešeto Zrešětali smę 

jãčmen. 2 fig ispitati Zrešětali su ga i mòrti 

su zŏznậli kàj su štèli. 

zrèti ipf dŏ, pre, pri, zŏ, (-iệm; -iệj; -èl, -iệla) 

zreti, dozrijevati, zoriti Zriệju rậnę 

jàbukę. Na Jejngělsku nedèlu sę grộzdije 

priglěda kàk zriệlę. 

z¦rèzati pf (-iệžem; -iệzan) izrezati Zrèži tò na 

dròmleše. 

z¦rezạvàti/rezūvàti ipf na¦ (-ậvam/ûjem; -an; 

-ajne) izrezivati Zrezậvamę kòcenę z glậv 

zẽʚlija priệ rîbajna. 

z¦rîbati pf (-am; -an) 1 izribati (zelje, repu), 

izrezati na ribež Zrîbali smę rèpu za kìseliti. 

2 izribati pod Zrîbala sem pòḍ v hîže i v 

kŏmộre. 

zriệkem/zriệkŏm adv izrijekom, 

naizust, naglas Zriệkŏm ję pregŏvãṛjala i 

mãjča sę pŏslûšajuč navčîla pr÷gŏvŏrę i 

vũrekę dèlati. 

z¦riệstati pf (-am; -an) ispržiti Zriệstala sem ti 

krampiẽʖra. 

z¦riẹvàti pf (-iệvlem/vam; -an) izgurati, 

istisnuti Skùp su zriẹvàli kõla z blàta. 

zriệzek m (-a, -ŏv) izrezak, kriška Dậl si mi 

najmèjnši zriệzek jàbukę. 

z¦rîflati pf (-am; -an) istrljati u pranju [nj. 

Riefe: brazda, žlijeb] Jẽʚdva sem zrîflala, 

bĩle ję jậke zamậzane. 

z¦rìgati pf (-îgam; -an) izbljuvati, povratiti 

Pŏrìnul ję pr̀stę v zûḅę i sę zrìgal. 

z¦rigạvàti pf pŏd¦ (-ậvam; -an) povraćati 

Nalõkal sę kàk svĩnče i zrigậva. 

z¦riktàti pf (-ìkčem/tam; -an) 1 srediti, urediti 

Mòrti kàj zrìktaju. 

2 - sę dotjerati se Zrìktal sę kò da ìdę na 

vùgledę. Naviệk ję liệpe zrìktan. 

z¦rìlati pf (-am; -an) izvaditi sjeme iz tobolaca 

lana Sème pr÷diva sę zrìla na rilàču. Lènek 

ję zrìlan. {M. zrihlati: izgrebenati na rihle} 

z¦rînuti pf (-înem; -en/ut) izgurati Zrìnuli su 

sûḍič ẓ pemnìcę i kõla štạ̃gla. 

z¦rītàti pf (-îtam/čem; -an) izudarati nogama 

Kŏbìla ga zrîtala. 

zritạvàti sę ipf (-ậvam; -an; -ãṿajne) ritati se 

Zritậvaju sę kàḍ su sîti. 

z¦rĩtnuti pf (-em; -en/ut) 1 udariti nogom 

Kòjn ga zrĩtnul. 

2 - sę izbaciti nogu Pàzi da sę nę zrĩtnę i 

vùdri tę. 

zřjne/zřn i je n zb (-a) 1 zrnje Bàžul sę jiệ 

kûvan na mešûnije, mlậdi i sûve zřnije. 

2 fig tuča Liệpe šenìca zriệlę, sàme ně daj 

Bộg zřnija. 

zr̀kati ipf (zřkam; zr̀kal, zřkala; -ajne) 

napadno gledati, buljiti, 

zuriti; zirkati Zřka ciệl dận na ŏblộku. 

zŕlèti ipf (zřlim; zřli, -ètę; zřlel, -èle; zrlejne) 

buljiti Kàj tùlike zřliš? 

zrǹe n (-a, zřn) zrno Nòsi škilậk na hajdîne 

zrǹe. V hřže ję snetlîve zřn. 

z¦rŏdìti pf (-îm; -õñen) 1 roditi Zrŏdîla ję čěr. 

2 - sę roditi se Bòle 

sę zrŏdìti bèẓ kûrca nèg bèẓ sr÷čę. 

3 izroditi se, degenerirati Sème mi sę v÷č 

zròdile. {Kn. zroditi se} 

z¦rŏ j ìti sę pf (-òjim; -en) pustiti rojeve Čèkam 

da mi sę čẽʚlci zròjiju. Kàḍ sę čẽʚlec zròji, 

òṇda čẽʚlę stèraju trûṭę vận i õni sę držîju 

vuz vûletje. 

z¦rộndati pf (-am; -an) 1 skotrljati, srušiti, 

survati Zrộndal ju ję v jãṛek. 

2 - sę skotrljati se Zrộndal sę z brèga. 

z¦rŏsìti sę pf (-îm; -õšen) orositi se, smočiti 

se rosom Siệne sę kũpča, dà sę mèjne 

zrŏsî i mèjne namòči če dèẓ̌ṇ̃ curî. Vû te 

rõse sę bụ̂š zròsil. 

z¦rŏvàti pf (-òvlem/am; -an) izrovati, rujući 

iskopati Pàzi dà nam svînę ne zròvaju sinòkŏšu. 

Žirộvnę svînę zròvleju glĩstę i jiệju. 

z¦rùḅaveti/rùḅeneti sę pf (-ùḅavem/ nem; 

-ven/nen) smežurati se Kàḍ kŏrãḅa 

zrùḅavę niệ za jèsti. Rèpa sę sà zrùḅenela.

601 

zùmiti 

zrûḅek m (-ụ̂pka, -ŏv) otpiljeni komad debla, 

trupac Diẽʖte ję kàk zrûḅek. 

z¦rûdati pf (-am; -an) iskovrčati Lậsi si ję dậla 

zrûdati. 

z¦rûgati pf (-am; -an) naborati Zrûgala je sę 

kộža na vrậtu. 

z¦rujniệrati pf (-am; -an) oštetiti, poderati [nj. 

ruinieren] Zrujniệrali su mi vrmậr. 

z¦rū j nìti pf (-ûjnim; -en) izrunjiti 

Zrûjnila sem kukurìzę za kòkŏši. 

zrũḳę adv izvan ruke, 

sneruke, izvan puta Tò mi ję zrũḳę i niệ mi 

vuspûṭ. 

z¦rūlìti pf (-ûlim; -en) 1 izruniti 

kukuruz Zrūlìli smę kŏšãṛu kukurìzę. 

2 protrljati, natrljati Dẽčki su znàli na pậše 

diệklam cìcekę zrūlìti. 

zrũsnuti pf (-ũsnem; -i, -ètę; -ũsnul; 

-ûsnen/ut) zdrobiti zubima Mòrę svèmi 

zubmî jõrej zrûsnuti. {V. shrusnuti} 

z¦rūstàti pf (-ûščem/stam; -an) zdrobiti 

zubima Ìma jậkę zûḅę i mòrę jõręj kŏstîš 

zrūstàti. {V. shrustati} 

z¦rụstìti pf (-ûṣtim; -ụ̃ščena) 

oploditi (pijetao) Piẽʖvec ję zrûṣtil kòkŏš. 

Kàḍ gòluḅ gŏlubîcu rûṣti gụ̂čę: tiščî, tiščî, 

a kàḍ ju zrûṣti: tĩsk. 

z¦rùšati pf (-ûšam; -an) 1 srušiti, 

porušiti Lãṣtŏvice sę n÷ smę gniẽʖzde zrùšati, 

da nè dŏněsę jõgen i stạ̃jnije vûžgę. 

Gõspŏn, d÷jtę mę zrùšetę, m÷nę srậm l÷či. 

(r÷kla Bãṛa) 

2 - sę srušiti se Hìža mu sę zrûšala. 

zrụ̃ščena adj oploñena 

(za perad) Če niệ kòkŏš zrụ̃ščena niệ nì 

jãjce narụ̃ščene i pŏd kvộčkŏ pŏstậnę 

šlepr̀ček. 

z¦rùžiti pf (-ûžim) zalupati, zaštropotati 

Kràmpus ję zrùžil z lậnci pred vrậti. 

zûḅ̣ m (-a, -ŏv, zubmî; dem m zùḅek/ 

zụ̀pček) 1 zub Zûḅę mu ję zbìl. Zùḅekę si 

ŏpěri. Přvi zụ̀pček mu rãṣtę. 

□ -ę na klîn ŏbèsiti gladovati. škrīpàti 

zubmî škrgutati zubima 

2 šiljati vrhovi na pili Na pĩle falî 

pùṇe zûḅŏv. 

¤ Prikậzanŏmu (prìkaznŏmu) kõjnu sę 

zûḅi ne gledîju. ìma ga na zûḅu neprijatelj 

mu je; jẽʚzik za zûḅę šuti; pŏkạzàti zûḅę 

pružiti otpor; stìsni zûḅę izdrži, strpi se; dèti 

zûḅę na klîn gladovati. 

3 zûḅi pl usta Griệj nẽʚjdę v zûḅę nèg zûḅi. 

J÷ l’ mòreš dèti žlìcu zûḅę dà ne ziệneš? 

(Mòrem drùgŏmu) 

zubàčę f pl t (-ậč, -àčami) grablje Zubàčami 

zûḅlamę siệne, d÷telu, strnòkŏs, slàmu i 

listînu. {H. zubače} 

zubàčicę f pl t (-ậčic, -àčicami) dem zubàčę 

1 grabljice Diệklica zûḅla zubàčicami. 

2 dio razboja Zubàčicę sę rasprẽʚju i pràmę 

nam÷čeju mej zụ̂pcę i jẽʚna žẽʚna držî 

lànc ŏsnõṿę a drùga ràmla zubàčicami. 

zubačìšče n (-a, -îšč) držalo grablji Stàl ję na 

zụ̂pcę zubậč i zubačìšče ga vudrìlę pŏ 

zubiệ. 

zubậk m (-ãḳa, -ậkŏv) zubat čovjek Zubậk 

ìma zûḅę kàk bĩcke. {H. zubak} 

zũḅec m (-a, -ŏv) zubac pile, češlja, grablji 

Zụ̂pci zubậč sę diệlaju žìlavę drènŏvinę. 

Zuber pr (Zùber, -ŏv, -ica) [nad.

zût/zòzut 

602 

zût/zòzut adj izuven, izut, bos Zût ję 

i slẽčen i pě spật. Zòzut spî. 

zùtra adv sutra Nõsi vĩne, sẽci krùv, zùtra 

m÷nę n÷ bu tù! 

¤ I zùtra bu svèle. N÷ bu zùtra sûḍni dận. 

To sẹ može i sutra učiniti. 

zùtrašni adj sutrašnji Mòrti bu zùtrašni dận 

lèpši za sušìti. 

zùtreka adv dem zùtra dj sutra Zùtreka bûṃę 

kŏlạ̃čę p÷kli. {V. zutreka} 

zūvàti ipf ŏ, pre, zŏ, (zûvat; -am; -al, -àle; 

zûvan; zũvajne) izuvati se Tàm sę jûtre 

zûvaju a nav÷čer ŏbûvaju. Kŏrdŏvậjnskę 

čĩžmę sę zûvaju na hậklę. 

¤ Kî sę sřdi, sậm sę bụ̀ zûval. 

zũven/zŏzũven adj (-ẽʚna) 

izuven, izut, bos Zũven ję spậl i cìpelę su 

mu vkràli. 

z¦vạbìti pf (-ậbim; -len) izvabiti, izmamiti 

Zvạbìli su ga v bèrtiju, nàpili i pènezę zěli. 

Zvậbil ju ję vận i pŏvenộgval. 

z¦vàditi pf (-ậdim; -ñen) izvaditi Zvàdi krùv ẓ 

p÷či! Zvàdil ję žẽʚpa pènezę. 

z¦vạñàti ipf dŏ¦ (-ậñam; -ajne) izvoditi, činiti 

Sělski fakîni ciẽʖlę nòči bedarìję zvậñaju. Pŏ 

devenîčnu mèru sę šèlę k ŏnòmu kî ràḍ 

huncutarìję zvậña. 

z¦vậgati pf (-ậgam/žem; -an) 1 izmjeriti 

težinu Zvậgajtę mi i spàkujtę! 

2 - sę izmjeriti svoju težinu Zvậgal sèm sę 

da vîdim j÷ l’ sem kàj pri h rãṇil. 

zvậjnski/zvûjnski adj vanjski Na kõcu 

zvậjnski zậsun. Zvûjnskę stiẽʖnę hîž sę 

niẽʖsu biẹlìle. 

z¦vạlàti pf (-ậlam; -an) 1 zaprljati 

Tàk ję zvậlan da niệ štùṇḍ pŏgl÷dati. 

2 - sę uprljati se Sè sę zvãḷal kàk svĩnče. 

z¦valìti sę pf (-ìm; -en) izvaliti se, izleći se 

Pìceki su sę zvàlili z jạ̃jec. 

zvãṇa adv izvana, s vanjske strane 

Zậkaj žẽʚna pěrę làticu zvãṇa? (N÷mrę vû 

jnu vlèsti dà bi ju prậla znũṭra.) Cũcek spî 

zvãṇa prèḍ pŏdsèkem. 

z¦vàrati pf (-am; -an) izvarati, prevariti Zvàrali 

su mę. Zvàran ję ŏd ŏbŏdvè. 

z¦varìti sę pf (-îm; -ãr j en) usiriti se kuhanjem, 

ugrušati Mliẽʖke sę zvàrile. Zvarjěne mliẽʖke 

smę jèli. 

zvàti ipf dŏ, ŏdŏ, ŏ, pri, za, (-ật; zõvem, -ěju/ụ̂; 

zòvi, -ète; -ậl; -ận) 1 pozivati, dozivati 

Ìdemę spật, Bògeka zvật. 

2 - sę zvati se Kàk sę tî zõveš? (Jậ nìkak, 

m÷nę drùgi zŏvěju) 

3 nazivati Zvậli su ga pŏ vèlikem grùntu 

Vèliki Sàlarič, a bìl ję mậli čõvek. 

z¦vạžàti ipf dŏ¦ (-ậžat; -am; -an; -ajne) 

1 izvažati, izvoziti Tj÷den dận smę zvạžàli 

driệve šùmę. 

2 pomagati drugom zapregom Bîle blàte 

pŏḍ cěrskem brègem dà sę mộral vộjẓ zẽʚlja 

zvạžàti z dvậ pậrę kộjn. 

zvěčer/zvečěr/zv÷čera adv predvečer, uvečer 

Zvěčer ję dòšel. Zvečěr smę lòvili 

sviệtlę kûkcę pŏ živìce. Dọ̃jdi mậm 

zv÷čera. 

zvèdeti pf zŏ, (-êdem; -ẽdi; -èdel, -iệdela; 

-iệñen) doznati, saznati I òn ję 

nèkàk za tò zvèdel. 

{H. zvedeti; R. K. zvedet} 

z¦vedrìti sę pf (-÷dri sę, -ìle sę; -÷drene) 

razvedriti se Zvędrìle sę i zviẽʖzdę sę vîdiju. 

Kàḍ sę zv÷dri, smřzneni cũrki su kàk 

leděnę sviẽʖčę. 

z¦vèjati pf (-iệjam; -an) vijanjem na vjetru 

očistiti Z vejậčŏ zvèjaj jãčmen! 

zvekšînŏ m adv većinom, uglavnom Dvŏrìšče 

ję zvekšînŏ zaraščěne s trãṿŏ i dràčem. 

Hìžę su jòš zvekšînŏm drevěnę i 

pŏdzîdanę s cìglem. 

zv÷kšŏga adv površno Niệ bĩle vìše vìdeti i 

sàme zv÷kšŏga smę pòbrali. 

zvelîčejne n (-a, -) spas, rajsko blaženstvo 

D÷j mu Bộg dùše zvelîčejne. 

zvelìčiti pf (-îčim; -ìči; -ìčil, -îčila; -îčen) 

uzveličiti, spasiti Bộg mu dùšu zvelìči. (Velî 

sę kàḍ sę spŏměnę drạ̃gi pŏkộjnik) 

{B. zveličenje} 

z¦venọgvàti pf (-ộgvam; -ana) euf obljubiti Jậke ję pậzila da ně štè 

dè čerčìcu zvenộgval. 

zverîlnak m (-a, -ŏv) zvjerinjak Grizěju sę 

kàk v zverîlnaku. 

zverĩna f (-ę, -în) zvjerad, divljač 

Nègda su bîlę šùmę pûṇę sèkačkę zverĩnę. 

Pudậri čũvaju třsije ŏd tîčŏv i dvŏnọ̃žnę 

zverĩnę.

ʖʖ 

ʚʚ 

ʖʖ 

603 

zvŏnarìca 

z¦vèsiti pf (-iệsim; -šen) izvjesiti Sàmę ję bìl 

bàrjak zviệšen na škộle. 

z¦v÷sti pf (-ězem; -žen) 1 izvesti kola iz 

teških uvjeta Zv÷zli smę s těškŏ mûḳŏ z 

blàta. V Hàbekŏv briệg su mộrali bìti bậr 

četĩri kõjni za zv÷sti vộjẓ zẽʚlija v Cẽʚrije. 

2 - sę izvesti se T÷ške sm÷ sę zv÷zli 

šùmę na cèstu. 

zvèsti pf zŏ, (-iệm; -iệj, -èjtę; -èl, -iệla) 

doznati Tî zậte lãke zviệš al če bu 

i õna zviệla, ně dòbre. 

zvezdãṛi m pl (-ŏv, -i) skupina od 3 dječaka 

božićnih čestitara, betlehemari Zvezdãṛi 

nòsiju zviẽʖzdu naprậvlenu ŏd sìta a velî sę: 

ìdu s Trèmi krậli. 

z¦vičìti pf (-îm; -ẽʚ ʚna) oploditi Bìsek zvičî 

prasìcu. {Ab. svikala se prasica} 

z¦vìdeti pf (-îdim) izvidjeti, saznati 

Zvìdeli su štè ję krîv. 

zviệr f (-èri, -iệrju/jû, -iệri, -ermî) 

zvijer Lòvil ję zviệr v šùme, tẽʚra ìma na 

glãṿe j÷n rộg i llûdi ję pŏništậvala, tàk da ju 

ję sřdil dŏk sę niệ zaletiệla i z rògem 

zapîknula v h rậst. 

z¦việrglati pf (-am; -an) izverglati, izgovoriti 

kao navijen, izbrbljati Tùlike ję zviệrglala, da 

nẽʚ bi na kộle ŏdv÷zli. 

z¦viẹščàti ipf nagŏ¦ (zviệščam; -an; -ajne) 

obavještavati Òn ga ŏ s÷mu tòmu zviệščal. 

z¦việtrati pf (-am; -an) provjetriti; očistiti žito 

na vjetrenjači Zviệtrali su šenìcu. 

zviẽʖ ʖzda f (-ę, i/iệzḍ̣; dem f zviẽʖ ʖzdica/zvezdìca; 

dem f zvezdîčka) zvijezda Sàki čõvek 

ìma svõju zviẽʖzdu, kàḍ õna ŏpậnę òṇda 

čõvek mẽrnę. Mûṣnul ga s prôscem, dà ję 

zviẽʖzdicę vìdel. vìdeti s ÷ zviẽʖzdę osjetiti 

jaku bol pj Světa Trì Krậla, blậžen vàš dận 

i světa zvezdìca kậ sviệtila vàm 

z¦việžbati sę pf (-am; -an) izvježbati se 

Zviệžbali su sę dẽčki za lõvcę. 

z¦vījàti pf (-îjam; -an) 1 saviti Svřẓ̌ smę zvījàli 

za cŏkậlku. 

2 namotati Kàḍ sę zvîja pr÷dene, zvậdi sę 

jẽʚna ručìca na vìtelnicu, dà nę bi vrậg vîjal. 

z¦vīkàti sę pf (-îčem; -an) izvikati Zvîkala sę 

nà jnega i začkõmel ję. Niệ òn tàk dòber 

kàk ję zvîkan. 

z¦vîntati pf (-am; -an) dignuti vijkom Dòsta ję 

zvîntane i mòrę sę pŏdstaviti. 

z¦vĩnuti pf na¦ (-ĩnem; -ĩnen/înut, -ěna) 

1 svinuti Grãṇę slîv su sę zvīnùḷę 

ŏd vèlikŏga ròda. 

2 uganuti Nògu sem si zvĩnul. 

zvirạ̃jnek m (-a, -ŏv; dem m zviràjnčec) 

izvor, vrelo Pŏd Bìškupŏvem brègem v 

Cẽʚrju ję zvirạ̃jnek ŏzîdan stũblem kàk 

zdẽʚnec. V Budiệnce ję v Kalčìčŏvem 

klậjnce zvirạ̃jnek dè naviệk vŏdě. 

{H. zviranjek} Zvirạ̃jnek top B 

z¦vìrati ipf pŏd¦ (-îram; -an) izvirati Òber 

Kòbilaka zvîra pòtŏk Kàšina a vuvîra v 

Zèlinu. Prì nas nìgde ne zvîra nì tộpla nì 

kisiệla võda. 

zvĩška adv suvišno, suviše, prekomjerno Tò 

nam ję ŏstàle zvĩška. {Gh. zviška} 

zvìznuti pf (-ìznem; -i, -ètę; -ìznul; -ìznen/ut) 

udariti, ošinuti Zvîznul ga pŏ plẽʚče z bîčem. 

z¦ v lạčìti ipf (-ậčit; -im; -en; -ejne) 

izvlačiti Zvlậčimę rãṣtę šùmę na pilànu. 

Zlạčìli su třnije na kùp i vùžgali. Làdica ìma 

trî làdicę kě sę zvlậčiju vận. 

z v¦ liệči pf (-ẽčem; -en) izvući, izvaditi Òn je ję 

zvliệkel vŏdě zdẽʚnca i napĩla sę. 2 - sę 

izvući se Kộmaj sę pĩjan zliệkel z gràbę. 

zvòč m (-õča, -ŏv) naprava za vañenje zubi 

Šašinòvčan Tŏmậš Grậjnña Hàjnŏvič 

Kŏvač pl. Vụ̂grin zvận Nebòriša ję zvõčem 

zûḅę luděm pûkal. 

z¦vŏdìti pf (-òdim; -ñen) izvoditi Gũṣkę sę 

nasậñaju i zvòdiju žùgekę. 

zvò j nčeki m pl (-ŏv, -i/emi) drijemovac (Leucoium 

vernum) Zvòjnčekę i visibàbę su 

žẽʚnę brậlę i prŏdạvàlę. 

z¦vŏ j zìti pf (-òjzim; -žen) izvoziti, izvesti Sè 

gnộj sem pŏ zĩme zvõjzil na pòle i v třsje. 

Na sanậ sem zvõzil gnộj. 

zvộn m (-òna, -ŏv/ộv;) zvono Cěrskę i šašinòvečkę 

zvònę ẓ cĩrkvę i kapiệlicę su za 

rãta ŏtpriẹmìli bĩli. Mřtvi žĩvę zŏvěju? (Zvòni 

na cĩrkve luděm dà ìdeju k mèše) ¤ na sà 

zvộna dèti razglasiti {Gh. zvon} 

zvŏnậr m (-ãṛa, -ậrŏv) zvonar Štè zvŏnî 

pộldan kàḍ zvŏnãṛa niệ dòma? (Zvŏnậr. 

Dà ję dòma nẽʚ bi zvònil) 

zvŏnarìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc) 1 zvonareva žena 

2 žena koja zvoni Kàta Malčîčka Šatŏvìčŏva 

ję bĩla zvŏnarìca.

zvŏnarìja 

604 

zvŏnarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) 1 služba zvonara 

Mãlčič ję priệl zvŏnarìju. 2 zvonarina, 

naknada za rad zvonara Zvŏnarìju su 

plạčàli si fậrniki kàḍ ję zvŏnậr nõsil pŏ Trè 

Krậle svẽʚti jõgen pŏ hîža. 

zvõnec m (-a, -ŏv; dem m zvò j nčec/ 

zvò j nček) dem zvộn zvončić Čubậk ję 

stàkŏrę plàšil s krậvskem zvõncem. Dŏmištrànt 

zvŏnî zvòjnčecem. Zvònček v 

glamniệčke kapiệlice ję dòber pròti tụ̀čę. 

Zvònek m ime dem, Zvò j nke, Zvò j nček, 

Zvò j nkec oblici nar. imena Zvonko, Zvonimir 

[stsl. Svanimir bog Sunca] 

zvŏnìti ipf ŏd, pŏ, za, (-îm; -ộni, -ètę; -ònil, 

-îla; -õnen, -ěna; -ějne) 1 zvoniti Prì Mậteju 

ję kùsa zvŏnîla. ¤ Čùl si da zvŏnî, sàme 

n÷ znaš v tẽʚre cĩrkve. Nešto si čuo a ne 

znaš što. 2 fig mahati nogama Kàj za cũckę 

zvŏnîš? (Sedî na klụ̂pe i mậšę z nŏgàmi). 

¤ Kàḍ sę čẽʚlę ròjiju, òṇda sę zvŏnî 

(tụ̃čę) v mòtiku ìli sekìru s kakviệm želèzem 

da ròj sědę. Čè ti v dẽʚsnem vûve 

zvŏnî, bụ̂š zlŏčěsti glậs čùl, a čè v liệvem 

dộbri. 

z¦vộrdati pf (-am; -an) smiješati Tù su s÷ga i 

sàčega zvộrdali. {V. zvordati} 

Zvŏrnîk m top B polje 

z¦vrạčìti pf (-ậčim; -en) izliječiti Zvrậčila ję 

dẽčku jòči z vìdŏvskŏ rŏsộ i bèdzgŏvŏ 

gûḅicŏ. Čè sę nabõdeš na kậčinu kộst, tò 

sę ne dậ zvrạčìti. {Vo. M. zvračiti} 

z¦vr̀či/vřgnuti pf (-řžem/gnem; -žen/ 

gnen/ut) 1 izvrći, pobaciti Kŏbìla ję zvřgla, 

a mògla bi i kràva, preladîla sę na dẽžñe. 

2 pobljuvati se Dà nẽʚ bi kõzla zvřgel, nà ti! 

3 skinuti Zvr̀gli smę làjt ẓ kộl. 

zvrja adv odozgora, svrha Zẽmi sàme màle 

zvrja. 

zvřjem adv uvršito Napùṇili sm÷ šenĩcŏ 

bẽden zvřjem a nę štrîjem. 

zvr̀k m (-řka, -ŏv) nemiran i 

neozbiljan dečko Kî sę zvrkàste pŏnậša velî 

mu sę zvr̀k. {V. zvrkeš} 

zvrkast adj (-ậsti; -àsta) brzoplet, nemiran i 

neozbiljan, šašav, ćaknut Tè dẽčke ję 

zvrkast i liẽʖčę sìm tàm. 

zvrkàste adv nemirno i neozbiljno Zvrkàste 

zgledî i zvrkàste diệla. 

zvrkŏjna m (-ę, -ŏ/em) pej nemiran i 

neozbiljan dečko Zvřkast ję i velĩju mù 

zvrkŏjna a i špòt mù ję Zvrkŏjna 

z¦vrnuti/zvŕnùṭi sę pf (-rnem; -en/ut) 

prevrnuti se Zvrnul sę vộjẓ siệna. 

z¦vrplìti pf (-řplim; -en) grubo spresti, splesti 

Nèkaj sem zvřplil àl niệs s÷. 

z¦vršạvàti ipf za¦ (-ậvam; -an; -ãṿajne) 

dovršavati, svršavati Zvršậval sèm s÷ põslę 

na vriệme. 

z¦vršìti pf (-îm; -en) 1 ovršiti Čàča su bòḅ s 

kộjni zvr̀šili. 2 - sę ovršiti se Kàḍ sę bòḅ 

zvr̀šil, čàča su ga màjem ìšli kûvat svînam. 

z¦vr̀tati pf (-řtam; -an) izbušiti Zvr̀tali su lùkne 

za přlkę na lộtra. 

z¦vrtèti sę pf (-èle mi sę) zavrtjeti 

se Zvrtèle mi sę v glãṿe. 

z¦vrụčìti pf (-ụ̂čim; -en) zagrijati Zvrụ̂čila sem 

vòdu. 

z¦vŕvèti pf (-îm) izaći u mnoštvu Mramlîcę su 

naj÷mput zvŕvèlę. 

z¦vučìti pf (-îm; -en) izučiti Zvùčil sę za 

brijạ̃ča i mògel ję zậjca dŏk ję òv biệjžal 

nasòpunati i pŏdbrìti. Jậdan ję bil zvùčeni 

kŏvậč. 

zvùn adv izvan Zakòpan ję zvùn grộbja. ¤ 

Zvùn s÷bę ję. ljut je. {B. zvun} 

zvũna adv izvana Vrậta sę mòreju 

zaklūčàti zvũna i znũṭra. 

z¦vụzìti pf (-ûẓim; -ụ̂žen 1 suziti Zvûẓi mi 

làčę v pậsu. 

2 - sę stisnuti se Zvụzìlę su sę gàčę 

prậjnem. 

zvùẓlanec m (-a, -ŏv) petljanac, smušenjak 

Pûsti na mîru tòga zvùẓlanca! 

z¦vuzlàti pf (-ùẓlam; -an) 1 zauzlati, zamrsiti 

Zvuzlàli su sẹ̀ i niệ mòči razvuzlàti. 

2 - sę zapetljati se Tàk sę zvuzlàle da niệ 

znàti dè rěp a dè glãṿa.

Ž ž 

ž m glas ž je zastupljen s 1,43% svih suglasnika 

Prijedlozi s krajnjim z daju glas ž s 

glasom j (od jn) oblika ličnih i posvojnih 

zamjenica 3. lica. 

žàba f (-ę, žậbŏ, -; adj žậbin) 1 žaba, zelena 

žaba (Rana esculenta); žablji Làke ję žàbu 

vòdu natìrati kàḍ i sãma bejžî. Žậbini 

mậndeki su fĩni za jèsti. 

2 zavjetni dar u obliku voštane žabe, votiv 

maternice Žẽʚnę su dạvàlę žàbę zậgŏvŏrni 

dậr ŏḍ vòjska Mạ̃jčice Bộže Bistričke, da bi 

ròdilę. ¤ Napuhûję sę kàk žàba. Srdi se. 

Ìma peněẓ kàk žàba pěrja. Nema ništa. 

□ - krastàča krastača, žaba 

hrapave kože (Bufo vulgaris) Krastàča 

žàba nòsi nesr÷ču i triệba ju nabòsti na 

kõlec i pŏžgàti. žèlva - barska 

kornjača (Emus europeus i orbicularis) 

Škŏrnàču žàbu m÷ču v čẽʚber da nậpŏj 

miệša. žûṭa - 

žaba (Rana agilis) Pŏscạ̃jnka ìli pŏscậni 

Mãrtin ję žûṭa žàba s pìknicami kậ fùrt 

sèkčę (pŏščî sę) kàḍ skậčę. 

žậbar m (-a, -ŏv; adj žậbarŏv; adj žậbarski) 

1 lovac žaba Srùk ję bìl žậbar i mậndekę 

prŏdậval. Bòbek i sàk su žậbarŏv alật. 

N÷mreš žàbę lŏvìti prez žậbarskŏga alãṭa. 

2 pej čovjek iz sela uz vodu 

Glamnìčani i Pòsavci su žậbari (pûkači). 

žabarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) 1 lov i prodaja žaba 

Blậẓ̌ sę bàvil i žabarìjŏ. 

2 sela uz rijeku ili potok Glamlìca, Driệnčece 

i pòsavečka sẽʚla su v žabarìje. V 

žabarîje nìšte žậb ne lŏvî (bĩle bi ga srậm). 

žãḅec m (-a, -ŏv) žablji mužjak, žabac Skậčę 

kàk žãḅec. 

žàbica f (-ę, žậbic; adj žàbičin) 1 dem žàba 

žabica; žabični Mậle žàbe velĩmę žàbica. 

Còprnička mậst sę diệla ŏd mõdzga črnŏga 

mạ̃čka i mậsti ŏd krạlòvę žàbicę. 

2 donji stožasti dio kopita Ŏčìsti kõjnu žàbicę! 

3 fig žensko spolovilo, stidnica Priệl ju ję za 

žàbicu. 

□ krạlòva - žaba kreketuša, 

gatalinka (Hyla arborea) Čè krạlòvę žàbicę 

r÷glaju, bụ̂ dẽžña. 

žabŏkrěčina f (-ę, -) 1 žablja 

jaja V rùpe ję pùṇe žabŏkrěčinę. 

2 žabokrečina V rupàče na Křčecu ję 

žabŏkrěčina i võda niệ nì za blậge napạjàti. 

žàcati sę ipf (žậcam; žàcal, žậcala; -an; 

-ajne) plašiti se, 

strašiti se, trzati se Diẽʖte mi sę žậca dŏk 

spî. {V. žacati se; G. žacati se} 

žàcnuti sę pf (-em; -i, -ètę; žàcnul; -en/ut) 

lecnuti se, prepasti 

se, trgnuti se, trznuti se Žàcnul sę i skõčil ẓ 

pòstelę. {ðñ. žacnuti se} 

žàčka f (-ę, žậčkŏ, -i; dem f žàčkica -ę, 

žậčkic) vrećica od svinjskog mjehura, kesa, 

mošnja [mañ. szák

Žakman 

606 

Žakman pr (Žãkman, -ànŏv, -ậjnka) [nad. 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

ʖʖ 

ʚʚ 

ʚʚ 

607 

žẽʚ ʚʚ ʚna 

žẽʚ ʚja f (-ę, -i; adj žẽʚ ʚjen -a, ž÷jneši) žeña 

V kliệte i v pemnìce ję viẽʖnec črlěnca lùka 

za žẽʚju gasìti. Zậjčekŏva d÷tela i kiselìka 

su dõbrę za žẽʚju gasìti. {V. P. Č. Š. žeja} 

Žẽʚjen kàk kàča. □ bìti žẽʚ ʚjen žeñati 

¤ Prepělal ga žẽʚjnŏga priệk vŏdě. 

(Pr÷varil ga.) 

žējàti ipf na, ŏ, za, (žẽʚjam; -al, -àle) žeñati, žednjeti, biti žedan Žējàli sm÷ 

a vŏdě niệ bĩle. {V. žejati} 

žẽʚ ʚʚʚj nčica f (-ę, -; adj žẽʚ ʚʚʚj nčičin) 1 dem žẽʚna 

ženica Ìma mậlu i slậbu žẽʚjnčicu. 

2 trnina u zagonetki Črna mậla žẽʚnčica a v 

rîte je šklĩček? 

3 ženskast muškarac, papučar Žẽʚjnčica ję 

mụ̂ẓ̌ tẽʚri diệla žěnskę põslę. {ðñ. ženščak; 

B. ženščak, ženski norc, komu žena 

zapoveda} 

že j nìti ipf ŏ, pŏ, priŏ, pri, spŏ, (žẽʚjnit, -im; -i, 

-ètę; žẽʚnil, -ìle; ž÷ j net/en) 1 ženiti Ž÷ni 

sĩna. 

2 - sę ženiti se Dẽčke sę niệ mògel ženìti 

dŏk niệ znàl ẓ cěrŏvŏga pòlena stesàti na 

paščîce pòkrite z leněnŏ piệčŏ tiệjnku lûč 

kậ sę mògla òkŏl pr̀sta ŏmŏtàti. Kûmi sę z 

blîza a žẽʚni z dalẽka. 

Žejnkộvka f top [pr Zenko, 49 u zaselku 

Senki sela Adamovca, pr Ženko u Zagrebu] 

V Cẽʚrju ję 1653. bìl pòpÌvan Zênko. 

žě j nski adj ženski S÷ kàj sę diệla z mliẽʖkem 

ję žějnski põsel. Vũreki su mụ̀ški, žěnski, 

junậčki, devŏjậčki, vèterni ìli còprnski. 

žektàti ipf na, pŏ, (žẽktat; žèkčem; žẽkči, 

-ètę; žẽktal, žèktala, -àle; žèktan; -ajne) 

škakljati Žèkčę mę pŏ nõga. 

{G. ðe. žektati} 

žẽʚ ʚla f (-ę, -i) želja Spûṇila mu sę žẽʚla. Žěla 

pastîra ję bîla da spî 

žèlar m (-a, -ŏv; f žèlarica -ę, -; adj žèlarŏv) 

užar [nj. Seiler] Žèlar plětę vụ̃ža 

(štrîkę). Žèlarica (žèlarŏva žẽʚna) ję prŏdậvala 

vụ̃ža na sẽmne. 

želarìja f (-ę, -ĩjŏ, -îj) užarnica; užarija 

[nj. Seilerei] Žîvel ję ŏd želarìję. 

ž÷le n (-a) žetva, žnjenje Žnậlę i 

žnậči su ŏtìšli na žěle šenìcę. 

želèti ipf pŏ, za, (-iệm, -iẽʖju/ě; žěli, -ètę; žělel, 

-iẽʖla, -èle; ž÷len, žělna) željeti D÷j vam Bộg 

s÷ga kàj si sãmi želiẽʖtę! S÷ga su žělni. 

Žělna ję kûrca vìdeti. 

želèze n (-a, -iệẓ) 1 kovina željezo Skûpla 

stậre želèze. 

2 lemeš, željezni dio drvenog pluga Kl÷plę 

želèze ẓ plùga. 

3 zamka, stupica za lov divljači Nastàvil ję 

želèze v šùme. Vûḳ ję pŏkụ̀čil sụ̃cu v želèze 

i vlòvil sę. 

železničậr m (-ãṛa, -ậrŏv) željezničar 

Na Sẽʚle ję bĩle pùṇe železničậrŏv. 

Fùrt nòsi železničậrsku kàpu. 

želiẽʖ ʖšce n (-a, -iẽʖžec) 1 dem želèze 

2 zamka Tò ję premãle i preslãbe želiẽʖšce 

za lŏvìti v÷kšu dìvjač. 

želiệz i je n zb (-a) 1 metalni otpad Pùṇe ję 

dvŏrìšče zeliệzja. 

2 okovi Dèli su mu želiệzje na nògę. 

3 zamka, stupica Tvộrcę lŏvîju v želiệzje. 

želiệzni adj željezni Kàḍ det÷tu ŏpậnę zûḅ̣, 

hîčę ga šmr̀čku v zàpeček: Jậ dậm t÷be 

kŏščěnŏga a tî m÷ne želiệznŏga. 

želiệznica f (-ę, -) željeznica Dèlal ję 

na želiệznice. 

ž÷lne adv (ž÷lneše) željno, nestrpljivo Jậke 

ž÷lne čèka, dà mu sę nèkaj dậ. 

želũḍec m (-a, -ŏv; dem m želụ̂čec; adj 

želụ̂čen) želudac Biệrsa ti sę bu naprậvila 

v želụ̂cu, kùlike pĩješ. Žìvadski želụ̂čeci su 

dõbri za jèsti. S pelînem vrậčiju želụ̂čni 

bẽʚteg. ¤ želũḍec mi sę ŏbrạ̃ča gadi mi se. 

želuvĩna f (-ę, -în) želja Želuvĩnŏ niệ dẽžña. 

Kiša ne pada po želji. 

žẽlva/želvàča f (-ę, -i/ậč; adj žẽlvin) barska kornjača (Emus 

europeus i orbicularis) Žẽlva sę m÷čę v 

nậpŏj v čẽʚbre dà ga miệša. Jèl ję žèlvinu 

jũvu. {G. S. V. želva} 

žěmla f (-ę, -i; dem f žěmlica -ę, -) 

1 žemlja, vrsta peciva; žemička [mañ. zsemle 

ʚʚ 

ženìtva 

608 

pûṇica su žẽʚnin õtec i màti, sviệst ję žẽʚnina 

sẽstra, svậk ję mụ̂ẓ̌ žẽʚninę sestrě a šurjậk 

žẽʚnin bràt. 

2 odrasla ženska osoba Driệve ŏsŏvìčki a 

žẽʚna pŏležìčki (s÷ zdržî jui niệ i h mòči 

zdrŏbìti pritĩskajnem nì nabîjajnem). 

ženìtva f (-ę, -îtvŏ, -i/tev) ženidba Jèl bu 

skòrem ženìtva? Tò ti bu s÷ dŏ ženìtvę 

pr÷šle. (Velî sę dečẽcu kàḍ ga kàj bŏlî). 

ž÷p m (žẽʚpa, -ŏv/ộv, -i/mî; dem m ž÷pek) 

džep [mañ. zseb

609 

žirànt 

žîcar m (-a, -ŏv) pej gotovan koji 

moljaka Žîcar fùrt žîca. {Ž. žicar} 

žicạrìti ipf (-ậrit, -im; -i, -ètę; -ậril, -ìle; -en; 

-ãṛejne) nastojati dobiti na prijevaru, 

moljakati Nậj nìš žicạrìti, něš nìš dòbil. 

žîcati ipf (-at; -am; -ajne) moljakati, 

trošiti tuñe Žîcar mộra žîcati. 

žìcnuti pf (-em; žìcni; -ul) iskamčiti Žìcnul ję 

cigarẽtlin. 

Židak pr (Žîdak, -ŏv, -ica) [pat.

ʚʚ 

ʖʖ 

žĩrejne 

610 

žĩrejne n (-a, -) žirenje, žirovanje Pŏ zĩme 

ìdemę svinàmi na žĩrejne. 

žîren adj hranjen žirom Žîrenę svînę sę dŏhrãṇiju 

s kukurîzŏ dvậ tjěnę da ìmaju bòlšu 

slanìnu. Ìma põḍbrajnek kàk žîreni prãsec. 

žīrìti ipf na, (žîrit; -im, -iju/ę; -i, -ètę; žîril, -ìle; 

žîren) toviti žirom, žirovati Svînę su žirîli v 

šùme i prŏdạvàli. pj Dŏk sem svînę pậsel, 

kûrc mì ję rậsel a kàḍ sem svînę žîril, kûrc 

mì sę ję šîril. 

žirŏvìna f (-ę, -ĩnŏ, -în) plaća za žirenje svinja 

u šumi Na Bàrtŏlŏve lugậr pŏzapĩka gậjkę 

i ne pãṣę sę dŏk niệ žirŏvìna precejněna. 

žirŏvnậk m (-ãḳa, -ậkŏv; adj žirŏvnãḳŏv 

-ậkŏva) 1 žirom utovljeno svinjče Žirŏvnãḳŏv 

špèk ję m÷kši nèg ŏd svinč÷ta 

spîtanŏga s kukurîzŏ. {B. žirovnjak} 

2 dio šume gdje su se žirile svinje 

žirŏvnãṭi adj (-àteši) žirom utovljen Žirŏvnạ̃tŏga 

prãsca triệba jòš s kukurîzŏ pri h rạnìti 

dà bu bòlša slanìna. 

žirộvni adj (-a/ậ) koji je na žirenju Žirộvnę 

svînę su v šùme na žĩrejnu. Žirŏvně svînę 

ròvleju pŏ mòkreše ledìna i jiệju glĩstę. 

žiškãjiv adj (-ìva) žižljiv Bàžul ję ràḍ žiškãjiv 

(žîžliv, pĩšiv). 

žìte n (-a, žît) 1 proso Žìte smę 

sèjali za žîtnu kàšu. Svẽʚti Jantộn žìte siệja 

a svẽʚti Vìḍ mu sę naglěda v rìt. 

2 žito, žitarice S÷ga žìta ję pŏmàle 

ròdile. 

žĩtek m (-a, -ŏv) žito, žitarice Jãčmen bùṃę 

přvi žĩtek ž÷li. Àk štè hîti tộplŏga krùva v 

žĩtek, vrạ̃pci ga hòču razn÷sti. 

žîti sę ipf dŏ, na, ŏ, v, (žîjem, -ěju/ụ̂; žî j ; žîl) 

nauživati se, užiti se; sasvim 

iskoristiti Žîj si ŏvòga sviệta dŏk ti trậju 

mlậda liệta. 

žitìšče n (-a, -ìšč) zemljište gdje je raslo proso 

Na žitìšču sem šenìcu pŏsèjal. 

žîtni adj 1 proseni Nègda sę kûvala žîtna 

kàša ŏd žìta kě sę zòsušile na pěče tàk dà 

sę dậle drŏbiti s kàmenem i stụ̂či v stụ̀pe 

kàk i jãčmen. 2 žitni Žîtni viẽʖnec splẽʚten 

ŏd zậjnŏga pòžetŏga žîtka sę stậvi na 

bŏžîčni stòl, a na Jậnŏša nòsi v žìte na 

pòle da bòle rŏdî. 

žîv adj (žìveši; pre-) 1 živ, živahan; preživahan 

Mřtvi žîvę zŏvěju? (zvòni) Mřtvi 

žîvŏga držî? (Mřtvi kõlec držî žîvi bàžul na 

vřčake). Žîve na žîve pŏ želèze na driệve? 

(Jahậč ìdę na kõjna) 2 živahan, pun života 

Štèfek ję jậke žîve i prežîve diẽʖte. Tò ję 

izbìla prậva žĩva ìstina. To je potpuna 

istina. -a ràna otvorena, teška rana. -e 

srẽʚ ʚbre živa Hg Tàj dẽčec ję kàj žĩve srẽʚbre 

živahan, nemiran; Razletèle sę kàk žĩve 

srẽʚbre. {V. Gh. živo srebro} ciẽʖ ʖli -i sasvim 

nalik Bàš ję ciẽʖli žĩvi õtec (Tàk velĩju žẽʚnę 

za sàke diẽʖte kàḍ sę zrŏdî). 

¤ zn÷sti žîvu glãṿu spasiti se 

žìv žìv int glasanje vrabaca Vrạ̃pci žìvkaju: 

žìv žìv. 

živãče n (-÷ta; adj žìvački) jedinka peradi 

Niẽʖma nì pras÷ta nì živač÷ta. Žìvačke 

měse smiệm jèsti. {S. živalče} 

žìvaḍ f zb (-i, -ju/jụ̂; adj žìvadski) perad Čè sę 

smetjě na Priẽʖmnicu hîti kõmu na dvŏrìšče, 

bụ̂ mu jãṣtreḅ põklal sụ̂ žìvaḍ. Dẽca i 

žìvaḍ ràda jiệju mùrvę. Tù sę hîčę i žìvadski 

gnộj. Nìkakve žìvadske měse niệ bòlše 

ŏd svinětinę. 

žìvcậti adj pojačanje uz živi, sigurno živ Vîdla 

sem ga žîvŏga živcậtŏga. 

živčejnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) nemiran 

čovjek T÷ške ję dŏkàjnati s takviệm 

živčejnãḳem. {V. žifčeńak} 

žìvčen adj 1 živčan, nemiran Živčen ję i 

n÷mrę sę primirìti. 

2 bolesnih živaca Štè dọ̃jdę dè sę prậv vrtî 

(tu vĩlę tậncaju) nagînę, dŏbî žìvčenu 

bòlest. 

žìvec m (žîvca, -ŏv) 1 živac Ìma slãbę žîvcę. 

2 živčenjak, prgav čovjek Òn 

ję žìvec i t÷ške sę ž nìm spŏmīnàti. 

{R. živac} 

3 glavni korjen stabla Jòš niẽʖsi žìvec kòren 

presiệkel. 

4 ukorijenjeni ključić loze 

žīvèti ipf dŏ, na, ŏ, pre, (žĩvem/îm, -ẽʚju/îju/ụ̂; 

žîvi, -ètę; žĩvel, -èle; -ějne) živjeti Dõbre 

živẽʚmę sàme t÷ške zmậžemę. Àk sèjnaš 

za nèkŏga dà ję mřl, tè bu dụ̀ge žĩvel (smr̀t 

mu ję mrla). Těške ję nãše živlějne. 

živìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; adj živîčni; dem f živìčica 

-ę, -îčic) živica, ograda od živog grmlja

611 

žl÷prejnka 

Živičnãḳem sę živìcę kliệštriju i prir÷ñuju. 

Živîčna vrba ję dõbra za kŏšãṛę. Za vũrekę 

ŏd kùščara sę pregŏvãṛja i: Àk stę kùščeri 

hõjtę živìčicu! Živìca f pl top šuma grofa 

Draškovića. Čèẓ Živìca smę ìšli na Dụ̂ga 

Sẽʚla. 

živičnàča f (-ę, -ậčŏ, -) 1 domaća pasmina 

kokoši Ìma dŏmậčę kòkŏši živičnàčę. 

2 kruška cijepljena na divljaci Živičnàča 

zrậstę vìsŏka i dụ̀ge trậja. 

živičnậk m (-ãḳa, -ậkŏv) oruñe za sječenje 

živice, kosijer Živičnậk ję vèliki kŏsiệr na 

dụ̂gem držãḷu. Živičnãḳem sę živìcę kliệštri 

i gřmije křči. 

živĩna f (-ę, -în; adj živînski) 1 životinja Vûḳ 

mędvèda pĩtal kãḳva ję živĩna õsel. 

2 domaće životinje Štè něčę z 

nâmi pìt h òrvackŏga vĩna nèk ìdę Švậbe v 

rìt žîvet kàk živĩna. Živînski žěrę. {B. živina 

vsakojačka doma hranjena; Iz. živina} 

živinậr m (-ãṛa, -ậrŏv; adj živinãṛŏv, -òva) 

veterinar Kràva mi ję 

betẽʚžna i mộram pŏ živinãṛa. Zěl ję živinạ̃rŏv 

becìklin. {V. živinar} 

živĩnče n (-÷ta) jedinka živine, grlo 

stoke Živî kàk živĩnče i gòrje nèg svĩnče. 

Z÷t venộgva ŏtrạ̃ga kàk živĩnče i ròkčę. 

živkàti ipf za, (žìvkam/čem; -i, -ètę; žîvkal, 

žìvkala, -àle; žìvkajne) glasati se kao 

vrabac Vrãḅec žìvka: žìv žìv! 

živlějne n (-a) Těške ję nãše živlějne 

i t÷ške sę za žìvŏt zmạžę {ð. S. živlejne} 

žìvŏt m (-õta, -ŏv) 1 ljudsko tijelo, trup Àk 

ŏpậziš přvi pûṭ mlậdi mèsec spŏd krõva, 

bụ̂ tę ciẽʖli mèsec tiệle (žìvŏt) sŕbèle. {ð. R. 

Č. O. Sl. život; Ab. život: kurac} 

2 život Čõvek sę ciẽʖli žìvŏt vučî 

i bẽʚdast vmèrnę. 

žĩžek m (-a, -ŏv) kukac žižak (Calandra 

granaria) Bàžul ję pùṇ žĩškŏv. {ðñ. žišek} 

žlabràti/žlavràti ipf (-ãbrat; -am; -al, -àbrala, 

-àle; -àbran; -ajne) brbljati, blebetati, govoriti 

više njih mnogo i glasno [nj. schlabbern] 

Žlàbraju kàk vrạ̃pci i nìš niệ razmèti. {V. ðñ. 

žlabrati; S. žlabrat; Ž. žlambrati: govoriti} 

žlàbrav/žlàvrav adj brbljav Žlàbravkę sę 

t÷ške riẹšìti, a sàku je pẽʚtu ràzmem. 

žlàga f (-ę, -ậgŏ, -) kuhana kukuruzna kaša 

za mazanje tkanja Žlậgŏ mậžemę ŏsnŏvậnu 

pr÷ñu dà sę ne kûštra. {G. žlaga: 

naprava na tkalačkom stanu. L. žlagami 

trkne da greben zbije niti. žlihta je kaša 

skuhana od ražena brašna] 

žlậjdra f (-ę, -i) veliki lanac na kolima Žlậjdra 

ję põṿezni lànc na kộle. [anj. Schleuder: 

debela žica] {Te. žlajdra; D. P. žlajdre} 

žlậjdrati ipf za, (-ậjdrat; -am; -an; -ajne) 

vezati lancem za kola [nj. schleudern] 

Dõbre žlậjdraj dà drva ne curîju. 

žlàjf m (-a, -ŏv) 1 zapor, zavora, kočnica na 

zaprežnim kolima [nj. Schleife: petlja] Žlãjfem 

sę zạ̃jni kŏtậči na kộle zažlậjfaju pŏd 

briệg. {P. Mp. žlajf; Ž. žlajfe: kočnice; V. 

žlejf} 

2 sorta grožña (Krčka žlahtina ima 

slične veće bobe.) Žlàjf ję rậna fẽʚla grõẓdija. 

žlậjfati ipf za, (-at; -am; -an; -ajne) 

kočiti kola [nj. schleifen] Žlậjfa kõla da 

ne ŏdletîju pŏd briệg. 

žlàjt m (-a, -ŏv; adj žlàjtŏv) sorta 

grožña [Šulek: žlahet, weisse Fischtraube] 

Žlàjt ję rậna fěla biệlŏga grõẓdija. Žlàjtŏvę 

jàgŏdę špičậstę i jậke slậtkę. 

žlebnậk m (-ãḳa, -ậkŏv; adj žlebnãḳŏv, 

-òva) žljebnjak, žljebast crijep na vrhu 

krova, kupa Skrậjni žlebnậki na nektẽʚre 

hìža ìmaju i piẽʖvca. 

žlẽb n ast adj (-ậsti; -àsta) žljebast Õva kŏbìla 

ję žlebnàsta pŏ hr̀pte. Šùma Žliệpca ję sà 

žlebàsta. 

žlěmpa f (-ę, -i; adj žlěmpin) džibra, komina 

[nj. Schlempe] Võlę ję rãṇil žlěmpŏ pri 

Bậdle v S÷sveta. Võzil ję v žlěmpine 

prèseke žlěmpu kràvam. 

žlěmpati ipf na, (-at; -am; -an; -ajne) požudno, 

prekomjerno piti, lokati, žljembati Tàj 

bòme žlěmpa kàk vòl. 

{R. Du. žlempat; ðe. žlepati} 

žl÷pre n (-a; adj žl÷pren) sumpor 

[nj. Schwefel] Žlěprem na štậjngica su sę 

žleprìli sudìči. {I. žveple; G. Gh. V. žveplo; 

ðñ. žveplja} Za làjt su triệba dviệ žl÷prenę 

štậjngicę. {I. žveplen} 

žl÷prejnka f (-ę, -i) sumporača šibica Žl÷prejnkę 

su sę štèlę za pr̀stę prijěti. Mậli Lûkič 

Malčìčŏv ję žl÷prejnkŏ kậ ga sp÷kla hìtil i

ʚʚ 

žleprìti 

612 

vùžgal štàlu Šatŏvìčŏvu. 

{D. žeplienka; P. žeplinka: šibica} 

žleprìti ipf na, pŏ, za, (-ěprit; -÷prim, -iju/ę; 

-ěpri, -ètę; -ěpril, -÷prila, -ìle; -÷pren; -ejne) 

sumporiti, paliti sumporne pločice Sûḍič 

triệba žleprìti. 

žlìca f (-ę, -ĩcŏ, -îc; adj žlîčni) 1 kuhinjska 

žlica Jèl bi z dvèmi žlìcami kàk Krãjnec. 

Str̀gal si žlîčne kŏsãḷe. 

¤ Tòpil bi ga v žlìce jũvę. Jako ga mrzi. 

2 zidarska žlica Zîñę zidậrskŏ žlĩcŏ. 

žlìčica f (-ę, -îčic) 1 dem žlìca žličica H rãṇi ga 

na žlìčicu. 

2 dio tijela, podrebarje, jamica ispod prsne 

kosti, ožica Pŏd žlìčicŏ m÷ bŏlî. 

žlîčnak m (-a, -ŏv; adj žlîčnakŏv) 

1 žličnjak I žlìcę sę v žlîčnake pŏtukụ̂, a kàk 

sę nẽʚ bi lûdi pŏsvàdili. Pùṇ grậḍ gr̀bave 

bậḅ? (žlîčnak) {L. žličnica} 

2 jelo od tijesta Jèli smę žlîčnakę. {V. 

žličńak} 

žliệḅ m (-èba, -ŏv; dem m žlèbek -a, -ŏv) 

1 žlijeb; žljebić Sriẽʖdi štàlę ję žliệḅ kûḍ̣ 

gnòjčina ìdę i gnộj sę snậži. Skòpaj žlèbek 

da sę võda scedî. 2 cijevi za odvod vode s 

krova Zdòšel sę žliệḅ. 

{B. žlebeci na čelu med guzami} 

Žliệpca f pl top C, B Žlebci V šùme Žliệpca ję 

pùṇe jãṛkŏv kàk žlèbi. {B. žlebce, brazdica; 

R. žleb: oluk, udolina} 

žlûndra f (-ę, -i; adj žlûndrin; dem f žlûndrica 

-ę, -; adj žlûndričin) 1 žilavo loše 

meso, tetiva [nj. Schluder; Schrunde: ispucana 

koža] Tù niệ měsa nèg sãma žlûndra 

Tě sę žlûndricę něš nãjel, àl sę buš bậr 

nažvậkal. {V. ð. Ba. žlundra; Vi. žljundra; R. 

žlindra; Č. žlundrica} 

2 pej spolno udo Tậ žlûndra niệ nì za 

flùndrę. {V. Ž. žlundra: spolovilo staraca} 

žlùndrav adj (-àveši) žilav, pun žila a malo 

mesa, ružno mršav Za tàk žlùndrave měse 

triệba imèti jậkę zûḅę. 

{V. žlundrast; R. žlindrav} 

žmậ h /žmàj m (-a, -ŏv) tek, dobar okus 

[nj. Geschmack

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

ʖʖ 

613 

žr̀t 

žmìrica f (-ę, -îric; adj žmìričin) mala petrolejka 

s cilindrom broj 3 Pri žmìrice ję prěla. 

Žmìričin celìnder ŏbrìši. 

žmùklar m (-a, -ŏv; adj žmùklarŏv) škrtac, 

tvrdica, muktaš [nj. Schmuggler: krijumčar] 

Tàj žmùklar nẽʚ bi dậl nì Bògu bãta, dà bi 

vrậga mòril. Ně nìš ŏd žmùklarŏvę pòmŏči. 

{P. žmuklar: pohlepnik; ðe. žmukleš} 

žmuklạrìti ipf zŏ, (-ậrim; -ãṛi, -ètę; -ậril, -ìle; 

-ãṛejne) škrtariti, varati, snalaziti se [nj. 

schmuggeln] Òn naviệk žmuklậri. 

žnậč m (-ạ̃ča, -ậčŏv; adj žnạ̃čŏv, -òva) žetelac 

Zvekšînŏ su žělę žẽʚnę žnậlę a màle ję 

bĩle žnậčŏv.{ð. žnač; H. Gh. žnjač} 

žnậla f (-ę, -/i; adj žnậlin) žetelica Žnậlę su 

dòšlę pŏpiẽʖvajuč. {L. žnala; I. žnjača; Gh. 

žnjačica} Žnậline ž÷le ję lèpše nèg 

žnạčòve. 

žniệranec m (-a, -ŏv) žniranac 

[mañ. zsinór

žr̀titi 

614 

žr̀titi ipf pŏ, za, (-it; žřtim, -iju/ę; žr̀ti; -il, žřtila; 

žřčen; -ejne) stavljati žrt i vezati sijeno na 

vozu Dõbre žr̀tetę, da s÷ siệne dimộm dŏvezẽʚmę. 

Grgûr niệ nigdậr vộjẓ žr̀til, nèg ję 

r÷kel, da štè sę hòčę vŏjzìti nèk sę držî. 

{P. žerdet} 

žrtva f (-ę, -i/tev) žrtva Nòẓ̌ ŏstậvlen z jŏštrĩcŏ 

gòre ŏbrnut ìščę žrtvu. 

žù, žû int uzvik zov gusaka Žù, žû, zŏvụ̂ sę k 

s÷be žùgeki i gûṣkę {L. žu žu!} 

žụ̀č m / f (žụ̂ča/žụ̀či, žụ̂čem/ju/jụ̂, žụ̂čŏv/i, 

-mî) žuč Mesậr svinč÷ta zvậdi jětra žụ̂čem 

i žụ̀č hîti. Žụ̀č mę pŏčẽʚla bŏlèti. 

¤ Žûḳe kàk žụ̀č. 

žụ̀čkast adj malo žut, žućkast Ìma liệpu 

žụ̀čkastu plũzu. 

žụ̃čliv adj (-îvi; -ìva) gorak kao žuč Žučlìve ję 

i niệ za jèsti. 

žučlìve adv žučljivo, zajedljivo Nîve spŏmĩnajne 

ję naviệk žučlìve, 

žùga f (-ę, V žūgô, žûgŏ, -; dem f žùgica -ę, 

žûgic; adj žûgin; adj žùgičin) 

hip guska; guščica Gũṣkę sę zŏvụ̂: Žù, žû, 

žūgô, žùgica mậla! Žûgine pěrje čiệja. Čè 

sę gûṣka nasadî v žěnski dận, òṇda sę 

žùgicę legụ̂. 

{ð. žuga; S. žuga: guska se doziva} 

Žugčić pr (Žùkčič, -ŏv, -îčka) [nad. od žuga: 

guska] C0, Vurnovec 6 LP274 Nikola 

Žugčić župnik u Cerju je donator školske 

zaklade i izgradnje sadašnje crkve 

dovršene 1764. godine. 

žũge n (žùgeta) gušće, guščić Bụ̂ ti 

jãṣtreḅ žũge ŏdn÷sel. (Velî sę jõcu pòkle sę 

diẽʖte zrŏdî i fûčka mu sę kàk za jãṣtrebem) 

žùgek/žùgič m (-a, -ŏv; adj žùgekŏv) guščić 

Čè sę gûṣka nasadî v mụ̀ški dận (tòrk ìli 

četrtek) òṇda sę žùgeki legụ̂. Mậli žùgiči 

n÷ smeju jèsti glĩst, dà ne pŏpậraju. 

Žùgekŏv klûn sę raskõlil. 

žùḳ/žùḳek adj (žũḳi, žùḳši/žùḳeši; pre-) žuk, 

žuhak, gorak Žùḳ kàk pelîn. Žîr ję màle 

žùḳek àli sę pẽʚčen mòrę jèsti. 

{B. žuhkek; Gh. žukak} 

žukčĩna f (-ę, -în) gorčina Žukčĩna mi ję v 

zubiệ. 

žùḳe adv (žùḳeše; pre-) gorko, teško Žùḳe mì 

ję i prežùḳe žīvèti. 

žûḳnuti ipf zŏ, (-em; žùḳni; -ul/žûḳel, žûḳnula, 

žùḳle; žûḳnen/ut) postajati gorak Měla ję 

pŏčẽʚla žûḳnuti. 

žûl m (-a, -ŏv) 1 žulj, tvrda 

koža na dlanu, na nožnim prstima Ìma 

krvậvę žûlę na rũḳa. ¤ Na jezîku niệ žûla. 

2 mjehur, plik V žûle ję võda ìli 

křv, a v mõzle ję gnộj. 

žùlav adj (-àveši) žuljevit Rũḳę su je 

jậke žùlavę. 

žulèncija f (-ę, -; dem f žulèncijica) 

1 medalja, odličje Nèkakvę ję žulènciję 

dòbil v rãtu. 

2 pasja markica Žulènciję i cũcki nòsiju. {L. 

G. žulencija; V. želencija} 

žūlèti ipf na, (žûlim; -i, -ètę; žûlil, -ìle; žûlen; 

žũlejne) 1 žuljati Žûli mę cìpel. 

2 stiskati Fùrt nèkaj žûli v rùḳa. 

žũṇa f (-ę, -; adj žũṇin) ptica žuna (Picus 

viridis i martius) Če sę z driệvem zabîję 

lùkna dè su žũṇini mlậdi tìči, žũṇa dŏněsę 

na lùknu nèkakvu trãṿu kậ sàku klũčenicu 

ŏtpîra i driệve zĩdę. 

žụnìti s÷ ipf (žûṇim; žũṇi, -ètę; žûṇil, -ìle; 

žûṇen; žũṇejne) tinjati Stậri piệjn 

sę dụ̂ge pŏmàle žûṇil v slîvnice. {V. žńaveti 

sẹ: smuditi} 

župận m (-ãṇa, -ậnŏv; adj župậnski) župan 

pj Kùpilŏva diẽʖklica kòjnekę ję pậsla pŏd 

župậnske vrậti. Kàj župãṇi diệlaju? Biẽʖlę 

pùškę zliệvaju. 

Župančić pr (Župậjnčič, -ŏv, -ka) [nad. 

615 

žvrglàti 

žurìti sę ipf pŏ, (-îm; žûri, -ètę; žùril, -îla; 

žũrejne) žuriti se Nigdậr sę ne žurî i dõbre 

ga pŏ smr̀t pŏslàti. Nậj sę žurìti! 

žùrne adv (-eše; pre-) brzo, hitno Mộramę 

žùrneše îti, če hòčemę stìči. Nèk sę žûrne 

ŏbùję, da ìdę ž nìmi skùpa. 

žûṭ adj (žũṭa, žùṭeši; pre-) 1 žut Niệ sę zlậte 

kàj ję žûṭe. (I dr÷k ję žûṭ.) 

2 blijed Žûṭa izabẽla ìma gròzdekę kàk 

žgànčekę. ¤ Nadřlal ję kàj žũṭi (mạ̃ček). 

Nastradao je. Žùṭek m nad 

Žùṭa f (-ę, V Žutô, Žûṭŏ) ime prasice žute 

dlake Žùṭa sę mĩrne pãṣę. 

žutạ̃jnek m (-a, -ŏv) žutanjak, žumanjak 

V jãjce ję žutạ̃jnek i belạ̃jnek. 

žutelìka f (-ę, -ĩkŏ, -îk; adj žutelîkin) grm 

žutika (Berberis vulgaris) Dè rãṣtę žutelìka 

pŏ živìca, tù šenìca nagînę ŏd pĩkca ( h r̀ñę). 

Žutelîkina kộra ję za fậrbati plãṭne na žûṭe. 

žụtèti ipf pŏ, za, (-îm; žûṭi, -ètę; žûṭel, -èle; 

žũṭejne) 1 žutjeti, postajati žut Lîstje na 

brẽze žutî. 

2 - sę žutjeti se Žutî sę kàk zlậte. 

žùṭica f (-ę, žũṭic) 1 soj košaračke vrbe rakite 

(Salix purpurea) Žùṭica ję fẽʚla rakîtę kậ 

dõbra za pl÷sti kŏšãṛę. 

2 bolest žutica Zgledî kò da ìma žùṭicu. 

Žûṭka f (-ę, -i) 1 ime žute kokoši Žûṭka mi ję 

krèpala. 

2 ime žute kobile [mañ. sárga: 

žut] 

3 dunjica, vrsta djeteline (Medicago 

lupulina) Žûṭka rãṣtę pŏ sinòkŏša. 

Žùṭke m (-a, -ŏv) ime žutog konja 

Žùṭka bûṃ zaprẽʚgel. 

žutŏvậti adj pojačanje uz žuti, sasvim žuti 

Riệzanci su ti žũṭi žutŏvậti. 

žùtuvati ipf (-jem) blijedjeti od bolesti Žũṭi 

žùtuju a črlẽʚni pùtuju. Blijedi ljudi dulje žive 

a crveni naglo umiru. 

Žùžica f ime dem Žùža f od biblijskog Suzana 

[mañ. Zsuzsa, Zsuzsana

NEKOLIKO JEZIČNIH ZANIMLJIVOSTI 

JEZIČNE ZAGONETKE I PITALICE 

1. Am ti velim, am ti kažem, am ti je, am ti ne znaš kaj to je? I sàki cẽʚrski cũcek velî: 

àm, àm. ( H ậm kộjnski U cerskom govoru je jasna razlika u riječima àm:ma i 

ậm:ham) 

2. Dà sę na Pòsavine siệne kŏsî? (Nìgda. Trậva sę kŏsî.) 

3. J÷ l’ v Prîgŏrje vìše tr̀sŏve kŏlộv (kŏlcộv) ìl na Pòsavine biệle kŏjnộv? (Biệle 

kŏjnộv ję vìše. Kõlca (kôla) ŏḍ tķsŏvŏga driệva niệ!) 

4. Laktiệčku bàbu su prèẓ fèrtuna zakŏpàli na cẽʚrskem grộbiju? (Jậmari kî mrtvîke 

zakậpaju niệmaju fèrtunŏv, j÷l mụ̂ži prì nas fèrtunŏv ne nòsiju.Tò bi bîla 

sramõta.) 

5. Kàj vòjziš m÷lin? J÷. (A dè buš mlèl?) 

6. Kàk zŏvěju Cẽʚrci kŏmãṛce? (Nìkak. Sãmi dộjdeju. I kàḍ štè pîta kàk sę zôveš, 

velì se: Jậ s÷bę ne zôvem, m÷ne drùgi zŏvěju.) 

7. Na kùlike jộk se riệžę na třsu lụ̀cen a na kùlike reznîk? (I lụ̀cen i reznîk sę riệžeju 

na dvậ a i na jěne če rezậč na drùge ne vîdi. Pîta sę: Kùlike jộk sę ŏstậvla?) 

8. Š čiệm ję nãša cĩrkva pòkrita? (Z nìčem kàḍ ju vîdimę) 

9. Štè najbòle stŏjî v sẽʚle? (Kŏvậč kî stŏjěč kûję) 

10. Vìdel sem dà ję čěra cũcek z grộbija glậvu nôsil? (Nôsil ję svôju glậvu.) 

11. Vìdel sem pôpa dà ję ìšel v cĩrkvu, bòs? (Bìl sem bòs jậ, a pòp niệ). 

12. Za kôga (kàj) zvŏnậr zvŏnî? (Za štrìk) 

13. Zậkaj bàba z vậna lõnec pěre? (N÷mre vù jnega dà bi ga z nũṭra prậla.) 

14. Za kàj sę vòdi kòjn na vòdu? (Za vũzdu) ili Zậkaj sę vòdi kòjn na vòdu? (da pĩję) 

15. Žẽʚna rŏdîla diệte. Jenòga ję pŏkrivîla da diệte napràvil, a nìči sîn niệ? (Čî, čěr ję) 

16. Àk mòreš, rěci trî riệči naj÷mput? (Motikvậs) 

17. Mụ̃ža i žẽʚnu ję pŏzdràvil: Dòber dận, mụ̃ẓ̌ i žẽʚna! Žẽʚna velî: Kàk bi si mî bîli mụ̃ẓ̌ 

i žẽʚna kàḍ je mậ màti něgvu rŏdîla? Kãkŏv su rộḍ? (Màti i sîn ìli t÷ca i sèstrič.) 

18. Kàk dalẽke òv vèter pûše? (Dŏ Kràjnskę a tàm pîšę.) 

19. Jěnu budènečku bàbu su za jẽʚzik vliẽḳli na cẽʚrske grộbje? (Kôjni za jẽʚzik na kộle) 

20. Kàj ję vìšeše ŏd n÷ba? (Cìrkvena vrậta. Na preš÷cije sę n÷be nòsi i v cĩrkvu)

617 

21. V Cẽʚrju sę nègda càr žěnil, krậli su igràli a k bìškupu su dòšli na ôbeḍ? (Càr s 

Kŏbîlnaka sę žěnil, Krậli z Laktêca su mu igràli a k Bìškupu v bèrtiju v Cẽʚrje su 

dòšli na stậvišče.) 

22. Dà sę rèpa siệja? (Nìgda. Siệja sę riệpne sème.) 

23. Cẽʚrci su im glậvę ŏdsèkli, a křv niệ ìšla? (Cẽʚrci sekụ̃ glậvę zẽʚlju.) 

24. Zậkaj sę sûvi sìr strûžę? (Niệma pěrja dà bi ga skûbli.) 

25. Kàm pěš pŏ pộldan? (Nìkam. Pộldan sậm dộjdę i niệ triệba pò jnega îti) 

RIJEČI KOJE OZNAČUJU NEPRAVILAN IZGOVOR GLASOVA 

b÷kav, b÷kave, b÷kavec, b÷kavka: mucav, mucavac, mucavka ponavlja slogove i riječi 

teško izgovara. B÷kavcu su sę špộtali: ÷gę, g÷gę, Bộg Marìja, Jŏžậk Šubiệrŏv zavîja! 

c÷clav, c÷clave, c÷clek/cècek, c÷clavec, c÷clavka: izgovara često c, c, ts, ts, dz 

fùflav, fụ̀flave, fụ̀flavec, fụ̀flavka: loše i nejasno izgovara glasove c, s i z 

p÷ntav, p÷ntave, p÷ntavec, p÷ntavka; mucav, mucavo, mucavac, mucavica 

r÷jnglav, r÷jnglave, r÷jnglavec, r÷jnglavka: loše izgovara slogotvorni r. 

sl÷kav, sl÷kave, sl÷kavec, sl÷kavka: govori na nos, hunjkav. 

švìstav, švìstavẹ, švìstek/švìstavec, švìstavka: loše izgovara s i š 

ùntav, ùntave, ùntavec, ùntavka: govori na nos, hunjkav 

NADIMCI PO LOŠEM IZGOVORU, POŠTAPALICI ILI UZREČICI 

B÷kavka Mucala je u govoru a i muža zvala Dzjòdzek umjesto Jòžek. 

Cècek/C÷clek Pandûr C÷clek Filipčìčŏv ję c÷clave gŏvôril a niệ znàl čìtati i na bàtinu 

si ję zarezậval. 

Člàvek/Čtâno Švìstavi dèda čubậk mèste s ję gŏvôril č 

Devenîčn làč R÷kel čriệvu za devenìcę devenîčnę làčę i sàḍ mu tàk velîju. 

Dzjòdzek po izgovora imena Jožek (u Rịečniku je 70 riječi s glasom dz) 

Fàta R÷kel ję dà ga bŏli fàta mèste gķle. 

Flàntek Mãjča bèz zũḅi ję tàk zvậla nùḳa Frànceka 

Flàntete gàntete Mãjča bèz zũḅi ję zvậla nùḳa jiệst žgậncę: Frāncêk žgànčecę! 

Frûšica Fụ̀flava màti ję zvậla čěr Rụ̂žicu

618 

Îdi Mậli ję zvậl bràta dà jiệ salậmu: Îdi ậmę! Ŏstậrel ję i ôstal Îdi. 

Ìsus Klěl ję Ìsusa i dòbil špicnậmet a i něgve màtere su gŏvŏrìli Ìsusŏva màti. 

J àjngel Štefìna Filipčìčŏv ję klěl jàjngela i špicnậmet mu ję Jàjngel. 

Jùček Mậli ję zgŏvậrjal jậ kàk jû. 

Kîsta Mậli ję klěl dŏk jòš niệ mògel r÷či r Krìsta a špòt mu je ôstal dŏ smķti. 

Màjček Matẽka ję gŏvõril žẽʚne mậjčica, a n÷mu su r÷kli Màjček. 

Màmita Stậri Jakupậš šikûtar bèz zûḅi ję zvậl svụ̂ žẽʚnu màmita mèste màmica. 

Pìha Mậli Ìvek niệ mògel r÷či prasìce Pìka nèg Pìha i tò mu ję bìl špicnậmet. 

Skũjseka Skũjseka ję gŏvôril kùjsa mèste kùsa. 

Smêsna mlica Ìskal ję za zậfrig smiệsnę mělicę. 

Žìva Švìstava màma ga zvậla Žìva mèste Ìva. 

NADIMCI ZBOG GOVORA NECERSKIH RIJEČI 

Bèčar Za mlàdŏsti sę zbìla nabečãṛil, dà mu velĩju Bèčar (a nę Bečậr!) 

Laktičk lĩsice Laktečànem ję tò špòt zậte kàj gŏvòriju lìsica a n÷ kàk mî lisìca. 

Mãjke ti Mãre Jọ̃žec ję tàk gŏvôril svôje žẽʚne i tò mu je špicnậmet. 

Maôvaj, maônaj Štefậnec ję sàki čàs tàk r÷kel. 

Ŏmentãlno Učitelj je često govorio momentalno. 

Rcimonè Lòvapazìtel ję pùṇe gŏvôril r÷cimo n÷. 

Sĩnko Samo lugar govorio je tako sinu. 

Sùtra Škŏlậrcu sę mej dečkmî na pậše zar÷kle sutra mèste zùtra. 

RIJEČ S NAJVIŠE ISTOZNAČNICA 

Riiječ šleprček značenja pokvareno jaje (mućak) ima najveći broj istoznačnica. Čak 

su 24 govorna oblika s istim kratkim naglaskom na drugom slogu koji nastaju 

zamjenom glasova š/s, e/a, p/f, r̀/ù i č/t. (slafr̀ček, slafùṭek, slapr̀ček, slapr̀tek, 

slapụ̀ček, slapùṭek; slefr̀ček, slefùṭek, slepr̀ček, slepr̀tek, slepụ̀ček, slepùṭek; 

šlafr̀ček, šlafùṭek, šlapr̀ček, šlapr̀tek, šlapụ̀ček, šlapùṭek; šlefr̀ček, šlefùṭek, 

šlepr̀ček, šlepr̀tek, šlepụ̀ček, šlepùṭek)

619 

Sö NA SVIỆTU GŎVÒRI A MÎ NE RÀZMEMĘ 

Kàj sę nemîna spŏmîna 

Kòkŏš jûtre na drộgu v kurĩlnake pretẽʚ ̣žę sę i krěkŏli: Mãrke, jậ sem ti j÷ betẽʚ ̣žna! 

Pivec sę dòle vrtî, šešûri i trộpa s krîli: H òdi dòle, jậ sem apatekãṛ, apatekãṛ! 

Pùra pĩta kàḍ i h nòsiju Zạ̃greb na plàc: Kũḍ̣ kàm, kũḍ̣ kàm? 

Purn spustî dùḍu i zd÷rę sę srdìte nậ jnu: Nạ̃ Kāptŏlòm, nạ̃ Kāptŏlòm! 

Mãček zôvę vèlačę mèseca mậčku: Mārrõ, Mārrõ, za ròjničku razdràp! 

Mčka mu sę mòli: Nạ̃j mę v jòke, nạ̃j mę v jòke! 

Mãček kàḍ ju zgrậbi: Čè v jòke, čè v rìt, čè v jòke, čè v rìt! 

Mčka mejụ̂čę kàḍ ję nà jne: Mejụ̂, mejụ̂, jôj, māmẽk, jôj, tātẽk, kàj sàḍ bụ̂? 

Kàj su sę kòjn i kŏbìla spŏmīnàli i kàj ję pivec r÷kel gŏspŏdru 

Nègda ję na màrŏfe bìl slûga vilŏvnậk, kômu su vîlę dậlę znàti kàj sę nemîna spŏmîna. 

(Na bŏžîčnu nộč blge v štàle sę spŏmîna i sę kràvę su na jẽʚnu strận 

ŏbĶněnę. Òn ję rãzmel s÷ kàj sę nemîna spŏmîna. Čè bi kômu pŏvèdal, kàj ję čùl, 

mậm bi mřl.) 

I něgva žẽʚna ję slûžila na màrŏfe. Imèli su nèkaj svěga imiệtka, pùk su ìšli tòga 

imiệtka glějet. Mụ̂ẓ̌ ję jàšil na kôjne, a žẽʚna na kŏbìle. Kŏbìla ję bìla brèña, a žẽʚna 

nesěča. Kòjn ję bòle ìšel a kŏbìla ję zaŏstậjala. Kŏbìla ję za h r̀zala i r÷kla kôjnu: "Lãke 

ję t÷be kî nòsiš sàme dviệ glậvę, à jậ nòsim četìri i n÷mrem tàk br̀že îti". Mụ̂ẓ̌ jẹ tò čùl 

i rãzmel pàk sę ròdzgŏtem nàsmejal. Žẽʚna ję štèla sèkak znàti, kàj sę òn tàk kr̀hke 

nàsmejal, dà ję nèk pŏviệ. "Bùm ti zùtra pŏvèdal" velî mụ̂ž. Mìslil ję dà bụ žẽʚna dŏ 

zùtra zậbila, kàj ję pîtala. Kàḍ su sę zùtra vràčali dimộm, jědva su krēʚnùḷi, v÷č ję žẽʚna 

pîtala, kàj sę ję čẽʚra ŏnàk kr̀hke nàsmejal. Mụ̂ẓ̌ velî dà ję bụ pŏvèdal kàḍ dộjdeju 

dimộm. Ciệlem pûṭem si ję razmîšlal kàk bụ mộral mriệti. 

Kàḍ su dòšli dimộm, stàli su na vūvòze. Gŏspŏdậr ję zìšel ẓ kôjna i ŏtpîral lèsu. Kòjn 

ję za h řzal a piệvec zlětel na plột i zakukuriệkal. "Nàš bụ gŏspŏdậr zùtra mřl" r÷kel ję 

kòjn i pŏvèdal piệvcu zậkaj bụ̀ gŏspŏdậr mộral mriệti. 

Piệvec nậte velî: "Àm niệ vàlda tàk bědast, dà bi mřl? Òn ìma sàme jẽʚnu žẽʚnu i n÷

620 

zna ž nộ gŏspŏdạrìti ìli ju vkàniti. Kàm bi jậ svŏjiệ dvàjst dòšel, dà im spûṇim s÷, kàj 

gòḍ im v glậvu pû h nę. Àm jậ pùṇe pụt na smetìšče s÷ kòkŏši prizôvem na jenòga 

kùkčeca. Kàḍ ônę dộjdeju, jậ ga sậm pŏzòblem, da znậju štè ję gŏspŏdậr. Čè sę těra 

bûni, jậ nậ jnu skòčim i zrûṣtim ju tè čas. I mụ̂ẓ̌ sę žẽʚne nav÷čer zlãgal i pŏkậzal ję dà 

ję prậvi mụ̂ẓ̌ i gŏspŏdậr kàk Bộg zapŏviệda i ôstal jẹ žîv. Pịệvec ga ję nàvčil pòmeti i 

tàk mu žìvŏt spậsil. Piệvec je izbìla jậke mûḍer, òn i mej pěrjem pîzdu nậjdę. 

Kàj tìči velîju kàd ŏnàk mìlne pŏpivaju 

Škřlec ( j ŏrậč, šêva) ciệle lète jôrję. Kàḍ letî gòre ộnda pŏpiệva àjd, àjd, àjd, čà, čà, 

čà! Kàḍ sę dòle spũšča štî, štî, vô, vô, bìč mi ôpal, bìč mi ôpal. V lète velî za kọ̃jnski 

dr÷k fûj tàflek, a kàḍ v zîme na pûṭu nậjdę smřzneni, v÷sel vîčę: cīpekà, cīpekà! 

Senîca pŏpiệva v pretùletje kàḍ ìdę sę tòpleše: sẽci gûjn, sẽci gûjn!; v jěsen: kûpi 

gûjn, kûpi gûjn!;a v zîme vlẽci gûjn, vlẽci gûjn! 

Žûṇa pŏpiệva, kàḍ na driệve lùknu vřta: Břř, břř, p÷kla bi pŏgàču, niệmam dřřv, dřřv!. 

Gr̀lica grgụ̂čę: Dřřv, dřřv, niệmam dřřv, pŏgàču bi p÷kla, niệmam dřřv, dřřv! 

Gòlub gugûčę dŏk ŏbletậva òkŏl gòlubicę i snûḅi ju: kùrc pizdũ, kùrc pizdũ!. Kàḍ zletî 

na gòlubicu i gnětę ju: tiščî, tiščî i na krậju tĩsk! 

Kukuvàča pŏpiệva ŏd Jùrjeva dŏ Petròva: Kùpûj kûm, kùpûj kûm! 

H ùpec (lùpec) je ŏdgŏvậrja: Bùṃ, bùṃ! 

H ùpec sậm pŏpiệva: hùp, hùp, hùp, nôsi dr÷k na kùp! 

V'ga pŏpiệva: H òjdi Ìva pŏ glìvu! Zemi sekìru pŏsêci glìvu! ìli Ìva, na glìvu, zêmi 

sekìru, sêci glìvu! Dêca pŏpiệvaju: Ìva glìva, rìt pišìva. Glậvu věžę rìt natěžę. 

H rež (jrež) pŏpiệvajuč fùrt v trậve bròji: šěst; pět, šěst, pět. 

(zbrôjil ję da 3 bàbę ìmaju 6 pět.) . 

Sràka drežñî: Drẽʚḳ, drẽʚḳ! Zậte dêca (ŏnòmu kî sę nèkaj sřdi) pŏpiệvaju: 

Sràka ìma dụ̂gi ręp i pĩsane pęrje. 

Pàzi sę, tî Ìvek, dà tę nę pŏsěrę! 

Drùga dêca ìdu spật, Ìvek ìdę gàče prật. (ìme sę miệjna)

621 

Kàj s mûž z bbinŏ rîtjŏ spŏmînal 

Tàk sẹ mụ̂ẓ̌ pŏsvàdil z bậbŏ, pàk mu niệ štèla nìš gŏvŏrìti, sřdila sę. Òn jẹ ìšel Zậgreb, 

pàk ju ję v÷č zvûna pîtal, kàj bi je kûpil Zạgr÷be. Bàba v kùjne přdnę jậke: přř přř! 

Mụ̂žu sę čùle, da velì přpla. Pîta òn, kùlike. Bàba přdnę slàbeše: fùjt! Mụ̂žu sę čùle 

fùnt. Dŏn÷sel ję fùnt přpla. Bàba se čûdi: "A kàj bùṃ, za vộlu Bộžu s tùlikem přplem?" 

"Àm si mi r÷kla, dà ti přpla fùnt dŏněsem." "Jẽ, tî si sę izbìla z mŏjộ rîtjŏ spŏmînal" 

Kàj drivje velî: grậber da ję glậden, rakîta da niệ sîta, briệst ìdęmę jiệst, 

mûrva da niệ krùva. h rậst ìdęmę krậst, bûkva ìdęm skùpa, kliện da niệ liện, 

ìste tàk i driện, jěsen něm jậ kèsen, kôstajn da ně ôstal i tŏpôla dậ i kôla. 

Bedsti bràt ję pròdal vôla vřbe k ję gŏvòrila 

Na sêmnu niệ pròdal vôla ni kàḍ mu ję ŏdsiệkel rògę, vûva i rěp kàk su kùpci štèli. Ìdę 

òn dimộm z vôlem, a krej pûṭa su bîlę dviệ stậrę vřbę i jěna sę v drùgu glòdala. Bàš 

ję vèter pûval, pàk ję tò cvrgụtàle. N÷mu sę čùle da vřba velî, da h òčę kūpìti vôla. Pîta 

òn nụ̂ dà za kùlike. Pậk ję dàle cvrgụtàle, a òn ję mìslil da velî dviestộ fòrinti. "Da je l' 

bụ sàḍ platîla?" pîtal ję òn. Čùle mu sę dà vřba velî dà za dvậ mèsecę. Privẽʚžę òn 

vôla za vřbu i ŏtîdę dimộm. Dộjdę òn za dvậ mèsecę k vřbe pŏ pènezę. Vèter nịệ 

pûval i vřba niệ cvrgûṭala. Ộnda sę òn rasřdil, pàk je ŏtìšel pŏ sekìru i vřbu pŏdsiệkel. 

A tậ je vřba bîla šuplàsta, pàk su si nûṭre rậbari pènezę sprạvlàli.Tò su sę sàme cekîni 

rasìpali.Òn ję cekînę pòbral i liệpe žîvel i jòš diệs liệpe živî čè niệ mřl. 

Kàj štrum÷nti gŏvòriju kàd budènečki mužikši ìgraju: 

Prvìsta na gùsli: Pràsica sę prãsi, pràsica sę prãsi! 

Bàjsar na bjs: Bộg znậ kàkvi bũḍu, bũḍu, bũḍu? 

Beglàjter na beglàjt: Čřni, biệli, pìkasti, čřni, biệli, pìkasti

LITERATURA 

Anić, V. 2003. Veliki rječnik hrvatskoga jezika, Zagreb. 

Anić, V. Goldstein, I. 2000. Rječnik stranih riječi, Zagreb. 

Badalić, J. (1979) Moslavačke razglednice, Kutina 

Bösendorfer, J. 1950. Agrarni odnosi u Slavoniji, Zagreb. 

Brozović, D. 1990. Kajkavsko narječje. Enciklopedija Jugoslavije sv. 6. 

Celinić, Anita. 2010. Govor mjesta Posavski Bregi kraj Ivanić-Grada, KAJ 4 

Cuvaj, A. 1911. Graña za povijest školstva, Zagreb 

Deanović, M. 1942. Talijansko-hrvatski rječnik, Zagreb 

Divković, M. 1900. Latinsko-hrvatski rječnik (reprint 1987.) Zagreb 

Erceg, I. 1996. Ivan Kapistran Adamović, Osijek. 

Frančić, Anñela. 2002. Meñimurska prezimena, Zagreb 

Gluhak, A. 1993. Hrvatski etimološki rječnik, Zagreb. 

Hadrovics L. Madžarsko-srpskohrvatski rečnik Budapest 1968 

Hamm J. 1935. Poljski jezik, Zagreb 

Hraste, M. 1948. Kajkavsko narječje (skripta) Zagreb 

Hrvatski enciklopedijski rječnik, Zagreb 2002 

Ivšić, S. 1936. Jezik Hrvata kajkavaca, Ljetopis JAZU, 48, Zagreb 47-88. 

Jedvaj, J. 1956. Bednjanski govor, Hrvatski dijalektološki zbornik 1 

Junković, Z.1972. Jezik A. Vramca i podrijetlo kajkavskoga dijalekta Rad JAZU 363. 

Junković, Z. 1972. Dioba kajkavskih govora, Hrvatski dijalektološki zbornik 6. 

Jurišić, B. 1944. Nacrt hrvatske slovnice, Zagreb 

Kajkaviana croatica Hrvatska kajkavska riječ, 1996. Zagreb. 

Kalinski, I i Šojat, A. 1973. Zelinski tip govora, Rasprave Instituta za jezik 2, 21-36. 

Kalinski, I. 1989. O govoru D. Zeline i Adamovca, Rasprave Zavoda za hrv. jezik, 15, 115-120. 

Kalinski, I. 1994. Vrbovečki kajkavski govor, Rasprave Zavoda za hrvatski jezik, 20, 105-113. 

Kalinski, I. 1995. Vrbovečki kajkavski govor. Vrbovec u prošlosti i sadašnjosti.Vrbovec, 99-113 

Kekez, J. 1969. Popijevke, zdravice i napitnice, Zagorski kolendar 

Klaić, B. 1986. Rječnik stranih riječi. Zagreb

Kralj, S. 1993. Popevka vu kmici navek blešči, Zagreb 

Leksik prezimena Socijalističke Republike Hrvatske 1976. Zagreb. 

Lončarić, M. 1986. Bilogorski kajkavski govori, Rasprave Zavoda za jezik 12, 1-230. 

Lončarić, M. 1990. Kaj - jučer i danas, Zagreb. 

Lončarić, M. 1996. Kajkavsko narječje, Zagreb 

Lončarić, M.i Celinić, Anita 2010. Dalibor Brozović o kajkavštini KAJ 5-6 

Manger, T. 1966. A Zagreb Kajkavian Dialect, Penn States Studies 

Maresić, Jela. 2003. Kajkavska dijalekatna leksikografija, Rasprave 29, 391-406. 

Maresić, Jela, Menac-Mihalić, Mira. 2008. Frazeologija križev.-podravskih govora, Zagreb 

Mažuranić, F. 1927. Od zore do mraka, Zagreb 

Nadu, M. 1992. Obrisi jednog vremena, Sesvete 

Rječnik hrvatskoga jezika. LZ Miroslav Krleža i Školska knjiga, Zagreb 2000. 

Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika. 1984.-2005. Sv. 1-10, JAZU (HAZU) 

Skok, P. 1971-74. Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-IV, Zagreb 

Sobotka, O. 1973. Chorvatosrbskko-česky slovnik, Daruvar 

Sviben, K. 1969. Govor zlatarskog kraja, KAJ 9. 

Sviben, K. 1974. Glasovni sustav govora zlatarskog kraja, Kajkavski zbornik, 125-178, Zlatar. 

Šamšalović, G. 1964. Njemačko-hrvatskosrpski rječnik, Zagreb. 

Šimundić, M. 1994. Rječnik suvišnih tuñica u hrvatskomu jeziku, Zagreb 

Šimunović, P. 2008. Hrvatska u prezimenima, Zagreb 

Škaljić, A. 1979. Turcizmi u srpskohrvatskom jeziku, Sarajevo. 

Šojat, A. 1973. O govoru Cerja kod Sesveta, Rasprave Instituta za jezik 2. 

Šojat, A.; Kalinski, I.; Lončarić, M. i sur. 1998. Zagrebački kaj, Zagreb. 

Šatović, F. 1971. O kajkavštini i govoru Cerja, KAJ 6. 

Tafra, Branka. 2005. Od riječi do rječnika, Zagreb 

Uhlik, R. 1983. Srpskohrvatsko - romsko - engleski rječnik, Sarajevo 

Zečević, Vesna. 1993. Fonološke neutralizacije u kajkavskom vokalizmu, Zagreb. 

Ostali radovi navedeni su u kraticama izvora sličnih riječi na str. 59.

Bilješke o autorima 

Franjo Šatović roñen je 22. siječnja 1926. u Cerju (općina Kašina, kotar 

Sv. Ivan Zelina, sada grad Zagreb). Otac Šimun umro je 1930. a 1936. 

majka Ljubica r. Kus u Drenčecu. Osnovnu školu polazio (1932-1936) u 

Cerju. U Privatnoj gimnaziji Napredak svršio je 1942. prva 4 razreda i 

maturirao 1946. u III. muškoj realnoj gimnaziji u Zagrebu. Upisao studij 

etnologije, hrvatskog jezika i književnosti na Filozofskom fakultetu u 

Zagrebu. Nakon nestanka u Jasenovcu očuha Vjekoslava Čižmek r. u 

Glavničici, odlaska maćehe Ružice r. Šimaga i smrti bake Marice r. 

Bojničić u Drenčecu ostao je s malodobnim bratom Slavkom Čižmek 

sam na seljačkom gospodarstvu. Ušli 1947. u SRZ "J. Granña" Šašinovečki 

Lug i preselili u Popovec. Radeći u zadruzi prešao je na Agronomski fakultet, Na 

agronomskoj praksi bio je u Njemačkoj, Danskoj i Švicarskoj. Diplomirao je 1953. Na specijalizaciji 

oplemenjivanja soje bio je u Japanu 1962. Doktorirao 1973. temom Proizvodna 

važnost osnovnih komponenata priroda kukuruza primjenom path coefficient analysis. Radio 

je od 1954. Sjemenskom poduzeću ðurñevac (Osnovao Ratarsko-sjemenarsku zadrugu 

"Savez" s 14 ogranaka), Poljoprivrednoj stanici Sesvete do 1963. (Osnovao Poljoprivrednu 

zadrugu "Agrocentar" u Sesvetama i Poljoprivredno-povrtlarsku zadrugu Popovec-Cerje), 

Poljoprivrednom centru Hrvatske do 1975 (organizirao pokusno polje u Šašinovečkom Lugu) 

i Agronomskom fakultetu u Zagrebu do 1992. godine. Predavao je Metode primjene znanosti 

(od 1970.), Ratarstvo i Sjemenarstvo. Oženjen Marijom r. Cvitković iz Mutilića (Udbina), sinovi 

Željko i Zlatko. Radio je na primjeni znanosti u proizvodnji, širenju agroinovacija, oplemenjivanju 

hibrida kukuruza (ZG502 i ZG602) i sorata soje (Ljubica i Sivka). U suradnji s agronomskim 

fakultetima, institutima, stanicama i stručnim službama organizirao je od 1965. godišnja 

agronomska savjetovanja. Sudjelovao je na meñunarodnim kongresima u Francuskoj, 

USA, Čehoslovačkoj, SSSR-u, Japanu i Australiji. Više godina bio je urednik agronomskih 

stručnih i znanstvenih časopisa: Agronomski glasnik i Biblioteka priručnika 13, Agroinovacije 

12, Poljoprivredne aktualnosti 11, Poljoprivredna znanstvena smotra i Biblioteka udžbenika 11 

godina. Bio je suradnik Poljoprivredne enciklopedije i struke agronomija u Rječniku hrvatskog 

jezika Leksikografskog zavoda. Član osnivač je i prvi tajnik Savjeta za poljoprivredu i šumarstvo 

HAZU. Od preko 140 stručnih i znanstvenih radova navode se oni koji su djelomično 

doprinjeli nastanku Rječnika govora zagrebačkog Cerja. 

1. 1953. ( i Deneš S. Dobrinić B.) Poljoprivreda općine Šašinovec, diplomski rad, Zagreb, 150 

2. 1958. (i Šket, M. i sur.) Stanje i mogućnosti polj. proizvodnje Gornja Lonja, (studija) 248 

3. 1960. (i sur.) Poljoprivreda općine Sesvete, 297, A4, tb117 kt. 

4. 1968. (Kovačević J. i ), Prirodni travnjaci općine Sesvete, Veterinaria 2:223-229, Sarajevo. 

5. 1971. Po dragomu kraju Sesvetsko Prigorje, KAJ 6:81-107, Zagreb, 27, 2417p, sl19. 

6. 1971. Sega po male z cerske fare (šale, poslovice, zgajnke, coprije), KAJ 6:108-123, Zagreb 

7. 1971. Nešto o kajkavštini i govoru Cerja (i rječnik), KAJ 6:124-126, Zagreb, 3, 2417p, cr1. 

8. 1971. Povijesne crtice o gospodarskim organizacijama na području Sesveta KAJ 6: 61-70 

9. 1971. Seljačke bune (3 štibrenske, Golešova i Zelinsko-Kašinska) KAJ 6: 33-44) 

10. 1984. Kukuruz u prošlosti i sadašnjosti, Poljodobra 3: 3-19, 5:3-20, 9/10:3-14, 11/12:3-13 

11. 1989. Konoplja nekad i danas, Poljodobra 5/6:99-125, Zagreb, 33, A4, sl18, tb14 L52. 

12. 1997. Naše stare domaće sorte usjeva, povrća i cvijeća Sjemenarstvo 14:93-116. 

13. 1997. Naše stare domaće sorte voćaka Sjemenarstvo 14/97:355-385. 

14. 1998. Kukuruzno nazivlje u hrvatskim govorima Sjemenarstvo15/98:479-494 16/99 121-165. 

15. 2000. Naše stare sorte vinove loze Sjemenarstvo 17:43-77. 

16. 2000. Rječnik hrvatskoga jezika LZ MK i ŠK, Zagreb (suradnik struke agronomija)

Bilješke o autorima 

Ivan (Ivo) Kalinski roñen je 8. ožujka 1940. u Črečanu. Osnovnu školu 

polazio (1947-1955) u Sv. Ivan Zelini, gimnaziju (1955-1959) i Filozofski 

fakultet (1960-1966) u Zagrebu, gdje je magistrirao 1979, a doktorirao 

1987. Radio u Zavodu za jezik u Zagrebu. Od 1978-1980. bio lektor za 

hrvatski jezik na sveučilištu u Munsteru. Znanstvenik i književnik. Objavio 

70-tak znanstvenih i stručnih radova s područja dijalektologije, 

leksikografije i povijesti jezika Sustavno se bavi proučavanjem jezične i 

estetske strane suvremene kajkavske književnosti. Članom DHK postao 

je 1986. Član je Hrvatskog filološkog društva u Zagrebu. Član je Matice 

hrvatske. Zastupljen je u svim panoramama i antologijama kajkavskoga pjesništva te u 

Skupljenoj baštini, antologiji sveukupnoga hrvatskoga pjesništva. Dobitnik Zlatne lire za 

kajkavsku poeziju i Nagrade Katarina Patačić 2008. 

Urednik Male biblioteke "Dragutin Domjanić" (45 knjiga / zbornika), biblioteke "Susreta riječi" (10 

knjga/zbornika), jedan od urednika Male biblioteke "Ignac Kristijanović", jedan od urednika 

časopisa za prosvjetu i kulturu "KAJ". 

U Bibliografiji časopisa "KAJ" (Zagreb 2011) navedeno je 60 njegovih radova. 

Knjige objavljene u suatorstvu: 

Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika (10 svezaka), HAZU i Institut za hrvatski jezik 

i jezikoslovlje, Zagreb 1984-2007. 

Zagrebački KAJ, Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje (monografija) Zagreb 1998. 

Samostalne objavljene knjige: 

Pha kaj, (zbirka poezije), "August Cesarec" Zagreb 1979. 

Valctakt ilajno, (zbirka poezije), "Kajkavsko spravišče", Zagreb 1982. 

Poetika i jezik kajkavskih pjesama Dragutina Domjanića (monografija) "Kajkavsko spravišče", 

Zagreb 1988. 

Anatomija kmice ili umjetnina teksta - zanos i tjeskoba (eseji), Pučko otvoreno učilište Sv. Ivan 

Zelina, Sv. Ivan Zelina 2003. 

Kristalni aed, (zbirka poezije), "Disput" Zagreb 2005. 

Ono drugo more, (kratke priče), "Disput" Zagreb 2006. 

Cicirici & senjali (zbirka poezije - zajedno s Vladimirom Pernićem) "Kajkavsko spravišče", 

Zagreb 2007. 

Lollo, (zbirka poezije), DHK, Zagreb 2008. 

Kiborg kao emotivni alien (eseji), Pučko otvoreno učilište Sv. Ivan Zelina, Sv. Ivan Zelina 2009. 

Nemir podvornika Szerbe (zbirka poezije), Pučko otvoreno učilište Sv. Ivan Zelina, Sv. Ivan 

Zelina 2009. 

Četverolisni četveropreg (zbirka poezije), Pučko otvoreno učilište Sv. Ivan Zelina, Sv. Ivan 

Zelina 2010. 

Gle, kako lijep dan (kratke priče), Pučko otvoreno učilište Sv. Ivan Zelina, Sv. Ivan Zelina 2011. 

Radovi o kajkavskim govorima bliskim cerskom: 

Zelinski tip govora (sa Šojat) Rasprave Instituta za jezik 2, 21-36. Zagreb 1973. 

O govoru D. Zeline i Adamovca, Rasprave Zavoda za hrv. jezik, 15, 115-120. Zagreb 1989 

Vrbovečki kajkavski govor, Rasprave Zavoda za hrvatski jezik, 20, 105-113. Zagreb 1994 

Vrbovečki kajkavski govor. Vrbovec u prošlosti i sadašnjosti.Vrbovec, 99-113 Zagreb 1995 

Adamovečki i donjozelinski govor i jezik Domjanićevih kajkavskih pjesama. /Književno-jezične 

korelacije/. KAJ 6/2003. 35-47

SADRŽAJ 

NASTAJANJE RJEČNIKA......................................................................................................................................................................................5 

OPIS GOVORA 

Vokalizam ..........................................................................................................................................................................................................................................8 

Naglasak...........................................................................................................................................................................................................................17 

Konsonantizam ..............................................................................................................................................................................................................19 

Deklinacija...................................................................................................................................................................................................................................27 

Konjugacija................................................................................................................................................................................................................................40 

Nepromjenljive vrste riječi.................................................................................................................................................................47 

RIẸČNIK ZAGREBAČKŎGA CĘRJA.................................................................................................................................52 

Natuknički članak ..................................................................................................................................................................................................55 

Kratice......................................................................................................................................................................................................................................61 

A a Ạ ạ................................................................................................................................................................................................................................................65 

B b....................................................................................................................................................................................................................................................................68 

C c ....................................................................................................................................................................................................................................................................91 

Č č ..............................................................................................................................................................................................................................................................103 

D d DZ dz ............................................................................................................................................................................................................................113 

ð ñ..............................................................................................................................................................................................................................................................137 

E e Ē ę..........................................................................................................................................................................................................................................138 

F f..................................................................................................................................................................................................................................................................139 

G g.............................................................................................................................................................................................................................................................150 

H h..............................................................................................................................................................................................................................................................169 

I i......................................................................................................................................................................................................................................................................178 

J j...................................................................................................................................................................................................................................................................181 

K k ..............................................................................................................................................................................................................................................................194 

L l ..................................................................................................................................................................................................................................................................234 

M m .........................................................................................................................................................................................................................................................250 

N n..............................................................................................................................................................................................................................................................274 

O o Ọ ọ Ŏ ŏ................................................................................................................................................................................................................313 

P p ..............................................................................................................................................................................................................................................................343 

R r................................................................................................................................................................................................................................................................426 

S s...............................................................................................................................................................................................................................................................449 

Š š...............................................................................................................................................................................................................................................................492 

T t..................................................................................................................................................................................................................................................................516 

U u Ụ ụ........................................................................................................................................................................................................................................533 

V v...............................................................................................................................................................................................................................................................534 

Z z................................................................................................................................................................................................................................................................557 

Ž ž................................................................................................................................................................................................................................................................605 

NEKOLIKO JEZIČNIH ZANIMLJIVOSTI .................................................................................................................616 

LITERATURA 

Bilješke o autorima

ʚʚ 

ʚʚ 

ʚʚ 

Stòletni kliẽṇi krej dõḷnŏga zdẽʚ ʚnca pri pũṭu 

mậm rậsli su morti još v cẽʚ ʚrju i priệ Cẽʚ ʚrja 

Pŏḍ Kliẽṇi na prasìčkališču 1952. 

Kliẽṇi su pri pûṭu mậm, 

V h lậdu glìbŏk zdẽʚnec, 

Spòminek ję tu naviệk. 

Smiệj sę čûję v sěle priệk. 

D. Domjanić 

Mèjnšŏmu šuplãṣtŏmu kliệnu razn÷sla jeʚ 8.5.1945. bķk srpska granãṭa 

a hrvãṭska z Glibõḳŏga jãṛka ga dŏtûḳla 7.4.1994. i pŏtpîlen jeʚ 1998. 

Piệjn mu jeʚ bil 120 cm šĩrŏk.

ʚʚ 

Stoljetni Klen u Cerju bio je zakonom zaštićen 

jedini u Hrvatskoj kao rijedak primjerak drveća. 

Da je Kliện štèl kaj rẹči v Riẹ̃čnike bi bile još više 

liẹ̃pe prìgŏrske kàjkavske cẽʚ ʚrske starĩnske riẹ̃či. 

Kliện, najstàreši Cẽʚrec, spậl jeʚ mĩrne žîv 28.3.2010. 

V÷liki Kliện jeʚ ĩmel õpseg stệbla 350 cm. 

Znàčka zạkòna niê ga spãṣila mrĩela ŏd 

zàgrebečkeʚ pĩleʚ na spěč priệ lîsta 2010. 

Još pŏmũčke vmîra piệjn 140 x 130 cm.

Cerje na zemljovidu Zagrebačke biskupije 

Josipa Szemann-a iz 1822. godine.

RI Ä NIK - POU Zelina

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

RI Ä NIK - POU Zelina