V slu`bi obrti in podjetni{tva Izvoljeni poslanci v Skup ... - ponudba obrti

IZOBRA@EVANJE
Udele`enci regijske seje Odbora za izobra`evanje
(Foto: Breda Malen{ek)
Boris Dem{i~ in Alojz Vrbnjak
(Foto: Breda Malen{ek)
Povedala je, da ministrstvo
podpira partnerstvo, da je objavljen
`e drugi razpis za
usposabljanje delodajalcev in v
pripravi tretji ter da je te`ko
spreminjati te`nje in `elje
star{ev po dalj{em izobra`evanju
otrok. Kar 65 odstotkov
dijakov namre~ po srednjem
strokovnem izobra`evanju {olanje
nadaljuje. Dobra novica
pa vsekakor je, da se vpis v
srednje strokovne {ole pove-
~uje.
O prakti~nem usposabljanju
z delom in odprtem delu
predmetnika je nato spregovoril
Branko Polanec iz [olskega
centra Ptuj. Zna~ilnosti novih
programov so skupni A del
kurikuluma, modularno grajeni
strokovni del IP, del
strokovnih modulov, prepoznaven
v razli~nih programih
odprtega dela kurikuluma, izbirnost
med obvezno izbirnimi
in med prosto izbirnimi moduli
ter prakti~no usposabljanje
z delom. Prakti~no usposabljanje
pri delodajalcih je obvezni
del izobra`evalnega programa,
dijaki ga opravljajo pri
obrtnikih ali v podjetjih, s
katerimi lahko podpi{ejo individualne
u~ne pogodbe, ~e pa
teh nimajo ali tega ne `elijo,
{ola poskrbi za sklenitev pogodbe
in ustreznih zavarovanj
ter spremljavo izvajanja. Cilji
povezovanja gospodarstva in
{olstva so `elja po ve~jem
dele`u prakti~nega usposabljanja
pri delodajalcu in ve~
informacij glede individualnih
in kolektivnih u~nih pogodb,
stro{ke zavarovanja pri SPIZU
ter nezgodno zavarovanje naj
bi kot mo`no re{itev pla~evale
{ole iz sredstev, ki jih dobijo
od ministrstva, ~eprav so po
zakonu dol`ni te stro{ke pla~ati
delodajalci.
@elja delodajalcev je po
ve~jem dele`u prakti~nega
usposabljanja pri delodajalcu,
kjer so mo`ne re{itve v okviru
odprtega kurikuluma.
Vloga delodajalcev v poklicnem
in strokovnem izobra-
`evanju v vertikali in instrumenti
za podporo delodajalcev
so socialno partnerstvo v poklicnem
in strokovnem izobra-
`evanju, in sicer socialno partnerstvo
na nacionalnem nivoju,
to so predstavniki OZS v
organih in delovnih telesih na
nacionalni ravni, na regionalnem
lokalnem nivoju pa predstavniki
OOZ. Klju~na podro~ja
sodelovanja so prakti~no
usposabljanje z delom,
sooblikovanje odprtega dela
predmetnika, mo`nost sodelovanja
v svetih srednjih {ol in
sodelovanje v komisijah za
kakovost srednjih {ol. Instrumenti
za podporo delodajalcev
so vzpodbude Javnega sklada
za razvoj kadrov in {tipendiranje,
spodbude za individualne
u~ne pogodbe, sofinanciranje
kadrovskih {tipendij
ter sofinanciranje usposabljanja
delodajalcev. Klju~ni skupni
podro~ji dela {ol in delodajalcev
sta prakti~no usposabljanje
z delom in odprti del
predmetnika
Kot zadnji je svoja stali{~a
in stali{~a Obmo~ne obrtne
zbornice Maribor strnil mariborski
gostinec Peter Raj{ek,
ki si je tako kot ve~ina zastavil
nekaj vpra{anj. Najprej, kako
dose~i, da bi dijak znal ve~,
razlikujemo se namre~ zgolj v
pogledih, kako dose~i, da bi
dijak znal ve~ v okviru tega
{olskega sistema. Vemo, da se
dijak vpisuje s slabim {olskim
uspehom, brez interesa, da
imajo dijaki malo veselja do
dela, ko pridejo na prakso.
Kak{ni pa smo delodajalci, ki
imamo ~rno nalepko, pa dajemo
delo dolo~enemu {tevilu
ljudi in bi morali biti bolj cenjeni
tudi v {olskem sistemu, je
nadaljeval. Dijaku dajemo
mo`nost, da pride v na{e obratovalnice,
da se pri nas u~i,
delodajalec si `eli zaposljivega
dijaka, samostojnej{ega in
sposobnej{ega za delo, ho~emo
ve~ prakse, dijaka, ki je
bolj usmerjen v poklic in v
stroko ter delovno prakso. Dijaka
je potrebno usmeriti v poklicne
predmete. Kako umestiti
te poglede v novi {olski sistem?
Ali kolektivne ali individualne
pogodbe? Dijaka ne zanimajo
individualne pogodbe,
ker mu nalagajo ve~ obveznosti.
Smo zoper dvotirni sistem,
`elimo individualne u~ne pogodbe,
nimamo pa dovolj verificiranih
u~nih mest. Za
odprti del kurikuluma je
menil, da je ideja teoreti~no
odli~no zami{ljena, v praksi pa
se ne obnese tako dobro, ker
imajo delodajalci na ta del
odprtega predmetnika premalo
vpliva, {ole pa pogosto uveljavljajo
svoje interese. Napaka
so tudi novi nazivi, kot je gastronom,
zato si `elimo nazaj,
na primer v gostinstvu, naziva
kuhar in natakar. Kako dobiti
tisto ve~, kar si `elimo, to je
strokovno usmerjenega dijaka?
V odprtem delu predmetnika
bi morali dobiti ve~ ur za
prakso, je {e dodal Peter
Raj{ek.
O slabi zaposljivosti
u~encev, ki danes zaklju~ijo
srednje strokovno izobra`evanje,
je nato spregovoril {e
Alojz Vrbnjak, da pa triletna
poklicna {ola mora ostati, vendar
je potrebne ve~ prakse.
Fabijan Cifrek je {e dodal, da
prenove v {olskem sistemu
niso prinesle `elenega rezultata,
Boris Dem{i~ pa je povedal,
da je treba predloge iz posameznih
obmo~nih obrtnih
zbornic uskladiti, vsi pa so se
strinjali, da bodo Obrtno-podjetni{ki
zbornici Slovenije
posredovali pobudo, da bi bili
delodajalci obvezno zastopani
v svetih {ol.
Breda Malen{ek
30 ı Na{ poro~evalec ı Junij 2010