iizzzooobbbrrraaa```eeevvvaaannnjjjee - ponudba obrti

TISKOVINA
[tevilka 10
Oktober 2008
Po{tnina pla~ana pri po{ti 2102 Maribor
REVIJA OBMO^NE OBRTNO-PODJETNI[KE ZBORNICE MARIBOR
OBMO^NA
OBRTNO-
PODJETNI[KA
ZBORNICA
MARIBOR
Zaposlitveni sejem – nova
prilo`nost za delodajalce in iskalce
zaposlitve
O pogajanjih za Kolektivno
pogodbo za obrt in podjetni{tvo
Poslanci v Dr`avnem zboru
Republike Slovenije
iz vrst obrtnikov
Posvet o prakti~nem izobra`evanju
v srednjem poklicnem
izobra`evanju
Na{i jubilanti v letu 2008
ABC cestninjenje brez ustavljanja!
Sejmi
Javni razpisi

Iz dela na{e zbornice
Sreda, 3. 9. 2008
Sestanek ~lanov IO sekcije za
promet: Obravnava Poslovnika o
delu sekcij, ogled sejma transporta
v Hannovru in MOS 2008,
sprotna problematika.
Petek, 5. 9. 2008
Iz{la je 70. {tevilka revije
Energetik.
Torek, 9.,
in sreda, 10. 9. 2008
1. dvodnevna u~na delavnica
»Priprava na samozaposlitev«.
Sreda, 10. 9. 2008
Udele`ili smo se otvoritve 41.
mednarodnega obrtnega sejma
MOS v Celju.
Ponedeljek, 15. 9. 2008
Udele`ili smo se uvodne
predstavitve Operativnega programa
~ezmejnega sodelovanja
IPA Slovenija – Hrva{ka 2007 –
2013. Predstavitev je potekala v
hotelu [port na Oto~cu.
Sekcija mizarjev je imela `e
tradicionalno sejemsko sejo
(MOS 2008) izvr{ilnega odbora,
na katero je povabila ravnatelja
Srednja lesarske {ole Maribor
Ale{a Husa, ki je predstavil novega
vodjo delavnic za prakti~ni
pouk in novosti pri prakti~nem
usposabljanju z delom.
Okrogla miza “Uspeti na tujih
trgih - prilo`nost za rast podjetja”
- obsejemska prireditev na MOS
2008.
Mednarodno poslovno sre~anje
malih in srednje velikih podjetij
- obsejemska prireditev na
MOS 2008.
Torek, 16.,
in sreda, 17. 9. 2008
2. dvodnevna u~na delavnica
»Priprava na samozaposlitev«.
Uredni{ki odbor revije Energetik
je imel svojo redno sejo po
izidu {tevilke, na kateri so obravnavali
teme za naslednjo 71. {tevilko.
Sreda, 17. 9. 2008
Izvr{ilni odbor sekcije gradbincev
je imel 4. sejo v letu 2008.
Obravnavali so poslovnik o delu
sekcije, jesenske aktivnosti (izobra`evanje
in strokovne ekskurzije)
in namenili nekaj ~asa tudi
smernicam za sodelovanje s poklicno
{olo in vlogo obrtnikov v izobra`evalnem
procesu.
^etrtek, 18. 9. 2008
Obisk OOZ Murska Sobota,
potencialnega partnerja v projektu
OOZ Maribor IPA OP Slovenija
– Hrva{ka 2007 – 2013.
Petek, 19.,
in sobota 20. 9. 2008
^lani sekcije gradbincev in pri
njih zaposleni delavci so se
udele`ili ogleda sejma GALABAU
v Nürnbergu.
Ponedeljek, 22. 9. 2008
In{titut za zdravje in ekologijo
Maribor: te~aj in preizkus znanja
o zdravstveni ustreznosti `ivil
(HACCP).
Na svoji 5. seji v letu 2008 so
~lani IO sekcije frizerjev in
kozmetikov razpravljali o izvajanju
varstva pri delu in po`arne varnosti,
pregledali in pokomentirali
predlog poslovnika o delu sekcije,
novo kolektivno pogodbo za obrt
in podjetni{tvo, podali predloge
tem za ZBOR ^LANOV, ki bo
predvidoma 13. 10. 2008, in
razpravljali o jesenskih strokovnih
ekskurzijah za ~lane in delavce,
zaposlene pri njih.
Torek, 23. 9. 2008
Seminar za pripravo ~ezmejnih
projektov v okviru 1. javnega
razpisa ~ezmejnega programa
Slovenija – Hrva{ka 2007 –
2013. Seminar je potekal v
Zdravili{~u La{ko.
Na seji sekcije kovinarjev so
~lani obravnavali nadaljnje aktivnosti
v smeri problematike izobra-
`evanja. Govorili so o organizaciji
strokovne ekskurzije v Budvo in
pregledali predlog poslovnika o
delu sekcije.
Torek, 23.,
in sreda, 24. 9. 2008
3. dvodnevna u~na delavnica
»Priprava na samozaposlitev«.
Pri Mladi lipi so se sestali
gostinci iz {tajerske regije, ki
bodo sodelovali na dogodku
FIJET na Ljubljanskem gradu
(kongres novinarjev ). Sestanek
je sklical koordinator Marko
Budja.
Sreda, 24. 9. 2008
Sestanek ~lanov kolegija
predsednika OOZ Maribor.
^etrti~ v letu 2008 so ~lani
izvr{ilnega odbora sekcije avtoserviserjev
imeli sejo, kjer so
razpravljali o nadaljnjih korakih
akcije zvi{anja re`ijske ure pri
Zavarovalnici Maribor, prejeli so
nekaj dodatnih informacij iz
Eurotax Slovenija. Prav tako so
pregledali predlog o delu sekcije,
nekaj ~asa so namenili pregledu
ponudb za jesenske strokovne
ekskurzije in na kratko povzeli
dogajanje na posvetu na Ministrstvu
za {olstvo in {port, ki sta se
ga udele`ila predsednik sekcije in
sekretarka.
Marko Budja se je udele`il
sestanka za organizacijo sprejema
kongresa 50. FIJET na Ljubljanskem
gradu
^etrtek, 25. 9. 2008
Predstavili smo se na Zaposlitvenem
sejmu, ki je v organizaciji
OS Zavoda RS za zaposlovanje
Maribor potekal v prostorih
Univerzitetnega {portnega centra
Leona [tuklja na Koro{ki cesti.
Ale{ Pulko, predsednik OOZ
Maribor, se je s svojo predstavitvijo
predlogov ukrepov udele`il
posveta »Izzivi in prilo`nosti na
trgu delovne sile«, ki je potekal v
okviru zaposlitvenega sejma.
Udele`ili smo se simpozija:
Prihodnost mikrofinanciranja -
perspektiva in vizija razvoja v
Avstriji in Sloveniji
iz OOZ Maribor
Petek, 26. 9. 2008
Sestanek ~lanov uredni{kega
odbora revije Na{ poro~evalec.
Sobota, 27. 9. 2008
Strokovni seminar ~lanov
sekcije elektronikov in mehatronikov
OOZ Maribor.
Ponedeljek,
29. september 2008
Seja ~lanov upravnega odbora
OOZ Maribor.
Ponedeljek, 29.,
in torek, 30. 9. 2008
4. dvodnevna u~na delavnica
»Priprava na samozaposlitev«.
Torek, 30. 9. 2008
Klepetalnica mariborskega
pododbora Zdru`enja delodajalcev
obrti in podjetnikov Slovenije
– GIZ. Tema: pogajanja o kolektivni
pogodbi za obrt in podjetni{tvo.
Gost klepetalnice je bil
Jani Ulaga, pogajalec OZS za
kolektivno pogodbo.
Projekt LoPES: [tudijske poti
po Avstriji se je udele`il Igor
Megli~, podpredsednik OOZ
Maribor.
Sreda, 1. 10. 2008
SIEM je imela svojo 28. sejo v
mandatnem obdobju 2006-2010,
na kateri so govorili o reviji
Energetik in o predvidenih jesenskih
aktivnostih.
Ponedeljek, 13.,
torek, 14. 10. 2008
5. dvodnevna u~na delavnica
»Priprava na samozaposlitev«.
Pripravili: [korjanc, Valand,
Polajnar in Li~en
Ustanovitelj in izdajatelj glasila Na{ poro~evalec je Obmo~na obrtna zbornica Maribor. Uredni{ki odbor: Nata{a Matijevi~, glavna in odgovorna urednica; Boris Li~en, koordinator – strokovni sodelavec; Marjan Vidovi~,
koordinator glasila. Marketing: Nata{a Matijevi~, e-po{ta: natasa.matijevic@ozs.si; Janko Pistotnik, e-po{ta: pistotnik@siol.net Slika na naslovnici: Boris Li~en; Grafi~na priprava in oblikovanje: Grafi~ni studio OK, e-po{ta:
studio-ok@siol.net; Tisk: MA-TISK, d. o. o., Maribor. Naklada: 4000 izvodov. Glasilo izide 11-krat v letu. Naslov uredni{tva: Obmo~na obrtna zbornica Maribor, Titova cesta 63, 2000 Maribor; telefon: (02) 33 03 500 (h.
c.), (02) 33 03 511; telefaks: (02) 30 00 491; e-po{ta: boris.licen@ozs.si; internet: www.ponudba-obrti.com/maribor. Glasilo Na{ poro~evalec sodi med informativne publikacije in je v celoti brezpla~en. Prejemajo ga
vsi ~lani in `e upokojeni ~lani obmo~ne zbornice, nekatere ustanove in druga zainteresirana javnost.
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 3

aktualno
2. mednarodni zaposlitveni sejem v Mariboru
Prilo`nost za delodajalce in iskalce zaposlitve
Stopnja brezposelnosti
v Podravju v zadnjih
letih ob~utno pada,
pove~uje pa se
strukturno neskladje
med delodajalci in
iskalci zaposlitev.
Najve~ povpra{evanja
je {e vedno po delavcih
s podro~ja kovinarstva,
strojni{tva in
metalurgije,
gradbeni{tva, lesarstva,
primanjkuje pa tudi
natakarjev in kuharjev.
V Mariboru je bil v okviru
leto{njih Evropskih zaposlitvenih
dni 25. septembra v prostorih
Univerzitetnega {portnega centra
Leona [tuklja 2. mednarodni,
sicer v Mariboru letos `e ~etrti,
zaposlitveni sejem, na katerem so
se sre~ali delodajalci in iskalci
zaposlitev. Ob Obmo~ni slu`bi
zavoda za zaposlovanje Maribor in
EURES Slovenija je na sejmu
sodelovalo {e 40 delodajalcev,
med njimi tudi na{a zbornica, {e
posebej sekcija mizarjev, od tega
22 slovenskih delodajalcev, 4
agencije za posredovanje zaposlitev,
3 avstrijski delodajalci, 10
partnerskih institucij iz regije ter
predstavniki EURES iz Avstrije.
Slovenski delodajalci in agencije
za posredovanje zaposlitev so na
sejmu ponujali mo`nost zaposlitve
na okrog 600 delovnih mestih s
podro~ja kovinarstva, strojni{tva,
elektrotehnike, lesarstva, gradbeni{tva,
gostinstva in turizma,
prevozni{tva, zavarovalni{tva, ~i{-
~enja, varovanja, trgovine, izdelovanja
obla~il,.. Avstrijski delodajalci
so iskali okrog 300 delavcev,
predvsem za sezonska dela, ob
tem pa je bilo na voljo {e 500
aktualnih potreb po delavcih, ki so
jih delodajalci registrirali na Obmo~ni
slu`bi Maribor. Iskalcem
zaposlitve je bilo tako na voljo
okrog 1.400 prostih delovnih
mest. Aktualne potrebe ponudnikov
na sejmu naj bi se tako
letos pokrile dvotretjinsko – upo-
{tevajo~ rezultate lanskega sejma,
ko se je na 300 ponujenih
delovnih mest zaposlilo kar 210
brezposelnih oseb!
Prireditev je bila zaklju~ena z
okroglo mizo z nazivom “Izzivi in
prilo`nosti na trgu delovne sile”,
kjer so predstavniki zavoda za zaposlovanje,
delodajalcev, izobra-
`evalnih ustanov ter EURES-a
predstavili svoje dose`ke in prizadevanja
ter predlagali ukrepe pri
pridobivanju kadrov za iskane poklice
na trgu delovne sile. Predstavnica
mariborske enote Zavoda
za zaposlovanje je uvodoma
povedala, da je zmanj{evanje
brezposelnosti v Podravju evidentno,
pove~uje pa se dele` te`je
zaposljivih oseb. Ponudba dela ni
kompatibilna s poklicnimi cilji in
izobrazbo iskalcev zaposlitev. Med
ukrepi zavoda, povezovalca lokalnega
okolja v okviru zaposlitvenega
pakta, v katerega so vklju~eni
vsi zainteresirani akterji za bolj{o
konkuren~nost na{ega gospodarstva,
je preko 30 aktivnih
dejavnosti za izbolj{anje zaposlitvenih
mo`nosti iskalcev zaposlitve
od razpisov, ukrepa za dvig
kvalifikacijske ravni, zmanj{anja
nesorazmerja na trgu delovne sile,
ukrepa »druga~e o poklicih«, pri
~emer gre za druga~no predstavitev
deficitarnih poklicev, torej za
njihovo promocijo s ciljem razbijanja
starih stereotipov o poklicih;
ukrep formalnega izobra`evanja,
ukrep nacionalne poklicne kvalifikacije
- program zagotavljanja
pridobitve javne listine kot dokazila
usposobljenosti, ukrep delovnega
preizkusa v konkretni delovni
situaciji; ukrep usposabljanja
na delovnem mestu, ki omogo~a
delodajalcem usposabljanje kadra
s premalo delovnimi izku{njami;
zaposlitvene sejme, promocijo poklicev,
vklju~evanje brezposelnih v
nove razvojne projekte.
Po mnenju podjetnikov podjetja
i{~ejo ustrezno strokovno
usposobljen kader s prakti~nim
znanjem in ~utom odgovornosti
do dela, kar je te`ko najti. Velik je
tudi problem pomanjkanja zaposlovanja
tuje delovne sile zaradi
administrativnih ovir. Ale{ Pulko,
predsednik Obmo~ne podjetni{ko
obrtne zbornice Maribor, je spregovoril
o deficitarnih obrtnih poklicih.
Vizija re{evanja deficitarnih
poklicev bo tudi avtonomni center
za izobra`evanje 9 obrtnih poklicev,
ki naj bi za`ivel leta 2010, z
mo`nostjo pre{olanja iskalcev
zaposlitev, prekvalifikacijami. Ale{
Pulko je tudi povedal, da zbornica
dobro sodeluje z osnovnimi {olami
in srednjimi strokovnimi {olami
ter da sodeluje pri aktualnih
razpisih s tega podro~ja.
Vanja Remica, lastnika podjetja
Remix, ki se ukvarja z bazensko
tehniko, kjer potrebujejo delavce
za proizvodnjo, monta`o,
Prireditev je bila zaklju~ena z okroglo mizo o izzivih in
prilo`nostih na trgu delovne sile (foto: Breda Malen{ek)
Na okrogli mizi o izzivih in
prilo`nostih na trgu delovne
sile je izku{nje mariborskih
obrtnikov predstavil Ale{
Pulko, predsednik Obmo~ne
podjetni{ko-obrtne zbornice
Maribor
(foto: Breda Malen{ek)
maloprodajo in servisiranje, pesti
pomanjkanje tehni~ne inteligence,
menil je, da ve~ina iskalcev
zaposlitve i{~e slu`bo in ne delo,
da je premalo poklicnih znanj.
Zbrani so se strinjali, da bi bilo
potrebno animirati ve~ osnovno-
{olcev, da bi se odlo~ali za tehni~ne
poklice. Da je treba {e ve~
napraviti na promociji deficitarnih
poklicev, da je potreben druga~en
pristop pri poklicnem svetovanju,
ve~jo pozornost je treba nameniti
dru`ini in vplivu dru`ine pri odlo-
~anju za poklic, predvsem pa, da
je treba napraviti tehni~ne {tudije
privla~nej{e in bolj razvojne. [e
ve~, potrebno bo dolgoro~no svetovanje,
kajti manjka tako poklicni
kot visoko kvalificiran tehni~ni
kader. Problem je tudi slabo pla-
~ano in nizko vrednotenje dolo-
~enih del.
Na podlagi skupnih ugotovitev
okrogle mize v okviru zaposlitvenega
pakta bodo pripravili
ustrezne ukrepe in programe za
zmanj{evanje strukturnega poklicnega
neskladja.
Breda Malen{ek
4 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008

aktualno
Zaposlitveni sejem – nova prilo`nost za
delodajalce in iskalce zaposlitve
V Sloveniji bele`imo najni`jo
stopnjo registrirane brezposelnosti
po letu 1990, zato delodajalci
pogosto te`ko pokrivajo
potrebe po kvalificiranih delavcih.
Zaposlitveni sejmi so v
evropskem prostoru priljubljeni in
vse bolj uveljavljeni kot u~inkovita
oblika medsebojnega sodelovanja
in so prilo`nost za neposredno
sre~anje delodajalcev in iskalcev
zaposlitve.
Obmo~na slu`ba Maribor Zavoda
RS za zaposlovanje je v
~etrtek, 25. septembra 2008,
organizirala zaposlitveni sejem za
vse ciljne skupine iskalcev zaposlitve,
ki je potekal v prostorih
Univerzitetnega {portnega centra
Leona [tuklja v Mariboru.
Zaposlitveni sejem je
namenjen delodajalcem,
ki `elijo
- v kratkem ~asu sre~ati ~im ve~
bodo~ih sodelavcev, navezati
stik z iskalci zaposlitve in z njimi
opraviti kratek intervju,
- neposredno predstaviti dejavnost
podjetja, delovna mesta,
pri~akovanja glede sodelavcev,
- kot primere dobre prakse predstaviti
svoje postopke kadrovanja.
Leto{njega jesenskega zaposlitvenega
sejma smo se udele`ili
tudi sami z namenom, da obiskovalcem
sejma predstavimo zaposlitvene
potrebe nekaterih na{ih
~lanov (obvestilo je bilo objavljeno
na spletnih straneh OOZ Maribor);
storitve, ki jih zbornica nudi
svojim ~lanom, ter sistem mojstrskega
izobra`evanja.
Predstavitve na sejmu se je
aktivno udele`il mizarski mojster
Fabijan Cifrek, ki je s svojimi ro~nimi
spretnostmi med obiskovalci
in razstavljavci vzbudil veliko zanimanja.
Bil je prava po`ivitev celotnega
sejemskega dogajanja, kar
je povzro~ilo tudi ustrezen medijski
odziv, tako v ~asnikih kot na
televiziji.
Organizacija in izvedba sejma
je bila brezhibna in odli~no pripravljena.
V bodo~e si `elimo {e
ve~ takega in podobnega sodelovanja
z Zavodom.
Boris Li~en
Zdru`enje delodajalcev obrti
in podjetnikov Slovenije GIZ
PODRAVSKI REGIJSKI ODBOR, PODODBOR MARIBOR
Titova c. 63, 2000 Maribor
Marija Poglajen, generalna direktorica ZRSZ, in Valentina
Plemenita{, direktorica OS ZRSZ Maribor
V A B I L O
Spo{tovani obrtniki in podjetniki!
Vabimo vas na oktobrsko klepetalnico Zdru`enja, ki bo v torek,
28. oktobra 2008, ob 18.00 uri v prostorih Doma obrtnikov Maribor
na Titovi cesti 63.
Direktor podjetja Bi-termal d.o.o. bo predstavil podro~ja tveganj
varnosti pri delu v delovnih procesih za mala in srednje velika podjetja
in primere dobre prakse na tem podro~ju.
Vljudno vabljeni!
Predsednik pododbora Maribor, Marko Bab{ek l.r.
NAPOVEDNIK IN OSTALO:
Osemindvajsetega novembra pa bomo organizirali pogovor s
predsednikom in sekretarko Sklada za izobra`evanje delavcev pri s.
p. Maribor. Pogovarjali se bomo o smernicah in novi organiziranosti
izobra`evanja delavcev pri obrtnikih.
Zaposlitveni sejem je obiskalo tudi mnogo u~encev
(Foto: b.l.)
Brezpla~na internetna vstopna
to~ka tudi na OOZ Maribor
Na{a ~lane obve{~amo, da smo na Obmo~ni obrtno-podjetni{ki
zbornici Maribor vzpostavili brezpla~no internetno vstopno to~ko
(WLAN).
Na ra~unalniku, ki ga `elite priklopiti v WLAN, morate imeti
instaliran operacijski sistem Windows XP s SP1 (ali SP2) ali
novej{i in seveda ustrezno WLAN mre`no kartico, ki podpira standard
802.11b ali 802.11g.
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 5

aktualno
O pogajanjih za Kolektivno
pogodbo za obrt in podjetni{tvo
Mariborski pododbor ZDOPS-a
je 30. septembra gostil predstavnika
Obrtno-podjetni{ke zbornice
Slovenije Janija Ulago, predsednika
pogajalske skupine s strani
delodajalcev za kolektivno pogodbo
za obrt in podjetni{tvo. Pogovor
je tekel o na~inu pogajanj,
tehniki, pravicah delavcev, ki so jih
pridobili s kolektivno pogodbo za
obrt, in o rezultatih izida podpisa
pogodbe za delodajalce.
Jani Ulaga je uvodoma predstavil
pot kolektivne pogodbe, ki
sega v leto 1991. Prva pogajanja
delodajalcev s sindikati na to temo
so se pri~ela leta 1994. Po
desetletju in pol, ko so pogajanja
pre`ivljala dobre in manj uspe{ne
~ase, je v za~etku avgustom
2008 kon~no stopila v veljavo
nova Kolektivna pogodba za obrt
in podjetni{tvo, s strani socialnih
V ~asu mednarodnega obrtnega
sejma v Celju je bila med
{tevilnimi obsejemskimi prireditvami
tudi okrogla miza : Uspeti na
tujih trgih - prilo`nosti za rast podjetja,
ki jo je pripravila Obrtnopodjetni{ka
zbornica Slovenije v
sodelovanju z Javno agencijo RS
za podjetni{tvo in tuje investicije -
JAPTI, v nadaljevanju pa je potekalo
mednarodno poslovno sre-
~anje malih in srednje velikih podjetij,
ki so se ga udele`ili tudi na{i
~lani.
Po pozdravu pomo~nika sekretarja
mag. Andreja Poglajna je
udele`ence okrogle mize pozdravila
mag. Sabina Kole{a, generalna
direktorica Direktorata za
ekonomske odnose s tujino
Ministrstva za gospodarstvo, in
poudarila pomen internacionalizacije
kot odgovor na prilo`nosti
in izzive, ki jih prina{a globalizacija.
Opozorila je, da imajo
obrtniki in mala podjetja za internacionalizacijo
sedaj veliko ve~
mo`nosti kot neko~, a tega kljub
temu {e ne izkori{~ajo dovolj.
Spomnila je na mo`nosti kori{-
~enja portala:
www.izvoznookno.si, ki ponuja
{tevilne uporabne informacije,
partnerjev podpisana v za~etku
leto{njega julija. Do pribli`no
skupnega imenovalca so se prebili
skozi 37 pogajalskih sestankov.
Nova kolektivna pogodba za
obrt in podjetni{tvo je posodobljena
in usklajena s spremembami
zakona o delovnih razmerjih,
skratka, prilagojena je novi zakonodaji
na tem podro~ju. Ob tem
pa je Jani Ulaga opozoril na dve
zadevi, re{evanju katerih se bo
morala v zvezi s kolektivno pogodbo
prioritetno lotiti Obrtnopodjetni{ka
zbornica. Menil je, da
se obrt kar ne more re{iti tega, da
zastopa vse obrtnike in podjetnike,
od tistih povpre~nih z dvema
zaposlenima, do tistih z ve~ stotimi.
»Na{ problem, je problem
malega delodajalca,« je poudaril
Jani Ulaga in nadaljeval, da bi
Uspeti na tujih trgih
pomembno vlogo naj bi imela tudi
diplomatska konzularna predstavni{tva
v tujini, ministrstvo pa
bo v letu 2009 sofinanciralo
sejemske nastope na tujih trgih.
V nadaljevanju je Tanja Drobni~
iz JAPTI predstavila podporne
storitve za mikro, mala in srednja
podjetja pri internacionalizaciji
poslovanja s poudarkom delovanja
poslovnih klubov v Trstu, Celovcu,
Sarajevu, Beogradu, Skopju
in Podgorici. Njihova naloga je
posredovanje informacij o poslovnih
prilo`nostih, pomo~ pri stikih s
podjetji in sodelovanje pri poslovnih
sre~anjih.
Zlasti pa je opozorila na mre-
`o sedmih predstavni{tev slovenskega
gospodarstva v tujini, ki delujejo
pod okriljem JAPTI v Italiji,
Nem~iji, Tur~iji, Romuniji in oddaljenih
trgih v Braziliji, Rusiji, Indiji
ter na Kitajskem. Predstavni{tva
ponujajo pomo~ podjetjem s posredovanjem
informacij o poslovnih
prilo`nostih, pri navezovanju
stikov s potencialnimi poslovnimi
partnerji, pri organiziranju poslovnih
obiskov pri njih. Prav tako nudijo
informacije o pogojih poslovanja
v dr`avi, iskanju dobaviteljev,
podizvajalcev, pri ustanavljanju
morali za te male delodajalce z do
20 zaposlenimi zahtevati posebno
delovno zakonodajo, pripraviti zakon
o delovnih razmerjih za male
delodajalce. Ta segment obrtnikov
in podjetnikov naj bi v prihodnje
tudi zastopala zbornica.
Drugi problem obrtnikov so
stro{ki bolni{kih izostankov delavcev.
^etudi ni v nobeni zakonodaji
zapisan, je stro{ek, ki ga slovenski
obrtniki in podjetniki pla~ujejo
za bolni{ke izostanke delavcev,
7,5 odstotkov bolni{kih izostankov.
To je preveliko breme za delodajalce.
Jani Ulaga je ocenil, da
je na{a zakonodaja {e postsocialisti~na
in rigidna, in da premalo
upo{teva zahteve obrti in podjetni{tva,
~etudi velja drobno gospodarstvo
za vodilo na{ega gospodarskega
razvoja in rasti. Jani je
izpostavil {e stali{~a Zbornice do
podjetij, podru`nic in jim posredujejo
{e druge pomembne informacije
s podro~ja zakonodaje. Storitve
teh predstavni{tev so {e
brezpla~ne.
Nato so posamezni vodje
predstavni{tev predstavili trge, na
katerih delujejo. Lara ^erneti~
(PSG Milano) je predstavila italijanski
trg in poudarila, da je Italija
druga najve~ja trgovska partnerica
Slovenije in vlada velik interes
za sodelovanje. Delovanje predstavni{tva
v Nem~iji (PSG Duesseldorf)
je predstavil vodja
predstavni{tva Janez Trkman in
poudaril, da nem{ko tr`i{~e {e
vedno ponuja velike prilo`nosti
slovenskemu gospodarstvu, Branko
Grgi~ (PSG Bukare{ta) pa je
povedal, da med romunskimi podjetji
vlada veliko zanimanje za
sodelovanje s tujimi podjetji na
razpisih EU, vendar je pripomnil,
da je na tem trgu {e vedno prisotna
korupcija. O prilo`nostih, ki jih
ponuja Tur~ija, je spregovoril
Daniel Vehovar (PSG Istanbul),
saj ima Tur~ija lokacijo, infrastrukturo
in doma~i ter regionalni
potencial, ki ga lahko izkoristijo
tudi slovenska podjetja, tudi mala
in srednja podjetja.
Posredujemo naslove predstavni{tev:
- PSG JAPTI Milan, Italija, vodja:
Gost septembrske
»klepetalnice« je bil Jani
Ulaga, predsednik pogajalske
skupine za kolektivno pogodbo
za obrt in podjetni{tvo s
strani OZS.
(foto: Breda Malen{ek)
skladov za izobra`evanje, stanovanjskih
ustanov, ki pa jih nova
kolektivna pogodba ne zajema,
saj so se razmere od leta 1991
do danes bistveno spremenile.
Breda Malen{ek
Lara ^erneti~, tel. + 39 022
940 5910, e-po{ta:lara.cernetic@japti.it
- PSG JAPTI Duesseldorf, vodja:
Janez Trkman, tel. +49 211
583 00 190,
e-po{ta: janez.trkman@japti.si
- PSG JAPTI BUCHAREST, vodja
Branko Grgi~,
tel. +40 21 403 4866,
e-po{ta: Branko.grgic@japti.si
- PSG JAPTI Istanbul, vodja:
Daniel Vehovar,
tel. +90 216 455 5921,
e-posta: daniel.vehovar@japti.si.
V za~etku novembra na-
~rtujemo v Mariboru sre~anje s
predstavnikom predstavni{tva v
Duesseldorfu g. Janezom Trkmanom,
zato vabimo vse, ki vas
poslovanje na nem{kem tr`i{~u
zanima, zlasti tisti, ki `elite pove~ati
poslovanje na nem{kem
trgu, da to sporo~itve na sede`
OOZ Maribor, Olgi Valand, tel.
330 35 03 ali GSM 041 355
135, e-posta:
olga.valand@ozs.si.
Prav tako sprejemamo
predloge za sre~anje s predstavnico
v Italiji in predstavnikoma
v Tur~iji ali Romuniji.
Olga Valand
6 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008

Poslanci v Dr`avnem zboru
Republike Slovenije iz vrst obrtnikov
aktualno
1. Anton Kampu{ (Gornja Radgona) - SD - ~lan OZS
2. Toma` Tom Mencinger (Jesenice) - SD - ~lan OZS
3. Renata Brunskole (Metlika) - SD (iz obrtni{ke dru`ine, `ena obrtnika)
4. Matja` Han (La{ko) - SD - trgovina
5. Matev` Frange` (Maribor) - SD - mali podjetnik
6. Luka Juri (Koper) - SD - trgovina
7. Marjan Bezjak (Lenart) - SDS - ~lan OZS
8. Iztok Podkri`nik (Ljubno) - SDS - pu{karstvo
9. Miroslav Klun (Se`ana) - SD (POGOJNO, ker naj bi menda nadomestil katerega izmed izvoljenih,
ki bodo {li v novo vlado)
Predstavitev
poslancev Dr`avnega
zbora Republike
Slovenije z na{ega
obmo~ja
V tej {tevilki vam predstavljamo
poslanca Marjana Bezjaka
in Matev`a Frange`a. V naslednji
– novembrski {tevilki
glasila pa bomo predstavili {e
ostale poslance.
Matev` Frange{
Matev` Frange{, novoizvoljeni
poslanec stranke SD v
dr`avnem zboru
Med poslanci novega sklica
Dr`avnega zbora je tudi Matev`
Frange`, kandidiral je na listi
Socialnih dekomkratov (SD), tudi
sam samostojni podjetnik. Glede
na to, da se glas slovenske obrtno-podjetni{ke
zbornice v parlamentu,
kjer se sprejemajo najpomembnej{i
predpisi oziroma
zakoni za funkcioniranje dr`ave,
torej tudi tisti, ki vplivajo na delo
S.p., neposredno sploh ne sli{i,
so zdaj pri~akovanja, da bo v
zdaj{njem parlamentu vsaj nekoliko
druga~e, toliko ve~ja. ^eprav
se je Frange` v minulem letu dni
posvetil predvsem kandidaturi za
poslanca oziroma pripravam na
volitve (in rezultat je pokazal, da je
bil uspe{en) ter delu v mestnem
svetu Mestne ob~ine Maribor, pa
je vendarle delal tudi kot s.p. in
tako lahko tudi na podlagi lastnih
izku{enj presoja, kaj bi bilo
potrebno storiti za {e ve~ji razmah
podjetni{tva. ^lani Obrtne zbornice
pa pri~akujejo, da bo njihova
pri~akovanja prenesel tudi v
Dr`avni zbor oziroma vplival na
sprejemanje ustrezne zakonodaje.
Kako torej nameravate zastopati
interese obrti in podjetni{tva?
“Delovanje za gospodarski in
socialni razvoj razumem kot svojo
prioriteto. @elim biti prevodnik
razvojnih ambicij gospodarstva,
podjetni{tva in obrti v dr`avni politiki,
{e posebej tistih, ki krepijo
Maribor in regijo. Po mojem prepri~anju
je potrebno v regiji in
dr`avi slediti tistim razvojnim modelom,
ki na temelju sodelovanja
in povezovanja krepijo gospodarske
potenciale. “
Kateri so poglavitni problemi
za nizko podjetni{ko aktivnost?
“Veliko prilo`nost vidim v
dobro zastavljeni shemi podpornega
okolja za podjetni{tvo, ki
ga v Mariboru ob zbornici tvorijo
{e podjetni{ki inkubator Tovarna
podjemov in na~rtovan projekt
Znanstvenega parka. Univerzi in
znanosti moramo {ir{e odpreti
vrata in mo`nosti za aplikacijo
znanstvenih in raziskovalnih dose`kov
v gospodarsko prakso,
zato se bom zavzemal za sprostitev
talentov in mo`nosti znotraj
{olskega prostora in za ustanovitev
pisarne za transfer tehnologij,
da znanje znotraj univerze
komercializiramo v obliki spin-off
podjetij ali patentov. Prioriteto
mojega delovanja bodo imele
tiste aktivnosti in mo`nosti dr`ave,
ki so usmerjene v nastajanje novih
delovnih mest z vi{jo dodano
vrednostjo. Posvetiti pa se `elim
tudi strukturnim, socialnim in
razvojnim problemom srednjih in
malih podjetij, njihovim mo`nostim
prestrukturiranja in bolj{im mo`nostim
za globalne preboje.”
Nata{a Matijevi~
Marjan Bezjak
Marjan Bezjak, novoizvoljeni
poslanec stranke SDS v
dr`avnem zboru
Marjan Bezjak si kot uspe{en
podjetnik `eli, da bi bil tudi
uspe{en poslanec, kajti ni mu
vseeno, kako se Slovenija razvija.
S svojim delom, naravnanostjo in
prodornostjo bi rad prispeval k
napredku in razvoju Slovenskih
goric. Zavzemal se bo za konkretno
decentralizacijo in posledi~no
enakomerni razvoj celotne dr`ave.
Prizadeval si bo tudi za razvoj
podjetni{tva in skupaj s podjetni{kim
in kmetijskim sektorjem za
ve~je ~rpanje sredstev za razvoj
Slovenskih goric iz prora~una RS
in EU (kohezijski skladi) tako, da
bo z njihovo u~inkovito porabo
zagotovljen pospe{en gospodarski
razvoj ter bolj{e `ivljenje v
ob~inah.
Kljub preusmeritvi tranzita na
avtocesto Lenart ne bo zmogel
absorbirati vsega lokalnega prometa,
ki se odvija na cesti Maribor
- Lenart - Benedikt - Gornja
Radgona. Zato je nujno potrebna
ureditev razbremenilne ceste
skozi mesto Lenart, za kar se bo
prav tako zavzemal. V Lenartu je
potrebno vzpostaviti industrijsko
cono. V Sveti Ani, Benediktu,
Cerkvenjaku Voli~ini, Jurovskem
dolu in Sveti Trojici pa je potrebno
vzpostaviti obrtne cone. Prebivalcem
Slovenskih goric `eli dati
mo`nost, da si uredijo svoja podjetja
in obrti doma. Hkrati pa je
potrebno ponuditi ustrezen prostor
tudi morebitnim tujim vlagateljem,
ki bi poskrbeli za odprtje
novih delovnih mest v na{ih krajih.
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 7

41. MOS v sliki
8 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008

41. MOS 2008
Na celjskem sejmi{~u se je v
sredo, 10. septembra, za~el 41.
Mednarodni obrtni sejem (MOS).
Na 60.000 kvadratnih metrih
razstavnih povr{in se je v osmih
sejemskih dneh predstavljalo
1705 razstavljavcev iz 33 dr`av,
od tega je bilo ve~ kot 1000
neposredno prisotnih, preostali pa
se bodo predstavili preko zastopnikov.
Uvodoma je na otvoritveni
slovesnosti napovedal Franc Pangerl,
direktor Celjskega sejma, da
bo MOS 08 osem dni osrednji
slovenski gospodarski dogodek.
Tudi zato ker so se organizatorji,
razen Celjskega sejma tudi
Obrtno-podjetni{ka zbornica, na
sejem dobro pripravili. [tevilke
razstavljavcev in obiskovalcev so
pokazale, da je bil leto{nji sejem
sejem prese`kov. »Mednarodni
obrtni sejem v Celju je za nas
osrednja prireditev, lahko bi rekli
praznik, prilo`nost, da naredimo
nov korak naprej”, je dejal predsednik
Obrtno-podjetni{ke zbornice
Slovenije Miroslav Klun, ki je
bil tudi eden izmed govornikov na
otvoritveni slovesnosti in dodal:
“Ve~ posluha bi za obrt morali
pokazati tisti, ki pi{ejo zakone in
ustvarjajo razmere za delo in `ivljenje
malih podjetnikov.”
Minister za gospodarstvo Andrej
Vizjak je v svojem govoru
med drugim poudaril, da je stanje
obrti in podjetni{tva v Sloveniji na
dobri poti, zadovoljen je z gospodarsko
rastjo v drugem leto{njem
~etrtletju, ta zna{a 5,5 odstotka.
“Misliti in biti podjeten v interesu
sebe, svoje dru`ine in celotne
skupnosti je tisto, kar moramo
postavljati v sredi{~e na{ih
razvojnih prizadevanj,” je kot zadnji
govornik na odprtju 41. Mednarodnega
obrtnega sejma v Celju
povedal predsednik dr`ave dr.
Danilo Türk, ki je slavnostno odprl
osemdnevno sejemsko dogajanje
v kne`jem mestu. Najve~ji sejemski
dogodek v tem delu Evrope je
ozna~il ne le kot sejem gospodarskih
dose`kov, ampak tudi kot
sejem vrednot, na katerem se
izra`ajo tiste vrednote, ki nam
zagotavljajo lep{o prihodnost.
Otvoritvene slovesnosti pa so
se udele`ili tudi nekateri ~lani
upravnega odbora OOZ Maribor
in sosednjih OOZ (Pesnica, Ru{e,
Slovenska Bistrica) kakor tudi zaposleni.
Po ogledu samega sejemskega
prostora je bilo kljub
temu da letos OOZ Maribor ni
imela svojega razstavnega prostora,
lepo sre~ati marsikaterega
~lana, ki se je predstavljal na
sejmu ali v sklopu Avenije mojstrov
ali pa v skupni predstavitvi
republi{ke sekcije. Nekateri ~lani
mariborske zbornice so se na
Celjskem sejmu predstavljali na
lastnem razstavnem prostoru.
Letos se je predstavilo sedem
obmo~nih obrtnih zbornic, ob njih
pa {e strokovne sekcije. Svetovalci
iz OZS so bili stalno na
razpolago za svetovanja in to je
izrabilo ve~ kot tiso~ obrtnikov in
podjetnikov. OZS je pripravila ve~
pogovorov o temah, ki {e vedno
najbolj mu~ijo obrtnike in podjetnike,
prvi~ so pripravili tudi dan
podjetni{tva, na njem so tudi podprli
ustanovitev kluba podjetnikov,
da bi jih bolj povezali in uskladili
njihova prizadevanja.
“Mislim, da smo zdaj res na
pravi poti, zato verjamem, da bo
Mednarodni obrtni sejem {e
uspe{nej{i,” je dejal po zaprtju
sejma predsednik Obrtno-podjetni{ke
zbornice Slovenije Miroslav
Klun. Priprave za 42. MOS se
lahko pri~nejo, saj bo leto hitro
naokoli. OOZ Maribor v naslednjem
letu praznuje 35. obletnico
in predstavitev na MOS-u 2009 bi
lahko bila za ~lane praznik, prilo`nost,
da se tudi {ir{e v javnosti
obele`i ~astitljivi jubilej zbornice.
Lea Polajnar
Obrtni{ki piknik je pod »streho«
Zadnjo stran septembrskega Na{ega poro~evalca je krasilo
vabilo na Obrtni{ki piknik, ki ga je organizirala Obmo~na obrtno-podjetni{ka
zbornica Maribor. Sobotno oktobrsko popoldne (4.10.) so si
tako popestrili tisti, ki so se navkljub nekoliko hladnej{emu vremenu
udele`ili jesenskega piknika. Na vnaprej dolo~eni lokaciji pod
Pekersko Gorco, natan~neje na igri{~u [portnega dru{tva Radvanje,
se je zbrala pisana dru{~ina obrtnikov, podjetnikov, njihovih
dru`inskih ~lanov, zaposlenih delavcev in poslovnih partnerjev. Tako
kot je bilo v vabilu obljubljeno, so se organizatorji piknika posebej
potrudili, da je bil popoldan ob izredno dobri hrani in pija~i pester, kar
je bilo poskrbljeno tudi z dobro »`ivo glasbo«, tako so se udele`enci
lahko ogreli s plesom ali pa ob ognju.
Dobra udele`ba do poznih ve~ernih ur je bila {e dodaten dokaz,
da so bili dru`enje, klepet, izmenjava izku{enj {e kako dobrodo{lo in
dobra popotnica organizatorjem, da se tak{ni dogodki ponovijo…. po
besedah prisotnih ^IM PREJ. In kot star pregovor pravi »Dober glas
se`e v deveto vas,« bo udele`ba zagotovo ve~ja.
Lea Polajnar
Piknik ~lanov
OOZ Maribor v
{portnem parku
Radvanje, 4. 10.
2008
(Foto: Leja
Polajnar)
aktualno
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 9

javni razpisi
Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja pri realizaciji
investicij in razvojnih projektov ({t. 1/2008)
Predmet javnega razpisa: Namen
razpisa je spodbuditi podjetja
k odpiranju novih, dodatnih delovnih
mest v letih 2008 in 2009,
ki so povezana z realizacijami
investicij in razvojnih projektov.
Cilj razpisa je podpreti podjetja
pri odpiranju do 600 novih
delovnih mest, ki so povezana z
realizacijami investicij in razvojnih
projektov, podprtih v okviru javnih
razpisov za spodbujanje investicij
in razvojnih projektov v letih
2006, 2007 in 2008.
Predmet razpisa je sofinanciranje
stro{kov za odpiranje novih,
dodatnih delovnih mest v
okviru izvajanih investicij in razvojnih
projektov.
(Uradni list RS, {t. 89/2008 z
dne 19. 9. 2008)
Predmet javnega razpisa:
Namen javnega razpisa je
spodbujanje podjetij k pospe-
{enim vlaganjem lastnih sredstev
v razvojno dejavnost v smeri tehnolo{kega
razvoja in inovativnosti
za krepitev svojega konkuren~nega
polo`aja na slovenskem,
evropskih in tujih trgih.
Podprta bodo podjetja, ki
imajo kriti~no maso ustreznih kadrovskih
kapacitet, s katerimi bodo
lahko zagotavljala ustrezne
lastne vire.
Cilj razpisa je sofinancirati
najmanj 27 projektov izvajanja
raziskovalno razvojnih aktivnosti
podjetij s podro~ja razvoja izdelkov
ali storitev v skladu s predmetom
razpisa.
Predmet razpisa je sofinanciranje
razvojno raziskovalnih aktivnosti
s podro~ja razvoja izdelkov
ali storitev, s katerimi bodo
pove~ali prodajo na slovenskem,
evropskih in tujih trgih in ki se
izvajajo v okviru projektov podjetij.
Rezultat projekta mora predstavljati
inovacijo za podjetje, ki jo
podjetje v skladu s svojim poslovnim
interesom po potrebi tudi za-
{~iti s pravicami intelektualne
lastnine. Podprti bodo projekti, ki
bodo v celoti sodili v eno od obeh
skupin raziskovalnih kategorij:
- industrijske raziskave in eksperimentalni
razvoj ali
- samo eksperimentalni razvoj.
Predmet javnega razpisa ni
sofinanciranje razvojnih projektov
s podro~ja razvoja in vzpostavitve
e-vsebin in e-storitev na naslednjih
tematskih podro~jih:
- e-vsebine in e-storitve na podro~ju
kulture,
- znanstvene in izobra`evalne e-
vsebine in e-storitve,
- e-vsebine in e-storitve za potro{nike,
- e-vsebine in e-storitve na podro~ju
zdravja,
- e-poslovanje za MSP,
- e-storitve s podro~ja lokalne e-
uprave.
Rok za prejem vlog:
Javni razpis bo odprt do porabe
sredstev. Prvi rok za oddajo
vlog je 22. 10. 2008 do 12:00 ure,
drugi zadnji rok za oddajo vlog pa
bo 22. 12. 2008 do 12:00 ure.
Rok: Pri odpiranju se bodo
upo{tevale vloge, ki bodo, ne glede
na na~in dostave, prispele v
glavno pisarno JAPTI, Dunajska
156, Ljubljana, za prvo odpiranje
najkasneje do 29. 9. 2008, za
drugo odpiranje najkasneje do
14. 1. 2009 in za tretje odpiranje
19. 3. 2009 do 12. ure. Vloge, ki
bodo prispele po posameznih
rokih za prvo ali drugo odpiranje,
bodo obravnavane pri naslednjem
odpiranju, vloge, ki pa bodo
prispele po roku za tretje odpiranje
bodo kot nepravo~asne neodprte
vrnjene po{iljateljem.
Pogoji za sodelovanje: Upravi~eni
prejemniki sredstev razpisa
so gospodarske dru`be in samostojni
podjetniki posamezniki (v
nadaljevanju: podjetja), registrirani
po Zakonu o gospodarskih
dru`bah (Uradni list RS, {t. 42/
06, 60/06 – popr., 26/07 –
ZSDZ-B, 33/07 – ZSReg-B in
67/07 – ZTFI, 10/08, 68/08) –
v nadaljevanju ZGD-1B, ki spadajo
v skupino mikro, malih in srednje
velikih podjetij, ki so opredeljena
v razpisni dokumentaciji.
Vrednost razpisa: Okvirna
vi{ina nepovratnih sredstev, ki so
na razpolago za subvencije v letu
2008, je 750.000,00 EUR ter v
letu 2009 750.000,00 EUR, in
sicer iz nacionalnih sredstev.
Dodatne informacije: Dodatne
informacije so na voljo po po{ti na
V primeru, da po kon~anem
postopku izbora vlog in po roku za
podpis pogodb z vlagatelji izbranih
projektov v okviru posameznega
odpiranja ostane na razpolago
za naslednje odpiranje manj
kot 400.000 EUR, se razpis
zapre. JAPTI bo pred~asno zaprtje
razpisa objavil v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Popolno vlogo v skladu z
navodili iz razpisne dokumentacije
mora JAPTI prejeti v enem izvodu
ne glede na vrsto prenosa te
po{iljke do zgoraj navedenega
roka v Glavno pisarno Javne
agencije za podjetni{tvo in tuje
investicije, Dunajska cesta 156,
1000 Ljubljana.
Vloge morajo podjetja dostaviti
v zaprti ovojnici z oznako »NE
ODPIRAJ – VLOGA – R&R
2008« in s polnim naslovom vlagatelja
na zadnji strani.
Dodatne informacije:
Odgovorna oseba za izvedbo
javnega razpisa je Boris Kunilo.
Vpra{anja v zvezi z razpisom
se posredujejo:
- v pisni obliki na naslov Javne
agencije za podjetni{tvo in tuje
naslov: Javna agencija RS za
podjetni{tvo in tuje investicije,
Dunajska c. 156, 1000 Ljubljana,
s pripisom »Spodbujanje zaposlovanja
pri realizaciji investicij in
razvojnih projektov« ali v elektronski
obliki na naslov: szri@japti.si.
Razpisna dokumentacija: Razpisna
dokumentacija (navodila in
obrazci) je na voljo na spletnem
naslovu: www.podjetniski-portal.
si/content.aspx?docid=10375&r
ootnodeid=9 ali na sede`u JAPTI,
Dunajska 156, Ljubljana.
Razpisna dokumentacija se
lahko posreduje tudi po elektronski
po{ti, na osnovi zahteve
podane na elektronski naslov:
szri@japti.si.
Javni razpis za “neposredne spodbude za raziskovalno
razvojne dejavnosti v podjetjih - projekti 2008”
10 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008
investicije, Dunajska cesta 156,
1000 Ljubljana, s pripisom
»R&R 2008« ali
- v elektronski obliki na naslov:
infoRinR@japti.si s pripisom
»R&R 2008«.
Vpra{anje mora na zgornja
naslova prispeti najpozneje 10 dni
pred iztekom posameznega roka
za oddajo vloge. JAPTI bo objavil
odgovore na vpra{anja najpozneje
6 dni pred iztekom posameznega
roka za oddajo vloge, pod
pogojem, da je bilo vpra{anje posredovano
pravo~asno. Za pravo~asno
posredovano vpra{anje
se bo {telo vsako vpra{anje, ki ga
bo JAPTI prejel najkasneje 10 dni
pred iztekom posameznega roka,
dolo~enega za oddajo vlog. Vpra-
{anja, ki bodo prispela po 10.
dnevu pred zadnjim odpiranjem
vlog, ne bodo upo{tevana. Odgovori
na vpra{anja so del razpisne
dokumentacije.
Odgovori bodo javno objavljeni
na spletnem naslovu:
www.podjetniskiportal.si/content.aspx?docid=94
99&rootnodeid=9.
Informativni dan bo JAPTI
pripravil v sodelovanju z Ministr-

stvom za gospodarstvo 22. 9.
2008.
Potencialni vlagatelji bodo o
vseh novostih sproti obve{~eni
preko spletnega naslova:
www.japti.si.
Razpisna dokumentacija:
Razpisna dokumentacija (navodila
in obrazci) je na voljo na
spletnem naslovu: www.podjetniski-portal.si/content.aspx?docid
=9499&rootnodeid=9 ali na sede`u
JAPTI, Dunajska 156, Ljubljana,
pri ge. Barbari [trok med
9.00 in 13.00 uro vsak delavnik.
Razpisna dokumentacija se
lahko posreduje tudi po elektronski
po{ti, na osnovi zahteve na
elektronski naslov:
javni razpisi
infoRinR@japti.si.
Razpis in razpisna dokumentacija
bosta objavljena tudi na
spletnih straneh Ministrstva za
gospodarstvo in Slu`be Vlade RS
za lokalno samoupravo in regionalno
politiko.
Na razpis projektov predpristopne pomo~i Hrva{ki se
prijavlja tudi OOZ Maribor
Operativni program ~ezmejnega
sodelovanja Slovenija-
Hrva{ka 2007-2013 (OP) je
razvojni program, ki sta ga skupaj
pripravili Slovenija in Hrva{ka, da
bi re{ili skupne probleme in izkoristili
skupne potenciale v prihajajo~em
sedemletnem obdobju.
Program bo sofinancirala Evropska
unija (EU) v okviru Instrumenta
predpristopne pomo~i
(IPA).
IPA je nov pravni in finan~ni
instrument Evropske unije, ki se
uporablja za dr`ave kandidatke in
potencialne dr`ave kandidatke ter
dr`ave ~lanice, ki sodelujejo v
~ezmejnih programih s temi dr`avami.
Ta nov instrument omogo~a
sodelujo~im dr`avam na zunanjih
mejah EU, da vzpostavijo skupen
program, za katerega veljajo
natan~no dolo~ena pravila, s
~imer so ustvarjeni osnovni pogoji
za razvoj pravih ~ezmejnih projektov.
Pri izvajanju OP zdru`uje
sredstva iz Evropskega sklada za
regionalni razvoj, ki so na voljo
Sloveniji kot dr`avi ~lanici EU in
sredstva IPA, ki so na voljo
Hrva{ki kot dr`avi kandidatki za
~lanstvo v EU, zdru`ena v enoten
program IPA. V prvih treh letih je
predvidenih 15,7 milijonov evrov
sredstev IPA, ki bodo na voljo za
financiranje ~ezmejnih projektov s
85 % stopnjo sofinanciranja.
Program skupaj upravljata
Slovenija in Hrva{ka preko skupnega
sistema upravljanja.
Ustanova, neposredno odgovorna
za izvajanje programa Evropski
komisiji, je Slu`ba Vlade
RS za lokalno samoupravo in
regionalno politiko v vlogi Organa
upravljanja (OU). OU bo pomagal
Skupni tehni~ni sekretariat v
Ljubljani (Slovenija) in Info to~ka
v Zagrebu (Hrva{ka), ki bo zagotavljala
informacije in pomo~ prijaviteljem/upravi~encem
projekta.
Projekti bodo izbrani na Skupnem
nadzornem odboru.
Na projektni ravni bo ~ezmejni
program temeljil na t.i. na~elu vodilnega
partnerja, ki predvideva,
da glavni upravi~enec (vodilni
partner) prevzame vodenje skupnega
projekta z vzpostavitvijo
partnerstva, ki vklju~uje vsaj
enega ~ezmejnega partnerja,
skupaj z ostalimi kon~nimi upravi-
~enci (partnerji). Tako se v novem
programu financirajo le tisti skupni
projekti, ki so izbrani prek skupnega
razpisa ali identificirani in
odobreni s strani Skupnega nadzornega
odbora kot strate{ki projekti.
Razvojne usmeritve in struktura
izvajanja Operativnega programa
so skladne s pravno podlago
in smernicami IPA, v veliki meri
pa tudi s cilji lizbonske strategije
in goetenbur{ke agende.
Del strokovne slu`be OOZ
Maribor v sodelovanju z In{titutom
za projektni management Ekonomsko-poslovne
fakultete UM
pripravlja prijavno dokumentacijo
na prijavo projekta na 1. razpis v
okviru OP IPA Slovenija – Hrva{ka
2007 – 2013. Razpis je bil
objavljen v UL RS {t. 62/2008.
Vsebinsko se projektni predlog
OOZ Maribor nana{a na tesnej{e
poslovno povezovanje podjetij z
obeh strani dr`avne meje.
V projektu bosta partnersko
sodelovali obrtna zbornica Vara`dinske
pokrajine ter Obmo~na
obrtno-podjetni{ka zbornica Murska
Sobota.
V ponedeljek, 15.9.2008, smo
se udele`ili uvodne prireditve, namenjene
predstavitvi OP ~ezmejnega
sodelovanja IPA Slovenija –
Hrva{ka, ki je potekala v hotelu
[port na Oto~cu.
Slavnostna govornika na
prireditvi sta bila dr. Ivan @agar,
minister za lokalno samoupravo in
regionalno politiko, ter njegov
hrva{ki kolega Petar ^obankovi},
minister za regionalni razvoj, gozdarstvo
in vodno gospodarstvo.
Boris Li~en
Dr. Ivan @agar, Minister za lokalno samoupravo in regionalno
politiko SVLR
(Foto: Boris Li~en)
Petar ^obankovi}, minister za regionalni razvoj, gozdarstvo in
vodno gospodarstvo Hrva{ke
(Foto: Boris Li~en)
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 11

javni razpisi
Javni razpis za ukrep 311 – diverzifikacija v
nekmetijske dejavnosti
Predmet razpisa: Predmet
javnega razpisa je dodelitev nepovratnih
sredstev iz naslova
ukrepa skupne kmetijske politike
Programa razvoja pode`elja Republike
Slovenije za obdobje
2007–2013 (v nadaljevanju: PRP
2007–2013) za diverzifikacijo v
nekmetijske dejavnosti, ki prispevajo
k razvoju dopolnilnih in
dodatnih dejavnosti na kmetijah
To bo omogo~ilo za~etek ali
posodobitev opravljanja nekmetijske
dejavnosti, spodbudilo ustvarjanje
novih delovnih mest in
dodatnih virov dohodka na kmetijah.
Hkrati bo prispevalo k izbolj-
{anju socialnih in ekonomskih
razmer na kmetiji.
Predmet podpore so nalo`be v:
1. proizvodne dejavnosti, povezane
s tradicionalnimi znanji na
kmetiji (objavljene na spletni
strani: www.mkgp.gov.si in
www.arsktrp.gov.si),
2. proizvodne dejavnosti, povezane
s predelavo proizvodov izven
Priloge I k Pogodbi (objavljene
na spletni strani: www.mkgp.
gov.si in www.arsktrp.gov.si) in
drugih nekmetijskih proizvodov
na kmetiji (po Standardni klasifikaciji
dejavnost 2008 (v
nadaljevanju: SKD 2008) oddelek
13, 14, 15, 16 (razen
16.1), 17, 22, 23, 25, 26, 27,
28, 29, 31, 32, 33 in razred
30.99),
3. pridobivanje energije za prodajo
na kmetiji iz obnovljivih virov
(biomasa, son~ni, vetrni in
vodni vir),
4. prodajne dejavnosti, povezane
s proizvodnimi dejavnostmi na
kmetiji (prodaja lastnih proizvodov
in prodaja proizvodov drugih
kmetij),
5. storitvene dejavnosti na kmetijah:
– turizem (gostinske nastanitvene
dejavnosti (po SKD 2008
oddelek 55) in stre`ba jedi (po
SKD 2008 oddelek 56) in
druge negostinske dejavnosti
(definirane v Uredbi o vrsti, obsegu
in pogojih za opravljanje
dopolnilne dejavnosti na kmetiji),
– postavljanje ostre{ij in krovska
dela (po SKD 2008 razred
43.91; pri uporabi tradicionalnih
materialov lesa in slame),
– ra~unalni{ko programiranje,
svetovanje in druge s tem povezane
dejavnosti (po SKD
2008 oddelek 62),
– druge informacijske dejavnosti
(po SKD 2008 oddelek 63),
– ra~unovodske, knjigovodske
dejavnosti; dav~no svetovanje
(po SKD 2008 skupina 69.2),
– podjetni{ko in poslovno svetovanje
(po SKD 2008 razred
70.22),
– veterinarstvo (po SKD 2008
oddelek 75),
– izobra`evanje (po SKD 2008
razred 85.10, 85.52, 85.59),
– zdravstvo in socialno varstvo
(po SKD 2008 razred 86.21,
86.22, 86.23, 86.90, oddelek
87 in 88),
Predmet razpisa: Predmet
javnega razpisa je dodelitev
nepovratnih sredstev iz naslova
ukrepa skupne kmetijske politike
Programa razvoja pode`elja
Republike Slovenije za obdobje
2007–2013 (v nadaljevanju:
PRP 2007–2013) za podporo
ustanavljanju in razvoju mikro
podjetij, ki prispevajo k razvoju
dodatnih dejavnosti na pode`elju
in s tem k izbolj{anju u~inkovitosti
razporejanja dela na
pode`elju ter zagotovitvi dodatnih
zaposlitvenih mo`nosti in
pove~anja dohodka.
Predmet podpore so nalo`be
v `e registrirana mikro podjetja
na pode`elju, ki zagotavljajo nova
oziroma ohranjajo delovna mesta
in pove~ujejo dohodek pode`elskega
prebivalstva ter se nalo`ba
nana{a na opravljanje naslednjih
dejavnosti po Uredbi o standardni
klasifikaciji dejavnosti (Uradni
list RS, {t. 69/07):
1. podro~je C – Predelovalne
dejavnosti; naslednji oddelki,
skupine ali razredi:
– 28.21, 28.3, 28.93, 31, 32.91
ter umetno kova{tvo,
– kolikor uporabljajo vsaj 50 %
kmetijskih ali gozdarskih
surovin tudi: 13, 14.1, 14.3, 15,
16 (razen 16.1), 17, 21.2,
12 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008
– popravila ra~unalnikov in izdelkov
za {iroko rabo (po SKD
2008 oddelek 95),
– ~uvanje, oskrba in nega hi{nih
`ivali (po SKD 2008 podrazred
96.090).
Vrednost razpisa: Vi{ina nepovratnih
sredstev, namenjenih za
sofinanciranje projektov, prispelih
na javni razpis za diverzifikacijo v
nekmetijske dejavnosti, z mo`nostjo
kori{~enja do 31. 12.
2011, je 10.000.000,00 EUR, od
tega:
– namenska sredstva EU-
EKSRP: 7.500.000,00 EUR,
Javni razpis za ukrep 312 – podpora
ustanavljanju in razvoju mikro podjetij
2. podro~je D – Oskrba z elektri~no
energijo, plinom in vodo,
3. oddelek 55 – Gostinske nastanitvene
dejavnosti,
4. oddelek 75 – Veterinarstvo,
5. podro~je P – Izobra`evanje;
naslednji razredi 85.10, 85.59,
6. podro~je Q – Zdravstvo in
socialno varstvo; naslednja
oddelka 87 in 88),
7. podrazred 96.090 – ~uvanje,
oskrba in nega hi{nih `ivali.
Pogoji za sodelovanje: Do
podpor so upravi~ena podjetja, ki
so ob oddaji vloge registrirana za
upravi~eno dejavnost kot:
1. samostojni podjetnik posameznik
ali
2. gospodarska dru`ba ali
3. zadruga.
Registrirana dejavnost pomeni,
da je podjetje vpisano pri
pristojnem organu in ima pridobljeno
dav~no in mati~no {tevilko.
Odgovorna oseba je samostojni
podjetnik posameznik,
zakoniti zastopnik gospodarske
dru`be ali zadruge.
Vrednost razpisa: Vi{ina nepovratnih
sredstev, namenjenih
za sofinanciranje projektov, prispelih
na javni razpis za podporo
ustanavljanju in razvoju mikro
– slovenska soudele`ba:
2.500.000,00 EUR.
Sredstva bremenijo prora~unski
postavki 9200 in 9201 Ministrstva
za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano. Javni razpis je odprt
do porabe sredstev oziroma do
objave o zaprtju javnega razpisa
na spletnih straneh: www.mkgp.
gov.si in www.arsktrp.gov.si.
Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
Rok: Rok za oddajo vlog je od
naslednjega dneva po objavi
javnega razpisa pa do zaprtja
javnega razpisa, ki se objavi na
spletnih straneh: www.mkgp.gov.
si in www.arsktrp.gov.si.
Podrobnosti razpisa: Spletna
stran JAPTI: www.podjetniskiportal.si/downloadfile.aspx?docid
=10464
podjetij, samo za predmet podpore
in upravi~ene stro{ke po
tem razpisu, z mo`nostjo kori{-
~enja do 31. 12. 2011, je
16.000.000,00 EUR, od tega:
– namenska sredstva EU-
EKSRP: 12.000.000,00 EUR,
– slovenska soudele`ba:
4.000.000,00 EUR.
Sredstva bremenijo prora-
~unski postavki 9200 in 9201
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano. Javni razpis
je odprt do porabe sredstev
oziroma do objave o zaprtju
javnega razpisa na spletnih
straneh: www.mkgp.gov.si in
www.arsktrp.gov.si.
Razpisnik: Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Rok: Rok za oddajo vlog je
od naslednjega dneva po objavi
javnega razpisa pa do zaprtja
javnega razpisa, ki se objavi na
spletnih straneh:
www.mkgp.gov.si in
www.arsktrp.gov.si.
Podrobnosti razpisa: Spletna
stran JAPTI: www.podjetniskiportal.si/downloadfile.aspx?doci
d=10465

Pojasnilo o ravnanju dav~nega organa pri izvajanju
77. ~lena v povezavi z e. in f. to~ko tretjega odstavka
42. ~lena Zakona o javnem naro~anj
zakonodaja
Naro~nik lahko skladno z e.
oziroma f. to~ko tretjega odstavka
42. ~lena Zakona o javnem
naro~anju (ZJN-2) dolo~i, da bo iz
postopka oddaje javnega naro~ila
izlo~il kandidata ali ponudnika (v
nadaljevanju: ponudnik), ~e ni
izpolnjeval obveznosti v zvezi s
pla~ili davkov oziroma prispevkov
za socialno varnost (v nadaljevanju:
obvezna dajatev), v skladu z
zakonskimi dolo~bami dr`ave, kjer
ima ponudnik sede`, ali dolo~bami
dr`ave naro~nika.
Na podlagi drugega odstavka
41. ~lena ZJN-2 ponudniku ni
treba predlo`iti nobenega dokazila
o podatku, o katerem dr`avni
organ, organ lokalne skupnosti ali
nosilec javnega pooblastila vodi
uradno evidenco. Namesto dokazila
ponudnik poda izjavo o
podatkih, ki jih mora vsebovati
ponudba, podatke iz uradnih evidenc
pa pridobi naro~nik. Ne
glede na navedeno pa ni ovir, da
podatke od dav~nega organa pridobi
ponudnik sam.
Za namen preveritve izjav
ponudnika po 77. ~lenu ZJN-2
lahko naro~nik od dav~nega
organa zahteva ve~ podatkov, ki
so povezani s ponudnikovim izpolnjevanjem
obveznosti v zvezi s
pla~ili obveznih dajatev. Tako
lahko naro~nik od dav~nega
organa zahteva enega ali ve~
podatkov o ponudniku, ki so
navedeni v nadaljevanju:
- podatek o vi{ini obveznih dajatev,
ki jim je potekel rok pla~ila
in so v uradnih evidencah evidentirane
po stanju na dan prejema
zahtevka;
- v okviru prej{nje alineje lo~eno
podatek o vi{ini dajatev, v zvezi
s katerimi je odlo`en za~etek
dav~ne izvr{be ali pa je za~eta
dav~na izvr{ba zadr`ana;
- podatek o vi{ini obveznih dajatev
v zvezi s katerimi je dovoljen
odlog oziroma obro~no pla~ilo
davka oziroma {e ni potekel rok
za prostovoljno izpolnitev obveznosti;
- podatek o vi{ini naknadno odmerjenih
obveznih dajatev iz
odlo~b, ki so bile v postopku
dav~nega nadzora ponudniku
(ali njegovemu pravnemu predniku)
izdane v zadnjih petih letih
pred prejemom zahtevka (~e
odlo~ba {e ni pravnomo~na, se
navede tudi, v kateri fazi
odlo~anja je zadeva);
- druge podatke iz uradnih evidenc
dav~nega organa, ki so
povezani z izpolnjevanjem obveznosti
v zvezi s pla~ili obveznih
dajatev (podatek o tem,
ali je pri ponudniku v teku postopek
dav~nega in{pekcijskega
nadzora; podatek o tem, ali je
bila ponudniku v obdobju dveh
let pred prejemom zahtevka
pravnomo~no izre~ena globa).
Pridobljeni podatki bodo podlaga
za odlo~itev naro~nika o tem,
ali dr`i izjava ponudnika o izpolnjevanju
obveznosti v zvezi s
pla~ili obveznih dajatev.
Ker gre za podatke, ki so
dav~na tajnost, bo dav~ni organ
lahko naro~niku posredoval zahtevane
podatke le v primeru, da
Dne 24.08.2008 je pri~el veljati
Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(ZZVZZ-K) (Uradni list
RS, {t. 76/2008 z dne 25. 7.
2008). Z 12. ~lenom navedeni
zakon spreminja dolo~bo 22.
~lena Zakona o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(Ur.l. RS, {t. 72/06 -
ZZVZZ-UPB3, 114/06 –
ZUTPG, 91/07, 71/08, 76/08)
tako, da postavlja starostni limit
26 let za vklju~itev v obvezno
zdravstveno zavarovanje kot
dru`inski ~lan – otrok.
Za osebe, ki so `e dopolnile
26 let, obvezno zdravstveno zavarovanje
na tej podlagi kljub veljavnem
potrdilu o {olanju tako ni
ve~ dopustno.
Zavezanci za prijavo morajo za
zavarovane osebe, ki jih prijavljajo
v obvezno zdravstveno zavarovane
kot dru`inske ~lane – otroke,
in bodo v ~asu veljavnosti prilo`enega
potrdila o {olanju dopolnile
26 let, z dnem dopolnitve 26.
leta vlo`iti odjavo iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja po
predmetni podlagi.
Zavarovane osebe, ki so med
~asom veljavnosti potrdila o
{olanju dopolnile 26 let, si morajo
najkasneje v 8 dneh po dopolnitvi
26. leta urediti obvezno zdravstveno
zavarovanje po zavarovalni
podlagi, za katero izpolnjujejo pogoje.
Obrnete se lahko tudi na
najbli`jo obmo~no enoto ali izpostavo
Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije:
Obmo~na enota Maribor,
Sodna 15, 2000 Maribor, tel.:
02/29 09 300 02/29 09 315,
bo naro~nik razpolagal s pisnim
soglasjem ponudnika, da lahko
zanj pridobi podatke od dav~nega
organa. Pisno soglasje v tem
primeru poda ponudnik na vlogi
za pridobivanje podatkov. Pisno
soglasje ponudnika mora zagotoviti
naro~nik.
Pojasnilo DURS
z dne 25. 9. 2008
Starostna omejitev za zavarovanje dru`inskih
~lanov – {olajo~ih se otrok na dopolnjeno 26. leto
Obvestilo imetnikom
stanovanjske pravice
v denacionaliziranih
stanovanjih
fax: 02/25 21 591, elektronska
po{ta: OEMB@zzzs.si
URADNE URE za poslovanje
s strankami so v:
- ponedeljek in torek:
08.00 - 12.00 in 13.00 -15.00,
- sreda:
08.00 - 12.00 in 13.00 -18.00,
- petek: 08.00 - 13.00.
Ob ~etrtkih ni uradnih ur.
Dne 14.10.2008 pote~e rok, do katerega lahko najemniki –
prej{nji imetniki stanovanjske pravice na denacionaliziranih
stanovanjih podajo vloge za izdajo odlo~be o ugotovitvi upravi~enosti
iz 173. ~lena SZ-1, kar pomeni ugotovitve upravi~enosti do pridobitve
nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev ter vrednostnih
papirjev, z namenom nakupa tega ali drugega stanovanja ali
stanovanjske hi{e. Svoje vloge lahko naslovijo na Ministrstvo za okolje
in prostor, Dunajska 48, Ljubljana {e do vklju~no 14. oktobra
2008. Ta rok velja za vse tiste najemnike, katerih stanovanje je bilo
vrnjeno s pravnomo~no odlo~bo o denacionalizaciji pred uveljavitvijo
SZ-1, to je do vklju~no 14.10.2003. Za stanovanja, ki so bila vrnjena
upravi~encem do denacionalizacije po 14.10.2003, pa velja petletni
rok od pravnomo~nosti posami~ne odlo~be o denacionalizaciji. To
pomeni, da najemniki teh stanovanj pravice iz 173. ~lena lahko uveljavljajo
tudi po 14.10.2008, vendar le znotraj petletnega roka od
pravnomo~nosti odlo~be o denacionalizaciji.
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 13

zakonodaja
Dijaki in {tudenti, starej{i od 18 let, naj najkasneje v
oktobru pravo~asno poskrbijo tudi za ureditev svojega
obveznega zdravstvenega zavarovanja
Obvestilo glede
preklica {olskih
javnih listin
V skladu z 8. ~lenom
Zakona o uradnem listu
(Uradni list RS, {t. 57/96 uradno
pre~i{~eno besedilo) in
35. ~lenom Pravilnika o {olski
dokumentaciji (Uradni list RS,
{t. 96/99) je izgubo ali
uni~enje izvirnikov {olskih
javnih listin {e vedno potrebno
preklicati v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Ministrstvo za {olstvo in {port
Ob za~etku novega {olskega
leta Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju:
Zavod) obve{~a dijake in
{tudente, ki so dopolnili 18 let in
se {e vedno {olajo, da naj {e v
mesecu septembru oziroma oktobru
pravo~asno uredijo tudi svoje
obvezno zdravstveno zavarovanje.
^e {e niso dopolnili 26 let, svoje
zavarovanje uredijo tako, da
potrdilo o {olanju predlo`ijo delodajalcu
star{a, preko katerega so
vklju~eni v obvezno zdravstveno
zavarovanje in si tako podalj{ajo
veljavnost svojega zavarovanja.
Le-to namre~ velja le do datuma,
ki je naveden na potrdilu o {olanju,
zato se dijakom in {tudentom,
ki so dopolnili 18 let ter starej{im,
v mesecu septembru ali oktobru
obvezno zdravstveno zavarovanje
izte~e. Samopostre`ni terminal
tem osebam kartice zdravstvenega
zavarovanja zato ne bo potrdil,
temve~ bo izpisal opozorilo, da
oseba nima urejenega obveznega
zdravstvenega zavarovanja.
V skladu z Zakonom o
zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju (v
nadaljevanju: zakon) je otrok
obvezno zdravstveno zavarovan
kot dru`inski ~lan do dopolnjenega
15. leta starosti oziroma do
dopolnjenega 18. leta, ~e ni sam
zavarovanec, po tej starosti pa, ~e
se {ola, in sicer do konca {olanja,
vendar najve~ do dopolnjenega
26. leta starosti. Zavezanec za prijavo
v obvezno zdravstveno zavarovanje
je delodajalec star{a, preko
katerega se otrok vklju~uje v
obvezno zdravstveno zavarovanje.
Zato morajo dijaki in {tudentje,
ki so dopolnili 18 let in so
mlaj{i od 26 let, ob za~etku novega
{olskega leta dokazati pogoj
za vklju~itev v obvezno zdravstveno
zavarovanje kot dru`inski
~lan, in sicer da se {olajo. To
storijo tako, da potrdilo o {olanju
predlo`ijo delodajalcu star{a,
preko katerega so vklju~eni v
obvezno zdravstveno zavarovanje.
Na podlagi potrdila o {olanju,
katerega nato delodajalec kot
zavezanec za prijavo predlo`i na
pristojno obmo~no enoto Zavoda
za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
velja obvezno zdravstveno
zavarovanje za ~as, ki je naveden
v potrdilu o {olanju oziroma do
izteka {olskega leta oziroma do
dopolnjenega 26. leta starosti.
Nato pa je potrebno za ureditev
obveznega zdravstvenega zavarovanja
predlo`iti novo potrdilo o
{olanju (~e oseba nadaljuje {olanje
v novem {olskem letu) ali pa
se oseba vklju~i v obvezno zdravstveno
zavarovanje po drugi
zavarovalni podlagi (ko dopolni
26 let). Potrdilo o {olanju je
potrebno predlo`iti za vse osebe,
ki se {olajo in so stare med 18. in
26. letom.
^e je zavarovana oseba zaklju~ila
{olanje oz. izgubila status
{tudenta ali je starej{a od 26 let,
ne izpolnjuje ve~ pogojev za zavarovanje
kot dru`inski ~lan. V
tem primeru obstaja mo`nost
vklju~itve zavarovane osebe v
obvezno zdravstveno zavarovanje
skladno z 20. ali 21. to~ko 15.
~lena zakona, vendar pod pogojem,
da ni zavarovana iz drugega
naslova (na primer da ni v
delovnem razmerju itd.). V prvem
primeru (20. to~ka 15. ~lena
zakona) je zavarovana oseba
sama zavezana za pla~ilo prispevkov,
saj prejema druge prihodke.
^e pa oseba nima prihodkov,
obstaja mo`nost vklju~itve v
obvezno zdravstveno zavarovanje
preko ob~ine, pristojne po kraju
stalnega prebivali{~a zavarovane
osebe (21. to~ka 15. ~lena zakona).
14 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008
V obeh primerih (20. in 21.
to~ka 15. ~lena zakona) oziroma
po zaklju~ku {olanja ali med
pavziranjem pa priporo~amo, da si
oseba uredi tudi svoje prostovoljno
zdravstveno zavarovanje za
razliko do polne vrednosti zdravstvenih
storitev, ki jih obvezno
zdravstveno zavarovanje ne krije v
celoti (storitve iz 2. do 6. to~ke
prvega odstavka 23. ~lena zakona),
in sicer pri zavarovalnicah,
ki ponujajo tak{na zavarovanja.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO
ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Katere listine je potrebno predlo`iti ob
prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje?
1. Osebe v delovnem razmerju:
Skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju so v obvezno zdravstveno zavarovanje vklju~ene osebe,
ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji. Zavezanec za prijavo
v obvezno zdravstveno zavarovanje je delodajalec.
Za vklju~itev v zavarovanje so potrebne naslednje listine:
- izpolnjen obrazec M1,
- potrjen obrazec Prijava potrebe po zaposlitvi - Pd 1,
- pogodba o zaposlitvi.
Za tujce, ki za opravljanje dela v Republiki Sloveniji potrebujejo
delovno dovoljenje, je potrebno predlo`iti tudi:
- delovno dovoljenje,
- dovoljenje za bivanje oziroma potrdilo o za~asnem prebivali{~u.
Navedene listine, razen obrazca M1, se ob prijavi v zavarovanje
predlo`i na vpogled.
Pristojna obmo~na enota Zavoda lahko ob prijavi zahteva tudi
dodatna dokazila za ugotavljanje lastnosti zavarovanca. Za dodatne
informacije vam svetujemo, da se obrnete na obmo~no enoto ali
izpostavo Zavoda, kjer je sede` zavezanca za prijavo.
2. Osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost:
Skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju so v obvezno zdravstveno zavarovanje vklju~ene osebe,
ki samostojno opravljajo dejavnost, to so samostojni podjetniki in
osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, na
primer odvetniki, samostojni kulturni delavci, zdravstveni delavci in
podobno.
Zavezanec za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje je
oseba sama. Za vklju~itev v zavarovanje so potrebne naslednje listine:
- izpolnjen obrazec M1,
- osebni dokument,
- za samostojne podjetnike potrjen priglasitveni list Dav~ne uprave
Republike Slovenije,
- pri osebah, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost, pa odlo~ba
o vpisu v ustrezen register oziroma o dodelitvi statusa ali potrdilo
pristojnega organa o registraciji verske skupnosti oziroma potrdilo
o ~lanstvu v verski skupnosti, pri dejavnostih, pri katerih ni potrebna
registracija pa potrdilo o tem, da je oseba zavezanec za davek
iz dohodka iz dejavnosti, ki jo opravlja, in obvestilo o identifikaciji, ki
ga izda Agencija Republike Slovenije za javno-pravne evidence in
storitve.
Pristojna obmo~na enota Zavoda lahko ob prijavi zahteva tudi
dodatna dokazila za ugotavljanje lastnosti zavarovanca. Za dodatne
informacije vam svetujemo, da se obrnete na obmo~no enoto ali
izpostavo Zavoda, kjer je sede` zavezanca za prijavo.

izobra`evanje
Posvet bo potekal na sede`u Formule Maribor,
Zagreb{ka cesta 29, in to v dveh terminih:
15. 10. 2008 ob 9. uri (za prvo skupino) in
15. 10. 2008 ob 12. uri (za drugo skupino).
Vabilo na posvet
Formula Maribor je od Ministrstva za promet poobla{~eni center za
usposabljanje poklicnih voznikov motornih vozil, zato bomo 15. oktobra
2008 v Formuli Maribor organizirali posvet za odgovorne osebe v cestnem
prometu.
Posvet bo namenjen vpra{anjem novosti v zvezi s strokovno
usposobljenostjo poklicnih voznikov v cestnem prometu:
TEMELJNIM KVALIFIKACIJAM
NACIONALNIM POKLICNIM KVALIFIKACIJAM in
REDNEMU USPOSABLJANJU VOZNIKOV
Zakon o prevozih v cestnem prometu (UL RS, {t. 131/2006) uvaja
temeljno kvalifikacijo, in sicer za kategorijo D in D+E z 10.09.2008, za
kategorijo C in C+ pa z 10.09.2009.
Glede na to, da se za voznike tovornih vozil temeljna kvalifikacija
za~ne izvajati {ele septembra 2009, se bo do takrat {e izvajal program
NPK za voznike.
Na posvetu vam bomo na kratko predstavili tudi sistem pridobivanja
temeljnih kvalifikacij za voznike in sistem rednega usposabljanja
voznikov.
Posvet bo trajal okrog 2 uri, na njem pa bo sodeloval Marjan
Krasni~ iz Ministrstva za promet.
Udele`ba na posvetu je brezpla~na.
Te~aj higiene `ivil
in sistema HACCP
za gostince in
`ivilce
Za zaposlene v gostinstvu bo te~aj potekal v ponedeljek, 20.
oktobra 2008, ob 9.00 uri v pritli~ni Izobra`evalni dvorani OOZ
Maribor, Titova c. 63, Maribor.
Te~aja bo vodila ga. Metka Matja{i~, dipl. sanit. in`., samostojna
svetovalka. Predavateljica ima izku{nje s podro~ja higiene `ivil in
notranjega nadzora po na~elih sistema HACCP.
Stro{ke usposabljanja poravnate na seminarju.
Prijave sprejemamo na GSM: 031/807-699. Izobra`evanje v
navedenem terminu bo izvedeno, ~e bo prijavljenih najmanj 10
udele`encev.
Za delavce, zaposlene pri sp.-jih, lahko po pla~ilu ra~una podate
vlogo za refundacijo na Sklad za izobra`evanje delavcev pri s.p.
Maribor. Vlogo za povra~ilo stro{kov prejmete na seminarju.
Udele`bo na posvetu nam lahko potrdite po telefonu:
02 460 13 70, 02 460 13 71, 051 229 029 ali na info@formula.si.
Prosimo vas {e, da nam navedete, ob kateri uri se boste udele`ili
posveta.
Lepo vas pozdravljam!
mag. Jo`e Breznik,
direktor Formule Maribor
MILO[ @ERJAL s. p.
poslovno svetovanje
in izobra`evanje
Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor in podjetje Milo{
@erjal s.p. – poslovno svetovanje in izobra`evanje, organizirata izobra`evanje
na temo :
»ISO 9001:2000 in 14001
Uvedba sistema vodenja kakovosti in
pridobitev certifikata«
Namen predstavitve:
Posvet je namenjen obrtnikom, malim in srednjim podjetjem ter
vsem tistim, ki bi radi spoznali prednosti uvedbe vodenja kakovosti in
pridobitve certifikata.
Vsebina:
Kako po najenostavnej{i in najcenej{i poti uvesti sistem vodenja
kakovosti in pridobiti certifikat ISO 9001:2000 ter ISO 14001.
Primeri dobrih praks. Na{ na~in dela je `e uspe{no uporabljen v
Sloveniji. Mo`nosti sofinanciranja za pridobitev ISO certifikata.
Organizacija predstavitve:
Milo{ @erjal s.p. poslovno svetovanje in izobra`evanje
KOTIZACIJE NI!
Prijava udele`be: na GSM: 041 405 507 od 7.00 do 15.00 ure.
Dan in kraj posveta:
Ponedeljek, dne 20.10.2008 ob 15.00 uri.
OBMO^NA OBRTNA ZBORNICA MARIBOR, Titova c. 63, 2000
MARIBOR.
Dnevni red:
1. Otvoritev predstavitve
2. Predstavitev sistema vodenja kakovosti po ISO 9001:2000 in
ISO 14001
3. Razprava.
OPOZORILO!
Pri~eli smo z izvajanjem pridobivanja storitev oznake CE in pridobivanja
storitev iz varstva pri delu.
VLJUDNO VABLJENI!
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 15

izobra`evanje
INFORMATIVNA PRIJAVNICA
ZA SEMINARJE
Podjetje:
Naslov:
Kontaktna oseba:
Telefon: GSM: ID za DDV:
Informativno se prijavljamo na naslednje seminarje:
IZTERJAJTE SAMI SVOJE DOL@NIKE PREKO E-IZVR[BE (vlaganje elektronske izvr{be)
SKLEPANJE PODIZVAJALSKIH POGODB
DAV6NE OLAJ[AVE ZA PODJETJA V LETU 2008
DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE, sklepanje pogodb o zaposlitvi s tujci
(ustrezno ozna~ite)
Seminarjev se bodo udele`ili:
1: GSM
2: GSM
3: GSM
✃
Datum:
@ig in podpis delodajalca:
Izpolnjeno prijavnico po{ljite na naslov: Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor, Titova c. 63, 2000 Maribor; faks: (02) 30 00 491
ali e-mail: boris.licen@ozs.si, najkasneje do 20. oktobra 2008.
Aktivnosti Sklada za izobra`evanje
delavcev, zaposlenih pri samostojnih
podjetnikih Maribor Ul. Heroja [landra 17, 2000 Maribor, 02/22 82 130, Faks 02/66 10 351
GSM 041/654 153, e-po{ta:
sklad@siol.net
September 2008
Poro~ilo o izvedenih aktivnostih Sklada
V mesecu septembru smo organizirali
naslednje aktivnosti za
delavce, zaposlene pri s.p. obrtnikih,
iz obmo~ij Maribora, Ru{,
Pesnice in Lenarta:
STROKOVNI OGLEDI
SEJMOV
1. MOS 2008, Celje
Sklad za izobra`evanje je povabil
vse delavce, zaposlene pri
obrtnikih s statusom samostojnega
podjetnika, na ogled MOS v
Celju, v soboto, 15. septembra
2008. Organizirani ogled je odpadel
zaradi premajhnega {tevila
prijavljenih delavcev.
Za delavce obrtnikov smo
nabavili poslovne kupone, ki jih je
bilo mo`no na blagajni Celjskega
sejma menjati za vstopnice. Povpra{evanje
po omenjenih poslovnih
kuponih je bilo veliko.
2. GALABAU Nürnberg
Dvodnevne strokovne ekskurzije
za delavce, zaposlene pri
16 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008
samostojnih podjetnikih gradbincih,
se je 19. septembra 2008
udele`ilo 16 delavcev. Ogled sejma
je izvedla turisti~na agencija
Evropa trans d.o.o. iz Maribora.
3. IAA Hannover
Za dvodnevno strokovno
ekskurzijo komercialnih vozil ni
bilo prijav.
Teko~e aktivnosti
sklada
Skozi vse leto zbiramo prijave
za ponovno organizacijo te~aja in
preizkusa znanja iz prve pomo~i in
varstva pri delu. Prav tako smo
pristopili k organizaciji ADR te~aja
za voznike, ki preva`ajo nevarno
blago, in te~aja za voznike vili-
~arjev. Ko bo za katero od navedenih
aktivnosti prijavljenih dovolj
kandidatov, bomo dogovorili termin
usposabljanja, o le-tem pa
obvestili neposredno udele`ence.

PRIJAVNICA ZA TE^AJE
izobra`evanje
Samostojni podjetnik:
Naslov:
Kontaktna oseba:
Telefon:
Dav~na {tevilka:
prijavljam na naslednjo izobra`evanje VARSTVO PRI DELU IN PO@ARNA VARNOST TE^AJ ZA VOZNIKE VILI^ARJEV
(ustrezno ozna~ite)
ADR TE^AJ ZA VOZNIKE, KI PREVA@AJO NEVARNO BLAGO
PRVA POMO^
Naslednje, pri meni zaposlene, delavce:
1: GSM
2.. GSM
3. GSM
4. GSM
5. GSM
6. GSM
Datum:
@ig in podpis delodajalca:
Prijavnico po{ljite na Obmo~no obrtno-podjetni{ko zbornico Ru{e, Jamnikova ulica 2, 2342 Ru{e, faks: (02) 66 10 351, e-mail:
tatjana.kocmut@ozs.si ali vesna.fliser@ozs.si.
Planiranje aktivnosti
do konca leta 2008
SEMINAR VEGETARIJAN-
SKA PREHRANA ZA
GOSTINCE
Sklad za izobra`evanje delavcev
pri s.p. Maribor je ponovno
pristopil k organizaciji seminarja
»Vegetarijanska prehrana –
uravnote`ena prehrana«, ki bo
potekal 6. oktobra 2008 ob
13.00 uri v gostilni Pri Antonu v
Cerkvenjaku. Prijavnico na seminar
in druge podrobnosti bodo
prejeli neposredno gostinci.
Za delavce, zaposlene pri
samostojnih podjetnikih, krije
stro{ke seminarja Sklad za izobra`evanje
delavcev pri samostojnih
podjetnikih Maribor.
Prijave sprejemamo na telefaksu
66 10 351, telefonu 22 82
130 ali sklad@siol.net. Oblikovali
bomo skupino do 10 udele`encev,
pri tem bomo upo{tevali vrstni
red prijav.
SEMINARJI IN TE^AJI
Do konca leta planiramo tudi
izvedbo seminarjev in te~ajev,
namenjenih delavcem, zaposlenim
v gostinstvu, in sicer: Sodobni
trendi v pripravi sladic, testenine
in omake, Narodne jedi in
Stre`ba. O datumu in lokaciji seminarjev
bodo obve{~eni neposredno
delodajalci gostinci.
STROKOVNI SEJMI
V nadaljevanju vas obve{-
~amo o strokovnih sejmih, katerih
oglede planiramo do konca leto{njega
leta. Navajamo skupno
eviden~no prijavnico z navedenimi
sejmi in okvirnimi datumi ogledov.
✃
Prav tako smo pristopili k
organizaciji ogleda Gostinsko-turisti~nega
zbora, ki bo letos v Moravskih
toplicah. Sklad namre~ financira
prevoz in sejemsko vstopnico
na udele`enca. Prijavnico
prejmejo neposredno gostinci.
Prijavnica je na nasledniji
strani.
Tudi letos nikakr{nega zanimanja za
ob~inske {tipendije, namenjene
izobra`evanju za deficitarne poklice
Tudi letos je Mestna ob~ina Maribor objavila javni razpis za enoletne
{tipendije za {olsko leto 2008/2009 za dijake srednjega poklicnega
izobra`evanja, ki se izobra`ujejo za poklice, ki jih v Mestni
ob~ini Maribor primanjkuje, in se je zaklju~il 5. septembra.
Do razpisnega roka, ko je {e bilo mo`no oddati vlogo, se tudi v
tem letu ni odzval noben dijak ali vajenec, tako da bodo ta sredstva
ostala neizkori{~ena oz. se bodo preusmerila.
Glede na navedeno se vedno bolj izpostavlja vpra{anje o smiselnosti
nadaljnjega objavljanja teh razpisov.
Boris Li~en
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 17

izobra`evanje
Samostojni podjetnik:
Naslov:
Kontaktna oseba:
EVIDEN^NA PRIJAVNICA
Telefon:
Dav~na {tevilka:
ID {t. pla~nika za DDV: Dav~ni zavezanec: DA NE
prijavljam na ogled strokovnega sejma::
SAIE, Bologna – mednarodni gradbeni sejem, ki poteka od 15. do 18. 10. 2008; datum potovanja 17. in 18. 10. 2008 (petek in sobota)
– ROK PRIJAVE: do zasedbe mest
Ogled tovarne ZASTAVA, Kragujevac – strokovna ekskurzija, datum potovanja 23., 24. in 25. 10. 2008 (~etrtek, petek in sobota) –
ROK PRIJAVE: do zasedbe mest enega avtobusa!
BEAUTY FORUM 2008, München – mednarodni jesenski sejem kozmetike z mednarodnim forumom, ki poteka od 25. do 26. 10.
2008; datum potovanja 25. in 26. 10. 2008 (sobota in nedelja) – ROK PRIJAVE: do zasedbe mest
NTERCHARM 2008, Praga – mednarodni sejem frizerstva in kozmetike, ki poteka od 31. 10. do 1. 11. 2008; datum potovanja 31.
10. in 1. 11. 2008 (petek – dela prost dan in sobota) – ROK PRIJAVE: do zasedbe mest
ALLES FÜR DEN GAST, Salzburg – strokovni jesenski sejem gostinstva in hotelirstva, ki poteka od 8. do 12. 11. 2008; datum enodnevnega
potovanja 10. 11. 2008 (ponedeljek)
H + H, München – mednarodni obrtni sejem – prodajni sejem za dom, opremljanje, gradnjo in obrt, ki poteka od 29. 11. do 7. 12. 2008;
datum potovanja 28. in 29. 11. 2008 (petek in sobota)
(ustrezno ozna~ite)
Naslednje, pri meni zaposlene, delavce:
1: GSM
2.. GSM
3. GSM
4. GSM
5. GSM
6. GSM
Datum:
@ig in podpis delodajalca:
Prijavnico po{ljite na Obmo~no obrtno-podjetni{ko zbornico Ru{e, Jamnikova ulica 2, 2342 Ru{e, faks: (02) 66 10 351, e-mail:
tatjana.kocmut@ozs.si ali vesna.fliser@ozs.si.
✃
Strokovni ogled
tovarne ZASTAVA v
Kragujevcu in
BEOGRAD
DATUM POTOVANJA: 23. –
25. 10. 2008
1.dan: 23. 10. 2008 - ^ETRTEK
Odhod avtobusa ob 22. uri -
kraj odhoda po dogovoru. Vo`nja
na relaciji Maribor - Zagreb –
Beograd – Kragujevac - no~na
vo`nja s kraj{imi vmesnimi postanki.
2. dan: 24. 10. 2008 - PETEK
Prihod v Kragujevac v dopoldanskem
~asu ob cca 10. uri,
sledi strokovni ogled tovarne
ZASTAVA AUTOMOBILI v
Kragujevcu. Po strokovnem ogledu
vo`nja v Beograd. Nastanitev v
hotelu, ve~erja na Skadarliji –
boemski ~etrti ob narodni glasbi.
Na `eljo gostov mo`en individualni
obisk diskotek – splavov na Adi
Ciganliji. No~itev.
3.dan: 25. 10. 2008 - SOBOTA
Po zajtrku celodnevno potepanje
po prestolnici z ogledom:
Kalemegdan, Novi Beograd, Dedinje
s Titovo grobnico, cerkev
Sv.Save, tr`nica, Skup{~ina, ….
Prosto za individualne oglede,
nakupe spominkov. Povratek proti
domu s prihodom domov v ve-
~ernih urah.
Za delavce, zaposlene pri samostojnih
podjetnikih, krije stro-
{ke strokovne ekskurzije Sklad za
izobra`evanje delavcev pri samostojnih
podjetnikih Maribor.
Sklad za izobra`evanje
delavcev prisamostojnih
podjetnikih Maribor
18 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008

Posvet o prakti~nem izobra`evanju
v srednjem poklicnem izobra`evanju
izobra`evanje
Predstavniki nekaterih strokovnih
sekcij in strokovne slu`be
OOZ Maribor smo se v ~etrtek, 4.
septembra 2008, udele`ili zanimivega,
predvsem pa aktualnega
posveta o prakti~nem izobra-
`evanju v programih srednjega
poklicnega in strokovnega izobra`evanja
v Sloveniji. Posvet je
potekal v prostorih organizatorja
- Ministrstva za {olstvo in {port.
Soorganizator posveta je bil Center
RS za poklicno izobra`evanje,
prireditev pa je bila sofinancirana
s strani Evropskega socialnega
sklada.
Iz mariborske zbornice so se
posveta udele`ili: Peter Rai{p
(sekcija avtoserviserjev), Fabijan
Cifrek (sekcija mizarjev), Marko
Budja (sekcija gostincev), Peter
Jur{e (sekcija frizerjev in kozmetikov),
Leonida Polajnar (strokovna
slu`ba) in avtor tega zapisa.
Po uvodnem govoru Metke
Zevnik, direktorice Centra RS za
poklicno izobra`evanje, je Bo{tjan
Zgonc iz Ministrstva za {olstvo in
{port predstavil zakonske in
finan~ne okvire za izvajanje prakti~nega
izobra`evanja pri nas.
Sledila je zanimiva in izjemno
odmevna predstavitev pogledov
delodajalca – obrtnika na prakti~no
usposabljanje z delom.
Predstavitev je izvedel Franci Jezer{ek
iz podjetja Jezer{ek d.o.o.
(Hi{a kulinarike – Catering) iz
Medvod. V zaklju~nem delu posveta
je Darko Mali, Center RS za
poklicno izobra`evanje, predstavil
analizo razlik po obstoje~ih izobra`evalnih
programih – problemi
in dileme.
Sedanji izobra`evalni sistem v
srednjem poklicnem izobra`evanju
se od prej{njega – dualnega,
v bistvu razlikuje v tem, da srednje
poklicne in strokovne {ole skupaj
oz. v sodelovanju s podjetji
(socialnimi partnerji) izvajajo izobra`evalni
proces, medtem ko je v
dualnem veljalo na~elo, da je
delodajalec (mojster) svojega
vajenca napotil na teoreti~no izobra`evanje
v {olo.
V sedanjem sistemu, po uveljavitvi
Zakona o poklicnem in
strokovnem izobra`evanju (UL RS
79/2006), pogoje za izvajanje
prakti~nega usposabljanje z
delom (PUD) dolo~a minister za
{olstvo in {port skupaj s socialnimi
partnerji, prej je te pogoje
dolo~eval pristojen resorni minister.
Slednji {e vedno dolo~ajo te
pogoje, ko gre za regulirane poklice.
V strokovnih krogih se danes
{iri mnenje, da bi bilo potrebno te
pogoje zaostriti.
Sedanji zakon nikjer ne navaja
omejitev glede ur izvajanja
PUD, kar pomeni, da je 24 tednov
minimalnega trajanja PUD –
navedenega v izhodi{~ih, mo`no
pove~ati tako na podlagi sklenjenih
individualnih u~nih pogodb
kot tudi kolektivnih pogodb. Prav
tako je potrebno vedeti, da zakon
dolo~a samo minimalne vsebine
pogodb, ki pa se lahko dopolnijo v
skladu z interesi delodajalcev/
mentorjev.
Glede finan~nih vzpodbud za
delodajalce/mentorje je bilo
omenjeno, da se bo v bodo~e za
te namene iz evropskih socialnih
skladov (ESS) poizku{alo ~rpati
ve~ja sredstva, in sicer do take
vi{ine, da bi delodajalec za vsakega
dijaka za njegovo celotno
obdobje izobra`evanje lahko prejel
vsaj 800 evrov finan~nih
vzpodbud.
Iz omenjenih skladov bi bilo
nujno potrebno pridobiti sredstva
za nadaljnje usposabljanje mentorjev.
Mi{ljeno je usposabljanje
ve~ tiso~ mentorjev.
Predvsem je zaskrbljujo~e
mnenje stroke, slednje se navaja
tudi v izhodi{~ih za prenovo izobra`evalnih
programov, da bi bilo
NEDOPUSTNO OBRAVNAVANJE IN
RAZLIKOVANJE PRI NAGRAJEVANJU
DELODAJALCEV - MENTORJEV
[tevilni obrtniki - mentorji opozarjajo na nedopustna ravnanja
Ministrstva za gospodarstvo pri dodeljevanju finan~nih stimulacij
obratovalnicam, ki izvajajo prakti~no usposabljanje z delom (PUD).
Nikakor se ne morejo strinjati s prakso ministrstva, da so do teh
finan~nih nadomestil upravi~ene samo tiste obratovalnice, ki izvajajo
PUD na podlagi individualnih u~nih pogodb. Prepri~ani so, da bi te
stimulacije morali prejemati tudi tisti delodajalci, ki izvajajo PUD na
podlagi kolektivnih pogodb. Toliko bolj, ker PUD v obeh primerih
poteka po enakih standardih, vrednotah in poklicnih lastnostih. Prav
tako velja, da morajo biti v obeh primerih izpolnjeni enaki pogoji
(materialni + kadrovski = verifikacija) za prakti~no usposabljanje z
delom. Zakaj potem tako razli~na obravnava delodajalcev - mentorjev?
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 19

izobra`evanje
potrebno ~im prej izena~iti pogoje
izvajanja izobra`evalnega
procesa v prakti~nem delu s tistimi,
ki veljajo za teoreti~ni del
izobra`evanja.
V prakti~nem – aplikativnem
delu posveta: Delavnici {t. 3 –
Prakti~ni pouk v povezavi s prakti~nim
usposabljanjem z delom
smo sami opozorili na nedopustno
ravnanje nekaterih srednjih
poklicnih in strokovnih {ol, katere
na podlagi kolektivnih pogodb
napotijo svoje dijake na PUD tudi
v tiste obrate, ki nimajo urejene
verifikacije u~nih mest.
Kot vemo, se lahko PUD v
obrti izvaja izklju~no samo v verificiranih
obratovalnicah, sicer OZS
pred tem ne bi registrirala individualne
u~ne pogodbe. Vsakodnevno
smo tako v praksi pri~a dvojnemu
sistemu - ravnanju, ko se
nekateri dr`ijo zakonskih zahtev,
drugi pa slednje gladko ignorirajo.
[ole se sicer izgovarjajo, da jim
neprestano primanjkuje primernih
u~nih mest za predpisano izvajanje
PUD v srednjem poklicnem in
strokovnem izobra`evanju.
Prisoten predstavnik ministrstva
jim je na to njihovo pripombo
odgovoril, da bi svoj obseg vpisa
dijakov v poklicno izobra`evanje
tako in tako morali obvezno usklajevati
z vsakoletnim interesom
oz. potrebami gospodarstva. Ta
izjava nas je izredno presenetila,
in sicer v pozitivnem smislu.
Prisotni »Maribor~ani« smo ob
zaklju~ku posveta bili enotnega
mnenja, da bi se tako pomembni
in koristni posveti morali odvijati
posamezno po vseh regijah v Sloveniji.
Nekateri smo o njem bili
naklju~no informirani, prav tako
pa smo pogre{ali kolege iz ostalih
obmo~nih obrtnih zbornic.
V obrti pri zaposlovanju
delavcev in v sistemu srednjega
poklicnega ter srednjega strokovnega
izobra`evanja dajemo
velik poudarek predvsem poklicnim
(uporabna znanja) in »mehkim«
(socialne ve{~ine, komunikacijsko
znanje, informacijske
spretnosti in podobno) kompetencam.
Zato si tudi prizadevamo
za ~im ve~ji urni obseg prakti~nega
usposabljanja z delom pri
na{ih ~lanih v sklopu celotnega
obsega prakti~nega izobra`evanja.
V primerjavi s tujimi sodobnej{imi
sistemi poklicnega izobra`evanja
pa je v Sloveniji pozornost
slednjemu podcenjena
napram teoreti~nemu delu, predvsem
se to nana{a na obseg
splo{no teoreti~nih vsebin.
Podhranjenost na podro~ju
poklicnih kompetenc se negativno
odra`a skozi razli~ne primerjalne
pokazatelje doseganja
dodane vrednosti, {tevilu izbolj-
{av – izumov in patentov, tehnolo{kega
razvoja, konkuren~nosti,
povpre~nih pla~ v gospodarstvu
in podobno.
Na vse to neprestano javno
opozarjamo, vendar brez vidnega
uspeha.
Izobra`evalni programi bi torej
morali biti v najve~ji meri naravnani
k poklicnim kompetencam,
oblikovanje kurikuluma
(predmetnika) pa v najve~ji meri
prepu{~eno strokovnim {olam in
socialnim partnerjem – predstavnikom
delodajalcev. V tehnolo{ko
visoko razvitih dr`avah
(skandinavske dr`ave) je slednje
obi~ajna praksa.
Nasprotno pa se bomo v
Sloveniji komaj sedaj za~eli
ukvarjati z ugotavljanjem poklicnih
kompetenc, da jih bomo
potem sploh znali tudi u~iti, kar je,
milo re~eno, absurd sedanjega
poklicnega izobra`evanja.
Zadnje ~ase se v strokovnih
krogih in tudi v izhodi{~ih za
prenovo izobra`evalnih programov
pojavljajo zahteve po
izena~evanju pogojev prakti~nega
izobra`evanja s pogoji na
podro~ju teoreti~nega dela izobra`evalnega
procesa. Vpra{ujemo
se, kam vse to pelje, ~e pa
vemo, da v sosednjih dr`avah
(Avstrija) vedno bolj postaja obi-
~ajna praksa, da strokovno-teoreti~ne
predmete pou~ujejo strokovnjaki
neposredno iz gospodarstva.
^e so prej omenjene zahteve
»izobra`evalne stroke« kljub vsemu
utemeljene, potem predlagamo,
da ~im prej pristopimo k
ustanavljanju »u~nih« podjetij, katerim
naj bo v bodo~e na osnovi
dodeljenih dr`avnih koncesij
izklju~no prepu{~eno pogodbeno
prakti~no usposabljanje dijakov z
delom. Projekt se naj izpelje s
sredstvi evropskih socialnih skladov,
za realizacijo pa naj poskrbijo
resorno ministrstvo in zbornice.
Izbrana obstoje~a podjetja se naj
z nepovratnimi subvencijami ustrezno
tehnolo{ko, kadrovsko in
Boris Li~en
organizacijsko usposobijo, prav
tako pa se jih naj dav~no ustrezno
obravnava v smislu razli~nih
olaj{av in to za ves ~as trajanja
pridobljene koncesije.
Posplo{enih o~itkov glede
nezainteresiranosti mladih za
poklicno izobra`evanje na podro~ju
deficitarnih poklicev, kar bi
naj bila posledica neurejenih
delovnih pogojev in nizkih pla~,
kratko malo ne moremo sprejeti,
jih popolnoma zavra~amo, saj se
sami prav dobro zavedamo, da si
lahko tak kader pridobimo samo
z ustreznimi pla~ami.
V obrti nas vi{ine izhodi{~nih
pla~, kot izpostavljen predmet
pogajanj med socialnimi partnerji,
kaj veliko ne zanimajo, ker so
njihove vi{ine ob~utno ni`je od
realnih, ki jih mese~no redno
izpla~ujemo na{im zaposlenim.
Interes mladih za srednje
poklicno izobra`evanje na podro~ju
deficitarnih poklicev je
potrebno vzpodbujati na osnovi
podajanja realnih informacij o
mo`nosti zaposlovanja in s tem
ustvarjanja socialne varnosti,
mo`nosti kariere ter osebnega
oz. poklicnega razvoja.
Veliko bi morali postoriti na
podro~ju dru`bene klime, predvsem
pa oblikovanju pozitivnih
vrednot vsakega dela.
20 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008

izobra`evanje
Seznanili smo se s finskimi izku{njami pri
~rpanju sredstev iz evropskih socialnih skladov
V septembru smo se udele`ili
{tudijskega potovanja na Finsko v
okviru mednarodnega projekta
LOPES, v katerem OOZ Maribor
sodeluje kot partner. O {tudijskem
obisku v Veliki Britaniji smo
poro~ali `e v prej{njem Poro-
~evalcu. Namen projekta LOPES
je izmenjava dobre prakse pri
kori{~enju sredstev iz evropskega
socialnega sklada.
V tokratnem {tudijskem potovanju
so nam bili predstavljeni
naslednji projekti.
Projekt » Generacijski prehod
v dru`inskih podjetjih«
Na Finskem ocenjujejo, da
imajo okrog 60-80 000 dru-
`inskih podjetij. Vsa podjetja se
bodo sre~ala z generacijskim prehodom
v podjetju iz ene v drugo
generacijo s prodajo podjetja ali
celo z zaprtjem le-tega.
Zato je dala vlada povod za
za~etek {tudije, kako razbremeniti
dru`inska podjetja pri prehodu
iz ene generacije v drugo. Ta proces
je podkrepila tudi z zni`anjem
davkov, tako da obdav~uje samo
20- 40 % prenesenega premo-
`enja.
Po opravljenih {tudijah so
organizirali skupino strokovnjakov,
sestavljenih iz dav~nih
svetovalcev, pravnikov, ra~unovodij.
Vsi izbrani so morali imeti dovolj
izku{enj pri delu z ljudmi na vseh
nivojih: od ljudi z visoko{olsko izobrazbo
do najni`je izobrazbe.
Vsako podjetje, vklju~eno v projekt,
ima pravico do enega svetovalca,
ta pa se posvetuje s
skupino in vodjem. Podjetje ima
svetovalca na voljo 5-7 dni. Prav
tako dobi delovni zvezek, s katerim
si pomaga in se pripravlja na
pogovor s svetovalcem.
Proces prehoda podjetij traja
ponavadi od 1-5 let, ker gre za
zelo po~asen proces, v katerega
mora biti vklju~ena celotna dru-
`ina. V tem procesu podjetnik
skupaj s strokovnjaki izdela na~rt
prehoda podjetja po njegovi
upokojitvi.
URNIK BREZPLA^NIH SVETOVANJ
ZAKONODAJA
Statusno pravo – ustanavljanje dru`b, priglasitev
in statusne spremembe samostojnega podjetnika,
obrtna zakonodaja
TOREK 11.00-15.00OOZ Maribor – Olga Valand
Pravno svetovanje (brez odvetni{tva in notarstva)
Pravni vidiki delovnih razmerij
SREDA 13.00-15.00 Rolanda Fornezzi
FINANCE, DAVKI
Dav~no finan~no svetovanje
za samostojne podjetnike in dru`be
^ETRTEK 11.00 – 15.00 FININVEST Maribor,
Romana Mernik
ZAVAROVALNI[TVO
Zavarovalni{ka svetovanja
PONEDELJEK 9.00 – 15.00
Brezpla~na svetovanja je mo`no koristiti izklju~no
s predlo`itvijo kartice Obrtnik.
Projekt LoPES - udele`enci {tudijskega obiska na Finskem
Projekt »razvoj regionalnih
razvojnih centrov za pode`elje«
Namen projekta je razvoj
pode`elja, Finska je v dolo~enih
predelih zelo redko poseljena.
Manj{a mesta so zelo oddaljena
med seboj in potrebno je
zadr`ati prebivalce v njih.
Predstavitev regionalne razvojne
agencije VASEK
Organizacija, ki popolnoma
brezpla~no nudi pomo~ podjetjem
in posameznikom v smislu informiranja,
podajanja poslovnih informaciji
in kontaktov. 60 % jih
financirajo ob~ine, 40 % pa se
financirajo skozi projekte ali kako
druga~e. So neprofitna organizacija.
Projekt »ALKU - odprti univerzitetni
{tudiji v Kuusiokunnat
regiji«
Projekt, ki je ponovno posve-
~en razvoju pode`elja in manj izobra`enim
ljudem.
Projekt je imel nalogo pripeljati
ljudem {olo domov. U~enje in
{tudiji na daljavo tudi s pomo~jo
tehnologije.
Projekt «Ustvarjanje novih
modelov uslug na pode`elju«
Projekt je namenjen dolo~eni
pokrajini na Finskem.
V manj{ih naseljih je primanjkovalo
raznih storitev (obrtni{ke
storitve, vrtci…).
Povezali so ljudi med seboj, jih
izobrazili za dolo~ena opravila,
tako da si ti lahko pomagajo.
V okviru projekta LOPES
sledi {e {tudijsko potovanje v
Avstrijo, sledile bodo razprave in
zaklju~na konferenca bo 29. 1.
2009.
Mesto Vassa, v katerem smo
bivali, ima 60.000 prebivalcev. V
mestu je 12.000 {tudentov.
Univerza je postavljena v
starem industrijskem naselju, kjer
je leta 1850 podjetnik g. Levon
zgradil tekstilne tovarne. Po njem
se tudi imenujeta univerza in
in{titut. Arhitekturo so ohranili do
podrobnosti.
Finci so videti resni in delovni
ljudje, skromni, radi se sprostijo
ob koncu tedna z velikimi koli~inami
alkohola. Kljub slabemu
vremenu se ogromno preva`ajo s
kolesom. Cene v trgovinah so
obi~ajno dvojne v primerjavi z
na{imi, gostinske usluge pa trojne.
Pivo stane 6 EUR, steak 30
EUR, pizza 10 EUR, sladice 8
EUR. V gostilnah in trgovinah je
videti precej mladega kadra.
So zelo prijazni, {e posebej v
storitvenih dejavnostih, kot sta
gostinstvo in trgovina. Njihova
govorica je nemogo~a in vsebuje
zelo dolge besede, ki niso primerljive
z nobenim jezikom.
Peter Raj{ek
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 21

izobra`evanje
Pedago{ko-andrago{ki seminar
Pedago{ko-andrago{ki seminar
je namenjen vsem kandidatom
v postopku pridobitve mojstrskega
izpita in kandidatom za
mentorje dijakom.
Pridobljena znanja so podlaga
za oblikovanje motivacije, zavestne
odgovornosti, ustreznega
znanja in sposobnosti, ki omogo-
~ajo kvalitetno vodenje zaposlenih,
in usposobljenost za kakovostno
izvajanje prakti~nega izobra`evanja
v neposrednem delovnem
okolju.
Trajanje
Seminar traja 3 dni za mentorje
dijakom in kandidate v postopku
mojstrskega naziva.
Kraj izvedbe
Pedago{ko-andrago{ki seminar
bo organiziran v prostorih
Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice
Maribor na Titovi c. 63 v
Mariboru.
Vsebinska podro~ja
Vsebinsko je seminar pripravljen
na podlagi izpitnega kataloga
za IV., pedago{ko-andrago{ki del
mojstrskih, delovodskih in poslovodskih
izpitov, ki obsega ciljno
opredeljene vsebine in ga je sprejel
Strokovni svet RS za poklicno
in strokovno izobra`evanje. Seminar
obsega 4 vsebinska podro~ja,
ki so pomembna za razumevanje
dejavnikov, ki vplivajo na razvoj
osebnosti, motivacijo in ustvarjalnost,
za poznavanje osnovnih
u~nih metod, oblik in u~nih
delovnih sredstev, za zavedanje
pomena in poznavanje na~rtovanja,
organiziranja in spremljanja
izobra`evanja ter drugo:
- psiholo{ke osnove u~enja
- na~rtovanje in izvajanje u~nega
procesa
- metodika prakti~nega izobra`evanja
- spremljanje in preverjanje u~nih
rezultatov
Vabljeni
- Kandidati, ki se pripravljajo na
IV. del mojstrskega izpita,
- kandidati za mentorje dijakom,
- vsi posamezniki, ki `elijo pridobiti
~im ve~ znanj za uspe{no komuniciranje,
motiviranje in usposabljanje
tako zaposlenih kot
dijakov bodo~ih kadrov.
Obveznosti udele`encev za mentorje
dijakom
Za mentorje dijakov je udele`ba
na seminarju obvezna, prav tako
tudi izdelava seminarske naloge
(navodila za izdelavo naloge
prejmejo na seminarju)
Investicija v strokovno izobra-
`evanje
Kotizacija za udele`bo na tridnevnem
seminarju zna{a 208,23
EUR + 20 % DDV (41,65), skupaj
za pla~ilo 249, 88 EUR (DDV
je vklju~en).
Ugodnosti
- 20 % popust za ~lane »A plus«
in ~lane Kluba mojstrov s prijavo
preko spleta www.ozs.si/ic
- 5-25 % popust s kuponi
«Zvestobo nagrajujemo«
Samostojni podjetniki!
Preverite in izkoristite mo`nost
delnega povra~ila stro{kov za
svoje zaposlene preko skladov za
izobra`evanje delavcev, zaposlenih
pri s.p.
Splo{ni pogoji prijave in
odjave
Prijavo na seminar nam lahko
najhitreje po{ljete po e-po{ti
IC@ozs.si ali po fax-u, {t.: 01/583
05 60 oz. na naslov: Obrtna zbornica
Slovenije, Izobra`evalni center
OZS, Celov{ka 71, 1000
Ljubljana. Prijave sprejemamo do
zasedbe prostih mest. Na podlagi
prejete prijavnice vam bomo poslali
ustrezen pla~ilni nalog in
urnik seminarja.
Kopijo potrdila o pla~ilu nam
posredujte najkasneje 3 dni pred
pri~etkom seminarja.
Skrajni rok za morebitno odjavo
je 3 dni pred seminarjem. ^e
se boste odjavili 2 dni pred seminarjem,
vam bomo zara~unali
administrativne stro{ke v vi{ini 30
odstotkov kotizacije, pri kasnej{i
odjavi kotizacije ne vra~amo.
Veljajo le pisne odjave!
Informacije in dodatna pojasnila
Kontaktne osebe za vsa dodatna
pojasnila oziroma informacije:
Izobra`evalni center OZS,
01/583-05-842 ali e-naslov
ic@ozs.si.
Dodatna pojasnila v zvezi s
pripravo obvezne seminarske naloge
dobite na http://www.
liales.com, podstran : »seminarji«.
PRIJAVNICA/NARO^ILNICA ZA PEDAGO[KO ANDRAGO[KI SEMINAR
Priimek in ime udele`enca:
Naslov:
Telefon (GSM):
E-naslov:
Ustrezno obkro`ite: nosilec dejavnosti / zaposlen
Identifikacijska {tevilka kartice Obrtnik
(vpi{ejo le kandidati, ki so nosilci dejavnosti). ^e ste nosilec dejavnosti in ne vpi{ete ID {t. kartice Obrtnik, vam bomo zara~unali vi{jo kotizacijo.
Prijavljam se na pripravo za mojstrski izpit: DA NE (Tisti kandidati, ki imajo delno priznan izpit,
Prijavljam se na seminar za mentorja dijaku: DA NE po{ljejo tudi kopijo sklepa in se priklju~ijo skupini
Imam `e opravljen 32-urni seminar (obkro`ite): DA NE zadnja dva dni seminarja).
To~en naziv pla~nika oz. naslovnika za izstavitev ra~una:
To~en naslov pla~nika:
Telefon (GSM):
E-naslov:
Zavezanec za DDV: DA / NE (obkro`ite) ID {t. za DDV: SI
S podpisom potrjujem vpis na seznam udele`encev pedago{ko-andrago{kega seminarja in jam~im za to~nost navedenih podatkov.
Ponovno izdajo ra~unov zaradi neto~nosti podatkov v prijavnici bomo zara~unavali.
Datum:
Podpis:
Prijavo na seminar po{ljite po po{ti ali fax-u, na {tevilko: 01/58-30-560, najkasneje 10 delovnih dni pred pri~etkom izbranega termina
seminarja. V primeru nezadostnega {tevila prijav si pridr`ujemo pravico odpovedi seminarja oz. spremembe termina in kraja seminarja.
✃
22 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008

sekcije
Polimerna elektronika in njen izjemni razvoj
Letos je sekcija elektronikov
in mehatronikov sodelovala na
najve~jem mednarodnem sejmu
MOS 2008 v Celju, in sicer sta se
predstavili republi{ka sekcija skupaj
s sekcijo elektronikov in mehatronikov
pri OOZ Maribor. Na
velikem razstavnem prostoru v
hali A so se zraven na{ih velikih
partnerjev predstavili tudi trije
obrtniki – podjetniki iz Maribora:
firma Loop, ki jo vodi g. Darko
Novak, firma Pinosat, ki jo vodi g.
Primo` Jankovi~, in firma Astron,
ki jo vodi g. Darko Pihler. Na{i
partnerji so bili tudi iz {olske, akademske
in znanstvene sfere.
Visoke in napredne tehnologije je
predstavil In{titut Jo`ef Stefan, in
sicer razvojne eksponate iz elektronske
keramike in razvoj nanotehnologij.
Bila sta predstavljena
dva centra odli~nosti znotraj In{tituta
Jo`ef Stefan, ki ju vodita prof.
dr. Dragan Mihailovi} in prof. dr.
Marija Kosec. Zelo prepoznavna
je bila tudi Fakulteta za elektrotehniko,
ra~unalni{tvo in informatiko
pri Univerzi Maribor
(FERI). Posebej se je predstavil
In{titut za robotiko, ki ga vodi prof.
dr. Karel Jezernik. Predstavili so
Pogled v razvoj polimerne elektronike
V tem prispevku bom osvetlil
le neke osnovne vidike razvoja
polimerne elektronike, ki se danes
`e pojavlja v {tevilnih aplikacijah..
Polimerna elektronika na
osnovi notranje prevodnih polimerov
se {iri najhitreje na podro~ju
naprednih zaslonov (display-ev) in
na podro~ju fleksibilnih vezij, zelo
raz{irjena pa je `e uporaba za
prebojne kontakte v tiskanih
vezjih, kot elektrode v kondenzatorjih
itd. ICP, notranje prevodni
polimeri (Intrinsic Conductive
Polymers), so polimeri z izmeni~no
dvojno vezjo, ki jih lahko z oksidacijo
(“dotiranje”) vzpodbudimo
do prevodnosti bakra (10-12 -
10-5 S/cm). Manj pomembni so
prevodni kompaundi, pri katerih
dosegamo prevodnost z dodajanjem
C ali kovinskih vlaken oz.
praha. Polprevodni ICP imajo prevodnost
manj{o od 10-5 S/cm,
prevodni pa ve~jo. Z oksidacijo
dose`emo prosto gibajo~o pozitivno
nabito skupino, torej “luknjo”,
v nasprotju s kovinami, kjer se
giblje elektron. S poliacetilenom
so dosegli prevodnost bakra, vendar
zaradi ob~utljivosti ni tr`ne
uporabe, uporabni pa so polimeri
anilina, pirola in tiofena. V industriji
se uporabljajo monomeri pirola
in etilendioksitiofena, pa tudi
vsi polimeri, v glavnem v organskih
ali vodnih disperzijah. ICP
imajo namre~ visoke temperature
steklastega prehoda in nimajo
tali{~a, zato jih ni mogo~e brizgati
ali ekstrudirati. Anilin se uporablja
v glavnem polimeriziran (Ormecon).
Ker je polimerizacija zahtevnej{a,
se polipirol prodaja kot
monomer (DSM, BASF) in se z
anodno oksidacijo predeluje v
film. Med najve~ uporabljenimi je
PEDT (polietilendioksitiofen -
Bayer). Uporablja pa se tudi v disperziji
skupaj s PSS (polistirolsulfonska
kislina), ki slu`i kot oksidant.
EDT uporabljamo kot
monomer za polimerizacijo “na
mestu” ali kot disperzijo in raztopino.
S polimerizacijo dosegamo
visoko prevodnost (preko
500 S/cm).
Potrebne so tri stopnje: nanos,
polimerizacija, odstranitev
stranskih produktov, kot Fe(II), zato
pogosteje uporabljamo disperzije
ali raztopine, ki jih je treba
le nanesti in posu{iti. Polimerizacijo
uporabljamo predvsem za
prepajanje poroznih osnov, npr. pri
Al, Tn in Nb kondenzatorjih. Najpreprostej{a
je uporaba disperzije
PEDT/PSS, pri kateri je sulfonska
kislina hkrati ion za kompenzacijo
naboja in dispergirno sredstvo.
Polimerni prevodniki (npr.
Electriplast), s prevodnostjo podobno
kot Al ali Cu, se uporabljajo
`e za preko 100 razli~nh komponent
elektronike, od telefona,
kjer je celotno ohi{je antena,
vzvratno ogledalo, ki je hkrati
antena za radio, do ekstrudiranega
plasti~nega kabla, ki je
primeren celo za visoko napetostne
vodnike. Polprevodniki predstavljajo
ogromen trg, v glavnem
so to tiskana vezja PCB (printed
circuit board), imenovana tudi
vgrajeni sistemi. Vezja so ve~inoma
zalita z epoksidno smolo. Nizka
viskoznost pri nizkih temperaturah
omogo~a zalivanje brez po{-
kodb s transfernim livom, ko smola
preprosto zalije mikro~ipe.
V zaklju~ku tega ~lanka moram
izpostaviti informacijo, da je
razvoj na podro~ju polimerne
elektronike hitrej{i od vseh napovedi
strokovnjakov, saj njihove
aplikacije `e prina{ajo pravo revolucijo.
Vsekakor pa moram
omeniti, da sekcija elektronikov in
mehatronikov daje temu razvoju
veliko pozornost in da se na{i ~lani
s tem podro~jem sre~ujejo tudi
na strokovnih seminarjih in tehnolo{kih
dnevih, ki jih organiziramo
na nivoju OZS in OOZ Maribor.
Janez [krlec,
in`. mehatronike in elektr.
Uspe{na predstavitev sekcije elektronikov
na MOS 2008
Dr. Danilo Türk, predsednik R Slovenije, je na sejmu MOS 2008
obiskal razstavni prostor sekcije elektronikov
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 23

izobra`evanje
mehatronske sisteme in univerzitetni
{tudij mehatronike. Z
vrhunskimi in naprednimi tehnologijami
s podro~ja MEMS, mikrostruktur
in inteligentne senzorike
se je predstavil laboratorij (LM-
SE), ki ga vodi prof. dr. Slavko
Amon. Zanimanje sta vzbudila tudi
na{a partnerja [C Ptuj (s
poudarkom na mehatroniki) in
[C Velenje pa se je predstavil
skozi hi{o sodobnih energij s
poudarkom na fotovoltaiki. Da bi
se lahko celovito predstavili na
leto{njem MOS-u, je potrebno
omeniti tudi druge sodelujo~e:
EEN, Kemijski in{titut, Eurogrand
Ptuj, IRT 3000, TECES, TC SEM-
TO, AudioLogs, Makro Team in
druge. Na MOS-u smo prikazali
tudi delovanje sekcije elektronikov
in mehatronikov, {e zlasti
{tevilne strokovne seminarje in
tehnolo{ke dneve. S pomo~jo video
prezentacij smo predstavili
tudi OOZ Maribor in sekcijo elektronikov
in mehatronikov, ki na tej
OOZ deluje `e vse od leta 1992.
Cilj na{ega udejstvovanja na
MOS-u pa je bil predvsem celovit
prikaz novih in prihajajo~ih tehnologij
na podro~jih elektronike, mehatronike,
robotike, avtomatike in
novih materialov, vklju~no z nanotehnologijami
in silicijevimi
MEMS in drugimi mikro strukturami.
Na{ razstavni prostor so obiskali
{tevilni obiskovalci. Zaustavili
pa so se predvsem tisti, ki
razumejo, da je na{a prihodnost v
razvoju, v novih materialih in novih
tehnologijah. Obiskal nas je tudi
predsednik RS dr. Danilo Türk. [e
posebej si je ogledal na{ razstavni
plakat, ob katerem se je `elel
slikati in na katerem je zapisano:
povezovanje obrti, podjetni{tva in
akademsko znanstvene sfere.
Predsednik je bil zelo navdu{en,
ko sem mu predstavil na{e partnerje,
{e zlasti In{titut Jo`ef Stefan.
Seveda ni nobena skrivnost,
da predsednik dr`ave zelo razume,
da je sodelovanje med pomembnimi
sferami temelj razvoja
vsake dru`be. @al pa tega mnogi
ne razumejo, {e zlasti ne v obrtno
-podjetni{ki zbornici. Te celovite
predstavitve novih tehnologij in
povezovanja gospodarstva, {olske,
akademske in znanstvene
sfere ni razumel niti Celjski sejem
oziroma komisija, ki je ocenjevala
razstavne prostore in vsebino
predstavitve. Kakorkoli `e, za
sekcijo, ki je uspe{na v okviru
obrtno-podjetni{ke zbornice, je
pomembno, da je to predstavitev
razumel predsednik RS dr. Danilo
Türk in {tevilni eminentni gosti iz
industrije, akademske in znanstvene
sfere. Poudariti moram, da
so se z nami predstavili tudi
vrhunska visokotehnolo{ka firma
LPKF iz Naklega in Iskra – Mehanizmi
iz Lipnice in to z vrhunskimi
eksponati in izdelki. V sekciji
smo zelo zadovoljni, da smo sporo~ili
{ir{i javnosti, da brez razvoja
in novih tehnologij ne bo napredka
in da je tak razvoj izjemno pomemben
tudi za OZS in vse OOZ.
Predsednik sekcije in OZT
Janez [krlec,
in`. mehatronike in elektr.
Vabilo na
nanotehnolo{ki dan!
Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS organizira nanotehnolo{ki
dan, ki bo v ~etrtek, 16. oktobra, 2008 na OZS, Celov{ka 69 v
Ljubljani. Gre za prvi tovrstni dogodek pri nas, kjer bodo predstavljene
nanotehnologije, nanomateriali, nanokompoziti, nanopremazi
tudi v prakti~nih aplikacijah, v razli~nih bran`ah, kot so tekstilije,
lesarstvo, gradbeni{tvo, steklarstvo, plasti~arstvo, elektronika in
drugo.
Dnevni red:
Prihod in registracija od 9.30 do 9.50 ure in sprejem udele`encev.
10.00 do 10.05.
Kratka uvodna predstavitev (Janez [krlec, predsednik OZT)
10.05. do 10.15
Uvodni nagovor direktorja prof. dr. Jadrana Lenar~i~a (IJS)
10.15. do 10.25
Kratka predstavitev razvoja nanotehnologij, prof. dr. Dragan
Mihailovi} (IJS).
10.25 do 10.35
Napredni materiali in nanotehnologije, prof. dr. Marija Kosec
(IJS)
10.35 do 11.10
Nanomateriali v sodobnih tekstilijah, izr. prof. dr. Barbara
Simon~i~ (TF) in (KI)
11.10 do 11.25
Pavza za kavo
11.25 do 12.00
Nanomateriali in uporaba, Alja` Vil~nik, univ. dipl. in`. kem. ,
(Chemcolor & KI)
12.00 do 12.25
Novi materiali v fleksibilni elektroniki, dr. Danijela Ku{~er, (IJS)
12.25. do 12.50
Prakti~na uporaba nanomaterialov, dr. Miroslav Huski~ (KI &
Nanosvet d.o.o)
12.50 do 13.00
Vpra{anja in odgovori udele`encev.
Pri pripravi strokovnih gradiv bodo sodelovali tudi drugi {tevilni
strokovnjaki razli~nih in{titutov, ki bodo predstavljeni neposredno v
samih strokovnih prezentacijah!
Predviden zaklju~ek ob 13.00 uri.
Prijave sprejemamo najkasneje do 14.10.2008 oziroma do
popolnitve prostih mest. Tehnolo{ki dan je brezpla~en oziroma ga
financira OZS.
Prijave po{ljite na janez.skrlec@siol.net ali na rudi.wostner@ozs.si,
dodatne informacije pa lahko dobite tudi na GSM 040 309 380 in
na spletnem portalu : http://www1.ozs.si/~elektroniki/
Vljudno vabljeni!
Sodelujejo :
OBRTNO-PODJETNI[KA
Z B O R N I C A
S L O V E N I J E
Janez [krlec, predsednik sekcije elektronikov in mehatronikov
OZS in OOZ Maribor na sejmu MOS 2008
Organizator, Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS
24 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008

Obvezna termina 50. Mednarodni lesni
sejem Celovec in MOS 2008
Sekcija mizarjev tudi letos ni
zamudila 50. Mednarodnega lesnega
sejma Celovec (28.-31.8.
2008). Z ve~ kot 400 razstavljavci
na 60.000 kvadratih razstavnih
povr{in je bila ta prireditev znova
najve~je in najpomembnej{e pano`no
sre~anje v srednji in jugovzhodni
Evropi.
Ob obisku sejma so si ~lani
izvr{ilnega odbora sekcije ogledali
najnovej{e stroje, aktualne izdelke
in inovativne storitve.
Pridobili so si pogled o aktualnih
trendih na naslednjih podro~jih:
gozdarstvo in gozdarska tehnika,
`agarska tehnika in oplemenitenje
lesa, tehnika za lesene konstrukcije
in leseni proizvodi, transport
in lesna logistika, lesna obrt,
bioenergija in okoljska tehnika. Z
obsejemskimi prireditvami so se
obiskovalci seznanili s pregledom
novosti v lesni obrti. Mednarodni
lesni sejem ni praznoval samo 50-
letnice obstoja, v leto{nji izdaji je
bil tudi najve~ji lesni sejem vseh
~asov. ^lane sekcije je v soboto,
30.8.2008, pri~akala najve~ja
ponudba, odkar sejem obstaja in
ob ogledu so bili upravi~eno zadovoljni,
saj je bil cilj mednarodnega
lesnega sejma, da prika`ejo
verigo ustvarjanja vrednosti od
»drevesa« do »obdelave masivnega
lesa«. Spoznali so najnovej{e
trende v lesni industriji, sre~ali so
se s pano`nimi kolegi iz srednje
in jugovzhodne Evrope in si
izmenjali izku{nje. Zaradi bliskovite
rasti `elja po razstavnih povr{inah
so se prireditelji odlo~ili, da
bodo pove~ali dosedanji prostor,
tako da je bil ogled dalj{i od pri~akovanega
oziroma ustaljenega iz
prej{njih let.
Posebej razveseljivo je bilo
tudi veliko {tevilo tujih razstavljavcev,
kar je bil pokazatelj pomembne
vloge Celovca v evropski
lesni panogi. Najve~ji dele` tujih
razstavljavcev so predstavljala
podjetja iz Nem~ije in Italije, prvi~
pa so v Celovcu sodelovali tudi
razstavljavci iz Belgije, Romunije
in Rusije.
Organizatorji so pri~akovali
od 18.000 do 20.000 strokovnih
obiskovalcev, od tega pet do
sedem odstotkov iz Slovenije, in
po obisku sobote sode~, so pri~akovanja
verjetno {e prese`ena.
Poudariti pa je treba, da je bila
posebna pozornost namenjena
strokovnemu podro~ju bioenergije,
kar so ~lani sekcije opazili in
tudi sami ogledu tega podro~ja
namenili ve~jo pozornost.
Sekcija mizarjev je imela
15.9.2008 (ponedeljek) svojo 14.
sejo v mandatnem obdobju
2006-2010 na dogovorjeni lokaciji
na Mednarodnem obrtnem
sejmu v Celju. Vabljena sta bila
sekcije
Po kon~ani seji so si ogledali {e zanimivej{e razstavljalce iz
stroke. Od leve Anton Fidler, Ale{ Hus in Drago @nidari~
Posebno pozornost so namenili tudi strokovnemu podro~ju
bioenergije
(Foto: LP)
Pred sejo so se nekateri preiskusili v ro~nem skoblanju v hali
A na aveniji mojstov
^lani IO-ja na zunanjem delu razstavi{~a
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 25

sekcije
^lani IO (Fidler Anton, Bernard Sre~ko, Lajh Milan in Hakl
Almira) so si z zanimanjem ogledovali sejem
Ob~utno se je poznalo, da so prireditelji pove~ali obseg sejma,
saj so bili ~lani vidno utrujeni.
tudi predstavnika iz Lesarske {ole
Maribor: direktor Ale{ Hus in
vodja mizarskih delavnic Drago
@nidari~. Pred pri~etkom seje so
se ~lani sekcije z gosti sestali v
hali A na Aveniji mojstrov, kjer se
je preko republi{ke sekcije v sodelovanju
z OOZ Maribor predstavljal
tudi poklic mizarja, ki ga je
animiral mizarski mojster Fabijan
Cifrek v sodelovanju z Lesarsko
{olo Maribor. Obiskovalcem so se
vse dni predstavljali v ro~nem
izdelovanju izdelkov, vsak obiskovalec
pa se je lahko preizkusil v
ro~nem skobljanju in pri tem dobil
simboli~no »leseno nagrado«.
Pred sejo izvr{ilnega odbora (IO)
sekcije mizarjev so se tudi ~lani in
gosti preizkusili v ro~nem skobljanju
in pri tem so bili zelo uspe{ni
in tako tudi nagrajeni. Sledila je
seja, na kateri so ~lani (IO) sprejeli
predlagani dnevni red: 1.
Zaklju~ki ogleda lesnega sejma v
Celovcu, 2. Prakti~ni pouk v
povezavi s prakti~nim usposabljanjem
z delom v mizarskih
delavnicah v sodelovanju z Lesarsko
{olo Maribor, 3. Razno. V
razpravi prve to~ke dnevnega reda
so sodelovali vsi ~lani, ki so si
ogledali sejem in bili so enotnega
mnenja, da je bil sejem vreden
ogleda predvsem zaradi novitet in
stikov s kolegi iz drugih evropskih
dr`av. Ravnatelj Srednje lesarske
{ole Ale{ Hus je podal novosti
glede kadrovskih zamenjav in
predstavil novega sodelavca na
mestu vodje delavnic Draga @nidari~a.
V nadaljevanju pa sta skupaj
predstavila {e novosti in odgovarjala
na vpra{anja glede
prakti~nega usposabljanja z delom
za dijake poklicnega izobra-
`evanja. Ob koncu druge to~ke
dnevnega reda pa so se okvirno
dogovorili za sodelovanje pri
pripravi izobra`evalnih delavnic za
delodajalce-obrtnike predvsem
na podro~ju zakonodaje in su{enja
lesa. Nato so si {e ogledali
nekaj zanimivih razstavnih prostorov,
ki so tesno povezani z lesno
stroko (Slovenijales, SCH -
Schachermayer – Slovenija…..),
in se poslovili do naslednje seje
oziroma morda `e skupnega
sodelovanja pri organizaciji strokovnega
seminarja.
Lea Polajnar
Gradbinci, vabimo vas na mednarodni
sejem gradbeni{tva in stavbarstva!
Turisti~na agencija VARD d.o.o. iz Celja bo
skupaj s sekcijo gradbincev pri OOZ Pesnica
organizirala ogled mednarodnega sejma
gradbeni{tva in stavbarstva
Dubaj - BIG 5
Mednarodni sejem
gradbeni{tva in
stavbarstva
26 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008
Zdru`eni arabski emirati so
skupnost sedmih emiratov ob
Arabskem zalivu, katerih intenzivni
razvoj v zadnjih petdesetih
letih omogo~ajo bogata nahajali{~a
nafte na tem podro~ju.
Zavedajo~ se, da tudi nafte ni v
neskon~nih koli~inah, izgrajujejo
infrastrukturo za gospodarske
panoge, od katerih pri~akujejo
visoke donose in blagostanje tudi
ob zmanj{anju dohodkov iz naftne
industrije. Za uresni~evanje smelih
projektov (hoteli najvi{jih kategorij,
poslovne stavbe, {portni
objekti hiper luksuzna stanovanjska
naselja- Palme, World..), ki se
uresni~ujejo po sprejetih na~rtih,
uporabljajo najmodernej{o tehnologijo,
najsodobnej{e materiale,
najbolj{o opremo. Tako je Dubaj
postal tudi sejemsko mesto, kjer
se sre~ujejo proizvajalci vsega
potrebnega za uresni~evanje njihovih
projektov. Ena najpomembnej{ih
in komercialno najuspe{-
nej{ih sejemskih prireditev je BIG
5 (Velikih 5), najve~ji sejem
opreme in materialov za gradbeni{tvo
in stavbarstvo v regiji, ki
prestavlja proizvajalce petih
podro~ij : gradbeni{tvo in stavbarstvo,
tehnologija pridobivanja
sladke vode in varstvo okolja, klimatizacija,
steklo in kovine,
~i{~enje in vzdr`evanje poslopij
ter kopalnice, sanitarna keramika
in marmor. Leto{nja prireditev bo
v ~asu od 23. do 27.11.2008.
Odhod: torek, 25.11.2008
Cena: 1.120 EUR pri min. 25
potnikih oz. 1.060 EUR pri min.
35 potnikih.
Program potovanja:
1. dan: LJUBLJANA - DUBAJ
Zbor potnikov na letali{~u
Jo`e Pu~nik. Prijava na polet in
popoldanski let proti Dubaju, s
kraj{im postankom na enem od

sekcije
evropskih letali{~. Obroki na
letalu.
2. dan: DUBAJ
Pristanek v Dubaju. Po ureditvi
vstopnih formalnostih prevoz
do hotela, namestitev, no~itev.
Po zajtrku si boste ogledali
mesto Dubaj. V regiji je znano kot
mesto trgovcev, ki `e stoletja nudi
gostoljubje trgovcem z vseh koncev
sveta. Tradicija vljudnosti in
gostoljubnosti {e `ivi v njihovih
prebivalcih, kar boste nedvomno
ob~utili ob sre~evanju z njimi na
sprehodu po njegovih ~istih in
urejenih ulicah. V Dubaju boste
spoznali in ob~udovali ~udovito
prepletenost nove in stare arhitekture.
V stari mestni ~etrti
Bastakiya vam bodo ozke ulice in
visoki »vetrni stolpi« razkrili stoletni
utrip mesta. Vetrni stolpi, ki so
nanizani ob Creeku, niso le okras
starih poslopij, temve~ so sistemi
za ohlajevanje stanovanjskih prostorov
- predhodniki klima naprav.
Sledi obisk dubajskega muzeja v
trdnjavi Al Fahidi iz 18. stoletja.
Nadaljevali boste do Creeka, kjer
se na obeh bregovih ozke, a dolge
morske zajede v kopno nahaja
osrednje poslovno sredi{~e, razdeljeno
na severni del – Deira in
ju`ni del – Bur Dubaj. Povezana
sta z dvema mostovoma in predorom,
ve~ina prometa pa poteka
po morju s {tevilnimi »abrami« -
vodnimi taksiji, ki kri`arijo po
Creeku med souki v Deiri ter tistimi
na Bur Dubai strani. Udele`ili
se bomo osve`ujo~e vo`nje z abro
po Creeku. Ob zalivu se razprostira
tudi ble{~e~i souk zlata in zlatega
nakita, ki je najve~ji na svetu,
omamne arome pa se {irijo iz
souka z ne{tetimi, nam znanimi in
neznanimi za~imbami. Mesto se v
svojem bujnem razvoju {iri tako
proti severu – do emirata Sharjah,
kot tudi ju`no in zahodno, kjer so
v dolgem pasu vzdol` arabskega
zaliva moderne ~etrti Satwa,
Jumeirah in Umm Suqueim. [e
vo`nja na otok Palm in ogled novo
nastajajo~ih izjemnih izvrstnih
hotelov, stavb – tega izjemnega
neuradnega novega osmega
~udesa sveta. Ve~erja, no~itev.
3. dan: DUBAJ
Zajtrk. Prosto za obisk - 27.
Mednarodne razstave gradbeni-
{tva in stavbarstva - BIG 5. Prevoz
na razstavi{~e in nazaj vklju~en v
ceno potovanja. No~itev.
4. dan: DUBAJ - ABU DHABI
- DUBAJ
Po zajtrku bomo obiskali Abu
Dhabi. To je eno najsodobnej{ih
mest na svetu in predstavlja
upravno ter poslovno sredi{~e
Zdru`enih arabskih emiratov. Tu
so sede`i ve~ine veleposlani{tev
in naftnih dru`b, ki pridobivajo
nafto v emiratih. V tem zares modernem
mestu se v ve~nem
soncu ble{~ijo v nebo segajo~i
neboti~niki s steklenimi pro~elji.
Najlep{i so {tevilni parki in vrtovi,
kjer `uborijo vodometi, ter zeleni
bulvarji. Abu Dhabi je eno najbolj
zelenih mest v regiji, na ozemlju
emirata pa je bilo doslej posajenih
`e 120 milijonov dreves. Na
na{em izletu se bomo popeljali po
slikoviti obalni cesti (corniche),
obiskali pristani{~e in ladjedelnico,
kjer izdelujejo tradicionalne
barke, dhow, ki `e stoletja slu`ijo
za prevoz vsakovrstnega tovora
po zalivu. Kosilo in povratek v
Dubaj.
5. dan: DUBAJ – SHARJAH -
DUBAJ
Po zajtrku sledi poldnevni
ogled emirata Sharjah, ki slovi tudi
kot kulturna prestolnica Emiratov.
Posebno lepa je njegova
osrednja tr`nica z zanimivo
arhitekturo in ve~ kot 500 trgovinicami.
No~itev.
6. dan: DUBAJ - LJUBL-
JANA
Zelo zgodaj zjutraj prevoz na
letali{~e in prijava ter polet letala
proti Evropi. Po postanku na
enem od evropskih letali{~ bomo
pristali v Ljubljani v popoldanskih
urah.
Zavarovanje potnikov
- Vsi na{i potniki so nezgodno
zavarovani pri Zavarovalnici Adriatic,
ki zavaruje goste ne glede na
starost in zdravstveno stanje. V
~asu aran`maja boste nezgodno
zavarovani za primer smrti ali
invalidnosti. Po splo{nih pogojih
se potnik lahko ob prijavi za
aran`ma odlo~i za pla~ilo odstopnine
ali pa le-to sklene direktno
pri Zavarovalnici - turisti~no zavarovanje
za odpoved turisti~nega
potovanja - ali turisti~no zavarovanje
za prekinitev turisti~nega
potovanja ali zavarovanje prtljage
in osebnih stvari.
Zelo pomembno - VARD
d.o.o. si, skladno z 900. ~lenom
Obligacijskega zakonika, pridr`uje
pravico do spremembe cene (~e
pride do sprememb v menjalnih
valutnih te~ajih ali do sprememb v
cenikih prevoznikov) in, skladno z
902. ~lenom istega zakonika,
pravico do odpovedi potovanja
(~e se ne prijavi vsaj najmanj{e
{tevilo potnikov, potrebnih za
izvedbo programa).
Pomembno opozorilo
Letalski prevozi z vsemi storitvami
so v celoti v pristojnosti letalskih
prevoznikov. Pridr`ujemo si
pravico do spremembe kraja in
~asa odhoda in vrnitve, ~e nam
letalski prevoznik ne potrdi zahtevanega
letalskega prevoza. Ker je
med letalskim prevozom po predpisih,
veljavnih v mednarodnem
potni{kem prometu, za prtljago
odgovorna izklju~no letalska dru`ba,
za morebitno izgubljeno ali
po{kodovano prtljago ne prevzemamo
nikakr{ne odgovornosti.
Pridr`ujemo si pravico spremembe
poteka programa v skladu z
realnimi mo`nostmi, ne da bi bila
pri tem okrnjena vsebina programa.
Prijave zbira OOZ Pesnica,
Pesnica pri Mariboru 42a, 2211
Pesnica pri Mariboru, na tel. {t.
02/653-1331, najkasneje do
15.10.2008.
Ob prijavi je potrebno vpla~ilo
akontacije v znesku 50,00 EUR.
VARD d.o.o.
Oblakova 32, 3000 Celje
PE Turisti~na agencija,
Stanetova 4, 3000 CELJE
tel.: 03/ 492-49-30, /31, /33
fax: 03/ 492-49-32
E-mail: info@vard.si
http://www.vard.si
TURISTI^NA AGENCIJA
VARD
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 27

sejmi
Sekcija gradbincev vas vabi na ogled sejma
SAIE - BOLOGNA 15.-18. 10. 2008
MEDNARODNI SEJEM GRADBENI[TVA
DATUM POTOVANJA:
17.-18. 10. 2008
1. dan: petek 17.10.
Odhod avtobusa ob 01.00 uri,
kraj odhoda po dogovoru. Vo`nja
na relaciji Maribor – Celje –
Ljubljana – Benetke - Bologna.
Po prihodu obisk mednarodnega
sejma SAIE Bologna 2005 vse do
17.00 ure, ko je predviden odhod
v hotel. Nastanitev, ve~erja in
no~itev.
2. dan: sobota 18.10.
Po zajtrku obisk sejma oz.
ogled mesta Bologna ali San
Marina, Padove. Povratek ob
15.00 uri s prihodom domov v
ve~ernih urah. Vmes kraj{i
postanki.
CENA POTOVANJA:
129,00 EUR / min 40 oseb
145,00 EUR / min 25 oseb
^lanicam in ~lanom sekcije
gradbincev OOZ Maribor, ki imajo
poravnane obveznosti (~lanarino),
najve~ 50% stro{ka ogleda sejma
(glede na {tevilo prijav) krije
sekcija, v kolikor bo v letu 2008
to prva prijava.
V CENO JE VKLJU^ENO:
- avtobusni prevoz po programu
(TV, WC, klima, hladilnik)
- cestnine, takse in pristojbine
- hotelsko-gostinske storitve
po programu na bazi
polpenziona
- vsi ogledi po programu
- sejemska vstopnica – 1 dan
- vodenje vodnika z licenco
- nezgodno zavarovanje potnikov
v ~asu potovanja
- 20 % DDV
- organizacija potovanja
Skladno z 876. ~lenom Zakona
o obligacijah si pridr`ujemo
pravico do spremembe cene
potovanja, ~e pride do spremembe
cen prevoza, hotelskih in
gostinskih storitev, deviznega
te~aja ali drugega in, skladno z
878. ~lenom istega Zakona, pravico
do odpovedi potovanja, ~e se
ne prijavi vsaj najmanj{e {tevilo
oseb, ki je potrebno za izvedbo
potovanja oz. bomo potovanje
izvedli pod popolnoma druga~nimi
pogoji. Odpovedi sprejemamo
pisno, stro{ki pa zna{ajo: pri
odpovedi do 30 dni 5 %, od 29 do
22 dni 20 %, od 21 do 15 dni 30
%, od 14 do 8 dni 50 %, od 7 do
1 dan 80 %, po odhodu pa 100
% od cene potovanja. ^e potnik
na lastno `eljo prekine potovanje,
ni upravi~en do vra~ila stro{kov.
Splo{ni pogoji in navodila za potovanje
so sestavni del programa.
@ELIMO VAM PRIJETNO
POTOVANJE!
Vlado Hre{~ak
predsednik sekcije
gradbincev OOZ Maribor
Sekcija kovinarjev vabi vse ~lane - obrtnike in
podjetnike na ogled
10. SEJEMA MALIH
IN SREDNJIH PODJETIJ V
BUDVI 23.-25. 10. 2008
1. DAN 23. 10. 2008, ^ETRTEK
Odhod avtobusa ob 18.00 uri
izpred avtobusne postaje Maribor
oziroma po dogovoru. Vo`nja na
relaciji Zagreb- Split- Budva -
no~na vo`nja.
2. DAN 24. 10. 2008, PETEK
Po prihodu v Budvo obisk 10.
SEJMA MALIH IN SREDNJIH
PODJETIJ BUDVA 2008. Na
`eljo udele`encev sre~anje s
predstavniki zdru`enja obrtnikov
^rne Gore. Prevoz v hotel, nastanitev,
ve~erja, no~itev.
3. DAN 25. 10. 2008, SOBOTA
Po zajtrku fakultativni izlet na
Lov~en. Obisk Njego{evega
mavzoleja, vo`nja v Cetinje. Po-
PRIJAVNICA ZA OGLED SEJMA
SAIE-BOLOGNA 2008
Naziv s.p. ali d.o.o. :
Naslov:
Kontaktna oseba:
Telefon: GSM: ID za DDV:
Prijavljam se na ogled sejma SAIE v Bologni
Prijavljam za potovanje:
Delodajalec:
Zaposleni delavci:
Drugi:
Datum:
@ig in podpis:
Prijave sprejemamo do zasedbe mest. Prijavnico po{ljite na EVROPA TRANS, d.o.o., Glavni trg 17b 2000 MARIBOR; po fax-u: 02 25 26
754 ali po elektronski po{ti info@evropa-trans.si do zasedbe prostih mest.
✃
28 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008

stanek za obisk muzeja in ogled
nekdanje kraljeve rezidence.
Vo`nja na otok Svetega [tefana.
Povratek v hotel, ve~erja, no~itev.
4. DAN 26.10.2008, NEDELJA
Zgodaj zjutraj po zajtrku
vo`nja na relaciji Budva-
Podgorica. Postanek za ogled
glavnega mesta z znamenitostmi:
parlament, katedrala, univerza,
stara tr`nica,… Nadaljevanje poti
na relaciji Sarajevo- Slavonska
Po`ega- Zagreb- Maribor s prihodom
v poznih no~nih urah.
CENA POTOVANJA:
240,00 EUR
/ min 40 oseb-na bus
310,00 EUR
/ min 20 oseb-na bus
V CENO JE VKLJU^ENO:
- avtobusni prevoz po programu
(TV, klima, hladilnik)
- cestnine, takse, parkirnine in
pristojbine in stro{ki dnevnic 2
voznikov
- hotelsko-gostinske storitve po
programu na bazi polpenziona v
hotelu***-2x
- vsi ogledi po programu in vstopnine:
Lov~en, Cetinje, sejemska
vstopnica v Budvi
- vodenje vodnika z licenco
- nezgodno zavarovanje potnikov
v ~asu potovanja
- 20 % DDV
- organizacija potovanja
Skladno z 876. ~lenom Zakona
o obligacijah si pridr`ujemo
pravico do spremembe cene
potovanja, ~e pride do spremembe
cen prevoza, hotelskih in
gostinskih storitev, deviznega
te~aja ali drugega in, skladno z
878. ~lenom istega Zakona, pravico
do odpovedi potovanja, ~e se
ne prijavi vsaj najmanj{e {tevilo
oseb, ki je potrebno za izvedbo
potovanja oz. bomo potovanje
izvedli pod popolnoma druga~nimi
pogoji. Odpovedi sprejemamo
pisno, stro{ki pa zna{ajo: pri
odpovedi do 30 dni 5 %, od 29 do
22 dni 20 %, od 21 do 15 dni 30
%, od 14 do 8 dni 50 %, od 7 do
1 dan 80 %, po odhodu pa 100
% od cene potovanja. ^e potnik
na lastno `eljo prekine potovanje,
ni upravi~en do vra~ila stro{kov.
Splo{ni pogoji in navodila za potovanje
so sestavni del programa.
Alojz Vrbnjak
Predsednik sekcije kovinarjev
DATUM POTOVANJA:
23. – 25. 10.2008
1. dan: 23. 10. 2008 - ^ETRTEK
Odhod avtobusa ob 22. uri.
kraj odhoda po dogovoru. Vo`nja
na relaciji Maribor – Zagreb –
Beograd – Kragujevac - no~na
vo`nja s kraj{imi vmesnimi postanki
2. dan: 24. 10. 2008 - PETEK
Prihod v Kragujevac v dopoldanskem
~asu ob cca 10. uri,
sledi strokovni ogled tovarne
ZASTAVA AUTOMOBILI v Kragujevcu.
Po strokovnem ogledu
vo`nja v Beograd. Nastanitev v
hotelu, ve~erja na Skadarliji –
boemski ~etrti ob narodni glasbi.
sekcije
Sekcija avtoserviserjev in
Sklad za izobra`evanje delavcev pri s.p. Maribor
vas vabita na
STROKOVNI OGLED TOVARNE
’’ZASTAVA’’ - KRAGUJEVAC IN
BEOGRADA
Na `eljo gostov mo`en individualni
obisk diskotek – splavov na Adi
Ciganliji. No~itev.
3. dan: 25. 10. 2008 - SOBOTA
Po zajtrku celodnevno potepanje
po prestolnici z ogledom:
Kalemegdan, Novi Beograd, Dedinje
s Titovo grobnico, cerkev Sv,
Save, tr`nica, Skup{~ina, …. Prosto
za individualne oglede, nakupe
spominkov. Povratek proti domu
s prihodom domov v ve~ernih
urah.
CENA POTOVANJA:
135,00 EUR / min 40 oseb
^lanicam in ~lanom sekcije
avtoserviserjev OOZ Maribor,ki
imajo poravnane obveznosti
(~lanarino), 50 EUR stro{kov
PRIJAVNICA ZA OGLED SEJMA MALIH
IN SREDNJIH PODJETIJ V BUDVI
Naziv s.p. ali d.o.o. :
Naslov:
Kontaktna oseba:
Telefon: GSM: ID za DDV:
Prijavljam se na ogled 10. SEJEMA MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ v BUDVI
Delodajalec:
GSM
Prijavljam {e:
1: GSM
2: GSM
Datum:
@ig in podpis delodajalca:
Ob prijavi kavcijo 100 EUR naka`ite na TRR: 02280-0012311362 in dokazilo o pla~ilu z prijavnico po{ljite na EVROPA TRANS, d.o.o.,
Glavni trg 17b 2000 MARIBOR ; po fax-u: 02 25 26 754 ali po elektronski po{ti info@evropa-trans.si do zasedbe prostih mest.
✃
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 29

sekcije
ogleda sejma krije sekcija, v
kolikor bo v letu 2008 to prva prijava.
V CENO JE VKLJU^ENO:
- avtobusni prevoz po programu
(TV, klima, hladilnik)
- cestnine, takse, pristojbine,
parkirnine in stro{ki dveh
voznikov
- hotelske storitve po programu
na bazi no~itev z zajtrkom
hotel 3*
- ve~erja na Skadarliji ob glasbi
- vsi ogledi po programu
- vodenje vodnika z licenco
- obvezni lokalni vodnik v
Beogradu – 4 ure
- nezgodno zavarovanje potnikov
v ~asu potovanja
- 20 % DDV
- organizacija potovanja
Skladno z 876. ~lenom Zakona
o obligacijah si pridr`ujemo
pravico do spremembe cene
potovanja, ~e pride do spremembe
cen prevoza, hotelskih in
gostinskih storitev ali drugega in,
skladno z 878. ~lenom istega
Zakona, pravico do odpovedi
potovanja, ~e se ne prijavi vsaj
najmanj{e {tevilo oseb, ki je
potrebno za izvedbo potovanja oz.
bomo potovanje izvedli pod
popolnoma druga~nimi pogoji.
Odpovedi sprejemamo pisno,
stro{ki pa zna{ajo: pri odpovedi
do 30 dni 5 %, od 29 do 22 dni
20 %, od 21 do 15 dni 30 %, od
14 do 8 dni 50 %, od 7 do 1 dan
80 %, po odhodu pa 100 % od
cene potovanja. ^e potnik na lastno
`eljo prekine potovanje, ni
OOZ Maribor vabi svoje ~lanice in ~lane na ogled
MEDNARODNEDA OBRTNEGA SEJMA
H+H - MÜNCHEN
DATUM POTOVANJA:
28. – 29. 11. 2008
1. dan: 28. 11. 2008 - PETEK
Odhod avtobusa ob 03.00 uri,
kraj odhoda po dogovoru. Vo`nja
na relaciji Salzburg – München.
Po prihodu ogled Tehni{kega
muzeja, sledi ogled mesta in
mestnih zanimivosti. Prosto za
fakultativne oglede in nakupovanje
spominkov. Ob cca 17.00 uri
nastanitev v hotelu, ve~erja in
no~itev.
2. dan: 29. 11. 2008 - SOBOTA
Po zajtrku celodnevni obisk
sejma H+H vse do 16. ure.
Povratek proti domu s kraj{imi
vmesnimi postanki. Prihod domov
v ve~ernih urah.
CENA POTOVANJA:
145,00 EUR/min 40 oseb
V CENO JE VKLJU^ENO:
- avtobusni prevoz po programu
upravi~en do vra~ila stro{kov.
Splo{ni pogoji in navodila za potovanje
so sestavni del programa.
Peter RAI[P,
PRODAJNI SEJEM ZA DOM, OPREMLJANJE,
GRADNJO IN OBRT
(TV, klima, hladilnik)
- cestnine, takse, parkirnine, pristojbine,
dnevnice {oferja
- hotelsko-gostinske storitve po
programu na bazi no~itev z
zajtrkom v mestu
- ve~erja v pivnici
- sejemska vstopnica
- vstopnica Tehni{ki muzej v
Münchnu
- vsi ogledi po programu brez
vstopnin
- vodenje vodnika z licenco
- nezgodno zavarovanje potnikov
v ~asu potovanja
- 20 % DDV
- organizacija potovanja
Skladno z 876. ~lenom Zakona
o obligacijah si pridr`ujemo
pravico do spremembe cene
potovanja, ~e pride do spremembe
cen prevoza, hotelskih in
gostinskih storitev ali drugega in,
skladno z 878. ~lenom istega
Zakona, pravico do odpovedi
potovanja, ~e se ne prijavi vsaj
najmanj{e {tevilo oseb, ki je
potrebno za izvedbo potovanja oz.
bomo potovanje izvedli pod popolnoma
druga~nimi pogoji. Odpovedi
sprejemamo pisno, stro{ki pa
zna{ajo: pri odpovedi do 30 dni 5
%, od 29 do 22 dni 20 %, od 21
do 15 dni 30 %, od 14 do 8 dni
50 %, od 7 do 1 dan 80 %, po
odhodu pa 100 % od cene potovanja.
^e potnik na lastno `eljo
prekine potovanje, ni upravi~en
do vra~ila stro{kov. Splo{ni pogoji
in navodila za potovanje so sestavni
del programa.
Ve~ informacij na OOZ
Maribor:
PRIJAVNICA ZA STROKOVNI OGLED TOVARNE
”ZASTAVA” KRAGUJEVEC IN BEOGRADA
Naziv s.p. ali d.o.o. :
Naslov:
Kontaktna oseba:
Telefon: GSM: ID za DDV:
Prijavljam se na STROKOVNI OGLED TOVARNE ’’ZASTAVA’’ - KRAGUJEVAC IN BEOGRADA
Delodajalec:
GSM
Prijavljam {e:
1: GSM
2: GSM
Datum:
@ig in podpis delodajalca:
Ob prijavi kavcijo 100 EUR naka`ite na TRR:02280-0012311362 in dokazilo o pla~ilu z prijavnico po{ljite na EVROPA TRANS, d.o.o.,
Glavni trg 17b 2000 MARIBOR ; po fax-u: 02 25 26 754 ali po elektronski po{ti info@evropa-trans.si do zasedbe prostih mest.
✃
30 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008

na{i jubilanti
Na{i jubilanti v letu 2008
Obmo~na obrtna zbornica Maribor bo tudi v leto{njem letu podelila jubilejna priznanja za 10, 20, 30, 35 in 40 let
opravljanja obrtne dejavnosti. Ker na Obmo~ni obrtno-podjetni{ki zbornici Maribor nimamo vseh podatkov o svojih
~lanih (nekateri so imeli prej obrt v drugi ob~ini, …), objavljamo seznam jubilantov pred podelitvijo, da nam
lahko tisti, ki so v leto{njem letu jubilanti in niso na seznamu, to pravo~asno sporo~ijo po telefonu na {tevilko
(02) 33-03-506, (02) 33-03-500 faks (02) 30-00-491 ali elektronski naslov vika.vodusek@oz.si – Viktorija Vodu{ek.
Jubilante prosimo za razumevanje in sodelovanje.
40 LET OPRAVLJANJA
OBRTNE DEJAVNOSTI V LETU 2008
GORJANC IVAN s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO IN TRGOVINA
NA DROBNO
LESARSKA ULICA 1, 2000 MARIBOR
HOELBL MIRA s.p. - PLETILJA
KERSNIKOVA ULICA 13, 2000 MARIBOR
KREMPL ALOJZ s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO, ZIDARSTVO,
FASADERSTVO, NIZKE GRADNJE IN GRADBENA MEHA-
NIZACIJA
MELJSKI DOL 7, 2000 MARIBOR
NAJDEK HERMAN PETER s.p. - ELEKTRO NAJDEK
ERJAV^EVA ULICA 5, 2000 MARIBOR
OJSTER[EK MILENA s.p. - BAR S PRENO^I[^I PRI MILENI,
KOPRSKA ULICA 2, 2000 MARIBOR
VRE^KO ANTON s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO
LETALI[KA ULICA 44, SPODNJE HO^E, 2311 HO^E
35 LET OPRAVLJANJA
OBRTNE DEJAVNOSTI V LETU 2008
ARNU[ METKA s.p. - FRIZERSKI SALON METKA
RADVANJSKA CESTA 35, 2000 MARIBOR
CIZERL TRGOVINA, STORITVE IN GOSTINSTVO d.o.o.
NASIPNA ULICA 61, 2000 MARIBOR
ELEKTRODOM PODJETJE ZA PROIZVODNJO,
MONTA@O, POPRAVILO IN PRODAJO
ELEKTROTEHNI^NIH IZDELKOV d.o.o.
OB DRAVI 5, 2000 MARIBOR
GORJANC BARBARA - AVTOPRALNICA s.p.
MELJSKA CESTA 66, 2000 MARIBOR
GREGURI^ EDVARD s.p. - AVTOKLEPARSTVO
BOHOVA 51, 2311 HO^E
KIRBI[ IVAN s.p. - AVTOPREVOZ IN STORITVE Z
GRADBENO MEHANIZACIJO
NOVA ULICA 22, 2241 SPODNJI DUPLEK
KMETI^ JO@E s.p. - LTLH SERVIS - MONTA@A IN
SERVISIRANJE HLADILNIH NAPRAV IN TRGOVINA
TITOVA CESTA 49A, 2000 MARIBOR
KREJA^ VINKO s.p. - DROBNA KOVINSKA OBRT IN
POPRAVILO AVTOHLADILNIKOV
TABORSKA ULICA 10, 2000 MARIBOR
POTE@ IVAN s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO
LJUBLJANSKA ULICA 27A, 2000 MARIBOR
SAKSIDA DANIJEL s.p. - EKO ^ISTILNICE ENOTNA CENA
ULICA VITA KRAIGHERJA 5, 2000 MARIBOR
URBANEK JO@E s.p. - VRTNARIJA URBANEK
KRALJA MATJA@A ULICA 7, 2000 MARIBOR
ZAVERSKI BRANKO s.p. - AVTO SERVIS
TITOVA CESTA 48, 2000 MARIBOR
30 LET OPRAVLJANJA
OBRTNE DEJAVNOSTI V LETU 2008
AMETI NED@ATI s.p. - EXPRESNA IZDELAVA KLJU^EV IN
POPRAVILO VSEH VRST KLJU^AVNIC
SHAKESPEAROVA ULICA 8, 2000 MARIBOR
^ERNIVEC BOGDAN s.p. - KLJU^AVNI^ARSTVO
KETTEJEVA ULICA 24, 2000 MARIBOR
FRAS FRANC s.p. - POGONSKA TEHNIKA
ULICA POHORSKEGA BATALJONA 64, 2000 MARIBOR
JAZBEC RUDOLF s.p. - PROIZVODNJA, TRGOVINA
IN STORITVE
ULICA DRAGA KOBALA 26, 2000 MARIBOR
JE@ ANA s.p. - GRAVERSTVO KLINE
BOR[TNIKOVA ULICA 97, 2000 MARIBOR
KA^INARI LINA s.p. - ZLATAR - FILIGRAN
VETRINJSKA ULICA 8, 2000 MARIBOR
KONJEDIC EDI s.p. - AVTOSERVIS
ULICA KIRBI[EVIH 17, 2204 MIKLAV@ NA DRAVSKEM
POLJU
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 31

na{i jubilanti
PARTLI^ DRAGO s.p. - TISKARSTVO PARTLI^
[ENTILJSKA CESTA 69, 2000 MARIBOR
POL[E ALEKSANDER s.p. - STROJNE INSTALACIJE,
KLEPARSTVO, KROVSTVO, KLJU^AVNI^ARSTVO
PARTIZANSKA CESTA 19, 2000 MARIBOR
PREMZL BENO s.p. - GOSTILNA BENO
STAR[E 90, 2205 STAR[E
SCHONWETTER ALOJZ s.p. - URARSTVO LENT
USNJARSKA ULICA 9, 2000 MARIBOR
SIMONI^ ANDREJ s.p. - TOP - FOTOKOPIRNICA
JEZDARSKA ULICA 22, 2000 MARIBOR
STERGAR-TOPLAK DIANA s.p. - ZLATARSTVO DIANA
SLOM[KOV TRG 14, 2000 MARIBOR
[ELIGO VINKO s.p. - GRAVERSTVO IN ZLATARSTVO TER
PRODAJA NA DROBNO
PO[TNA ULICA 6, 2000 MARIBOR
20 LET OPRAVLJANJA
OBRTNE DEJAVNOSTI V LETU 2008
ANDERLI^ JO@E s.p. - GOSTILNA ANDERLI^
ZA KALVARIJO 10, 2000 MARIBOR
ARNU[ ZDRAVKO s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO
RUPER^E 74, 2231 PERNICA
BA[I^ BOGDAN s.p. - IZDELOVANJE DROBNIH
KOVINSKIH PREDMETOV,
CESTA GRA[KE GORE 3, PEKRE, 2341 LIMBU[
BERTONCELJ IRENA s.p. - KNJIGOVEZNICA
KORO[KA CESTA 47, 2000 MARIBOR
BRA^I^ IVANKA s.p. - GOSTILNA KARLA
LJUBLJANSKA CESTA 17, 2327 RA^E
BRUN[EK SUZANA s.p. - MO[KO FRIZERSKI SALON
“SUZANA”
BOROVA VAS 16, 2000 MARIBOR
BUDJA MARKO s.p. - MLADA LIPA-PICERIJA-
IGRALNICA-GOSTI[^E
LACKOVA CESTA 76, 2000 MARIBOR
CAFUTA BOGOMIRA s.p. - CVETLI^ARNA
OSOJNIKOVA ULICA 8, 2000 MARIBOR
CIGLER JO@ICA s.p. - FRIZERSKI STUDIO, LEPOTNI
STUDIO IN KAVA BAR “JOCA”
LJUBLJANSKA CESTA 9, 2327 RA^E
DIVJAK BOJAN s.p. - AVTO-DIVJAK
AVTOELEKTRIKA-AVTOMEHANIKA-TRGOVINA
OBRE@NA ULICA 17, 2000 MARIBOR
DOBRAJC ANDREJ s.p. - GRAFIKA DOBRAJC
METELKOVA ULICA 57, 2000 MARIBOR
FEJZULI LIVDIM s.p. - OKREP^EVALNICA TIP TOP
SODNA ULICA 25, 2000 MARIBOR
FER^EC MARIJA s.p. - OKREP^EVALNICA JELEN
LIEBKNECHTOVA ULICA 40, 2000 MARIBOR
FRAS ROBERT s.p. - KEMI^NA ^ISTILNICA IN TRGOVINA
LIMBU[KA CESTA 14, 2000 MARIBOR
FUREK DANILO s.p. - AVTOPREVOZNIK
CESTA TALCEV 22B, 2327 RA^E
HERI^KO PETER s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO
CESTA V RO[POH 69, 2351 KAMNICA
HOJ^ RADO s.p. - TERACERSTVO
GER[AKOVA ULICA 16A, 2000 MARIBOR
HOJNIK DU[AN s.p. - KM-PRODAJNO SERVISNI CENTER
RO[POH - DEL 81, 2351 KAMNICA
HORVAT STANISLAV s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO, NISKE
GRADNJE IN POSREDNI[TVO
MELJSKI DOL 55, 2000 MARIBOR
KOLAR STOJAN s.p. - AUDIO VIDEO SERVIS IN TRGOVINA
KARDELJEVA CESTA 70, 2000 MARIBOR
KORO[AK MIHAEL s.p. - GRAMIK-GRADBENI[TVO IN
ZAKLJU^NA DELA PVC OKNA, VRATA, SEN^ILA,
LIMBU[KA CESTA 50A, 2000 MARIBOR
KREFT FRANC s.p. - KREFT CENTER GRADBENI[TVO,
TRGOVINA IN AVTOPRALNICA
LAHOVA ULICA 36, 2000 MARIBOR
KURBOS VLADIMIR s.p. - STAVBNO KLEPARSTVO
IN KROVSTVO
ZGORNJI DUPLEK 101B, 2241 SPODNJI DUPLEK
LOPI^ EMANUEL s.p. - ELO - IZDELAVA
ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV IN POSREDOVANJE
Z NEPREMI^NINAMI,
ULICA PARI[KE KOMUNE 24A, 2000 MARIBOR
LORBEK DRAGO s.p. - SERVIS INDUSTRIJSKIH
KUHINJSKIH APARATOV
RO[POH - DEL 188, 2351 KAMNICA
MARKOVI] ZORAN s.p. - FOTO TABOR STORITVE IN
TRGOVINA
GORKEGA ULICA 41, 2000 MARIBOR
MEDJA MILENA s.p. - STUDIO LADY, OBLIKOVANJE IN
NEGA NOHTOV, IZDELOVANJE DROBNIH PREDMETOV IZ
RAZNIH MATERIALOV
ULICA JO@ICE FLANDER 10, 2000 MARIBOR
32 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008

MUR[EC STANISLAV s.p. - OPRAVLJANJE STORITEV Z
GRADBENO MEHANIZACIJO
ZGORNJI DUPLEK 119, 2241 SPODNJI DUPLEK
NOVAK ZLATKO s.p. - N.G.P.M. PREVOZNI[TVO,
GRADBENA MEHANIZACIJA
ULICA ROSE LUXEMBURG 10, 2000 MARIBOR
PAHLER MARIJA s.p. - GOTI[^E FRAMSKI HRAM
FRAM 53, 2312 FRAM
POLNER NIKOLAJ s.p. - RESTAVRACIJA NOVI SVET PRI
STOLNICI
SLOM[KOV TRG 5, 2000 MARIBOR
POTR^ MARIJA s.p. - PRALNICA PERILA-SOLARIJ
TABORSKA ULICA 14, 2000 MARIBOR
PRIMO@I^ SLAVKO s.p. - SERVIS @ALOZIJ,
ZA HRASTJEM 11, 2000 MARIBOR
PUKL STANISLAV s.p. - AVTOTAKSI
GLIN[KOVA ULICA 8, 2000 MARIBOR
RAJ[P JO@E s.p. - OKREP^EVALNICA HRAM
CESTA V RO[POH 5, 2351 KAMNICA
RUKELJ STJEPAN s.p. - SPLO[NA GRADBENA DELA,
ZASTOPANJE IN POSREDOVANJE, TRGOVINA, SVETO-
VANJE
TURNERJEVA ULICA 4, 2327 RA^E
RU@I^ AVGUST s.p. - SERVIS PE^I IN TOPLOVODNIH
KOTLOV,
DIVJAKOVA ULICA 14, 2204 MIKLAV@ NA DRAVSKEM
POLJU
SITAR STANKO s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO IN
OPRAVLJANJE STORITEV Z GRADBENO MEHANIZACIJO
TRNI^E 6 A, 2206 MARJETA NA DRAVSKEM POLJU
[ILER SILVO s.p. - AVTO [ILER TRGOVINA IN SERVIS
PEKEL 36, 2211 PESNICA PRI MARIBORU
[INKEC BRANKO s.p. - MIZARSTVO
PO^EHOVA 34A, 2000 MARIBOR
[TRAUS JO@E s.p. - MONTA@A CENTRALNIH KURJAV
BRESTRNI[KA ULICA 3, BRESTERNICA, 2351 KAMNICA
TERNJAK RUDI s.p. - SERVIS IN PRODAJA BIROTEHNI^NE
OPREME
ULICA JANKA SERNCA 94A, RAZVANJE, 2000 MARIBOR
VERNIK SILVESTRA s.p. - OKREP^EVALNICA - PIZZERIA
VALENTINO
ULICA HEROJA [LANDRA 15A, 2000 MARIBOR
VERSA [ORLI NIVES s.p. - KOZMETI^NI SALON BEAUTY
LJUBLJANSKA ULICA 22, 2000 MARIBOR
VOCOVNIK SILVESTER s.p. - ZIDARSTVO
LACKOVA CESTA 17A, 2000 MARIBOR
VRABELJ MARIJAN s.p. - AVTOKLEPARSTVO
DRAGU^OVA 71, 2231 PERNICA
@IVKO DANILO s.p. - GOSTILNA VESELI [TAJERC -
KIDRI^EVA CESTA 39, DOBROVCE, 2204 MIKLAV@ NA
DRAVSKEM POLJU
10 LET OPRAVLJANJA
OBRTNE DEJAVNOSTI V LETU 2008
AVTO CITY DRU@BA ZA TRGOVINO IN STORITVE d.o.o.
AVTOMOBILSKA ULICA 15, 2000 MARIBOR
BAJSI^ DANIJEL s.p. - BAJSI^ D. TRANSPORT
ULICA LUDVIKA PLAMBERGERJA 33, SKOKE 2204
MIKLAV@ NA DRAVSKEM POLJU
BERLI^ BOJAN s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO
ULICA [TRAVHOVIH 39, 2000 MARIBOR
BIDERMAN ALE[ s.p. - MODES - MIZARSTVO IN
KOVINARSTVO
ULICA STANETA SEVERJA 3, 2000 MARIBOR
BIROPIS TRGOVINA IN STORITVE d.o.o.
ULICA TALCEV 24, 2000 MARIBOR
na{i jubilanti
BOGADI MARIJAN s.p. - TESNILA BOGADI - IZDELAVA
TESNIL ZA HIDRAVLIKO IN PNEVMATIKO, SVETOVANJE
NA PODRO^JU TESNENJA
PTUJSKA CESTA 29, 2000 MARIBOR
BOH DU[AN s.p. - KLIMA BOH
RADVANJSKA CESTA 126, 2000 MARIBOR
BRUMEC VITOMIR s.p. - VB GOSTINSKA OPREMA
TRGOVINA IN ZASTOPANJE, MONTA@A, SERVIS IN
VZDR@EVANJE
BEGOVA ULICA 38, 2000 MARIBOR
BUDIMIR SRE^KO s.p. - BURUS - NOTRANJA ZAKLJU^NA
DELA
CESTA V HOTINJE 27, DRAVSKI DVOR 2206 MARJETA NA
DRAVSKEM POLJU
BUNI] VLADIMIR s.p. - STAVBNO KLEPARSTVO, KROVSKA
DELA
BESEDNJAKOVA ULICA 3, 2000 MARIBOR
CIMERLAJT MIRKO s.p. - POPRAVILO OBUTVE IN DRUGIH
USNJENIH IZDELKOV
MIKLO[I^EVA ULICA 2, 2000 MARIBOR
CRN^EC ZVONKO s.p. - ZVONE SPLO[NA GRADBENA
DELA VZDR@EVALNA DELA IN ^ISTILNI SERVIS
ROGO[KA CESTA 1D, ROGOZA 2204 MIKLAV@ NA
DRAVSKEM POLJU
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 33

na{i jubilanti
]AJI] EDVARD s.p. - IZDELOVANJE DELOVNIH IN
POKLICNIH OBLA^IL, [IVANJE KONFEKCIJSKIH
IZDELKOV
KO[A[KI DOL 62, KO[AKI, 2000 MARIBOR
DOBRAJC TADEJ s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO
METELKOVA ULICA 57, 2000 MARIBOR
DOMAJNKO JURE s.p. - [TUKATERSTVO,
PRVOMAJSKA ULICA 3A, 2000 MARIBOR
DORNIK BRANKO s.p. - GOSTILNA JOHANA
DVORJANE 92, 2241 SPODNJI DUPLEK
DUH IRENA s.p. - PILA - RA^UNOVODSKE STORITVE
IN TRGOVINA
KOZINOVA ULICA 9, 2000 MARIBOR
\URI] MIROSLAV s.p. - STILSKA GRADNJA - GRADBENA
DEJAVNOST
BOROVA VAS 31, 2000 MARIBOR
FASADE VOGLAR, GRADBENI[TVO, TRGOVINA,
POSREDNI[TVO, GOSTINSTVO, KMETIJSTVO,
PROIZVODNJA, PREVOZI IN
[TREKLJEVA ULICA 27, 2000 MARIBOR
FEKONJA SAMO s.p. - SNET RA^UNALNI[KE STORITVE
KOSOVA ULICA 7, 2000 MARIBOR
FILIPOVI] IVO s.p. - GOSTINSTVO
PARTIZANSKA CESTA 17, 2000 MARIBOR
FURLAN ZDRAVKO s.p. - FEMOS - MONTA@A IN SERVIS
KLJU^AVNI^ARSKIH STORITEV
MURATOVA ULICA 11, 2000 MARIBOR
GERLI^ BOGDAN s.p. - LESOGRADNJE - POSTAVLJANJE
OSTRE[IJ
JABLANCE 46C, 2242 ZGORNJA KORENA
GOBEC JO@E IZIDOR s.p. - REMO - REMONT, MONTA@A IN
MEHANIKA
PRERADOVI^EVA ULICA 22, 2000 MARIBOR
GOLE IRENA s.p. - I.D.E.A.
CESTA V RO[POH 67D, 2351 KAMNICA
GRADI^ FRANC s.p. - IN[TALATERSTVO CENTRALNIH
KURJAV, VODOVODA
FRANKOLOVSKA ULICA 10, 2000 MARIBOR
GRI^NIK TRGOVINA IN STORITVE d.o.o.
BEZJAKOVA ULICA 65, PEKRE 2341 LIMBU[
HABIJAN JANEZ s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO
LIEBKNECHTOVA ULICA 20, 2000 MARIBOR
HELBINK BRANKO s.p. - IZDELOVANJE IN MONTA@A
LESENIH OGRODIJ PRI NARO^NIKIH IN POSREDOVANJE
VRUN^EVA ULICA 21, 2341 LIMBU[
HOJNIK MARJANA s.p. - ^ISTILNI SERVIS DOM
MORJE 9B, 2313 FRAM
HORVAT VLADO s.p. - VODOVODNE, PLINSKE IN
SANITARNE IN[TALACIJE
CVETLI^NA ULICA 6, SKOKE, 2204 MIKLAV@ NA
DRAVSKEM POLJU
HÜBL SA[O s.p. - POSREDNI[TVO HEIDENHAIN
SOKOLSKA ULICA 46, 2000 MARIBOR
HUDRAP IVAN s.p. - GRADBENI[TVO, NEPREMI^NINE,
GRADBENI NADZOR
DUPLE[KA CESTA 313G, DOGO[E, 2000 MARIBOR
HVAUC FRAN^I[EK s.p. - STORITVE S KMETIJSKO IN
GRADBENO MEHANIZACIJO
MARIBORSKA CESTA 75, 2327 RA^E
JOVI^EVI] ZORAN s.p. - DANIJELA - GRADBENE
STORITVE IN TRGOVINA
GUNDULI^EVA ULICA 20, 2000 MARIBOR
KA^INARI KLARA s.p. - ZLATAR - FILIGRAM
VETRINJSKA ULICA 17, 2000 MARIBOR
KARO DANILO s.p. - KROVSTVO IN KLEPARSTVO
MALE^NIK 241, 2229 MALE^NIK
KIRBI[ ANDREJA s.p. - LIVARSTVO - ZASTOPANJE,
POSREDOVANJE IN TRGOVINA NA DEBELO
STANTETOVA ULICA 22, 2000 MARIBOR
KORES MITJA s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO, TRGOVINA IN
POSREDNI[TVO
MLADINSKA ULICA 25, DOBROVCE, 2204 MIKLAV@ NA
DRAVSKEM POLJU
KORO[EC MARJANA s.p. - SIM-TIN-VEZENJE, [IVANJE
TEKSTILNIH IZDELKOV, POSREDOVANJE
BOHOVA 4, 2311 HO^E
KRANAR ANGELA s.p. - [IVILJSTVO IN POPRAVLJALNICA
OBLA^IL
METELKOVA ULICA 46, 2000 MARIBOR
KREPEK @ELJKO s.p. - SVE^ARSTVO, PRODAJA IN
TRGOVINSKE STORITVE IN DRUGO TISKARSTVO
SVEN[KOVA ULICA 41, DOGO[E, 2000 MARIBOR
LA[I^ SLAVICA s.p. - FRIZERSKI SALON
KORO[KA CESTA 39, 2000 MARIBOR
LESJAK RAFKO s.p. - GOSTI[^E
MARIBORSKA CESTA 7, SLIVNICA PRI MARIBORU, 2312
OREHOVA VAS
LETONJA BORUT s.p. - ^ISTILNI SERVIS BOA
GORI[KA ULICA 23A, 2000 MARIBOR
LIPONIK MIRAN s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO
TR^OVA 167, 2000 MARIBOR
34 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008

MAR ANTON s.p. - MONTA@A IN SERVIS OGREVANJA TER
VODOVODA
JE[ENCA 6G, 2327 RA^E
NAJVIRT DAVID s.p. - AVTOGRAD-AVTOPREVOZNI[TVO,
STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO, TRGOVINA,
GRADBENI[TVO
DRAGU^OVA 18A, 2231 PERNICA
NERAT DU[AN s.p. - ELPA - ELEKTROINSTALATERSTVO,
ZASTOPANJE IN POSREDOVANJE
ANTOLI^I^EVA ULICA 5, 2204 MIKLAV@ NA DRAVSKEM
POLJU
NIPI^ DARKO s.p. - PIZZERIA TOSCANA
RUSKA ULICA 4, 2000 MARIBOR
NOVAK ROBERT s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO
POD VINOGRADI 57, 2000 MARIBOR
NUDL IVAN s.p. - AVTOPREVOZNI[TVO
NEBOVA 27, 2000 MARIBOR
OSMANI RE[AT s.p. - OKREP^EVALNICA STIRIA @AR,
PTUJSKA CESTA 95, 2000 MARIBOR
PEREN^EVI] NADA s.p. - FRIZERSKI SALON NADA
ULICA SVOBODE 2, 2204 MIKLAV@ NA DRAVSKEM POLJU
PERKO MATEJA s.p. - FRIZERSKI STUDIO M
MELJSKI DOL 2, 2000 MARIBOR
PISANEC BRANKO s.p. - SERVIS - IN[TALACIJE -
TRGOVINA ELEKTRO PISANEC
KOSARJEVA ULICA 50A, 2000 MARIBOR
PISNIK SRE^KO s.p. - TRANS+ITP-[PORTNO POSLOVNE
DEJAVNOSTI, MONTA@A IN SERVIS STROJEV,
PTUJSKA CESTA 319A, DOGO[E, 2000 MARIBOR
PLEVNIK BOJAN s.p. - ATELJE ZA OKVIRJANJE SLIK
“OKVIR”
TRUBARJEVA ULICA 9, 2000 MARIBOR
PODGORELEC DEJAN s.p. - KAMNOSE[TVO
GASILSKA ULICA 11, DOGO[E, 2000 MARIBOR
POLANEC TOMA@ s.p. - EXTRUZION - EKSTRUDIRANJE
PROFILOV IZ PLAST^NIH MAS PA, PE IN PP
TALCE 31, 2241 SPODNJI DUPLEK
PRIMEC MARKO s.p. - FRIZERSTVO FRIP,
ULICA STANETA SEVERJA 17, 2000 MARIBOR
RUKELJ STJEPAN s.p. - PREVOZNI[TVO
DIVJAKOVA ULICA 8, 2204 MIKLAV@ NA DRAVSKEM
POLJU
na{i jubilanti
SENEKOVI^ VIOLETA s.p. - FRIZERSKI SALON VIOLETA
ULICA I. INTERNACIONALE 24, 2000 MARIBOR
SKODI^ DANILO s.p. - MESARIJA IN PREDELAVA MESA
LJUBLJANSKA CESTA 60, 2327 RA^E
STEINBERGER BRANISLAV s.p. - EFEKT SERVIS ^I[^ENJE
STAVB
GVAJ^EVA ULICA 22, 2000 MARIBOR
[ENVETER BOJAN s.p. - BOVAR - VARJENJE KOVIN PRI
NARO^NIKIH
ZGORNJI DUPLEK 35G, 2241 SPODNJI DUPLEK
[KODNIK MILENA s.p. - FRIZERSKI SALON MILENA
MARIBORSKA CESTA 84, RADIZEL, 2312 OREHOVA VAS
[TERLEK VLADIMIR s.p. - TESAR - MONTA@A IN
ADAPTACIJA OSTRE[IJ
ZIMICA 92, 2242 ZGORNJA KORENA
TEMENT MILKO s.p. - VRTNARSTVO TEMENT
DVORJANE 2A, 2241 SPODNJI DUPLEK
VELI[^EK BOJAN s.p. - OKREP^EVALNICA STARI
PETELIN
ULICA TU[KOVIH 6, DOBROVCE, 2204 MIKLAV@ NA
DRAVSKEM POLJU
VERBEK SILVO s.p. - ELEKTROINSTALACIJE IN SERVIS
GORILNIKOV
CESTA V SKOKE 44A, ROGOZA, 2204 MIKLAV@ NA
DRAVSKEM POLJU
VIDMAR JO@E s.p. - GRAFOSEK - GRAFI^NO
OBLIKOVANJE
KAGERJEVA ULICA 6, RADIZEL, 2312 OREHOVA VAS
VIHAR MARGU^ LEA s.p. POSREDOVANJE IN
TRGOVINA - SALON NEGE TELESA LEA
TURNERJEVA ULICA 41, 2000 MARIBOR
ZADRAVEC MIRO s.p. - M MONT NOTRANJA ZAKLJU^NA
DELA, ELEKTROINSTALACIJE, ZASTOPANJE,
POSREDOVANJE
DVORJANE 72B, 2241 SPODNJI DUPLEK
ZUPANI^ FRANC s.p. - BAR ZUPANI^ - DOMA^A
PIVOVARNA
DUPLE[KA CESTA 34A, 2000 MARIBOR
@NIDARI^ ALOJZ s.p. - PLESKARSTVO IN
SOBOSLIKARSTVO
TAN^EVA ULICA 13, 2000, MARIBOR
SAJE SEBASTIJAN s.p. - SLOKOP-FOTOKOPIRANJE,
ZASTOPANJE IN POSEDOVANJE
KREKOVA ULICA 16, 2000 MARIBOR
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 35

mese~ne obveznosti
OBRA^UN OBVEZNOSTI ZA ZASEBNIKE
ZA MESEC SEPTEMBER 2008
(PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST)
Bruto
zavarovalna
osnova
Neto
zavarovalna
osnova
Prispevki Prisp.za zdrav.zav. Prisp. za por.
PIZ zdr. po{. pokl. bol. var. in zaposl.
KTO 2021 KTO 2022 KTO 2020
(24,35%) (13,45%) (0,40%)
Dose`ena osnova
EUR
v letu 2007
1. MINIMALNA PLA^A:
589,19 EUR 382,68 EUR 143,47 EUR 79,24 EUR 2,36 EUR
2. ZAVAROVALNA OSNOVA – 60% POVPRE^NE PLA^E:
823,48 EUR 534,85 EUR 200,52 EUR 110,75 EUR 3,30 EUR
3. ZAVAROVALNA OSNOVA – 90% POVPRE^NE PLA^E:
1.235,21 EUR 802,27 EUR 300,77 EUR 166,14 EUR 4,94 EUR
4. ZAVAROVALNA OSNOVA – 120% POVPRE^NE PLA^E:
1.646,95 EUR 1.069,69 EUR 401,03 EUR 221,52 EUR 6,58 EUR
5. ZAVAROVALNA OSNOVA – 150% POVPRE^NE PLA^E:
2.058,69 EUR 1.337,12 EUR 501,29 EUR 276,89 EUR 8,24 EUR
6. ZAVAROVALNA OSNOVA – 180% POVPRE^NE PLA^E:
2.470,43 EUR 1.604,54 EUR 601,55 EUR 332,27 EUR 9,88 EUR
7. ZAVAROVALNA OSNOVA – 210% POVPRE^NE PLA^E:
2.882,17 EUR 1.871,97 EUR 701,81 EUR 387,66 EUR 11,52 EUR
Do vklju~no 6.345,46
Nad 6.345,46
do vklju~no 15.417,48
Nad 15.417,48
do vklju~no 23.126,22
Nad 23.126,22
do vklju~no 30.834,96
Nad 30.834,96
do vklju~no 38.543,70
Nad 38.543,70
do vklju~no 46.252,44
Nad 46.252,44
do vklju~no 53.961,18
8. ZAVAROVALNA OSNOVA – 240% POVPRE^NE PLA^E:
3.293,90 EUR 2.139,39 EUR 802,07 EUR 443,03 EUR 13,18 EUR
Nad 53.961,18
OPOZORILO - ^LANARINA:
Vsi ~lani so prejeli obvestilo in ra~un s polo`nico od Obrtne
zbornice Slovenije za pla~ilo ~lanarine. ^lanarina se nakazuje
na ra~un OZS, ki je naveden na ra~unu ^lanarine ne
nakazujete ve~ na DURS.
VI[INA OBVEZNOSTI ZA ZASEBNIKE, KI IZ NASLOVA OPRAV-
LJANJA DEJAVNOSTI NISO ZAVAROVANI (DOPOLNILNA
DEJAVNOST) IN SO ^LANI OBRTNE ZBORNICE
KTO 2021 KTO 2022
27,08 EUR 3,08 EUR
Zasebniki, ki opravljajo dopolnilno dejavnost doma~e in
umetnostne obrti, pla~ujejo obveznosti, kot je navedeno
zgoraj.
TRANSAKCIJSKI RA^UN DURS-a 01100-
8460906416
Povpre~ni mese~ni bruto OD v Republiki Sloveniji za mesec
julij 2008 zna{a: 1.372,46 EUR.
Mesec september 2008 je imel 22 delovnih dni (176 ur).
Koli~nik za prera~un bruto osnove v neto zna{a 1,53965.
PREDHODNA AKONTACIJA DOHODNINE ZA LETO
2008
(pla~evanje predhodne akontacije dohodnine od dohodka,
dose`enega z opravljanjem dejavnosti)
Novi ZdavP-2 za leto 2008 dolo~a, da se predhodna
akontacija dolo~i v vi{ini akontacije dohodnine po zadnjem
obra~unu akontacije dohodnine od tega dohodka, pla~a pa
se v mese~nih obrokih (~e ne presega 400 evrov) ali
trimese~nih obrokih (~e ne presega 400 evrov). Obroki
dospejo v pla~ilo zadnji dan obdobja, na katerega se
nana{ajo, in morajo biti pla~ani v 10 dneh po dospelosti.
36 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008

Za o~i je najbolj{e
komaj dovolj dobro.
OTIKA
PIRTU[EK
ZVONKO PIRTU[EK
GOSPEJNA 11, 1000 MARIBOR
TELEFON: 02 / 250 81 40
e-mail: zvonko.pirtusek@siol.net
25 let izku{enj
s progresivnimi stekli ...
KONTROLA
VIDA VSAK
DAN
DARILNI BON
20 EUR
OB NAKUPU O^AL
Popusti se ne se{tevajo
Zdenka
LE[NIK s.p.
Duple{ka 49,
2000 Maribor - Brezje
SLOVENIJA
KLEPOS - MARIBOR
KVALITETA Z GARANCIJO
KLEPOS
Po~ehova 14, 2000 Maribor
Tel: 02/ 25 21 267
e-po{ta: info@ klepos.com
Tel.: 00 386+2 471 50 38
00 386+2 471 23 22
Fax: 00 386+2 471 50 38
www.gostilna-motel-lesnik.si
E-mail: gostilna.lesnik@siol.net
Gostilno in motel
pri Le{niku najdete
v Brezju pri Mariboru, na desnem bregu reke Drave, ob cesti, ki pelje iz
Pobre`ja proti Dupleku. @e ~etrta generacija Le{nikovih vodi gostilno in
sodobni motel, kjer se odvijajo poslovna sre~anja in pogostitve, sve~ane
dru`inske slovesnosti ter razvajanje telesa in duha v sprostitvenem
centru. Ob kulinari~nih do`ivetjih in izbranih vinih lahko u`ivate v gostilni,
ki je v dru`inski lasti `e od leta 1932. Preno~itev v skrbno opremljenih
sobah pa bo zagotovo nagradil raznolik zajtrk.
Na{a sposobnost in univerzalnost se zrcalita v raznolikosti
krovsko-kleparskih del, finih kon~nih izdelkih, restavratorskoobnovitvenih
delih, na zasebnih javnih stavbah in dela na
velikih stanovanjsko-poslovnih objektih doma in v tujini.
Na{e bogate, skoraj 20-letne, storitveno-proizvodne izku{nje
zagotavljajo kakovost lepe in solidne izvedbe. Nekaj utrinkov
iz na{e dosedanje dolgoletne krovsko-kleparske aktivnosti
predstavljajo pri~ujo~e slike objektov, poslovno-stanovanjskih
objektov, zasebnih hi{ in dela na strnjenih naseljih skupinske
gradnje.
Trenutno je zaposlenih 20 delavcev, prete`no {tevilo z dolgoletno
delovno in strokovno izku{njo. Zaradi izbornosti
kvalitete izdelkov so vsi na{i kleparski izdelki plod lastne
proizvodne izdelave, za obdelavo kovin in plo~evine pa
razpolagamo s sodobno opremo.

na{i ogla{evalci
Avtohi{a Kolmani~ se predstavlja
Podjetje Avtohi{a KOLMA-
NI^ & Co. d.o.o. je bilo ustanovljeno
15.11.1993.
Smo del ve~jega poslovnega
sistema Flamin Holding. Sede`
podjetja je na Avtomobilski ulici –
»NA KONCU PTUJSKE DES-
NO!«, kjer smo za potrebe svojih
strank izgradili cca. 4.000 m 2
pokritih povr{in na 8.000 m 2
zemlji{~a.
Glavnino dejavnosti opravljamo
na podro~ju avtomobilizma:
- Prodajamo nova vozila blagovne
znamke Opel, Chevrolet in Peugeot.
- Prodajamo rabljena vozila z garancijo,
pripravljena po standardih
»Flamin avta«.
- Odkupujemo rabljena vozila.
- Servisiramo vozila blagovne
znamke Opel, Chevrolet in Peugeot
ter izvajamo servise za vozila
vseh blagovnih znamk v
na{em RDO centru v Mariboru.
- Izvajamo kleparska popravila za
vozila vseh znamk, vendar prete`no
za Opel, Chevrolet, Citroen
in Peugeot.
- Izvajamo li~arske storitve na{ih
pogodbenih avtoli~arjev.
- Opravljamo vulkanizerske storitve,
s hrambo pnevmatik za vozila
vseh blagovnih znamk.
- Opravljamo pranje in dekonzervacijo
vozil.
- V okviru prodaje vozil ponujamo
mo`nosti financiranja preko
kreditov in lizingov s pomo~jo
sestrskega podjetja MICRAt
LEASING
Z zalogo ve~ kot 200 rabljenih
vozil smo eden ve~jih prodajalcev
rabljenih vozil v na{em prostoru,
odlikujemo pa se po tem, da
velja za na{e kupce rabljenih vozil
pri nas garancija in da so na{a
rabljena vozila pred prodajo temeljito
pregledana in pripravljena.
Od ustanovitve do danes je
podjetje opravilo uspe{no razvojno
pot. [tevilo zaposlenih je od
za~etnih 12 naraslo do {tevilke
55 in se ustalilo pri 58 zaposlenih.
Prodaja vozil je bila 1994, v prvem
letu poslovanja, 240 vozil, sedaj
se prodaja giblje okrog 1.000 novih
vozil za vse tri blagovne
znamke skupaj in hkrati blizu 700
rabljenih vozil letno. Pohvalimo se
lahko tudi s prodajo nadomestnih
delov in dodatne opreme, ki jih
prodamo za okrog 2,3 mio EUR
letno, poleg tega pa imamo letno
okoli 12.000 vhodov na servis.
V vseh {tirinajstih letih razvoja
nismo bili le sami sebi namen in
se nismo ukvarjali zgolj s poslom.
Dejavno smo se vklju~evali v
dogajanje v na{em okolju kot
sponzorji na mnogih {portnih prireditvah,
v mnogih panogah, na
Festivalu Lent, sodelujemo pa
tudi z izobra`evalnimi institucijami.
Najve~ na{ih aktivnosti pa je
vendarle namenjeno pove~evanju
zadovoljstva na{ih kupcev. Ti so
bili vsa leta razvoja za nas najpomembnej{i
in trudimo se, da tako
tudi ostane.
Informativni izra~un finan~nega
leasinga za Opel Combo
za podjetnike zajema:
Pla~ila na za~etku:
Stro{ki financiranja:
383,35 EUR
DDV: 2506,80 EUR s 6-mese~nim
odlogom pla~ila
ter 60 mese~nih obrokov po
208,90 EUR.
Leasingodajalec o odobritvi financiranja
in sklenitvi pogodbe o
finan~nem leasingu odlo~a na
podlagi predlo`itve vse zahtevane
dokumentacije in ustrezne bonitete
leasingojemalca.
38 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008

ABC cestninjenje brez
ustavljanja!
Prednosti pla~evanja v sistemu
ABC:
- mo`nost prehoda cestninske
postaje pri zmanj{ani hitrosti 40
km/h na hitrih stezah in 5km/h
na kombiniranih stezah, brez
ustavljanja tovornega vozila;
- mo`nost vnaprej{njega pla~ila
dobroimetja na medij na kombiniranih
stezah in glede na vi{ino
vpla~ila dobroimetja, doseganje
popustov;
- mo`nost poljubne vi{ine vpla~ila
dobroimetja;
- mo`nost odlo`enega pla~evanja
cestnine in doseganja koli~inskih
rabatov glede na vi{ino mese~nega
obra~una cestnine po
pogodbi;
- mo`nost povezave ABC tablice
s pla~ilnimi karticami in pla~ilo
cestnine enkrat mese~no;
- mo`nost nalaganja dobroimetja
na daljavo preko spletnega portala
www.dars.si ali www.popabc.si;
Opozorilo pred prevarami
- mo`nost dostopa do evidence
prehodov cestninskih postaj.
Popusti ob vpla~ilu dobroimetja:
- od 60 evrov do pod 210 evrov
– 5 %,
- od 210 evrov do pod 400 evrov
– 10 %,
- 400 evrov in ve~ – 13 % popusta.
Rabati pri mese~nem obra~unu
cestnine, ~e pravna oseba
sklene pogodbo o odlo`enem
pla~evanju cestnine z DARS d.d.:
- od 420 evrov do pod 830 evrov
- 1% od neto cestnine,
- od 830 evrov do pod 1.250
evrov - 2 % od neto cestnine,
- od 1.250 evrov do pod 1.670
evrov – 3 % od neto cestnine,
- od 1.670 evrov – 5 % od neto
cestnine.
Rabati se obra~unajo na
podlagi porabe vseh elektronskih
medijev, vklju~enih v pogodbo.
^lane opozarjamo, naj ne nasedajo in podpisujejo raznih dokumentov,
ki obljubljajo brezpla~ne vpise v EU registre podjetij. Tukaj
gre preprosto za prevaro, saj se podjetja zave`ejo, da s podpisom
sprejemajo splo{ne pogoje (ti seveda niso objavljeni zraven dokumenta,
ampak na lo~eni spletni strani), ki pa govorijo o obveznostih
do velikega pla~ila za opravljeno (prevaro) storitev.
Cestninjenje z ABC
za 4. cestninski razred
ABC cestninjenje brez ustavljanja!
Od 1.10.2008 je za vozila ~etrtega cestninskega razreda - vozila
z ve~ kot tremi osmi, katerih najve~ja dovoljena masa presega
3500 kg, in skupine vozil z ve~ kot tremi osmi, katerih najve~ja dovoljena
masa vle~nega vozila presega 3500 kg - mo`no pla~ilo cestnine
z elektronsko tablico sistema ABC na vseh avtocestah in hitrih
cestah v Republiki Sloveniji. Tak{en sistem pla~ila cestnine je bil
pred uvedbo vinjete v Sloveniji v veljavi za osebna vozila. Pla~ilo cestnine
je mo`no na hitrih in kombiniranih stezah.
Prodajna mesta:
- na kombiniranih stezah izstopnih cestninskih postaj zaprtega cestninskega
sistema in na kombiniranih stezah vstopno-izstopnih
cestninskih postaj odprtega cestninskega sistema;
- v Cestninskem uporabni{kem centru (Gri~ 54, Ljubljana) ter
- v prodajni slu`bi DARS d.d., Dunajska 7, Ljubljana.
CENA ELEKTRONSKE TABLICE SISTEMA ABC: 53,00 EUR
(`ivljenjska doba je 7 let)
POMEMBNO:
- pred uporabo si natan~no preberite navodila, ki jih boste prejeli
skupaj z elektronsko tablico sistema ABC;
- dosledno upo{tevajte navodila za uporabo elektronske tablice
sistema ABC in signalizacijo na cestninskih postajah;
- hitre steze z mo`nostjo prehoda s hitrostjo 40km/h so ozna~ene s
tablo ABC;
- na cestninski postaji Hru{ica, kjer vsa vozila pla~ujejo cestnino za
predor Karavanke, ne bo hitre ABC steze; uporabniki sistema ABC
lahko pla~ajo cestnino na skrajnih dveh desnih kombiniranih stezah;
- navodila za uporabo elektronske tablice sistema ABC in navodila
za nalaganje dobroimetja na daljavo se nahajajo na na{ih spletnih
straneh www.dars.si oziroma www.popabc.si.
Elektronska tablica sistema ABC vam bo omogo~ila kraj{i prevozni
~as ter cenej{o in udobnej{o uporabo avtocest in hitrih cest v
Sloveniji.
Bojan Pe~nik, OZS
Obvestilo – sekcija za
promet
sekcije
Na sede`u OOZ Maribor imamo Kalkulacijo stro{kov tovornega
(kamionskega) prometa, ki jo je za Ministrstvo za promet na pobudo
GZS, AZ in OZS pripravil dr. Marko Ho~evar.
Pripravljena kalkulacija vam lahko slu`i kot osnova, na podlagi
katere si boste lahko tudi sami v va{em podjetju pripravili svojo
kalkulacijo, obenem jo pa lahko predlo`ite tudi naro~nikom prevozov
in jih seznanite, s kak{nimi stro{ki in po kak{ni ceni bi pravzaprav
morali voziti, da bi v trenutnih razmerah in ob danih predpostavkah
poslovali rentabilno.
Spletna naslova ministrstva za promet (objavljena kalkulacija)
http://www.mzp.gov.si/si/delovna_podrocja/promet/prometna_poli
tika/prevozi_v_cestnem_prometu/
oziroma direktni dostop do dokumenta
http://www.mzp.gov.si/fileadmin/mzp.gov.si/pageuploads/Razno/0
5_09_08_kalkulacije.pdf
OV
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 39

izobra`evanje
Sekcija frizerjev in kozmetikov
in sklad za izobra`evanje
delavcev pri s.p. Maribor vas vabita na
Beauty forum 2008
- München
25.-26.10.2008
Mednarodni jesenski sejem kozmetike z
mednarodnim forumom
Povr{ina razstavljalcev: 16.510 m 2
Razstavljavci doma~i in tuji: 511
Obiskovalci: cca. 45.000 doma~ih
in tujih
1. dan: 25.10.2008-SOBOTA
Odhod avtobusa ob 03.00 uri.
Vo`nja na relaciji Salzburg -
München. Po prihodu v bavarsko
prestolnico strokovni ogled mednarodnega
jesenskega sejma
BEAUTY FORUM 2008 do
popoldanskih ur. Na `eljo skupine
ogled mesta in mestnih zanimivosti,
prosto za nakupe, nastanitev
v hotelu. Ve~erja v znani bavarski
pivnici, no~itev.
2. dan: 26.10.2008- NEDELJA
Zajtrk, nato obisk sejma vse
do popoldanskih ur, ko je predviden
povratek proti domu s
kraj{imi vmesnimi postanki.
Cena potovanja:
140,00 / min 40 oseb na bus
^lanicam in ~lanom sekcije frizerjev
in kozmetikov OOZ Maribor, ki
imajo poravnane obveznosti, 50
% stro{ka ogleda sejma krije sekcija,
v kolikor bo v letu 2008 to
prva prijava.
V ceno je vklju~eno: avtobusni
prevoz po programu (TV, klima,
hladilnik, cestnine, takse, parkirnine
in pristojbine hotelsko-gostinske
storitve po programu na
bazi no~itev z zajtrkom v hotelu B
kategorije, ve~erja, enodnevna
sejemska vstopnica, vsi ogledi po
programu, vodenje vodnika z
licenco, nezgodno zavarovanje
potnikov v ~asu potovanja, 20 %
DDV, organizacija potovanj).
Skladno z 876. ~lenom Zakona
o obligacijah si pridr`ujemo
pravico do spremembe cene potovanja,
~e pride do spremembe
cen prevoza, hotelskih in gostinskih
storitev ali drugega in, skladno
z 878. ~lenom istega Zakona,
pravico do odpovedi potovanja, ~e
se ne prijavi vsaj najmanj{e
{tevilo oseb, ki je potrebno za izvedbo
potovanja oz. bomo potovanje
izvedli pod popolnoma druga~nimi
pogoji. Odpovedi sprejemamo
pisno, stro{ki pa zna{ajo:
pri odpovedi do 30 dni 5 %, od 29
do 22 dni 20 %, od 21 do 15 dni
30 %, od 14 do 8 dni 50 %, od 7
do 1 dan 80 %, po odhodu pa
100 % od cene potovanja. ^e
potnik na lastno `eljo prekine
potovanje, ni upravi~en do vra~ila
stro{kov. Splo{ni pogoji in navodila
za potovanje so sestavni del
programa.
Ratimir Krznari~ l.r.
Predsednik sekcije
Marina Kodba l.r.
predsednica odbora kozmetikov
PRIJAVNICA
Naziv s.p. ali d.o.o. :
Naslov:
Kontaktna oseba:
Telefon:
ID za DDV:
Prijavljam se na 55. GOSTINSKI TURISTI^NI ZBOR SLOVENIJE – MORAVSKE TOPLICE
Prijavljam se na ALLES FÜR DEN GAST SALZBURG
Delodajalec:
Prijavljam {e:
1. GSM:
2 GSM:
Datum:
@ig in podpis delodajalca:
✃
Prijavnico po{ljite na EVROPA TRANS, d.o.o., Glavni trg 17b 2000 MARIBOR ; po fax-u: 02 25 26 754 ali po elektronski po{ti
info@evropa-trans.si do zasedbe prostih mest.
40 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008

Izjemno uspe{en strokovni
seminar sekcije elektronikov
in mehatronikov
Polna sejna dvorana na
obmo~no obrtno – podjetni{ki
zbornici v Mariboru je v soboto
27. septembra ponovno potrdila
dejstvo, da se obrtniki in podjetniki
veliko izobra`ujejo. Za sekcijo
elektronikov in mehatronikov je to
bil `e 40. strokovni seminar, ki je
bil odli~no obiskan in dobro
pripravljen. Teme so bile skrbno
izbrane za {tevilna podro~ja elektronike
in za podro~ja novih in
aktualnih zaslonskih tehnologij.
Poudarek je bil tudi na novih elektronskih
elementih, ki se `e
uporabljajo v elektronskih napravah
za profesionalne in komercialne
namene. Dr. Kramberger je
v svojem predavanju predstavil tudi
razvojne projekte in zasnovo
vmesnika ~lovek - stroj. Opozoril
je na probleme, s katerimi se
sre~uje danes elektronika in z
drasti~nim upadom interesa mladih
za tovrstni {tudij. Kot alternativo
tem poklicem na podro~ju
elektronike vidi predvsem na
podro~ju mehatronike. Na seminarju
sta predavala doc. dr. Iztok
Kramberger in Janez [krlec, in`enir
mehatronike. Uvodni nagovor
pa je imel predstojnik In{tituta za
robotiko, Fakultete za elektrotehniko,
ra~unalni{tvo in informatiko
univerze Maribor prof. dr.
Karel Jezernik. Seminar sekcije je
ponovno potrdil dejstvo, da se
obrtniki in podjetniki izobra`ujejo
in da so aktivno vklju~eni v proces
vse`ivljenjskega izobra`evanja.
Udele`enci seminarja so bili
soo~eni tudi z zelo neprijetnim
dejstvom, da je na trgu vse ve~
elektronskih naprav, ki prihajajo iz
Kitajske, Indije in drugih dr`av in
so resna gro`nja evropskim in
drugim proizvajalcem. Cene teh
naprav so obi~ajno `e tako nizke,
da jim ni mo~ konkurirati in da se
obi~ajno ve~ tudi ne servisirajo.
Ugotovitev udele`encev seminarja
je bila v neformalnem dru`enju,
da so dosedanji seminarji bili
izjemno dobro organizirani, dobro
obiskani in zelo strokovni. Vsi pa
so bili mnenja, da so udele`enci
Udele`enci strokovnega seminarja sekcije elektronikov in
mehatronikov (Foto: J. [.)
seminarjev starej{i obrtniki in
podjetniki, da je mladih znotraj
OZS in OOZ zelo malo. Skrb
vzbujajo~i pa je tudi podatek, da je
vse manj `elje po dru`enju obrtnikov
in podjetnikov tudi na
strokovnih dogodkih. Sekcija si
sicer zelo prizadeva, da bi ohranila
pozitivni trend povezovanja in
dru`enja, vendar `al vsi ugotavljamo,
da je v Sloveniji postala
prav posebna negativna klima, ki
ni naklonjena sodelovanju. Na
izobra`evanje
veliko se govori tudi o vsesplo{ni
krizi vrednot. Kakorkoli `e, 40.
strokovni seminar sekcije elektronikov
in mehatronikov je potrdil
uspe{no dosedanjo pot in predvsem
zavedanje naprednih obrtnikov
in podjetnikov, da brez
znanja ni prihodnosti.
Predsednik sekcije,
Janez [krlec, in`. meh. in
elektr.
Nov seznam standardov - elektri~na oprema
Obve{~amo vas, da je minister za gospodarstvo v Uradnem listu
RS, {t. 92/08, z dne 30. 9. 2008 objavil nov Seznam standardov,
katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti proizvoda z zahtevami
Pravilnika o elektri~ni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj
dolo~enih napetostnih mej (Uradni list RS, {t. 27/04) oziroma
Direktive 2006/95/ES (kodificirana razli~ica Direktive Sveta
73/23/EGS in njenih kasnej{ih dopolnil).
V navedenem Seznamu standardov se na {tiri standarde navezujejo
opombe (opomba 9, opomba 11 in opomba 12) na katere naj bi
bili dobavitelji elektri~ne opreme, ki je namenjena za uporabo znotraj
dolo~enih napetostnih mej v Republiki Sloveniji, {e posebej pozorni.
Vsebina opomb je slede~a:
Opomba 9:
Standard EN 60335-2-9:1995 dosega varnostne cilje pravilnika
le, ~e je pri uporabi standarda upo{tevano tudi mnenje komisije z dne
30. marca 2000 v okviru Direktive sveta 73/23/EGS v zvezi z elektri~no
opremo, namenjeno za uporabo znotraj dolo~enih napetostnih
mej (UL C 104 z dne 12. 4. 2000).
Opomba 11:
Standard EN 61242:1997 dosega varnostne cilje pravilnika le, ~e
je pri uporabi standarda upo{tevano tudi mnenje komisije z dne 8.
decembra 2003 v okviru Direktive sveta 73/23/EGS v zvezi z elektri~no
opremo, namenjeno za uporabo znotraj dolo~enih napetostnih
mej - Varnost kabelskih bobnov (UL C 297 z dne 9. 12. 2003).
Opomba 12:
Standarda EN 60335-2-27:1997 in EN 60335-2-27:2003
dosegata varnostne cilje pravilnika le, ~e je pri njihovi uporabi
upo{tevano tudi mnenje komisije z dne 27. oktobra 2004 v okviru
Direktive sveta 73/23/EGS v zvezi z elektri~no opremo, namenjeno za
uporabo znotraj dolo~enih napetostnih mej - Varnost naprav za porjavitev
ko`e v kozmeti~ne namene (UL C 275 z dne 10. 11. 2004).
Ta (novi) seznam v celoti nadome{~a Seznam standardov, katerih
uporaba ustvari domnevo o skladnosti proizvoda s pravilnikom o elektri~ni
opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj dolo~enih napetostnih
mej, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, {t. 75/07.
Predavatelj doc. dr. Iztok Kramberger na seminarju
elektronikov in mehatronikov OOZ Maribor (Foto: J. [.)
Piknik Turisti~no-humanitarnega dru{tva GLAS na Tojzlovem
vrhu, 20.9.2008 (Foto: J. [.)
OKTOBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 41

prejeli smo
Ayurveda v kozmeti~nem salonu
Lepota ni samo na{ zunanji videz, lepota je v nas, iz`arevamo jo tak{no, kot se po~utimo. Poznavanje
Ayurvede in njenega na~ina `ivljenja nam pomaga, da najdemo ravnovesje telesa in duha.
Ayurveda v prevodu pomeni
“znanje o `ivljenju” in nam omogo-
~a zdravljenje telesa in duha na
podlagi razumevanja treh osnovnih
do{: vate, pite in kape.
Dognanja Ayurvede so vse bolj
priljubljena tudi pri nas. Poznavanje
Ayurvede in njeno delovanje
na podro~ju duha in telesa se vse
pogosteje uporablja v kozmeti~nih
salonih. Z ayurvedsko masa`o
`elimo dose~i ravnote`je v
telesu in ~loveka popeljati do
nove sre~e, ve~je ustvarjalnosti in
bolj{ega zdravja.
Ayurveda je starodavna znanost
o ohranjanju zdravja, stara je
tiso~letja. Beseda »veda» pomeni
v sanskrtu »znanje« (tudi v
sloven{~ini). Beseda »Ajus« pa v
sanskrtu pomeni »`ivljenje« ali »
`ivljenjska doba«. Ayurveda je
torej znanost o dolgove~nosti.
Princip ayurvedske filozofije najdemo
v vsakem trenutku svojega
`ivljenja. Z Ayurvedo se u~imo,
kako ostati zdravi sami, drugi ljudje,
narava, pa tudi kako pozdraviti
`e nastale bolezenske spremembe
in to na vseh psiho-fizi~no-socialnih
nivojih.
Za dober ayurvedski tretma je
potrebno izbrati iz{olanega
ayurvedskega terapevta.
Poglavitne vede Ayurvede so:
- energetsko uravnote`eno prehranjevanje
- filozofija
- yoga (pomen gibanja in odpiranja
telesa na vseh nivojih: fizi~nem,
energetskem…)
- uporaba zdravilnih zeli{~
- veda energije prostora
- zdravljenje
- ayurvedske masa`e
Cilji ayurvede
Ayurveda ponuja vodila za
vzdr`evanje zdravja in za prepre-
~evanje in zdravljenje bolezni.
Zdravje je bistveno zato, da lahko
u`ivamo vse u`itke, ki nam jih nudi
`ivljenje v pravi meri. Ayurveda je
dala ~love{tvu vodila o umetnosti
`ivljenja, znanosti zdravja in filozofiji
`ivljenja.
Pet osnovnih elementov
Po Ayurvedi so vse stvari v telesu
sestavljene z razvrstitvijo in
kombinacijo petih osnovnih elementov.
Prostora ( Akasha), zraka
ali vetra ( Tejas), vode ali teko~ine
(Aapa), zemlje ali trdne snovi
(Prithvi).
^love{ko telo je sestavljeno iz
zraka, vode, ognja, zemlje in etra,
to je petih osnovnih elementov
vesolja.
Vata, Pitta in Kapha
Te tri do{e izvirajo iz petih
osnovnih elementov, ti so Zemlja,
Voda, Ogenj, Zrak in Prostor. Te
tri do{e sestavljajo strukturne in
funkcionalne enote vseh `ive~ih
celic, tkiv, organov in telesa kot
celote.
Ayurvedske terapije
Ayurvedski terapevt ponudi
{irok razpon terapij na osnovi
ayurvedskijh principov, zdravja,
telesne kondicije in telesne lepote.
Terapevt dolo~i terapije za
vsakega posameznika glede na
njegove individualne potrebe, ki
temeljijo na telesno-du{evnem
tipu konstitucije.
Odkrijte skrivnosti AYURVE-
DE, spoznajte in do`ivite AYUR-
VEDO
- ayurvedska masa`a celega telesa
- ayurvedska pomlajevalna terapija
- ayurvedska lepotna terapija
- ayurvedski postopki za nego
obraza
Abhyanga masa`a celotnega
telesa z zeli{~nimi olji
Shiroabhyanga (masa`a glave,
vratu, ramen in hrbta s toplimi
zeli{~nimi olji
Padabhyanga (ayurvedska
masa`a nog)
Mukaybhyanga (kozmeti~na
masa`a obraza in dekolteja s toplimi
zeli{~nimi olji)
Spo{tovane bralke in bralci,
obrnite se na na{e ~lanice in
~lane, ki opravljajo kozmeti~no
dejavnost, saj vam bodo ti z velikim
veseljem svetovali in pomagali,
da vam bo vse prej povedano
v osebno korist in pomo~.
Zaposlitev i{~ejo
Marina Kodba, predsednica
odbora kozmetikov pri
OOZ Maribor
Izku{en mizar, ki je pripravljen sprejeti tudi dela polaganja parketa
in ostalih talnih oblog (ne pa keramike). Mobi: 070 854 239
Izu~ena slikopleskarka, ki bi delala tudi v trgovini ali skladi{~u
barv in lakov. Mobi: 041 872 952
Strojni delovodja z dolgoletnimi izku{njami v proizvodnji papirja.
Sprejme tudi dela v predelavi plastike in gume, papirni oz. kartona`ni
obratovalnici, lahko pa tudi na {tanci. Mobi: 031 279 815
Na podro~ju turizma ali gostinstva pa bi se `elel zaposliti gospod
srednjih let in je dosegljiv na mobilni {tevilki: 040 857 401.
Prav tako ima bogate izku{nje pri projektiranju lesenih bark in
i{~e ustreznega kooperanta za izdelavo le-teh do dol`ine 10 metrov.
Je vsestransko razgledan, tudi na podro~ju kulinarike, poln energije
in idej.
Mali oglasi
Skladi{~ni prostor, primeren za gradbenike, z dostavno rampo, s
posebnim dovozom na Greenwi{ki cesti (Pobre`je) v izmeri 200
kvadratov oddam v najem. mese~ni najem zna{a 600 EUR. Za
dodatne informacije pokli~ite na {tev. 040/613-051
Nudimo TISK in GRAFI^NO OBLIKOVANJE vseh vrst tiskovin
ter izdelavo reklamnih tabel in avtografik po najugodnej{ih cenah.
AKCIJA - KOLEDAR^KI do 20.12.2008:
100 barvnih plastificiranih koledar~kov samo 30 EUR! Naro-
~ila: Matej Kun~i~ s.p.,
LOGOS DESIGN, Ipav~eva ulica 4, Pekre, 2341 Limbu{,
Tel./fax: (02) 6131-135, GSM: (041) 372-190, www.logosdesign.si,
e-po{ta: info@logos-design.si.
42 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - OKTOBER 2008

POSLUJTE PO SVOJIH MERAH !
Poslovno okolje res ni vedno pravljica, lahko pa si uredite svoj sanjski poslovni prostor!
Izberite pravo mero kakovosti, inovacij in pestre izbire… Merilo sodobnih interierov ~edalje bolj
postaja pohi{tvo, ki se v celoti prilagaja va{im `eljam in zahtevam. Na{i izdelki so na~rtovani in
izdelani po meri, zato se bodo z lahkoto in popolnoma prilagodili va{im potrebam in okusu.
Zaupajte nam svoje `elje! Pri nas se vsaki stranki posvetimo osebno. Skupaj z na{imi strokovnjaki
lahko zasnujete res poseben, edinstven poslovni prostor, ki vam bo do potankosti ustrezal. Va{a
odlo~itev bo tako varna, ugodna, predvsem pa tudi udobna, saj bomo za prevoz in monta`o v
celoti poskrbeli mi.
www.atrium-pohistvo.com
Mar ne bi bilo lepo, ~e bi se posli vedno in v vsem
prilagajali va{im `eljam... ~e bi bilo vedno vse
lepo in prav usklajeno, kakovostno in urejeno,
izvrstno narejeno... ~e bi vsi upo{tevali le najvi{ja
merila, merodajno pa bi bilo zgolj najbolj{e...
PRODAJNI STUDIO POHI[TVA
ATRIUM MARIBOR
Tr`a{ka cesta 65
(zraven prodajnega centra OBI)
2000 Maribor
T: +386 (0)2 234 26 00
F: +386 (0)2 234 26 02
atrium.mb@siol.net
Delovni ~as:
pon-pet 9.00 - 19.00
sobota 9.00 - 13.00
- oprema celotnih stanovanj
(kuhinje, vgradne omare, dnevne
sobe, spalnice, ...)
- oprema poslovnih prostorov
NOVO V
MARIBORU!