Porocevalec 05 2013:Layout 1 - ponudba obrti

NA[
[t.: 5, maj, 2013
PORO^EVALEC
REVIJA OBMO^NE OBRTNO-PODJETNI[KE ZBORNICE MARIBOR
Tiskovina / Po{tnina pla~ana pri po{ti 2102 Maribor
Novosti Zakona o delovnih
razmerjih in o urejanju trga dela
Po vstopu Hrva{ke v Evropsko
unijo?
Nove zahteve za podjetja, ki v
Avstriji opravljajo storitve
Zakaj postati ~lan zdru`enja
delodajalcev obrti in podjetnikov
slovenije?
Pomo~ pri pridobivanju
nepovratnih sredstev
Revija Energetik praznuje 20 let!
Pet let salona Moto-Nautika v
Miklav`u

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Aktualno
22. sre~anje pesni{kih obrtnikov in podjetnikov
in 30. obletnica OOZ Pesnica
Boris Li~en
V soboto, 13. aprila 2013, so se
v hotelu Habakuk pod Pohorjem
zbra li obrtniki in podjetniki
OOZ Pesnica, tokrat na sve~ani
prireditvi ob 30. obletnici delovanja
zbornice in `e na tradicionalnem
22. sre~anju pesni{kih
obrtnikov in podjetnikov. Sve~a -
nos ti se je udele`ilo okoli 120
obrtnikov in podjetnikov ter po -
vabljenih gostov: `upana ob~in
Pesnica in [entilj, predstavniki
OOZ Maribor, Lenarta in Ru{.
Kulturni program so izvedle
u~enke Osnovne {ole Kungota,
za dobro zabavo in ples pa je
poskrbel ansambel Export B.
Predsednik OOZ Pesnica in ~lan
komisije za podelitev priznanj sta
podelila vsakoletna priznanja svojim
~lanom obrtnikom in podjetnikom
ob jubilejih za dolgoletno delo
v obrtni{tvu in podjetni{tvu, in
sicer za 10, 20 in 30 let dela.
Sve~anega dogodka se je s strani
OOZ Maribor udele`il Vlado
HRE[^AK, predsednik sekcije
gradbincev, ki je ob tej prilo`nosti
predsedniku pesni{ke zbornice
Denisu Maliju izro~il spominsko
darilo.
Novosti Zakona o delovnih
razmerjih in o urejanju trga dela
Í Breda Malen{ek
Za mariborske obrtnike se je 24. aprila izvedel brezpla~en seminar
o novostih Zakona o delovnih razmerjih in dopolnitvah Zakona o
urejanju trga dela. Seminarja se je v polni Izo bra `evalni dvorani
Doma obrtnikov Maribor udele`ilo preko 50 obrtnic in obrtnikov.
Predaval je Toma` Bernik, samostojni strokovni sodelavec-pravnik
ZDOPS-a, ki se mu je ob koncu seminarja, ta je trajal polne {tiri ure,
pridru`il {e sodelavec Igor Antauer, generalni sekretar ZDOPS.
Oba sta sodelovala tudi v delodajalski pogajalski skupini pri reformi
trga dela.
Novi Zakon o delovnih razmerjih
in novela Zakona o urejanju trga
dela sta del celovite reforme trga
dela, katere namen je vzpostaviti
primerno razmerje med ustrezno
varnostjo delavcev in mo`nostjo
u~inkovitej{ega prilagajanja razmeram
na trgu. Oba zakona vplivata
na poslovanje obrtnikov in podjetnikov,
zato je poznavanje njune
ureditve {e kako pomembno.
Zakona sta stopila v veljavo 12.
aprila, zato je Zdru`enje delodajalcev
obrti in podjetnikov Slovenije
(ZDOPS) pripravilo predavanje/de -
lav nico, na kateri so udele`ence
seznanili s spremembami in njihovo
uporabo v praksi. Delavnica je
bila namenjena delodajalcem,
kadrovskim delavcem in drugim
zainteresiranim, ki so se na njej
seznanili s novostmi, ki jih prina{a
reforma trga dela. Toma` Bernik je
opozoril tudi na bistvene novosti
delovnopravne zakonodaje, ureditve
trga dela in predstavil novosti
pri postopkih.
Razlogi za sprejem nove delovne
zakonodaje so izhajali iz stanja na
trgu dela, nefleksibilnosti trga dela,
Ustanovitelj in izdajatelj glasila Na{ poro~evalec je Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor. Uredni{ki odbor: Nata{a Matijevi~, glavna in odgovorna urednica;
Boris Li~en, koordinator – strokovni sodelavec; Marjan Vidovi~, koordinator glasila. Marketing: Nata{a Matijevi~, e-po{ta: natasa.matijevic@ozs.si; Janko Pistotnik, e-po{ta:
pistotnik@siol.net; Grafi~na priprava in oblikovanje: Grafi~ni studio OK, e-po{ta: studio-ok@siol.net, porocevalec.oozmb@siol.net; Tisk: Dravski tisk d.o.o., Linhartova ul. 6,
2000 Maribor. Naklada: 3100 izvodov. Glasilo izide 11-krat v letu. Naslov uredni{tva: Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor, Titova cesta 63, 2000 Maribor; telefon:
(02) 33 03 500 (h. c.), (02) 33 03 504; telefaks: (02) 30 00 491; e-po{ta: boris.licen@ozs.si; internet: www.ponudba-obrti.com/maribor. Glasilo Na{ poro~evalec sodi med informativne
publikacije in je v celoti brezpla~en. Prejemajo ga vsi ~lani in `e upokojeni ~lani obmo~ne zbornice Maribor, nekatere ustanove in druga zainteresirana javnost.
3

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
4
Aktualno
velikega dele`a zaposlitev za
dolo~en delovni ~as, nizke stopnje
zaposlenosti starej{ih in kot posledice
nizke konkuren~nosti gospodarstva.
Cilji nove delovnopravne
zakonodaje so poenostavitev po -
stopkov sklenitve in odpovedi
pogodb o zaposlitvi, pove~anje
fleksibilnosti trga dela in notranje
fleksibilnosti, zmanj{anje stro{kov
pri zaposlitvah za nedolo~en ~as,
finan~na destimulacija za sklepanje
pogodb za dolo~en ~as ter
pove~anje pravne varnosti zaposlenih.
Naj na{tejemo samo nekaj od
{tevilnih novosti: pri objavi prostega
delovnega mesta ni ve~ obvezne
prijave na zavodu za zaposlovanje.
Objava prostega delovnega mesta je
sicer nujna in je lahko tudi na
zavodu za zaposlovanje ali v ~asopisu
ali na oglasni deski podjetja,
dobro jo je imeti dokumentirano.
[e vedno pa bo treba na zavodu
prijaviti prosto delovno mesto, ~e
`elimo zaposliti tujca. V pogodbi o
zaposlitvi, sklenjeni za dolo~en
~as, je treba navesti, zakaj. Med
razlogi so lahko za~asno pove~an
obseg dela, sezonsko delo, delo na
projektih, uvajanje ob novem pro -
izvodu. Po novem spet lahko enoosebna
gospodarska dru`ba, v kateri
je edini lastnik podjetja obenem
direktor, sklene delovno razmerje.
Pri zaposlovanju agencijskih
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
delavcev se jih sme imeti v strukturi
zaposlenih najve~ 25 odstotkov,
vendar je v obrti malo agencijskih
delavcev. Z julijem naj bi za`ivelo
tudi delo upokojencev. Zaposliti se
jih bo smelo najve~ za 60 ur
mese~no, letno bodo lahko zaslu `i -
li najve~ 6.300 evrov, vendar bo
delo upokojencev obremenjeno
skoraj s 60 odstotki dajatev, to
pomeni, da bo njihovo zaposlovanje
z vidika ekonomi~nosti vpra{l -
j ivo. Odmor za malico ostaja pla~an
kljub naporom delodajalcev, da bi
se to spremenilo; tudi predlog
delodajalcev, da bi se dopust omejil
na najve~ 30 delovnih dni v
koledarskem letu, ni bil sprejet. Pri
navedbi razlogov za odpoved
pogodbe o delu za dolo~en ~as de -
lav cu ni treba pojasnjevati, zakaj
daje odpoved, delodajalec pa mora
v vsakem primeru ob odpovedi
delovnega razmerja, pa naj bo to za
dolo~en ali nedolo~en ~as, navesti
razloge. Pri odpu{~anju iz poslovnega
razloga, poslovni razlog, ki
smo ga prej navedli, ni smel biti
starej{i od {estih mesecev, zdaj ni
ve~ omejitve, ~e pa delavca odpustimo
zaradi krivdnega razloga,
moramo to storiti najkasneje v 60
dneh od takrat, ko smo za krivdni
razlog izvedeli. Spremembe so tudi
pri poskusnem delu. Prej je bilo
treba z odpovedjo, ~e z delavcem
na poskusnem delu nismo bili
zadovoljni, po ~a kati do izteka
poskusnega dela, zdaj ga lahko
odpustimo `e v ~asu poskusnega
obdobja s sedemdnevnim odpovednim
rokom. Razlog je lahko ta,
da delavec ni dosegal pri~akovanih
rezultatov. Sicer pa sme poskusno
delo trajati najve~ 6 mesecev.
Seminar je obsegal novosti pri
zaposlovanju, spremembe pogodbe
o zaposlitvi, pro`nost zaposlovanja
in notranja pro`nost, spremembe
postopkov pri odpovedi pogodbe o
zaposlitvi, skraj{ani odpovedni
roki, druga~na ureditev odpravnin,
novosti pri vro~anju odpovedi
pogodbe o delu, za~asno in ob ~as -
no delo upokojencev, pravice zavarovanja
za brezposelnost in druge
novosti.

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
ZAKONODAJA
Dolo~anje letnega dopusta in regresa v letu 2013
Z 12. 4. 2013 je stopil v veljavo
novi Zakon o delovnih razmerjih
(Uradni list RS, {t. 21/13; v nadaljevanju
ZDR-1). Dolo~ila starega
Zakona o delovnih razmerjih
(Uradni list RS, {t. 42/02 in
103/07; v nadaljevanju ZDR), so
veljala do 11. 4. 2013.
Ve~ informacij o izpla~evanju
regresa v letu 2013.
ZDR-1 v 131. ~lenu dolo~a:
1) Delodajalec je dol`an delavcu,
ki ima pravico do letnega dopusta,
izpla~ati regres za letni
dopust najmanj v vi{ini minimalne
pla~e.
2) Regres se mora delavcu izpla~ati
najkasneje do 1. julija teko~ega
koledarskega leta.
3) S kolektivno pogodbo na ravni
dejavnosti se lahko v primeru
nelikvidnosti delodajalca dolo~i
kasnej{i rok izpla~ila regresa,
vendar najkasneje do 1. novembra
teko~ega koledarskega leta.
4) V primeru, da ima delavec pravico
do izrabe le sorazmernega
dela letnega dopusta, ima pravico
le do sorazmernega dela
regresa.
5) V primeru, da ima delavec sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi s
kraj{im delovnim ~asom, ima
pravico do regresa sorazmerno
de lovnemu ~asu, za katerega je
sklenil pogodbo o zaposlitvi,
razen v primerih, ko delavec
dela kraj{i delovni ~as v skladu s
66. ~lenom ZDR (delavec, ki
dela kraj{i delovni ~as v skladu s
predpisi o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju, predpisi
o zdravstvenem zavarovanju
ali predpisi o star{evskem
dopustu, ima pravice iz socialnega
zavarovanja, kot ~e bi delal
polni delovni ~as).
ZDR-1 v 65. ~lenu dolo~a v 3. in 4.
odstavku:
3) Delavec, ki je sklenil pogodbo o
zaposlitvi za kraj{i delovni ~as,
ima pogodbene in druge pravice
in obveznosti iz delovnega razmerja
kot delavec, ki dela polni
delovni ~as, in jih uveljavlja
sorazmerno ~asu, za katerega je
sklenil delovno razmerje, razen
tistih, za katere zakon dolo~a
druga~e.
4) Delavec ima pravico do letnega
dopusta v minimalnem trajanju
v skladu s 159. ~lenom ZDR,
pravico do regresa za letni
dopust pa sorazmerno delovnemu
~asu, za katerega je sklenil
pogodbo o zaposlitvi, v skladu s
5. odstavkom 131. ~lena.
Pravica do letnega dopusta je
dolo~ena v 1. odstavku 159. ~lena:
1) Delavec pridobi pravico do letnega
dopusta s sklenitvijo
delovnega razmerja.
2) Letni dopust v posameznem
koledarskem letu ne sme biti
kraj{i kot {tiri tedne, ne glede na
to, ali dela delavec polni delovni
~as ali kraj{i delovni ~as od
polnega. Minimalno {tevilo dni
letnega dopusta delavca je odvisno
od razporeditve delovnih
dni v tednu za posameznega
delavca
160. ~len – dolo~anje trajanja letnega
dopusta
1) Dalj{e trajanje letnega dopusta,
kot je dolo~eno v 159. ~lenu, se
lahko dolo~i s kolektivno po -
god bo ali pogodbo o zaposlitvi.
2) Delodajalec je dol`an delavce
najkasneje do 31. marca pisno
obvestiti o odmeri letnega dopusta
za teko~e koledarsko leto.
Delodajalec lahko delavca obvesti
tudi po elektronski poti na
elektronski naslov delavca, ki ga
zagotavlja in uporabo nalaga
delodajalec.
3) Prazniki in dela prosti dnevi,
odsotnost zaradi bolezni ali
po{kodbe ter drugi primeri opravi~ene
odsotnosti z dela se ne
v{tevajo v dneve letnega dopusta.
4) Letni dopust se dolo~a in izrablja
v delovnih dneh.
5) Kot dan letnega dopusta se {teje
vsak delovni dan, ki je po razporeditvi
delovnega ~asa pri delodajalcu
za posameznega delavca
dolo~en kot delovni dan.
161. ~len – sorazmerni del letnega
dopusta
1) Delavec, ki sklene delovno razmerje
ali mu preneha delovno
razmerje med koledarskim le -
tom in ima v posameznem koledarskem
letu obdobje zaposlitve
kraj{e od enega leta, ima pravico
do 1/12 letnega dopusta za vsak
mesec zaposlitve (v nadaljnjem
besedilu: sorazmerni del letnega
dopusta).
2) ^e delavec med koledarskim
letom sklene pogodbo o zaposlitvi
z drugim delodajalcem, mu
je vsak delodajalec dol`an zagotoviti
izrabo sorazmernega dela
letnega dopusta glede na trajanje
zaposlitve delavca pri posameznem
delodajalcu v teko~em
koledarskem letu, razen ~e se
delavec in delodajalec dogovorita
druga~e.
3) Pri izra~unavanju sorazmernega
dela letnega dopusta se najmanj
polovica dneva zaokro`i na cel
dan letnega dopusta.
162. ~len – izraba letnega dopusta
1) Letni dopust je mogo~e izrabiti v
ve~ delih s tem, da mora en del
trajati najmanj dva tedna.
2) Delodajalec lahko zahteva od
de lavca, da planira izrabo najmanj
dveh tednov letnega dopu-
5

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
ZAKONODAJA
sta za teko~e koledarsko leto.
3) Delodajalec je dol`an delavcu
zagotoviti izrabo letnega dopusta
v teko~em koledarskem letu,
delavec pa je dol`an do konca
teko~ega koledarskega leta izrabiti
najmanj dva tedna, preostanek
letnega dopusta pa v dogovoru
z delodajalcem do 30. junija
naslednjega leta.
4) Delavec ima pravico izrabiti ves
letni dopust, ki ni bil izrabljen v
teko~em koledarskem letu oziroma
do 30. junija naslednjega leta
zaradi odsotnosti zaradi bolezni
ali po{kodbe, porodni{kega
dopusta ali dopusta za nego in
varstvo otroka, do 31. decembra
naslednjega leta.
5) Delavec, ki dela v tujini, lahko v
celoti izrabi letni dopust do
konca naslednjega koledarskega
leta, ~e je tako dolo~eno s kolektivno
pogodbo, ki zavezuje
delodajalca.
6) Delavec, ki ima v prvem letu
zaposlitve pravico do izrabe
sorazmernega dela letnega do -
pusta, pridobi pravico do izrabe
letnega dopusta za naslednje
koledarsko leto ob za~etku
naslednjega koledarskega leta.
163. ~len – na~in izrabe letnega
dopusta
1) Letni dopust se izrablja upo {te -
vaje potrebe delovnega procesa
ter mo`nosti za po~itek in re -
kreacijo delavca ter upo{tevaje
njegove dru`inske obveznosti.
2) Star{i {oloobveznih otrok imajo
pravico izrabiti najmanj teden
dni letnega dopusta v ~asu
{olskih po~itnic.
3) Delavec ima pravico izrabiti en
dan letnega dopusta na tisti dan,
ki ga sam dolo~i, o ~emer mora
obvestiti delodajalca najkasneje
tri dni pred izrabo.
4) Delodajalec lahko delavcu odre -
~e izrabo letnega dopusta po
drugem in tretjem odstavku tega
~lena, ~e bi odsotnost delavca
resneje ogrozila delovni proces.
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
164. ~len – neveljavnost odpovedi
pravici do letnega dopusta
Izjava, s katero bi se delavec odpovedal
pravici do letnega dopusta, je
neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum,
s katerim bi se delavec in
delodajalec dogovorila o denarnem
nadomestilu za neizrabljeni letni
dopust, razen ob prenehanju
delovnega razmerja.
Zakon o minimalni pla~i (Uradni
list RS, {t. 13/10 – ZminP) dolo~a
vi{ino in na~in usklajevanja minimalne
pla~e. Znesek minimalne
pla~e dolo~i minister oziroma
ministrica, pristojna za delo, po
predhodnem posvetu s socialnimi
partnerji in ga objavi v Uradnem
listu RS najkasneje do 31. 1.
teko~ega leta.
Od 1. 1. 2013 je vi{ina minimalne
pla~e dolo~ena v znesku 783,66 ¤
in velja za vse delodajalce, tudi
tiste, ki so izbrali mo`nost postopnega
prehoda na dolo~eno vi{ino
minimalne pla~e.
Od 12. aprila v veljavi novosti Zakona
o urejanju trga dela
Spremenjeni Zakon o urejanju
trga dela (ZUTD), ki je za~el
veljati 12. aprila, prina{a vrsto
novosti za brezposelne, iskalce
zaposlitve in delodajalce. Omen -
jeni zakon skupaj z novim Zako -
nom o delovnih razmerjih (ZDR)
predstavlja reformo trga dela, ki
jo je dr`avni zbor sprejel v za -
~etku leto{njega marca.
Spremembe, ki jih prina{a prenovljeni
Zakon o urejanju trga dela
(ZUTD-A), zadevajo podro~ja
zaposlovanja in iskanja zaposlitve,
denarnega nadomestila za brezposelnost
in aktivne politike zaposlovanja.
Objava prostih delovnih mest
Prenovljeni Zakon o urejanju trga
dela odpravlja obvezno prijavo
prostega delovnega mesta pri Za vo -
du. V skladu z novim Zako nom o
delovnih razmerjih (ZDR) pa {e
naprej ostaja obvezna javna objava
prostega delovnega mesta, za katero
{teje tudi objava, ki jo zagotovi
Zavod.
Tako lahko delodajalci {e naprej
brezpla~no objavljajo prosta delovna
mesta pri Zavodu.
Pri tem ZUTD-A dolo~a, da morajo
delodajalci iz javnega sektorja ali
gospodarske dru`be v ve~inski
dr`avni lasti obvezno objaviti prosto
delovno mesto pri Zavodu.
^e delodajalci `elijo, da za javno
objavo poskrbi Zavod in/ali da jim
posreduje kandidate, to sporo~ijo
Zavodu. Na~in sporo~anja podatkov
o prostih delovnih mestih
ostaja nespremenjen do sprejema
novega pravilnika na tem
podro~ju.
To pomeni, da delodajalci lahko
uporabijo eStoritve Zavoda ali
Obrazec 0,48, ki ga natisnejo in
6

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
ZAKONODAJA
izpolnijo v dveh izvodih ter osebno
oddajo na uradu za delo ali
po{ljejo po po{ti.
Poudariti velja, da Zavod lahko
odkloni javno objavo prostega
delovnega mesta, ~e to ni v skladu
z Zakonom o urejanju trga dela,
predpisi o delovnih razmerjih,
pred pisi o prepre~evanju dela in
zaposlovanja na ~rno ali ~e obstajajo
okoli{~ine, ki ka`ejo, da namen
ni zaposlitev pri delodajalcu.
Prijava delavcev v odpovednem
roku
Po novem se v evidenco iskalcev
zaposlitve pri Zavodu prijavijo
delavci v ~asu odpovednega roka,
po odpovedi pogodbe o zaposlitvi
iz poslovnega razloga ali razloga
nesposobnosti, ~e jim delodajalci
niso ponudili sklenitve nove
pogodbe o zaposlitvi po Zakonu o
delovnih razmerjih.
Pri Zavodu se prijavijo najkasneje
v treh delovnih dneh po vro~eni
odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
zaradi pridobivanja informacij o
trgu dela in zaposlovanju ter po -
mo ~i pri iskanju zaposlitve in
pove~anju zaposlitvenih mo`nosti.
Po novem Zakonu o delovnih razmerjih
mora delodajalec omogo~iti
tak{nemu delavcu v odpovednem
roku odsotnost z dela najmanj en
dan na teden zaradi uveljavljanja
pomo~i pri iskanju zaposlitve
(vklju~evanje v ukrepe trga dela).
Takemu delavcu se za ~as njegove
odsotnosti z dela zaradi uveljavljanja
pomo~i pri iskanju zaposlitve
skraj{a trajanje denarnega nadomestila
v prvem mesecu upravi~e -
nosti.
Vse to velja tudi, ~e se delavec
kljub odobreni odsotnosti z dela ne
prijavi pri Zavodu oziroma ~e se
prijavi, vendar ne izpolnjuje dogovorjenih
obveznosti iz zaposlitvenega
na~rta.
Za ~as odsotnosti z dela se delodajalcu
povrne izpla~ano nadomestilo
stro{ka delav~eve bruto pla~e.
Podatke o odpovedi pogodb o
zaposlitvi iz poslovnih razlogov in
razloga nesposobnosti ter vi{ini
nadomestila bruto pla~e za iskanje
nove zaposlitve bodo delodajalci
posredovali Zavodu s pomo~jo
eStoritev.
Pridobivanje podatkov za odmero
denarnega nadomestila
Do sedaj so podatke za odmero
denarnega nadomestila brezposelnih
zagotavljali njihovi nekdanji
delodajalci na posebnih obrazcih,
ki jih je predpisal Zavod.
ZUTD-A uvaja ugotavljanje osnove
za odmero denarnega nadomestila
na podlagi podatkov iz obra~una
dav~nih odtegljajev, ki jih zavezanec
posreduje dav~ni upravi na
REK-obrazcih.
To pomeni odmero pravice do
denarnega nadomestila od osnove,
od katere so bili dejansko odvedeni
prispevki za socialno varnost, kar
je tudi eden od temeljev sistema
zavarovanja za primer brezposelnosti.
Tako bo Zavod pridobival podatke
o osnovi za odmero denarnega
nadomestila pri DURS-u, s
pomo~jo spletne storitve, ki bo pripravljena
predvidoma v drugi
polovici leta.
Novela Zakona o urejanju trga
dela - prijava oseb, ki opravljajo
za~asno ali ob~asno delo, v
zavarovanje za primer po{kodbe
pri delu in poklicne bolezni
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije obve{~a:
V Uradnem listu RS, {t. 21/13, je bila objavljena novela Zakona o urejanju
trga dela (ZUTD-A), ki s 34. ~lenom dopolnjuje 12. to~ko 17.
~lena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(ZZVZZ) tako, da se po tej to~ki zavarujejo za po{kodbo pri delu in
poklicno bolezen (prijava po {ifri podlage za zavarovanje 050) tudi
osebe, ki opravljajo za~asno ali ob~asno delo po predpisih, ki urejajo
trg dela.
Novela pri~ne veljati 12. 4. 2013.
Na povezavi Prijava, sprememba in odjava obveznega zdravstvenega
zavarovanja – M obrazci (http://www.zzzs.si/zzzs/internet/
zzzs.nsf/o/D7535F5472BA8F08C1256E8B004B93EB?OpenDocument)
je pod to~ko 8 objavljeno navodilo, da se na papirnem obrazcu M1-2/B
pri prijavi oseb kot razlog za zavarovanje ne vpisuje ve~ to~ka in ~len
ZZVZZ. Namesto to~ke in ~lena ZZVZZ se vpisuje ustrezna {ifra iz
{ifranta, ki je objavljen na navedeni povezavi.
Za prijavo oseb, ki opravljajo za~asno ali ob~asno delo po predpisih, ki
urejajo trg dela, se uvaja {ifra razloga za zavarovanje 13 – 17/12 ~l.
ZZVZZ: osebe, ki opravljajo za~asno ali ob~asno delo po predpisih, ki
urejajo trg dela.
Vir: ZZZS
7

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
ZAKONODAJA
Spremembe obra~una dav~nega odtegljaja –
REK obrazca po 1. 7. 2013
Pojasnilo DURS, {t. 4251-835/2013-1-01-610-501, 9. 4. 2013
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Glede na spremembe zakonodaje
s podro~ja pla~evanja prispevkov
za primer brezposelnosti in
prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje bo dopolnjen
obra~un dav~nega odtegljaja
za dohodke iz delovnega razmerja
– REK-1 obrazec in Prikaz
individualnih podatkov iz
obra~una dav~nih odtegljajev –
iREK obrazec. Na novo bosta do -
lo ~ena oblika predlo`itve podatkov
iz obra~una dav~nih odtegljajev
ter navodilo za izpolnitev
obra~u nov dav~nemu organu v
Pravilniku o spremembah in do -
pol nitvah Pravilnika o vsebini in
obliki obra~una dav~nih odtegljajev
ter o na~inu predlo`itve
dav~ nemu organu, ki bo objavljen
v Uradnem listu RS in se bo
uporabljal od 1. 7. 2013 dalje.
Na Dav~ni upravi Republike
Slovenije smo `e pripravili nove
XML sheme REK-1 obrazcev za
oddajo preko sistema eDavki, ki so
na voljo na naslednji povezavi:
http://edavki.durs.si/OpenPortal/P
ages/Technicals/FormsXml.aspx
Formule, vgrajene v nove XML
sheme REK obrazcev, pa so dostopne
na naslednji povezavi:
https://beta.edavki.durs.si/OpenPo
rtal/Pages/StartPage/StartPage.aspx
V nadaljevanju so opisane zakonske
podlage in spremembe REK-1
obrazca in iREK obrazca, ki bodo
vklju~ene v spremembo pravilnika.
1. Zakon o pokojninskem in in va -
lidskem zavarovanju – ZPIZ-2
(Uradni list RS, {t. 96/12)
ZPIZ-2 v 156. ~lenu dolo~a delno
oprostitev pla~ila prispevkov delodajalcev
za starej{e delavce. Za ve -
zanci za pla~ilo prispevkov delodajalcev
so opro{~eni pla~ila prispevkov
delodajalcev:
• v vi{ini 30 % za delojemalce, ki
so dopolnili 60 let starosti, in
• v vi{ini 50 % za delojemalce, ki
izpolnjujejo starostni pogoj za
pridobitev pravice do pred~asne
pokojnine po drugem odstavku
29. ~lena ZPIZ-2.
Navedeni oprostitvi se izklju ~u -
jeta, to pomeni, da ni mogo~e uveljavljati
obeh hkrati. Dolo~ba 156.
~lena ZPIZ-2 se ne uporablja za
invalidska podjetja, ki imajo celotne
prispevke obra~unane, vendar
ne pla~ane, temve~ odstopljene
delodajalcu kot namenska sredstva.
Navedena dolo~ba se tudi ne
uporablja v primeru, ko ima delojemalec
status invalida nad kvoto.
Skladno z dolo~ili prvega odstavka
430. ~lena ZPIZ-2, se dolo~ba 156.
~lena ZPIZ-2 za~ne uporabljati 1.
7. 2013. V ta namen bo REK-1 obrazec
dopolnjen s poljem 309 in 310.
V polje 309 Osnova za prispevke –
delavci, ki so dopolnili 60 let starosti,
pla~nik davka vpi{e osnovo za
prispevke delodajalcev od dohodkov
delavcev v delovnem razmerju
– iz prvega, drugega, tretjega in ~etrtega
odstavka 14. ~lena ZPIZ-2, ki
so dopolnili 60 let starosti.
Od te osnove se prispevki za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje
delodajalcev obra~unajo v celoti,
pla~ajo pa se samo v vi{ini 70 %
obra~unanega zneska. Podatki o
opro{~enem delu prispevkov (30
%) se vpi{ejo samo v stolpec
»obra~unani« (zaporedna {tevilka
602), podatki o znesku prispevkov,
ki jih je treba pla~ati, pa v stolpec
»za pla~ilo« (zaporedna {tevilka
602).
V polje 310 Osnova za prispevke –
delavci, ki izpolnjujejo starostni
pogoj za pridobitev pravice do
pred~asne pokojnine, pla~nik dav -
ka vpi{e osnovo za prispevke delodajalcev
od dohodkov delavcev, ki
izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev
pravice do pred~asne
pokojnine po drugem odstavku 29.
~lena ZPIZ-2. Od dohodkov teh
delavcev v delovnem razmerju – iz
prvega, drugega, tretjega in ~etrtega
odstavka 14. ~lena ZPIZ-2, je delodajalec
opro{~en pla~ila prispevka
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
delodajalcev v vi{ini 50 %
tega prispevka.
Od te osnove se prispevki za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje
delodajalcev obra~unajo v celoti,
pla~ajo pa se samo v vi{ini 50 %
obra~unanega zneska. Podatki o
opro{~enem delu prispevkov (50
%) se vpi{ejo samo v stolpec
»obra~unani« (zaporedna {tevilka
602), podatki o znesku prispevkov,
ki jih je treba pla~ati, pa v stolpec
»za pla~ilo« (zaporedna {tevilka
602).
ZPIZ-2 nadalje v 157. ~lenu dolo~a
vra~ilo prispevkov delodajalcev za
prvo zaposlitev. Delodajalci lahko
za delojemalce, ki niso dopolnili
26. let starosti, in matere, ki skrbijo
za otroka do tretjega leta starosti,
ko se prvi~ zaposlijo za nedolo~en
~as in ostanejo pri istem delodajalcu
v zaposlitvi neprekinjeno najmanj
dve leti, uveljavijo vra~ilo
prispevkov delodajalca za prvo
leto zaposlenosti v vi{ini 50 %,
drugo leto pa v vi{ini 30 % prispevkov
delodajalca. Na~in vra~ila
prispevkov bo dolo~il minister,
pristojen za delo, s pravilnikom.
Skladno z dolo~ili drugega odstavka
430. ~lena ZPIZ-2 se dolo~ba
157. ~lena ZPIZ-2 za~ne uporabljati
1. 7. 2013. V ta namen bo REK-1
obrazec dopolnjen s poljem 311
Osnova za prispevke – vra~ilo prispevkov
po 157. ~lenu ZPIZ-2. V to
polje pla~nik davka vpi{e osnovo
za prispevke delodajalcev od
8

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
ZAKONODAJA
dohodkov zavarovancev – delavcev
v delovnem razmerju – iz prvega,
drugega, tretjega in ~etrtega
odstavka 14. ~lena ZPIZ-2, za katere
delodajalec lahko uveljavlja
vra~ilo prispevkov.
2. Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o urejanju trga dela
- ZUTD-A (Uradni list RS, {t.
21/13)
ZUTD-A v 39. ~lenu dolo~a posebno
ureditev pla~evanja prispevka
delodajalca za zavarovanje za primer
brezposelnosti. Dolo~ba 39.
~lena ZUTD-A vpliva na pogodbe o
zaposlitvi, sklenjene po uveljavitvi
zakona (po 12. 4. 2013) in dolo~a:
• oprostitev pla~ila prispevka
delodajalca za zavarovanje za
pri mer brezposelnosti za dve
leti, ~e delodajalec z delavcem
sklene pogodbo o zaposlitvi za
ne dolo~en ~as,
• obveznost pla~ila prispevka de lo -
dajalca za zavarovanje za primer
brezposelnosti v vi{ini petkratnika
zneska, dolo~enega v zakonu,
ki ureja prispevke za socialno varnost
za ves ~as trajanja zaposlitve
za dolo~en ~as, ~e delodajalec z
delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi
za dolo~en ~as.
Na tej podlagi bo REK-1 obrazec
dopolnjen z dvema novima poljema
za vpisovanje osnove za
izra~un prispevkov delodajalca za
zavarovanje za primer brezposelnosti,
in sicer 312 in 313.
V polje 312 Osnova za prispevke –
zaposleni za dolo~en ~as po 39.
~lenu ZUTD-A, pla~nik davka
vpi{e osnovo za prispevke delodajalcev
za primer brezposelnosti od
dohodkov delavcev, ki imajo
pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za
dolo~en ~as. Od te osnove, skladno
z drugim odstavkom 39. ~lena
ZUTD-A, delodajalec pla~uje prispevek
delodajalca za zavarovanje
za primer brezposelnosti v vi{ini
petkratnika zneska, dolo~enega v
zakonu, ki ureja prispevke za
socialno varnost, za ves ~as trajanja
zaposlitve za dolo~en ~as.
V polje 313 Osnova za prispevke –
zaposleni za nedolo~en ~as po 39.
~lenu ZUTD-A, pla~nik davka
vpi{e osnovo za prispevke delodajalcev
za primer brezposelnosti od
dohodkov delavcev, ki imajo
pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za
nedolo~en ~as in zanje velja oprostitev
pla~ila tega prispevka.
Skladno s prvim odstavkom 39.
~lena ZUTD-A je delodajalec, ki z
delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi
za nedolo~en ~as, opro{~en
pla~ila prispevka delodajalca za
zavarovanje za primer brezposelnosti
za obdobje dveh let. Od te
osnove se prispevki delodajalcev
za primer brezposelnosti samo
obra~unajo, ne pa tudi pla~ajo.
Podatki o teh prispevkih se vpi{ejo
samo v stolpec »obra~unani«
(zaporedna {tevilka 603).«.
3. Spremembe na individualnem
REK obrazcu
Skladno z navedenimi zakonskimi
spremembami in dopolnitvami
REK-1 obrazca bo iREK obrazec
dopolnjen z novimi polji, kjer
pla~nik davka ustrezno ozna~i
posebni podatek o prejemniku
dohodka ob izpla~ilu dohodka iz
delovnega razmerja, in sicer:
A017 delavec, ki je dopolnil 60 let
starosti,
A018 delavec, ki izpolnjuje starostni
pogoj za pridobitev pravice do
pred~asne pokojnine po 29. ~lenu
ZPIZ-2,
A019 delavec, za katerega delodajalec
uveljavlja vra~ilo prispevkov
po 157. ~lenu ZPIZ-2,
A020 delavec, ki ima sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi za dolo~en
~as (drugi odstavek 39. ~lena
ZUTD-A),
A021 delavec, ki ima sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi za nedolo~en
~as in od sklenitve pogodbe {e ni
preteklo dve leti (prvi odstavek 39.
~lena ZUTD-A).
Zamenjava dovoljenj za stalno
prebivanje s karti~no obliko
ZRSZ obve{~a, da morajo tujci, ki dovoljenja za stalno prebivanje v
obliki nalepke v potnem listu {e niso zamenjali za dovoljenje za stalno
prebivanje v obliki kartice, storiti to ~im prej, najkasneje pa do 18. 5.
2013.
Z novim Zakonom o tujcih (Uradni list RS, {t. 50/2011 in 57/2011 –
popr.) je bila uvedena karti~na oblika dovoljenja za stalno prebivanje.
Po Zakonu o tujcih se dovoljenja za stalno prebivanje, ki so bila izdana
po prej veljavnem zakonu, uporabljajo samo {e do 18. 5. 2013, potem
pa ga mora tujec zamenjati za samostojno listino v karti~ni obliki.
Ministrstvo za notranje zadeve zato poziva vse tujce, ki dovoljenja za
stalno prebivanje v obliki nalepke v potnem listu {e niso zamenjali za
dovoljenje za stalno prebivanje v obliki kartice, da to storijo ~imprej,
najkasneje pa do 18. 5. 2013.
S tem se bodo izognili morebitnim nev{e~nostim pri dokazovanju svojega
statusa in uveljavljanju pravic, ki iz statusa izhajajo, vklju~no z
nemotenim potovanjem izven Republike Slovenije, zmanj{ali pa bodo
tudi mo`nost ponarejanja listine.
Dovoljenje za stalno prebivanje je mogo~e zamenjati pri upravni enoti,
na obmo~ju katere prebivajo.
9

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
ZAKONODAJA
Hkrati z novim Zakonom o
delovnih razmerjih (ZDR-1) od
12. aprila velja tudi novela
Zakona o urejanju trga dela, ki
naj bi pripomogla k ve~ji fleksibilnosti
na trgu dela, brezposelnim
zagotovila ve~ji pregled
na podro~ju denarnih nadomestil
ter odpravila nekatere
administrativne ovire.
Zakon o urejanju trga dela
(ZUTD), ki se sicer uporablja od 1.
1. 2011, med drugim ureja ukrepe
dr`ave na trgu dela v zvezi z izvajanjem
storitev javne slu`be na
podro~ju zaposlovanja in ukrepe
aktivne politike zaposlovanja,
delovanje sistema zavarovanja za
primer brezposelnosti, predpisuje
pogoje in postopke za uveljavljanje
posameznih pravic in storitev ter
nadzor nad njihovim izvajanjem.
^eprav so delodajalci dol`ni ob jav -
ljati prosta delovna mesta, jim tega
skladno s spremembo 7. ~lena
zakona ni treba ve~ storiti preko
zavoda za zaposlovanje. Na zavod
se bodo obrnili le tisti delodajalci,
ki si bodo preko njega `eleli zagotoviti
javno objavo ali da jim zavod
na objavljena prosta delovna mesta
posreduje ustrezne kandidate med
brezposelnimi osebami ali pri
zavodu prijavljenimi iskalci zaposlitve.
Hkrati pa je na novo dolo ~e -
na obveznost objave prostega
delovnega mesta oziroma vrste
dela delodajalcem iz javnega sektorja
in gospodarskim dru`bam v
ve~inski lasti dr`ave. Med novosti
spada tudi mo`nost, da zavod ne
izvede javne objave prostega delovnega
mesta, ~e ta ni skladna s predpisi:
~e npr. vsebuje diskriminatorske
pogoje ali ~e se nana{a na opravljanje
dela v dejavnosti, ki je delodajalec
nima vpisane v sodni register
oziroma ~e gre za fiktivno
delovno mesto.
V ob{irnem novem podpoglavju
1.3. je urejeno za~asno ali ob~asno
delo, ki opredeljuje za~asno ali
ob~asno delo kot delo, ki se opravlja
na podlagi pogodbe o opravljanju
za~asnega ali ob~asnega dela
kot posebnega pogodbenega razmerja.
Pogodba se sklene med
delodajalcem in upravi~encem in
ima lahko tudi nekatere elemente
delovnega razmerja (27. a ~len).
Upravi~enci do opravljanja za~as -
nega ali ob~asnega dela so upokojenci
(27. b ~len), ki lahko delajo
do najve~ 60 ur na mesec, neizko -
ri{~enih ur pa ne morejo prena{ati
v naslednji mesec. Urna postavka
za~asnega ali ob~asnega dela ne
sme biti ni`ja od 4,20 evra, dohodek
za opravljeno za~asno ali
ob~asno delo pa v se{tevku v koledarskem
letu ne sme presegati
6.300 evrov (27.c ~len).
Precej novosti se nana{a na denarno
nadomestilo za primer brezposelnosti.
Tako je kot osnova za
odmero nadomestila dolo~ena povpre~na
mese~na pla~a zavarovanca,
prejeta v obdobju petih mesecev
pred mesecem nastanka brezposelnosti.
Osnova se ugotavlja na
podlagi podatkov iz obra~una
dav~nih odtegljajev, ki jih zavezanci
posredujejo dav~nemu organu
na REK obrazcih oziroma na podlagi
podatkov, ki jih zavodu na njegovo
zahtevo posreduje delodajalec
(61. ~len). Navedena re{itev
tudi bistveno prispeva k poenostavitvi
postopka. Denarno nadomestilo
se prav tako zni`uje in sicer iz
80 % na 70 % v prvih treh mesecih
prejemanja denarnega nadomestila,
v nadaljnjih devetih mesecih pa
v vi{ini 60 odstotkov od osnove. Po
izteku tega obdobja se denarno
nadomestilo izpla~uje v vi{ini 50
odstotkov od osnove (62. ~len).
Hkrati je dolo~eno, da najvi{ji znesek
denarnega nadomestila ne sme
presegati 892,50 evra.
Dobrodo{la novost za delodajalce
je oprostitev pla~ila prispevka za
zavarovanje za primer brezposelnosti
za dve leti, ~e z delavcem
sklene pogodbo o zaposlitvi za
nedolo~en ~as (39. ~len). Na podlagi
navedene spremembe se zaradi
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Odslej manj{e nadomestilo za brezposelnost
poro~anja dav~nemu organu o
obra~unanih in pla~anih prispevkih
za socialno varnost prilagaja
shema REK-1 obrazca in po sle -
di~no sprememba Pravilnika o vsebini
in obliki obra~una dav~nih
odtegljajev ter o na~inu predlo`itve
dav~nemu organu, ki bo stopil v
veljavo 1. 7. 2013.
Pomembna sprememba zakona je
tudi ~rtanje 71. ~lena zakona, ki je
omogo~al, da je zavarovanec uveljavljal
in izkoristil najprej neizkori{~eno
pravico do denarnega
nadomestila, ki mu je bila odmerjena,
pa je zaradi mirovanja pravice
ali zaposlitve ni do konca izkoristil,
nato pa {e novo pravico do
denarnega nadomestila glede na
novo zavarovalno dobo, ki jo je
dosegel. Skladno s to spremembo
se je zaradi na~ela izkori{~enosti
zavarovalne dobe spremenil tudi
70. ~len zakona.
Delavci, katerim je bila pogodba o
zaposlitvi odpovedana iz poslovnega
razloga ali razloga nesposobnosti,
pa jim delodajalec ni ponudil
nove pogodbe, se lahko na
zavod za zaposlovanje prijavijo `e
v ~asu odpovednega roka (spremenjeni
14. ~len). S tem se dosega
namen aktivnega iskanja nove
zaposlitve `e v ~asu odpovednega
roka ter nudenja ustrezne pomo~i
zavoda, v povezavi s tem pa je tudi
re{itev delne refundacije pla~e
delodajalcu in sorazmernega skraj -
{an ja ~asa prejemanja denarnega
nadomestila za primer brezposelnosti.
Med preostale re{itve, ki jih uvaja
novela zakona, spadajo tudi dopolnitev
postopka za vpis v register
izvajalcev aktivnosti programov
aktivne politike zaposlovanja (44.
~len), dopolnjene dolo~be glede
vklju~evanja v javna dela (50. ~len)
ter nove dolo~be v zvezi z evidencami
(npr. nova centralna evidenca
o za~asnem delu, 122. ~len).
mag. Jasmina Cigrovski
10

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
ZAKONODAJA
Ra~unalni{ki programi in elektronske naprave
za blagajne
Zakon o dav~nem postopku
(ZDavP-2) oz. njegova sprememba,
ki se je za~ela uporabljati s 1.
1. 2013 (ZDavP-2F, Ur. list RS, {t.
94/2012, z dne 10. 12. 2012),
predpisuje in dolo~a lastnosti in
na~in delovanja ra~unalni{kih
programov in elektronskih na -
prav, ki se uporabljajo za izdajanje
ra~unov pri gotovinskem
poslovanju.
To je opredeljeno v novem 8. in 9.
odstavku 38. ~lena ZDAVP-2, kjer
je predpisano, da zavezanec za
davek (samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik ali posameznik,
ki samostojno opravlja
dejavnost ali pravna oseba) ne
sme imeti ali uporabljati ra~unalni{kega
programa ali elektronske
naprave, ki omogo~a kakr{no koli
spreminjanje katerega koli zapisa,
shranjenega v napravi ali na drugem
mediju, brez hrambe izvornih
podatkov in vseh njihovih sprememb.
Proizvajalec oziroma dobavitelj
oziroma vzdr`evalec ra~u nal ni{ -
kega programa, elektronske na -
pra ve ali informacijskega sistema
ne sme zavezancem za davek
zagotoviti ali omogo~iti uporabe
ra~unalni{kega programa, elektronske
naprave ali informacijskega
sistema, ki omogo~a kakr{no
koli spreminjanje katerega koli
zapisa, shranjenega v informacijskem
sistemu, napravi ali na drugem
mediju, brez hrambe izvornih
podatkov in vseh poznej{ih sprememb.
Globe za kr{itev dolo~il o uporabi
oz. omogo~anju uporabe ra~unalni{kih
programov, ki niso skladni z
zahtevami 8. in 9. odstavka 38.
~lena ZDavP-2, so od 3.000 EUR do
250.000 EUR (398. a ~len – posebno
hudi dav~ni prekr{ki pri elektronski
obdelavi podatkov).
Ponudniki ra~unalni{kih programov
morajo svojim strankam
(zavezancem za davek) zagotoviti
tak{en program, ki bo skladen z
zahtevami 38. ~lena ZDavP-2 in ne
bo omogo~al spreminjanja podatkov
oz. zapisov brez hrambe
izvornih podatkov in vseh poznej{ih
sprememb.
Stro{ke uskladitve ra~unalni{kih
programov in informacijskih sistemov,
da bodo izpolnjevali zahteve
ZDavP-2, praviloma nosijo proizvajalci
oz. dobavitelji te opreme.
Pravilnik o zahtevah za ra~unalni{ke programe in elektronske naprave, upravljanje in
delovanje informacijskega sistema ter vsebini, obliki, na~inu in rokih za predlo`itev
podatkov
1. ~len
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se podrobneje
predpisuje, kdaj se {teje, da ra ~u -
nalni{ki programi in elektronske
naprave izpolnjujejo zahteve iz
osmega oziroma devetega odstavka
38. ~lena Zakona o dav~nem
postopku (Uradni list RS, {t. 13/11
– uradno pre~i{~eno besedilo,
32/12 in 94/12; v nadaljnjem besedilu:
zakon), ter vsebino, obliko,
na~in in roke za predlo`itev izpisov
izvornih elektronsko vodenih
podatkov in njihovih sprememb
dav~nemu organu.
2. ~len
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v
tem pravilniku, imajo naslednji
pomen:
(2) Ra~uni pri gotovinskem poslovanju
so izdani ra~uni za prodajo
blaga ali storitev, ki so delno ali v
celoti pla~ani z gotovino.
(3) Pla~ilo z gotovino pomeni
pla~ilo z bankovci in kovanci, ki so
v obtoku kot pla~ilno sredstvo,
pla~ilno ali kreditno kartico,
~ekom in drugim podobnim na~i -
non pla~ila.
3. ~len
(izpolnjevanje zahtev za ra~unalni{ke
programe in elektronske
naprave)
(1) [teje se, da ra~unalni{ki program
ali elektronska naprava izpolnjuje
zahteve iz osmega oziroma
devetega odstavka 38. ~lena zakona,
~e ra~unalni{ki program ali
elektronska naprava, ki jo zavezanec
za davek uporablja za izdajanje
ra~unov pri gotovinskem poslovanju
oziroma za hrambo teh
ra~unov, zagotavlja hrambo izvornih
podatkov o izdanih ra~unih pri
gotovinskem poslovanju in njihove
poznej{e spremembe.
(2) Podatki o izdanih ra~unih pri
gotovinskem poslovanju in njihove
poznej{e spremembe so lahko shranjeni
v sami elektronski napravi ali
na drugem elektronskem nosilcu
podatkov tako, da je mogo~e njihovo
vsebino izpisati na na~in in v
obliki, kot je dolo~ena v Prilogi, ki
je sestavni del tega pravilnika (v
nadaljnjem besedilu: Priloga), in v
6. ~lenu tega pravilnika.
11

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
ZAKONODAJA
4. ~len
(na~in, vsebina in oblika izpisa
podatkov o izdanih ra~unih pri
gotovinskem poslovanju)
(1) Zavezanec za davek, ki za izdajanje
oziroma hrambo ra~unov pri
gotovinskem poslovanju (v nadaljnjem
besedilu: ra~uni) uporablja
ra~unalni{ke programe ali elektronske
naprave, na zahtevo dav~ -
ne ga organa v postopku dav~nega
nadzora predlo`i izpis podatkov o
izdanih ra~unih iz osmega odstavka
38. ~lena zakona v urejenih
strukturiranih ra~unalni{kih datotekah
v vsebini, obliki in na na~in,
dolo~en v Prilogi.
(2) Prej{nji odstavek se uporablja
tudi, ~e dav~ni organ pridobiva
podatke na podlagi 39. ~lena zakona
od druge osebe, ki za izdajanje
in hrambo ra~unov pri gotovinskem
poslovanju uporablja ra~u -
nal ni{ke programe ali elektronske
naprave
5. ~len
(rok)
(1) Zavezanec za davek dav~nemu
organu predlo`i izpis podatkov iz
4. ~lena tega pravilnika v treh
delovnih dneh po prejemu zahteve
dav~nega organa za predlo`itev
izpisa podatkov.
(2) Rok za predlo`itev podatkov iz
prej{njega odstavka se na utemeljeno
pisno zahtevo zavezanca za
davek lahko podalj{a za najve~ pet
delovnih dni.
Delodajalci lahko podatke o
delavcih v odpovednem roku
sporo~ajo preko eDOR
Zavod RS za zaposlovanje obve{~a, da je vpeljal novo elektronsko
storitev, imenovano eDOR, ki delodajalcem omogo~a elektronsko
sporo~anje podatkov o odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih raz -
logov in razloga nesposobnosti ter o vi{ini nadomestila delav~eve
bruto pla~e za iskanje nove zaposlitve.
V skladu z novo zakonodajo, ki ureja trg dela, se v evidenco iskalcev
zaposlitve prijavijo delavci v ~asu odpovednega roka po odpovedi
pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti,
~e jim delodajalci niso ponudili sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi
po zakonu o delovnih razmerjih.
Ti delavci se morajo zaradi pridobivanja informacij o trgu dela in
zaposlovanju ter pomo~i pri iskanju zaposlitve pri zavodu prijaviti
najkasneje v treh delovnih dneh po vro~eni odpovedi.
Po novem mora delodajalec delavcu v odpovednem roku omogo~iti
odsotnost z dela najmanj en dan na teden zaradi vklju~evanja v ukrepe
trga dela. Delavcu se za ~as njegove odsotnosti z dela zaradi uveljav -
ljanja pomo~i pri iskanju zaposlitve skraj{a trajanje denarnega nadomestila
v prvem mesecu upravi~enosti.
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
6. ~len
(druga~en na~in
predlo`itve podatkov)
(1) Zavezanec za davek, ki za izdajanje
ra~unov pri gotovinskem
poslovanju uporablja elektronske
naprave, ki zaradi tehni~nih lastnosti
ne omogo~ajo izdelave izpisa
podatkov v vsebini, obliki in na
na~in, dolo~en v Prilogi (npr.
klasi~ne elektronske registrske blagajne),
mora v rokih iz prej{njega
~lena dav~nemu organu predlo`iti
izpis podatkov o izdanih ra~unih,
ki vsebuje vse podatke, ki so navedeni
na izvorno izdanih ra~unih,
in vse poznej{e spremembe teh
podatkov.
(2) Podatki se zapi{ejo v strukturirane
ra~unalni{ke datoteke v standardni
obliki z imenom IZPIS_
REG_BLAG.TXT. Podatki se za pi -
{ejo v formatu ASCII. Podatki se
pripravijo in predlo`ijo dav~nemu
organu na nosilcu podatkov na
na~in, ki je dolo~en v to~ki 1.2
Priloge.
(3) ^e elektronska naprava zaradi
tehni~nih lastnosti ne omogo~a
oblike izpisa podatkov, ki je do -
lo~ena v prej{njem odstavku, se
podatki predlo`ijo v obliki izpisa
kontrolnega traku registrske blagajne
na papirju.
7. ~len
(za~etek veljavnosti)
Ta pravilnik za~ne veljati 1. julija
2013.
[t. 007-122/2013
Ljubljana, dne 16. aprila 2013
EVA 2013-1611-0031
Vse to velja tudi, ~e se delavec kljub odobreni odsotnosti z dela ne prijavi
pri zavodu oziroma ~e se prijavi, vendar ne izpolnjuje dogovorjenih
obveznosti iz zaposlitvenega na~rta. Za ~as odsotnosti z dela se
delodajalcu povrne izpla~ano nadomestilo stro{ka delav~eve bruto
pla~e.
dr. Uro{ ^ufer l.r.
Minister za finance
12

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
ZAKONODAJA
Izvoz izven EU
Za izvoz blaga v vrednosti nad
3.000 EUR je treba pridobiti
pisno carinsko deklaracijo pri
carinskem uradu, kjer ima iz voz -
nik blaga svoj sede` (krajevno
pristojni urad), ali na kraju, kjer
se blago zapakira ali nalo`i za
izvoz.
Vloga mora biti oddana na predpisanem
obrazcu. Vsi obrazci so
dostopni na spletni strani:
http://www.carina.gov.si/si/obrazci/javna_narocila/.
Vzorec zahtevka za izdajo potrdila
o izstopu blaga s carinskega
obmo~ja EU je dostopen na spletni
strani: http://www.carina.gov.si/
si/obrazci/izvoz/
Obvezni dokumenti za izvozno
oziroma uvozno carinjenje vsebujejo
komercialni ra~un (izstavljen v
dveh izvodih) z vsemi potrebnimi
elementi, kot so opis blaga, ko li -
~ina, vrednost, pla~nik, pariteta in
dav~na {tevilka; izvozno izjavo
po{iljatelja blaga o izvoru oziroma
poreklu blaga (obrazec EUR1, ki ga
dobite pri slovenski carini – ta ga
mora tudi potrditi, http://www.
carina.gov.si/si/carina/poreklo_bla
ga/preferencialno_poreklo/dokazila_o_preferencialnem_poreklu_bla
ga/); tovorni list oziroma CMR za
cestni promet in CIM za `elezni{ki
promet. Za primere za~asnega
izvoza oziroma uvoza blaga se
najve~krat uporablja t. i. ATA carnet
– podrobnosti na spletni strani
GZS:
http://www.gzs.si/slo/skupne_nal
oge/javna_pooblastila/ata_zvezki.
Za primere prevoza blaga ~ez
ozemlje dr`av izven Skupnosti v
neko drugo EU dr`avo se uporablja
dokument TIR carnet.
Po vstopu Hrva{ke v Evropsko unijo?
• Ukinjene bodo carine in kvote, ki
se nana{ajo na izvoz `ivil na
Hrva{ko. Nekatere od teh »preostalih«
carinskih stopenj segajo celo
do 40 odstotkov.
• Ne bo ve~ carinskega nadzora
blaga na meji s Hrva{ko. To pomeni
pomembne prihranke pri transportu
in logistiki, kar zadeva ~as dostave
blaga ter stro{ke priprave in
obdelave izvozne dokumentacije.
• Odpravljeni bodo sanitarni, veterinarski,
tehni~ni in {e kak{en nadzor
ter preverjanje ustreznosti oziroma
skladnosti blaga na mejah. To
pomeni, da stopijo v veljavo EU
regulative tudi na podro~ju certificiranja
in akreditiranja – zopet
pomembni prihranki in poenostavitve.
Vendar pa usklajena zakonodaja
ne velja za ~etrtino blaga v prometu
v EU in tako lahko dr`avni
tehni~ni ali »varstveni« predpisi
pretok tega blaga {e ovirajo. To {e
posebej velja za podro~je `ivil, prehranskih
dodatkov in gradbenih
proizvodov.
• Tudi obra~un DDV ne bo ve~
predmet carinske obravnave, saj bo
po novem promet s Hrva{ko pomenil
»notranjo transakcijo v EU« in
bo predmet »samoobdav~itve«. Ne
bo ve~ prihajalo do dvojne ob -
dav~itve, kar se sedaj rado dogaja
pri prometu storitev. A ker je DDV
tako zelo zapleten davek z mno`ico
»posebnih primerov« `e v notranjem
prometu, to {e zdale~ ne
pomeni, da bodo padle »dav~ne
ovire« pri poslovanju s Hrva{ko.
• Sprostil se bo promet storitev.
Veljala bo evropska direktiva o storitvah
na notranjem trgu, ki med
drugim za za~asno opravljanje storitev
v drugi dr`avi ~lanici EU ne
terja ustanovitve podru`nice v ciljni
dr`avi.
• Bolje bo na podro~ju priznavanja
poklicnih kvalifikacij, pretoka delovne
sile in ~ezmejnih storitev z
napotenimi delavci, vendar pa naj
bi po napovedih Slovenija uvedla
dveletno prehodno obdobje do
popolne sprostitve pretoka delovne
sile.
• Glede pretoka kapitala je investiranje
na Hrva{kem `e dolgo
za`eleno in spodbujano s strani
hrva{ke dr`ave. Prost je tudi nakup
(ve~ine) nepremi~nin, odpravljena
pa bo tudi carinska kontrola prenosa
gotovine.
V petek, 12. 4. 2013, sta
pri~ela veljati novi ZDR-1 in
ZUTD-A
Obve{~amo vas, da sta v petek, 12. 4. 2013, pri~ela veljati novi Zakon
o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A). Oba zakona sta bila objavljena
v Uradnem listu RS, {t. 21/2013.
Od 12. 4. 2013 dalje morajo delodajalci voditi postopke, odrejati delo
in na~rtovati delovne proces v skladu z novo ureditvijo.
13

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
ZAKONODAJA
Nove zahteve za podjetja, ki v Avstriji
opravljajo storitve
Í Boris Li~en
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
V sodelovanju z Ekonomskim
institutom Maribor (projekt
VEM) smo v petek, 12. aprila, v
Izobra`evalni dvorani Doma
obrtnikov Maribor izvedli brezpla~en
seminar o zakonodajnih
novostih opravljanja storitev v
Avstriji. Predaval je mag. Johann
Picej, pravnik in dav~ni svetovalec
iz avstrijskega podjetja Dr.
Jaklitsch & Mag. Picej Steuer -
beratung GmbH.
Obvezno {kodno zavarovanje je
obvezno za vse dejavnosti, ki so
navedene v 99. ~lenu avstrijskih
Trgovinskih predpisov (§ 99
Gewerbeordnung – GewO); vse
dejavnosti, ki jih sme izvajati gradbeni
mojster, tesar, kamnosek in
obrtni arhitekt. Zavarovalnica
jam~i za {kodo zaradi civilnopravnih
od{kodninskih zahtevkov, ki
jih tretje osebe uveljavljajo proti
zavarovancu zaradi nenadnega in
presenetljivega dogodka (nesre~e),
ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in
pravnega razmerja, navedenega v
polici, in ki ima posledico po{ko -
dovanje oseb ali stvari. Zava ro -
vanje se lahko uredi pri avstrijski
zavarovalnici ali tuji zavarovalnici,
ki si je pridobila pravico za ustanovitev
poslovne enote v Avstriji.
log, krovec, polaganje kamnitih
izdelkov, polaganje kerami~nih
oblog, toplotna, zvo~na in po`arna
izolacija, tesar, `elezokrivec,
ru{enje objektov, izkopi, vrtanje in
rezanje betona, izvajanje kanalizacijskih
del, gradnja cest, ~i{~enje
dimnikov, fasaderska dela s toplotno
izolacijo, kamnoseki, polaganje
mozaikov (terazzo), izkop in postavitev
studencev, postavitev gradbenih
odrov, dajanje gradbenih strojev
v najem, polaganje asfalta, izolacijska
dela proti vodi in vlagi,
{tukaterji in suha gradnja, ometi iz
mavca, polaganje estriha, polaganje
parketa, posredovanje delavcev
drugemu delodajalcu na vseh prehodno
omenjenih dejavnosti.
Opravljanje izpita pri de`elnih
gla varjih za dolo~ene dejavnosti
Pridobitev avstrijskega obrtnega
dovoljenja in ustanovitev avstrijskega
d. o. o. (GmbH) ali podru` -
nice je po § 373 GewO na podlagi
slovenskega obrtnega dovoljenja
mo`na. Od jeseni 2012 je za izvedbo
postopka odgovorna avstrijska
de`elna vlada. Pri tem se za nekatere
dejavnosti zahteva predhodno
opravljanje izpitov iz poznavanja
avstrijskega pravnega reda. Ta zahteva
velja za nepremi~ninske
posrednike, zavarovalni{ke po -
sred nike, maserje na podro~ju
medicinske rehabilitacije, posredovanje
delovne sile, varnostnike,
dejavnosti s podro~ja elektrotehnike
(niso zajeta in{talaterska dela),
poslovni in premo`enjski posredniki.
Uvr{~anje delavcev v tarifne
razrede
Na tem podro~ju se trenutno
opa`ajo najpogostej{e nepravilnosti,
ki se sankcionirajo z visokimi
Za katere gradbene dejavnosti je
treba delavce prijaviti v sklad
BUAK?
Tuje podjetje, ki za~asno opravlja
storitve v Avstriji, mora prav tako
prijaviti svoje delavce v sklad
BUAK, ~e njegovi delavci opravljajo
dela, ki so obi~ajna za naslednje
poklice oziroma dejavnosti: gradbeni
mojster, polagalec talnih ob -
Mag. Johann Picej je `e znan gost mariborske zbornice.
14

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
ZAKONODAJA
globami in poravnavi katerih se ni
mogo~e izogniti (tudi ne s pribegom
v mati~no dr`avo). Obi~ajno
se v Sloveniji delavce razvr{~a v
ni`je tarifne razrede, za katere
zadostuje dokon~ana ali nedokon~ana
osnovna {ola in priu~itev.
Ko pa so ti delavci napoteni na
za~asno delo v avstrijo, pa tam
dejansko opravljajo dela, ki so v
skladu z avstrijsko zakonodajo
uvr{~ena v tarifne razrede ni`jega
poklicnega ali srednjega poklicnega
izobra`evanja. Razlika pa se jim
izpla~uje ali ne izpla~uje v obliki
dnevnic. S takimi deviacijami ni
mo`no preslepiti avstrijskih nadzornih
organov, saj slednji dejansko
ugotavljajo razvr{~anje delavcev
v avstrijske tarifne razrede
samo na podlagi dejanske zahtevnosti
dela, ki ga opravljajo tuji
delavci. ^e je neki delavec v
Sloveniji dve ali tri leta opravljal
dela kot priu~en, ga je treba v
Avstriji pla~ati v skladu s tarifnim
razredom, ki spada v razred del, za
katere se zahteva srednja poklicna
izobrazba. Nadome{~anje razlike
pla~il na osnovi dnevnic za avstrijske
kontrolne organe ni sprejemljiva.
Zakonska regulacija dnevnic je
v Avstriji precej zahtevnej{a od
slovenskih pravil.
Ustrezne kolektivne pogodbe za
posamezne dejavnosti in s tem
tarifne priloge, ki se letno spreminjajo,
je mogo~e naro~iti pri avstrijski
gospodarski zbornici WKO:
www.wko.at (KOLLEKTIVVER-
TRAG).
Obravnava predpla~il in nastanek dav~ne
obveznosti pri ~ezmejnih storitvah
Pojasnilo MF, {t. 423-52/2013/2, 3. 4. 2013
V zvezi z vpra{anjem, ki se
nana{a na obravnavo predpla~il
in nastanek dav~ne obveznosti
pri ~ezmejnih storitvah, v nadaljevanju
objavljamo pojasnilo
Ministrstva za finance, usklajeno
z Dav~no upravo RS:
1. Predpla~ila
Osnovno pravilo, kdaj nastane
obdav~ljivi dogodek in s tem
obveznost obra~una DDV pri predpla~ilih,
izhaja iz dolo~be petega
odstavka 33. ~lena Zakona o davku
na dodano vrednost – ZDDV-1 (Ur.
l. RS, {t. 13/11 – UPB3, 18/11,
78/11, 38/12 in 83/12). V primeru
predpla~il za dobave blaga in za
storitve nastane obveznost obra ~u -
na DDV na dan prejema pla~ila in
od prejetega zneska pla~il. Izjema
od te dolo~be je dolo~ena le za
predpla~ila, opravljena za dobave
blaga, ki bodo opravljena v drugo
dr`avo ~lanico pod pogoji iz 46.
~lena in za prenose blaga, ki jih
opravi dav~ni zavezanec za namene
svojega podjetja v drugo dr`avo
~lanico z oprostitvijo DDV, kar
izhaja iz devetega odstavka 33.
~lena ZDDV-1.
To posledi~no pomeni, da pri opravljenih
predpla~ilih za prihodnje
~ezmejne storitve, za katere je
dol`an pla~ati DDV prejemnik storitve,
nastane obveznost obra~una
Novosti na podro~ju
ustanavljanja GmbH
(dru`be z omejeno
odgovornostjo) v Avstriji
DDV, ko je pla~ilo opravljeno. Na
podlagi te dolo~be mora dav~ni
zavezanec, ko prejme predpla~ilo
za prihodnje storitve, o tem
poro~ati v rekapitulacijskem poro -
~i lu in tudi vpisati prejeto predpla~ilo
v obrazec DDV-O, medtem
ko mora dav~ni zavezanec, ki opravi
predpla~ilo in je tudi zavezanec
Za ustanovitev GmbH je bil do sedaj potreben osnovni kapital v
mi nimalni vi{ini 35.000 evrov. Le-ta se bo z leto{njim letom zni`al
na 10.000 evrov, ob ustanovitvi pa je treba pla~ati le polovico v
gotovini.
Zni`anje ustanovitvenega kapitala so v Avstriji med drugim dosegli
tudi z ukinitvijo objave o ustanovitvi podjetja v Wiener Zeitungu,
zmanj{ali so se stro{ki notarske overitve, zni`al pa se je tudi najmanj{i
znesek davka, ki ga mora podjetje letno pla~ati ne glede na
rezultate, ki jih dosega. Po novem zna{a 500 in ne ve~ 3.500 evrov.
15

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
ZAKONODAJA
za obra~un DDV kot prejemnik storitve,
obra~unati DDV v trenutku
izpolnitve pla~ila za prihodnjo storitev.
ZDDV-1 torej dolo~a obveznost
prejemnika predpla~ila za prihodnje
~ezmejne storitve, da poro~a o
prejetem predpla~ilu v rekapitulacijskem
poro~ilu (polje A6) in v
obrazcu DDV-O (polje 12). Dav~ni
zavezanec izvr{itelj predpla~ila za
prihodnje ~ezmejne storitve, ki je
dol`an pla~ati DDV kot prejemnik
storitev, pa mora v obra~un DDV-
O (polje 32 a) vpisati tudi vrednost
opravljenega predpla~ila. Namen
te dolo~be je, da pri dobavah storitev
ni fizi~nega premika, ki bi ga
sledili in tako lahko prepre~ili
kakr{no koli neobdav~itev kon~ne
potro{nje, ampak ima pomembno
vlogo finan~ni tok, zato je pomembno,
da se vsako prejeto pred pla -
~ilo za storitve prika`e v rekapitulacijskem
poro~ilu in v obra~unu
DDV in je podlaga za obra~un DDV
v drugi dr`avi ~lanici oz. vsako
opravljeno predpla~ilo za prejete
~ezmejne storitve se prika`e v
obra~unu DDV, v zvezi s katerimi
je v Sloveniji nastala obveznost
obra~una DDV.
Ra~un, ki ga izvajalec storitve pozneje
po{lje za opravljeno ~ezmejno
storitev, se v primeru opravljenega
predpla~ila v celoti ne vpi{e v RP-
O in DDV-O. ^e pa je bilo opravljeno
delno predpla~ilo, se vpi{e v
rekapitulacijo poro~ilo in obra~un
DDV-O le vrednost opravljenih storitev,
za katero pla~ilo {e ni bilo
opravljeno (razlika med vrednostjo
po ra~unu in opravljenim predpla~ilom).
Glede na zakonske dolo~be bomo
ob prvi spremembi Pravilnik o
izvajanju Zakona o davku na dodano
vrednost pravilnik (Uradni list
RS, {t. 141/06, 52/07, 120/07,
123/08, 105/09, 27/10, 104/10,
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
110/10, 82/11, 106/11, 108/11 in
102/12) ustrezno spremenili navodila
o izpolnjevanju rekapitulacijskega
poro~ila in obra~una DDV v
primeru predpla~il za ~ezmejne
storitve.
2. Nastanek dav~ne obveznosti
Dolo~ba {estega odstavka 33. ~lena
ZDDV-1 dolo~a, kdaj nastane
obveznost obra~una DDV, ~e ra~un
za dobavo blaga oz. storitev ni bil
izdan. Omenjena dolo~ba ne velja
za opravljene storitve, ki jih opravi
dav~ni zavezanec, ki nima sede`a
v Sloveniji in za katere je DDV
dol`an pla~ati prejemnik storitve
oz. za dobave blaga in prenose
blaga iz osmega odstavka 33. ~lena
ZDDV- 1. To pomeni, da v teh primerih
nastane obveznost obra~una
DDV, ko je blago dobavljeno ali so
storitve opravljene v skladu s
splo{nim pravilom iz prvega od -
stavka 33. ~lena ZDDV-1.
Obvezna prijava kratkotrajnih del na vi{ini
(krovstvo, tesarstvo, kleparstvo, fasaderstvo,
monta`a oken ...) na in{pektorat Republike
Slovenije za delo
Na In{pektoratu Republike Slo -
venije za delo opa`ajo ve~je
nepravilnosti s podro~ja varnosti
in zdravja pri delu pri delih na
strehah (krovstvo, tesarstvo, kleparstvo
...), pri delih z delovnih
odrov (fasaderstvo) in pri menjavi
oken.
Pri na{tetih dejavnostih gre
ve~inoma za kratkotrajna dela na
vi{ini, ki ne izpolnjujejo pogojev
za prijavo gradbi{~a po Uredbi o
zagotavljanju varnosti in zdravja
pri delu na za~asnih in pre -
mi~nih gradbi{~ih (Ur. l. RS, {t.
83/05, v nadaljevanju Ured ba).
Ker pa se ta dela izvajajo
ve~inoma na ve~ kot 2 m vi{ine,
kjer je po Uredbi zahtevano varovanje
pred padcem v globino in
obstaja neposredna nevarnost za
`ivljenje in zdravje delavcev, jih
opredeljujemo kot nevarna dela.
40. ~len Zakona o varnosti in
zdravju pri delu (ZVZD-1, Ur. l.
RS, {t. 43/11) dolo~a, da mora
delodajalec pred za~etkom delovnega
procesa, pri katerem obstajajo
ve~je nevarnosti za nezgode in
poklicne bolezni, o teh delih obvestiti
in{pekcijo dela.
Na In{pektoratu Republike Slove -
ni je za delo pozivajo izvajalce, da
dela, ki se ne bodo izvajala na gradbi{~ih,
prijavljenih po Uredbi
(novogradnje, rekonstrukcije – trajajo
500 ~lovek x dni in ve~) in spadajo
med posebno nevarna dela po
prilogi II Uredbe ali pa se izvajajo
na vi{ini, ve~ji od 2 m, pred
za~etkom delovnega procesa do -
sled no prijavijo na obrazcu (Pri ja -
va nevarnih del na podlagi 40.
~lena Zakona o varnosti in zdravju
pri delu (ZVZD-1, Ur. l. RS, {t.
43/11)) krajevno pristojni (po kraju
dela) obmo~ni enoti In{pektorata
Republike Slovenije za delo.
Seznam se nahaja na spletni strani:
http://www.id.gov.si/si/o_inspektoratu/organizacija_inspektorata_r
s_za_delo/obmocne_enote/ in je
tudi objavljen v tej reviji.
Prijava del je preventivne narave
in je namenjena predvsem temu,
16

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
ZAKONODAJA
da je in{pekcija dela pred opravljanjem
nevarnih aktivnosti o tem
obve{~ena in lahko, ~e tako oceni,
opravi tudi in{pekcijski pregled.
Delodajalec je dol`an pred pri ~et -
kom delovnega procesa, pri katerem
obstajajo ve~je nevarnosti za
nezgode in poklicne bolezni, o tem
delu obvestiti in{pekcijo dela. ^e
delodajalec tega ne opravi, stori
prekr{ek po 39. to~ki 76. ~lena za -
ko na. Zakon za to obvezo delodajalca
ne predpisuje ve~ roka, v
katerem mora to obveznost opraviti
(do sedaj 15 dni pred pri~etkom
dela), zadostuje, da to stori pred
pri~etkom dela.
^e In{pektorat RS za delo pridobi
od naro~nika del ali nadzornika
pro jekta prijavo gradbi{~a v skladu
z zahtevami omenjene uredbe, jo
evidentira in {teje, da je s tem opravljena
tudi delodajal~eva obveza
prijave za~etka nevarnih del v skladu
s 40. ~lenom zakona.
V primeru, ko bo na istem delovi{~u
dela izvajalo ve~ izvajalcev
(d. o. o., s. p., samozaposlene ose -
be), morajo nevarna dela prijaviti
vsi!
In{pektorji za delo bodo opravljali
in{pekcijske preglede pri delih na
vi{ini na prijavljenih in neprijavljenih
delovi{~ih. [e poseben
poudarek bomo posvetili de lo vi{ -
~em, kjer se za varovanje pred
padci z vi{ine ne izvajajo kolektivni
varnostni ukrepi varovanja
pred padcem z vi{ine po Uredbi,
razen v primerih, ko tudi drugi
predpisi s podro~ja varnosti in
zdravja pri delu za tak{na nevarna
dela dolo~ajo {e druge posebne
varnostne ukrepe.
V primeru neprijave nevarnih del
se lahko delodajalca v skladu z
ZVZD-1 kaznuje za prekr{ek z
globo od 2.000 EUR do 40.000
EUR, odgovorna oseba delodajalca
pa z globo od 500 EUR do 4.000
EUR.
ljubljana-trbovlje.irsd(at)gov.si
Obmo~na enota Ljubljana –
Trbovlje
005 Ljubljana - Trbovlje Borovnica
008 Ljubljana - Trbovlje Brezovica
021 Ljubljana - Trbovlje Dobrova -
Polhov Gradec
022 Ljubljana - Trbovlje Dol pri
Ljubljani
023 Ljubljana - Trbovlje Dom`ale
162 Ljubljana - Trbovlje Horjul
034 Ljubljana - Trbovlje Hrastnik
037 Ljubljana - Trbovlje Ig
043 Ljubljana - Trbovlje Kamnik
164 Ljubljana - Trbovlje Komenda
060 Ljubljana - Trbovlje Litija
061 Ljubljana - Trbovlje Ljubljana
208 Ljubljana - Trbovlje Log -
Dragomer
064 Ljubljana - Trbovlje Logatec
068 Ljubljana - Trbovlje Lukovica
071 Ljubljana - Trbovlje Medvode
072 Ljubljana - Trbovlje Menge{
077 Ljubljana - Trbovlje Morav~e
123 Ljubljana - Trbovlje [kofljica
194 Ljubljana - Trbovlje [martno
pri Litiji
129 Ljubljana - Trbovlje Trbovlje
186 Ljubljana - Trbovlje Trzin
138 Ljubljana - Trbovlje Vodice
140 Ljubljana - Trbovlje Vrhnika
142 Ljubljana - Trbovlje Zagorje
ob Savi
maribor.irsd(at)gov.si
Obmo~na enota Maribor
148 Maribor Benedikt
153 Maribor Cerkvenjak
196 Maribor Cirkulane
018 Maribor Destrnik
024 Maribor Dornava
026 Maribor Duplek
028 Maribor Gori{nica
159 Maribor Hajdina
160 Maribor Ho~e - Slivnica
042 Maribor Jur{inci
045 Maribor Kidri~evo
055 Maribor Kungota
058 Maribor Lenart
167 Maribor Lovrenc na Pohorju
069 Maribor Maj{perk
198 Maribor Makole
070 Maribor Maribor
168 Maribor Markovci
169 Maribor Miklav` na Dravskem
polju
081 Maribor Muta
171 Maribor Oplotnica
087 Maribor Ormo`
089 Maribor Pesnica
172 Maribor Podlehnik
093 Maribor Podvelka
200 Maribor Polj~ane
096 Maribor Ptuj
098 Maribor Ra~e - Fram
101 Maribor Radlje ob Dravi
177 Maribor Ribnica na Pohorju
108 Maribor Ru{e
178 Maribor Selnica ob Dravi
118 Maribor [entilj
113 Maribor Slovenska Bistrica
202 Maribor Sredi{~e ob Dravi
115 Maribor Star{e
181 Maribor Sveta Ana
204 Maribor Sveta Trojica v Slov.
goricah
182 Maribor Sveti Andra` v Slov.
goricah
210 Maribor Sveti Jurij v Slov.
goricah
205 Maribor Sveti Toma`
185 Maribor Trnovska vas
135 Maribor Videm
141 Maribor Vuzenica
143 Maribor Zavr~
Celje-velenje.irsd(at)gov.si
Obmo~na enota Celje - Velenje
149 Celje - Velenje Bistrica ob
Sotli
151 Celje - Velenje Braslov~e
011 Celje - Velenje Celje
016 Celje - Velenje ^rna na
Koro{kem
154 Celje - Velenje Dobje
155 Celje - Velenje Dobrna
025 Celje - Velenje Dravograd
030 Celje - Velenje Gornji Grad
051 Celje - Velenje Kozje
057 Celje - Velenje La{ko
062 Celje - Velenje Ljubno
067 Celje - Velenje Lu~e
074 Celje - Velenje Me`ica
076 Celje - Velenje Mislinja
079 Celje - Velenje Mozirje
083 Celje - Velenje Nazarje
092 Celje - Velenje Pod~etrtek
17

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
18
ZAKONODAJA
173 Celje - Velenje Polzela
174 Celje - Velenje Prebold
175 Celje - Velenje Prevalje
099 Celje - Velenje Rade~e
103 Celje - Velenje Ravne na
Koro{kem
209 Celje - Velenje Re~ica ob
Savinji
106 Celje - Velenje Roga{ka
Slatina
107 Celje - Velenje Rogatec
112 Celje - Velenje Slovenj Gradec
114 Celje - Velenje Slovenske
Konjice
180 Celje - Velenje Sol~ava
120 Celje - Velenje [entjur
124 Celje - Velenje [marje pri
Jel{ah
125 Celje - Velenje [martno ob
Paki
126 Celje - Velenje [o{tanj
127 Celje - Velenje [tore
184 Celje - Velenje Tabor
133 Celje - Velenje Velenje
137 Celje - Velenje Vitanje
139 Celje - Velenje Vojnik
189 Celje - Velenje Vransko
144 Celje - Velenje Zre~e
190 Celje - Velenje @alec
kranj.irsd(at)gov.si
Obmo~na enota Kranj
003 Kranj Bled
004 Kranj Bohinj
012 Kranj Cerklje na Gorenjskem
027 Kranj Gorenja vas - Poljane
207 Kranj Gorje
041 Kranj Jesenice
163 Kranj Jezersko
052 Kranj Kranj
053 Kranj Kranjska Gora
082 Kranj Naklo
095 Kranj Preddvor
102 Kranj Radovljica
117 Kranj [en~ur
122 Kranj [kofja Loka
131 Kranj Tr`i~
146 Kranj @elezniki
147 Kranj @iri
192 Kranj @irovnica
koper-postojna.irsd(at)gov.si
Obmo~na enota Koper Postojna
150 Koper - Postojna Bloke
013 Koper - Postojna Cerknica
019 Koper - Postojna Diva~a
035 Koper - Postojna Hrpelje -
Kozina
038 Koper - Postojna Ilirska
Bistrica
040 Koper - Postojna Izola/Isola
049 Koper - Postojna Komen
050 Koper - Postojna
Koper/Capodistria
065 Koper - Postojna Lo{ka dolina
090 Koper - Postojna Piran/Pirano
091 Koper - Postojna Pivka
094 Koper - Postojna Postojna
111 Koper - Postojna Se`ana
novagorica.irsd(at)gov.si
Obmo~na enota Nova Gorica
001 Nova Gorica Ajdov{~ina
006 Nova Gorica Bovec
007 Nova Gorica Brda
014 Nova Gorica Cerkno
036 Nova Gorica Idrija
044 Nova Gorica Kanal
046 Nova Gorica Kobarid
075 Nova Gorica Miren -
Kostanjevica
084 Nova Gorica Nova Gorica
201 Nova Gorica Ren~e - Vogrsko
183 Nova Gorica [empeter -
Vrtojba
128 Nova Gorica Tolmin
136 Nova Gorica Vipava
brezice.irsd(at)gov.si
Obmo~na enota Bre`ice
009 Bre`ice Bre`ice
197 Bre`ice Kostanjevica na Krki
054 Bre`ice Kr{ko
110 Bre`ice Sevnica
Novomesto.irsd(at)gov.si
Obmo~na enota Novo mesto
017 Novo Mesto ^rnomelj
020 Novo Mesto Dobrepolje
157 Novo Mesto Dolenjske
Toplice
032 Novo Mesto Grosuplje
039 Novo Mesto Ivan~na Gorica
048 Novo Mesto Ko~evje
165 Novo Mesto Kostel
066 Novo Mesto Lo{ki Potok
073 Novo Mesto Metlika
212 Novo Mesto Mirna
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
170 Novo Mesto Mirna Pe~
199 Novo Mesto Mokronog -
Trebelno
085 Novo Mesto Novo mesto
088 Novo Mesto Osilnica
104 Novo Mesto Ribnica
109 Novo Mesto Semi~
119 Novo Mesto [entjernej
211 Novo Mesto [entrupert
121 Novo Mesto [kocjan
206 Novo Mesto [marje{ke
Toplice
179 Novo Mesto Sodra`ica
203 Novo Mesto Stra`a
130 Novo Mesto Trebnje
134 Novo Mesto Velike La{~e
193 Novo Mesto @u`emberk
murskasobota.irsd(at)gov.si
Obmo~na enota Murska Sobota
195 Murska Sobota Apa~e
002 Murska Sobota Beltinci
152 Murska Sobota Cankova
015 Murska Sobota ^ren{ovci
156 Murska Sobota
Dobrovnik/Dobronak
029 Murska Sobota Gornja
Radgona
031 Murska Sobota Gornji
Petrovci
158 Murska Sobota Grad
161 Murska Sobota Hodo{/Hodos
047 Murska Sobota Kobilje
166 Murska Sobota Kri`evci
056 Murska Sobota Kuzma
059 Murska Sobota
Lendava/Lendva
063 Murska Sobota Ljutomer
078 Murska Sobota Moravske
Toplice
080 Murska Sobota Murska Sobota
086 Murska Sobota Odranci
097 Murska Sobota Puconci
100 Murska Sobota Radenci
176 Murska Sobota Razkri`je
105 Murska Sobota Roga{ovci
116 Murska Sobota Sveti Jurij ob
[~avnici
033 Murska Sobota [alovci
010 Murska Sobota Ti{ina
132 Murska Sobota Turni{~e
187 Murska Sobota Velika Polana

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
ZAKONODAJA
Prijava nevarnih del na podlagi 40. ~lena Zakona o varnosti in zdravju pri delu
(ZVZD-1, Ur. l. RS, {t. 43/11)
Podatki o izvajalcu (ime, naslov, mati~na {tevilka)
Odgovorna oseba izvajalca
(ime in priimek, naslov, tel. {tevilka)
Vrsta del (krovstvo, tesarstvo, kleparstvo,
fasaderstvo, menjava oken ...)
Naslov delovi{~a in/ali GPS koordinate
odgovorna oseba
na delovi{~u
datum
za~etka del
datum
konca del
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Obvezna energetska izkaznica stavbe
S popravkom Energetskega zakona
je predpisana obvezna energetska
izkaznica za ve~stanovanjske
stav be z ve~ kot {tirimi eta`nimi
enotami ter tr`enje nepremi~nin z
navedbi energijskega kazalnika. Z
decembrsko posodobitvijo Pra vil -
nika o metodologiji izdelave in
izdaji energetske izkaznice stavbe
pa je bila spremenjena celostna
podoba in kot energijski kazalnik
dodana raba primarne energije za
delovanje stavbe, tako kot to zahteva
prenovljena direktiva EPBD.
Kaj to pomeni?
• Lastnik stavbe mora pri prodaji
ali oddaji stavbe v najem
predlo`iti stranki energetsko
izkaznico, in sicer najkasneje
pred sklenitvijo kupoprodajne
pogodbe.
• V primeru novogradnje mora in -
vestitor pridobiti energetsko
izkaznico, preden zaprosi za uporabno
dovoljenje.
• Energetska izkaznica je tudi obvezna
vsebina projekta izvedenih
del.
Do kdaj jo je treba pridobiti?
• Do leta 2015, ~e je objekt zgrajen
do leta 1980.
• Do leta 2030, ~e je objekt zgrajen
po letu 1980.
Namen – promocija?
• Spodbuditi k nakupu ali najemu
energijsko u~inkovitej{ih objektov.
• Lastniku obstoje~ega objekta svetovati,
kako z gospodarnimi na -
lo`bami preiti v bolj{i razred po
energetski u~inkovitosti oz.
izbolj{ati energijske kazalnike.
• Spodbuditi uporabnika javnih
objektov k spremljanju porabe
energije in se tako pri re`imu uporabe
kot tudi pri na~rtih za
vzdr`evanje ter obnovo obna{a
kot dolgoro~no dober gospodar.
19

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
RAZPISI
Poro{tva RS za financiranje investicij
gospodarskih dru`b
Z Zakonom o poro{tvih Re -
pub like Slovenije za financiranje
investicij gospodarskih
dru`b je SID – Slovenska izvozna
in razvojna banka, d. d.,
Ljubljana, poobla{~ena, da v
imenu in za ra~un Republike
Slovenije opravlja z zakonom
opredeljene pos le.
SID – Slovenska izvozna in razvojna
banka, d. d., Ljubljana objavlja
Razpis za pridobitev poro{tva RS
{t. 3
V skladu z Zakonom o poro{tvih
Republike Slovenije za financiranje
investicij gospodarskih dru`b s
spremembami (Uradni list RS, {t.
43/2010, 87/2011 in 55/2012; v
nadaljevanju: Zakon ali ZPFIGD),
Uredbo o izvajanju Zakona o
poro{tvih Republike Slovenije za
financiranje investicij gospodarskih
dru`b z dopolnitvami (Uradni
list RS, {t. 60/2010 in 87/2012; v
nadaljevanju: Uredba) ter pooblastilom
SID banki, d. d., Ljubljana iz
11. ~lena Zakona SID banka, d. d.,
Ljubljana v imenu in za ra~un
Republike Slovenije, razpisuje
poro{tveno kvoto po Zakonu in
vabi k oddaji vlog za pridobitev
poro{tva Republike Slovenije za
obveznosti gospodarskih dru`b in
zadrug iz naslova kreditov, najetih
pri prvovrstnih komercialnih bankah
in hranilnicah, namenjenih
financiranju investicij v razvojne
projekte in/ali financiranju obratnih
sredstev, skladno z dolo~bami
Zakona in Uredbe.
Razpis je glede na namen kreditov
razdeljen na dva sklopa, za katere
se izdaja poro{tvo RS. Gospodarska
dru`ba lahko po tem razpisu pridobi
poro{tvo RS za oba namena.
Kreditodajalka, ki jo gospodarska
dru`ba pooblasti, odda vlogo
lo~eno za vsak namen posebej.
Namen A
Vklju~uje poro{tva RS, ki se po
Zakonu izdajajo za obveznosti
gospodarskih dru`b za kredite, ki
jih upravi~enci najemajo za INVE-
STICIJE V OKVIRU RAZVOJNIH
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
PROJEKTOV in predstavljajo vsak
izdatek finan~nih sredstev za
nakup zemlji{~a, zgradbe, proizvajalne
naprave, stroja, druge naprave
in opreme ter preostalih opredmetenih
osnovnih sredstev.
Namen B
Vklju~uje poro{tva RS, ki se po
Zakonu izdajajo za obveznosti
gospodarskih dru`b za kredite za
financiranje OBRATNIH SRED-
STEV, ki predstavljajo zaloge materiala,
nedokon~ane proizvodnje,
proizvodov in trgovskega blaga ter
stro{ke storitev, razen stro{kov
pla~ in reprezentance.
SID banka, d. d., Ljubljana sprejema
vloge za pridobitev poro{tva RS
po objavi razpisa do porabe razpisane
poro{tvene kvote, vendar najkasneje
do 30. 10. 2013.
OBRAZCI:
http://www.sid.si/Jamstvenashema/Jamstvena-shema-za-financiranje-investicij-gospodarskihdruzb
Javni razpis UREZRKO 2013-1-gospodarstvo
Javni razpis UREZRKO 2013-1-gospodarstvo - Nepovratne finan~ne spodbude za vgradnjo energetsko
u~inkovitih sistemov razsvetljave, energetsko u~inkovitih elektromotornih pogonov ter namestitev
opreme za izvajanje obratovalnega monitoringa in upravljanja z energijo
Objavljeno
Uradni list RS, {t. 27, datum: 29. 3.
2013, stran: 1054
Predmet razpisa
Predmet javnega razpisa je dodelitev
nepovratnih finan~nih sredstev
za sofinanciranje projektov oziroma
nalo`b za pove~anje u~inkovitosti
rabe elektri~ne energije, s
ciljem zmanj{anja rabe elektri~ne
energije in preostalih vrst energije
pri kon~nih odjemalcih UREZR-
KO. Finan~ne spodbude so namenjene
investitorjem v gospodarstvu
na obmo~ju Republike Slovenije,
in sicer za:
a) vgradnjo energetsko u~inkovitih
sistemov razsvetljave oziroma za
namestitev svetlobnih sistemov, ki
nadome{~ajo umetno razsvetljavo,
b) namestitev opreme za izvajanje
obratovalnega monitoringa in
upravljanja z energijo pri odjemalcih
ter
c) vgradnjo energetsko u~inkovitih
elektromotornih pogonov oziroma
name{~anje frekven~nih pretvornikov
za ~rpalke in ventilatorje.
Pogoji za sodelovanje
Upravi~enci za dodelitev nepovratnih
finan~nih sredstev po tem javnem
razpisu so pravne osebe in
samostojni podjetniki, ki imajo
sede` v Republiki Sloveniji in
nameravajo izvesti za~etno investicijo
v ukrepe u~inkovite rabe in
obnovljive vire energije.
Vrednost razpisa
Skupna vi{ina sredstev za nepovratne
finan~ne spodbude za ukrepe,
ki so predmet javnega razpisa,
zna{a 800.000 EUR.
20

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
RAZPISI
Razpisnik
Elektro energija, d. o. o.
Rok
Rok za prijavo je najkasneje do 10.
5. 2013 do 14. ure.
Vse pravilne in pravo~asno
vlo`ene vloge se bodo odpirale in
obravnavale po zaporedju prejema
do porabe sredstev.
V primeru, da finan~na sredstva ne
bodo v celoti podeljena na prvem
odpiranju, se bodo vloge, prispele
po 10. 5. 2013 po 14. uri, obravnavale
ob naslednjih datumih odpiranja
vlog, navedenih v razpisni
dokumentaciji, pod pogojem, da
bodo na naslov sofinancerja prispele.
Razpisna dokumentacija
http://www.elektroenergija.si/2/Podjetja/Energetskaucinkovitost/Razpisi-UREZRKO-
2013.aspx
POSLOVANJE
DDr. Jaklitsch & Mag. Picej
Steuerberatungsges.m.b.H.
Dav~ni svetovalci • ra~unovodski servis
Deutenhofenstr. 12 • 9020 Klagenfurt | Celovec
Ab Herbst | od jeseni naprej: Pischeldorferstraße 109
Tel.: +43 (0)463 | 56 196
E-Mail: jaklitsch.picej@aon.at www.davcnisvetovalec.com
Pisarni{ki prostori v Pliberku:
10. Oktoberplatz 38/2 • 9150 Bleiburg | Pliberk
Tel. 0043 676 5464226
Se tudi vi odlo~ate o vstopu na avstrijski trg?
DDr. Jaklitsch & Mag. Picej
Steuerberatungsges.m.b.H.
Dav~ni svetovalci • ra~unovodski servis
V Sloveniji smo zastopani preko dru`be PROBITAS ALPEN-ADRIA AUDIT, d. o. o., ki ima dovolje nja
za opravljanje storitev revidiranja.
Dav~na pisarna Dr. Jaklitsch &
Mag. Picej je bila ustanovljena
leta 1972. Poleg klasi~nega
dav~nega svetovanja nudimo
tudi pod jetni{ ko svetovanje in
ra~unovodski servis. Svetujemo
v slovenskem in hrva{kem jeziku
ter sodelujemo z mednarodnimi
dav~nosvetovalnimi dru`ba -
mi na Dunaju, v Gradcu in v
Nem ~iji.
Se tudi vi odlo~ate o vstopu na
avstrijski trg?
Potem ste pri nas na{li idealnega
partnerja!
Dav~na pisarna v Celovcu z dolgoletnimi
izku{njami pri dav~nem in
podjetni{kem svetovanju slovenskim
podjetjem pri vstopu na
avstrijski trg nudi naslednje
usluge:
• dav~no in podjetni{ko svetovanje,
• postopek ustanovitve podjetja in
izbira pravne oblike,
• dav~na registracija,
• obra~un pla~,
• knjigovodstvo in ra~unovodstvo
z zanesljivimi sodelavci,
• strokovna priprava letnega
zaklju~ka,
• zavarovanje terjatev,
• priprava dav~nih napovedi,
• pomo~ pri ~rpanju sofinanciranja
javnih sredstev,
• holdin{ke dru`be, transferne
cene,
• Due diligence (skrben finan~ni,
dav~ni in pravni pregled),
• pomo~ pri urejanju ban~nih
poslov,
• iskanje tr`nih mo`nosti in partnerjev,
• iskanje kadra in urejevanje
delovnih pogodb,
• zastopanje pri oblasteh in
uradih.
Svetujemo v slovenskem in hrva{ -
kem jeziku – prvi posvet je brezpla~en!
Gradbenim podjetjem nudimo od -
go vore na vpra{anja glede delovnega
in obrtnega prava, priglasitve
obrtne dejavnosti v Avstriji, zako -
nodaje o minimalnih pla~ah, sklada
za gradbince (BUAK), prijave na
finan~no policijo in kazenska
dolo~ila v primeru prekr{ka, registracije
podru`nice.
21

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
POSLOVANJE
Spo{tovane obrtnice in obrtniki!
V zadnjem ~asu je bilo objavljenih
kar nekaj predpisov
glede va{ega dela in na~rtovanj.
Tako so uveljavljeni `e
Zakon o pokojninskem in in -
validskem zava ro vanju, Zakon
o delovnih razmerjih in Zakon
o spremembah in dopolnitvah
Zakona o urejanju trga dela.
[e posebej na za~etku je te`je
razumeti te spremembe, ki lahko
bistveno vplivajo na va{e poslovanje,
v praksi se pojavlja veliko
vpra{anj, potrebujete ustrezne
primerke za pripravo pogodb in
drugih dokumentov, povezanih z
delovnimi razmerji, ali pa potrebujete
dnevno strokovno pomo~ na
tem podro~ju. Vse to so razlogi, da
vas povabimo k v~lanitvi v
Zdru`enje delodajalcev obrti in
podjetnikov Slovenije, saj boste
imeli dostop do »zaprte spletne
strani«, na kateri so objavljeni vsa
zakonodaja, primerjalni tekst
Zakona o delovnih razmerjih,
vzorci za va{e kadrovsko delo.
Spletna stran vam omogo~a tudi,
da sami zastavite vpra{anja.
Menimo, da je to dovolj velik raz -
log, da se v~lanite v na{e zdru `en -
je, veseli bomo va{e pridru`itve.
Zakaj je {e koristno postati ~lan
Zdru`enja delodajalcev obrti in
podjetnikov Slovenije?
Vsak ~lan zdru`enja, ki pla~a letno
~lanarino, ima neomejen dostop
do zaprte spletne strani, na kateri
je zbrana vsa pomembna delodajalska
zakonodaja in, kar je {e
pomembnej{e, na spletni strani se
nahajajo vsi pomembni vzorci za
uspe{no in varno delo na podro~ju
delovnih razmerij. Prihranili si
boste stro{ke in ~as, se izognili
eventualnim kaznim, poleg tega
imajo ~lani {e naslednje ugodnosti:
• brezpla~no individualno kratko
svetovanje s podro~ja delovnih
razmerij;
• brezpla~en kontakt pri iskanju
delovne sile iz BiH in nekaterih
drugih dr`av;
• do 60 % popusta pri udele`bi na
seminarjih in delavnicah, ki jih
organizira zdru`enje;
• do 50 % popusta za storitve svetovanja
in priprav delodajalske
dokumentacije pri svetovanju;
• do 30 % popusta za udele`bo na
letnem Posvetu delodajalcev.
Kako postati ~lan?
^lanstvo v zdru`enju je prostovoljno.
^lan zdru`enja lahko s
podpisom pristopne izjave
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Zakaj postati ~lan Zdru`enja delodajalcev obrti
in podjetnikov Slovenije?
postane vsak gospodarski ali
drug subjekt (fizi~na ali pravna
oseba), ki ima status podjetnika,
dru`be ali asociacije. S tem
pooblasti zdru`enje, da se v njegovem
imenu pogaja s predstavniki
delavcev – sindikati in tudi z
Vlado RS, in sklepa kolektivne
pogodbe ter socialni sporazum in
vas zastopa v organih dr`avnega
zbora in dr`avnega sveta ter pred
mednarodnimi institucijami (EU,
ZN, MOD ...).
^lanarina
Za leto 2013 zna{a ~lanarina zdru -
`enja v skladu s sklepom
skup{~ine zdru`enja za podjetnike
in dru` be 45 evrov, ~lanarina
pa je na menjena pove~anju
aktivnosti zdru`enja in izbolj{anju
delovanja regijskih odborov
zdru`enja.
Podrobnej{e informacije o delovanju
zdru`enja lahko najdete na
spletni strani www.zdops.si, kjer
boste poleg pristopne izjave na{li
tudi {tevilne druge koristne informacije.
Lahko pa tudi izre`ete
pristopno izjavo in jo izpolnjeno
po{ljete na naslov: ZDOPS,
Celov{ka 71, 1000 Ljubljana ali po
faxu: 01/5830-805. Lahko pa nas
pokli~ete na tel. {t. 01/5830-572 in
bomo skupaj uredili v~lanitev.
Igor Antauer,
Generalni sekretar ZDOPS
Telefonske {tevilke in naslovi e-po{tnih predalov OOZ Maribor:
02/330-35-00 Hi{na centrala / maribor@ozs.si
02/300-04-91 Telefaks
02/330-35-04 Boris Li~en / boris.licen@ozs.si
041/355-135
02/330-35-06 Viktorija Vodu{ek /
vika.vodusek@ozs.si
02/330-35-10 Leonida Polajnar /
leonida.polajnar@ozs.si
051/662-119
02/330-35-05 Majda Horvat /
majda.horvat-turk@ozs.si
22

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Celov{ka cesta 71, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ 5830-572, fax: 01/ 5830-805
Spletna stran: http://www.zdops.si e-mail: info@zdops.si
Pristopna izjava
POSLOVANJE
✃
Podatki o gospodarskem subjektu (fizi~na oseba – s.p. ali pravna oseba):
Naziv podjetja:
Naslov:
Po{tna {tevilka in po{ta:
Mati~na {tevilka:
Dav~na {tevilka:
Zavezanec za DDV: DA NE
Datum ustanovitve:
[t. zaposlenih delavcev:
[ifra glavne dejavnosti
({ifra podrazreda po SKD):
Telefon: Telefax: GSM:
E-naslov:
Zakoniti zastopnik:
S podpisom te izjave pristopam samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba v ~lanstvo Zdru`enja
delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ (ZDOPS GIZ) in sprejemam vse pravice in obveznosti, ki
izhajajo iz ~lanstva v skladu s Pogodbo o ustanovitvi ZDOPS GIZ.
Podpisani sogla{am, da se navedeni podatki obdelujejo za potrebe vodenja evidence o ~lanih in za druge
namene v skladu s Pogodbo o ustanovitvi ZDOPS GIZ.
Podpisnik se zavezujem, da bom sporo~il morebitne spremembe podatkov.
Kraj: Datum: Podpis in `ig:
Tesnej{i stiki ZRS za
zaposlovanje za delodajalce
V Zavodu Republike Slovenije
za zaposlovanje, Obmo~ni slu`bi
Maribor, si prizadevamo vzpo -
stav ljati in ohranjati tesnej{e
stike z delodajalci kot naj po -
membnej{im partnerjem Zavoda
na trgu dela.
V ta namen pripravljamo posvete
in sre~anja, tokrat vabimo obrtnike
Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice
Maribor na strokovno sre ~a -
nje, kjer vam bomo strokovni
delavci Zavoda podali aktualne
informacije iz naslednjih podro~ij:
• Aktualni ukrepi aktivne politike
zaposlovanja za delodajalce
• Pisarna za delodajalce »Vse na
enem mestu«
• EURES storitve za delodajalce in
mobilnost
Posvet bo v sredo, 29. maja 2013,
ob 15. uri, v Izobra`evalni dvorani
OOZ Maribor, Titova c. 63 v
Mariboru.
Ob predstavitvah aktualnih vsebin
bo ~as namenjen tudi za va{a
vpra{anja, zato vas vabimo k
aktivni udele`bi. Posvet bo trajal
predvidoma do 17. ure.
Prosimo, da va{o prisotnost
potrdite na telefon 02 3303 500 ali
e-po{tni naslov: boris.licen@ozs.si
Veselimo se sre~anja z vami.
23

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
SEJMI
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Informacije in navodila za razstavljalce v
okviru razstavnega prostora OZS
Spo{tovani!
Vabimo vas, da se nam pri -
dru`ite na sejemskem nastopu
Obrt no-podjetni{ke zbornice Slo -
ve nije (OZS) na 46. Medna rod -
nem sejmu obrti in podjetnosti
(MOS), ki bo potekal od 11. do
17. septembra 2013 na Celjskem
sejmu v Celju.
46. MOS predstavlja poslovno
sti~i{~e inovativnosti, razvoja in
najnovej{ih dose`kov podjetnih
ljudi. Omogo~a celovito predstavitev
novih izdelkov in storitev,
prina{a celosten vpogled v glavne
izzive podjetnikov in gospodarstva
v {ir{em poslovnem okolju ter
spodbuja dialog.
OZS bo tudi letos nastopila v delu
dvorane L1, ki je namenjena predstavitvi
delovanja obrtno-podjetni{kega
zborni~nega sistema
Slovenije, skupaj s strokovnimi
sekcijami pri OZS, strokovnimi
slu`bami in obmo~nimi obrtnopodjetni{kimi
zbornicami (OOZ)
ter doma~imi in tujimi partnerji
OZS. V ~asu 46. MOS bomo organizirali
{tevilne obsejemske dogodke.
Najpomembnej{i med njimi bo
podelitev mojstrskih diplom in
presti`nega priznanja Obrtnik leta
2013 ter tradicionalno mednarodno
poslovno sre~anje obrtnikov in
podjetnikov iz EU in JV Evrope.
Zanimivi bodo tudi ostali obsejemski
dogodki s podro~ja mednarodnega
poslovanja. Obiskovalcem
in razstavljavcem ter ~lanstvu bo -
mo ponudili konkretne in prak -
ti~ne re{itve poslovnih problemov
ter dodatne nove poslovne prilo` -
nosti.
Vabimo vas, da se nam pridru`ite
na 46. MOS in s tem obogatite
sejemsko ponudbo. Rok za prijavo
je 15. maj 2013!
Za dodatne informacije lahko kontaktirate
z gospo Edino Zejnic, tel.
01 58 30 586, e-po{ta: edina.zejnic@ozs.si,
in gospodom Gregor -
jem Primcem, tel. 01 58 30 557,
e-po{ta: gregor.primc@ozs.si ali pa
obi{~ete spletno stran www.ozs.si.
1. Prijava
Prijave zbiramo do zapolnitve razpolo`ljivega
razstavnega prostora,
vendar najkasneje do 15. maja
2013. Prosimo vas, da izpolnjeno
prijavnico po{ljete na OZS: Edina
Zejni}, e-po{ta: edina.zejnic@ozs.si,
ali Gregor Primc, e-po{ta: gregor.
primc@ozs.si, ali po faksu na
{tevilko 01 50 59 270.
2. Seznam ~lanov, ki bodo razstavljali
v okviru strokovnih sekcij
pri OZS in OOZ
Treba je sporo~iti podatke o ~lanih
(naziv podjetja, naslov, telefon, e-
po{ta, kontaktna oseba, TRR itd.),
ki bodo razstavljali v okviru va{ega
razstavnega prostora. Podatke
posredujte najkasneje do 15. 6.
2013 na Celjski sejem, d. d., ki bo
podjetjem izstavil predra~une za
obvezen vpis v sejemski katalog.
3. Prijavnina
Stro{ek prijavnine za nosilca razstavnega
prostora (strokovna sekcija
pri OZS ali OOZ) zna{a 188,00
EUR (brez DDV) (prijavnina
vklju~uje tudi brez`i~no internetno
povezavo z dinami~nim IP naslovom
(min. 512 kb/s).
4. Vpis v sejemski katalog
Vpis v sejemski katalog je obvezen
in zahteva osnovne podatke (uradni
naziv, naslov, telefon, faks, e-
po{ta in spletno stran ter logotip)
in razstavne eksponate oziroma
storitve. Prav tako je treba vpisati
vse zastopane firme in njihove
eksponate. Cena za osnovni vpis in
vpis razstavnih eksponatov oziroma
storitev – do 70 besed v slovenski
in do 70 besed v angle{ki
razli~ici – zna{a 130,00 EUR (brez
DDV) z `e vklju~enim logotipom.
Za ~lane, ki nastopajo v okviru
strokovnih sekcij pri OZS in OOZ,
zna{a vpis v sejemski katalog 28,70
EUR.
5. Oprema razstavnega prostora
Celjski sejem, d. d., po pogodbi o
sodelovanju z OZS zagotovi stan-
24

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
dardno opremo za razstavne prostore
(tipska ureditev v sistemu
octanorm – talna obloga, pregradne
stene, tabla s tipskim napisom,
informacijski pult (100 cm x 50
cm), miza in 4 stoli, reflektor na
vsakih 6 m², vti~nica 230 V, 10 A
in skladi{~e z vrati 2 m²) v znesku
25 EUR/m². Stro{ke opreme razstavnega
prostora krije vsak razstavljavec
sam.
Prijavnica
Rok za prijavo je 15. maj 2013!
Kontakti
Obrtno-podjetni{ka zbornica
Slove nije
Edina Zejni}
E-po{ta: edina.zejnic@ozs.si
Tel.: 01 58 30 586
Faks: 01 50 59 270
Mobi: 051 390 256
www.ozs.si
Gregor Primc
E-po{ta: gregor.primc@ozs.si
Tel.: 01 58 30 557
Faks: 01 50 59 270
Mobi: 041 709 724
www.ozs.si
SEJMI
Celjski sejem, d. d.
Sergeja Marjanovi~ Pregelj
E-po{ta: sergeja.marjanovic@cesejem.si
Tel.: 03 54 33 203
Faks 03 54 19 164
Mobi: 041 64 94 99
www.ce-sejem.si
✃
1. Podatki o razstavljavcu
Polni naziv
Ulica, hi{na {tevilka
Telefon
Elektronska po{ta
Kraj in enota banke
Po{tna {tevilka in kraj
Faks
Spletna stran
Transakcijski ra~un
Identifikacijska {tevilka DDV Dav~ni zavezanec (obkro`ite) DA NE
Predsednik/ca (ime in priimek)
Kontaktna oseba (ime in priimek)
Elektronski naslov kontaktne osebe
Telefon kontaktne osebe
2. Va{a ponudba blaga in storitev na sejmu
3. Tehnolo{ke novosti, ki jih boste predstavili na sejmu
4. Naro~ilo razstavnega prostora
Naro~amo m² standardno opremljenega razstavnega prostora v dvorani L1.
Naro~amo m² neopremljenega razstavnega prostora v dvorani L1.
Kraj in datum
Podpis in `ig razstavljalca
25

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
SEJMI
Odli~na predstavitev novih tehnologij
na sejmu LOS 2013 v Ljubljani
V ~asu od 17. 4. 2013 do 20. 4.
2013 je na Gospodarskem razstavi{~u
v Ljubljani potekal `e
tretji Ljubljanski obrtno-podjetni{ki
sejem. Organizatorja
sejma sta bila OZS in GR iz
Ljubljane.
V okviru Odbora za znanost in
tehnologijo in strokovne Sekcije
elektronikov in mehatronikov so
se predstavili: In{titut Jo`efa
Stefana z razli~nimi odseki, Ke mij -
ski in{titut iz Ljubljane z raz li~ -
nimi laboratoriji, FERI – Univerza
v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko
Univerze v Ljublja ni z
razli~nimi laboratoriji, Uni ver za v
Novi Gorici, Univerza v Mariboru,
Center odli~nosti Nama ste, Center
odli~nosti Nanocenter, SER[, VS[
[C Ptuj, T[C Kranj, [C Velenje.
Sodelovala so tudi podjetja: Miel
Elektronika iz Velenja, PS, d. o. o,
iz Logatca, National Instruments
Slovenija … Predstav ljene so bile
nove tehnologije z razli~nih
podro~ij: elektronike, mehatronike,
avtomatike, robotike, IKT, bionike,
nanotehnologije ... Sejem je
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
predstavil tudi primere povezovanja
gospodarstva in znanosti ter
primere dobre prakse. Medijski
partnerji sejemske predstavitve so
bile revije: IRT 3000, Ventil,
Avtomatika, Science Illu stra ted,
priloga Ve~era Kvadrati, Ra~unalni{ke
novice in drugi. Celovito
organizacijo predstavitve je vodil
predsednik Odbora za znanost in
tehnologijo Janez [krlec.
Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS
Sejem LOS 2013 so obiskali ugledni gostje, in sicer minister dr. Gregor Virant z delegacijo, predsednik Dr`avnega sveta RS Mitja
Bervar in {tevilni drugi.
26

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
RAZVOJ
Na 10. jubilejnem nanotehnolo{kem
dnevu je bilo ve~ kot 250 udele`encev
Janez [krlec Í Gero Angleitner
Na Gospodarskem razstavi{~u v
Ljubljani se je 18. aprila 2013
gospodarstvo ponovno sre~alo z
znanostjo. Nanotehnolo{ki dan je
razkril {tevilne skrivnosti nanotehnologije
v povezavi z drugimi
vedami in tehnologijami. Nano -
teh nolo{ke dneve organizira `e
vrsto let Odbor za znanost in tehnologijo
pri Obrtno-podjetni{ki
zbornici Slovenije.
Nanotehnolo{ki dan je tokrat
osvetlil {tevilne pomembne vidike,
povezane z razvojem sodobnih
materialov, {e zlasti nanomaterialov
in povsem novih materialov, ki
jih ustvarja ~lovek in v naravi
sploh ne obstajajo. Raziskave so
namre~ intenzivno usmerjene v to
podro~je in se v zadnjem desetletju
uvr{~ajo med najbolj raz{irjene
raziskovalne panoge v razvitem
svetu. Cilj {tevilnih raziskav je
predvsem izbolj{anje lastnosti
materialov, ki omogo~ajo razvoj
sodobnih aplikacij, miniaturizacijo
obstoje~ih sistemov, bolj{e izkoristke
pri konvertiranju energije in
razvoj vedno novih in okolju prijaznih
tehnologij. Razvoj novih
materialov z uporabo nanodelcev
razli~nih velikosti pa odpira {tevilne
dileme o varnosti oziroma negativnih
vplivih na zdravje ljudi.
^lovek je na primer potreboval
100 let, da je spoznal, da je azbest
smrtno nevaren in seveda se danes
postavlja pomembno vpra{anje, ali
bomo sposobni pravo~asno spoznati
tudi negativne vplive posameznih
nanodelcev in se pred
njimi tudi ustrezno zavarovati. To
pomembno podro~je je na 10.
nanotehnolo{kem dnevu predstavil
vrhunski in mednarodno priznani
strokovnjak prof. dr. Danilo
Suvorov iz Odseka za raziskavo
sodobnih materialov in nanotehnologij
na Institutu Jo`ef Stefan.
Zelo jasno ter za industrijo in
gospodarstvo pomembno sporo~ilo
je imela predstavitev dr. Roberta
Dominka s Kemijskega in{tituta v
Ljubljani z naslovom Pomemben
vpliv nanotehnologije na prihodnje
generacije akumulatorjev in
posredno na novo ero e-mobilnosti.
Baterije, ki poganjajo elektri~na
vozila, so prete`ke, preokorne in
premalo zmogljive. [e vedno se
govori o visokih cenah, vpra{anju
varnosti med delovanjem, `ivljenjski
dobi, energijski gostoti. Na mo~
in proizvodne mo`nosti pomembno
vplivajo negativna in pozitivna
elektroda ter elektrolitski sistemi.
Trendi tehnolo{kega razvoja pa
so vedno bolj povezani z nanotehnologijo
in njeno uporabo v akumulatorjih
naslednjih generacij.
Povsem nova tehnolo{ka obzorja se
odpirajo tudi na podro~ju povezanosti
bionike z nanotehnologijo.
Bionika je veda, ki posnema naravo
in i{~e re{itve v izgradnji sistemov
in naprav, ki so najbolj podobni
tistim re{itvam, ki nam jih
ponuja narava sama. Z dobrim opazovanjem
narave bomo namre~
za~eli sistemati~no spreminjati
konstrukcijske re{itve in v svoje
tehnolo{ke izdelke in procese
bomo s pridom uvajali naravne
re{itve, ki nam bodo prinesle energetsko
var~nost, velik prihranek v
materialih in velik prihranek truda
v raziskovalnih procesih. Nove
horizonte bionike in nanomaterialov
in problemov biokompatibilnosti
ter razvoj mesa materialov je
predstavil prof. dr. Janez [trancar z
In{tituta Jo`efa Stefana. Razvoj in
prihodnost nanofotonskih integriranih
vezij in trendov tehnolo{kega
Janez [krlec in namestnik GS OZS
Pavel Sedovnik
razvoja na tem izjemno obetavnem
podro~ju je predstavil dr. Benja -
min Lipov{ek s Fakultete za elektrotehniko
Univerze v Ljubljani.
Nanotehnolo{ki dan je razkril novo
tehnolo{ko paradigmo na podro~ju
nevromorfnega procesiranja, razvoj
biorazgradljivih nanosenzorjev,
razvoj mo`ganskih vsadkov, razvoj
naravnih vmesnikov v nevroprotetiki
in komunikacijo ~lovek-stroj-
~lovek. Te zanimive teme je predstavil
priznani strokovnjak prof.
dr. Ale{ Holobar s Fakultete za
elektrotehniko, ra~unalni{tvo in
informatiko Univerze v Mariboru.
Nanotehnolo{ki dan `e 10. leto
zapored organizira Odbor za znanost
in tehnologijo pri OZS, ki ga
vodi Janez [krlec. Za dolgoletno
uspe{no vodenje Sekcije elektronikov
in mehatronikov ter povezovalno
delovanje med gospodarsko
in znanstveno sfero mu je Obrtnopodjetni{ka
zbornica Slovenije
(OZS) ob tej prilo`nosti podelila
tudi posebno priznanje.
Utrip z 10. nanotehnolo{kega dne
27

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
IZOBRA@EVANJE
V ve~ini evropskih dr`av so
po klici na podro~ju grad be -
ni{tva regulirani. To pomeni,
da mora posameznik, ~e `eli v
izbrani dr`avi EU opravljati
de lo poobla{~enega in`e nir ja,
zaprositi za izdajo od lo~be o
priznanju poklicne kvalifikacije
in se vpisati v imenik v tej
dr`avi, ~e je vpis vanj obvezen.
Postopek izdaje odlo~be
temelji na Direk tivi 2006/123/
ES Evrop ske ga parlamenta in
sveta.
Poklicne kvalifikacije so celota
poklicne, strokovne oziroma univerzitetne
izobrazbe in poklicne
usposobljenosti v EU, v Evrop -
skem gospodarskem prostoru ali v
[vi car ski konfederaciji, na podlagi
katerih si je posameznik pridobil
pravico do opravljanja dolo ~e -
nega poklica oziroma dejavnosti v
mati~ni dr`avi. V postopku priznavanja
poklicnih kvalifikacij se
ocenjuje ustreznost kandidatovih
kvalifikacij za opravljanje reguliranega
poklica.
Postopki za pridobitev odlo~be o
poklicni kvalifikaciji se od dr`ave
do dr`ave nekoliko razlikujejo. Ne
glede na navedeno, pa je v ve~ini
dr`av ob oddaji vloge za priznanje
poklicne kvalifikacije treba predlo`iti
naslednja dokazila:
• dokazilo o dr`avljanstvu,
• dokazilo o pridobljeni izobrazbi
(diploma),
• dokazilo o vsebini in poteku
usposabljanja, v katerih je navedeno
trajanje {tudijskega programa
in predmetnik {tudija, iz
slednjega pa mora biti razvidno
{tevilo ur oz. kreditnih to~k
posameznih edmetov,
• dokazilo delodajalca o pridoblje -
nih delovnih izku{njah,
• potrdilo o vpisu v imenik in
• potrdilo o opravljenem strokovnem
izpitu.
V nekaterih dr`avah poleg navedenih
dokazil zahtevajo dokazila
o nekaznovanosti, dokazila o urejenem
zavarovanju odgovornosti.
Podrobne informacije, o pogojih
in postopku za pridobitev odlo~be
o poklicni kvalifikaciji do bite na
enotni kontaktni to~ki posamezne
dr`ave.
Podatke o kontaktnih to~kah najdete
na spletnih straneh:
Avstrija (www.eap.gv.at), Belgija
(www.business.belgium.be),
Bolgarija (www.egov.bg), Ciper
(www.businessincyprus.gov.cy),
^e{ka (www.businessinfo.cz),
Dan ska (www.businessindenmark.dk),
Estonija (www.eesti.ee), Finska
(www.enterprisefinland.fi),
Francija (www.guichet-entreprises.fr),
Gr~ija (www.ermis.gov.gr),
Irska (www.pointofsinglecontact.ie),
Islandija (www.psc.island.is),
Italija (www.impresainungiorno.
gov.it), Latvija (www.latvija.lv),
Lihten{tajn (www.eu-go.li), Litva
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Kako do poklicne kvalifikacije v dr`avah EU
(www.verslovartai.lt), Luksemburg
(www.guichet.public.lu), Mad`ar -
ska (www.magyarorszag. hu),
Malta (www.businessfirst. com.mt),
Nem~ija (www.dienstleisten-leichtge
macht.de), Nizozemska (www.
antwoordvoorbedrijven.nl), Nor -
ve{ ka (www.altinn.no), Poljska
(www.eu-go. gov.pl), Portugalska
(www.portaldaempresa.pt),
Romunija (www. edirect.gov.ro),
Slova{ka (www.eu-go.sk), [panija
(www.eugo.es), [vedska (www.
verksamt.se/eugo), Zdru`eno kraljestvo
(www.gov.uk/ukwelcomes).
Lahko pa se obrnete tudi na in `e -
nirske zbornice v posameznih
dr`avah. Kontaktni podatki in`e -
nirskih zbornic, ~lanic Evrop ske ga
sveta in`enirskih zbornic (ECEC),
so objavljeni na spletni strani
http://www.ecec.net/members/.
V primeru re{evanja zapletov pri
priznavanju poklicnih kvalifikacij
v EU se lahko po pomo~ obrnete
na sistem SOLVIT. Sistem SOL-
VIT je organizacija, namenjena
pomo~i dr`avljanom in podjetjem
v EU pri hitrem in prakti~nem
re{evanju pro blemov na notranjem
trgu. Njene storitve so brezpla~ne.
V primeru te`av pri pridobivanju
odlo~be o poklicni kvalifikaciji se
seveda lahko obrnete tudi na nas,
In`enirsko zbornico Slovenije.
Ve~ informacij o sistemu SOLVIT
najdete na spletni strani: http://
ec.europa.eu/solvit/site/index_sl.
htm.
http://www.ponudba-obrti.com/maribor/
28

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
IZOBRA@EVANJE
Usposabljanje serviserjev klimatskih naprav v vozilih
po uredbi komisije (ES) {t. 307/2008 (program E) in preverjanje znanja
Spo{tovani, obve{~amo vas, da bomo nadaljevali s programom Usposabljanje in preverjanja znanja osebja,
ki servisira klimatske naprave, vgrajene v vozila kategorij M1 (vozila za prevoz potnikov z najve~ 8
sede`i poleg sede`a voznika) in N1 (vozila za prevoz blaga z najve~jo maso do vklju~no 3,5 tone).
Usposabljanja se bodo izvajala v naslednjih terminih v prostorih Medpodjetni{kega izobra`evalnega centra,
[olskega centra Maribor, Zolajeva ulica 12, 2000 Maribor, s pri~etkom ob 13. uri.
Mesec I. Rok II. Rok Rok za prijavo
I. rok II. rok
Maj Torek, 14. 5. 2013 Torek, 21. 5. 2013 do 7. 5. 2013 do 14. 5. 2013
Junij Torek, 4. 6. 2013 Torek, 11. 6. 2013 do 28. 5. 2013 do 4. 6. 2013
Usposabljanje je razdeljeno na teoreti~ni
in prakti~ni del v skupnem
trajanju 8 {olskih ur. Po opravljenem
usposabljanju slu {a tel ji pridobijo
potrdilo o udele` bi, s katerim
lahko pristopijo k opravljanju teoreti~nega
in prakti~nega izpita za
preverjanje strokovne usposobljenosti
za varno ravnanje z ozonu
{kodljivimi snovmi in fluoriranimi
toplogrednimi plini pri klimatskih
napravah v motornih vozilih.
Za pristop k izpitu morajo kandidati
izpolnjevati naslednje zahte ve
• starost najmanj 18 let in
• kon~ana najmanj srednja poklicna
izobrazba tehni~ne smeri ali
• kon~ana najmanj srednja poklicna
izobrazba druge smeri in
eno leto delovnih izku{enj na
podro~ju servisiranja klimatskih
naprav v vozilih ali
• kon~ana najmanj srednja strokovna
izobrazba drugih smeri in
eno leto delovnih izku{enj na
podro~ju servisiranja klimatskih
naprav v vozilih ali
• kon~ana najmanj vi{ja strokovna
izobrazba. Usposabljanje in izpiti
potekajo v dveh lo~enih terminih.
Stro{ki usposabljanja zna{ajo
220,00 EUR + 20 % DDV, skupaj
264,00 EUR.
^e se `elite udele`iti usposabljanja,
vas prosimo, da izpolnjeno prijavnico,
ki jo dobite na spletni strani
zavoda www.tscmb.si, po{ljete
na na slov: GE, d.o.o., PE Maribor,
Ulica talcev 24, 2000 Maribor, oziroma
na elektronski naslov
ge@siol.net.
Za organizirane skupine slu{ateljev
z najmanj 10 udele`enci nudimo
posebne popuste.
Kotizacijo je treba poravnati 7 dni
pred pri~etkom usposabljanja na
ra~un {t. SI 56 0110 0600 0041
539, sklic: 00 - 760600.
Strokovna usposobljenost serviserjev
se preverja z izpitom, ki obsega:
• teoreti~ni del, pri katerem se
preverja uporaba strokovno-teoreti~nega
znanja in
• prakti~ni del, pri katerem se preverja
povezovanje strokovnoteoreti~nega
in prakti~nega znanja
za opravljanje nalog.
Izpiti se bodo izvajali v naslednjih terminih
Mesec Izpitni rok Rok za prijavo
Maj Torek, 28. 5. 2013 21. 5. 2013
Junij Torek, 18. 6. 2013 11. 6. 2013
Postopek prijave za opravljanje
izpitov (27.~len uredbe)
Pisne prijave, katere obrazec dobite
na spletni strani zavoda www.
tscmb.si, po{ljejo kandidati skupaj
z dokazili (glej obrazec za prijavo)
o izpolnjevanju pogojev na naslov:
[olski center Maribor, OE MIC,
Zolajeva ulica 12, 2000 Maribor, s
pripisom »Usposabljanje serviserjev
klimatskih naprav (E)« oziroma
na elektronski naslov srecko.vidovic@guest.arnes.si.
Rok za prijavo je najkasneje 7 dni
pred vsakim objavljenim rokom.
Pisni preklic prijave na izpit je
mogo~ najpozneje 3 dni pred datumom
izpita.
Kandidati bodo obve{~eni o neizpolnjevanju
pogojev (28. ~len uredbe)
3 dni po prijavi na izpit.
Stro{ek izpita (24. ~len uredbe)
Stro{ki izpita zna{ajo 152,00 EUR
(DDV se ne zara~unava) in se prav
tako naka`ejo na navedeni teko~i
ra~un.
Ob ponavljanju dela izpita pla~a
kandidat sorazmeren del stro{kov
izpita, ki je dolo~en v ceniku. Vse
dodatne informacije lahko kandidati
dobijo na spletni strani
www.tscmb.si, po telefonu 02/
228 23 76 oz. po elektronski po{ti
na naslovu ge@siol.net.
Z odli~nim spo{tovanjem,
Vodja MIC:
Sre~ko VIDOVI^, dipl. in`. strojni{tva
Vodja programa usposabljanja:
Anton GALUN, in`. mehatronike
29

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
IZOBRA@EVANJE
Izobra`evanje za gostince tokrat
v La{kem in Roga{ki slatini
Í Leonida Polajnar
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Sekcija za gostinstvo in turizem
OOZ Maribor je za svoje ~lane v
sodelovanju s Skladom za izo bra -
`evanje Maribor organizirala
stro kov no ekskurzijo, in sicer
ogled Pivovarne La{ko in Hotela
Slatina v Roga{ki Slatini.
V ponedeljek, 15. 4. 2013, so se
odpravili udele`enci proti La{ ke -
mu. Pod strokovnim vodstvom so
si ogledali notranjost Pivovarne
La{ko. Najprej so si ogledali prostor,
v katerem kuhajo je~menov
slad z dodanim hmeljem, nato {e
vrhunsko opremljen prostor, na -
men jen za nadaljnje postopke od
vrenja do zorenja. Zelo zanimiva je
bila tudi skoraj popolnoma avtomatizirana
polnilnica za sod~ke
piva in za polnjenje piva v steklenice.
Po ogledu tovarne je bilo
strokov no predavanje o to~enju
piva in ravnanju s to~ilnimi napravami.
Nato so se odpeljali v
Roga{ko Sla ti no, kjer so obiskali
Hotel Slatina. Franci @erak, lastnik
podjetja Mesnine @erak, je ob sprejemu
povedal, da je izredno vesel
obiska, ko lahko predstavi hotel in
svoje izdelke. Pred ogledom hotela
so se z degustacijo predstavile
Mesnine @erak s svojim programom:
ve~ vrst klobas za `ar, hrenovke,
gril program … Sledil je
ogled povsem prenovljenega in
dograjenega Hotela Slatina. Stari
del hotela, ki je bil zgrajen `e leta
1850, je pred petimi leti kupil
Franci @erak, lastnik Mesnin
@erak. V hotelu se izvajata specialisti~na
dejavnost in diagnostika za
podro~je gastroenterologije, kardiologije,
ultrazvoka in rentgena, v
novem prizidku k hotelu Slatina
pa so razli~ne terapije, masa`e,
kopeli in obloge, prostori za fizioterapijo
in individualno razgibavanja
pacientov. Ob~udovali so {e
preurejene apartmaje in sodobno
opremljene hotelske sobe ter restavracije.
Lastnik je {e povedal, da
bodo s celovito ponudbo privabili
turiste, ki so vedno znova o~arani
Pred Hotelom Slatina: na sliki Franci @erak, lastnik podjetja Mesnine @erak, z osebjem
in udele`enci
Strokovni ogled Pivovarne La{ko
nad ohranjeno naravo, malimi
kmetijami, vodo, steklom ... Razvoj
Roga{ke Slatine gre v zadnjem ~asu
s hitrimi koraki naprej, vendar se
bodo morali odlo~iti, katero vrsto
turizma bi radi imeli. Sam zagovarja,
da bi morali ohraniti zdravili{ki
turizem, ker imajo zdravilno mineralno
vodo. Sledil je ogled vinske
kleti in degustacija vin Mijo{ek.
Velika potrditev kakovosti njihovih
vin so prav gotovo medalje in
priznanja s pomembnih doma~ih
in mednarodnih ocenjevanj. Leta
2000 so za dve vini iz mladih vinogradov
na ocenjevanju v Gornji
Radgoni prejeli naziv prvaka,
naslednje leto {e enega, in sicer za
Afroditino vino. Dve leti kasneje je
njihov traminec, suhi jagodni
izbor, letnik 2000, na mednarodnem
ocenjevanju tramincev postal
mednarodni {ampion tramincev
Radgona 2002. Blagovna znamka
Mijo{ek Vina je postala razpoznavna
in pri kupcih priljubljena.
Odprtost za nasvete, izobra`evanja
in izostren posluh za grozdje in
vino so bili pobudniki, da so si
gostinci `eleli degustirati in pogledati
ponudbo vin Mijo{ek. Na
degustaciji so poku{ali izjemno
raznoliko in {iroko ponudbo.
Ugotovili so, da so vina res vrhunske
kakovosti. Zaklju~ek strokovne
ekskurzije je sledil v hotelu
Slatina, kjer so jih razvajali s sladicami,
ki so jih razvili hotelski
kuharji.
30

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
IZOBRA@EVANJE
Razvijanje IKT
– informacijsko-komunikacijske
tehnologije in
virtualnega
u~nega okolja
za ciljno
skupino slepih
in slabovidnih
kompleksno zahtevnej{im vsebinam.
[est udele`encev, od tega pet slabovidnih
in en slep, je kvantitativno
vrednotilo uporabnost orodja
za samostojno u~enje in transfer
tako pisnih kot tudi verbalno
posredovanih napotkov v prakso in
izvajanje praktikuma, usmerjenega
v plasti~no oblikovanje. Izpostaviti
velja, da nobena od vklju~enih
oseb ni imela predhodnih izku{enj
z usvajanjem znanja v virtualnem
u~nem okolju IKT in da je bila to
zanje popolnoma nova izku{nja.
Odziv ciljne skupine na prilagojen
kurikulum in vsebine usposabljanja
ob prijazni in dostopni IKT
Sodobna tehnologija in tehnologije
svetovnega spleta omogo~ajo
oblikovanje u~nega prostora za
vse bolj u~inkovit in uspe{en
prehod v u~e~o se dru`bo 21. stoletja.
Ustrezna in uporabnikovim specialnim
potrebam pribli`ana informacijsko-komunikacijska
tehnologija
– IKT v okolju virtualnih
u~ilnic omogo~a enako mo`nost
u~enja in konkuren~nosti v delovnem
okolju navkljub te`avam na
podro~ju vizualne percepcije.
Tega smo se zavedali, ko smo kot
partner pristopili k mednarodnemu
projektu ACTrain. V okviru
projekta smo v obdobju od 1.
februarja 2012 do 31. maja 2012
izvedli 20 pilotnih treningov preverjanja
uporabnosti orodja aplikacije
Proteus. Treningi so vklju ~e -
vali 4 module in 28 u~nih vsebin,
ki so bile zasnovane od splo{nih h
31

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
IZOBRA@EVANJE
aplikaciji Proteus je bil napredno
u~ljiv in prepoznan kot uporaben
ne le za obstoje~o u~no vsebino,
temve~ za vse druge vsebine
dru`boslovnega in naravoslovno
tehni~nega sklopa, kar predstavlja
konkuren~nost u~nih procesov in
programov za omenjeno ciljno skupino.
Ciljna skupina je ugotovila, da za
branje aplikacije posameznik ne
potrebuje dragih bralnikov zaslona,
temve~ le dober osebni ra ~u -
nalnik z nalo`eno osnovno programsko
opremo in dostopom do
interneta, saj so postavitve tekstov
ustrezne za slabovidne, slepim je
omogo~eno avditivno predvajanje
u~ne vsebine. Uporabniki so brez
izjeme z najvi{jo mo`no oceno
ovrednotili aplikacijo kot njim prijazno,
dostopno, uporabno, primerno
za zapolnitev prostega ~asa,
krepitev in ohranjanje funkcijskih
spretnosti kot tudi v namene profitne
dejavnosti. U~ne module in
u~ne ure je ciljna skupina ovrednotila
kot primerno zasnovane,
razumljive, direktivno vodenje
sko zi proces posamezne u~ne vsebine
omogo~a uporabniku doseganje
kon~nega rezultata, s tem so
udejanjena tudi posamezna pedago{ka
na~ela.
Kontekst modularnosti, ki sem ga
zasledila kot mentorica usposabljanja
ciljne skupine, je zanimiv in se
po zahtevnostni stopnji nadgrajuje.
S tem vzpodbuja zanimanje, notranjo
motivacijo in storilnostno
motivacijo, a hkrati notranji lokus
nadzora nad tem, kar jaz kot
udele`enec po~nem, kot tudi
mehanizem samokontrole z uravnavanjem
vedo`eljnosti, poglabljanja
v problemsko u~enje, obvladovanja
problemskih situacij ter
samopotrditev skozi kon~ni izdelek
(t. i. efekt dela – ob lastnem
vlo`enem trudu). Prednosti online
izobra`evanja, ki so ga ponujali
pilotni treningi za ciljno skupino
slepih in slabovidnih, je veliko.
Med klju~nimi prepoznavam pri -
lo` nost u~e~e se dru`be za vse, ne
glede na zmo`nosti posameznika,
proces izobra`evanja ob uporabi
sodobnih IKT sredstev na uporabnikovem
domu, prilagoditev di -
dak ti~nih orodij/pripomo~kov, vse -
bine in tempa izobra`evanja, posameznikovim
potrebam in zmo` -
nostim, zmanj{evanje stro{ kov
izobra`evanja, integriranje novih
sodobnih metod in tehnik pou -
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
~evanja ter u~enja za ciljno skupino,
ve~jo interaktivnost in hitrej{i
dostop do znanja, razvoj novih
znanj in kompetenc invalidov za
la`je vklju~evanje na trg dela. Kot
pomemben prispevek aplikacije
Proteus ocenjujem integrirano
komponento ustvarjalnega naboja s
pomembnimi fazami samoaktualizacije
posameznika, kar je po -
membna vrednota in psiholo{ka
komponenta zadovoljstva posameznika.
Z vsako aktivnostjo
namre~ ~lovek posega v svet okoli
sebe, ga spreminja, ker pa svet
vpliva nanj, spreminja s tem samega
sebe. To velja {e posebej za
ustvarjalno dejavnost (proces
u~en ja je ena izmed njih), saj je
ustvarjanje sinonim za spreminjanje
predmeta, okolja, sveta. Brez
ustvarjanja bi ~lovek ostal tam, kjer
je bil pred sto tiso~ leti, ko se je
biolo{ko u~love~il. Zaradi tega je
spletna aplikacija Proteus pomemben
mejnik na podro~ju izo bra -
`evanja, usposabljanja ter delovne
soudele`enosti slepih in slabovidnih,
ki je dokazala, da se lahko
diskriminacija zaobide.
Enaindvajseto stoletje je ~as temeljitih
sprememb, ko pomen pismenosti
za gospodarski in dru`beni
razvoj mora slediti usklajevanju
nasprotij in sprememb. ^e `elimo
slediti razvoju, je prav, da vemo,
kje smo (s kak{nimi sredstvi razpolagamo),
zato da vemo, do kod
lahko sploh pridemo oz. kako pridemo
do `elenega stanja (kako
dosegati cilje). Orodje Proteus
dobro sledi pojmu informacijske
dru`be in informacijske dobe v
konceptu u~e~e se dru`be za vse,
ne glede na funkcionalno oviranost
posameznika glede dela, u~enja in
prosto~asnih aktivnosti.
Avtor:
spec. Evalda Bizjak,
dipl. del. ter. svetovalka
Univerzitetni rehabilitacijski
in{titut RS – So~a
Center za poklicno
rehabilitacijo d. e. Maribor
32

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
IZOBRA@EVANJE
Pomo~ pri pridobivanju nepovratnih sredstev
Vabimo vas na brezpla~no de -
lav nico, na kateri vam bomo
predstavili nekaj aktualnih in
najavljenih razpisov za razli~ne
prijavitelje (MSP, velika podjetja,
samostojni podjetniki itd.). S tem
vam `elimo omogo~iti, da uspe{ -
no izkoristite mo`nosti pridobivanja
nepovratnih sredstev in
aktualnih informacij o razpisih.
Na 2-urni delavnici vam bodo
predstavljeni javni razpisi razli~ -
nih razpisovalcev, in sicer:
• MGRT (JR za podporo rasti in
razvoju MSP, KNLB3, DOLB3,
URE_SUB_PO-SP_2013/01)
• Slovenski podjetni{ki sklad (P1
TIP, P1, P4, P7)
• SID banka (Financiranje tehnolo{ -
ko razvojnih projektov v obliki kre -
dita s statusom dr`avne po mo~i)
• Energetski razpisi (Petrol URE,
PURE 2013, URE-SUB_GOS-
JS_2013/01)
• Evropska komisija (Life+)
• Cmepius (Vse`ivljenjsko u~enje)
• MKO (U123 gospodarske dru`be)
Aktualne razpise lahko spremljate
tudi na internetni strani: http://
www.mk-projekt.si
Vsak udele`enec delavnice bo prejel
vrednostni bon v vrednosti
100,00 EUR, ki ga bo lahko izkoristil
ob naro~ilu ene od storitev
podjetja MK projekt, d. o. o., v
okviru prijave na izbrani razpis.
MK projekt je eno vodilnih slovenskih
svetovalnih podjetij s pod -
ro~ja projektnega vodenja, investicijskega
planiranja in zagotavljanja
nepovratnih virov financiranja za
razli~ne ciljne skupine. Pohvalijo
se lahko z dolgoletnimi pozitivnimi
izku{njami pri prijavi projektov,
kar lahko preverite na na{i
spletni strani: http://www.mk-projekt.si/sl/reference/.
V primeru zadostnega {tevila prijav
se bo delavnica izvedla predvidoma
junija 2013 v Domu obrtnikov
Maribor, Titova c. 63 v
Mariboru.
Informativne prijave posredujte
na naslov:
MK projekt, d. o. o.
Roga{ka cesta 25,
3240 [marje pri Jel{ah
PE Ljubljana: Kotnikova 32,
1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 43 05 672
Faks: +386 (0)1 43 05 673
E-po{ta:
mira.grabeljsek@mk-projekt.si
Splet: www.mk-projekt.si
VEM to~ka na Ekonomskem institutu Maribor in Obmo~na obrtno-podjetni{ka
zbornica Maribor vabita na brezpla~en seminar/delavnico
»Nepovratna sredstva in ugodni krediti«,
ki bo v ponedeljek, 20. 5. 2013, ob 17. uri
v Izobra`evalni dvorani Doma obrtnikov Maribor na Titovi cesti 63, 2000 maribor.
Predstavljene bodo naslednje aktualne vsebine:
• predstavitev javnih razpisov Slovenskega podjetni{kega
sklada:
P1: garancija kredita in subvencioniranje obrestne
mere,
P4: subvencije podjetjem za nakup tehnolo{ke
opreme,
P7: ugodni mikrokrediti s fiksno obrestno mero
• predstavitev priprave poslovnega na~rta in druge
dokumentacije,
• predstavitev ponudb in pogojev nekaterih bank, ki
sodelujejo v razpisu P1,
• predstavitev storitev Ekonomskega instituta
Maribor za prijavo na javne razpise
Delavnico bo izvajala
Suzana Triplat
(podjetni{ka svetovalka na Ekonomskem institutu
Maribor)
Va{e prijave, prosimo, posredujte na:
E-po{ta: suzana.triplat@eim-mb.si
Telefon: 02 23 52 348 (Suzana Triplat, EIM)
33

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
IZOBRA@EVANJE
Vabimo vas na brezpla~no predavanje
V letu 2013 bo Obmo~na
obrtno-podjetni{ka zbornica
Maribor za svoje ~lane pripravila
sklop izobra`evanj in drugih
dogodkov, ki bodo pove~ali
sposobnost podjetij in obrtnikov
pri kori{ ~en ju nepovratnih
sredstev. [e posebej v da na{ -
njih kriznih ~asih, ko se sredstva
za investicije kr~ijo in
{tevilo razpisov upada ter tudi
zaradi izteka trenutne evropske
finan~ne perspektive, je kon ku -
renca med podjetji {e ve~ja,
zato je toliko bolj pomembno,
da se podjetja posvetijo pripravi
kakovostnih projektov.
• Uvod v nepovratna sredstva za
mala in srednje velika podjetja
• Pot do nepovratnih sredstev
konkretni napotki in nasveti
• Pogoste zmote in napake
• Aktualni razpisi:
seznanitev z najavljenimi raz -
pi si v letu 2013 za podjetnike
in obrtnike,
predstavitev napovedanih raz -
pisov za leto 2013
Predavanje je namenjeno
• podjetnikom in obrtnikom,
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Lokacija
V Izobra`evalni dvorani Obmo~ne
obrtno-podjetni{ke zbornice Mari -
bor na Titovi c. 63, 2000 Maribor.
Kotizacija
Udele`ba na predavanju je brezpla~na.
Prijave
Prijave sprejemamo na Obmo~ni
obrtno-podjetni{ki zbornici Mari -
bor, Lea Polajnar tel: 02/330 35 10;
GSM 051 662 119, ali po e-po{ti
leonida.polajnar@ozs.si
Prilo`nosti je veliko, a jih je brez
ustreznega pristopa te`ko zaznati.
S tem namenom Obmo~na obrtnopodjetni{ka
zbornica Maribor organizira
21. 5. 2013 ob 16. uri brezpla~no
predavanje: Pridobivanje
nepovratnih sredstev za podjetja
in obrtnike.
Vsebina
• Mo`nosti kori{~enja evropskih
nepovratnih sredstev
• delavcem v podjetjih, ki pri prav -
ljajo projekte EU ali jih zanima
pridobivanje sredstev iz teh
virov,
• vsem, ki jih zanima, kako u~in -
kovito pridobiti nepovratna sredstev
EU in strukturnih skladov,
in ki bi se radi izognili pastem
pridobivanja teh sredstev.
Trajanje
Predavanje poteka 2 uri.
^lanom obrtne zbornice nudimo
brezpla~no svetovanje o pridobivanju
nepovratnih sredstev.
Brez pla~ ne informacije s pod ro~ -
ja razpisov so na voljo vsak ponedeljek
med 12. in 14. uro na tel.
{t. 070 739 659 ali pa na:
info@evropski-center.com.
Spo{tovani ~lani Sekcije za gostinstvo in turizem!
Vabimo vas na dve delavnici
1. »Obri{imo prah z
vinskih steklenic«
• Osve`itev trendov v vinski
ponudbi doma in po svetu
(primeri dobre prakse)
• Senzori~ne lastnosti – igra
okusov
• Izbira ustreznih kozarcev in
strokovna postre`ba vina
• Kako organizirati preprost vinski
ve~er v lastnem lokalu?
• Vinarski mened`ment (nabava
vina, shranjevanje, temperature
vina, cene in zaloge)
• Harmonija vina in hrane
• Degustacija vin in iskanje harmonije
s pripravljenimi prigrizki
Predavatelj
Lidija [ijanec
Robert Gorjak
Termin
Torek, 21. maja 2013, ob 9.00
Delavnica, ki bo potekala v u~ilni -
cah Vi{je {ole za gostinstvo in tu -
rizem Maribor na Zagreb{ki cesti
18, bo traja 8 {olskih ur. Cena
34

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
IZOBRA@EVANJE
delavnice za ne~lane Sklada za izobra`evanje
Maribor zna{a 90 EUR,
~lani sklada pa pla~ajo le kotizacijo
v vi{ini 18 EUR, in sicer po prejeti
fakturi sklada. Razliko do
polne cene krije ~lanom Sklad za
izobra`evanje Maribor. Cena vklju -
~uje stro{ke `ivil, predavatelja,
gradivo in potrdilo. Dokazilo o
pla~ilu kotizacije je treba pred lo -
`iti pred pri~etkom delavnice.
Prijave sprejemamo do 17. 5. 2013
oziroma do zasedbe mest (20 oseb).
Delavnica se izvede, ~e bo prijav -
ljeno minimalno 15 slu{ateljev.
2. »Trendovska osve`itev
lokalnih kulinari~nih vsebin
za gostince Podravja«
• Predstavitev trendov v ponudbi
hrane in pija~e
• Predstavitev priprave lokalnih
napitkov
• Preobrazba klasi~nih {tajerskih
jedi s sodobnimi pristopi
• Sezonsko preoblikovanje jedi z
vklju~evanjem lokalnih pridel -
kov in samoniklih rastlin
• Vklju~evanje hi{nih receptur v
ponudbo
• Demonstracija priprave jedi in
degustacija
Predavatelj
Mojca Polak
Lidija [ijanec
Termin
Ponedeljek, 20. maja 2013, ob
10.00
Delavnica, ki bo potekala v u~il ni -
cah Vi{je {ole za gostinstvo in turizem
Maribor na Zagreb{ki cesti
18, traja 4 {olske ure. Cena de lav -
nice za ne~lane Sklada za izo bra -
`evanje Maribor zna{a 70 EUR,
~lani sklada pa pla~ajo le kotizacijo
v vi{ini 14 EUR, in sicer po prejeti
fakturi sklada. Razliko do
polne cene krije ~lanom Sklad za
izobra`evanje Maribor. Cena vklju -
~u je stro{ke `ivil, predavatelja,
gradivo in potrdilo. Dokazilo o
pla~ilu kotizacije je treba pred lo -
`iti pred pri~etkom de lavnice.
Prijave sprejemamo do 16. 5. 2013
oziroma do zasedbe mest (20 oseb).
Delavnica se izvede, ~e bo prijavljeno
minimalno 15 slu{ateljev.
Delavnici bosta potekali v okviru
Medpodjetni{kega izobra`evalnega
centra MIC – Akademija kulinarike
in turizma. MIC – Akademija kulinarike
in turizma skrbi za
kakovostno izvedbo usposabljanj s
strokovnimi in aktualnimi vsebinami
ter strokovno usposobljenimi
predavatelji.
Ve~ informacij lahko dobite na e-
naslovu: leonida.polajnar@ozs.si
ali po telefonu: 02/ 330 35 10; 051
662 119
Marjan Vidovi~ l.r.,
predsednik sekcije
Peter Raj{ek l.r.,
imenovani predstavnik
za izobra`evanje
Prijavnica / Sekcija za gostinstvo in turizem
✃
Naziv podjetja
Naslov
Kontaktna oseba Telefon D[
Prijavljam na izobra`evanje (ustrezno ozna~ite):
21. 5. 2013 »Obri{imo prah z vinskih steklenic«
20. 5. 2013 »Trendovska osve`itev lokalnih kulinari~nih vsebin«
1. GSM
2. GSM
3. GSM
Datum:
@ig in podpis delodajalca:
Prijavnico po{ljite na Obmo~no obrtno-podjetni{ko zbornico Ru{e, Jamnikova ulica 2, 2342 Ru{e,
faks: (02) 66 10 351, e-naslov: tatjana.kocmut@ozs.si ali vesna.fliser@ozs.si. Ve~ informacij pa lahko do -
bite po telefonu: 02/662 80 02 ali na GSM 041/654 153
35

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
SEKCIJE
Sekcija instalaterjev energetikov Maribor
Revija Energetik praznuje 20 let!
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Vabimo vas, da se prijavite na
6. {portne igre in{talaterjev
energetikov Slovenije, ki bodo
25. 5. 2013 v Planinskem domu
OBRTNIK (Tojzlov vrh pri
Mari boru).
Sekcija in{talaterjev energetikov
pri OOZ Maribor je v preteklosti `e
organizirala {portne igre, ki so bile
vedno dobro obiskane. Dru`enje v
povezavi s {portom, tekmovalnostjo
in predvsem povezovanjem med
obrtniki in{talaterji energetiki je
bilo `e v preteklosti zelo dobro,
zato to tradicijo `elimo nadaljevati.
^asi so tak{ni, da premalokrat
pomislimo, da bi se sprostili in
pozabili na vsakodnevne te`ave in
skrbi. Letos praznuje revija ENER-
GETIK 20 let. Tudi to bi `eleli
tokrat proslaviti.
Vabljeni k sodelovanju vsi ~lani
in pri njih zaposleni delavci
Sekcije in{talaterjev energetikov
Slo ve nije, vse OOZ Slovenije in
OZS z zaposlenimi, ogla{evalci
revije Energetik in dijaki.
Na spletnih straneh www.revijaenergetik.si
in www.ponudbaobrti.com/maribor
boste na{li razpis
za tekmovanje z navedenimi
tekmovalnimi panogami in prijavnico!
Ne odla{ajte s prijavo, saj
vas iskreno pri~akujemo! Prijave
zbiramo do 15. 5. 2013.
Razpis vam lahko po{ljemo tudi po
po{ti, ~e nam sporo~ite podatke na
tel: 02 330 35 10 ali GSM: 051 662
119 oziroma na e-naslov: leoni -
da.polajnar@ozs.si, kjer smo vam
na razpolago tudi za dodatne informacije.
Lea Polajnar l.r.
se kre tarka sekcije in OO {portnih iger
Danilo Brdnik l.r.
predsednik sekcije in OO {portnih iger
Sekcija frizerjev in kozmetikov vas vabi na
Spring Hair Show 2013, Avditorij Portoro`
Datum: nedelja, 26. maj 2013
Odhod avtobusa ob 6. uri izpred
OOZ Maribor, Titova c. 63. Sledi
vo`nja mimo Ljubljane na Pri -
mor sko, kjer bo na{ prvi po sta -
nek v Kopru. Postanek je namenjen
predvsem sprehodu in jutranji
kavici ob obali. Vo`njo na dal
jujemo do gosti{~a, kjer bomo
imeli kosilo, nato pa se bomo od -
peljali v Portoro`, kjer se bomo
udele`ili atraktivnih vrhunskih
frizerskih showov z izjemno
mednarodno udele`bo. Po kon -
~a nem dogodku se bomo odpra -
vili proti domu; v Maribor bomo
prispeli v ve~ernih urah.
Cena
95, 00 EUR (pri najmanj 45 potnikih
v avtobusu)
98, 00 EUR (pri najmanj 40 potnikih
v avtobusu)
99, 00 EUR (pri najmanj 35 potnikih
v avtobusu)
Sklad za izobra`evanje Maribor
vra~a stro{ke ogleda po veljavnem
poslovniku po prejeti vlogi za
povra~ilo. Pristopno izjavo za
~lanstvo (delavci in obrtniki 5
EUR/osebo + DDV na mesec) in
vlogo za povra~ilo najdete na njihovi
spletni stani www.sidspmb.si
Cena vklju~uje
prevoz s turisti~nim avtobusom po
programu, cestnine in parkirnine
po programu, kosilo v restavraciji,
enodnevna sejemska vstopnica,
vodenje vodnika z licenco GZS,
stro{ke organizacije potovanja,
nezgodno zavarovanje potnikov,
DDV.
Prijava: Turisti~na agencija Euro -
val, d. o. o., Maribor do 17. 5. 2013
oz. do zasedbe prostih mest. PRI-
JAVNICO PO[LJITE: po faks-u : 02-
2349092, po po{ti na EUROVAL,
d. o. o., Ul. Vita Kraigherja 5, 2000
Maribor (tel.: 02 234 90 96), ali po
el. po{ti:
vesna.urosevic@euroval.si
Prijavnico najdete na spletni
strani
www.ponudbaobrti.com/maribor
Vljudno vabljeni!
Ratimir Krznari~ l.r.
predsednik sekcije frizerjev in
kozmetikov
36

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
SEKCIJE
Sekcija za gostinstvo in turizem
Kulinarika avstrijske [tajerske
Termin: ponedeljek, 27. 5. 2013
Odhod avtobusa ob 9. uri izpred
OOZ Maribor, Titova c. 63. Vo`nja
mimo [entilja proti Lebringu, kjer
bomo obiskali g. Franza Labu -
ggerja, priznanega oljarja. Ogledali
si bomo mlin in degustirali olja, ki
jih proizvaja podjetje. Prav tako
nam bodo postregli z ume{animi
jajci z bu~nimi semeni. Pot nadaljujemo
proti kraju Bergl, kjer
bomo obiskali ~okoladnico Zotter.
Sledita ogled predstave v ~okoladnem
teatru in obhod tovarne ~okolade;
spoznali bomo celoten postopek
izdelovanja ~okolade. Pokusili
bomo ve~ vrst ~okolade, na koncu
pa popili {e kozarec tople ~okolade,
ki si jo bomo sami pripravili.
Popoldne se bomo odpeljali proti
gradu Riegersburg, kjer se bomo ob
lepem vremenu sprehodili do
veli~astnega gradu in si ogledali
njegovo zunanjost. V Brodersdorfu
bomo obiskali Steirisch Ursprung,
izredno uspe{no podjetje, ki je
pravi primer dobre prakse. Gospod
Walter nam bo razkazal svojo zanimivo
doma~ijo, na kateri se nahajajo
najve~ji ~ebelnjak na svetu,
hotel, pivovarna in restavracija.
Pokusili bomo medovino, son~no
pivo in zaklju~ili z odli~nim
doma~im kosilom. Polni lepih vtisov
se bomo proti ve~eru vra~ali v
Maribor, kamor bomo prispeli
okoli 20. ure.
Cena
60 EUR pri min. udele`bi 45 potnikov
63 EUR pri min. udele`bi 40 potnikov
65 EUR pri min. udele`bi 35 potnikov
Sklad za izobra`evanje Maribor
vra~a stro{ke ogleda po veljavnem
poslovniku po prejeti vlogi
za povra~ilo. Pristopno izjavo za
~lanstvo (delavci in obrtniki 5
EUR/osebo + DDV na mesec) in
vlogo za povra~ilo najdete na njihovi
spletni stani www.sidspmb.si
Cena zajema: avtobusni prevoz,
zunanje oglede po programu, obisk
oljarne z degustacijo, obisk ~okoladnice
Zotter z degustacijami,
ogled kmetije v Brodersdorfu z de -
gustacijo medovine, son~nega pi -
va, kosilo, nezgodno zavarovanje
potnikov, vodenje vodnika z licenco
GZS in organizacijo potovanja,
DDV.
Prijava: Turisti~na agencija
Euroval, d. o. o., Maribor, do 20. 5.
2013 oz. do zasedbe prostih mest.
Prijavnico, prosimo po{ljite: po
fax-u: 02-2349092, po po{ti na
EUROVAL, d. o. o.: Ul. Vita Krai g -
herja 5, 2000 Maribor (tel.: 02 234
90 96), ali po el. po{ti: vesna.urosevic@euroval.si
Prijavnico najdete na spletni strani
www.ponudba-obrti.com/maribor
Vljudno vabljeni!
Marjan Vidovi~ l.r.
predsednik sekcije za gostinstvo in turizem
Splo{ni pogoji Euroval, d. o. o., so
sestavni del potovanja in so na
voljo v agenciji ali na spletni strani
www.euroval.si!
Dobdrodo{li na na{i spletni strani
37

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST
Obra~un obveznosti za zasebnike
za mesec april 2013
Bruto
zavarovalna
osnova
1. Minimalna pla~a:
Prispevki
PIZ
(24,35 %)
Prisp. za zdrav. zav.
zdr. po{. pokl. bol.
(13,45 %)
2. Zavarovalna osnova - 60 % povpre~ne pla~e:
3. Zavarovalna osnova - 90 % povpre~ne pla~e:
4. Zavarovalna osnova - 120 % povpre~ne pla~e:
5. Zavarovalna osnova - 150 % povpre~ne pla~e:
6. Zavarovalna osnova - 180 % povpre~ne pla~e:
7. Zavarovalna osnova - 210 % povpre~ne pla~e:
8. Zavarovalna osnova - 240 % povpre~ne pla~e:
Prisp. za por.
var. in zaposl.
(0,40 %)
783,66 EUR 190,82 EUR 105,40 EUR 3,13 EUR
898,53 EUR 218,79 EUR 120,85 EUR 3,60 EUR
1.347,80 EUR 328,19 EUR 181,28 EUR 5,40 EUR
1.797,06 EUR 437,58 EUR 241,70 EUR 7,20 EUR
2.246,33 EUR 546,98 EUR 302,14 EUR 8,99 EUR
2.695,59 EUR 656,38 EUR 362,56 EUR 10,79 EUR
3.144,86 EUR 765,77 EUR 422,98 EUR 12,57 EUR
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Dose`ena osnova
v EUR
za leto 2012
Do vklju~no
9.156,72**
Nad 9.156,72 do
vklju~no 18.305,64***
Nad 18.305,64 do
vklju~no 27.458,46
Nad 27.458,46 do
vklju~no 36.611,28
Nad 36.611,28 do
vklju~no 45.764,10
Nad 45.764,10 do
vklju~no 54.916,92
Nad 54.916,92 do
vklju~no 64.069,74
Dose`ena osnova
v EUR
za leto 2011
Do vklju~no
8.977,20**
Nad 8.977,20 do
vklju~no 18.295,80***
Nad 18.295,80 do
vklju~no 27.443,70
Nad 27.443,70 do
vklju~no 36.591,60
Nad 36.591,60 do
vklju~no 45.739,50
Nad 45.739,50 do
vklju~no 54.887,40
Nad 54.887,40 do
vklju~no 64.035,30
3.594,12 EUR 875,17 EUR 483,41 EUR 14,37 EUR
Nad 64.069,74
Nad 64,035,30
Zavezanec pla~a prispevke do 15. 5. 2013. V enakem roku mora dav~nemu organu predlo`iti obra~un prispevkov na predpisanem
obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Pla~ilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega
dav~nega urada, od 1. 10. 2011 na nove vpla~ilne ra~une.
S 1. 10. 2011 velja v Republiki Sloveniji nov na~in pla~evanja
davkov in prispevkov za socialno varnost.
Ve~ o tem si lahko preberete na spletni strani DURS:
http://www.durs.gov.si/si/aktualno/nov_nacin_placevanja_dav
kov_s_1_10_2011/.
Vi{ina obveznosti za zasebnike, ki iz naslova opravljanja
dejavnosti niso zavarovani (dopolnilna dejavnost) in so ~lani
obrtne zbornice
S 1. 10. 2011 veljajo novi transakcijski ra~uni za pla~ilo
obveznosti zasebnikov, ki opravljajo dopolnilno dejavnost
(niso zavarovani iz naslova opravljanja dejavnosti).
Mese~ne obveznosti zna{ajo:
Od 1. aprila 2013 dalje – PIZ: 32,17 EUR vpla~ane na ra~un:
0110 0888 2000 003, sklic: D[–44008 (D[ je va{a dav~na {tevilka)
Od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 zna{a zdravstvo: 4,55 EUR
mese~no. Vpla~ane na ra~un 0110 0888 3000 073, sklic:
D[–45004 (D[ je va{a dav~na {tevilka)
Zasebniki, ki opravljajo dopolnilno dejavnost doma~e in umetnostne
obrti, pla~ujejo obveznosti, kot je navedeno zgoraj.
Povpre~na bruto pla~a za mesec februar 2013:
1.497,55 EUR
Mesec april 2013 je imel
21 delovnih dni (168 ur), 1 dan praznik (8 ur).
Predhodna akontacija dohodnine za leto 2013
(pla~evanje predhodne akontacije dohodnine od dohodka,
dose`enega z opravljanjem dejavnosti)
Zakon o dav~nem postopku (ZdavP-2) dolo~a,
da se predhodna akontacija dolo~i v vi{ini akontacije dohodnine
po zadnjem obra~unu akontacije dohodnine od tega
dohodka, pla~a pa se v mese~nih obrokih (~e presega 400
evrov) ali trimese~nih obrokih (~e ne presega 400 evrov).
Obroki dospejo v pla~ilo zadnji dan obdobja, na katerega se
nana{ajo, in morajo biti pla~ani v 10 dneh po dospelosti.
S 1. 10. 2011 novi vpla~ilni ra~un za pla~ilo akontacije dohodnine,
in sicer: 0110 0888 1000 030 sklic: SI 19 D[-40002 (D[ je
va{a dav~na {tevilka).
* Povpre~na bruto pla~a za februar 2013 (PP), v EUR (kon~ni podatki)
** Minimalna pla~a za leto 2012
*** Povpre~na bruto pla~a zaposlenih v RS za leto 2012, v EUR (kon~ni
podatki)
38

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
SEKCIJE
Spo{tovani ~lani Sekcije za gostinstvo in turizem! Vabimo vas na redno izobra`evanje
Izobra`evanje o higieni `ivil, smernice dobre higienske
prakse in uporabe na~el HACCP v gostinstvu
Izobra`evanje bo potekalo 20.
maja 2013 ob 14. uri v sejni sobi
OOZ Maribor, Titova c. 63. Cena
izobra`evanja za ~lane 19,00 EUR
po osebi brez DDV. Cena za
ne~lane je 56,00 EUR brez DDV.
Za ~lane Sklada za izobra`evanje
Maribor (delavce in delodajalce, ki
pla~ujejo prispevek tudi zase) bo
stro{ek izobra`evanja in delavnice
poravnal Sklad za izobra`evanje.
Drugi ~lani sekcije bodo prejeli
ra~un po po{ti.
Marjan Vidovi~, predsednik sekcije
Peter Raj{ek, imenovani predstavnik za
izobra`evanje
Prijavnica / Sekcija za gostinstvo in turizem
✃
Naziv firme
Naslov
Kontaktna oseba Telefon D[
Prijavljam na izobra`evanje: 20. 5. 2013 HACCP Izobra`evanje o higieni `ivil
1. GSM
2. GSM
3. GSM
Datum:
@ig in podpis delodajalca:
Prijavnico po{ljite na Obmo~no obrtno-podjetni{ko zbornico Ru{e, Jamnikova ulica 2, 2342 Ru{e, faks: (02)
66 10 351, e-naslov: tatjana.kocmut@ozs.si ali vesna.fliser@ozs.si., ali na OOZ Maribor, Titova c. 63, 2000
Maribor, faks: 02 30 00 491, e-naslov: leonida.polajnar@ozs.si (gsm 051 662 119)
Mestna ob~ina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor
objavlja na podlagi Pravilnika o postopkih za izvr{evanje prora~una
RS (Ur. l. RS, {t. 50/07, 61/08 in 3/13) in Pravilnika o dodeljevanju dr`avnih
pomo~i, pomo~i de minimis in izvajanju drugih ukrepov razvoja pode`elja v
Mestni ob~ini Maribor (MUV, {t. 14/07) ter Odloka o prora~unu Mestne
ob~ine Maribor za leto 2013 (MUV, {t. 4/13)
Razpis za dodelitev dr`avnih pomo~i
– skupinske izjeme za razvoj pode`elja
v Mestni ob~ini Maribor za leto 2013
I. predmet javnega razpisa in
vi{ina sredstev
Predmet javnega razpisa je dodelitev
nepovratnih finan~nih sredstev
– dr`avnih pomo~i za uresni~evanje
ciljev ob~ine na podro~ju razvoja
kmetijstva in pode`elja, ki se
dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju
dr`avnih pomo~i.
Sredstva so zagotovljena v pro ra -
~unu za leto 2013 v okvirni vi{ini
30.000 EUR na prora~unski postavki
161005 »Investicije v kmetijska
gospodarstva«.
Glede na to, da so prora~unska
sredstva omejena, bo dejanska
vi{ina sredstev, ki jih bo pridobil
posamezni upravi~enec, odvisna
od skupne vi{ine zahtevkov prosilcev,
ki bodo izpolnjevali pogoje
tega razpisa. V primeru, da bo
zapro{eno za ve~ sredstev, kot je
zagotovljeno v prora~unu, se bodo
sredstva razdelila v sorazmernem
dele`u po ukrepu.
Zgornja vi{ina dodeljenih sredstev
za posamezno nalo`bo je do 5.000
EUR.
Bruto intenzivnost pomo~i:
• do 50 % upravi~enih stro{kov
nalo`b na obmo~jih z omejenimi
mo`nostmi,
• do 40 % upravi~enih stro{kov
nalo`b na drugih obmo~jih,
• do 50 % upravi~enih stro{kov
nalo`b na drugih obmo~jih, ~e
nalo`be izvajajo mladi kmetje v
petih letih od vzpostavitve kmetijskega
gospodarstva in je na -
lo`ba opredeljena v poslovnem
na~rtu.
II. Upravi~enci
• pravne in fizi~ne osebe, ki se
ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo
in so vpisane v register kmetijskih
gospodarstev ter imajo v
lasti oziroma v zakupu kmetijska
zemlji{~a (minimalno 1 hektar
primerljivih kmetijskih zem-
39

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
SEKCIJE
lji{~), ki le`ijo na obmo~ju
ob~ine,
• pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti
za potrebe kmetijstva in
razvoja pode`elja na obmo~ju
ob~ine,
• ali v njihovem imenu poobla{ ~e -
ni vlagatelji.
III. Ukrepi
Za vse razpisane ukrepe velja, da
gre za dr`avne pomo~i, ki se ne
mo rejo dodeljevati za `e izvedene
aktivnosti. Upravi~enec lahko uveljavlja
pomo~ za ukrepe, izvedene
v obdobju od odobritve sredstev s
strani Mestne ob~ine Maribor in do
30. 9. 2013. Dokazila/pla~ani ra -
~uni za izvedene aktivnosti morajo
biti z datumom iz tega obdobja.
Nalo`be v kmetijska gospodarstva
za primarno proizvodnjo
1. Posodabljanje kmetij
Upravi~eni stro{ki:
A. stro{ki izdelave projektne dokumentacije
za novogradnjo in
adaptacijo hlevov in gospodarskih
poslopij na kmetiji,
B. stro{ki materiala za gradnjo/
adap tacijo hlevov in gospodarskih
poslopij na kmetiji ter ureditev
izpustov,
C. stro{ki obnove fasad na kmetijskih
gospodarstvih primarne
proizvodnje (hlevi, gospodarska
poslopja, skladi{~a oziroma
nestanovanjski objekti),
D. stro{ki nakupa nove kmetijske
mehanizacije,
E. stro{ki opreme, vklju~no z
ra~unalni{kimi programi,
F. stro{ki nakupa rastlinjaka, mon -
ta`e ter opreme v rastlinjaku.
Pogoji za pridobitev sredstev so
natan~neje dolo~eni v razpisni
dokumentaciji.
2. Urejanje pa{nikov
Upravi~eni stro{ki:
• stro{ki izdelave na~rta/projektne
dokumentacije za ureditev pa{ ni -
ka,
• stro{ki nakupa opreme za ograditev
in pregraditev pa{nikov z
ograjo,
• stro{ki nakupa opreme za ureditev
napajali{~ za `ivino.
Pogoji za pridobitev:
• na~rt postavitve pa{nika,
• predra~un, ra~un in dokazila o
pla~ilu stro{kov, za katere se
uveljavlja pomo~,
• izpis GERK-ov,
• dovoljenje lastnika zemlji{~a za
izvedbo nalo`be v primeru zakupa
zemlji{~a,
• drugi splo{ni pogoji povezani z
opravljanjem kmetijske dejavnosti.
IV. Rok in na~in prijave
Razpis je odprt do 3. 6. 2013.
Vlogo – prijavne obrazce z zahtevano
dokumentacijo je treba v zaprti
kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ
VLOGA: RAZPIS KMETIJSTVO –
SKUPINSKE IZJEME« dostaviti na
naslov Mestna ob~ina Maribor,
Urad za gospodarske dejavnosti,
Sektor za gospodarstvo, Ul. heroja
Staneta 1, 2000 Maribor. Upo{tevale
se bodo vloge, oddane na
sede`u Mestne ob~ine Maribor,
Ulica heroja Staneta 1, v sobi 14,
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
do vklju~no 3. 6. 2013 do 15.00 ure
oziroma poslane po po{ti s
po{tnim `igom do vklju~no 3. 6.
2013. Na hrbtni strani kuverte
morata biti naziv in polni naslov
prijavitelja.
Vloge bo obravnavala strokovna
komisija, ki jo imenuje `upan.
Odpiranje vlog bo najkasneje do
20. 6. 2013. Odpiranje vlog ni
javno. Prepozno prispele vloge
bodo zavr`ene, neutemeljene pa
zavrnjene. ^e vloga ne bo popolna,
bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja
vlog pisno obve{~en s pozivom
na dopolnitev. Nepopolne
vloge, ki jih prijavitelji ne bodo
dopolnili v dolo~enem roku, bo
komisija zavrgla. O izidu javnega
razpisa bodo upravi~enci do sredstev
obve{~eni do 20. 11. 2013.
Brezpla~no razpisno dokumentacijo
lahko zainteresirani dvignejo na
Uradu za gospodarske dejavnosti,
Sektorju za gospodarstvo, Mestne
ob~ine Maribor, Ul. heroja Staneta
1, ali v sprejemni pisarni, soba 14,
pritli~je. Objavljena je tudi na spletnih
straneh Mestne ob~ine
Maribor, www.maribor.si, rubrika
»razpisi in javne objave«. Za
dodatne informacije lahko pokli -
~ite ga. Petro Klari~, tel. 22 01 387
(411) ali pi{ete na elektronski
naslov mestna.obcina@maribor.si
z navedbo »razpis kmetijstvo –
skupinske izjeme«.
Dr. Andrej Fi{travec
župan
Pet let salona Moto-Nautika v Miklav`u
Í Breda Malen{ek
Aprila je prodajno servisni center Moto-Nautika Zorana Resnika iz
Miklav`a na Dravskem polju slavil peto obletnico uspe{nega poslovanja.
Praznovanje so za klju ~ili 20. aprila s slovesnostjo, na kateri so
{tevilnim gostom in poslovnim partnerjem v soju bakel na platoju
pred salonom predstavili nove modele motornih koles, vodnih skuterjev,
~ol nov, navti~ne in motoristi~ne opreme ter obla~il in za{~itne
opreme. Novosti Moto-Nautike bo v praksi mo`no preizkusiti 25. maja
na Ranci na Ptujskem jezeru.
Podjetje Moto-Nautika, ki ga je
leta 2004 ustanovil Zoran Resnik,
se pona{a z dolgoletnimi izku{ nja -
mi pri servisiranju motornih koles
in plovil. Svoje znanje je dopolnjeval
kot mehanik motornih koles pri
tedanjem evropskem viceprvaku in
ve~kratnem dr`avnem prvaku Sa{u
Kraglju. Z njim je Resnik prepoto-
40

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
SEKCIJE
Benelli in Grand. Med preostale
storitve podjetja spadajo {e registracija
in zavarovanja plovil, prevoz
plovil in vozil, hramba plovil
in vozil, izposoja, prijava na izpite
za voditelja ~olnov, prodaja prikolic
za vodne skuterje, ~olne, motorje
…
Kolektiv dru`inskega podjetja Moto-Nautika z lastnikom Zoranom Resnikom v sredini
ob predstavitvi navti~nih in motoristi~nih obla~il in za{~itne opreme
val Evropo in se aktivno ude le -
`eval vseh ve~jih svetovnih motociklisti~nih
dirk.
Nato je od{el v tujino, najprej k
Zupin Motosportu v Nem~iji. Ker
se je zanimanje za to podro~je
udejstvovanja ve~alo, je `elel svoje
znanje nadgraditi {e z znanjem iz
navtike in postal je mehanik za
vodne skuterje Mihaela [teharnika.
Z njim se je udele`il {tevilnih
evropskih tekmovanj, bil je v
Dubaju, Abu Dhabiju in Ameriki,
kjer se je zaposlil v podjetju Riva
Racing v Miamiju. Podjetje ga je
poslalo na specializacijo v Toronto
v Kanado in nato {e v Orlando na
Floridi, kjer je servisiral program
vozil in plovil znamke Yamaha in
Bombardier. Poln novega znanja in
idej, ki jih je dobil v tujini, se je
odlo~il za vrnitev v domovino in
samostojno podjetni{ko pot. Leta
2004 je odprl podjetje Moto-
Nautika. Do otvoritve prodajnoservisnega
salona v Miklav`u aprila
leta 2008 je bilo podjetje v
Framu.
S trdim in vztrajnim delom si je
podjetje Moto-Nautika ustvarilo na
ve~ kot 1000 kvadratnih metrih
prodajno-servisni center in si pridobilo
{irok krog zadovoljnih stalnih
strank. Podjetje ima sedem
zaposlenih, {tevilo delavcev pa se
iz leta v leto pove~uje. Prodajajo
motorna kolesa, vodne skuterje,
{tirikolesnike, motorne sani, gumenjake,
~olne, prikolice za ~olne ter
dodatno opremo za motoriste in
navtike. So poobla{~eni serviser in
prodajalec za Yamaho in generalni
uvoznik za Slovenijo za HSR
Prisotni so na vseh navti~nih sejmih
v Sloveniji, zadnje leto pa so
tr`i{~e raz{irili {e v Hrva{ko in
Srbijo. Uspe{no so se predstavili
na sejmu navtike v Zagrebu in v
Biogradu ter v Beogradu v Srbiji.
Podjetju kljub neugodnim gospodarskim
razmeram uspeva pridobivati
vedno nove konkuren~ne
prednosti ter {iriti krog sodelavcev
in novih zadovoljnih kupcev.
Ker se zavedajo, kako pomembna
je kakovost storitev, ki jih lahko
izvajajo samo, ~e strankam ponudijo
najbolj{e, so vedno odprti za
nove predloge, vedno pa so tudi
pripravljeni pomagati s svojimi
bogatimi izku{njami in znanjem.
Vabijo, da se o tem prepri~ate in
obi{~ete njihov prodajno-servisni
center Moto-Nautika na Ptujski
cesti v Miklav`u pri Mariboru.
Prodajno-servisni salon Moto-Nautike iz Miklav`a pri Mariboru slavi letos peto obletnico
uspe{nega delovanja.
41

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
NA[I OGLA[EVALCI
Z rento dodatnega pokojninskega
zavarovanja do vi{je pokojnine
Mag. Uro{ Ornik
Ve~ kot desetletje se v Sloveniji
skoraj vsakodnevno ukvarjamo s
problemom, ki ni tuj tudi drugim
dr`avam. Starajo~e se prebivalstvo
je postalo velik izziv za
zaposlovalce in zaposlene. Spre -
min jajo se okviri delovanja sistemov
zaposlovanja in socialnega
varstva. To zadeva tudi potrebo
po prilagajanju pokojninskega
sistema tako, da bo v ~im ve~ji
meri zmo` no zagotavljanje po -
kojnin upokojenemu prebivalstvu.
Povpre~ni Slovenec je danes star
42 let. Upokojujemo se relativno
mladi in zdravi. Seveda ne gre
posplo{evati kar povprek. [e danes
obstaja kopica delovnih mest in
poklicev, ki {kodljivo vplivajo na
zdravje zaposlenih in zaradi katerih
so se posamezniki primorani
upokojevati tudi pred ~as no. Ven -
darle dejstvo ostaja. @ivimo dlje –
`enske v povpre~ju do~akajo `e ~ez
80 let starosti. Hkrati se v dru`inah
{tevilo otrok zni`je. Posledi~no se
ru{ijo razmerja, potrebna za
vzdr`nost pokojninskega sistema.
V letu 2011 je 870 tiso~ zava ro -
vancev zagotavljalo pokojnino 570
tiso~ upokojencem (prejemnikom).
Pokojnine se v Sloveniji izpla ~u -
jejo na podlagi sistema medgeneracijske
solidarnosti. Delovno aktiv -
no prebivalstvo z vpla~ili prispevkov
za pokojninsko in in va lid sko
zavarovanje pla~uje (zagotavlja)
pokojnine upo ko jen cem. Poeno -
stav ljeno pove da no: otroci s svojimi
prispevki pla~ujejo pokojnine
svojim star {em. ^e sredstev ni
dovolj, so na voljo naslednje
mo`nosti:
• zadol`evanje (dolg je treba vrniti),
• dodatna vpla~ila (vi{ji davki ali
ve~ zaposlitev) ali
• zni`anje pravic (ni`je pokojnine).
Pred dobrim desetletjem smo bili
primorani sprejeti korenito pokojninsko
reformo. V splo{nem je prinesla
dvoje:
• zni`ala je pokojnine tistim, ki so
{ele odhajali v pokoj,
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
• uvedla je var~evanje za dodatno
pokojnino (2. pokojninski steber).
Kljub delujo~i pokojninski reformi
smo konec preteklega leta bili primorani
ponovno pose~i v sistem
pokojninskega zavarovanja. Z novo
reformo.
Prepad med prihodki, s katerimi
moramo pokrivati `ivljenjske stro{ -
ke v ~asu zaposlitve ali upokojitve
je ogromen.
Razmerje med povpre~no neto
pla~o se je iz 76 odstotkov leta
2000 zni`alo na vsega 62 odstotkov
v letu 2012. Povpre~na pokojnina v
Sloveniji zna{a dobrih 600 EUR, v
zadnjih letih se novo odmerjene
pokojnine gibljejo tudi precej pod
to {tevilko.
Uvedba dodatnega pokojninskega
zavarovanja
Da bi omilili zni`anje pokojnin
novim upokojencem, smo `e leta
2000 uvedli sistem dodatnega
pokojninskega zavarovanja (drugi
pokojninski steber). Edini namen
dodatnega pokojninskega zavarovanja
je, da bi zavarovanec ob upokojitvi
lahko pri~el prejemati
dodatno pokojninsko rento, s katero
bi bila njegova skupna pokojnina
vi{ja in `ivljenje la`je.
Var~evanje v dodatnem pokojninskem
zavarovanju se je izkazalo
kot varno in primerno.
Varnost in zajam~en donos
Izvajalec pokojninskega na~rta
mora prihranke upravljati v iz -
klju~ no in najve~jo korist zavarovancev.
Skladno s pokojninskim
na~rtom je nalo`bena politika,
poenostavljeno, opredeljena kot
nalo`be v obveznice, delnice,
depozite in druge oblike nalo`b.
Vir: www.zpiz.si
42

Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
NA[I OGLA[EVALCI
Sredstev, ki jih delodajalec ali
zavarovanec vpla~ujeta v drug
pokojninski steber, ne gre ena~iti,
niti primerjati z depozitom na
banki ali drugimi oblikami var ~e -
vanja. Zaradi varnosti mora izvajalec
sredstva nalagati v nalo`be, z
nizkim tveganjem in z relativno
zagotovljenimi donosi. To so predvsem
varne nalo`be dr`avnih
obveznic in obveznic ali delnic
velikih svetovnih podjetij (npr.
Coca-Cola, McDonald’s). Nalo`be
morajo biti ustrezno razpr{ene med
posameznimi vrstami in kapitalskimi
trgi. Nalo`bena tveganja
morajo biti zelo omejena – varnost
prihrankov je na prvem mestu –
namen var~evanja je dodatna
pokojnina in s tem bolj{i `ivljenjski
standard upokojencev.
Sistem dodatnega pokojninskega
zavarovanja je v prvi vrsti varno
zasnovan tudi z obveznim zajam -
~e nim donosom, ki ga izvajalec
mora v lastno breme zagotavljati v
primeru, da so ustvarjeni donosi z
nalo`bami ni`ji. Zakon dolo~a
minimalni zajam~eni donos na
~isto vpla~ano premijo v vi{ini 40
odstotkov obrestne mere dolgo ro~ -
nih vrednostnih papirjev Repub li -
ke Slovenije. Pokojninski na~rt
Moje nalo`be zagotavlja kar polovico
vi{ji zajam~eni donos, kot to
dolo~ajo predpisi, in sicer 60
odstotkov obrestne mere dolgoro~nih
vrednostnih papirjev Re -
pub like Slovenije. V letu 2013 to
predstavlja zajam~eno donosnost v
vi{ini 2,25 %.
Zaradi zajam~enega donosa, varnosti
in strogega nadzora prihrankov
var~evalcev ni ogrozila tudi
sedaj `e ve~ let trajajo~a kriza.
Kriza je sicer marsikoga napeljala
na to, da je te prihranke primoran
dvigniti, in to kljub »kazni«. Ker
gre za nenamensko kori{~enje sredstev,
dr`ava odvzame dav~no olaj -
{avo, ker do nje v tem primeru
nismo upravi~eni.
Dodatne pokojninske rente trenutno
in v prihodnje
Vedno ve~ je prejemnikov dveh
po kojnin: iz obveznega zavarovanja
in dodatne pokojninske rente.
Pokojninska renta je dosmrtna pravica
tistih, ki smo bili dodatno
zavarovani v drugem pokojninskem
stebru. Predstavlja perio di~ -
no pla~ilo, ki se izpla~uje do
konca `ivljenja, vsak mesec od
upokojitve. Renta se lahko izpla ~u -
je tudi v polletnih ali letnih zneskih.
Dodatna pokojninska renta `e
danes, po vsega desetih ali kak{no
leto ve~ var~evanja, predstavlja
pomembno vi{jo pokojnino – 4 do
6 odstotkov vi{jo. Tisti, ki jo prejemajo,
jo cenijo. Tisti, ki te mo` -
nosti niso imeli ali je niso hoteli
izkoristiti, jo pogre{ajo.
@e v tem trenutku obstajajo razli~ni
tipi rent (z zajam~eno dobo ali brez
nje, enakomerna ali nara{~ajo~a).
Ve~ina zavarovancev Moje nalo`be
se odlo~i za rento z garantirano
dobo izpla~evanja (slika spodaj).
Taka renta se izpla~uje, dokler je
zavarovana oseba `iva, vendar najmanj
garantirano {tevilo let. V primeru
smrti zavarovanca pred iztekom
garantiranega {tevila let do
43

{t.
5
Na{ poro~evalec
Maj 2013
NA[I OGLA[EVALCI
izteka tega obdobja rento prejema
upravi~enec, ki ga imenuje zavarovanec.
^e pa zavarovanec `ivi dlje
od garantiranega obdobja izpla ~e -
vanja, rento prejema {e naprej, do
konca svojega `ivljenja. Vsekakor
smiselna izbira.
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor
Rente {e zdale~ niso nizke. V povpre~ju
trenutno zavarovancem
Moje nalo`be izpla~ujemo rente v
vi{ini 44 EUR mese~no. Na marsikaterem
osebnem ra~unu se je v trinajstih
letih nabralo tudi 25.000
EUR – v teh primerih mese~na
renta tudi presega 100 EUR. Za
rento so se odlo~ili tudi tisti posamezniki,
ki so v desetih letih na
svojih osebnih var~evalnih ra~unih
zbrali 3.000 EUR. Tudi »le« 15
EUR mese~nega dodatka ali morda
180 EUR letnega dodatka ob nizkih
pokojninah pogosto zelo prav
pride. [e zlasti, ~e je ta dodatek
stalen.
^e ima zavarovanec {e nekaj let do
upokojitve, je preteklih deset let
var ~e vanja odli~na osnova za
visoko pokojninsko rento. Na spletni
strani www.moja-nalozba.si se
lahko poigrate s {tevilkami v informativnem
izra~unu.
Izra~unane rente v gornji preglednici
so po trenutno veljavnih pogojih
in so informativne narave (po -
go jev v prihodnosti ne moremo
opredeljevati). Veljajo na primeru
mo{kega zavarovanca, ki je ob upokojitvi
star 60 let (letnik 1963 oziroma
letnik 1973). Podani so zneski
pred davki.
Z rento ohranimo dav~no olaj{avo
V dav~no osnovo se v{teva le 50 %
odmerjene vi{ine rente (drugih 50
% je iz obdav~itve izvzeto). Ob
izpla~ilu rente se obra~una akontacija
dohodnine (25 %), ~e izpla~ilo
presega 160 EUR. Za va rovana
oseba se lahko odlo~i, da se ji ob
izpla~ilu obra~unava akontacija
dohodnine po zni`ani stopnji (16
%), o ~emer mora obvestiti dav~ni
organ. Za dobr{en del upokojencev
je obdav~itev rent zanemarljivo
nizka (pribli`no dva odstotka).
Novosti pri dodatnih pokojninskih
rentah
Pokojninska reforma iz leta 2012 je
posodobila sistem dodatnega po -
kojninskega zavarovanja tudi na
podro~ju dodatnih pokojninskih
rent. Ne glede na spremembe
dodatna pokojninska renta {e
naprej predstavlja periodi~no iz -
pla ~ilo, ki ga zavarovanec prejema
do konca svojega `ivljenja.
Po novem je edini pogoj za uveljavljanje
pravice do dodatne starostne
pokojnine upokojitev.
Sprememba je logi~na in do bro -
do{la. Kmalu se bo ve~ina upokojencev
upokojevala starej{ih od 58
let (mo{ki v povpre~ju `e sedaj),
obdobje vklju~enosti v zavarovanje
pa za samo kori{~enje rente sploh
ni pomembno.
Doslej so se izra~unane rente med
mo{kimi in `enskami razlikovale.
Pri enakem privar~evanem znesku
in upokojitveni starosti so mo{ki
prejemali vi{je rente kot `enske.
Razlog je preprost in temelji na dejstvih.
@enske v povpre~ju `ivijo
dlje kot mo{ki, to pomeni, da bodo
`enske rento prejemale dlje. S
spremembo zakona se odpravlja
tovrstni na~in izra~unavanja.
Dodatne pokojninske rente lahko
izpla~ujejo pokojninske dru`be in
zavarovalnice na podlagi potrjenih
pokojninskih na~rtov. Med izpla ~e -
valci obstajajo razlike v ponudbi
rent (tipih, garantiranih obdobjih in
zneskih) kot tudi v zaupanju, ki jim
ga priznava zavarovanec (enemu
izpla~evalcu zavarovanec zaupa
bolj kot drugemu, da bo svojo
obljubo glede izpla~evanja zneska
dodatne pokojninske rente do
konca svojega `ivljenja sposoben
dejansko uresni~iti). Spre mem ba
zakona je v prid zavarovancem vsaj
v tej meri, da lahko izbirajo sami.
Tudi ~e je var~eval pri enem izvajalcu
dodatnega zavarovanja, se
lahko ob upokojitvi odlo~i, da
rento izpla~uje drug izvajalec.
Te spremembe so `e pospe{ile rast
{tevila upokojencev, ki prejemajo
dve pokojnini – redno pokojnino in
dodatno pokojninsko rento. Z
vztrajanjem v var~evanju pomen
dodatnih pokojninskih rent v skup -
ni pokojnini pomembno nara{~a in
bo nara{~al {e naprej.
Kako do nas
Obi{~ite nas
• na na{i spletni strani
www.moja-nalozba.si
• v poslovalnicah Nove KBM po
vsej Sloveniji.
Ve~ informacij vam lahko
posreduje na{ svetovalec na
brezpla~ni telefonski {tevilki
ali prek elektronske po{te
info(at)moja-nalozba.si.