V slu`bi obrti in podjetni{tva Izvoljeni poslanci v Skup ... - ponudba obrti

POSLOVANJE
Prepre~evanje visokih od{kodnin ali
regresnih zahtevkov za nezgode pri delu
Povpre~ni regresni zahtevek
za kritje stro{kov zdravljenja
po{kodb, ki so posledica
nezgod pri delu, zna{a okrog
4000 evrov.
Delodajalci se vse pogosteje
soo~ajo z visokimi regresnimi
zahtevki za nezgode pri
delu, ki jih terjajo zavarovalnice,
in z visokimi od{kodninami,
ki jih vlagajo njihovi
delavci za po{kodbo, ki so jo
utrpeli pri nezgodi na delovnem
mestu. Tako se spori med
delavci in delodajalci ve~krat
kon~ajo na sodi{~u.
Na podlagi 87. ~lena Zakona
o zdravstvenem varstvu
in zdravstvenem zavarovanju
(ZZVZZ)1 ima Zavod za
zdravstveno zavarovanje pravico
zahtevati, da povzro~eno
{kodo povrne delodajalec, ~e
je bolezen, po{kodba ali smrt
zavarovane osebe posledica
tega, ker niso bili izvedeni
ustrezni higiensko-sanitarni
ukrepi, ukrepi varstva pri delu
ali drugi ukrepi, predpisani ali
odrejeni za varnost ljudi oziroma
~e nastane {koda zaradi
tega, ker je bilo delovno
razmerje sklenjeno brez predpisanega
zdravstvenega pregleda
z osebo, ki zdravstveno ni
bila sposobna za opravljanje
dolo~enih del oziroma nalog,
kar se je pozneje ugotovilo z
zdravstvenim pregledom.
Pojem po{kodba oziroma
nezgoda pri delu pravzaprav ni
nikjer zakonsko definirana.
Prijavo nezgode pri delu predpisuje
27. ~len Zakona o
varnosti in zdravju pri delu
(ZVZD). Opredelitev po{kodbe
pri delu je podana v 63. in
64. ~lenu Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju
(ZPIZ). Seznam
te`jih po{kodb opredeljuje {e
vedno veljavno Navodilo o
na~inu prijavljanja in raziskovanja
nezgod pri delu.
V sodnem postopku sodelujeta
dve stranki, in sicer
to`e~a stranka (delavec), njen
pravni zastopnik in to`ena
stranka (delodajalec) ter njen
pravni zastopnik.
Zaposlovanje tujcev -
info to~ka
Info to~ka za tujce, ki sodi v okvir projekta Spodbujanje
zaposljivosti, izobra`evanja in socialnega vklju~evanja
delavcev migrantov in njihovih dru`in se nahaja na Slovenski
55 v Ljubljani.
Info to~ka za tujce je na voljo tujcem kot tudi vsem, ki
potrebujejo informacije, svetovanje in administrativno pomo~
pri urejanju dokumentacije na podro~jih vstopa in prebivanja
v Sloveniji, zaposlovanja in dela, mo`nosti izobra`evanja in
usposabljanja, novosti s podro~ja nacionalne zakonodaje pri
zaposlovanju tujcev ter pravic pri delu, socialnem in
zdravstvenem varstvu v Sloveniji.
Uslu`bence na Info to~ki za tujce lahko obi{~ete ob
ponedeljkih in torkih med 8. in 12. ter med 13. in 15. uro , ob
sredah med 8. in 12. ter med 13. in 18. uro, v petek pa do 13.
ure oziroma jih lahko pokli~ete po telefonu: 01/472 64 60 ali
pa jim vpra{anje, pobudo posredujete prek elektronske po{te
z naslovom: info-tujci@ess.gov.si.
V primeru vlo`ene to`be za
povrnitev od{kodnine za po-
{kodbo pri delu sodnik, v
kolikor sam ne more ugotoviti
vseh dejstev za razsodbo, s
sklepom imenuje sodnega izvedenca
za varnost pri delu, ki
mora na podlagi predlo`enih
listin, ogleda kraje nezgode,
izpovedb pri~ in vsebine sodnega
spisa ugotoviti dejstva, ki
so privedla do nezgode pri
delu. Sodni izvedenec na podlagi
ugotovljenih dejstev izdela
izvedensko mnenje, ki ga posreduje
sodniku.
V postopek ugotavljanje
dejstev, ki so privedla do nezgode
pri delu, so navadno
vklju~ene imenovane osebe delodajalca
(to so direktor, vodja
kadrovske slu`be, vodja proizvodnje,
delovodja, vodja vzdr-
`evanja, poobla{~eni zdravnik,
strokovni delavec za varnost
pri delu idr.) in delavec, ki je
utrpel po{kodbo in za to
zahteva primerno od{kodnino.
Sodni izvedenec za varnost pri
delu od delodajalca obi~ajno
zahteva slede~e listine, s katerimi
posku{a ugotoviti dejstva:
pogodbo o zaposlitvi to`e~e
stranke, sklep o razporeditvi
na delovno mesto, sistemizacijo
delovnih mest, izjavo o varnosti
z oceno tveganja, zapisnik
o opravljenem teoreti~nem
in prakti~nem usposabljanju
za varno delo, program teoreti~nega
in prakti~nega usposabljanja
za varno delo, zdravni{ko
spri~evalo, zapisnik o
pregledu in preizkusu delovne
opreme, potrdilo o pregledu in
preizkusu delovne opreme,
eviden~no knjiga vzdr`evanja
delovne opreme, delovni postopek,
navodila za varno delo
z delovno opremo, zapisnik o
raziskavi nezgode pri delu,
obrazec prijave nezgode pri
delu, zdravstvena ocena tveganja
idr.
ZVZD natan~no opredeljuje
dol`nosti delodajalca in
dol`nosti ter pravice delavcev
na podro~ju varnosti in zdravja
pri delu. Temeljna listina, ki
bo delodajalca {~itila pred nezgodami
oz. po{kodbami pri
delu in posledi~no pred visokimi
od{kodninami ali regresnimi
zahtevki, je Izjava o varnosti
z oceno tveganja, ki jo mora
sprejeti vsak delodajalec. Ocena
tveganja zajema opredelitev
nevarnosti ({kodljivosti) na delovnem
mestu, za vsako nevarnost
opredelitev verjetnosti,
da pride do ne`elenega
dogodka, ter resnost mogo~ih
posledic; opredelitev tveganja,
ki ga predstavlja dolo~ena nevarnost,
in najpomembnej{e –
opredelitev zahtev in ukrepov
za odpravo ali ustrezno zni-
`anje prej opredeljenih tveganj.
Izjava o varnosti pa je listina, s
katero delodajalec pisno izjavi,
da izvaja vse ukrepe za zagotovitev
varnosti in zdravja pri
delu, glede prepre~evanja nevarnosti
in tveganja pri delu,
obve{~anja in usposabljanja
delavcev, dajanja navodil,
ustrezne organiziranosti ter
zagotavljanja potrebnih materialnih
sredstev v ta namen.
Dobro in strokovno izdelana
ocena tveganja je klju~ do
prepre~evanja nezgod pri delu
in s tem morebitnih visokih
od{kodnin. Izjemnega pomena
je tudi usposabljanje delavca
za varno delo, tako teoreti~no
kot prakti~no. Pa navodila za
varno delo, ki morajo biti
delavcu vedno na razpolago, v
jeziku, ki ga razume. Skratka,
vsi ukrepi, ki jih sprejemate za
zagotavljanje varnega in zdravega
dela, morajo biti navedeni
oziroma dokumentirani. Na
primer, da delavec ne uporablja
predpisane osebne varovalne
opreme. Zabele`ite vsakokratno
opozorilo delavca.
Delodajalec je zadol`en za
nadzor nad izvajanjem ukrepov.
In v kolikor delavca nadrejena
oseba ne opozori na
neizvajanje ukrepov, delavec
misli, da izvajanje teh ukrepov
ni potrebno.
24 ı Na{ poro~evalec ı Junij 2010