V slu`bi obrti in podjetni{tva Izvoljeni poslanci v Skup ... - ponudba obrti

SEKCIJE
Skupna seja vodstev
sekcij elektronikov in
mehatronikov
Na pobudo ~lanov izvr{ilnega
odbora mariborske sekcije
elektronikov in mehatronikov
so se ti v torek, 11. maja,
sestali s ~lani upravnega odbora
sekcije elektronikov in mehatronikov
pri Obrtno-podjetni{ki
zbornici Slovenije. Sestanek
je potekal v Domu obrtnikov
Maribor, saj so se gostje
kasneje udele`ili 19. mednarodnega
posveta »Komunalna
energetika – Power engineering«,
ki je potekal v prostorih
Fakultete za elektrotehniko,
ra~unalni{tvo in informatiko
Univerze v Mariboru.
Sre~anje je potekalo v smislu
redne seje upravnega odbora
republi{ke sekcije, ki ji je
predsedoval Janez [krlec, ki je
isto~asno predsednik mariborske
sekcije. Mariborski
gostitelji so se tako na najbolj
neposreden na~in seznanili s
teko~im delom republi{ke sekcije,
~lani vodstva te sekcije,
sekretarjem sekcije Rudijem
Wostnerjem, programom dela
sekcije in predlogom strokovnih
zadol`itev ~lanov tega organa.
Predsednik obeh sekcij je
prisotne seznanil z razli~nimi
strokovnimi dogodki, ki so v
teku priprav in pri katerih
osebno sodeluje, o delu Odbora
za znanost in tehnologijo
OZS, o dogajanjih v Svetu za
znanost in tehnologijo R
Slovenije. Osebno je predvsem
zaskrbljen zaradi ohlapnega
odnosa vodstva OZS do dela
navedenih institucij in organov,
premajhnega interesa in
podpore implementacije tehnolo{kih
dose`kov v prakso,
promocije in podpore inovacijam
v obrti in malem podjetni{tvu,
kar pa se ne more
opravi~evati s trenutnimi zborni~nimi
predvolilnimi dogajanji.
Glede na dosedanje slabe
izku{nje organiziranja ogledov
strokovnih sejmov v tujini je
mariborska sekcija predlagala
medsebojno sodelovanje na
tem podro~ju s ciljem oblikovanja
skupnih programov in
zagotavljanja ve~jega {tevila
udele`encev. Ob tej prilo`nosti
so se gostje seznanili tudi z
mariborsko revijalno periodiko
(Energetik, Na{ poro-
~evalec).
Boris Li~en
Skupno sre~anje vodstev sekcij elektronikov in mehatronikov
(Foto: Boris Licen)
Po obisku uprave Sklada obrtnikov in podjetnikov
Slovenije na klepetalnici odbora OOZ Maribora-Zdru`enja
delodajalcev Obrti in podjetni{tva (udele`ba je bila slaba,
razprava ostra) je skup{~ina na pobudo poslancev oblikovala
strnjeno in razumljivo besedilo o problematiki Sklada in
zadol`ila ~lane da v svojih sredinah lobirajo in osve{~ajo svoje
~lane, ~lane obrtnih zbornic, politi~ne stranke in poslance
osebno da bi tako ob sprejemu predlagane spremembe zakona
glasovali za pozitivno re{itev, kot je predlagana od Sklada!
Povzetek problematike
Sklada obrtnikov in
podjetnikov Slovenije (SOP)
Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) se je leta 1956
ustanovil zato, ker so bili obrtniki izlo~eni iz dru`benega `ivljenja
in se niso smeli oz. mogli zavarovati v okviru tedanjega
dr`avnega pokojninskega sistema in so sami, namesto dr`ave,
poskrbeli za svojo pokojninsko varnost.
SOP rezervacij ni oblikoval, ampak je od ustanovitve
naprej izpla~eval pokojnine starej{im obrtnikom in pokrival
stro{ke zdravni{ke oskrbe in tako namesto dr`ave pokrival
obveznosti. Preko dokladnega sistema (»pay as you go«) se je
ta primanjkljaj prenesel na sedanjo generacijo, ki je svoje premije
redno pla~evala.
SOP ima 16.000 ~lanov, ki so v celoti pla~ali svoje premije
in njihove pokojnine so ogro`ene, ker ni znano, ali bo
dr`ava pokrila svoje obveznosti, ki so nastale zaradi tega, ker
obrtnikov v preteklosti ni enakopravno obravnavala.
SOP teko~e pozitivno posluje in obstaja {ir{i interes ~lanstva
in Obrtno-podjetni{ke zbornice Slovenije (OZS), da bi s
poslovanjem nadaljeval.
Re{itve v veljavnem ZPIZ-1 so ustrezne, vendar
Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve (MDDSZ)
dolo~be zakona ne izvaja, zato SOP `e 10 let ne more normalno
poslovati. V tem ~asu je potekalo in {e vedno te~e ve~ sodnih
postopkov, sodi{~e pa je `e presodilo proti dr`avi, tako
glede refundacije kot glede pokojninskega na~rta.
Izvajanje predlaganih dolo~b ZPIZ-2 bi takoj ob uveljavitvi
Zakona v praksi pomenilo ukinitev SOP.
SOP predlaga re{itev na na~in:
MDDSZ odobri pokojninski na~rt (SOP na to ~aka ve~ kot
dve leti).
Oceni se sedanjo vrednost vseh sedanjih in bodo~ih zakonskih
obveznosti dr`ave do SOP in oceni se manjkajo~a sredstva
SOP.
Dose`e se dogovor o celotni vi{ini sredstev, ki jih SOP prejme
od dr`ave.
Dr`ava neposredno ali preko sredstev Kapitalske dru`be
(KAD) ali Slovenske od{kodninske dru`be (SOD) na SOP prenese
sredstva ali finan~ne instrumente (obveznice) v vi{ini
priznanih sredstev. Ker SOP nima likvidnostnih te`av, se
lahko prilagodi dinamiki, ki je smotrna z vidika javnih financ.
SOP uskladi poslovanje z dolo~bami Zakona o zavarovalni{tvu
(ZZavar).
SOP se preoblikuje v vzajemno zavarovalnico, predvidoma
v roku dveh let po uskladitvi sredstev in obveznosti.
Vsi postopki in dogovori o ureditvi problematike SOP se
zaklju~ijo do konca leta 2010.
38 ı Na{ poro~evalec ı Junij 2010