PRIROČNIK ZA GRADBENE IZVAJALCE za ... - ponudba obrti

17. RAVNANJE Z GRADBENIMI ODPADKI IN ZEMELJSKIMI
IZKOPI
Kot stranski produkt pri izvajanju so gradbeni odpadki, ki se pri sami gradnji (embalaža) in pri rekonstrukcijah
ali odstranjevanju objektov »proizvajajo« v velikih količinah. Zato je potrebno upoštevati pomemben okoljski
vidik že pri projektiranju, med gradnjo in na tehničnem pregledu. V letu 2008 so bili spremenjeni vsi podzakonski
akti, ki urejajo ravnanje z odpadki, gradbenimi odpadki, vnosom zemljine in z azbestom.
Osnovna odgovornost ravnanja z odpadki pri gradbenih delih je z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki
nastanejo pri gradbenih delih predpisana investitorju, saj je bila veriga od glavnega izvajalca do zadnjega
podizvajalca v večini primerov težko pregledna. To pomeni, da je za neustrezno odlaganje odpadkov, vnos
zemljine (nasipanje) pred zakonom odgovoren in kaznovan investitor.
Dejanske razmere so na gradbišču takšne, da investitorji z bolj ali manj posrečeno dikcijo v pogodbi vse svoje
obveznosti »ustreznega ravnanja z gradbenimi odpadki v skladu s predpisi« prenese na gradbenega izvajalca. Kaj to
pomeni ? Pri ugotovljenem nepravilnem odlaganju odpadkov okoljski inšpektor vodi postopek proti investitorju,
mu tudi izreče globo. Ker se je investitor zavaroval s pogodbo, bo stroške v končni fazi nosil izvajalec. Urejanje
medsebojnih razmerij glede obveznosti nato ostane med glavnim izvajalcem in podizvajalci. Ker je torej dolžnost
ravnanja z odpadki v končni fazi še vedno prenesena na izvajalca mu torej ostane dolžnost, da vsaj v glavnih obrisih
pozna zahteve glede ravnanja z odpadki in da se po potrebi podrobneje poduči, kajti kazni zaradi neupoštevanja so
vedno višje in znašajo od 10.000 do 40.000 EUR.
17.1. ODPADKI, KI NASTANEJO PRI GRADBENIH DELIH
Ravnanje z gradbenimi odpadki je predpisano v Uredbi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
17.1.1. ZEMELJSKI IZKOP
Zemeljski izkop na gradbišču do 30.000 m 3 , ki ni onesnažen (z olji, bitumni…) lahko investitor ponovno
uporabi na istem ali drugem gradbišču, kjer je sam investitor:
• o zemeljskem izkopu mora investitor zagotoviti izdelavo dokumentacije:
- podatek o prostornini zemeljskega izkopa, ki je nastal na gradbišču
- sestava zemljine ali podatki analiz izkopa (analizo opravljajo pooblaščene osebe za izdelavo ocene
odpadkov)
- to dokumentacijo investitor uporabi pri izdelavi poročila o ravnanju z odpadki
- hraniti jo mora vsaj še 3 leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
• Zemeljski izkop iz drugega gradbišča, kjer je drug investitor, se lahko uporabijo samo pod pogoji določenimi
v Uredbi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (glej poglavje 17.3.).
V okolje (izven zemljiške parcele na kateri se gradi) je zemeljski izkop brez okolje varstvenega dovoljenja
OVD prepovedano vnašati.
56
17.1.2. GRADBENI ODPADKI
• Gradbeni odpadki se morajo skladiščiti na gradbišču ločeno tako, da ne onesnažujejo okolja in da jih je mogoče obdelati.
Odpadki so na gradbišču največ do konca gradbenih del, vendar ne več kot eno leto. Investitor začasno skladišče lahko
zagotovi tudi na drugem gradbišču, kjer je sam investitor ali na ustrezno urejenem kraju za začasno skladiščenje.
• Za gradbene odpadke, ki jih ni mogoče skladiščiti na gradbišču mora investitor zagotoviti, da jih izvajalci