V slu`bi obrti in podjetni{tva Izvoljeni poslanci v Skup ... - ponudba obrti

na{ 

Tiskovina / Po{tnina pla~ana pri po{ti 2102 Maribor 

Junij 6 

POROÊVALEC 

REVIJA OBMO^NE OBRTNO-PODJETNI[KE ZBORNICE MARIBOR 

OBMO^NA 

OBRTNO- 

PODJETNI[KA 

ZBORNICA 

MARIBOR 

Interviju: Ale{ Pulko, 

predsednik Obmo~ne 

obrtno-podjetni{ke 

zbornice Maribor 

V slu`bi obrti 

in podjetni{tva 

Izvoljeni 

poslanci v 

Skup{~ino OOZ 

Maribor 

za mandatno 

obdobje 

2010-2014 

Vsa podpora 

ministra 

Vla~i~a

krovstvo, kleparstvo, prezra~evanje 

Ul. heroja [aranovi~a 32, 2000 Maribor 

tel.: +386 2 25 11 863 

gsm: +386 41 772 155 

fax: +386 2 25 11 869 

e-mail: info@kleparstvo-tisaj.si 

www.kleparstvo-tisaj.si 

Spo{tovani ~lani in ~lanice OOZ Maribor! 

Obve{~amo vas, da smo za va{e potrebe uvedli dodatne 

brezpla~ne svetovalne storitve, ki so vam na voljo vsako sredo 

od 9.00 do 16.00 ure in vsak ~etrtek od 9.00 do 15.00 ure v 

prostorih Doma obrtnikov Maribor (I. nadstropje). 

Gospe Simona Gab in Doroteja Lah vam bosta nudili 

pomo~ pri: 

- obve{~anju o aktualnih razpisih Zavoda RS za zaposlovanje 

(programi aktivne politike zaposlovanja); 

STEKLARSTVO MIHOLI^ 

2241 SP. DUPLEK, ZAVITA 1, TELEFON 02/ 684 00 40, 

TELEFAX 02/ 681 70 01, WWW.STEKLARSTVO-MIHOLIC.COM 

INFO@STEKLARSTVO-MIHOLIC.COM 

- izpolnjevanju obrazcev vlog za prijave na razpise Zavoda; 

- informiranju o vseh drugih javnih razpisih s podro~ja podjetni{tva; 

- za~etna pomo~ (evidentiranje in nadaljnje usmerjanje) pri 

navezovanju poslovnih stikov s tujimi partnerji. 

Za obisk se lahko predhodno dogovorite na telefonsko 

{tevilko: 3303 500. 

V dolo~enih primerih se je mo`no dogovoriti za obisk svetovalke 

tudi v va{em podjetju. 

OOZ MARIBOR 

Urnik brezpla~nih svetovanj 

Zakonodaja 

Statusno pravo – ustanavljanje dru`b, priglasitev 

in statusne spremembe samostojnega podjetnika, 

obrtna zakonodaja 

Torek 11.00-15.00 Olga Valand 

Pravno svetovanje (brez odvetni{tva in notarstva) 

Pravni vidiki delovnih razmerij 

Sreda 13.00-15.00 Rolanda Fornezzi 

Razpisi, za~etna pomo~ za stike s tujimi partnerji 

Sreda 9.00-15.00 Simona Gab, Doroteja Lah 

Obi{~ite nas, potrudili se bomo, da bodo na{i 

steklarski izdelki lep okras Va{ega doma! 

Finance, davki 

Dav~no finan~no svetovanje 

za samostojne podjetnike in dru`be 

êtrtek 11.00 – 15.00 FININVEST Maribor, 

Romana Mernik 

Brezpla~na svetovanja je mo`no koristiti 

izklju~no s predloìtvijo kartice Obrtnik. 

Ustanovitelj in izdajatelj glasila Na{ poro~evalec je Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor. Uredni{ki odbor: Nata{a Matijevi~, glavna in odgovorna urednica; Boris Li~en, koordinator – strokovni 

sodelavec; Marjan Vidovi~, koordinator glasila. Marketing: Nata{a Matijevi~, e-po{ta: natasa.matijevic@ozs.si; Janko Pistotnik, e-po{ta: pistotnik@siol.net; Grafi~na priprava in oblikovanje: Grafi~ni studio 

OK, e-po{ta: studio-ok@siol.net, porocevalec.oozmb@siol.net; Tisk: Dravska tiskarna, d. o. o., Maribor. Naklada: 3800 izvodov. Glasilo izide 11-krat v letu. Naslov uredni{tva: Obmo~na obrtno-podjetni{ka 

zbornica Maribor, Titova cesta 63, 2000 Maribor; telefon: (02) 33 03 500 (h. c.), (02) 33 03 503; telefaks: (02) 30 00 491; e-po{ta: boris.licen@ozs.si; internet: www.ponudba-obrti.com/maribor. Glasilo Na{ 

poro~evalec sodi med informativne publikacije in je v celoti brezpla~en. Prejemajo ga vsi ~lani in è upokojeni ~lani obmo~ne zbornice Maribor, nekatere ustanove in druga zainteresirana javnost. 

2 ı Na{ poro~evalec ı Junij 2010

Ale{ Pulko, predsednik Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor 

V slu`bi obrti 

in podjetni{tva 

INTERVIJU 

Ale{ Pulko è pet let uspe{no vodi Obmo~no 

obrtno-podjetni{ko zbornico Maribor, ki ji je v teh 

letih vtisnil mo~an pe~at profesionalnosti in 

podjetni{tva. Je diplomirani inènir 

gospodarskega inèniringa in direktor druìnskega 

podjetja Pulko Ventili Ru{e d.o.o. Od leta 2006 je 

podpredsednik Upravnega odbora 

Obrtno-podjetni{ke zbornice Slovenije. Je mlad 

ambiciozen strokovnjak, ki je v ~asu svojega 

predsedni{kega mandata dosegel zavidljive 

rezultate. Med njimi gre vsekakor posebno mesto 

ponovni uvedbi dav~nih olaj{av za investicije 

obrtnikov in podjetnikov, kar je dosegel s 

trmastim pozivanjem obrtnikov, ki so s telefaksi 

zasuli Ministrstvo za gospodarstvo. 

Obdobje odra{~anja Ale{a 

Pulka je bilo vseskozi tesno 

povezano z druìnskim podjetjem 

Pulko, ki è {tirideset let 

uspe{no deluje na podro~ju 

zaklju~nih del v gradbeni{tvu, 

zlasti krovskih, kleparskih in 

izolacijskih storitev. V {olskih 

po~itnicah je pomagal v dedkovi 

in pozneje o~etovi delavnici. 

Za vse, kar je dobil, se 

je moral vselej potruditi. Zrasel 

je ob razvoju druìnskega 

podjetja in prevzemal tudi vse 

ve~ji dele` odgovornosti.Ale{ 

Pulko je kot mlad ambiciozen 

strokovnjak v druìnsko podjetje 

prinesel sve` veter in podjetni{ko 

zagnanost. Kot jo je 

prinesel med mariborske obrtnike, 

ki so ga leta 2005 izvolili 

za predsednika. Je tudi ~lan 

upravnega odbora Obrtnopodjetni{ke 

zbornice Slovenije 

in njen podpredsednik, ~lan 

{tevilnih komisij in odborov 

ter najmlaj{i predsednik, kar 

jih je imela katera izmed 

slovenskih obmo~nih obrtnopodjetni{kih 

zbornic. Z Ale- 

{em Pulkom, ki znova kandidira 

za predsednika Obmo~ne 

obrtno-podjetni{ke zbornice 

Maribor, smo se pogovarjali o 

delu v preteklem predsedni{- 

kem mandatu in nalogah za v 

prihodnje. 

Sam pravi: »Odra{~al sem 

z obrtjo in podjetni{tvom. Danes 

vodim srednje veliko dru- 

ìnsko podjetje, ki se dnevno 

soo~a s problemi poslovanja. 

In prav kombinacija poznavanja 

problematike in delovanja 

ter vodenja lokalne zbornice in 

aktivna vloga v druìnskem 

podjetju sta me pripeljali do 

prepri~anja, da lahko pridobljene 

izku{nje nadgradim {e z 

enim mandatom vodenja Obmo~ne 


Maribor. To so izzivi in 

motivacija za naprej, saj je 

obrtnozborni~ni sistem edini 

pravi sistem organiziranega 

zastopanja interesov obrtnikov 

in podjetnikov in k temu 

bi èlel dodati {e kaj. Obmo~no 

obrtno-podjetni{ko zbornico 

Maribor smo v zadnjih letih 

postavili na nek drug, vi{ji 

nivo, kjer nas lokalna skupnost 

vse bolj upo{teva, in s tem 

se odpirajo nove mo`nosti, kako 

pomagati na{im ~lanom pri 

konkretnih teàvah na lokalnem 

nivoju. Zato èlim nadaljevati 

to delo in ga tudi v prihodnje 

dvigniti na {e vi{ji in 

bolj kakovosten nivo uslug 

na{im ~lanom, da bodo zagotovljeni 

ugodnej{i pogoji poslovanja 

obrtnikov in podjetnikov.« 

Iz dela Obmo~ne obrtno-podjetni{ke 

zbornice 

»Iz dela Obmo~ne obrtnopodjetni{ke 

zbornice Maribor 

bi na{tel le nekaj pomembnej- 

{ih aktivnosti iz obdobja 2006 

-2010, kot so bile izvedba projekta 

EKOSAN, sofinanciranega 

iz sredstev EU; udele`ba 

zbornice na {tevilnih splo{nih 

in specializiranih sejmih doma 

in v tujini, sodelovanje z Avstrijsko-slovensko 

trgovinsko 

zbornico, katere podpredsednik 

sem, sprejem delegacije iz 

Osijeka; obisk podjetnikov iz 

Voralsberga, sodelovanje v 

projektu spodbujanja ènskega 

podjetni{tva; partnerstvo v 

projektu Interreg projekt ICE 

– Sosedski program Slovenija- 

Hrva{ka; sodelovali smo v 

programu Phare, ~ezmejno 

sodelovanje Slovenija-Avstrija 

– znanje po meri delovnega 

mesta; sodelovanje z institucijami 

podpornega okolja, posvet 

s podravskimi poslanci 

Junij 2010 ı Na{ poro~evalec ı 3

INTERVIJU 

DZ RS, podpisan dogovor o 

sodelovanju z Vi{jo strokovno 

{olo za gostinstvo in turizem 

Maribor pri razvoju kakovostnega 

in sodobnega programa 

izobraèvanja, zaklju~ek projekta 

Tehnolo{ka os Maribor- 

Gradec (spodbujanje povezovanja 

in sodelovanja), sodelovanje 

v projektu Polep{ajmo 

Maribor, Naskov dvorec in 

Regionalni center umetnosti in 

obrti v sodelovanju z MOM; 

Poslovno sre~anje z vodjo JAP- 

TI, gospodarskega predstavni{tva 

iz Nem~ije; sodelovanje 

v mreì EEN (poslovni dogodki, 

borze, obve{~anje o mo`nostih 

sodelovanja s poslovnimi 

partnerji ...); sestanek sekcij 

za uvedbo dav~nih olaj{av za 

investicije; javna tribuna s poslanci 

DR RS za Podravje; 

sodelovanje s finan~nimi institucijami 

in bankami; LoPES – 

lokalna partnerstva – pot do 

uspe{nega sodelovanja v Sloveniji 

– OOZ Maribor je kot 

partnerica sodelovala v izvajanju 

tega projekta. Ob obeleìtvi 

35. obletnice Obmo~ne 


Maribor smo poleg posveta s 

poslanci pripravili tudi sve- 

~ano proslavo s podelitvijo 

priznanj ter dogodek Ulica 

obrti s prikazom obrti in obrtnih 

dejavnosti, kjer so se predstavile 

tudi sekcije OOZ Maribor. 

K sodelovanju smo pritegnili 

tudi srednje strokovne 

in poklicne {ole ter institucije 

podpornega okolja in podpisali 

tudi pismo o sodelovanju 

s {tevilnimi {olami in institucijami. 

Omeniti velja {e prispevek 

mariborskih obrtnikov 

pri pripravi in izvedbi dni slovenske 

obrti in podjetni{tva; 

40-letnice delovanja OZS, 

izdajo zbornika ob 35-letnici 

OOZ Maribor; izdelava celostne 

podobe OOZ Maribor; 

sprejem delegacije iz Madàrske. 

Predvsem pa smo v tem 

~asu dvignili obseg in nivo svetovalnih 

storitev zbornice za 

svoje ~lane ter obogatili delo 

sekcij.« 

Program dela za 

prihodnji mandat 

Sporo~ite nam va{ e-po{tni naslov 

OOZ Maribor bo pri~ela izdajati elektronske novice, s katerimi èlimo ~lane redno obve{~ati 

o aktualnih dogodkih na zbornici, usposabljanjih, predpisih, javnih razpisih, ogledih sejmov in 

podobno. 

Vse ~lane, ki bi èleli prejemati navedena obvestila po e-po{ti, napro{amo, da nam sporo~ijo 

svoj e-po{tni naslov, naziv podjetja in osnovne dejavnosti poslovanja. 

Navedene podatke sporo~ite na naslov: vika.vodusek@ozs.si 

Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in vas lepo pozdravljamo. 

OOZ Maribor 

Telefonske {tevilke in e-naslovi OOZ Maribor: 

02/330-35-00 Hi{na centrala 

02/30-00-491 Faks {tevilka 

02/330-35-03 Boris Li~en / boris.licen@ozs.si 

02/330-35-04 Sekretarka – Ksenija Korenjak Kramar / ksenija.korenjak@ozs.si 

02/330-35-05 Majda Horvat / majda.horvat-turk@ozs.si 

02/330-35-06 Viktorija Vodu{ek / vika.vodusek@ozs.si 

02/330-35-10 Leonida Polajnar / leonida.polajnar@ozs.si 

»Program dela je zasnovan 

kot nadgradnja sedanjega dela 

zbornice, ki ga èlimo {e izpopolniti 

in mo~neje vpeti v 

lokalno okolje. Od lokalnega 

okolja tudi pri~akujemo, da se 

obrtnikom in podjetnikom 

omogo~i bolj{e poslovno okolje, 

v katerem lahko ustvarjamo, 

razvijamo in {irimo svoje 

obratovalnice in gradimo bolj- 

{o, bogatej{o prihodnost. V 

programu je zajetih ve~ sklopov. 

Poudarek je na poenotenju 

sistema, razvojno poslovni 

podpori ~lanstvu za izpolnjevanje 

minimalnih pogojev poslovanja, 

pano`nem povezovanju 

obrtnikov za namene 

skupnih nastopov, pospe{evanju 

mednarodnega poslovanja 

s poudarkom na iskanju novih 

trgov ter pospe{evanju skupne 

sejemske promocije. Na podro~ju 

strokovnega izobraèvanja 

bi èleli usmeriti izobra- 

èvalne institucije v razpisovanje 

naravoslovno tehni~nih 

poklicev, promocijo obrtnih 

poklicev v osnovnih {olah, 

vzpodbujanje mojstrskega izobraèvanja 

in zagotavljanja 

mo`nosti nadaljnjega izobra- 

èvanja iz poklicnega na akademski 

nivo. Krepiti èlimo 

vlogo sekcij, razvoj stroke, 

vzpodbujanje prenosa novih 

tehnologij v stroke, inovativnost, 

vpliv sekcij na izobra- 

èvalne ustanove ter vzpodbujanje 

povezovanja med sekcijami. 

Zelo pomembna naloga bo 

krepitev zastopanja ~lanstva z 

zagotavljanjem uveljavljanja 

evropskega na~ela »Najprej 

pomisli na male« na dràvni 

ravni z umestitvijo Akta za 

mala podjetja v nacionalno 

zakonodajo na podro~jih financ, 

dav~nega in delovnega 

prava ter vpliva zborni~nega 

sistema pri pripravi, sprejemanju 

in na~rtovanju spreminjanja 

lokalne in dràvne zakonodaje 

ter pri vzpostavitvi 

strokovno mo~nih in na~elnih 

pogajalskih skupin. 

Ob tem pa je nujno graditi 

in ustvariti pozitivno javno 

mnenje ~lanov o zborni~nem 

sistemu, kar se uresni~uje s 

kakovostnim, transparentnim 

in u~inkovitim delom funkcionarjev, 

strokovnih delavcev in 

organizacij sistema, ter mnenje 

o pomenu in pozitivni vlogi 

obrti in podjetni{tva v javnosti 

ter pove~ati aktivno vlogo 

obrtnikov in podjetnikov v 

lokalnem okolju.« 

Intervju pripravila Breda 

Malen{ek 


Iz dela na{e zbornice 

Ponedeljek, 3. 5. 2010 

- Seja ~lanov izvr{ilnega 

odbora sekcije elektronikov 

in mehatronikov 

OOZ Maribor (imenovanje 

predsednika in podpredsednika 

sekcije za 

mandatno obdobje 2010- 

2014). 

Torek, 4. 5. 2010 

- Sestanek ~lanov nadzornega 

odbora OOZ Maribor. 

- Sestanek ~lanov organizacijsko 

kadrovske komisije 

OOZ Maribor. 

êtrtek, 6., – petek, 7. 5. 

2010 

- Predstavniki vodstva 

OOZ Maribor in strokovnih 

sekcij so se udeleìli 14. 

Dnevov slovenske obrti in 

podjetni{tva v Portoroù. 


- Sekcija frizerjev se je sestala 

s Skladom za izobraèvanje 

delavcev pri 

s.p. Maribor. 

- Zaradi dogovora o skupni 

predstavitvi ~lanov 

OOZ Maribor na sejmu 

Energetika 2010 v Celju 

so se sestali mariborski 

sejemski razstavljavci. 

Torek, 11. 5. 2010 

- Skupen sestanek ~lanov 

UO sekcije elektronikov 

in mehatronikov pri OZS 

ter ~lanov IO sekcije elektronikov 


pri OOZ Maribor. 

Sreda, 12. 10. 2010 

- Sestanek ~lanov kolegija 

predsednika OOZ Maribor. 

- Seja ~lanov upravnega 

odbora OOZ Maribor. 

- Predstavitev revolucionarnih 

metod u~enja. 

Predstavitev je izvedlo 

podjetje Karnion holisti~ni 

center razvoja osebne 

uspe{nosti iz Kranja. 

- Seja ~lanov novoizvoljenega 

izvr{ilnega odbora 

sekcije elektro dejavnosti 

v mandatnem obdobju 

2010-2014. 

êtrtek, 13. 5. 2010 

- Udeleìli smo se seje strate{kega 

sveta Vi{je lesarske 

{ole Maribor. 


- Sekcija instalaterjev-energetikov 

je skupaj z razstavljavci 

uredila razstavni 

prostor na sejmu 

Energetika 2010 v hali D 

celjskega sejmi{~a. 

Torek, 18. 5. 2010 

- Udeleìli smo se 4. bilateralne 

delavnice EURES- 

T (Slovenija – Avstrija), 

ki jo je v Hotelu Piramida 

(Maribor) organiziral 

OS Maribor ZRSZ. 

- Predstavniki OOZ Maribor 

so se udeleìli uradne 

otvoritve sejemskega ~etvor~ka 

(Energetika, Terotech-Vzdrèvanje, 

Varjenje 

in Rezanje, EKO) v 

Celju. Sledil je program 

sekcije pod imenom: Dan 

slovenskih instalaterjevenergetikov 

Slovenije v 

organizaciji SIEM 


odbora sekcije za promet 

pri OOZ Maribor. 

Sreda, 19. 5. 2010 

- V prostorih MRA smo se 

udeleìli predstavitve Evropske 

delni{ke dru`be 

(SE) – predavatelj je bil 

dr. Du{an Jovanovi~ 

(EPF-UM). 

- Predstavniki nekaterih 

strokovnih sekcij OOZ 

Maribor so se na Lesarski 

{oli Maribor udeleìli 

raz{irjene regijske seje za 

predstavitev novosti, ki 

se uvajajo v srednje poklicno 

in srednje strokovno 

ter vi{je strokovno 

izobraèvanje in vklju- 

~ujejo aktivno vlogo delodajalcev. 

êtrtek, 20. 5. 2010 

- Predstavniki strokovnih 

sekcij kovinarjev, avtoserviserjev 

in elektro dejavnosti 

so se aktivno 

udeleìli Zaposlitvenega 

sejma »Izobraèvanje in 

svet dela«, ki je potekal v 

prostorih Tehni{kega {olskega 

centra Maribor. 

Pri tem sta Alojz Vrbnjak 

in Leonida Polajnar 

{e aktivno sodelovala na 

okrogli mizi »Tehni~no 

izobraèvanje neko~ in 

danes«. 

- Seja novoizvoljenega izvr{ilnega 

odbora sekcije 

mizarjev v mandatnem 

obdobju 2010-2014. 

Nedelja, 23. 5. 2010 

- Sekcija za gostinstvo in 

turizem ter OOZ Maribor 

sta uspe{no izvedli 

druàbno sre~anje ~lanov 

– Obrtni{ki piknik, 

ki je potekal na vrtu 

Pizzerije ^rni Baron v 

Male~niku. 


- Sprejem dijakov 2. letnika 

Srednje ekonomske 

{ole Maribor (izobraèvalni 

program ekonomska 

gimnazija). Dijakom 

smo predstavili delo in 

poslanstvo OOZ Maribor. 

Torek, 25. 5. 2010 

- Volilni zbor delodajalcev 

– ~lanov mariborskega 

pododbora Podravski regijski 

odbor ZDOPS- 

GIZ. Klepetalnica pododbora: 

predstavitev zavarovanja 

odgovornosti 

iz dejavnosti in zavarovanje 

poklicnih odgovornosti 

Zavarovalnice 

Adriatic. 

êtrtek, 27. 5. 2010 

- Sestanek ~lanov volilnega 

odbora oz. komisije 

OOZ Maribor. 

IZ OOZ MARIBOR 

- Zbor ~lanov sekcije urarjev 

OOZ Maribor. 

Petek, 28. 5. 2010 

- Seja ~lanov uredni{kega 

odbora revije Na{ poro- 

~evalec. 

Sobota, 29. 5. 2010 

- V okviru obsejemskih prireditev 

sejma Energetika 

2010 v Celju so se v organizaciji 

sekcije instalaterjev-energetikov 

OOZ Maribor 

izvedle 5. {portne 

igre instalaterjev-energetikov 

Slovenije na Tojzlovem 

vrhu pri Mariboru. 



odbora sekcije kovinarjev 

pri OOZ Maribor 

êtrtek, 3. 6. 2010 

- Volitev poslancev v Skup- 

{~ino OOZ Maribor za 

mandatno obdobje 2010 

– 2014. 

Petek, 4. 6. 2010 

- Seja ~lanov UO in kasneje 

~lanov skup{~ine sekcije 

za promet pri OZS 

v prostorih Doma obrtnikov 

Maribor. 

Sreda, 9. 6. 2010 

- Finan~ni dan z dr. Francetom 

Arharjem v Domu 

obrtnikov Maribor. Organizatorja 

dogodka sta 

bila OZS in UniCredit 

Banka Slovenije d.d. 

êtrtek, 10. 6. 2010 

- Prva seja poslancev 

Skup{~ine OOZ Maribor 

v mandatnem obdobju 

2010–2014. Izvolitev 

predsednika OOZ 

Maribor za mandatno 

obdobje 2010–2014. 

Boris Li~en in 

Lea Polajnar 



Izvoljeni poslanci v Skup{~ino OOZ Maribor 

za mandatno obdobje 2010-2014 3. JUNIJ 2010 

1. SEKCIJA CVETLIÂRJEV IN VRTNARJEV 

DEJAN ROJKO 

2. SEKCIJA 

ELEKTRONIKOV IN MEHATRONIKOV 

JANEZ HELBL 

3. SEKCIJA FOTOGRAFOV 

NATALIJA JELU[I^-BABI^ 

4. SEKCIJA KROVCEV - KLEPARJEV 

ALE[ PULKO 

5. SEKCIJA MIZARJEV 

DU[AN FIDLER 

6. SEKCIJA OPTIKOV 

VLADIMIR KOBILICA 

7. SEKCIJA TAKSISTOV 

SUZANA KOBAN 

8. SEKCIJA URARJEV 

JO@E VIDOVI^ 

9. SEKCIJA ZLATARJEV - GRAVERJEV 

VINKO [ELIGO 

10. SEKCIJA AVTOSERVISERJEV 

JO[KO OBROVNIK 

PETER RAI[P 

11. SEKCIJA ELEKTRO DEJAVNOSTI 

DU[AN KNEHTL 

EDVARD MARÎ^ 

12. SEKCIJA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM 

MARKO BUDJA 

MARJAN VIDOVI^ 

13. SEKCIJA INSTALATERJEV-ENERGETIKOV 

DANILO BRDNIK 

BOJAN GRU[OVNIK 

14. SEKCIJA TEKSTILCEV 

JO@ICA HABINGER 

SUZANA PIVEC 

15. DEJAVNOSTI ZA KATERE NISO ORGANIZIRANE 

SEKCIJE - NERAZPOREJENI 

JO@ICA COIF 

SA[A KOVAÊV 

SLAVKO WEINGERL 

16. SEKCIJA ZA PROMET 

IVAN KIRBI[ 

ANDREJ KLOBASA 

ZDRAVKO LAMOT 

ANTON RAJ[P 

17. SEKCIJA KOVINARJEV 

MARKO BAB[EK 

MIRKO KRISTOFI^ 

IGOR MEGLI^ 

ALOJZ VRBNJAK 

18. SEKCIJA FRIZERJEV IN KOZMETIKOV 

JO@ICA CIGLER 

PETER JUR[E 

MARINA KODBA 

RATIMIR KRZNARI^ 

19. SEKCIJA GRADBINCEV 

VLADIMIR HRE[ÂK 

BREDA KRISTOVI^ 

VOJKO LETONJA 

BOJAN PODLESNIK 

BOGOMIR PO[TRAK 

^lanice volilne komisije OOZ Maribor 2010 

Dolgoletna ~lanica OOZ Maribor in zvesta volivka Milena Lali} 



Strokovne sekcije so v aprilu in maju volile 

Mandatno obdobje 2006- 

2010 izvr{ilnih odborov strokovnih 

sekcij na OOZ Maribor 

se je zaklju~ilo. Potrebno 

je bilo izvesti volilne zbore 

~lanov, na katerih so se izmed 

prispelih kandidatur izvedle 

volitve za ~lane izvr{ilnih odborov 

in kandidate za skup{- 

~ino OOZ Maribor. Strokovne 

sekcije so è v za~etku leta 

planirale vsebino zborov sekcij, 

da bi bila udele`ba ~im 

ve~ja. Sekcija frizerjev in kozmetikov 

je izvedla strokovno 

predavanje o novem Zakonu 

o minimalni pla~i in prednostih 

in pasteh nove dav~ne stopnje 

za frizerje (predavala je 

svetovalka Romana Mernik). 

Sekcija elektro dejavnosti je 

poskusila privabiti ~lane s predavanjem 

priznanega strokovnjaka 

Borisa @itnika. Sekcija 

za gostinstvo in turizem je pripravila 

za svoje ~lane podrobne 

informacije in zahteve 

v zvezi z varnostjo otro{kih 

igral v gostinskih obratih, ki 

jih je podala mag. Emilija Brato` 

iz OZS, in predstavitev 

Mestne ob~ine Maribor v zvezi 

z vpra{anjem, kaj lahko pri~akujemo 

od Univerzijade in Evropske 

prestolnice kulture. 

Gradbena sekcija je na svoj 

volilni zbor povabila predstavnika 

iz SNAGE d.o.o. 

Branko Kosi, univ. dipl. in`. str, 

je predaval o ravnanju z odpadki. 

Sekcija avtoserviserjev 

je z aktualno problematiko, ki 

jo je obravnavala è na preteklih 

zborih, nadaljevala in povabila 

medse Primoà Krapenca, 

poobla{~enega odvetnika 

sekcije avtoserviserjev na OZS, 

ki je predstavil predloge za poslovanje 

z zavarovalnicami 

brez sklenjenih pogodb. 

Kovinarji so na volilni zbor 

povabili mag. MILANA SR- 

NO, ki je predaval o NOVI 

EVROPSKI DIREKTIVI - VAR- 

NOST STROJEV. Predstavil je 

konkretne obveznosti proizvajalcev 

in tistih, ki stroje vgrajujejo, 

spreminjajo, vzdrùjejo, 

pregledujejo, preizku{ajo, prodajajo 

itd.). Sekcija mizarjev 

pa je v okviru svojega volilnega 

zbora s pomo~jo Lesarskega 

{olskega centra Maribor 

predstavila izobraèvanje odraslih 

in sodelovanje VS[ z 

obrtniki ter stanje v sistemu 

poklicnega izobraèvanja. 

Izvr{ilni odbori strokovnih 

sekcij so bili ob koncu aprila 

oziroma v za~etku maja 2010 

izvoljeni. Na posameznih zborih 

je bila udele`ba ~lanov 

zadovoljiva, v ve~ini pa slab{a 

od pri~akovane. V roku 30 dni 

so se novoizvoljeni izvr{ilni 

odbori sekcij sestali na prvi seji 

mandatnega obdobja 2010- 

2014. Izvoliti je bilo potrebno 

{e predsednika in podpredsednika 

sekcije. Ve~je sekcije so 

glede na ve~ji obseg dela (izobraèvanje, 

dopolnilno izobraèvanje 

~lanov, promocija, 

sejmi, sodelovanje v projektih 

…) izvolile po dva podpredsednika. 

Objavljamo seznam 

izvoljenih ~lanov izvr{ilnih 

odborov in vodstva strokovnih 

sekcij. 

V sklepnem zapisu lahko {e 

povzamemo skupne zna~ilnosti 

sekcijskih volitev. Nekatere 

sekcije so »pomladile« svoje 

izvr{ilne odbore (IO), nekatere 

pove~ale ~lanstvo. @elena pa je 

bila ve~ja udele`ba na volitvah, 

prav tako je bila pri~akovano 

ve~je {tevilo kandidatur 

za IO sekcij. Novoizvoljeni IO 

so si na prvi seji mandata 

zadali na osnovi tega nalogo, 

in sicer da bodo v prihodnje 

delali predvsem na ve~ji promociji 

sekcije, ~lanov in da 

bodo aktivnosti usmerjene v 

vzpodbujanje interesa ~lanov 

mariborskih sekcij za sodelovanje, 

druènje, aktivno oblikovanje 

programov … Morda 

pa bo {tiriletno trdo delo novega 

mandata strokovnih sekcij 

obrodilo pri~akovane in èlene 

rezultate. 

Lea Polajnar 

Vodstva strokovnih sekcij OOZ Maribor 

za mandatno obdobje 2010 - 2014 

SEKCIJA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM 

Predsednik sekcije: MARJAN VIDOVI^ 

Ostali ~lani/ce IO sekcije: EMICA NEUVIRT IVANÎ^, 

JANEZ [AUPERL, MARKO BUDJA, IVO FILIPOVI^, 

MIRAN ANO[EK in SA[O VNUK 

SEKCIJA ELEKTRO DEJAVNOSTI 

Predsednik sekcije: DU[AN KNEHTL 

Podpredsednika sekcije: DU[AN KLAKOÊR in MAR- 

KO STOILKOVI^ 

Ostali ~lani/ce IO sekcije: JANEZ KODRI^, ALBIN BEZ- 

JAK, DU[AN ANTOLINC, VIDA KOSANOVI^ PRELOG in 

PETER KUMER 

SEKCIJA AVTOSERVISERJEV 

Predsednik sekcije: PETER RAI[P 

Podpredsednika sekcije: JO[KO OBROVNIK in BORIS 

DEM[I^ 

Ostali ~lani/ce IO sekcije: BOJANA SERNKO, VILIJEM 

PETROVÎ^, FRANC PREVORÎ^, MIRKO JUG, FRANC 

BEZJAK in FRANC SOR[AK 

SEKCIJA KOVINARJEV 

Predsednik sekcije: ALOJZ VRBNJAK 

Podpredsednika sekcije: ALOJZ BUÊK in BORIS 

DEM[I^ 

Ostali ~lani/ce IO sekcije: DU[AN KAISER, BENJAMIN 

PLOHL, MARKO BAB[EK, RENATA PLOHL, MIRKO 

KRISTOFI^ in IGOR MEGLI^ 

SEKCIJA GRADBINCEV 

Predsednik sekcije: VLADO HRE[ÂK 

Podpredsednika sekcije: HERMAN VOCOVNIK in 

VOJKO LETONJA 

Ostali ~lani/ce IO sekcije: BREDA KRISTOVI^, HELENA 

[ALI, NATA[A LENI^, MARINKO BUNDALO, FRAN- 

Î[EK EDER, BOGOMIR PO[TRAK, IGOR VIDOVI^ in 

BOJAN PODLESNIK 

SEKCIJA ZA PROMET 

Predsednik sekcije: ANDREJ KLOBASA 

Podpredsednika sekcije: IVAN KIRBI[ in ZDRAVKO 

LAMOT 

Ostali ~lani IO sekcije: BOJAN PO@GAN, BO[TJAN 

LAH, ANTON RAJ[P in EMIL STERMECKI 

SEKCIJA INSTALATERJEV ENERGETIKOV 

Predsednik sekcije: BOJAN GRU[OVNIK 

Podpredsednika sekcije: CVETKA GRU[OVNIK in DA- 

NILO BRDNIK 

Ostali ~lani IO sekcije: FRANJO PERNEK, JANEZ 

[AUPERL, BOJAN DAJ^MAN in ETBIN STROPNIK 



 

SEKCIJA ELEKTRONIKOV IN MEHATRONIKOV 

Predsednik sekcije: JANEZ [KRLEC 

Podpredsednika sekcije: MILENKO GLAVICA in JANEZ 

HELBL 

Ostali ~lani IO sekcije: BOGDAN AUER, VINKO 

CMAGER, STOJAN KOLAR, DAVORIN OSRAJNIK, 

JANEZ PREVOL[EK, MARIO JAKOPIÊK in BOJAN 

VEZJAK 

SEKCIJA FRIZERJEV IN KOZMETIKOV 

Predsednik sekcije: RATIMIR KRZNARI^ 

Podpredsednika sekcije: PETER JUR[E in MARINA 

KODBA 

Ostali ~lani/ce IO sekcije: NADA BALAN, DANICA 

DEBEVEC, DARJA EFERL, JO@ICA CIGLER, BOJANA 

GALI^ in KSENIJA PEHLI^ SIMONÎ^ 

SEKCIJA MIZARJEV 

Predsednik sekcije: ANTON FIDLER 

Podpredsednika sekcije: FABIJAN CIFREK in DU[AN 

FIDLER 

Ostali ~lani/ce IO sekcije: NENAD MAGDALENI^, 

ALMIRA HAKL, SRE^KO BERNERD, BRANKO FRANC 

MURAUS, MILAN LAJH, MARKO [IKMAN 

SEKCIJA TEKSTILCEV 

Predsednica sekcije: JO@ICA HABINGER 

Podpredsednica sekcije: JANJA PODKRAJ[EK 

Ostale ~lanice IO sekcije: MARIJA PANI^, SUZANA 

PIVEC in NATA[A MATIJEVI^ 

SEKCIJA FOTOGRAFOV 

Predsednik sekcije: ALEKSANDER REGOR[EK 

Podpredsednik sekcije: ORLANDO ZIDAR 

Ostali ~lani/ce IO sekcije: TATJANA JELU[I^, NATA- 

LIJA JELU[I^ BABI^ in MARJAN LAZNIK 

SEKCIJA TAKSISTOV 

Predsednik sekcije: MIRAN [PEH 

Ostali ~lani/ce IO sekcije: IGOR HORVAT, FRANC 

KOBAN, SUZANA KOBAN in ALEKSANDER MAGDA- 

LENC 

Vsa podpora ministra 

Vla~i~a 

Zaradi è dalj ~asa nerazre{enih 

najbolj kriti~nih problemov 

prevoznikov so ti zagrozili 

z morebitnimi cestnimi 

zaporami, ~e z Ministrstvom 

za promet ne bodo dosegli dogovora 

glede ureditve tovornega 

prometa na slovenskih cestah, 

prostega vstopa v Luko 

Koper ter uzakonitve tridesetdnevnega 

pla~ilnega roka. Vse 

to je na sestanek z avtoprevozniki 

in vodstvom Obrtnopodjetni{ke 


4. junija pripeljalo ministra za 

promet Patricka Vla~i~a. Sestanek 

je bil v prostorih Obmo~ne 


Maribor. Minister Vla~i~ 

je prevoznikom zagotovil vso 

podporo pri re{evanju njihove 

problematike. 

Sestanka so se iz Obrtnepodjetni{ke 


udeleìli predsednik upravnega 

odbora slovenske obrtne 

zbornice [tefan Pavlinjek, generalni 

sekretar Viljem P{eni~ny, 

predsednik republi{ke 

sekcije za promet Andrej Klobasa, 

podpredsednika upravnega 

odbora sekcije za promet 

Franc Seli~ in Peter Pi{ek ter 

sekretar sekcije za promet 

Bojan Pe~nik. Iz Ministrstva 

za promet se je poleg ministra 

Patricka Vla~i~a sestanka udeleìl 

{e Bogdan Potokar. 

Uzakonitev tridesetdnevnega 

pla~ilnega roka vklju~no s 

solidarnostno klavzulo. 

Minister Vla~i~ je zagotovil, 

da bo predlog zakona v 

javni razpravi è prihodnji 

teden in bi bil lahko sprejet do 

leto{nje jeseni, ko naj bi ga 

obravnavali v parlamentu. V 

spremembe Zakona o prevozih 

v cestnem prometu naj bi bila 

po zahtevah prevoznikov, tako 

kot je urejeno marsikje v tujini, 

vklju~ena tudi solidarnostna 

klavzula, kjer sta po{iljatelj 

tovora in prejemnik solidarnostno 

odgovorna za pla~ilo 

prevoznine, torej transporta. 

Sprostitev omejevanja 

tovornega prometa na 

lokalnih cestah 

Zahteva prevoznikov po 

sprostitvi prometa tovornih 

vozil na dràvnih cestah, ki 

potekajo vzporedno z avtocestami, 

je pripeljala do obljube 

ministra Vla~i~a, da bodo na 

ministrstvu preu~ili seznam 

kriti~nih odsekov, bilo naj bi 

jih 17, kjer je promet tovornih 

vozil nad 7,5 t po mnenju prevoznikov 

neupravi~eno omejen. 

Prevozniki so ministru 

predlagali, naj prou~i mo`nost 

uporabe lokalnih cest prevoznikom, 

kadar ti uporablja- 

SEKCIJA OPTIKOV 

Predsednik sekcije: VLADIMIR KOBILICA 

Podpredsednik sekcije: RENE PIRC 

SEKCIJA ZLATARJEV 

Predsednik sekcije: VINKO [ELIGO 

Podpredsednik sekcije: FELIKS VRE^KO 

SEKCIJA KROVCEV IN KLEPARJEV 

Predsednik sekcije: MAKS SELIN[EK 

Podpredsednik sekcije: ANDREJ RANER 

SEKCIJA URARJEV 

Predsednik sekcije: JO@E VIDOVI^ 

Novinarska konferenca predstavnikov OZS in sekcije za promet 

(Foto: Boris Li~en) 


jo lokalno cesto za nalaganje 

oziroma razkladanje tovora, 

da pridejo do servisa, kadar so 

nanj naro~eni, do bencinske 

~rpalke in do oziroma iz kraja, 

kjer prebivajo. Minister se je 

strinjal, da je potrebno definirati, 

kaj vse je lokalni promet, 

da so ponekod obvoznice 

neìvljenjske ter da je nujno 

razre{iti nelogi~nosti v lokalnem 

prometu, da pa na tistih 

odsekih, kjer je ustroj ceste 

neprimeren, tovornega prometa 

ne bodo dovolili. Prevozniki 

so se z ministrom dogovorili 

za sestavo komisije, ki bo pregledala 

kriti~ne odseke. V 

komisiji bodo poleg predstavnika 

ministrstva in prevoznikov 

tudi predstavniki 

policije, komisijo pa naj bi 

vodil dràvi sekretar z Ministrstva 

za promet. O kon~ni odlo~itvi 

glede sprostitve oziroma 

omejitev tovornega prometa 

na kriti~nih odsekih 

lokalnih cest bo po dolo~enih, 

javno predstavljenih kriterijih 

odlo~il minister. Po obljubah 

ministra bi lahko to problematiko 

re{ili do septembra. 

Ob tem so prevozniki opozorili 

{e na nerazumno visoke 

kazni in na odgovornost avtoprevoznika 

za prekr{ke {oferja 

v cestnem prometu. Minister je 

obljubil, da se bo zavzel za 

spremembe zakonodaje na tem 

podro~ju. 

Prost vstop prevoznikov 

v Luko Koper 

V zvezi z zahtevo po brezpla~nem 

vstopu tovornih vozil 

v Luko Koper so dobili prevozniki 

od ministra zagotovilo, 

da bodo do re{itve sku{ali 

priti na sestanku s predsednikom 

nadzornega sveta Luke 

Koper. Sestanek naj bi bil sklican 

v tednu dni. 

Minister Patrick Vla~i~ je 

svoja stali{~a do problematike 

prevoznikov in vso svojo podporo 

pri razre{evanju te problematike 

predstavil tudi na 

skup{~ini sekcije za promet pri 

Obrtno-podjetni{ki zbornici 


Slovenije, ki je sledila sestanku. 

Minister Patrick Vla~i~ je 

pokazal veliko posluha za 

razre{evanje problematike prevoznikov, 

ki upajo, da se bodo 

dane obljube tudi izpolnile. 

Breda Malen{ek 

Sestanka so se udeleìli predstavniki Obrtno-podjetni{ke zbornice 

Slovenije, Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor, sekcije 

za promet in Ministrstva za promet 

(Foto: Breda Malen{ek) 

Iz Ministrstva za promet se je sestanka poleg ministra Patricka 

Vla~i~a udeleìl {e Bogdan Potokar (Foto: Breda Malen{ek) 

Minister Vla~i~ je ~lanom skup{~ine sekcije za promet pojasnil 

doseène dogovore (Foto: Boris Li~en) 

Seja ~lanov skup{~ine sekcije za promet pri OZS 


Minister Vla~i~ in predsednik sekcije Klobasa dosegla dogovor 

glede zahtev prevoznikov 




8. Forum obrti in podjetni{tva: odgovori na 

odprto pismo vladi 

Na 8. Forumu obrti in 

podjetni{tva se je zbralo 

skoraj 500 obrtnikov in 

podjetnikov. 

Foruma, ki ga je vodil generalni 

sekretar OZS dr. Viljem 

P{eni~ny, so se udeleìli minister 

za zunanje zadeve Samuel 

@bogar, minister za pravosodje 

Ale{ Zalar, minister za delo, 

druìno in socialne zadeve dr. 

Ivan Svetlik, dràvna sekretarka 

z Ministrstva za gospodarstvo 

mag. Darja Radi~, 

vodja sektorja za bolj{e predpise 

in upravne procese na Ministrstvu 

za javno upravo mag. 

Renata Zatler, direktorica Direktorata 

za sistem dav~nih, 

carinskih in drugih javnih prihodkov 

Irena Erjavec, direktor 

Direktorata za srednje in vi{je 

{olstvo ter izobraèvanje odraslih 

mag. Vinko Logaj in 

drugi pomembni vladni predstavniki. 

Uvodni govor je imel 

podpredsednik OZS in predsednik 

upravnega odbora [tefan 

Pavlinjek. Poudaril je, da 

je potrebno razviti poslovno 

okolje, ki bo podjetni{tvu in 

podjetnikom prijazno. 

Med pomembnej{imi zahtevami 

so bili letos izpostavljeni 

predvsem ukrepi za 

zmanj{anje pla~ilne nediscipline. 

Dopolnitev odprtega 

pisma OOZ Maribor, ki ga je 

podprlo najmanj 35 OOZ, je 

to zahtevo umestila kot najpomembnej{o, 

zato so odgovor 

nestrpno pri~akovali. Po 

mnenju ministra za pravosodje 

Ale{a Zalarja bo k ureditvi 

problematike pomembno pripomogla 

novela Zakona o 

izvr{bi, ki pa po njegovem 

mnenju sicer ne bo ozdravila 

vseh bolezni pla~ilne nediscipline, 

bo pa olaj{ala iskanje 

dol`nikovega premoènja in 

pospe{ila hitrost sodnih postopkov. 

Uveden bo sistem 

neposredne izvr{be kljub ugovoru 

dol`nika v vseh primerih, 

kjer bo podlaga za izvr{bo 

notarska listina ali sodna odlo~ba. 

Ves ~as foruma so obrtniki 

in podjetniki postavljali vpra- 

{anja dràvnim predstavnikom, 

in ti so, kolikor je bilo le 

mogo~e, sproti odgovarjali. Iz 

mariborske zbornice se je foruma 

udeleìlo skoraj 30 obrtnikov 

in podjetnikov. Gostinka 

Emica Neuvirt Ivan~i~, 

~lanica IO sekcije gostincev, je 

zastavila nekaj pere~ih vpra- 

{anj v zvezi z gostinsko problematiko 

(kadilski zakon, gostinski 

vrtovi, {tudentsko delo) 

dr. Ivanu Svetliku in na 

nekatera dobila tudi odgovore. 

Boris Dem{i~, podpredsednik 

sekcije kovinarjev in avtoserviserjev, 

je izpostavil problematiko, 

ki so jo obravnavali 

na sejah izvr{ilnih odborov in 

zadeva delo na ~rno. Dr. Ivan 

Svetlik je napovedal, da bo 

vlada do jeseni pripravila 

zakon, ki bo korenito posegel 

v zaposlovanje na ~rno, in 

dodal, da na ministrstvu razmi{ljajo 

tudi o posebni kampanji, 

s katero bi javnost 

osve{~ali, da je delo na ~rno 

neke vrste humus, na katerem 

se gojijo nezdrave klice za 

gospodarstvo in za celo podro~je 

socialnega ìvljenja. 

»Vlada sama sive ekonomije 

ne bo iztrebila. Treba ji je 

pomagati s prijavami na in- 

{pekcijske slu`be,« je udele- 

ènce foruma pozval minister 

Svetlik. 

Ale{ Pulko, predsednik 

OOZ Maribor, je opozoril, da 

so obrtniki vedno v podrejenem 

poloàju, da in{pektorji 

i{~ejo napakice pri legalnih 

obrtnikih, ne vidijo pa pravih 

{u{marjev, na vlado pa je 

apeliral, naj è enkrat pomagajo 

obrtnikom. Alojz Vrbnjak, 

predsednik sekcije kovinarjev, 

je bil kriti~en do sedanjega 

{olskega sistema in do tega, da 

je v poklicnem izobraèvanju 

premalo prakse. Predsednik 

avtoprevoznikov Andrej Klobasa 

pa se je v svojem govoru 

osredoto~il predvsem na milijone 

evrov, ki jih veliki dolgujejo 

malim, in dodal, da naj 

vlada najve~je dol`nike spravi 

za zapahe. 

Po forumu je sledila sve- 

~ana podelitev obrtnika leta. 

Med nominiranci, ki so bili 

predstavljeni s kratkim filmom, 

je vsak na{el svojega 

favorita, za obrtnika leta pa je 

bil razgla{en Anton Kambi~ 

(laboratorijska oprema). 

Naslednji dan so se obrtniki 

in podjetniki v sklopu dni 

slovenske obrti udeleìli {e 

strokovnih predavanj v okviru 

OZS in SOCISKLAD. 

Lea Polajnar 

Predah med natrpanim portoro{kim programom dogodkov 

(Foto: Leonida Polajnar) 

Mariborski udeleènci 8. Foruma obrti in podjetni{tva v Portorù 



NA[I ^LANI 

@e od rane mladosti je èlela postati frizerka 

Majda Cenc je frizerka, 

ki poklic opravlja s 

posebnim veseljem. @e 

40 let ima svoj salon na 

Lackovi cesti 182 v 

Pekrah. Zaradi spleta 

okoli{~in pa je lani 

praznovala {ele 35 let 

aktivnega dela v obrti. 

Majda je è pri trinajstih 

letih spoznala, da jo urejanje 

las posebej privla~i. @e v {oli je 

so{olkam urejala pri~eske, 

kmalu pa je to dejavnost raz- 

{irila na prijateljice iz bloka in 

okolice, kjer je stanovala. 

Torej je bilo logi~no, da bo 

Majda postala frizerka. Pri tej 

odlo~itvi so jo podpirali star{i, 

ki so menili, da je za ìvljenje 

potrebno imeti poklic. Teoreti~ni 

del {olanja je v letih 1962 

do 1964 potekal v tedanji Frizerski 

{oli Maribor v Oro`novi 

ulici. Ta del je trajal tri mesece, 

ostali ~as {olskega leta pa 

je potekal v frizerski delavnici 

pri mojstru Fliegerju v Ho~ah, 

pri katerem se je po dveh letih, 

ko si je pridobila poklic frizerja, 

tudi zaposlila. 

@elja po tem, da spozna, 

kako delo frizerja poteka drugod, 

jo je za devet mesecev pripeljala 

v Frizerstvo Brigadir v 

Selnico ob Dravi. Leta 1967 se 

je preselila v Pekre, kjer se je 

zaposlila v salonu na Lackovi 

cesti. 

S samostojno dejavnostjo 

je pri~ela petega maja 1970. 

Leta so tekla, poleg strank so v 

salon prihajale tudi nove 

pomo~nice. Tako se je pri njej 

izu~ilo mnogo frizerk. Deset 

od teh jih ima svoje salone. Z 

nekaterimi se ob~asno sre~uje 

{e danes. Koncem leta 2001 je 

zaradi zdravstvenih razlogov 

dejavnost prevzel sin @an, ki je 

do Majdine vrnitve v septembru 

2005 uspe{no vodil obratovanje 

salona. 

Majda je salon prevzela 

skupaj s staro opremo, vendar 

ga je kmalu v celoti preuredila. 

Ker rada spreminja in izbolj- 

{uje delovno okolje, vsakih 

nekaj let menja opremo, prebarva 

stene ali kako druga~e 

spremeni ambient. Pri tem se 

posluì razli~nih barvnih kombinacij. 

»Salon mora biti zanimiv, 

tako da se zaposleni in 

stranke v njem bolje po~utimo,« 

pravi Majda. 

Prostorske mo`nosti so 

omogo~ile, da si je Majda poleg 

salona zgradila svoj dom. 

To ima zanjo veliko prednost, 

saj lahko ~as, ko ni strank, 

izkoristi za kak{no hi{no opravilo. 

Ko pa je v salonu pomo~nica, 

je po potrebi vedno 

pri roki. Ko je na{la svojega 

ìvljenjskega partnerja, sta hi- 

{o {e pove~ala in za potrebe 

lokala dogradila garderobe ter 

sanitarije. Tako je sedaj lokal 

zgrajen v skladu s strogimi 

predpisi za izvajanje frizerske 

dejavnosti, hi{a pa je dovolj 

prostorna tudi za sina @ana, ki 

pa àl ni usmerjen v frizersko 

dejavnost. 

Vso dokumentacijo, potrebno 

za obratovanje salona, 

Majda vodi sama. @e od leta 

1990 uporablja ra~unalni{ki 

program. Za informiranje o 

zakonskih spremembah uporablja 

revije Obrtnik in Na{ 

poro~evalec, ~e pa je potrebno, 

se oglasi na dav~nem uradu, 

kjer ji vedno radi pomagajo. 

Majda se je uradno è upokojila, 

vendar ji je frizerska 

dejavnost {e vedno v zadovoljstvo. 

Zato obrti {e ne namerava 

odjaviti. ê ne bi imela 

prekinitve zaradi bolezni, bi 

letos praznovala è 40. obletnico 

obrtne dejavnosti. 

Kljub konkurenci, na Lackovi 

cesti so {tirje saloni, se da 

preìveti. Ob~utno se je sicer 

zniàlo {tevilo naklju~nih 

strank. Tako v salon prihajajo 

Majda Cenc v svojem frizerskem lokalu v Pekrah 

(Foto: Janko Pistotnik) 

prete`no stalne stranke, pa {e 

te redkeje kot v~asih. 

Poleg osnovne frizerske 

izobrazbe je v letih dejavnosti 

bilo potrebno dodatno pridobivanje 

verificiranega znanja. 

Tako je leta 1970 opravila 

izpit za brivko, kar je bilo 

potrebno za mo{ko striènje. 

[e v ~asu Jugoslavije je zaklju~ila 

Visoko {olo za frizerje 

v Oro`novi ulici v Mariboru, 

{olanje je trajalo 7 mesecev. S 

tem je Majda pridobila kvalifikacijo 

v rangu mojstrskega 

izpita. 

Leta 1996 je opravila {e 

andrago{ki izpit, kar je bil 

pogoj za u~enje mladih frizerk. 

Kljub zdravstvenim teàvam 

je Majda {e vedno dobre 

volje in polna optimizma. Za 

svojo du{o sodeluje tudi v 

amaterski dramski skupini 

Pekre. Majda èli, da bi salon 

po njeni dokon~ni upokojitvi 

{e naprej deloval. Naslednika 

v druìni nima, bo pa sku{ala z 

eno od zaposlenih delavk najti 

ustrezno re{itev. 

Janko Pistotnik 

Odgovor PR - RTV Slovenija glede predvajanja 

nogometnih tekem svetovnega 

prvenstva v gostinskih lokalih. 

Pred ~asom je bila v nekaterih medijih objavljena vest, da 

gostinski lokali ne bodo smeli predvajati prenosov tekem svetovnega 

prvenstva v nogometu, ~e ne bodo pla~ali licence. 

Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS je na RTV Slovenija 

takoj posredovala vpra{anje o omenjeni novici in prejela 

odgovor spodaj. 

Po pojasnilu RTV Slovenija je predvajanje v lokalih po 

razlagi pravil Fife nekomercialno predvajanje, za katerega se 

ne pla~uje pristojbina, razen v primerih komercialnega izkori{~anja. 

Tako da prenosi tekem SP v gostinskih lokali bodo! 

Licenca je tako potrebna le za komercialno predvajanje. 

Licenco je potrebno pridobiti v primeru, da je dogodek kakorkoli 

sponzoriran, v primeru povezovanja kakr{nekoli asociacije 

imena ali ozna~be lokala z zdruènjem Fifa, …) . 

Vlasta Markoja (OZS) 


NA[I ^LANI 

Samo Kramberger, Gostilna Milenium, Zgornje Ho~e 

Otvoritev Vinske banke 

V Gostilni Milenium iz 

Zgornjih Ho~ je bilo 

19. maja slovesno 

odprtje Vinske banke 

Dru{tva za napredek 

kulinarike in vina. 

Druìnskemu podjetju 

Milenium, Mirku, Vidi, 

Nata{i in Samu, ki je 

tudi predsednik 

dru{tva, je ob otvoritvi 

Vinske banke poleg 

{tevilnih gostov ~estital 

tudi Joè Merku{, ùpan 

ob~ine Ho~e-Slivnica. 

V vinski banki je ~lanom 

dru{tva na razpolago è preko 

50 razli~nih vrst vin enajstih 

vinarjev iz vse Slovenije. Samo 

Kramberger je povedal, da je 

odprtje Vinske banke posve- 

~eno proslavitvi desete obletnice 

druìnskega podjetja Milenium. 

Gostilno Milenium, ki 

se nahaja ob glavni cesti v 

Zgornjih Ho~ah, so namre~ 

odprli pred desetimi leti na 

prehodu v novo tiso~letje. 

Druìnsko podjetje Milenium 

sestavljajo o~e Mirko, dolgoletni 

glavni kuhar mariborske 

bolni{nice, èna Vida, h~i Nata{a 

in sin Samo. Glavna 

zna~ilnost njihove gostilne je 

usmeritev v zdravo prehrano, 

pazljiva in zdrava priprava 

kvalitetne hrane s kuhanjem 

na sopari po na~elih zdravega 

prehranjevanja. Njihovi gostje 

ne prihajajo zaradi velikih porcij, 

v Gostilno Milenium prihajajo 

gostje, ki i{~ejo kakovost. 

Samo Kramberger je tudi 

predsednik Dru{tva za napredek 

kulinarike in vina, ki je 

bilo ustanovljeno v letu 2009. 

Namen dru{tva je dvigniti nivo 

poznavanja kulinarike in vin v 

Sloveniji, s poudarkom na raznovrstnosti 

in kakovosti ponudbe. 

Ob otvoritvi je bilo v 

Vinski banki na razpolago 54 

butelj~nih vin enajstih slovenskih 

vinarjev. Gre za bogato 

ponudbo {irokega spektra 

visokokakovostnih slovenskih 

vin, od desertnih do dvorskega 

vina in suhe penine, od pitnih 

vin za vsak dan, do vrhunskih 

vin, ki se kombinirajo z dolo~eno 

vrsto hrane. Od modrega 

pinoja in modre frankinje, 

do sivega pinoja, po poreklu 

pa od [tajerske do Krasa in 

Primorske. Cilj Vinske banke 

^lani druìnskega podjetja Milenium 

je pripeljati vanjo vina vinarjev 

z najbolj{im razmerjem med 

ceno in kakovostjo. ^lanom 

dru{tva z letno ~lanarino 16 

evrov je vino iz Vinske banke 

dostopno po ceni vinarjev. Gre 

za ljubiteljsko dru{tvo, katerega 

glavni cilj je dvig kulture 

pitja in poznavanja kulinarike 

na vi{jem nivoju. Samo Kramberger, 

ki je lani kon~al {tudij 

gostinstva na Visoki {oli za 


gostinstvo in turizem v 

Mariboru, je za diplomsko 

nalogo izdelal spletno stran 

www.svetkulinarike.si, ki je 

tudi uradna stran Dru{tva za 

napredek kulinarike in vina s 

{tevilnimi posodobljenimi recepti, 

kako pripraviti tradicionalne 

jedi na moderen 

na~in. 


Zdruènje delodajalcev obrti 

in podjetnikov Slovenije GIZ 

Vabilo 

Mariborski pododbor ZDOPS in OOZ Maribor vas tokrat 

skupaj vabita na redno torkovo okroglo mizo mariborskega 

pododbora Zdruènja, ki bo v torek, 29. 6. 2010, ob 18.00 

uri v prostorih OOZ Maribor na Titovi cesti 63 v Mariboru. 

Gost okrogle mize bo Pavel Sedovnik, namestnik generalnega 

sekretarja OZS. Z gostom se bomo pogovarjali o javni 

kampanji boja proti delu in zaposlovanju na ~rno, kateri se je 

aktivno pridruìla tudi OZS. 

Ker je tema ta trenutek izrednega pomena za obrt in podjetni{tvo, 

saj posega negativno v pogoje poslovanja, pri~akujemo 

udele`bo ~im ve~jega {tevila obrtnikov in podjetnikov. 

VLJUDNO VABLJENI! 

Druìna Kramberger z vinarji 


Predsednik pododbora Maribor 

Marko Bab{ek 

Sekretarka OOZ Maribor 

Ksenija Korenjak Kramar 


Volilni zbor in o zavarovanju 

poklicne odgovornosti 

AKTUALNO 

Majska klepetalnica 

Pododbora Zdruènja 

delodajalcev obrtnih 

dejavnosti Slovenije za 

obmo~je OOZ Maribor, 

ki je bila 25. maja, je 

potekala v dveh delih. 

Najprej je bil volilni 

zbor ~lanov 

Podravskega regijskega 

odbora, sledila pa je 

klepetalnica s predstavitvijo 

zavarovanja 

odgovornosti iz 

dejavnosti, zavarovanja 


in informacije o 

zavarovanju plovil. 

^lani Pododbora Zdruènja 

delodajalcev za obmo~je 

Obmo~ne obrtno-podjetni{ke 

zbornice Maribor so najprej 

pregledali aktivnosti odbora v 

preteklem obdobju. Gre za 

enega aktivnej{ih odborov v 

Sloveniji, ki mese~no organizira 

tudi tematske klepetalnice 

z aktualno tematiko za 

delodajalce. Udele`ba na 

klepetalnicah je brezpla~na 

tako za delodajalce kot za predavatelje. 

Za podporo in 

pomo~ pri izvedbi aktivnosti 

odbora in pri organizaciji 

klepetalnic so se zahvalili 

OOZ Maribor. Dogovorili so 

se, da se klepetalnice, ki jih 

organizirajo od leta 2002, 

preimenuje v okrogle mize, 

termin njihovih izvedb pa 

ostaja zadnji torek v mesecu. 

Tako bo 29. junija okrogla 

miza na temo sive ekonomije, 

torej dela na ~rno, za predavatelja 

pa bodo povabili predstavnika 

iz Obrtno-podjetni{ke 

zbornice Slovenije. ^lani 

so izvolili poslanca v skup{~ino 

Zdruènja in ~lane izvr{ilnega 

odbora mariborskega 

pododbora. Poslansko funkcijo 

bo tudi naslednja {tiri leta 

opravljal dosedanji poslanec 

Marko Bab{ek, ~lani izvr{ilnega 

odbora, ki so ga s treh 

raz{irili na {est ~lanov, pa so 

Marija Potr~, Karolina ^re- 

{nar, Boris Li~en, Janez [auperl, 

Marko Bab{ek in Fabijan 

Cifrek. 

Volilnemu zboru mariborskega Pododbora Zdruènja delodajalcev 

obrtnih dejavnosti sta predsedovala Janez [auperl in Marko 

Bab{ek 


Gordana Kova~evi~ Hiti in Nada Kaluà iz Zavarovalnice Adriatic 

Slovenica sta predstavili zavarovanje poklicne odgovornosti 


Zavarovanje poklicne 

odgovornosti 

V nadaljevanju sta predstavnici 

mariborske zavarovalnice 

Adriatic Slovenica Gordana 

Kova~evi~ Hiti, organizatorka 

tr`ne mreè v Poslovni 

enoti Maribor, in Nada Kaluà, 

zavarovalna zastopnica, 

predstavili zavarovanje odgovornosti 

iz dejavnosti, zavarovanje 


ter ostala zavarovanja - premoènjsko, 

avtomobilsko in 

zavarovanje plovil. 

Najprej sta predstavili 

spekter zavarovanj za male 

podjetnike, kot so poàrno zavarovanje, 

zavarovanje obratovalnega 

zastoja zaradi po- 

àra, strojelomno zavarovanje, 

zavarovanje elektronskih ra~unalnikov, 

zavarovanje stekla, 

vlomno zavarovanje ter zavarovanje 

splo{ne odgovornosti, 

in sicer zavarovanje splo{ne 

civilne odgovornosti, proizvajal~eve 

odgovornosti ter poklicne 

odgovornosti, potem pa 

sta odgovarjali {e na vpra{anja 

delodajalcev. Poudarili sta, da 

pri splo{ni civilni odgovornosti 

zavarovalnica vedno preverja 

upravi~enost od{kodninskega 

zahtevka tretje osebe in 

zavarovalnica nikoli ne krije 

vsega, dolo~enih rizikov ne 

krije. V kolikor imamo torej 

sklenjeno zavarovanje poklicne 

odgovornosti ali odgovornosti 

za opravljanje dejavnosti, 

je dobro, da jo, ko zavarovanje 

letno obnavljamo, preverimo, 

za kak{ne {kodne primere 

vse smo zavarovani in ali 

je v ~asu od sklenitve zavarovanja 

na podro~ju zavarovalni{tva 

pri{lo do kak{nih 

sprememb. Med odgovori je 

bil tudi ta, da je mo`no tudi 

zavarovanje delodajal~eve odgovornosti 

za primer nezgode 

delavca za ~as opravljanja 

dejavnosti, glede cen zavarovanja 

pa, da so odvisne od 

{tevila zaposlenih v podjetju 

oziroma obratovalnici, dejavnosti, 

ki se opravlja. Vsekakor 

pa svojim zavarovancem, v 

kolikor imajo pri njihovi 

zavarovalnici sklenjenih ve~ 

razli~nih zavarovanj, nudijo 

paketni popust. Zanimiv je bil 

tudi odgovor na vpra{anje, 

kak{na je odgovornost gostincev 

za po{kodbe, ki se lahko 

zgodijo na igralih, ki jih imajo 

v svojih lokalih oziroma gostinskih 

vrtovih. Gostinec je 

odgovoren za uporabo igral, ki 

jih ima v gostinskem lokalu 

oziroma gostinskem vrtu, lahko 

pa v svoji zavarovalni polici 

to odgovornost posebej 

zavarujejo. Posebej se lahko 

zavaruje tudi za primere po{- 

kodb na avtomobilih, do katerih 

lahko pride na parkiri{~ih, 

ki so v lasti gostinskega 

lokala. Breda Malen{ek 


RAZPISI 

Aktualne kreditne linije SID banke 

Financiranje malih in 

srednje velikih podjetij 

- krediti za podjetni{ko 

aktivne 

Namen linije SID banke 

Linija SID banke je namenjena 

financiranju nalo`b in 

izdatkov v vseh fazah razvoja 

malih in srednje velikih podjetij 

(v nadaljevanju: kon~ni 

upravi~enci). 

Kon~ni upravi~enci 

Za kredit iz linije SID banke 

lahko pri poslovni banki 

zaprosijo: 

• mala in srednje velika podjetja 

s sedeèm v Republiki 

Sloveniji; 

• podjetniki v smislu zakona, 

ki ureja gospodarske dru`be 

s sedeèm v Republiki Sloveniji; 

• zasebniki (zdravnik, notar, 

odvetnik, kmet ali druga 

fizi~na oseba, ki ni podjetnik 

in kot poklic opravlja dolo~eno 

dejavnost) s sedeèm v 

Republiki Sloveniji. 

Upravi~eni stro{ki 

Iz sredstev linije SID banke 

se lahko financira naslednje 

stro{ke: 

• nalo`be v opredmetena sredstva; 

• nalo`be v neopredmetena 

sredstva; 

• neposredne investicije v 

proizvodne obrate kon~nega 

upravi~enca v tujini (npr. 

gradnja ali obnova proizvodnega 

obrata, nakup ve- 

~inskega deleà v proizvodnem 

obratu ipd.), vendar ne 

Za ve~ zaposlovanja 

dolgotrajno brezposelnih 

oseb – prejemnikov denarne 

socialne pomo~i 

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je 28. maja 

2010 v Uradnem listu ({t. 42 /10) in na svoji spletni strani 

www.ess.gov.si objavil Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja 

dolgotrajno brezposelnih oseb – prejemnikov denarne 

socialne pomo~i za leto 2010. Na voljo je 1.125.000 evrov, to 

pomeni, da predvidevamo zaposlitev 150 dolgotrajno brezposelnih 

oseb, ki so v zadnjih 16 mesecih prejemale denarno 

socialno pomo~ najmanj 12 mesecev 

Do subvencije za zaposlitev so upravi~eni tr`ni in netr`ni 

delodajalci, ki izpolnjujejo vse pogoje razpisa in ki bodo za 

dolo~en ~as najmanj enega leta neprekinjeno ali za nedolo~en 

~as zaposlili brezposelno osebo, ki je v zadnjih 16 mesecih vsaj 

12 mesecev prejemala denarno socialno pomo~ 

Delodajalci bodo lahko prejeli subvencijo za zaposlitev v 

vi{ini: 

4.500 evrov , ~e bodo zaposlili osebe za dolo~en ~as najmanj 

enega leta s 40-urnim delovnim ~asom na teden (subvencija 

se bo delodajalcem izpla~ala v 6 mese~nih obrokih) ter 

9.000 evrov , ~e bodo zaposlil osebe za nedolo~en ~as s 40- 

urnim delovnim ~asom na teden (subvencija se delodajalcem 

izpla~a v 12 mese~nih obrokih. 

Prvi rok za oddajo vlog je 21. junij 2010, zadnji pa 6. 

december 2010, ~e ne bodo razpolo`ljiva sredstva porabljena 

è prej. 

investicije v vzpostavitev ali 

delovanje distribucijske mre- 

è; 

• sodelovanje na sejmih, raziskave 

ali svetovalne storitve, 

potrebne za uvajanje novega 

ali obstoje~ega proizvoda na 

nov trg; 

• obratna sredstva, potrebna 

za {iritev poslovne dejavnosti 

ipd. 

Za dodatne informacije in 

glede konkretnih mo`nostih financiranja 

se lahko obrnete na 

(va{e) poslovne skrbnike pri 

poslovnih bankah, ki so se odzvale 

na ponudbo SID banke: 

Abanka d.d., Banka Celje d.d., 

Factor banka d.d., Gorenjska 

banka d.d., Nova Kreditna 

banka Maribor d.d., Nova 

Ljubljanska banka d.d., Po{tna 

banka Slovenije d.d. in 

Probanka d.d. 

Za informacije v zvezi z 

vsemi linijami SID banke pri 

poslovnih bankah smo vam na 

voljo tudi v SID banki: 

Telefon: 01 2007 530; 

e-naslov: info@sid.si; 

splet: www.sid.si 

Predlog zakona o spremembah 

in dopolnitvah zakona o 

zaposlovanju in delu tujcev 

Cilji zakona je omogo~iti zaposlovanje in delo tujcem, v 

kolikor delodajalcem ni mo`no zagotoviti ustreznih doma~ih 

delavcev, omogo~iti mo`nost za{~ite slovenskega trga dela in 

nadzor nad zaposlovanjem in delu tujcev v Sloveniji. 

Glavni cilji sprememb in dopolnitev ZZDT so uskladitev 

slovenske zakonodaje z EU zakonodajo, izbolj{ave zakona in 

pravna podlaga za izdajo vladne uredbe o nastanitvah tujcev. 

Glavne spremembe bi naj bile: 

Osebno delovno dovoljenje za nedolo~en ~as se ukinja. 

Tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje bodo imeli prost 

dostop na slovenski trg dela. 

Osebno delovno dovoljenje za tri leta bo tujec z najmanj 

poklicno izobrazbo lahko pridobil po najmanj 22-mese~ni 

neprekinjeni zaposlitvi pri katerem koli delodajalcu na podlagi 

delovnih dovoljenj z veljavnostjo dveh let. S tem bodo tujci 

v bistveno bolj{em poloàju nasproti delodajalcem. 

Sezonsko delo se zaradi narave dela v gradbeni{tvu ukinja. 

Prav tako se ukinja sezonsko delo v gostinstvu in turizmu, saj 

je bilo {tevilo izdanih delovnih dovoljenj zanemarljivo. 

Sezonsko delo v kmetijstvu in gozdarstvu ostaja enako kot do 

sedaj. 

Zaostrujejo se pogoji za izdajo dovoljenja za zastopnike. 

Tujec, ki bo po uveljavitvi novele zakona ustanovil kapitalsko 

gospodarsko dru`bo in za zastopnika imenoval tujca, bo 

moral izkazati lastni{tvo ali najem poslovnih prostorov. 

Kapitalske gospodarske dru`be, ki è poslujejo, pa bodo 

morale v postopku pridobivanja delovnega dovoljenja za 

zastopnika dokazati, da izpla~ujejo pla~e ter davke in 

prispevke. S temi pogoji bodo odpravljeni fiktivni naslovi in 

teàve razli~nih in{pekcijskih organov in DURS-a v primerih, 

ko tujcev ni bilo na vpisanem naslovu. 

V zakonu bo dolo~ena pravna podlaga za izdajo vladine 

uredbe o nastanitvah tujcev. 


RAZPISI 

Ob~ina Ra~e-Fram in Po{tna banka Slovenije d.d. objavljata razpis 

za dodelitev posojil s subvencionirano 

obrestno mero za pospe{itev razvoja malega 

gospodarstva in kmetijstva 

Razpis je objavljen na podlagi 

Pravilnika o finan~ni 

pomo~i za spodbujanje podjetni{tva 

v ob~ini Ra~e–Fram 

(MUV, {t. 16/04, 13/05 in 

4/2006) in Pravilnika o dodeljevanju 

dràvnih pomo~i, 

pomo~i de minimis in izvajanja 

drugih ukrepov razvoja 

kmetijstva in podeèlja v 

Ob~ini Ra~e-Fram (MUV, {t. 

25/2007). 

I. Namen razpisa 

Ob~ina Ra~e-Fram bo subvencionirala 

obrestno mero za 

kredite, najete za naslednje 

namene: 

a) na podro~ju malega gospodarstva 

za: 

- nakup, graditev, prenovo 

ali adaptacijo prostorov, 

namenjenih poslovni dejavnosti, 

- nakup opreme - osnovnih 

sredstev, 

- raz{iritev in posodobitev 

obstoje~ih proizvodnih in 

storitvenih kapacitet. 

Prednostno se sredstva za 

subvencijo obrestne mere dodelijo 

za dejavnosti, ki zagotavljajo 

nova delovna mesta ali 

samozaposlovanje, zagotavljajo 

bolj{o oskrbo storitvenih 

dejavnosti, preskrbe prebivalstva 

in turisti~no ponudbo, 

uvajajo sodobno tehnologijo 

oz. dopolnjujejo proizvodne in 

druge programe gospodarstva 

v ob~ini. 

b) na podro~ju kmetijstva in v 

registrirani dopolnilni kmetijski 

dejavnosti za: 

- graditev, prenovo, adaptacijo 

gospodarskih objektov 

kmetije, 

- raz{iritev, posodobitev ter 

pridobivanje novih zmogljivosti 

v osnovni kmetijski 

dejavnosti, 

- nakup kmetijskih zemlji{~, 

nove in rabljene opreme in 

kmetijske mehanizacije. 

- nalo`be v dopolnilne in 

nekmetijske dejavnosti, predelavo 

in trènje na kmetijskih 

gospodarstvih. 

Pri enakih pogojih imajo 

prednost tisti vlagatelji, ki v 

zadnjih treh letih niso dobili 

subvencije obrestne mere iz 

ob~inskih sredstev. Sredstva za 

subvencije se prednostno podeljujejo 

za programe, ki predstavljajo 

prosilcem osnovni vir 

preìvljanja. 

Za subvencioniranje obrestne 

mere lahko zaprosijo: 

a) na podro~ju malega gospodarstva: 

- samostojni podjetniki posamezniki 

in 

- male gospodarske dru`be 

s sedeèm v Ob~ini Ra~e- 

Fram 

b) na podro~ju kmetijstva: 

- nosilci kmetijskih gospodarstev 

- fizi~ne osebe, ki 

ustrezajo pogojem majhnih 

in srednje velikih podjetij, 

kot je opredeljeno v 

Prilogi I {t. 70/2001, ki se 

ukvarjajo s primarno pridelavo 

kmetijskih proizvodov, 

imajo sede` na 

obmo~ju ob~ine Ra~e– 

Fram in so vpisani v register 

kmetijskih gospodarstev 

ter imajo v lasti oziroma 

v zakupu kmetijska 

zemlji{~a, ki leìjo na 

obmo~ju ob~ine; 

- fizi~ne osebe, ki se ukvarjajo 

z dopolnilno in nekmetijsko 

dejavnostjo, predelavo 

ali trènjem kmetijskih 

proizvodov na kmetijskem 

gospodarstvu, ki je 

vpisano v register kmetijskih 

gospodarstev s sede- 

èm v ob~ini oziroma njihovi 

druìnski ~lani, ali v 

njihovem imenu poobla{- 

~eni vlagatelji. 

II. Razpisani znesek: 

- za podro~je malega gospodarstva 

v vi{ini 

168.300 EUR 

- za podro~je kmetijstva v 

vi{ini 112.200 EUR 

III. Kreditni pogoji 

Krediti se bodo dodeljevali 

pod naslednjimi pogoji: 

- fiksna letna obrestna 

mera: 1 % 

- rok vra~ila: 4 leta 

Namensko porabo kreditnih 

sredstev zagotavlja banka 

v skladu s pogodbo. 

IV. Rok z vloìtev vlog 

Razpisno dokumentacijo 

in vloge lahko zainteresirani 

dvignejo na sedeù ob~ine, 

Grajski trg 14, Ra~e. Za 

podro~je kmetijstva zainteresirani 

hkrati dvignejo in izpolnijo 

{e vlogo za pridobitev 

sredstev za ohranjanje in razvoj 

kmetijstva v ob~ini Ra~e 

–Fram za leto 2010. 

Vloga mora vsebovati vi{ino 

zapro{enega kredita, lastni 

vloèk in namen, za katerega 

bo kredit porabljen, ter potrebno 

dokumentacijo v skladu z 

navodili banke za pridobitev 

kredita. 

Pri vlogi za dodelitev kredita 

za podro~je gospodarske 

dejavnosti mora biti priloèna 

pisna izjava prosilca, da za iste 

upravi~ene stro{ke ne prejema 

pomo~i po drugih predpisih 

oziroma da s predvidenim 

zneskom »de minimis« pomo- 

~i ne bodo preseène predpisane 

intenzivnosti. 

Vloge z dokazili je potrebno 

vloìti do vklju~no 31. 10. 

2010 oz. do porabe kreditnega 

potenciala na naslov: Ob~ina 

Ra~e-Fram, Grajski trg 14, 

2327 Ra~e. 

Vloge za podro~je malega 

gospodarstva obravnava Odbor 

za gospodarstvo, vloge za 

podro~je kmetijstva pa Odbor 

za kmetijstvo pri Ob~ini Ra~e- 

Fram. 

Rok, v katerem bo pristojni 

organ ob~ine sprejel sklep o 

dodelitvi sredstev in posredoval 

dokumentacijo na banko 

ter obvestil prosilca, je 

najkasneje 30 dni od dneva 

prejema vloge. 

Kontaktna oseba banke je 

ga. Mojca Bergauer Jarc tel. 

228 82 79. 

Po{tna banka Slovenije d.d. 

Predsednik uprave 

mag. Drago Pi{ek 

Ob~ina Ra~e-Fram 

@upan 

Branko Ledinek 

^lan uprave 

Viktor Len~e 


RAZPISI 

Ob~ina Ra~e-Fram objavlja razpis 

za dodelitev sredstev za spodbujanje 

podjetni{tva v ob~ini za leto 2010 

Razpis je objavljen na podlagi 

Pravilnika o finan~ni 

pomo~i za spodbujanje podjetni{tva 

v ob~ini Ra~e–Fram 

(MUV, {t. 16/04, 13/05 in 

4/06) in v skladu s pravilom 

»de minimis« - Ministrstva za 

finance, Sektorja za spremljanje 

dràvnih pomo~i na podlagi 

zakona. 

I. Namen razpisa 

Ob~ina Ra~e-Fram bo dodelila 

sredstva za naslednje 

namene: 

Javni razpisi 

1. Vzpostavitev nove obratovalnice 

- odprtje nove obratovalnice, 

~e ima podjetje è obratovalnico, 

odpre pa {e dodatno, z 

novimi delovnimi mesti, za 

istovrstno ali drugo dejavnost 

ter za ta namen zgradi 

nov objekt oz. raz{iri dotedanjega. 

Znesek subvencije 2.000 EUR 

2. Pomo~ pri odpiranju 

novih delovnih mest 

- sredstva se pridobijo le za 

zaposlovanje ob~anov Ob~ine 

Ra~e – Fram v letu 2010, ki {e 

Uradni list RS, {t. 40/2010 z dne 21. 5. 2010: 

- javni razpis za ukrep Finan~na pomo~ ob smrti, invalidnosti 

ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu; 

- javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov 

ogrevanja na lesno biomaso za leti 2010 in 2011 (KNLB 

2), v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in 

prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne 

prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve 

Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo; 

- javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na 

lesno biomaso za leta 2010, 2011 in 2012 (DOLB 2), v 

okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne 

infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne 

prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve 

Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo; 

- javni razpis {tipendij za {tudij slovenskih dràvljanov v 

tujini za leto 2010 

Uradni list RS, {t. 40/2010 z dne 21. 5. 2010: 

Obvestilo o zaprtju javnega razpisa za Garancije Sklada za 

ban~ne kredite s subvencijo obrestne mere (P1) 

Objavljeno: Uradni list RS, [t. 40, Datum: 21.5.2010, 

Stran: 1161 

Javni sklad Republike Slovenije za podjetni{tvo objavlja 

zaprtje javnega razpisa za Garancije Sklada za ban~ne kredite 

s subvencijo obrestne mere (P1) (objava v Uradnem listu RS, 

{t. 113/09 z dne 31. 12. 2009 – Ob-8467/09). 

Razpisnik: Slovenski podjetni{ki sklad 

16 ı Na{ poro~evalec ı Junij 2010 

niso bili zaposleni ali so ostali 

brez zaposlitve, za odpiranje 

novega delovnega mesta. 


3. Pomo~ za samozaposlitev 

Za subvencijo lahko zaprosi 

tista fizi~na oseba, ki: 

- ima stalno prebivali{~e na 

obmo~ju Ob~ine Ra~e-Fram 

ali ima sede` podjetja v ob~ini, 

pa ni ob~an ob~ine Ra~e- 

Fram (v tem primeru je subvencija 

polovi~na), 

- je bila prijavljena kot brezposelna 

oseba pri Zavodu RS 

za zaposlovanje, Urad za delo 

Maribor, 

- se je samozaposlila v letu 

2010, 

- fizi~na oseba, ki se takoj po 

kon~anem {olanju samozaposli, 

- izjemoma (ob neizpolnjevanju 

pogoja iz prej{njih alinej) 

pridobi subvencijo tista oseba, 

ki z dokumentacijo doka- 

è, da je njen delodajalec prenehal 

z opravljanjem dejavnosti. 


4. Pomo~ pri priravi dokumentacije 

- pomo~ lahko pridobi podjetje, 

ki ima sede` v ob~ini, 

- pomo~ lahko prejme podjetje 

za pripravo dokumentacije 

za kandidiranje na 

razpisih za pridobitev nepovratnih 

sredstev iz razli~nih 

skladov in institucij, ki namenjajo 

nepovratna sredstva 

za pospe{evanje podjetni{tva. 

Znesek subvencije 500 EUR 

5. Udele`ba na sejmih 

Za udele`bo na sejmih se 

refundira 50 % stro{kov udele`be 

na sejmu oziroma najve~ 

1.000 EUR/ sejem. Subvencija 

je namenjena podjetjem s 

sedeèm v Ob~ini Ra~e-Fram. 

Vlogo z dokazili o udele`bi in 

pla~ilom stro{kov na sejmu 

ter odlo~bo o registraciji podjetja 

je potrebno oddati na 

ob~ino. 

II. Pogoji 

- prosilec mora biti ob~an in 

sede` podjetja morata biti v 

Ob~ini Ra~e-Fram, 

- pravice in obveznosti med 

ob~ino in prejemnikom subvencije 

se dolo~ijo s pogodbo, 

- izpolnjevanje dolo~il iz pogodbe 

lahko kadar koli preveri 

ob~inska uprava, 

- v primeru, da se ugotovi, da 

sredstva niso bila porabljena 

za namen, za katerega so bila 

dodeljena, je ob~ina upravi- 

~ena zahtevati vra~ilo dodeljenih 

sredstev v enkratnem 

znesku. Prejemnik mora vrniti 

sredstva s pripadajo~imi 

zamudnimi obrestmi po 

Zakonu o predpisani obrestni 

meri zamudnih obresti 

(Uradni list RS, {t. 11/07 in 

sprememba Ur.l.RS, {t. 

2/08). 

III. Rok za vloìtev vlog 

Vloge lahko zainteresirani 

izpi{ejo na spletnem portalu 

ob~ine: www.race-fram.si, 

pod rubriko: za ob~ane, vloge 

ali dvignejo obrazce na sedeù 

Ob~ine Ra~e-Fram,Grajski trg 

14, Ra~e. 

Vloge z dokazili je potrebno 

vloìti najkasneje do 30. 

11. 2010 oziroma do porabe 

predvidenih finan~nih sredstev, 

na Ob~ino Ra~e-Fram, 

Grajski trg 14, 2327 Ra~e. 

Rok, v katerem bo pristojni 

organ ob~ine sprejel sklep o 

dodelitvi sredstev, je najkasneje 

30 dni od prejema vloge 

prosilca. 

Ob~ina Ra~e – Fram

Javni razpis 

“Usposabljanje 

zaposlenih v podjetju” 

www.japti.si/index.php?t=Razpisi&id=93&l=sl 

Predmet javnega razpisa je 

sofinanciranje upravi~enih stro{- 

kov podjetja za splo{no in/ali 

posebno usposabljanje oseb, ki 

so v delovnem razmerju s podjetjem 

za najmanj 20 ur na 

teden. 

Namen javnega razpisa je z 

dostopom do razli~nih vrst 

usposabljanj po subvencioniranih 

cenah zagotoviti podjetjem 

la`je prilagajanje nivoja 

znanja in usposobljenosti delavcev, 

ki je potrebno za delovanje, 

ohranjanje in rast podjetja. 

Upravi~eni stro{ki so stro{- 

ki splo{nega in/ali posebnega 

usposabljanja delavcev. Usposabljanja 

izvedejo zunanji izvajalci. 

Zunanji izvajalci usposabljanj 

so fizi~ne ali pravne osebe, 

ki so registrirane za opravljanje 

tovrstne dejavnosti v skladu 

z zakoni, ki veljajo v Republiki 

Sloveniji, in imajo objavljena 

usposabljanja na internetu in/ 

ali v tiskanem mediju oz. ogla- 

{ujejo usposabljanja prek bro- 

{ure ali kataloga. 

Davek na dodano vrednost 

(DDV) ni upravi~en stro{ek. 

Stro{ek formalnega izobraèvanja 

ni upravi~en stro{ek. 

Stro{ek usposabljanja, ki se ga 

morajo delavci udeleìti zaradi 

zakonskih dolo~il, ni upravi- 

~en stro{ek. 

Na javnem razpisu lahko 

sodelujejo mikro, majhna in 

srednje velika podjetja. 

Javni razpis bo odprt do 

porabe sredstev oz. do 

vklju~no 30. 9. 2010. JAPTI 

bo vloge obravnaval teko~e po 

zaporedju predloènih vlog na 

po{ti (datum, ura, minuta 

po{tnega ìga), osebno na 

sedeù JAPTI (datum, ura, 

minuta) ali elektronsko (datum, 

ura, minuta navedena na 

e-sporo~ilu). 

Informacije v zvezi z javnim 

razpisom in razpisno dokumentacijo 

je mo`no dobiti na 

podlagi pisnega zaprosila ali 

prek elektronske po{te na 

naslov: vavcer@japti.si do 

vklju~no 20. 9. 2010 – zaprosilo 

naj bo ozna~eno z »JR 

Usposabljanje zaposlenih v 

podjetjih-vpra{anje«. JAPTI ni 

dolàn posredovati informacij 

v zvezi z javnim razpisom in 

razpisno dokumentacijo, ~e iz 

pisnega zaprosila ali iz elektronske 

po{te po{iljatelja ni 

razvidne zahtevane ozna~be. 

JAPTI bo na spletnem naslovu: 

www.japti.si objavil odgovore 

na vpra{anja v roku treh (3) 

delovnih dni po prejemu 

vpra{anja. Odgovori na vpra- 

{anja so sestavni del javnega 

razpisa in razpisne dokumentacije. 

Razpisna dokumentacija je 

na voljo na spletnem naslovu: 

www.japti.si ali na sedeù 

JAPTI, Verov{kova ulica 60, 

1000 Ljubljana, vsak delovni 

dan med 9.00 in 12.00 uro. 

Razpisna dokumentacija se 

lahko posreduje tudi po elektronski 

po{ti na osnovi zahteve, 

podane na elektronski naslov: 

vavcer@japti.si, s pripisom 

»JR Usposabljanje zaposlenih 

v podjetjih – razpisna 

dokumentacija«. JAPTI ni dol- 

àn posredovati razpisne 

dokumentacije, ~e iz e-sporo~ila 

po{iljatelja ni razvidnega 

zahtevanega pripisa. 

RAZPISI / ZAKONODAJA 

Obra~unavanje DDV pri 

materialu za gradnjo hi{e 

Kljub temu da fizi~na oseba pri trgovcu sama izbere blago 

oz. material za gradnjo ali obnovo hi{e in nabavo prepusti 

pogodbenemu izvajalcu gradbenih del – zavezancu za DDV, je 

dejstvo, da je bil naro~nik blaga pri trgovcu izvajalec del, zato 

gre v tem primeru za izklju~en odnos med trgovcem in izvajalcem 

del. Trgovec izvajalcu del na gradbi{~e dobavi naro~eno 

blago in mu zara~una blago ter stro{ke prevoza. 

Ker gre za klasi~no transakcijo med dvema dav~nima 

zavezancema, za katero v Zakonu o davku na dodano vrednost 

ni predvidena nikakr{na izjema, mora trgovec izvajalcu 

del ob prodaji blaga obra~unati 20-odstotni DDV. Izvajalec 

del si lahko vstopni DDV, ki mu ga je zara~unal trgovec, odbija 

v svoji redni mese~ni napovedi DDV, saj bo blago uporabil 

za namene svoje obdav~ljive dejavnosti. 

Naslednja transakcija pa poteka med izvajalcem del in 

fizi~no osebo kot investitorjem. ZDDV-1 v 41. ~lenu dolo~a, 

da se DDV obra~unava in pla~uje po ni`ji stopnji, 8,5-odstotni 

od dav~ne osnove, tudi od dobave stanovanj, stanovanjskih 

in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, ter delov teh 

objektov, ~e so del socialne politike, vklju~no z gradnjo, obnovo 

in popravili teh. 

V pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost 

je podrobneje dolo~eno, kdaj se lahko pri gradnji in 

dobavi stanovanj uporabi ni`ja dav~na stopnja. Eden od 

pogojev je, da morajo biti dobava stanovanj, stanovanjskih 

objektov ali njim pripadajo~ih delov ter njihova gradnja, 

obnova in popravila zara~unani neposredno investitorju. 

Kot storitve gradnje, obnove in popravil stanovanjskih 

objektov, za katere se uporabi ni`ja dav~na stopnja, se {tejejo 

storitve, uvr{~ene pod {ifro F - gradbeni{tvo standardne klasifikacije 

dejavnosti. Ne glede na to se med storitve gradnje, 

obnove in popravila stanovanjskih objektov uvr{~a tudi 

postavljanje monta`nih stavb ter vgradnja stavbnega pohi{tva, 

ki ga izdela izvajalec storitve. 

ê gre za gradbeni material, ki ga je izvajalec del potreboval 

za opravljanje gradbenih del, uvr{~enih pod {ifro F standardne 

klasifikacije, gre za enovito dobavo blaga in storitve. 

Izvajalec del v tem primeru investitorju zara~una DDV po ni`ji 

stopnji. Ponovno opozarjamo, da v tem primeru investitor ni 

zavezanec za DDV. ê pa bi {lo za vgradnjo stavbnega 

pohi{tva, bi izvajalec moral obra~unati 20-odstotni DDV, saj 

je skladno z navedeno dolo~bo pravilnika mogo~e uporabiti 

ni`ji DDV samo, ~e izvajalec vgrajuje stavbno pohi{tvo, ki ga 

je izdelal sam. 

Postopek, ki ga je v tem primeru izbral investitor, je zanj 

ugodnej{i, kot ~e bi sam kupil blago v trgovini in bi mu izvajalec 

del opravil le storitve. V tem primeru bi namre~ trgovec 

ob prodaji blaga moral obra~unati 20-odstotni DDV, saj 

dobava gradbenega materiala ni obdav~ena z ni`jo stopnjo 

DDV, za fizi~no osebo pa bi to pomenilo vi{ji stro{ek gradnje. 

Izvajalec del pa bi, ~e bi kupec kupil gradbeni material sam, 

8,5-odstotni DDV obra~unal le od svoje storitve. 


ZAKONODAJA 

Nova zakonodaja 

Uradni list RS, {t. 34/2010 z 

dne 30. 4. 2010: 

- Zakon o spremembah in 

dopolnitvah Zakona o 

pla~ilnih storitvah in sistemih 

(ZPlaSS-A) 

- Uredba o na~inu izdaje 

dovoljenj in potrdil ter 

vlogi Komisije za nadzor 

izvoza blaga z dvojno 

rabo 

- Uredba o varovanju delavcev 

pred tveganji zaradi 

izpostavljenosti umetnim 

opti~nim sevanjem 

- Pravilnik o spremembah 

in dopolnitvah Pravilnika 

o varnostnih znakih 


dne 3. 5. 2010: 

- Zakon o tro{arinah (uradno 

pre~i{~eno besedilo) 

(ZTro-UPB6) 


dne 4. 5. 2010: 



zdravstvenem varstvu 

rastlin (ZZVR-1C) 



varnosti cestnega prometa 

(ZVCP-1G) 

- Pravilnik o meroslovnih 

zahtevah za avtomatska 

merila nivoja teko~ine v 

nepremi~nih rezervoarjih 


dne 7. 5. 2010: 

- Uredba o spremembah in 

dopolnitvi Uredbe o namenitvi 

dela dohodnine 

za donacije 

- Uredba o spremembi Uredbe 

o izvajanju Odlo~be 

Komisije o zahtevi, da 

dràve ~lanice sprejmejo 

ukrepe za zagotovitev, da 

se dajo na trg samo 

vìgalniki, ki so varni za 

otroke, in za prepoved 

dajanja neobi~ajnih vìgalnikov 

na trg 


o izvajanju Odlo~be 

Komisije (ES) o prepovedi 

dajanja na trg proizvodov, 

ki vsebujejo biocid 

dimetil fumarat, ali njihove 

dostopnosti na trgu 

- Uredba o dopolnitvi Uredbe 

o dodeljevanju regionalnih 

spodbud 

- Pravilnik o proizvodnji in 

prometu z medicinskimi 

pripomo~ki 



o sestavi kozmeti~nih 

proizvodov 

- Pravilnik o na~inu in 

postopku preverjanja in 

potrjevanja nacionalnih 

poklicnih kvalifikacij 

- Pravilnik o ozna~evanju 

in embalaì vina 


dne 14. 5. 2010: 


dopolnitvi Uredbe o izvajanju 

Uredbe Evropskega 

parlamenta in Sveta (ES) 

o novih ìvilih 

- Uredba o spremembah 

Uredbe o izvajanju Uredbe 

(ES) o ~ezmejnem gibanju 

gensko spremenjenih 

organizmov 

- Uredba o spremembah 

Uredbe o izvajanju uredb 

Sveta in Komisije (ES) o 

onesnaèvalih v ìvilih 


dopolnitvi Uredbe o izvajanju 

Uredbe (ES) Evropskega 

parlamenta in Sveta 

o prehranskih in zdravstvenih 

trditvah na ìvilih 


o izvajanju Uredbe 

(ES) Evropskega parlamenta 

in Sveta o dodajanju 

vitaminov, mineralov 

in nekaterih drugih snovi 

ìvilom 

- Pravilnik o vrednostih, 

potrebnih za ovrednotenje 

priznanih stro{kov 

prestrukturiranja vinogradov 

in izpada dohodka 

v vinskem letu 2010/ 

2011, in predvidenem deleù 

sofinanciranja v vinskem 

letu 2009/2010 



o trènju semena oljnic in 

predivnic 


Pravilnika o vrednostih, 

potrebnih za ovrednotenje 

priznanih stro{kov 

prestrukturiranja vinogradov 

in izpada dohodka v 

vinskem letu 2009/2010 

in predvidenem deleù 

sofinanciranja v vinskem 

letu 2008/2009 

- Odredba o seznamu registriranih 

fitofarmacevtskih 

sredstev v Republiki 

Sloveniji 


dne 17. 5. 2010: 


o okoljski dajatvi za 

onesnaèvanje zraka z 

emisijo ogljikovega dioksida 

- Uredba o ravnanju z biolo{ko 

razgradljivimi kuhinjskimi 

odpadki in 

zelenim vrtnim odpadom 


dne 21. 5. 2010: 

- Odpoved Kolektivne pogodbe 

dejavnosti gostinstva 

in turizma Slovenije 


dne 25. 5. 2010: 

- Uredba o uporabi ozonu 

{kodljivih snovi in fluoriranih 

toplogrednih plinov 

- Pravilnik o te~aju in preizkusu 

znanja iz predpisov, 

ki urejajo proizvodnjo in 

skladi{~enje kemikalij ter 

promet z njimi 


dne 28. 5. 2010: 


dopolnitvah Uredbe o 

dolo~itvi carinskih uradov 

v Republiki Sloveniji, 

njihovem sedeù in krajevni 

pristojnosti 

- Pravilnik o pogojih in na- 

~inu prostovoljnega ozna- 

~evanja kmetijskih pridelkov 

in ìvil 


Pravilnika o veterinarskih 

pogojih za promet in trgovanje 

na teritoriju EU 

in uvoz iz tretjih dràv 

ìvali, ìvalskega semena, 

jaj~nih celic in zarodkov, 

za katere pogoji niso dolo~eni 

v drugih veterinarskih 

predpisih, ter za 

promet in trgovanje z 

ìvalmi doma~ih vrst, ki 

se gojijo v ìvalskih vrtovih 



pregledih ìvali pri vnosu 

na teritorij EU iz tretjih 

dràv 


Pravilnika o pogojih, ki 

jih morajo glede zdravstvenega 

stanja izpolnjevati 

goveda in pra{i~i za 

trgovanje na teritoriju EU 



o pogojih, ki jih morajo 

izpolnjevati zbirali{~a, 

prevozniki in trgovci z ìvalmi 



pogojih za premike kopitarjev 

med dràvami ~lanicami 

EU in o uvozu 

kopitarjev iz tretjih dràv 


in dopolnitvi Pravilnika o 

veterinarskih pogojih za 

trgovanje s perutnino, 

enodnevnimi pi{~anci in 

valilnimi jajci na teritoriju 

Evropske unije ter 

uvoz iz tretjih dràv. 


ZAKONODAJA 

Ravnanje z odpadki v skladu s 

Pravilnikom o minimalnih 

sanitarno zdravstvenih pogojih 

za opravljanje dejavnosti 

higienske nege in drugih 

podobnih dejavnosti 

(Uradni list RS, {t. 104/09) 

Doma~i prejemniki 

in po{iljatelji blaga 

morajo tujim 

prevoznikom poìgosati 

dovolilnice 

V prvem odstavku 8. ~lena 

Pravilnika o minimalnih sanitarno 

zdravstvenih pogojih 

za opravljanje dejavnosti higienske 

nege in drugih podobnih 

dejavnosti (Uradni list RS, 

{t. 104/09) je dolo~eno, da 

mora nosilec dejavnosti higienske 

nege zagotoviti zbiranje 

in ravnanje z odpadki v skladu 

s predpisi, ki urejajo ravnanje 

z odpadki. Drugi odstavek 8. 

~lena pravilnika pa dolo~a, da 

morata biti zbiranje in ravnanje 

z odpadki, ki so pri{li v stik 

s krvjo ali drugimi telesnimi 

teko~inami, urejena na na~in, 

da ni ogroèno zdravje ljudi. 

Ti odpadki se na kraju nastanka 

lo~eno zbirajo v namenski 

trdi embalaì in se ne me{ajo s 

komunalnimi odpadki. Vsi 

ostali odpadki (postrièni lasje, 

vata, papirnati prti~ki ipd.) 

se odlagajo v plasti~no vre~ko 

v pokriti posodi. Zaprto vre~ko 

se odloì med komunalne 

odpadke. 

Kot è sami pravilno ugotavljate, 

Uredba o ravnanju z 

odpadki, ki nastajajo pri 

opravljanju zdravstvene in veterinarske 

dejavnosti in z njima 

povezanih raziskavah (Uradni 

list RS, {t. 89/08), ne ureja ravnanja 

z odpadki, ki nastajajo 

pri dejavnosti higienske nege. 

Glede na zgoraj navedeno 

pri izvajalcu dejavnosti higienske 

nege nastajajo odpadki, ki 

so pri{li v stik s krvjo ali drugimi 

telesnimi teko~inami in so 

potencialno infektivni z vidika 

varstva okolja, zato se skladno 

z Uredbo o ravnanju z odpadki 

(Uradni list RS, {t. 34/08) 

uvr{~ajo pod klasifikacijsko 

{tevilko 18 01 03*. Odpadki 

pod klasifikacijsko {tevilko 18 

01 03* so odpadki, ki z vidika 

preventive pred infekcijo zahtevajo 

posebno ravnanje pri 

zbiranju in odstranjevanju, 

zato jih morajo nosilci dejavnosti 

higienske nege oddati 

zbiralcu s to klasifikacijsko 

{tevilko ali pa direktno odstranjevalcu 

s to klasifikacijsko 

{tevilko. 

Breda Kralj 

Ministrstvo za zdravje 

Sektor za preventivo in razvoj 

javnega zdravja 

[tefanova 5, 1000 Ljubljana 

Tel: +386 1 478 6916; Fax: 

+386 1 400 6919 

E-po{ta. Breda.Kralj@gov.si 

V Uradnem listu RS, {t. 28/2010 (6.4.2010) je objavljena 

sprememba Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP- 

2B), ki med drugim nalaga prejemnikom in po{iljateljem 

blaga, ki ga pripeljejo ali odpeljejo “tuji” prevozniki, da 

“poìgosajo” dovolilnice za mednarodne prevoze. 

@igosanje dovolilnic je potrebno opravljati è od 21. 4. 

2010 vsem tistim slovenskim gospodarskim subjektom, ki so 

jim blago pripeljali ali odpeljali “tuji” cestni prevozniki, seveda, 

~e je za tak prevoz dovolilnica potrebna. 

Ta obveza velja za pravne osebe, samostojne podjetnike 

posameznike, posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, 

in fizi~ne osebe, pri katerih se v mednarodnem cestnem 

prometu in pri opravljanju kabotaè blago nalaga ali razlaga. 

To so tako prevozniki, {pediterji, kot tudi podjetja, ki se 

pojavljajo v vlogi naro~nika prevozov. 

Tako se mora opraviti obvezno ìgosanje (è na leto{njih) 

dovolilnicah na hrbtni strani, kjer je prostor. 

Z ìgosanjem opravijo naslednje: 

- navedejo, ali gre za naklad/razklad, 

- zapi{ejo dan opravljenega dejanja, 

- se podpi{ejo in odtisnejo ìg, 

- dovolilnico obojestransko fotokopirajo in s svojim podpisom 

in zapisom datuma jam~ijo, da je prepis enak originalu, 

- to fotokopijo shranijo v arhiv. 

Sam pravilnik, ki je v pripravi, bo predpisal zadeve {e bolj 

podrobno. 

V primeru, ~e je dovolilnica ponarejena ali je ìgosana na 

pravem mestu, ne bo nih~e kaznovan, kaznovan pa je lahko, 

~e ni ìgosana in niso opravljenja dejanja v zgoraj na{tetih alinejah. 

Povzeto po Bojanu Pe~niku (OZS) 

Obveznost vpla~evanja 

gotovine in vodenje 

blagajni{kega maksimuma 

Tretji odstavek 241. ~lena Zakona o pla~ilnih storitvah in 

sistemih (Uradni list RS, {t. 58/09 in 34/10) dolo~a, da se 

Pravilnik o pla~evanju z gotovino in blagajni{kem maksimumu 

(Uradni list RS, {t. 103/02 in 131/06, v nadaljevanju: pravilnik) 

uporablja do izdaje novega predpisa, ki ureja poslovanje z 

gotovino, oziroma najkasneje do 1. januarja 2010. 

Glede na to, da je pravilnik prenehal veljati, nov predpis, ki 

bi uredil to podro~je, pa ni bil izdan, tudi ni ve~ obveznosti 

polaganja gotovine na transakcijski ra~un in vodenja 

blagajni{kega maksimuma, kot je predpisoval navedeni pravilnik. 

Ministrstvo za finance ne na~rtuje izdaje novega predpisa, 

ki bi nadomestil razveljavljeni pravilnik, saj ocenjuje, da ni ve~ 

potrebe po urejanju tega podro~ja s predpisi, hkrati pa se na ta 

na~in gospodarskih subjektom zmanj{ujejo administrativna 

bremena. 


ZAKONODAJA 

Cilji, na~ela in poglavitne re{itve predloga 

Zakona o spremembah in dopolnitvah 

Zakona o izvr{bi in zavarovanju 

Priprava novele ZIZ spada 

med ukrepe Slovenske izhodne 

strategije 2010-2013. 

Osnovni cilj predlagane 

novele je zagotovitev ve~je 

u~inkovitost izvr{be s skraj-- 

{anjem in poenostavitvijo izvr{ilnih 

postopkov. S tem se 

zasleduje tudi zmanj{anje pla- 

~ilne nediscipline, varovanje 

interesov gospodarstva in 

zmanj{anje u~inkov krize. 

Predlog zakona temelji na 

enakih na~elih kot Zakon o 

izvr{bi in zavarovanju. 

Poglavitne re{itve predloga 

zakona so naslednje: 

– raz{iritev mo`nosti popla~ila 

upnika pred pravnomo~nostjo 

Predlagana je raz{iritev mo`nosti 

popla~ila upnika pred 

pravnomo~nostjo, ki je po veljavni 

ureditvi mo`na le za izvr{ilne 

naslove, izdane v postopku 

v gospodarskih sporih, 

na vse primere izvr{be na podlagi 

izvr{ilnega naslova, s katero 

se posega na denarna sredstva, 

ki jih ima dol`nik pri organizacijah 

za pla~ilni promet; 

– pove~anje u~inkovitosti menice 

v izvr{bi 

Predlagana je uvedba izvr- 

{ljive menice, na podlagi katere 

se lahko predlaga izvr{ba 

po postopku izvr{be na podlagi 

izvr{ilnega naslova. To je 

menica s protestom, ki je domicilirana 

na banko in izvr{- 

ljiva na dol`nikova sredstva 

pri domiciliatu; 

– u~inkovito iskanje dol`nikovega 

premoènja 

Predlagano je izbolj{anje 

instituta seznama dol`nikovega 

premoènja, katerega predloìtev 

odreja izvr{itelj. Dolo- 

~eni so identifikacijski podatki 

o dol`niku in upniku. Natan~neje 

je opredeljeno, kdo lahko 

pridobiva podatke o dol`niku 

in njegovem premoènju, na 

kak{en na~in in kateri so ti 

podatki. Z raz{iritvijo vpogledovanja 

sodi{~a v dostopne 


evidence je olaj{an poloàj 

upnika pri iskanju podatkov. 

Tudi za izvr{bo na podlagi 

izvr{ilnega naslova je raz{irjeno 

opravljanje poizvedb 

sodi{~a po uradni dol`nosti za 

podatke pri naju~inkovitej{ih 

izvr{ilnih sredstvih, ki je sedaj 

dolo~eno le za izvr{bo na podlagi 

verodostojne listine; 

– razbremenitev sodnikov z 

dolo~itvijo prenosa pristojnosti 

za manj zahtevna opravila 

na strokovne sodelavce 

in sodni{ke pomo~nike; 

– zaradi racionalizacije je dolo~eno 

pravilo odlo~anja po 

sodniku posamezniku v postopku 

o prito`bi, dolo~ene 

so tudi odlo~itve vi{jega sodi{~a 

o prito`bi. Zaradi pospe{itve 

postopka so dolo- 

~eni roki v zvezi z odlo~anjem 

o ugovorih; 

– izbolj{anje u~inkovitosti izvr{- 

be na podro~ju pristojnosti 

Dolo~a se ustalitev pristojnosti 

tudi v primeru nepremi- 

~ninske izvr{be. Zaradi koncentracije 

postopka in enotnosti 

sodne prakse je uvedena 

izklju~na pristojnost za odlo- 

~anje o prito`bi na podlagi 

verodostojne listine. Pristojnosti 

centralnega oddelka za 

izvr{bo na podlagi verodostojne 

listine so jasnej{e opredeljene; 

– ~asovna omejitev izvr{be, pove~anje 

aktivnosti upnikov; 

Dolo~ena je ~asovna omejitev 

predlaganja novih sredstev 

izvr{be. V primerih, ko 

izvr{ba nima izgledov za uspeh, 

se dolo~a njena ustavitev. 

âsovno se omejuje odlog na 

predlog upnika; 

– spremembe na podro~ju izvr{ilnih 

stro{kov v smeri poenostavitve 

in pospe{itve z 

uvedbo fiksne var{~ine za 

pla~ilo dela in stro{kov izvr{itelja 

in dolo~itvijo pla~ila 

var{~ine na ra~un izvr{itelja 

zaradi razbremenitve sodi{- 

~a; 

– izbolj{anje prodaje nepremi~nine 

v izvr{ilnem postopku 

s skraj{anjem roka za tretjo 

dra`bo in roka za kon- 

~anje dra`be; 

– raz{irja se mo`nost elektronskega 

vlaganja v izvr{bi, 

dolo~a se obveznost elektronske 

vloìtve predloga za 

izvr{bo na podlagi verodostojne 

listine, dolo~a se obvezno 

elektronsko vlaganje 

za odvetnike, notarje in izvr{itelje; 

– dolo~itev vi{jih denarnih kazni 

v izvr{ilnem postopku. 

Materiali, ki prihajajo v 

stik z ìvili 

1. Ali mora imeti trgovec na mestu prodaje (v maloprodajni 

enoti) prevod izjave o skladnosti z dopolnitvami slovenske 

zakonodaje, npr. pri papirjih oziroma izdelkih iz papirja 

(kro`nik za piknik), ter seveda ostalih izdelkih? 

Zakonodaja ne zahteva izjave o skladnosti za izdelke iz 

papirja. Izjava o skladnosti je predpisana za naslednje skupine 

materialov in izdelkov, namenjenih za stik z ìvili: 

- polimerni materiali in izdelki ter snovi, ki so namenjene 

za proizvodnjo teh materialov in izdelkov, 

- kerami~ni izdelki, 

- materiali in izdelki iz regenerirane celulozne folije, 

- materiali in izdelki iz recikliranih polimernih materialov 

in izdelkov, 

- aktivni in inteligentni materiali in izdelki, 

- materiali in izdelki, ki vsebujejo BADGE (2,2-bis (4- 

hidroksifenil) propan bis (2,3- epoksipropil)eter) in njegove 

derivate. 

2. Ali zadostuje, da ima trgovec izjavo o skladnosti 

tak{nega izdelka v RS le na sedeù podjetja – v tujem jeziku 

(ANG, NEM)? 

Trgovec mora imeti izjavo o skladnosti napisano v jeziku, 

ki mu je razumljiv, razumljiv pa mora biti tudi pristojnemu 

organu za nadzor. Izjave o skladnosti, omenjene zgoraj, morajo 

spremljati materiale in izdelke v vseh fazah trènja, razen 

pri prodaji na drobno. Izjema je izjava o skladnosti za kerami~ne 

izdelke, ki mora spremljati izdelke tudi pri prodaji na 

drobno. 

3. Kateri so klju~ni predpisi, ki urejajo podro~je opravljanja 

prometa z izdelki, ki prihajajo v stik z ìvili? 

Krovni predpis je Uredba (ES) {t. 1935/2004 o materialih 

in izdelkih, namenjenih za stik z ìvili, in o razveljavitvi direktiv 

80/5907EGSin 89/109/EGS. Poleg tega je treba upo{tevati 

Uredbo o obvezni registraciji in ravnanju podjetij, ki proizvajajo, 

predelujejo in prva dajejo v promet materiale in izdelke, 

namenjene za stik z ìvili, ter vse specifi~ne predpise glede na 

vrsto materiala. 

Predpisi so zbrani na spletni strani Ministrstva za zdravje: 

http://www.mz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi 

/varnost_in_zdravstvena_ustreznost_hrane/materiali_nam 

enjeni_za_ 

stik_z_zivili/ 

Vir: Odgovore je pripravilo Ministrstvo 

za zdravje - ZIRS, prejeto v elektronski obliki.

Nove dav~ne olaj{ave za zaposlovanje 

ZAKONODAJA 

Zakon o spremembah in 


davku od dohodkov 

pravnih oseb - ZDDPO- 

2E (Uradni list RS, {t. 

43/2010 z dne 

31.5.2010) je na 

podro~ju zaposlovanja 

prinesel nove-ve~je 

dav~ne olaj{ave, ki so 

dolo~ene v 55.b ~lenu. 

1. Zavezanec, ki na novo zaposli 

osebo, mlaj{o od 26 

let, ali osebo, starej{o od 55 

let, ki je bila pred zaposlitvijo 

vsaj 6 mesecev prijavljena 

v evidenci brezposelnih 

oseb pri Zavodu Republike 

Slovenije za zaposlovanje in 

v obdobju zadnjih 24 mesecev 

ni bila zaposlena pri tem 

zavezancu ali njegovi povezani 

osebi, lahko uveljavlja 

zniànje dav~ne osnove v 

vi{ini 45 % pla~e te osebe, 

vendar najve~ v vi{ini dav- 

~ne osnove. 

2. Zavezanec lahko uveljavlja 

olaj{avo po prvem odstavku 

tega ~lena, ~e zaposli osebe 

iz prvega odstavka tega ~lena 

za nedolo~en ~as na podlagi 

pogodbe o zaposlitvi v 

skladu s predpisi o delovnih 

razmerjih. Olaj{ava se 

lahko uveljavlja za prvih 24 

mesecev zaposlitve teh oseb 

v dav~nem letu zaposlitve in 

naslednjih dav~nih letih do 

poteka 24 mesecev. 


olaj{avo v skladu s tem ~lenom 

(55.b) le, ~e pove~a 

skupno {tevilo zaposlenih 

delavcev v dav~nem obdobju, 

v katerem na novo zaposli 

delavca, za katerega uveljavlja 

olaj{avo, pri ~emer se 

kot pove~anje {tevila zaposlenih 

delavcev {teje, ~e je 

{tevilo zaposlenih delavcev 

na zadnji dan dav~nega 

obdobja vi{je, kot je povpre~je 

12 mesecev v tem 

dav~nem obdobju ali manj 

mesecih, ~e je bilo to obdobje 

kraj{e. Pri ugotavljanju 

pove~anja {tevila zaposlenih 

delavcev se zaposleni 

za delovni ~as, kraj{i od 

polnega ~asa, upo{tevajo 

sorazmerno, pri ~emer se 

zaposleni za dolo~en ~as ne 

upo{tevajo. 

4. Olaj{ava po tem ~lenu se pri 

obdav~itvi pri prenosu premoènja, 

obdav~itvi pri 

zamenjavi kapitalskih dele- 

èv in obdav~itvi pri zdru- 

ìtvah in delitvah po 38. do 

54. ~lenu tega zakona lahko 

prenese na prevzemno dru`bo 

pod pogoji, kot bi veljali, 

~e do prenosa premoènja, 

zamenjave kapitalskih dele- 

èv, zdruìtve in delitve ne 

bi pri{lo. 

5. Olaj{ava po tem ~lenu se 

izklju~uje z olaj{avo za zaposlovanje 

invalidov po tem 

zakonu, z olaj{avami za 

zaposlovanje po Zakonu o 

razvojni podpori Pomurski 

regiji v obdobju 2010–2015 

(Uradni list RS, {t. 87/09) in 

po Zakonu o ekonomskih 

conah (Uradni list RS, {t. 

37/07 – uradno pre~i{~eno 

besedilo in 19/10).«. 

Podobno dolo~a Zakon o 

spremembah in dopolnitvah 

Zakona o dohodnini 

- ZDoh-2G (Uradni list 

RS, {t. 43/2010) v 61.a 

~lenu. Navajamo samo 

odstavka ~lena zakona, 

ki ima druga~no dikcijo. 

1. Zavezanec, ki na novo zaposli 

osebo, mlaj{o od 26 

let, ali osebo, starej{o od 55 

let, ki je bila pred zaposlitvijo 

vsaj {est mesecev prijavljena 

v evidenci brezposelnih 

oseb pri Zavodu Republike 

Slovenije za zaposlovanje in 

v obdobju zadnjih 24 mesecev 

ni bila zaposlena pri tem 

zavezancu ali njegovi povezani 

osebi, lahko uveljavlja 

zniànje dav~ne osnove v vi- 

{ini 45 % izpla~ane pla~e te 

osebe. 


olaj{avo po prvem odstavku 

tega ~lena, ~e zaposli osebe 

iz prvega odstavka tega 

~lena za nedolo~en ~as na 

podlagi pogodbe o zaposlitvi 

v skladu s predpisi o 

delovnih razmerjih. Olaj{ava 

se lahko uveljavlja za 

prvih 24 mesecev zaposlitve 

teh oseb v dav~nem letu zaposlitve 

in naslednjih dav~nih 

letih glede na izpla~ane 

pla~e tem osebam v posameznem 

dav~nem letu. 


lahko prenese na novega 

zasebnika oziroma novo 

pravno osebo oziroma prevzemno 

pravno osebo, ~e 

so izpolnjeni pogoji iz ~etrtega 

in devetega odstavka 

51. ~lena tega zakona. [teje 

se, da je olaj{avo prevzel 

novi zasebnik oziroma nova 

pravna oseba oziroma 

prevzemna pravna oseba, 

pod pogoji, kot bi veljali, ~e 

do prenehanja ne bi pri{lo. 


izklju~uje z olaj{avo za zaposlovanje 

invalidov po tem 

zakonu in z olaj{avami za 

zaposlovanje po Zakonu o 

razvojni podpori Pomurski 

regiji v obdobju 2010–2015 

(Uradni list RS, {t. 87/09).«. 

Tedenski po~itek 

voznikov, ki ob~asno 

opravljajo enkratne 

mednarodne storitve 

prevoza 

Z dnem 04.06.2010 je stopil 

v veljavo 29. ~len Uredbe 

(ES) 1073/2009, ki dopolnjuje 

8. ~len Uredbe (ES) 561/06 

v zvezi s tedenskimi po~itki 

voznikov, ki ob~asno opravljajo 

enkratne mednarodne storitve 

prevoza: 

Voznik lahko preloì tedenski 

~as po~itka za do 12 

zaporednih 24-ur obdobij po 

predhodnem tedenskem po- 

~itku, ~e: 

a. prevoz traja najmanj 24 

zaporednih ur v dràvi 

~lanici ali tretji dràvi in ki 

ni v dràva, v kateri se je 

prevoz za~el; 

b. ~e ima po tem obdobju ali 

dva redna tedenska po~itka 

(2 x 45 = 90) ali en redni 

tedenski po~itek in en 

skraj{an tedenski po~itek 

(45+ najmanj 24 = 69); (razlika 

med 24 in 45 se nadomesti 

pred koncem tretjega 

tedna po koncu obdobja 

odstopanja) 

c. po 01. januarju 2014 , ~e so 

vozila opremljena z DT; 

d. po 01. januarju za vo`njo 

med 22.00 in 06.00 uro, ~e 

je v vozilu ve~ voznikov ali 

pa je ~as vo`nje iz 7. ~lena 

(najve~ 4,5 ure do odmora) 

skraj{an na tri ure. 

mag. Ervin TOM[I^ 

Direktor in{pekcije za cestni 

promet 

www.ponudba-obrti.com/maribor 


MESE^NE OBVEZNOSTI 

Obra~un obveznosti za zasebnike 

za mesec maj 2010 

(prispevki za socialno varnost) 

Bruto 

zavarovalna 

osnova 

1. Minimalna pla~a: 

Prispevki 

PIZ 

Prisp.za zdrav.zav. 

zdr. po{. pokl. bol. 

Prisp. za por. 

var. in zaposl. Doseèna osnova 

KTO 2021 KTO 2022 KTO 2020 v EUR 

(24,35 %) (13,45 %) (0,40 %) za leto 2009 

Doseèna osnova 

v EUR 

za leto 2008 

734,15 EUR 178,76 EUR 98,74 EUR 2,93 EUR 

2. Zavarovalna osnova - 60% povpre~ne pla~e: 

899,54 EUR 219,04 EUR 120,99 EUR 3,60 EUR 


1.349,31 EUR 328,55 EUR 181,48 EUR 5,40 EUR 


1.799,08 EUR 438,08 EUR 241,98 EUR 7,20 EUR 


2.248,85 EUR 547,59 EUR 302,47 EUR 9,00 EUR 


2.698,61 EUR 657,11 EUR 362,96 EUR 10,80 EUR 


3.148,38 EUR 766,63 EUR 423,46 EUR 12,60 EUR 


3.598,15 EUR 876,15 EUR 483,95 EUR 14,40 EUR 

Do vklju~no 7.111,48** 

Nad 7.111,48 do 

vklju~no 17.267,52*** 

Nad 17.267,52 do 

vklju~no 25.901,28 

Nad 25.901,28 do 

vklju~no 34.535,04 

Nad 34.535,04 do 

vklju~no 43.168,80 

Nad 43.168,80 do 

vklju~no 51.802,56 

Nad 51.802,56 do 

vklju~no 60.436,32 

Nad 60.436,32 

Do vklju~no 6.855,66** 

Nad 6.855,66 do 

vklju~no 16.697,16*** 

Nad 16.697,16 do 

vklju~no 25.045,74 

Nad 25.045,74 do 

vklju~no 33.394,32 

Nad 33.394,32 do 

vklju~no 41.742,90 

Nad 41.742,90 do 

vklju~no 50.091,48 

Nad 50.091,48 do 

vklju~no 58.440,06 

Nad 58.440,06 

Zavezanec pla~a prispevke do 15. 6. 2010. V enakem roku mora dav~nemu organu predloìti obra~un prispevkov na predpisanem obrazcu 

OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Pla~ilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega dav~nega urada. 

Opozorilo - ~lanarina: 

Vsi ~lani so prejeli obvestilo in ra~un s polo`nico 

od Obrtne zbornice Slovenije za pla~ilo ~lanarine. 

^lanarina se nakazuje na ra~un OZS, ki je naveden 

na ra~unu. ^lanarine ne nakazujete ve~ na DURS. 

Vi{ina obveznosti za zasebnike, ki iz naslova opravljanja 

dejavnosti niso zavarovani (dopolnilna dejavnost) in so ~lani 

obrtne zbornice 

KTO 2021 KTO 2022 

Do 31. 3. 2010 

29,33 EUR 

Od 1. 4. 2010 dalje 

30,33 EUR 

Od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 

4,34 EUR 

Zasebniki, ki opravljajo dopolnilno dejavnost doma~e in 

umetnostne obrti, pla~ujejo obveznosti, kot je navedeno zgoraj. 

Transakcijski ra~un DURS-a 01100-8460906416 

Povpre~ni mese~ni bruto OD v Republiki Sloveniji za mesec 

marec 2010 zna{a: 1.499,23 EUR 

Mesec maj 2010 je imel 21 delovnih dni (168 ur), 

0 dni praznikov. 

Predhodna akontacija dohodnine za leto 2010 

(pla~evanje predhodne akontacije dohodnine od 

dohodka, doseènega z opravljanjem dejavnosti) 

Zakon o dav~nem postopku (ZdavP-2) dolo~a, 

da se predhodna akontacija dolo~i v vi{ini akontacije dohodnine 

po zadnjem obra~unu akontacije dohodnine od tega dohodka, 

pla~a pa se v mese~nih obrokih (~e presega 400 evrov) ali 

trimese~nih obrokih (~e ne presega 400 evrov). Obroki dospejo v 

pla~ilo zadnji dan obdobja, na katerega se nana{ajo, in morajo 

biti pla~ani v 10 dneh po dospelosti. 

* Povpre~na bruto pla~a za januar 2009 (PP), v EUR (kon~ni podatki) 

** Minimalna pla~a za leto 2009 

*** Povpre~na bruto pla~a zaposlenih v RS za leto 2009, v EUR 

(kon~ni podatki) 


POSLOVANJE / OGLASNO SPOROÎLO 

Za razbremenitev malih delodajalcev 

OZS, ki izvaja projekt (operacijo) 

SOCISKLAD namenjen 

krepitvi socialnega dialoga pri 

delovnopravni zakonodaji, je v 

okviru leto{njih Dnevov slovenske 

obrti in podjetni{tva organizirala 

okrogle mize o sivi ekonomiji in 

delu na ~rno, skrbi za varnost in 

zdravje pri delu ter problematiki 

odpravnin pri malih delodajalcih. 

Uvodoma je {tevilnim udeleèncem, 

ki so se udeleìli vseh 

treh okroglih miz, projekt (operacijo) 

SOCISKLAD podrobneje 

predstavil Du{an Krajnik, pomo~nik 

generalnega sekretarja 

OZS za gospodarski sistem in 

politiko, ki je tudi vodja projekta. 

Do konca maja 2011 se bo v 

okviru projekta (operacije) SOCI- 

SKLAD, ki ga delno financira 

Evropska unija iz Evropskega 

socialnega sklada, zvrstila vrsta 

dogodkov (mednarodne konference 

in delavnice, seminarji, forumi 

in posveti ipd.) katerih skupni 

cilj je izbolj{ati delovnopravno 

zakonodajo in krepitev vedno bolj 

razrahljanega socialnega dialoga 

med vlado RS in socialnimi partnerji 

(delodajalci in sindikati). 

Na prvi okrogli mizi so udeleènci 

obravnavali sivo ekonomijo 

ter delo in zaposlovanje na 

~rno. Pavel Sedovnik, namestnik 

generalnega sekretarja OZS in 

moderator, ugotavlja, da po razmahu 

sive ekonomije sodimo v 

evropski vrh. Njeni povzro~itelji 

so predvsem neustrezna dav~na 

politika, pla~ilna nedisciplina, rigiden 

trg dela, tolerantnost javnosti 

ter zakonske izjeme in posebni 

poloàji dolo~enih dejavnosti. 

Vlada je napovedala spremembe 

sedanjega Zakona o prepre~evanju 

dela na ~rno, ki pa so 

vpra{ljive, kajti poseben dav~ni 

nadzor nad gotovinskim pla~evanjem 

bo gotovo pove~al pritisk 

na legalne subjekte in rezultat bo 

pove~anje sive ekonomije. 

Ob podalj{evanju pla~ilnih 

rokov, ve~anju zamud pri pla- 

~evanju in ponekod celo ustavljanju 

pla~il se mnogi mali gospodarski 

subjekti re{ujejo tako, da z 

delom svojega poslovanja vstopajo 

v “sivo” polje, kjer denarni tok 

{e te~e. Te procese spodbuja tudi 

dràva, ki v ~asu krize nià svoje 

investicije, kar ve~a {tevilo brezposelnih, 

ki izhod i{~ejo v sivi 

ekonomiji. Po Sedovnikovem mnenju 

zaradi nespretnosti pri preganjanju 

sive ekonomije dràva 

izgubi okoli eno milijardo evrov, s 

katero bi z lahkoto pokrivala vse 

teko~e prora~unske potrebe. 

Joèf Brade{ko, ~lan uprave 

SID Banke, je tem ugotovitvam 

pritrdil in dodal {e nekaj pogledov 

na problematiko pla~evanja, kot 

ga zaznavajo v ban~nem sistemu. 

Obrtniki pa so dràvi o~itali, da je 

na podro~ju sive ekonomije 

“namenoma” neu~inkovita, ker je 

v ozadju interes za ohranjanje socialnega 

miru, spet drugi pa so na 

primeru pokazali, da bi za preganjanje 

sive ekonomije lahko ve~ 

storili tudi obrtniki sami. 

Potrebna je le ve~ja 

fleksibilnost pri izdelavi 

ocene tveganja 

Na drugi okrogli mizi o izdelavi 

izjave o varnosti z oceno 

tveganja delovnega mesta, ki jo 

morajo pripraviti mali delodajalci 

na podlagi Zakona o varnosti in 

zdravju pri delu, je moderator 

Marjan Ravnik, svetovalec generalnega 

sekretarja OZS, ponudil 

nekaj re{itev za fleksibilnej{e urejanje 

te obveznosti, tudi z upo- 

{tevanjem na~ela “mislimo in ravnajmo 

najprej za male”. Veljavna 

zakonodaja je namre~ namenjena 

velikim podjetjem, zato se pri 

malih tako zatika. Ti lahko sami 

izdelajo oceno tveganja, a to je 

redkost, ker je to prete`ko, kajti 

è sicer zapleteno pravno tvarino 

smo pri prenosu k nam le {e bolj 

zapletli. 

Janko Mlakar, s.p., je opisal 

izku{nje delodajalcev, delojemalske 

pa Martin Mur{i~, generalni 

sekretar Sindikata obrtnih 

delavcev Slovenije. Ugotovitve in 

priporo~ila Ministrstva za javno 

upravo glede odpravljanja administrativnih 

ovir je podal vi{ji svetovalec 

Slavko Patekar, nekaj 

re{itev iz osnutka novega Zakona 

o varnosti in zdravju pri delu pa je 

nakazal Etbin Tratnik, vi{ji svetovalec 

v Ministrstvu za delo, dru- 

ìno in socialne zadeve, mag. 

Milan Srna, predsednik sekcije iz 

Zbornice varnosti in zdravja pri 

delu, pa se je zavzel tudi za to, da 

se stroka na tem podro~ju poveè. 

Razprava je potrdila, da so 

temeljna vpra{anja, ali je mo`no 

ocenjevanje tveganja za male {e 

poenostaviti, ali morajo to oceno 

izdelati tudi samozaposleni, ki ne 

zaposlujejo delavcev, ali mora biti 

ocena vedno pisna. Kot so menili 

udeleènci, bi si morali prizadevati 

za tak{no zakonsko regulacijo, 

da bi ocena tveganja - ~e è 

mora biti - ne bila neka administrativna 

ovira in nepotreben 

stro{ek, a se ob tem ne bi smela 

izgubljati skrb za varnost in 

zdravje pri delu. Predlog je tudi 

bil, da se v novi zakon zapi{e, da 

to podro~je uredijo socialni partnerji 

v kolektivni pogodbi. 

Sklad bo za~el delovati 

drugo leto 

Temo tretje okrogle mize z 

naslovom “Bo sklad za odpravnine 

razbremenil delodajalce?” je 

moderator Du{an Bavec, svetovalec 

specialist, utemeljil z èljo, 

da bi za ve~jo fleksibilnost delodajalce 

razbremenili vsaj pri odpravninah 

in odpovednih rokih 

delavcem. Zato bi ustanovili 

sklad, ki bi se napajal s prispevki 

vseh socialnih partnerjev in ne le 

delodajalcev. Zbornica si je zanj 

prizadevala è pred leti, zdaj pa je 

pobudo prevzela dràva, ki predvideva, 

da bi sklad lahko za~el 

delovati v za~etku prihodnjega 

leta. 

Po besedah Petra Poga~arja, 

generalnega direktorja Direktorata 

za delovna razmerja in pravice iz 

dela v Ministrstvu za delo, druìno 

in socialne zadeve, bo finan~ni 

prispevek dràve v prevzemanju 

stro{kov za upravljanja sklada. 

Delavec naj bi dobil odpravnino 

ne glede na to, ali je bil zaposlen 

za dolo~en ali nedolo~en ~as. 

Tistim, ki bodo delali neprekinjeno, 

pa bodo tako vpla~ani 

prispevki predstavljali dodatno 

starostno pokojnino. Delodajalec 

si bo z vpla~evanjem prispevkov 

razpr{il svoje finan~no tveganje, 

dràva pa se bo odpovedala 

davku od teh prispevkov, ki naj 

bi po napovedih zna{ali 2 odstotka 

od bruto pla~e. 

Romana Zrnec, samostojna 

podjetnica, Galvanizacija Zrnec, 

je aktualnost problematike 

odpravnin v ~asu gospodarske in 

finan~ne krize predstavila na 

primeru lastne obratovalnice, 

Andreja To{ Zaj{ek, svetovalka 

za pravne zadeve v Zvezi svobodnih 

sindikatov Slovenije, pa je 

sku{ala razloìti predvsem, kak- 

{en naj bi bil namen odpravnin. 

Operacija SOCISKLAD: 'Krepitev socialnega dialoga na podro~ju delovnopravne zakonodaje s poudarkom na zmanj{anju dela na ~rno, 

ustanovitvi sklada za odpravnine in selektivnega izdelovanja izjav o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta' 

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja 

~love{kih virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: 

Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga. 


POSLOVANJE 

Prepre~evanje visokih od{kodnin ali 

regresnih zahtevkov za nezgode pri delu 

Povpre~ni regresni zahtevek 

za kritje stro{kov zdravljenja 

po{kodb, ki so posledica 

nezgod pri delu, zna{a okrog 

4000 evrov. 

Delodajalci se vse pogosteje 

soo~ajo z visokimi regresnimi 

zahtevki za nezgode pri 

delu, ki jih terjajo zavarovalnice, 

in z visokimi od{kodninami, 

ki jih vlagajo njihovi 

delavci za po{kodbo, ki so jo 

utrpeli pri nezgodi na delovnem 

mestu. Tako se spori med 

delavci in delodajalci ve~krat 

kon~ajo na sodi{~u. 

Na podlagi 87. ~lena Zakona 

o zdravstvenem varstvu 

in zdravstvenem zavarovanju 

(ZZVZZ)1 ima Zavod za 

zdravstveno zavarovanje pravico 

zahtevati, da povzro~eno 

{kodo povrne delodajalec, ~e 

je bolezen, po{kodba ali smrt 

zavarovane osebe posledica 

tega, ker niso bili izvedeni 

ustrezni higiensko-sanitarni 

ukrepi, ukrepi varstva pri delu 

ali drugi ukrepi, predpisani ali 

odrejeni za varnost ljudi oziroma 

~e nastane {koda zaradi 

tega, ker je bilo delovno 

razmerje sklenjeno brez predpisanega 

zdravstvenega pregleda 

z osebo, ki zdravstveno ni 

bila sposobna za opravljanje 

dolo~enih del oziroma nalog, 

kar se je pozneje ugotovilo z 

zdravstvenim pregledom. 

Pojem po{kodba oziroma 

nezgoda pri delu pravzaprav ni 

nikjer zakonsko definirana. 

Prijavo nezgode pri delu predpisuje 

27. ~len Zakona o 

varnosti in zdravju pri delu 

(ZVZD). Opredelitev po{kodbe 

pri delu je podana v 63. in 

64. ~lenu Zakona o pokojninskem 

in invalidskem zavarovanju 

(ZPIZ). Seznam 

te`jih po{kodb opredeljuje {e 

vedno veljavno Navodilo o 

na~inu prijavljanja in raziskovanja 

nezgod pri delu. 

V sodnem postopku sodelujeta 

dve stranki, in sicer 

toè~a stranka (delavec), njen 

pravni zastopnik in toèna 

stranka (delodajalec) ter njen 

pravni zastopnik. 

Zaposlovanje tujcev - 

info to~ka 

Info to~ka za tujce, ki sodi v okvir projekta Spodbujanje 

zaposljivosti, izobraèvanja in socialnega vklju~evanja 

delavcev migrantov in njihovih druìn se nahaja na Slovenski 

55 v Ljubljani. 

Info to~ka za tujce je na voljo tujcem kot tudi vsem, ki 

potrebujejo informacije, svetovanje in administrativno pomo~ 

pri urejanju dokumentacije na podro~jih vstopa in prebivanja 

v Sloveniji, zaposlovanja in dela, mo`nosti izobraèvanja in 

usposabljanja, novosti s podro~ja nacionalne zakonodaje pri 

zaposlovanju tujcev ter pravic pri delu, socialnem in 

zdravstvenem varstvu v Sloveniji. 

Uslu`bence na Info to~ki za tujce lahko obi{~ete ob 

ponedeljkih in torkih med 8. in 12. ter med 13. in 15. uro , ob 

sredah med 8. in 12. ter med 13. in 18. uro, v petek pa do 13. 

ure oziroma jih lahko pokli~ete po telefonu: 01/472 64 60 ali 

pa jim vpra{anje, pobudo posredujete prek elektronske po{te 

z naslovom: info-tujci@ess.gov.si. 

V primeru vloène to`be za 

povrnitev od{kodnine za po- 

{kodbo pri delu sodnik, v 

kolikor sam ne more ugotoviti 

vseh dejstev za razsodbo, s 

sklepom imenuje sodnega izvedenca 

za varnost pri delu, ki 

mora na podlagi predloènih 

listin, ogleda kraje nezgode, 

izpovedb pri~ in vsebine sodnega 

spisa ugotoviti dejstva, ki 

so privedla do nezgode pri 

delu. Sodni izvedenec na podlagi 

ugotovljenih dejstev izdela 

izvedensko mnenje, ki ga posreduje 

sodniku. 

V postopek ugotavljanje 

dejstev, ki so privedla do nezgode 

pri delu, so navadno 

vklju~ene imenovane osebe delodajalca 

(to so direktor, vodja 

kadrovske slu`be, vodja proizvodnje, 

delovodja, vodja vzdr- 

èvanja, poobla{~eni zdravnik, 

strokovni delavec za varnost 

pri delu idr.) in delavec, ki je 

utrpel po{kodbo in za to 

zahteva primerno od{kodnino. 

Sodni izvedenec za varnost pri 

delu od delodajalca obi~ajno 

zahteva slede~e listine, s katerimi 

posku{a ugotoviti dejstva: 

pogodbo o zaposlitvi toè~e 

stranke, sklep o razporeditvi 

na delovno mesto, sistemizacijo 

delovnih mest, izjavo o varnosti 

z oceno tveganja, zapisnik 

o opravljenem teoreti~nem 

in prakti~nem usposabljanju 

za varno delo, program teoreti~nega 

in prakti~nega usposabljanja 

za varno delo, zdravni{ko 

spri~evalo, zapisnik o 

pregledu in preizkusu delovne 

opreme, potrdilo o pregledu in 

preizkusu delovne opreme, 

eviden~no knjiga vzdrèvanja 

delovne opreme, delovni postopek, 

navodila za varno delo 

z delovno opremo, zapisnik o 

raziskavi nezgode pri delu, 

obrazec prijave nezgode pri 

delu, zdravstvena ocena tveganja 

idr. 

ZVZD natan~no opredeljuje 

dol`nosti delodajalca in 

dol`nosti ter pravice delavcev 

na podro~ju varnosti in zdravja 

pri delu. Temeljna listina, ki 

bo delodajalca {~itila pred nezgodami 

oz. po{kodbami pri 

delu in posledi~no pred visokimi 

od{kodninami ali regresnimi 

zahtevki, je Izjava o varnosti 

z oceno tveganja, ki jo mora 

sprejeti vsak delodajalec. Ocena 

tveganja zajema opredelitev 

nevarnosti ({kodljivosti) na delovnem 

mestu, za vsako nevarnost 

opredelitev verjetnosti, 

da pride do neèlenega 

dogodka, ter resnost mogo~ih 

posledic; opredelitev tveganja, 

ki ga predstavlja dolo~ena nevarnost, 

in najpomembnej{e – 

opredelitev zahtev in ukrepov 

za odpravo ali ustrezno zni- 

ànje prej opredeljenih tveganj. 

Izjava o varnosti pa je listina, s 

katero delodajalec pisno izjavi, 

da izvaja vse ukrepe za zagotovitev 

varnosti in zdravja pri 

delu, glede prepre~evanja nevarnosti 

in tveganja pri delu, 

obve{~anja in usposabljanja 

delavcev, dajanja navodil, 

ustrezne organiziranosti ter 

zagotavljanja potrebnih materialnih 

sredstev v ta namen. 

Dobro in strokovno izdelana 

ocena tveganja je klju~ do 

prepre~evanja nezgod pri delu 

in s tem morebitnih visokih 

od{kodnin. Izjemnega pomena 

je tudi usposabljanje delavca 

za varno delo, tako teoreti~no 

kot prakti~no. Pa navodila za 

varno delo, ki morajo biti 

delavcu vedno na razpolago, v 

jeziku, ki ga razume. Skratka, 

vsi ukrepi, ki jih sprejemate za 

zagotavljanje varnega in zdravega 

dela, morajo biti navedeni 

oziroma dokumentirani. Na 

primer, da delavec ne uporablja 

predpisane osebne varovalne 

opreme. Zabeleìte vsakokratno 

opozorilo delavca. 

Delodajalec je zadolèn za 

nadzor nad izvajanjem ukrepov. 

In v kolikor delavca nadrejena 

oseba ne opozori na 

neizvajanje ukrepov, delavec 

misli, da izvajanje teh ukrepov 

ni potrebno. 


Aktualne informacije za prevoznike 

v cestnem prometu 

POSLOVANJE 

1. V Uradnem listu RS, {t. 

28/10 (z dne 6.4.2010) so bile 

objavljene spremembe Zakona 

o prevozih v cestnem prometu, 

ki so za~ele veljati 21.4.2010. 

Bistvene novosti: 

- Strokovne usposobljenosti za 

voznike (pridobitve temeljne 

kvalifikacije in rednega usposabljanja) 

so opro{~eni vozniki 

vozil, ki se uporabljajo v 

nujnih primerih ali so namenjena 

za re{evalne akcije, in 

vozil za prevoz po{kodovanih 

in pokvarjenih vozil ter tudi 

vozniki vozil, ki so v okviru 

izvajanja servisa ali popravila 

v mehani~ni delavnici na 

poskusni vo`nji; 

- Voznikom, ki pridobijo temeljno 

kvalifikacijo za prevoz 

oseb in prevoz blaga ter 

imajo razli~no veljavnost 

vozni{ke kvalifikacije oziroma 

kode Skupnosti za te 

vrste prevozov, se ob zaklju- 

~enem rednem usposabljanju 

veljavnost kode oziroma 

kvalifikacije za obe vrsti prevozov 

izena~i tako, da se veljavnost 

manj ~asa veljavne 

kvalifikacije oziroma kode 

izena~i z veljavnostjo kode 

oziroma kategorije, ki velja 

dalj ~asa. Primeri: 

1) Voznik ima sedaj veljavnost 

kode 95 za D kategorije 

do 10. 9. 2010 in za C kategorije 

do 10. 9. 2011. Ko bo 

zaklju~il predpisano redno 

usposabljanje (14 ur), bo 

predloìl spri~evalo na UE, 

kjer mu bodo veljavnost 

obeh kod za obe kategoriji 

podalj{ali do 10. 9. 2016. 



do 10. 9. 2013 in za C kategorije 

do 10. 9. 2014. Ko bo 

zaklju~il predpisano redno 

usposabljanje (35 ur), bo 

predloìl spri~evalo na UE, 

kjer mu bodo veljavnost 

obeh kod za obe kategoriji 

podalj{ali do 10. 9. 2019. 



do 10. 9. 2010 in za C 

kategorije do 10.09.2014. 

Ko bo npr. v letu 2010 zaklju~il 

predpisano redno 

usposabljanje za D kategorijo, 

bo predloìl spri~evalo na 

UE, kjer mu bodo veljavnost 

kode za D kategorijo podalj- 

{ali do 10. 9. 2015. Ko bo 

(predvidoma v letu 2014) 

ponovno dobil spri~evalo o 

zaklju~enem rednem usposabljanju, 

se mu bo veljavnost 

kode 095 za obe vrsti 

kategorij podalj{ala do 10. 9. 

2020. 

Datum podalj{anja veljavnosti 

kode (in izena~itev 

obeh kod) se bo nahajal na 

spri~evalu, ki ga bodo vozniki 

prejeli po rednem usposabljanju 

(vsem voznikom, ki 

bodo na OZS opravljali 

redno usposabljanje, bo svetovano, 

kako je najbolje 

postopati pri podalj{evanju 

veljavnosti kode). 

- Med opravljanjem posebnega 

linijskega prevoza morata 

biti v vozilu pogodba in seznam 

potnikov, pri ~emer sta 

lahko pogodba in seznam 

potnikov shranjena na elektronskem 

spominskem mediju. 

- Prevoz oseb: tudi pri prevozu 

oseb potni nalog NI ve~ obvezen 

dokument v vozilu. 

- Oseba, ki opravlja prevoz 

potnikov za lastne potrebe, 

mora imeti v vozilu dokazila, 

da opravlja prevoz za lastne 

potrebe (npr: dokazilo, da 

so potniki ~lani dru{tva; da 

so zaposleni pri osebi, ki 

opravlja prevoz; da so pla~ali 

turisti~ni aran`ma, ki vklju- 

~uje tudi prevoz; najemno, 

zakupno ali lizin{ko pogodbo, 

~e vozilo ni v lasti osebe, 

ki opravlja prevoz; dokazilo, 

da je voznik zaposlen pri 

osebi, ki opravlja prevoz, 

oziroma da je ~lan dru{tva). 

- Delivec mora letni na~rt dodelitve 

dovolilnic prevoznikom 

dolo~iti najpozneje do 

15. oktobra teko~ega leta, za 

CEMT dovolilnice pa najpozneje 

do 15. novembra 

teko~ega leta. To pomeni, da 

bodo prevozniki (ki bodo 

zaprosili delivca za dolo~itev 

letnega na~rta dodelitve 

dovolilnic) prejeli dve lo~eni 

odlo~bi delivca, in sicer: do 

15. oktobra za dovolilnice in 

do 15. novembra za dovolilnice 

CEMT! 

- Pravne osebe, samostojni 

podjetniki posamezniki, posamezniki, 

ki samostojno 

opravljajo dejavnost, in fizi~ne 

osebe, pri katerih se v 

mednarodnem cestnem prometu 

in pri opravljanju kabotaè 

blaga nalaga ali razlaga, 

so dol`ni pred nalaganjem 

ali razlaganjem blaga 

preveriti, ali imajo tuji prevozniki 

in prevozniki Skupnosti 

ustrezno in pravilno 

izpolnjeno dovolilnico. Preveriti 

morajo ustreznost in 

pravilno izpolnjenost dovolilnic 

oziroma dovoljenja evidentirati 

na dovolilnici oziroma 

dovoljenju tako, da navedejo 

datum in uro, se 

podpi{ejo in odtisnejo ìg. 

Kopije dovolilnic oziroma 

dovoljenj, ki so jih evidentirali, 

so dol`ni hraniti tri leta. 

ê tuji prevoznik ali prevoznik 

Skupnosti nima 

ustrezne ali pravilno izpolnjene 

dovolilnice oziroma 

dovoljenja, mu ne smejo 

dovoliti nalaganja ali razlaganja 

blaga, temve~ morajo o 

tem obvestiti pristojni carinski 

organ. Za pravno osebo, 

samostojnega podjetnika 

posameznika ali posameznika, 

ki samostojno opravlja 

dejavnosti, je zagroèna globa 

od 4000 do 8000 EUR za 

prekr{ek, ~e ravna v nasprotju 

z dolo~bo zakona. Prav 

tako se za prekr{ek kaznuje 

odgovorna oseba pravne osebe 

ali odgovorna oseba samostojnega 

podjetnika posameznika 

z globo od 1500 

EUR do 3000 EUR. 

- Prevoznikom, ki zaposlujejo 

manj kot 10 ljudi, NI ve~ potrebno 

obvezno sprejeti akta 

o notranji kontroli (zaradi 

dokazovanja odgovornosti v 

primeru prekr{kov, za katere 

so prevozniki objektivno odgovorni, 

ga vseeno priporo- 

~amo). 

2. V Uradnem listu RS, {t. 

32/10 (z dne 19. 4. 2010) je bil 

objavljen Pravilnik o nalaganju 

in pritrjevanju tovora v cestnem 

prometu, ki je za~el veljati 

20. 4. 2010. Ta pravilnik 

(objavljen na spletni strani: 

http://www.uradni-list.si/1/ 

content?id=97322) ureja na~in 

namestitve, pritrditve in zavarovanja 

tovora na vozilih med 

prevozom v cestnem prometu. 

Ne prezrite priloge: Navodila 

za varno nalaganje in pritrjevanje 

tovora v cestnem prometu 

(http:// www.uradni- 

list.si/files/RS_-2010-032- 

01520-OB~P001-0000.PDF). 

3. Na spletni strani: http:// 

www.ozs.si/prispevek.asp?I 

D=18171&IDpm=4332 je 

objavljen Odlok o odrejanju 

parkirnih mest in omejitvah 

glede prevoza nevarnih 

snovi po javnih cestah na 

Hrva{kem. V 4. ~lenu odloka 

so navedene javne ceste, 

po katerih se lahko preva- 

àjo nevarne snovi. Vklju- 

~ene so {tiri ceste, ki potekajo 

od mejnih prehodov s 

Slovenijo. Gre za mejne 

prehode: Macelj, Bregana, 

Rupa in Ka{tel. Sprememba 

se nana{a na izbris prepovedi 

prevoza nafte in 

bencina po cesti od mejnega 

prehoda Rupa do Rijeke, 

ki je veljal od leta 

2007 in s katerim je bil 

posredno onemogo~en promet 

blaga slovenskih naftnih 

dru`b (odprt odsek: A7 

GP Rupa (R. Slovenija) – 

Matulji – Orehovica – 

~vori{te Sv. Kuzam (D8). 

Pripravila: 

Natalija Repan{ek, OZS 


POSLOVANJE 

4. Prevoz blaga, opravljen po 

SLO, naro~nikom iz tretjih 

dràv ni ve~ obdav~en. 

1. ~len Pravilnika o spremembah 


o izvajanju Zakona o 

davku na dodano vrednost, 

objavljen v Uradnem listu RS, 

{t. 27/2010 z dne 2. 4. 2010 

(uporablja se z dne 3. 4. 2010), 

razveljavlja 1. odstavek 29. 

~lena Zakona o davku na 

dodano vrednost (Uradni list 

RS, {t. 141/06, 52/07, 120/07, 

21/08, 123/08 in 105/09). 

S spremembo (~rtanjem) 

prvega odstavka 29. ~lena se 

ukinja uporaba pravila uporabe 

in uìvanja za prevoze 

blaga, opravljene dav~nim zavezancem. 

To pomeni, da 

dav~ni zavezanec s sedeèm v 

Sloveniji, ki bo opravil prevoz 

blaga za naro~nika, dav~nega 

zavezanca s sedeèm zunaj 

EU, ne bo ve~ obra~unal DDV 

za prevoz ali del prevoza, ki bo 

opravljen na ozemlju Slovenije, 

ker bo kraj opravljanja 

storitev kraj, kjer ima sede` 

naro~nik prevoza blaga – v 

dràvi zunaj EU. 

Hkrati pa bo kraj opravljanja 

storitev prevoza blaga v 

primeru prevoza blaga za 

naro~nika, slovenskega dav~nega 

zavezanca, ne glede na 

dejansko opravljen kraj prevoza 

blaga (v EU ali zunaj EU) 

v celoti v Sloveniji. 

5. Nova evropska pravila za 

kabotaò è veljajo 

Uredba (ES) {t. 1072/2009 

z dne 21. 10. 2009 dolo~a enoten 

na~in opravljanja kabotaè 

v dràvah EU, in sicer: 

- Po opravljenem mednarodnem 

prevozu v dràvo gostiteljico 

se prevoznikom dovoli 

opravljanje do 3 kabota`nih 

voènj v obdobju 7 dni z istim 

vozilom. 

- V primeru, da vstopijo v 

dràvo gostiteljico nenatovorjeni 

(prazni), lahko opravijo v 

roku 3 dni 1 samo kabota`no 

vo`njo. 

- Voznik mora dokazovati 

mednarodni prevoz in opravljene 

kabotaè z dokumentacijo 

iz katere je razvidno (vsebina 

tovornega lista): 

- ime, naslov in podpis po- 

{iljatelja, 

- ime, naslov in podpis prevoznika, 

- ime, naslov in podpis prejemnika 

ter, ko je blago 

dostavljeno, datum dostave, 

- kraj in datum prevzema 

blaga ter kraj, dolo~en za 

dostavo, 

- splo{no uporabljen opis 

vrste blaga in na~ina pakiranja 

ter v primeru nevarnega 

blaga njegov splo{no 

uveljavljen opis kot tudi 

{tevilko po{iljk ter njihove 

posebne oznake in {tevilke, 

- bruto masa blaga ali njegovo 

druga~e izraèno 

koli~ino, 

- registrske tablice motornih 

vozil in priklopnikov. 

- Za opravljanje kabotaè 

veljajo zakoni in predpisi, 

ki veljajo v dràvi gostiteljici 

glede: 

- pogojev, ki urejajo prevozno 

pogodbo, 

- teè in dimenzij vozil, 

- zahtev v zvezi s prevozom 

dolo~enih kategorij blaga, 

zlasti nevarnih snovi, pokvarljivih 

prehrambenih 

proizvodov in ìvih ìvali, 

- ~asa vo`nje in obdobij 

po~itka, 

- davka na dodano vrednost 

(DDV) za prevozne storitve. 

Italija – nova pravila izvajanja 

kabotaè 

Prevod obvestila najdete na 

spletni strani: www.ponudbaobrti.com/maribor/?id=1664 

Francija je prva uvedla nove 

normative na podro~ju 

izvajanja kabotaè 

Od 19. aprila (2010) lahko 

tuji prevozniki iz dràv ~lanic 

EU (z izjemo Romunije in 

Bolgarije – zanju velja moratorij 

do leta 2012) v Franciji è 

opravljajo kabotaò v skladu z 

novimi evropskimi dolo~ili. 

Tako bodo lahko po prihodu v 

Francijo na podlagi mednarodnega 

prevoza znotraj dràve 

opravili najve~ tri vo`nje v 

sedmih dneh. 

Kot poudarjajo v informativnem 

dokumentu francoske 

Direkcije za infrastrukturo, 

transport in morje, mora imeti 

prevoznik med izvajanjem 

kabotaè pri sebi mednarodni 

tovorni list (CMR) vo`nje, na 

podlagi katere je pri{el v 

dràvo, in tovorne liste za 

vsako izmed voènj. Na 

vsakem tovornem dokumentu 

pa morata biti razvidna registrska 

{tevilka vozila in datum 

razklada tovora. 

Francoski prometni minister 

Dominique Bussereau je 

obenem napovedal tudi stro`ji 

nadzor nad izvajalci kabotaè, 

ki jim za kr{itev predpisov 

pretijo visoke kazni. Za kr{itev 

dolo~il o kabotaì prevoznikom 

namre~ grozi do 15.000 

evrov kazni in administrativno 

pridrànje vozila. V primeru 

nepopolne dokumentacije pa 

je predpisana kazen 1.500 

evrov. 

6. V [vici veljajo nove – vi{je 

cestnine 

Od 4. maja 2010 veljajo v 

[vici nove (stare - vi{je) tarife 

glede cestnine. V mesecu novembru 

2009 so jih zaradi 

odlo~itve sodi{~a zniàli. Sedaj 

pa je sodi{~e na vi{ji instanci 

odlo~ilo druga~e in uveljavlja 

nove - stare vi{je tarife. 

Se pravi, da veljajo od 4. 

maja 2010 slede~e tarife: 

Kategorija 

obremenitve 

I 

Eurokategorije 

Euro 2, 1, 0 

in predhodno 

II Euro 3 

III 

Euro 4, 5, 6 

in vi{je 

Informacije za avtobusne 

prevoznike 

Zainteresirane za izvajanje 

avtobusnih linijskih prevozov 

opozarjamo, naj pazljivo 

spremljajo informacije na 

spletni strani: http://www.enarocanje.si/pregledobjave.asp?I 

zpObrazec=113559 – predvsem 

vpra{anja prevoznikov in 

odgovore DRSC, ki jih najdete 

na dnu spletne strani! 

Hkrati vas obve{~am, da 

razgovori o za{~iti pravic in 

obsega dela malih ter srednjih 

avtobusnih prevoznikov (ki 

imajo do 23 vozil), ki opravljajo 

gospodarsko javno slu`bo 

izvajanja linijskih prevozov, {e 

vedno potekajo. Obstoje~i 

koncesionarji, mali prevozniki, 

imajo glede zaposlenih 

veliko podporo in za{~ito tudi 

v Uredbi ES {t. 1370/2007 

Evropskega parlamenta in 

Sveta o javnih storitvah èlezni{kega 

in cestnega potni{kega 

prevoza ter o razveljavitvi uredbe 

Sveta (EGS) {t. 1191/69 in 

{t. 1107/70! 

Na sestanku hrva{koslovenske 

me{ane komisije o 

mednarodnem cestnem prevozu 

(dne 24. in 25. marec 

2010 v Sv. Martinu na Muri) 

je bilo dogovorjeno, da se od 

1. maja 2010 vstop praznega 

avtobusa na Hrva{ko in v 

Slovenijo izvaja brez dovolilnic 

(zapisnik me{ane komisije 

je objavljen na spletni strani: 

http://www.ozs.si/prispevek.as 

p?ID=18171&IDpm=4332 - 

to~ka 3.). 

Spremembe Uredbe (ES) 

561/2006 so stopile v veljavo 

4. 6. 2010, in sicer: 

Ob~asni prevozi potnikov: 

voznik lahko preloì tedenski 

~as po~itka za do 12 zaporednih 

24-urnih obdobjih po 

predhodnem rednem tedenskem 

po~itku, ~e: 

Tarife 

3.07 Rp. / tkm 

(2.88 Rp. / tkm - predhodno) 

2.66 Rp. / tkm 


2.26 Rp. / tkm 


- prevoz traja najmanj 24 zaporednih 

ur v dràvi ~lanici 

ali tretji dràvi, za katero se 

uporablja ta uredba, in ki ni 

dràva, v kateri se je prevoz 

za~el, 

- ~e po uporabi odstopanja 

voznik koristi: - dva redna 

tedenska ~asa po~itka ALI 

- en redni tedenski ~as po~itka 

in en skraj{ani tedenski ~as 

po~itka, ki traja najmanj 24 

ur (skraj{anje je potrebno 

nadomestiti z enako dolgim 

neprekinjenim obdobjem po- 

~itka pred koncem tretjega 

tedna po koncu obdobja 

odstopanja). 


POSLOVNOST 

Obvestilo za prevoznike 

v cestnem prometu 

Carinska in finan~na uprava 

Madàrske, Direkcija za policijske 

zadeve je z dopisom z dne 3. 

maja 2010 posredovala slede~e 

obvestilo: 

Ker Carinska in finan~na 

uprava prejema ve~ ugovorov 

glede svojega delovanja, èlijo 

obvestiti, da so po I. Zakonu o 

cestnem prometu iz leta 1988 

upravi~eni do nadzora spo{tovanja 

dolo~b, ki se nana{ajo na 

mednarodni prevoz blaga in 

potnikov. V ta krog sodijo pregled 

razli~nih prometnih dovoljenj 

in listin, nadzor spo{tovanja 

pravil, ki se nana{ajo na 

spo{tovanje ~asa po~itka in na 

uporabo tahografov, in tudi do 

nadzora cestnega prevoza nevarnih 

snovi itd. Nadzorne 

naloge carinskega organa so 

navedene v 1. odstavku 20. 

~lena Zakona o cestnem prometu. 

Zakon o cestnem prometu je 

bil 1. avgusta 2009 mo~no spremenjen 

- najpomembnej{i elementi 

spremembe so naslednji: 

• Dosedanjo obvezno izrekanje 

kazni je zamenjal postopek, ki 

je prijaznej{i za stranke in pri 

katerem ima carinski organ 

mo`nost upo{tevati vse okoli{- 

~ine posameznega primera in 

lahko kr{itelju namesto kazni 

izre~e opomin. 

• V kolikor se carinski in finan~ni 

organ odlo~i za 

odmero kazni, je dolàn uporabiti 

kazen, ki je predpisana 

za dolo~eno kr{itev in zapisana 

v Vladni uredbi o vi{ini 

kazni za kr{itve posameznih 

predpisov o cestnem prometu, 

potni{kem prometu in drugih 

dolo~bah, povezanih s cestnim 

prometom, ter o nalogah uradnih 

organov, povezanih z izrekanjem 

kazni. Pomembno dejstvo 

je, da se v primeru ve~kratne 

kr{itve zneski se{tejejo, 

toda skupna kazen ne sme biti 

vi{ja od zgornje meje zneska, 

dolo~enega v 13. ~lenu vladne 

uredbe. 

• Carinski in finan~ni organ, ki 

izvaja postopek, ima {e naprej 

mo`nost, da do pla~ila izre- 

~ene kazni zadrì prevozno 

sredstvo, seveda ob upo{tevanju 

predpisov, ki veljajo za 

po{iljke nevarne snovi, hitro 

pokvarljivih ìvil in ìvih 

ìvali. Pri tem je novost, da se 

prevozno sredstvo ne sme 

zadràti, ~e finan~na ustanova 

jam~i za pla~ilo kazni ali pa 

izda ban~no garancijo ali pa 

pla~ilo kazni prevzame gospodarska 

organizacija, ki je registrirana 

na Madàrskem in 

ima dav~no {tevilko, ter voznik, 

ki je dolàn pla~ati kazen, 

to dejstvo med postopkom 

verodostojno potrdi. 

• Na podlagi spremembe predpisa 

ni mogo~e izre~i kazni v 

primeru nepredvidljivega in 

neodvrnljivega, nepri~akovanega 

zunanjega dogodka 

(vi{je sile). 

Carinska in finan~na uprava 

Madàrske je tudi obvestila, da 

so proti slovenskim prevoznikom 

leta 2007 sproìli 248 

postopkov, leta 2008 263, leta 

2009 172 postopkov, v prvem 

~etrtletju leta 2010 pa le 17. V 

razmerju z vsemi postopki, ki jih 

je sproìl carinski organ, je 

razmerje kr{itev leta 2007 2 

%, leta 2008 2,1 %, leta 2009 

1,9 %, v prvem ~etrtletju leta 

2010 pa 3 %. Letos se je 

odstotek kr{itev v primerjavi z 

vsemi postopki sicer pove~al, 

hkrati pa je opaziti drasti~no 

zniànje {tevila kr{itev. Carinska 

in finan~na uprava Madàrske 

meni, da se iz {tevila kr{itev 

vidi, da slovenski prevozniki na 

Madàrskem bolj spo{tujejo 

pravne predpise, kar je zanje 

razveseljivo. Na koncu tudi dodajo, 

da je Carinska in finan~na 

uprava zavezana celostnemu 

spo{tovanju veljavnih pravnih 

predpisov in svojo dejavnost 

vedno opravlja nediskriminatorno. 

Bla` Masle 

Veleposlani{tvo Republike 

Slovenije v Budimpe{ti 

Cseppkő utca 68, 

H-1025 Budapest 

T: +36 1 438 56 23 

F: +36 1 325 91 87 

E: blaz.masle@gov.si 

http://budimpesta.veleposlanistvo.si/ 

Uporaba tovornih vozil za lastne 

potrebe 

Upo{tevati je potrebno naslednje pogoje: 

- Blago, ki se prevaà, mora biti v lasti izvajalca prevoza ali biti 

prodano, kupljeno, dano v najem, najeto, izdelano, dopolnjeno 

ali popravljeno s strani izvajalca prevoza. 

- Namen poti mora biti prevoz blaga do ali od izvajalca prevoza 

ali za njegov premik bodisi znotraj podjetja ali zunaj, vendar 

le za potrebe izvajalca prevoza. 

- Motorna vozila, uporabljena za tak prevoz, morajo voziti 

zaposleni pri izvajalcu prevoza. 

- Vozila morajo biti v lasti izvajalca prevoza ali najeta, s tem 

da izpolnjujejo pogoje, ki se nana{ajo na uporabo vozil, najetih 

brez voznika za cestni prevoz blaga. Ta dolo~ba se ne 

nana{a za uporabo nadomestnega vozila v ~asu, ko je vozilo, 

ki se obi~ajno uporablja, v okvari. 

- V vozilu morajo biti dokazila, ki potrjujejo opravljanje prevoza 

tovora za lastne potrebe (na primer ra~un, dobavnico, 

odpremnico, tovorni list). 

Skupni sejemski nastop na mednarodnem 

sejmu ZEPS 2010 - 

Zenica, Bosna in Hercegovina 

Datum: od 5. do 10. oktobra 2010 

Kraj: Zenica, Bosna in Hercegovina 

JAPTI organizira skupni sejemski nastop na 17. mednarodnem 

sejmu ZEPS 2010 (www.zeps.com), ki bo potekal od 5. 

do 10. oktobra 2010 na Zeni{kem sejmi{~u v Zenici v Bosni 

in Hercegovini. Sejem ZEPS je najve~ji poslovno sejemski 

dogodek v Bosni in Hercegovini. V lanskem letu se je na sejmu 

predstavilo ve~ kot 500 podjetij iz 31-ih dràv ter ga obiskalo 

preko 62.000 obiskovalcev. 

Sejem je namenjen predstavitvi dejavnosti s podro~ja kovinske 

industrije, strojegradnje, gradbeni{tva, rudarstva, lesne 

industrije, informatike, farmacije in medicinske opreme, tekstila 

in usnja, grafi~ne in tiskarske industrije, logistike in transporta, 

inovacij ter novih tehnologij. 

S tem povabilom vabimo vsa zainteresirana podjetja, da se 

predstavijo na razstavnem prostoru, ki ga v okviru omenjenega 

sejma zagotavlja JAPTI. V okviru nastopa na sejmu ZEPS 

JAPTI zagotavlja najem neopremljenega razstavnega prostora 

v skupni vi{ini 25.000 EUR. Pri tem si JAPTI pridruùje pravico 

pripraviti kon~no razporeditev udeleèncev na skupnem 

razstavnem prostoru. Stro{ke prevoza eksponatov in 

postavitev razstavnega prostora ter obveznih dodatnih stro{- 

kov (prijava in vpis v sejemski katalog) krijejo podjetja sama. 

Prijave: Izpolnjeno prijavnico (www.izvoznookno.si/Dokumenti/Nase_storitve/Sejmi_3938.aspx) 

po{ljite najkasneje 

do 9. julija 2010. 

Dodatne informacije: Za dodatne informacije lahko 

pokli~ete g. Matjaà Rovana. Tel: (01) 53 09 828, E-mail: 

matjaz.rovan@japti.si ali go. Milanko Jakopi~, Tel: (01) 58 

91 872, E-mail: milanka.jakopic@japti.si. 


IZOBRA@EVANJE 

Aktivnosti Sklada za izobraèvanje 

delavcev, zaposlenih pri 

samostojnih podjetnikih Maribor 

Junij 2010 

Ul. Heroja [landra 17, 2000 Maribor • (02/66 28 002, 66 82 003, faks 02/66 10 351, GSM 041/654 153 • e-po{ta: sklad@siol.net • splet: www.sidsp-mb.si 

Obvestilo delodajalcem 

Usposabljanje iz varstva 

pri delu in poàrne varnosti za 

~lane Sklada za leto 2010: 

Sklad za izobraèvanje delavcev 

pri s.p. Maribor je z 

izvajalcem EKOSYSTEM d.o.o. 

iz Maribora dolo~il okvirne 

termine za posamezne skupine 

dejavnosti do leta 2010, ki jih 

navajamo v nadaljevanju. O 

dogovorjenem datumu posameznega 

usposabljanja bomo 

sproti obve{~ali. Svojo prijavo 

po{ljite s prijavnico. 

Usposabljanje osebja v solarijih 

Usposabljanje osebja v 

solarijih dolo~a 18. ~len 

Pravilnika o minimalnih sanitarno 

zdravstvenih pogojih za 

opravljanje dejavnosti higienske 

nege in drugih podobnih 

dejavnosti (Uradni list RS, {t. 

Vabilo za te~aj 

higiene @ivil 

in sistema 

HACCP 

104/2009 z dne 18. 12. 2009). 

Usposabljanje bo izvedel 

In{titut za neionizirna sevanja 

(INIS), ki je kot strokovna in 

nepristranska institucija poobla{~en 

(1865-4/2010-2) za 

izvajanje usposabljanja osebja 

v solarijih s strani Uprave RS 

za varstvo pred sevanji. 

Vsebina strokovnega usposabljanja 

za osebje v solarijih 

1. Osnove neionizirnih opti~nih 

sevanj (20 minut) 

2. Solariji kot vir sevanj (30 

minut) 

3. Doze izpostavljenosti, zakonsko 

dolo~ene mejne 

vrednosti, meritve in tehni~ni 

standardi (30 minut) 

4. Biolo{ki u~inki neionizirnih 

opti~nih sevanj (20 minut) 

5. U~inki UV sevanja na 

zdravje in ocena tveganja 

(30 minut) 

Za zaposlene v gostinstvu in ìvilskih dejavnostih bosta 

te~aja potekala v ponedeljek, 21. 6. 2010 ob 16:00 uri in 12. 

7. 2010 ob 9.00 uri v pritli~ni Izobraèvalni dvorani Doma 

obrtnikov Maribor na Titovi c. 63 v Mariboru. 

Te~aja bo vodila ga. Metka Matja{i~, dipl. sanit. in`., 

samostojna svetovalka. Predavateljica ima izku{nje s podro~ja 

higiene ìvil in notranjega nadzora po na~elih sistema 

HACCP. 

Stro{ke usposabljanja poravnate na seminarju. Prijave se 

sprejemajo na mobilni telefon: 031 807 699. 

Za ~lane Sklada za izobraèvanje delavcev pri s.p. Maribor 

stro{ke usposabljanja krije (refundira) Sklad. Vlogo za 

povra~ilo stro{kov lahko dvignete na sedeù OOZ Maribor ali 

natisnete s spletne strani Sklada (www.sidsp-mb.si). 

1 

posamezne skupine 

dejavnosti 

1. skupina 

v letu 2010 

6. Tipi koè in kriteriji za 

dolo~evanje izpostavljanju 

UV sevanju v solarijih (30 


7. Ukrepi varstva pred sevanji: 

organizacijski, delovna oprema, 

osebna za{~itna sredstva 


8. Vpra{anja, nejasnosti … 


9. Pisno preverjanje usposobljenosti 

in podelitev priznanj 

o usposobljenosti (20 


Usposabljanje bomo izvedli 

v jesenskem ~asu v Izobraèvalni 

dvorani Doma 

obrtnikov Maribor. Eviden~ne 

prijave nam sporo~ite preko 

skupne prijavnice. Okvirna 

cena usposabljanja zna{a 

100,00 EUR. Za ~lane Sklada 

mo`nost refundacije. 

Dodatne informacije prejmete 

pri Tatjani Kocmut, 

sekretarki, na tel. 662 80 02. 

Seminar: »Izterjava 

dolga preko sodi{~a in 

e-izvr{ba« 

[e vedno zbiramo prijave 

za seminar »Izterjava dolga 

preko sodi{~a in e-izvr{ba«. 

Okvirni termini usposabljanj 

1. termin 2. termin 

24. 5. 2010 ob 16:00 uri 

2 gradbinci 28. 6. 2010 ob 16:00 uri september 2010 

3 prevozniki september 2010 oktober 2010 

4 kovinarji september 2010 november 2010 

5 gostinci oktober 2010 november 2010 

6 

mizarji in lesnopredelovalne 

dej. 

oktober 2010 november 2010 

7 frizerji in kozmetiki oktober 2010 do 15. 12 2010 

8 ostale dejavnosti do 15. 1.2 2010 

Ve~ informacij prejmete pri 

Tatjani Kocmut, sekretarki 

(662 80 02). Prijave sporo~ite 

preko skupne prijavnice. 

Seminar: »Blagajni{ko 

poslovanje in potni 

nalogi« 


pri s.p. Maribor je 

pristopil k organizaciji seminarja 

»Blagajni{ko poslovanje 

in potni nalogi«. Seminar bo 

potekal s prakti~nim svetovanjem 

in diskusijo udeleèncev. 

Izobraèvanje v trajanju predvidoma 

5 pedago{kih ur bo 

potekalo na sedeù Doma 

obrtnikov Maribor, Titova 63. 

Seminar bomo izvedli, ko 

bomo prejeli ustrezno {tevilo 

eviden~nih prijav. Svojo 

udele`bo sporo~ite preko prijavnice. 

Seminar: »Blagajni{ko 

poslovanje in potni 

nalogi« 

1. Te~aj in preizkus znanja iz 

prve pomo~i 

2. Prevoz nevarnih snovi in 

te~aj za voznike vili~arjev 

3. Strokovni te~aji za varilce 


Sklad za izobraèvanje delavcev pri s.p. Maribor / Prijavnica 

Naziv firme 

IZOBRA@EVANJE 

Naslov 

Telefon 

Kontaktna oseba 

Dav~na {tevilka 

Prijavljam na izobraèvanje (ustrezno ozna~ite): 

Usposabljanje iz varstva pri delu in poàrne varnosti 

Usposabljanje osebja v solarijih 

Seminar »Izterjava dolga preko sodi{~a in e-izvr{ba« 

Seminar »Blagajni{ko poslovanje in potni nalogi« 

Prva pomo~ 

ADR te~aj za voznike, ki prevaàjo nevarno blago 

Te~aj za voznike vili~arjev 

Strokovni te~aji za varilce 

naslednje udeleènce: 

1. GSM 

2. GSM 

3. GSM 

4. GSM 

5. GSM 

Datum: 

@ig in podpis delodajalca: 

Prijavnico po{ljite na Obmo~no obrtno-podjetni{ko zbornico Ru{e, Jamnikova ulica 2, 2342 Ru{e, faks: (02) 66 10 351, 

e-mail: tatjana.kocmut@ozs.si ali vesna.fliser@ozs.si. 

Regijska seja Odbora za izobraèvanje 

Ve~ prakse in stroke v poklicne {ole 

✃ 

V sklopu raz{irjenih regijskih sej je Odbor za izobraèvanje 

Obrtno-podjetni{ke zbornice Slovenije raz{irjeno regijsko sejo v Mariboru 

organiziral 19. maja na Lesarski {oli. Predstavljene so bile novosti, ki se 

uvajajo v srednje poklicno, srednje strokovno in vi{je strokovno 

izobraèvanje, odbor pa je èlel opozoriti tudi na pomen prakti~nega 

usposabljanja z delom in oblikovanje odprtega dela predmetnika v vseh 

izobraèvalnih programih ter na sodelovanje {ol in delodajalcev. 

Uvodoma sta zbrane pozdravila 

ravnatelj Srednje lesarske 

{ole Maribor in direktor 

zavoda Ale{ Hus ter predsednik 

republi{kega Odbora 

za izobraèvanje Ignac [teferl. 

Ale{ Hus je poudaril pomen 

sodelovanja med odborom in 

{olo, kjer je klju~no povezovanje. 

Za vse dijake je treba 

zagotoviti vajeni{ka mesta, zastavil 

je vpra{anje, kako pove- 

~ati vpis, saj imajo letno vpisanih 

manj kot 300 dijakov, k 

sre~i {e okrog 200 {tudentov 

na vi{ji stopnji. Vpra{al se je, 

kako torej zastaviti tak na~in 

izobraèvanja, ki bo pritegnil 

zanimanje mladih. Pri tem sta 

prav odprti del predmetnika in 

{tipendijska politika klju~ni. 

Ignac [teferl, predsednik Odbora 

za izobraèvanje Obrtno 

podjetni{ke zbornice Slovenije, 

se je najprej dotaknil zakonskih 

okvirov izobraèvanja in 

izpostavil vlogo ter pomen 

Sveta za poklicno izobraèvanje, 

ki deluje v okviru Ministrstva 

za {port in izobraèvanje. 

Svet je partnersko sestavljen, v 

njem so predstavniki ministrstva, 

konzorcijev, {olskih svetov, 

delodajalcev in sindikatov 

in bdi nad celotnim poklicnim 

{olskim izobraèvanjem. Ta 

svet ima {e razli~ne komisije, v 

katerih sodelujejo delodajalci. 

V nadaljevanju je Janja 

Megli~ iz Obrtno-podjetni{ke 

zbornice Slovenije prenesla 

klju~ne misli in sporo~ila ge. 

Zupan~i~eve z Ministrstva za 

{port in {olstvo, ki jih je podala 

na sestanku, ki je bil prej- 

{njega dne v Murski Soboti. 

Mariborske seje se Zupan- 

~i~eva ni mogla udeleìti. 


IZOBRA@EVANJE 

Udeleènci regijske seje Odbora za izobraèvanje 


Boris Dem{i~ in Alojz Vrbnjak 


Povedala je, da ministrstvo 

podpira partnerstvo, da je objavljen 

è drugi razpis za 

usposabljanje delodajalcev in v 

pripravi tretji ter da je te`ko 

spreminjati te`nje in èlje 

star{ev po dalj{em izobraèvanju 

otrok. Kar 65 odstotkov 

dijakov namre~ po srednjem 

strokovnem izobraèvanju {olanje 

nadaljuje. Dobra novica 

pa vsekakor je, da se vpis v 

srednje strokovne {ole pove- 

~uje. 

O prakti~nem usposabljanju 

z delom in odprtem delu 

predmetnika je nato spregovoril 

Branko Polanec iz [olskega 

centra Ptuj. Zna~ilnosti novih 

programov so skupni A del 

kurikuluma, modularno grajeni 

strokovni del IP, del 

strokovnih modulov, prepoznaven 

v razli~nih programih 

odprtega dela kurikuluma, izbirnost 

med obvezno izbirnimi 

in med prosto izbirnimi moduli 

ter prakti~no usposabljanje 

z delom. Prakti~no usposabljanje 

pri delodajalcih je obvezni 

del izobraèvalnega programa, 

dijaki ga opravljajo pri 

obrtnikih ali v podjetjih, s 

katerimi lahko podpi{ejo individualne 

u~ne pogodbe, ~e pa 

teh nimajo ali tega ne èlijo, 

{ola poskrbi za sklenitev pogodbe 

in ustreznih zavarovanj 

ter spremljavo izvajanja. Cilji 

povezovanja gospodarstva in 

{olstva so èlja po ve~jem 

deleù prakti~nega usposabljanja 

pri delodajalcu in ve~ 

informacij glede individualnih 

in kolektivnih u~nih pogodb, 

stro{ke zavarovanja pri SPIZU 

ter nezgodno zavarovanje naj 

bi kot mo`no re{itev pla~evale 

{ole iz sredstev, ki jih dobijo 

od ministrstva, ~eprav so po 

zakonu dol`ni te stro{ke pla~ati 

delodajalci. 

@elja delodajalcev je po 

ve~jem deleù prakti~nega 

usposabljanja pri delodajalcu, 

kjer so mo`ne re{itve v okviru 

odprtega kurikuluma. 

Vloga delodajalcev v poklicnem 

in strokovnem izobra- 

èvanju v vertikali in instrumenti 

za podporo delodajalcev 

so socialno partnerstvo v poklicnem 

in strokovnem izobra- 

èvanju, in sicer socialno partnerstvo 

na nacionalnem nivoju, 

to so predstavniki OZS v 

organih in delovnih telesih na 

nacionalni ravni, na regionalnem 

lokalnem nivoju pa predstavniki 

OOZ. Klju~na podro~ja 

sodelovanja so prakti~no 

usposabljanje z delom, 

sooblikovanje odprtega dela 

predmetnika, mo`nost sodelovanja 

v svetih srednjih {ol in 

sodelovanje v komisijah za 

kakovost srednjih {ol. Instrumenti 

za podporo delodajalcev 

so vzpodbude Javnega sklada 

za razvoj kadrov in {tipendiranje, 

spodbude za individualne 

u~ne pogodbe, sofinanciranje 

kadrovskih {tipendij 

ter sofinanciranje usposabljanja 

delodajalcev. Klju~ni skupni 

podro~ji dela {ol in delodajalcev 

sta prakti~no usposabljanje 

z delom in odprti del 

predmetnika 

Kot zadnji je svoja stali{~a 

in stali{~a Obmo~ne obrtne 

zbornice Maribor strnil mariborski 

gostinec Peter Raj{ek, 

ki si je tako kot ve~ina zastavil 

nekaj vpra{anj. Najprej, kako 

dose~i, da bi dijak znal ve~, 

razlikujemo se namre~ zgolj v 

pogledih, kako dose~i, da bi 

dijak znal ve~ v okviru tega 

{olskega sistema. Vemo, da se 

dijak vpisuje s slabim {olskim 

uspehom, brez interesa, da 

imajo dijaki malo veselja do 

dela, ko pridejo na prakso. 

Kak{ni pa smo delodajalci, ki 

imamo ~rno nalepko, pa dajemo 

delo dolo~enemu {tevilu 

ljudi in bi morali biti bolj cenjeni 

tudi v {olskem sistemu, je 

nadaljeval. Dijaku dajemo 

mo`nost, da pride v na{e obratovalnice, 

da se pri nas u~i, 

delodajalec si èli zaposljivega 

dijaka, samostojnej{ega in 

sposobnej{ega za delo, ho~emo 

ve~ prakse, dijaka, ki je 

bolj usmerjen v poklic in v 

stroko ter delovno prakso. Dijaka 

je potrebno usmeriti v poklicne 

predmete. Kako umestiti 

te poglede v novi {olski sistem? 

Ali kolektivne ali individualne 

pogodbe? Dijaka ne zanimajo 

individualne pogodbe, 

ker mu nalagajo ve~ obveznosti. 

Smo zoper dvotirni sistem, 

èlimo individualne u~ne pogodbe, 

nimamo pa dovolj verificiranih 

u~nih mest. Za 

odprti del kurikuluma je 

menil, da je ideja teoreti~no 

odli~no zami{ljena, v praksi pa 

se ne obnese tako dobro, ker 

imajo delodajalci na ta del 

odprtega predmetnika premalo 

vpliva, {ole pa pogosto uveljavljajo 

svoje interese. Napaka 

so tudi novi nazivi, kot je gastronom, 

zato si èlimo nazaj, 

na primer v gostinstvu, naziva 

kuhar in natakar. Kako dobiti 

tisto ve~, kar si èlimo, to je 

strokovno usmerjenega dijaka? 

V odprtem delu predmetnika 

bi morali dobiti ve~ ur za 

prakso, je {e dodal Peter 

Raj{ek. 

O slabi zaposljivosti 

u~encev, ki danes zaklju~ijo 

srednje strokovno izobraèvanje, 

je nato spregovoril {e 

Alojz Vrbnjak, da pa triletna 

poklicna {ola mora ostati, vendar 

je potrebne ve~ prakse. 

Fabijan Cifrek je {e dodal, da 

prenove v {olskem sistemu 

niso prinesle èlenega rezultata, 

Boris Dem{i~ pa je povedal, 

da je treba predloge iz posameznih 

obmo~nih obrtnih 

zbornic uskladiti, vsi pa so se 

strinjali, da bodo Obrtno-podjetni{ki 

zbornici Slovenije 

posredovali pobudo, da bi bili 

delodajalci obvezno zastopani 

v svetih {ol. 



IZOBRA@EVANJE 

Si predstavljate va{o poslovno sredino sestavljeno, iz zaposlenih, ki opravljajo svoje delo tako u~inkovito 

in s tak{nim veseljem, kot da bi bilo to delo ustvarjeno samo zanje? 

V sodelovanju z OOZ Maribor vas vabimo na predstavitev v svetu uveljavljene najbolj{e prakse za izbor 

in razvoj vrhunskih kadrov, razvoj klju~nih kompetenc va{ih vodij in uspe{no motiviranje za doseganje 

nadpovpre~nih rezultatov; 

Seminar na temo: 

»Inovativne re{itve za vrhunsko delovno uspe{nost« 

v ponedeljek, 21. junija 2010, od 17.00 do 20.00 ure, v Izobraèvalni dvorani Doma obrtnikov Maribor 

na Titovi c. 63 v Mariboru. 

Spoznali boste, kako vam 

lahko prave kadrovske odlo- 

~itve zagotovijo bolj{i poslovni 

rezultat. Predstavili vam bomo 

inovativne in sodobne re{itve 

za delo s kadri, ki so jih razvili 

tuji priznani kadroviki, psihologi 

in poslovneì. 

Izvedeli boste, kako: 

:: izbolj{ati kakovost dela, 

produktivnost zaposlenih in 

s tem pove~ati uspe{nost 

podjetja, 

:: pridobiti popolno sliko zaposlenega 

in izmeriti klju~ne 

kompetence vodstvene ekipe, 

:: zniàti stro{ke neuspe{nih 

zaposlitvenih odlo~itev in è 

prvi~ zaposliti pravo osebo, 

Pet razlogov obstaja, da se 

nam pridruìte: 

- Ker zasluìte najbolj{e! 

- Ker je pomembno, da se 

zavedate svoje zdrave samopodobe 

in jo po potrebi 

izbolj{ate. 

- Ker vam bomo pokazale, 

kako z malo truda in 

malo denarja vzdrùjete 

svojo privla~no samopodobo. 

- Ker bomo skupaj preizkusile, 

kako z drobnimi 

koraki doseète neverjetne 

u~inke. 

:: zmanj{ati fluktuacijo in prepre~iti 

odhod va{ih klju~nih 

kadrov h konkurenci, 

:: obvladovati stresne situacije 

in komunikacijo z zaposlenimi. 

Izvajalec: Sebastjan Javor- 

{ek, strokovni svetovalec za 

kadrovska orodja Profiles International 

in vodja izobra- 

èvanja za kadre pri podjetju 

Proficio d.o.o. Pred poslovnim 

zajtrkom in po njem bodo svetovalci 

na razpolago tudi za 

individualna svetovanja. 

Udele`ba je za ~lane OOZ 

brezpla~na 

Vljudno vabljeni. 

Delavnica 

S privla~no zunanjo podobo 

do osebnega zadovoljstva 

Celostna osebna podoba ènske 

Torek, 22. junija, od 18.00 do 21.30 ure 

v sejni sobi (I. nadstropje) Doma obrtnikov Maribor 

Titova c. 63 v Mariboru 

- Ker èlite biti urejene in 

na delovnem mestu uspe{nej{e. 

Program 

1. Samopodoba 

- Kdo sem: kako se doìvljam 

sama in kako me vidijo drugi. 

- Neverbalna komunikacija in 

njena sporo~ilnost: spoznavanje 

sebe in prepoznavanje 

svojih navad 

2. Zunanja podoba 

Prosimo za potrditev prijave do 20.06.2010 

po faxu: 620 37 01 ali e-po{ti: 

marjana.kaukler@proficio.si 

Prijavnica na seminar 

»Inovativne re{itve za vrhunsko delovno 

uspe{nost« 

Ime in priimek: 

Podjetje: 

e-po{ta: 

- Spoznajte svoje barve: pravilno 

izbrane barve so klju~ do 

skladnega videza, prav tako 

pravilno izbrani (modni) 

dodatki 

- Prepoznajte svoj stil: ste 

klasi~ni, romanti~ni, {portni 

… tip? 

- Poslovni make up: 

- Oblike obraza 

- Obrvi 

- Li~enje 

Strategija drobnih korakov: 

prav z drobnimi spremembami 

na dolgi rok najve~krat 

doseèmo ve~je u~inke 

Delavnica 

- Primer barvnega svetovanja 

- Leto{nje barve in trendi 

- Prakti~ni del li~enja 

Gradivo 

Na delavnici boste prejeli: 

- strokovno gradivo v obliki 

skripte 

✃ 

Kotizacija 90,00 EUR 

^lanom Sklada za izobra- 

èvanje delavcev pri samostojnih 

podjetnikih Maribor bo 

Sklad subvencioniral stro{ke 

seminarja v vi{ini 90,00 EUR. 

Predavateljici 

Marina Kodba 

kozmeti~arka, barvna svetovalka 

in svetovalka za osebno 

rast. 

Maja Kodba kozmeti~arka, 

vizaìstka in imago svetovalka 

Prijave na seminar sprejemamo 

najkasneje do ponedeljka, 

21.06.2010, in sicer na 

slede~ naslov: Salon M – urejeni 

– lepi – uspe{ni - Kozmeti~ni 

salon Marina Kodba s. 

p., Ul. Staneta Severja 3, 2000 

Maribor ali na Mobi: 041 705 

- 212 ali na e-po{tni naslov: 

marina.kodba1@triera.net ; 

www.urejena.com 


IZOBRA@EVANJE 

Stanje prijav za vpis v programe srednje poklicnega 

izobraèvanja stanje na dan 23. 4. 2010 

podravska regija 

Vzgojnoizobraèvalni zavod 

Izobraèvalni center Piramida 

Maribor, 

Srednja {ola za prehrano in ìvilstvo, 

Park mladih 3, 

Maribor 

Lesarska {ola Maribor, 

Srednja poklicna in strokovna {ola 

Lesarska ulica 2, Maribor 

Srednja elektro-ra~unalni{ka {ola Maribor, 

Poklicna in strokovna {ola 

Smetanova ul 6, Maribor 

Srednja gradbena {ola in gimnazija Maribor 

Smetanova ulica 35 

Maribor 

Srednja {ola za gostinstvo in turizem Maribor 

Mladinska ulica 14A, Maribor 

Srednja {ola za oblikovanje Maribor 

Park mladih 8, Maribor 

Srednja zdravstvena in kozmeti~na {ola Maribor, 

Trg Milo{a Zidan{ka 3, Maribor 

Tehni{ki {olski center Maribor, 

Srednja {ola in dija{ki dom 

Zolajeva ulica 12, Maribor 

Program 

Predvideno {tevilo 

mest za novince 

[tevilo 

prijav 

Mesar 26 5 

Pek 26 5 

Sla{~i~ar 52 34 

Pomo~nik v biotehniki in oskrbi 32 30 

Mizar 52 36 

Obdelovalec lesa 16 13 

Elektrikar 26 7 

Ra~unalnikar 52 36 

Dimnikar 26 1 

Pe~ar – polagalec kerami~nih oblog 26 11 

Polagalec talnih oblog 0 1 

Slikopleskar – ~rkoslikar 26 20 

Tesar 26 4 

Zidar 26 3 

Gastronom hotelir 78 49 

Frizer 78 84 

Kozmeti~ni tehnik 28 33 

Avtokaroserist 26 15 

Avtoserviser 78 46 

In{talater strojnih in{talacij 26 7 

Izdelovalec kovinskih konstrukcij 26 4 

Mehatronik operater 26 13 

Oblikovalec kovin - orodjar 26 2 

Pomo~nik v tehnolo{kih procesih 26 9 

Nova evropska pravila pri servisiranju 

motornih vozil 

Evropska komisija je 27. 

maja sprejela nova pravila, ki 

urejajo odnose med proizvajalci 

motornih vozil in njihovimi 

poobla{~enimi prodajalci, serviserji 

in distributerji rezervnih 

delov. Ta naj bi po navedbah 

komisije vnesla ve~ konkurence 

na trg popravil in vzdrèvanja 

vozil. 

Osnovni cilj novih pravil je 

izbolj{ati dostop alternativnih 

ponudnikov servisnih storitev 

do tehni~nih informacij o vozilih 

in rezervnih delih ter olaj- 


{ati dostop do alternativnih 

rezervnih delov. Nova pravila 

naj bi tudi omogo~ila prepre- 

~evanje zlorab garancij, ko 

prodajalci njihovo veljavnost 

veèjo na servisiranje v poobla{~enih 

servisnih delavnicah. 

Obenem naj bi se zniàli tudi 

stro{ki distribucije novih vozil. 

Nova uredba EU o skupinskih 

izjemah in nove smernice 

o uresni~evanju pravil o 

konkurenci v sektorju motornih 

vozil, ki je za~ela veljati s 

1. junijem 2010, in bodo veljale 

13 let, vpeljujejo prag v 

vi{ini 30-odstotnega tr`nega 

deleà, nad katerim dogovori 

med proizvajalci vozil in poobla{~enimi 

serviserji niso ve~ 

skupinsko izvzeti iz pravil EU 

o konkurenci. 

To bo komisiji olaj{alo 

posredovanje na trgu v prid 

potro{nikom in pove~alo konkurenco 

med poobla{~enimi in 

neodvisnimi servisnimi delavnicami. 

Na podlagi navedenega 

bo lahko komisija ukrepala 

za zagotovitev dostopa neodvisnim 

serviserjem do tehni~nih 

informacij o vozilih in posameznih 

delih. Obenem naj bi 

nova pravila serviserjem olaj- 

{ala dostop do alternativnih 

rezervnih delov (delov nepoobla{~enih 

proizvajalcev). 

Glede garancijskih dolo~il 

proizvajalci ne bodo smeli ve~ 

zahtevati, da se veljavnost 

garancije veè na opravljanje 

osnovnih vzdrèvalnih storitev 

v poobla{~enih delavnicah. 

Povzel: Boris Li~en

Tekmovanje za Zlato kuhalnico 

IZOBRA@EVANJE 

Organizatorji tekmovanja Zlata kuhalnica, 

S[GT Maribor - maj 2010 


Marjan Vidovi~ pri razglasitvi rezultatov tekmovanja 

osnovno{olcev 


V torek, 11. maja 2010, je 

na Srednji {oli za gostinstvo in 

turizem Maribor potekalo 

drugo regijsko tekmovanje za 

zlato kuhalnico. [tajerska turisti~na 

zveza, Ob~inska turisti~na 

zveza Maribor in Srednja 

{ola za gostinstvo in turizem 

Maribor so è drugi~ 

zapored organizirale regijsko 

tekmovanje u~encev v kuhanju. 

Velik interes in vedno ve~je 

{tevilo ekip, ki so se prijavile 

na tekmovanje, je bila {e 

dodatna vzpodbuda za organizatorje. 

Letos je postalo tekmovanje, 

katerega pobudnik 

je bila v preteklosti [tajerska 

turisti~na zveza, dràvno. Tekmovanje 

za zlato kuhalnico 

postaja torej eden izmed projektov 

Turisti~ne zveze Slovenije 

v sodelovanju z Gostinsko 

turisti~no zbornico 

Slovenije in Ministrstvom za 

{olstvo RS. V mesecu maju je 

bilo v Sloveniji ve~ regijskih 

tekmovanj, zmagovalci pa se 

bodo pomerili na dràvnem 

tekmovanju v sklopu Gostinskega 

turisti~nega zbora Slovenije. 

Regijskemu tekmovanju 

za [tajersko obmo~je se je 

pridruìla tudi sekcija za gostinstvo 

in turizem Maribor. 

Tekmovanja so se udeleìli 

u~enci osnovnih {ol od 6. do 

8. razreda iz {tajerske regije 

(21 osnovnih {ol). Tekmovalci 

so se pet~lanski strokovni 

komisiji posku{ali dokazati v 

znanju priprave delovnega 

mesta, v postopkih mehanske 

in toplotne priprave jedi, 

serviranju, okusu in pripravi 

pisnega gradiva. U~enci so 

pokazali veliko znanja in 

dobro timsko delo. V komisiji 

je bil tudi predsednik sekcije 

za gostinstvo in turizem 

Maribor g. Marjan Vidovi~. 

Najbolj{im je podelil prakti~ne 

nagrade, ki so jih sponzorsko 

prispevali mariborski 

gostinci: Picerija ^rni Baron 

iz Male~nika, Ribji bistro iz 

Kardeljeve v Mariboru, Restavracija 

Vnukec iz Limbu{a 

in gostilna Villa Rustica izpod 

vzno`ja Pohorja. Ker so 

~u~enci svoje delo opravili 

odli~no, je bil njihov trud na 

koncu popla~an z srebrnimi in 

ZLATIMI PRIZNANJI. Prejemniki 

ZLATIH PRIZNANJ 

so se uvrstili na dràvno tekmovanje, 

kjer se bodo najbolj{e 

ekipe Slovenije potegovale 

za ZLATO KUHAL- 

NICO. 

Zadovoljstvo ob zaklju~ku 

tekmovanja je bilo obojestransko 

in partnersko sodelovanje 

sekcije in organizatorjev 

pri tovrstnih tekmovanjih 

sploh ni vpra{ljivo. Promocija 

poklica kuhar na tak{en na~in 

v osnovnih {olah lahko samo 

pripomore k temu, da bo zanimanje 

za ta poklic vedno 

ve~je! 

Lea Polajnar 

Povabilo k sodelovanju v 

naboru inovacij v okviru 

5. Slovenskega foruma inovacij 

Vabimo vse avtorje izumov, invencij in inovacij, ki èlite 

sodelovati na osrednji slovenski predstavitvi – 5. Slovenskem 

forumu inovacij (2. in 3. december 2010, Gospodarsko razstavi{~e, 

Ljubljana). Ponujamo vam prilo`nost, da svoje inovacije 

predstavite {ir{i javnosti. Pomagajte nam osvetliti dejansko 

stanje na podro~ju inovacij in inovativnosti v Sloveniji ter 

s tem prispevajte svoj doprinos k razvoju in napredku, 

pomembnem za {ir{o dru`bo. 

KDO SE LAHKO PRIJAVI: inovator ali skupina inovatorjev, 

mikro, mala in srednja podjetja, 

velika podjetja, raziskovalno-razvojne institucije, mladi 

({tudenti, dijaki, mladi raziskovalci). 

KAJ LAHKO PRIJAVITE: inovativni proizvod, inovativno 

storitev, inovativni poslovni model. 

NAÎN IN ROK ZA PRIJAVO: preko spletnega obrazca 

(www.foruminovacij.si/index.php?t=UserLogin&portal=sfi& 

r=sfi/vpisite-svojo-inovacijo) 

najkasneje do 20. septembra 2010. 

KAJ PRIDOBITE S PRIJAVO: V okviru dogodka bomo 

predstavili skupno vsaj 45 najbolje ocenjenih inovacij. Avtorji 

izbranih inovacij bodo imeli na samem dogodku mo`nost 

predstavitve s plakatom in eksponatom na posebej opremljenem 

razstavnem prostoru, tudi v ìvo na odru in/ali na 

plazemskem zaslonu in/ali na spletu. Na~in predstavitve in 

prisotnost na spletni strani ter v tiskanih gradivih dogodka, 

vklju~no z nacionalnim Katalogom inovacij za leto 2010, bo 

dolo~en po meri vsake izbrane prijave. 

VE^ INFORMACIJ: Mail: sfi@japti.si; Internet: 

http://www.foruminovacij.si/ 


SEKCIJE 

Sekcije so imele prilo`nost za promocijo 

tehni{kih poklicev 

Zaposlitveni sejem je potekal 

v ~etrtek, 20. maja 2010, 

od 11. do 17. ure dalje na 

Tehni{kem {olskem centru 

Maribor (Zolajeva 12). 

@e vrsto let se nekatere 

sekcije sre~ujejo s pomanjkanjem 

dolo~enih profilov delavcev 

in opaàjo, da je te`ko pridobiti 

ustrezno {tevilo oseb, 

predvsem mladih, ki vidijo v 

perspektivnih tehni{kih panogah 

svojo prihodnost in mo`nost 

razvoja poklicne poti. 

Tudi v leto{njem letu so 

nekatere sekcije ocenile, da je 

izredno pomembno javnost 

informirati o mo`nostih na 

trgu dela in delovne sile, predvsem 

z mo`nostmi razvoja 

gospodarstva ter s tem v zvezi 

s perspektivnimi znanji in poklici, 

ki jih potrebujemo zdaj in 

v prihodnosti. 

Namen zaposlitvenega sejma, 

ki nosi slogan »Izobraèvanje 

in svet dela«, je bil predstavitev 

perspektivnih panog v 

regiji in {ir{e ter mladim, 

{olajo~im in iskalcem zaposlitve 

omogo~iti vpogled v celotno 

izobraèvalno vertikalo ter 

ponudbo na trgu dela in 

delovne sile. 

Na tokratnem zaposlitvenem 

sejmu so sodelovale tri 

strokovne sekcije: sekcija avtoserviserjev, 

sekcija elektrodejavnosti 

in sekcija kovinarjev. 

Obiskovalce so informirali o 

poklicih in jih povabili k vpisu 

v seznam kot iskalce zaposlitve 

v prej omenjenih dejavnostih. 

^lani sekcije kovinarjev (Marko 

Bab{ek, Du{an Kaiser, 

Benjamin Plohl, Mirko Kristofi~, 

Boris Dem{i~ in Alojz 

Vrbnjak) so v celodnevni predstavitvi 

na stojnici podali 

veliko informacij, na seznam 

pa se je predvsem na njihovo 

pobudo vpisalo 21 iskalcev, 

vendar ne vsi s kovinarsko izobrazbo. 

Sekcija avtoserviserjev 

(~lani: Bojana Sernko, Boris 

Dem{i~ in Peter Rai{p) je 

imela prav tako po ve~urnem 

predstavljanju kak{en vpis ve~, 

vendar le nekaj s poklicno izobrazbo 

avtostroke. 

^lani sekcije elektro dejavnosti 

(Du{an Knehtl, Albin 

Bezjak in Janez Kodri~) pa so 

imeli precej ve~ dela, da so 

med mnoìco obiskovalcev 

sploh na{li elektri~arja, ki i{~e 

zaposlitev; tak{nih je bilo le 7. 

Po prvih podatkih se je 

sejma udeleìlo ve~ kot 2600 

brezposelnih oseb, okrog 700 

osnovno{olcev, srednje{olcev 

in {tudentov in 300 ostalih 

obiskovalcev. Iz 35 vrnjenih 

vpra{alnikov vseh razstavljavcev 

je bilo povzeto, da se je 

evidentiralo 156 potencialnih 

kandidatov za zaposlitev, sklenilo 

se je 62 dogovorov za 

naslednje sre~anje, pri 82 kandidatih 

obstaja verjetnost, da 

bo do zaposlitve tudi pri{lo. 

Namen, da bo tudi tokratni 

sejem prispeval k promociji 

poklicev, ki so iskani na trgu 

dela, je bil s strani omenjenih 

sekcij doseèn, èlja je bila 

obiskovalcem olaj{ati poklicno 

odlo~itev, iskalcem zaposlitve 

pa omogo~iti, da bi spletli 

{tevilne nove vezi, ki bodo 

prispevale k hitrej{i zaposlitvi 

ali pa kakr{ni koli prekvalifikaciji 

v zaposljiv poklic. 

Gostitelji iz Tehni{kega 

{olskega centra Maribor so 

vloìli veliko truda, da bi se v 

njihovih prostorih dobro po- 

~utili in lahko re~emo, da je bil 

sejem uspe{en. 

V sklopu sejemskega dogajanja 

je T[C organiziral tudi 

spremljevalne aktivnosti. Sekcija 

kovinarjev ( Boris Dem{i~, 

Alojz Vrbnjak in Beno Plohl) 

so se ob 60-letnici tehni{kega 

izobraèvanja v Mariboru 

udeleìli okrogle mize na 

temo: »Tehni{ko izobraèvanje 

v Mariboru neko~ in danes«. 

Na okrogli mizi so sodelovali 

kot aktivni ~lani in z 

drugimi sodelujo~imi (mag. 

Vlasta Stojak, direktorica OS 

ZRSZ MB, podùpan MOM 

Stojnica sekcije KOVINARJEV in sekcije AVTOSERVISERJEV (na 

sliki: Beno Plohl, Marko Bab{ek, Du{an Kaiser, Boris Dem{i~ in 

Bojana Sernko) 


Sve~ana podelitev »Tehnika ti da krila« (na sliki: Anica Hanì~, 

Alojz Vrbnjak in nagrajenec) 


Okrogla miza o poklicnem izobraèvanju na zaposlitvenem sejmu 

(Foto: arhiv OOZ Maribor) 

Andrej Verli~, v. d. direktor 

T[C Drago Kamenik, ravnatelj 

SER[-a Ivan Keti{, CPI, 

FER in drugi) ter predstavili 

svoje videnje tehni{kega izobraèvanja 

neko~ in danes. 

Druga obsejemska dejavnost, 

pri kateri so na{i ~lani 

aktivno sodelovali, pa je bila 

sve~ana podelitev priznanj nagrajencem 

tekmovanja »TEH- 

NIKA TI DA KRILA«. Predsednik 

sekcije kovinarjev na 

OOZ Maribor Alojz Vrbnjak 

je z go. Anico Hanì~ podelil 

prvim trem u~encem prakti~ne 

nagrade ob prejemu priznanj. 

Ob zaklju~ku prireditve pa je 

vsem sodelujo~im namenil 

nekaj besed o pomembnosti 

promocije kovinarskih poklicev 

med mladimi, predvsem 

osnovno{olci. 

Lea Polajnar 


Sejem energetike se je zaklju~il 

s {portnimi igrami 

SEKCIJE 

mag. Slavko Moè. Zahteve za 

kvaliteto in u~inkovitost toplotnih 

~rpalk na slovenskem 

trgu pa je predstavil mag. 

Franc Pesjak. 

Priprave za velik projekt, 

ki ga izvede sekcija in{talaterjev 

- energetikov vsaki dve leti, 

so se za~ele è v za~etku leta. 

^lani izvr{ilnega odbora so na 

sejah oblikovali koncept predstavitve 

na sejmu ENERGETI- 

KA, tako na razstavnem prostoru 

kot tudi z uvedbo ene 

ve~jih obsejemskih prireditev. 

Tesno sodelovanje sekcije s 

Celjskim sejmom skozi ves ~as 

priprav je bilo odli~no. Najprej 

je bil uskladitveni sestanek, 

kasneje se je predstavnik 

sekcije udeleìl seje 

programskega sveta, saj je sekcija 

tvorno sodelovala tudi pri 

ostalih aktivnostih in podala 

tudi svoje predloge. ^lani sekcije 

iz cele Slovenije so bili 

povabljeni na Dan slovenskih 

in{talaterjev-energetikov preko 

revije ENERGETIK, mariborski 

~lani pa {e z osebnim 

povabilom in preko Poro- 

~evalca. Tako smo se v torek, 

18. 5. 2010, s programom 

priklju~ili otvoritveni okrogli 

mizi, katere glavni gost je bil 

minister za gospodarstvo 

Matej Lahovnik. V okviru sejemskega 

~etver~ka je dru`ba 

Celjski sejem tradicionalno 

podelila sejemska priznanja. 

Prijavljene izdelke in storitve 

so ocenile {tiri strokovne komisije, 

ki so podelile {tiri zlata, 

tri srebrna, tri bronasta in tri 

posebna priznanja. Zlata sejemska 

priznanja so prejela 

podjetja Bisol d.o.o., Tevel 

d.o.o., Varstroj d.d. in Dulc 

d.o.o. Zlato priznanje na sejmu 

Energetika je za fotonapetostni 

modul s ~rno hrbtno 

folijo prejelo podjetje Bisol 

d.o.o. iz Prebolda. Strokovna 

komisija v sestavi dr. Jurija 

^retnika, predsednika komisije, 

~lanov dr. Sa{a Medveda in 

Jerneja Dolinarja, ki sta v 

obrazloìtvi zapisala, da si je 

Bisol zlato priznanje zasluìl, 

ker izdelek odlikujejo visoke 

vr{ne mo~i, dobri energetski 

izkoristki in estetski videz. V 

okviru sejma Energetika je bilo 

podeljeno {e srebrno priznanje 

podjetju Gipo d.o.o. za izdelek 

Kotel na pelete BIODOM 27, 

bronasto priznanje je prejela 

dru`ba Inovateh d.o.o. za 

izdelek Gorilnik na pelete 

FENIX TM, posebno priznanje 

pa je strokovna komisija podelila 

podjetju Stroj - Energijska 

tehnika d.o.o. Sledil je 

sve~an podpis pisma o sodelovanju 

med Celjskim sejmom, 

sekcijo in{talaterjev-energetikov 

(SIEM) in Obmo~no obrtno-podjetni{ko 

zbornico (OOZ) 

Maribor. Podpisniki pisma o 

Direktorica dru`be Celjski sejem d.d. Breda Obrez Preskar, 

predsednik sekcije instalaterjev-energetikov pri OOZ Maribor 

Bojan Gru{ovnik in sekretarka OOZ Maribor Ksenija Korenjak 

Kramar so na leto{njem sejmu Energetika v Celju podpisali Pismo 

o nameri o poslovnem sodelovanju (Foto: Leonida Polajnar) 

sodelovanju so bili: v imenu 

OOZ Maribor sekretarka Ksenija 

Korenjak Kramar, v imenu 

sekcije SIEM njen predsednik 

Bojan Gru{ovnik, v imenu 

Celjskega sejma pa izvr{na 

direktorica sejma Breda Obrez 

Preskar. 

Za sve~an kulturni vloèk 

je poskrbela citrarka. Pred 

strokovnimi temami, ki so jih 

udeleènci è pri~akovali, je 

nekaj besed povedal tudi 

predsednik SIEM Bojan Gru- 

{ovnik, nato pa je spregovoril 

{e predsednik republi{ke sekcije 

Jernej Dolinar. O toplotnih 

~rpalkah v praksi je predaval 

Po odmoru je sledila predstavitev 

financiranja poslovanja 

in projektov danes in jutri 

(HYPO BANKA) in predstavitev 

posebne ponudbe za 

~lane OZS in OOZ (BANKA 

KOPER). 

Tudi revija ENERGETIK, 

ki je è 17-letni projekt sekcije, 

se je predstavila udeleèncem 

sre~anja. Povabilo so dobili tudi 

zvesti ogla{evalci revije, saj 

so jim bili po uvodnem nagovoru 

tr`nice s strani oblikovalca 

predstavljeni nova spletna 

stran revije in mo`nosti dodatnega 

ogla{evanja na spletni 

strani. 

Razstavni prostor na sejmu v Hali D 


Organizacijski odbor SIEM na razstavnem prostoru dan pred 

otvoritvijo 



SEKCIJE 

Sledilo je druàbno sre~anje 

s pogostitvijo, kjer so 

udeleènci izmenjali svoje 

izku{nje in razpravljali o situaciji 

na terenu in trì{~u. 

êtrtek, 20.5.2010, je bil 

rezerviran za è tradicionalno 

tekmovanje srednjih poklicnih 

{ol v okviru programa in{talater 

strojnih instalacij. Tekmovanje 

je tako kot vsako leto 

potekalo v organizaciji T[C 

Maribor (Marjan @ugman), 

Celjskega sejma in SIEM. 

Predstavilo se je 6 ekip iz cele 

Slovenije. V ocenjevalni komisiji 

so bili: Janez [auperl 

(predsednik), Franjo Pernek, 

Jernej Dolinar in Milan Linasi. 

Po pisnem delu je sledil {e 

prakti~ni del tekmovanja na 

zunanjem prostoru sejma 

Energetika. Prvo mesto so 

osvojili dijaki Tehni~ne srednje 

{ole iz Trbovelj, drugi so 

bili dijaki iz T[C Maribor, 

tretji pa dijaki iz Srednje 

tehni~ne {ole Murska Sobota. 

Razstavljavci v sklopu 

SIEM so se predstavili v hali D 

na razstavnem prostoru 158. 

Poleg OOZ Maribor, sekcije 

SIEM in revije Energetik so se 

predstavili tudi ~lani. Podjetje 

UNIPRIM d.o.o. se je predstavilo 

z nerjave~imi dimniki, 

podjetje Termoservis z moderno 

plinsko pe~jo, EA-elektronika 

pa z grelnimi paneli, BIO- 

THERM z grelci iz naravnega 

kamna, ROSIDD z izolacijskimi 

re{itvami, podro~je vzdr- 

èvanja pa sta predstavili podjetji 

Pulko d.o.o. in BAS d.o.o. 

V sklopu sekcije je prakti~ni 

prikaz poklica in{talater strojnih 

instalacij predstavil Tehni{ki 

{olski center Maribor 

(T[^) s pomo~jo dijakov in 

u~iteljev prakti~nega pouka. 

Pod geslom »Mojstri u~inkovitosti 

energije, opreme in 

trajnosti« se je 21. maja zaklju~il 

sejemski ~etver~ek: 15. 

sejem Energetika, 14. Terotech 

vzdrèvanje, 4. Varjenje in 

rezanje ter 8. sejem Eko, V 

{tirih dneh si ga je ogledalo 

preko 21.000 obiskovalcev. S 

tem je tudi SIEM zaklju~il svoj 

najve~ji projekt v letu. Za~ele 

pa so se è priprave za leto 

2012 v upanju, da bosta udele`ba 

in sodelovanje ~lanov 

ve~je. 

V zadnji sklop aktivnosti 

sekcije v mesecu maju (sobota 

29.5.2010) pa sodijo 5. {portne 

igre in{talaterjev - energetikov 

Slovenije. Prijavljenih 

je bilo 7 ekip (OOZ Murska 

Sobota, OOZ LJ-Beìgrad, 

OOZ Maribor, podjetje DA- 

BO d.o.o., UNIPRIM d.o.o., 

KOPUN SIMTO d.o.o. in 

MAVI), tekmovalo pa je 6 

ekip. S startom ob 9.30 so 

pri~eli kolesarji in se podali na 

11-kilometrski vzpon na Tojzlov 

vrh, kjer so potekale ekipne 

igre v 4 panogah: vle~enje 

vrvi, podiranje kegljev, tekmovanje 

v spretnosti iz stroke 

in streljanje z zra~no pu{ko. 

Po odli~ni igri in v lepem vremenu 

ter v dobri ìvi glasbi je 

po krep~ilnem obroku z àra 

sledilo podeljevanje nagrad. 

Sodniki so se{teli to~ke posameznih 

panog (razen kolesarji, 

Udeleènci Dneva slovenskih in{talaterjev - energetikov Slovenije 

ki so tekmovali posamezno) in 

dobili zmagovalca: ekipo podjetja 

UNIPRIM d.o.o., drugo 

mesto je osvojila ekipa SIEM 

OOZ Maribor, tretje pa podjetje 

DA-BO d.o.o. Prvo mesto 

med kolesarji pa je dosegel 

Igor [tabuc, sledila mu je 

lahko samo partnerka Danica 

[tabuc. Tretji je v cilj prikolesaril 

Zlatko Kapun, sledila pa 

sta mu Danilo Brdnik in Ivan 

Breznik. Vsi tekmovalci pa so 

prejeli tudi prakti~ne nagrade, 

ki so jih prispevali sponzorji: 

GEBERIT, VIESSMANN in 

VAILLANT. V prijetnem okolju 

Doma Obrtnik na Tojzlovem 

vrhu se je vesela dru`ba 

veselila svojih dose`kov do ve- 

~era. 

Lea Polajnar 

Podelitev pokalov in ~estitke za doseèk v kolesarski preizku{nji 

5. {portne igre in{talaterjev - energetikov Slovenije 



Aktualna seja novoizvoljenih ~lanov 

IO sekcije za promet pri OOZ Maribor 

V torek, 18. maja, je v prostorih 

Doma obrtnikov Maribor 

potekala prva redna seja 

novoizvoljenih ~lanov izvr- 

{ilnega odbora (IO) sekcije za 

promet pri OOZ Maribor. 

Na seji je bil za predsednika 

sekcije za mandatno obdobje 

2010–2014 imenovan 

stari-novi predsednik Andrej 

Klobasa, za podpredsednika 

sekcije pa Ivan Kirbi{ in 

Zdravko Lamot. 

Andrej Klobasa je seznanil 

z vsebino razgovora predstavnikov 

OZS (Andrej Klobasa, 

Du{an Krajnik, Sabina Rupert 

in Bojan Pe~nik), ki je potekal 

v torek, 3. 5. 2010, pri ministru 

za pravosodje Ale{u Zalarju. 

Osnovni namen sre~anja 

je bil seznanitev predstavnikov 

zbornice s spremembami, ki 

jih prina{a novela Zakona o 

izvr{bi in zavarovanju, pogovarjali 

pa so se tudi o insolvnen~ni 

zakonodaji. 

Predsednik sekcije za promet 

Andrej Klobasa je izrazil 

zadovoljstvo, da jih je minister 

sprejel ter jim skupaj s sodelavci 

predstavil predvidene 

spremembe, ki jih v zbornici 

sprejemajo z velikim veseljem. 

Prepri~ani so namre~, da bodo 

tudi te spremembe prispevale k 

re{itvi sedanje gospodarske 

krize, ki je prizadela marsikaterega 

obrtnika in podjetnika. 

Tudi zaradi gospodarske 

krize je Ministrstvo za pravosodje 

na podro~ju izvr{be in 

zavarovanja najprej pristopilo 

k iskanju re{itev za ~im ve~jo 

u~inkovitost izvr{ilnega postopka. 

Pri predlaganih spremembah, 

ki jih je minister 

predstavil predstavnikom zbornice, 

je tako v ospredju u~inkovito 

iskanje dol`nikovega 

premoènja, izbolj{anje u~inkovitosti 

izvr{be na podro~ju 

pristojnosti, ~asovna omejitev 

izvr{be, pove~anje aktivnosti 

upnikov, spremembe na podro~ju 

izvr{ilnih stro{kov, 

ukrepi za bolj{o koordinacijo 

izvr{be, zlasti pa uvedba ureditve, 

po kateri ugovor zoper 

sklep o izvr{bi ne bo ve~ zadràl 

popla~ila upnika, ~e bo 

podlaga za tako izvr{bo sodna 

odlo~ba ali notarska listina. V 

ospredju pa je tudi izbolj{anje 

prodaje nepremi~nin v izvr{ilnem 

postopku ter tudi razbremenitev 

sodnikov manj zahtevnih 

opravil. Predlog Zakona 

o spremembah in dopolnitvah 

zakona o izvr{bi in zavarovanju 

bo v obravnavo vladi posredovan 

do konca prve polovice 

leto{njega leta. 

Predstavniki Obrtno-podjetni{ke 

zbornice Slovenije so 

tudi podprli predlog ministra 

Zalarja, da se organizira {iroka 

podpora vklju~evanju pogodbenih 

dolo~b o re{evanju 

sporov z mediacijo in arbitra- 

ò v vse vrste gospodarskih 

pogodb. V ta namen bo ministrstvo 

za pravosodje pripravilo 

tudi posebno pismo o 

nameri in ga ponudilo v podpis 

zainteresiranim zbornicam 

in zdruènjem. 

Andrej Klobasa je predlagal, 

da bi v primeru prito`be 

na predlog izterjave, dol`nik 

moral zagotoviti 100 % finan- 

~no garancijo – ekvivalent 

zneska terjatve upnika. V kolikor 

bi se ugovor izkazal kot 

neutemeljen ({kodljiv), bi moral 

dol`nik k navedeni garanciji 

obvezno dodatno popla~ati 

ustrezen znesek kazni (recimo 

v vi{ini 50 % od zneska terjatve). 

Maksimalni rok obravnave 

in realizacije izvr{be bi 

moral trajati 60 dni. 

Klobasa je dodatno {e opozoril 

na nekatere trenutne postopke 

prisilne poravnave mariborskih 

podjetij. Podatke o 

teh postopkih (podjetjih) je 

mo`no najti na spletni strani 

AJPES-a. 

Na seji so bili sprejeti 

nekateri pomembni sklepi, od 

katerih izdvajamo povzetke 

naslednjih dveh: 

Predlaga se, da se v Zakonu 

o finan~nem poslovanju, 

postopkih zaradi insolventnosti 

in prisilnem prenehanju 

~rtajo tista zakonska dolo~ila, 

ki se nana{ajo na prisilno 

poravnavo (ukinitev instituta 

prisilne poravnave). Alternativno 

navedenemu predlogu sekcija 

predlaga, spremembo ureditve 

prisilne poravnave tako, 

da je za njeno potrditev potrebna 

ve~ina glasov upnikov 

(najmanj 80 %), ne glede na 

vi{ino njihovih terjatev, ki jih 

v postopku uveljavljajo. 

Sekcija za promet odlo~no 

nasprotuje mo`nosti izpodbijanja 

pravnih dejanj ste~ajnega 

dol`nika oziroma obdobju izpodbojnosti 

12 mesecev, kot 

to dolo~a 269. ~len ZFPPIPP.V 

skladu s tem predlaga ukinitev 

take re{itve oziroma ~rtanje 

obdobja izpodbojnosti, podrejeno 

pa bistveno zoìtev 

mo`nosti izpodbijanja. Zahteva 

sekcije za promet v tej zvezi 

je, da se naveden predlog prav 

tako uvrsti na dnevni red 

naslednje seje UO OZS. 

Zdravko Lamot in Andrej 

Klobasa sta opozorila na problematiko 

vra~ila tro{arine za 

komercialne namene oz. tolma~enje 

besedne zveze »tovornjak 

s prikolico«, iz prve alineje 

21. odstavka 54. ~lena Zakona 

o tro{arinah. Gre za kategorijo 

motornih tovornih 

vozil M3. 

Generalni carinski urad je z 

dopisom ({t. 42301-11/2010-2 

z dnem 5. 1. 2010) odgovoril, 

da v primeru tovornjaka s 

prikolico in ko tovornjak (vle- 

~no vozilo) ne presega skupne 

teè 7,5 tone, pogoji iz prve 

alineje 21. odstavka 54. ~lena 

Zakona o tro{arinah (Uradni 

list RS, {t. 2/07 in 25/09) za 

vra~ilo tro{arine niso izpolnjeni. 

Svetovalna slu`ba pri OZS 

je v korist ~lana sekcije è pripravila 

ustrezno prito`bo, ki je 

bila posredovana na Generalni 

SEKCIJE 

carinski urad R Slovenije, saj 

gre po stali{~u OZS za o~itno 

kr{itev EU uredbe. Na navedeno 

prito`bo je Carinski urad 

podal negativno odlo~bo. Izdana 

odlo~ba dopu{~a prito`bo 

na drugostopenjski organ 

(Ministrstvo za finance), kar je 

è tudi bilo izvedeno. Vodstvo 

mariborske sekcije èli, da se 

predstavniki OZS ~im prej sestanejo 

s predstavniki Ministrstva 

za finance z namenom 

razre{itve navedene problematike 

vra~ila tro{arin za vozila 

kategorije M3. 

V nadaljevanju seje je tekla 

razprava glede mo`nosti in 

postopkov izterjave dolgov s 

strani tujih dràvljanov oz. 

tujih podjetij. V zvezi s to 

problematiko je bilo prav tako 

sprejetih nekaj pomembnih 

sklepov. 

Boris Li~en 

Obvestilo prevoznikom 

Redno usposabljanje 

voznikov v 

cestnem 

prometu 

Sekcija za promet pri 

OOZ Maribor se je zaradi 

stro{kov odlo~ila, da v tem 

letu ne bo ve~ izvedla rednega 

7-urnega usposabljanja 

voznikov tovora in potnikov 

v cestnem prometu. 

Zadnje leto{nje usposabljanje 

se bo izvedlo dne 

26. 6. 2010 s pri~etkom ob 

9.00 uri, in sicer v Izobraèvalni 

dvorani Doma obrtnikov 

Maribor na Titovi c. 63 

v Mariboru. Prijavnica se 

nahaja v aprilski {tevilki 

tega glasila na strani 18. 

Prijavnico lahko naro~ite 

tudi po e-po{ti: 

boris.licen@ozs.si 

Boris Li~en 


SEKCIJE 

Skupna seja vodstev 

sekcij elektronikov in 

mehatronikov 

Na pobudo ~lanov izvr{ilnega 

odbora mariborske sekcije 

elektronikov in mehatronikov 

so se ti v torek, 11. maja, 

sestali s ~lani upravnega odbora 

sekcije elektronikov in mehatronikov 

pri Obrtno-podjetni{ki 

zbornici Slovenije. Sestanek 

je potekal v Domu obrtnikov 

Maribor, saj so se gostje 

kasneje udeleìli 19. mednarodnega 

posveta »Komunalna 

energetika – Power engineering«, 

ki je potekal v prostorih 

Fakultete za elektrotehniko, 

ra~unalni{tvo in informatiko 

Univerze v Mariboru. 

Sre~anje je potekalo v smislu 

redne seje upravnega odbora 

republi{ke sekcije, ki ji je 

predsedoval Janez [krlec, ki je 

isto~asno predsednik mariborske 

sekcije. Mariborski 

gostitelji so se tako na najbolj 

neposreden na~in seznanili s 

teko~im delom republi{ke sekcije, 

~lani vodstva te sekcije, 

sekretarjem sekcije Rudijem 

Wostnerjem, programom dela 

sekcije in predlogom strokovnih 

zadolìtev ~lanov tega organa. 

Predsednik obeh sekcij je 

prisotne seznanil z razli~nimi 

strokovnimi dogodki, ki so v 

teku priprav in pri katerih 

osebno sodeluje, o delu Odbora 

za znanost in tehnologijo 

OZS, o dogajanjih v Svetu za 

znanost in tehnologijo R 

Slovenije. Osebno je predvsem 

zaskrbljen zaradi ohlapnega 

odnosa vodstva OZS do dela 

navedenih institucij in organov, 

premajhnega interesa in 

podpore implementacije tehnolo{kih 

dose`kov v prakso, 

promocije in podpore inovacijam 

v obrti in malem podjetni{tvu, 

kar pa se ne more 

opravi~evati s trenutnimi zborni~nimi 

predvolilnimi dogajanji. 

Glede na dosedanje slabe 

izku{nje organiziranja ogledov 

strokovnih sejmov v tujini je 

mariborska sekcija predlagala 

medsebojno sodelovanje na 

tem podro~ju s ciljem oblikovanja 

skupnih programov in 

zagotavljanja ve~jega {tevila 

udeleèncev. Ob tej prilo`nosti 

so se gostje seznanili tudi z 

mariborsko revijalno periodiko 

(Energetik, Na{ poro- 

~evalec). 

Boris Li~en 

Skupno sre~anje vodstev sekcij elektronikov in mehatronikov 

(Foto: Boris Licen) 

Po obisku uprave Sklada obrtnikov in podjetnikov 

Slovenije na klepetalnici odbora OOZ Maribora-Zdruènja 

delodajalcev Obrti in podjetni{tva (udele`ba je bila slaba, 

razprava ostra) je skup{~ina na pobudo poslancev oblikovala 

strnjeno in razumljivo besedilo o problematiki Sklada in 

zadolìla ~lane da v svojih sredinah lobirajo in osve{~ajo svoje 

~lane, ~lane obrtnih zbornic, politi~ne stranke in poslance 

osebno da bi tako ob sprejemu predlagane spremembe zakona 

glasovali za pozitivno re{itev, kot je predlagana od Sklada! 

Povzetek problematike 

Sklada obrtnikov in 

podjetnikov Slovenije (SOP) 

Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) se je leta 1956 

ustanovil zato, ker so bili obrtniki izlo~eni iz dru`benega ìvljenja 

in se niso smeli oz. mogli zavarovati v okviru tedanjega 

dràvnega pokojninskega sistema in so sami, namesto dràve, 

poskrbeli za svojo pokojninsko varnost. 

SOP rezervacij ni oblikoval, ampak je od ustanovitve 

naprej izpla~eval pokojnine starej{im obrtnikom in pokrival 

stro{ke zdravni{ke oskrbe in tako namesto dràve pokrival 

obveznosti. Preko dokladnega sistema (»pay as you go«) se je 

ta primanjkljaj prenesel na sedanjo generacijo, ki je svoje premije 

redno pla~evala. 

SOP ima 16.000 ~lanov, ki so v celoti pla~ali svoje premije 

in njihove pokojnine so ogroène, ker ni znano, ali bo 

dràva pokrila svoje obveznosti, ki so nastale zaradi tega, ker 

obrtnikov v preteklosti ni enakopravno obravnavala. 

SOP teko~e pozitivno posluje in obstaja {ir{i interes ~lanstva 

in Obrtno-podjetni{ke zbornice Slovenije (OZS), da bi s 

poslovanjem nadaljeval. 

Re{itve v veljavnem ZPIZ-1 so ustrezne, vendar 

Ministrstvo za delo, druìno in socialne zadeve (MDDSZ) 

dolo~be zakona ne izvaja, zato SOP è 10 let ne more normalno 

poslovati. V tem ~asu je potekalo in {e vedno te~e ve~ sodnih 

postopkov, sodi{~e pa je è presodilo proti dràvi, tako 

glede refundacije kot glede pokojninskega na~rta. 

Izvajanje predlaganih dolo~b ZPIZ-2 bi takoj ob uveljavitvi 

Zakona v praksi pomenilo ukinitev SOP. 

SOP predlaga re{itev na na~in: 

MDDSZ odobri pokojninski na~rt (SOP na to ~aka ve~ kot 

dve leti). 

Oceni se sedanjo vrednost vseh sedanjih in bodo~ih zakonskih 

obveznosti dràve do SOP in oceni se manjkajo~a sredstva 

SOP. 

Doseè se dogovor o celotni vi{ini sredstev, ki jih SOP prejme 

od dràve. 

Dràva neposredno ali preko sredstev Kapitalske dru`be 

(KAD) ali Slovenske od{kodninske dru`be (SOD) na SOP prenese 

sredstva ali finan~ne instrumente (obveznice) v vi{ini 

priznanih sredstev. Ker SOP nima likvidnostnih teàv, se 

lahko prilagodi dinamiki, ki je smotrna z vidika javnih financ. 

SOP uskladi poslovanje z dolo~bami Zakona o zavarovalni{tvu 

(ZZavar). 

SOP se preoblikuje v vzajemno zavarovalnico, predvidoma 

v roku dveh let po uskladitvi sredstev in obveznosti. 

Vsi postopki in dogovori o ureditvi problematike SOP se 

zaklju~ijo do konca leta 2010. 


PREJELI SMO 

OZS podpira {tudentsko in dija{ko tekmovanje v 

konstrukciji in vo`nji z mobilnimi roboti, ROBOT 2010 

Obrtno-podjetni{ka zbornica 

Slovenije in Odbor za 

znanost in tehnologijo ter 

strokovna sekcija elektronikov 

in mehatronikov so tisti, ki 

posebej podpirajo dràvno 

prvenstvo v konstrukciji in 

vo`nji z roboti. Tudi letos smo 

Fakulteti za elektrotehniko, 

ra~unalni{tvo in informatiko 

Univerze Maribor izkazali vso 

podporo pri tem dogodku. Kot 

predstavnik Obrtno-podjetni{ke 

zbornice Slovenije sem 

imel pred otvoritvijo poleg 

dekana FERI-ja prof. dr. 

Igorja Ti~arja in drugih uvodni 

nagovor. V Odboru za 

znanost in tehnologijo pri 

OZS se namre~ zavedamo, da 

smo kot partner Fakultete za 

elektrotehniko, ra~unalni{tvo 

informatiko Univerze Maribor 

dol`ni podpirati tehni{ko kulturo 

v Sloveniji. Omenjenega 

tekmovanja se namre~ udeleùjejo 

{tevilni {tudenti in 

dijaki iz vseh regij Slovenije. 

Na dogodku sodeluje ve~ kot 

200 tekmovalcev in mentorjev. 

Dràvno tekmovanje v robotiki 

je postalo è tradicionalno 

in Obrtno-podjetni{ka zbornica 

je postala partner. Z na{o 

vlogo le potrjujemo podporo 

razvoju robotike pri nas v 

Sloveniji, zavedajo~ se, da bo 

pridobljeno znanje mladih 

odlo~ilno pri razvoju na{ega 

gospodarstva. Tekmovanje z 

roboti je postalo tradicionalno 

in zato so zaslu`ni {tevilni 

strokovnjaki s Fakultete za 

elektrotehniko, ra~unalni{tvo 

in informatiko Univerze Maribor, 

kot so: prof. dr. Karel 

Jezernik, mag. Janez Pogorelc, 

doc. dr. Suzana Uran, dr. 

Andreja Rojko, prof. dr. Miro 

Milanovi~ in drugi. Seveda pa 

ne smemo pozabiti na {tevilne 

predstavnike {ol in {olskih 

centrov, ki so pomembni pri 

organizaciji tovrstnih dogodkov. 

Leto{nje tekmovanje je 

bilo nadvse zanimivo in med 

najbolj{imi so bili predstavniki 

mariborskega FERI-ja, T[C 

Kranj, [C Velenje, [C Ptuj in 

drugi. Obrtno-podjetni{ka zbornica 

Slovenije je letos ponovno 

dokazala, da podpiramo tovrstne 

dogodke in seveda razvoj 

tehnike, {e zlasti robotike, 

è v osnovnih, srednjih {olah 

in seveda na fakultetah. 

Janez [krlec, 

inènir mehatronike 

Predsednik Odbora za znanost 

in tehnologijo pri OZS 

Udeleènci tekmovanja vo`nje robotov na FERI Maribor 

(Foto: Janez [rlec) 

Obrtni{ki piknik je pod streho 

“Bilo je super, ni nam àl, 

da smo pri{li!” so povedali 

nekateri izmed 100 udeleèncev 

obrtni{kega piknika, ki 

sta ga v nedeljo, 23. 5. 2010, 

pripravili Obmo~na obrtnopodjetni{ka 

zbornica Maribor 

in sekcija za gostinstvo in turizem 

OOZ Maribor. 

Organizatorja sta povabila 

~lane mariborske zbornice, njihove 

druìnske ~lane, delavce, 

zaposlene pri obrtnikih in 

poslovne partnerje. Pobuda za 

organizacijo piknika je pri{la 

iz sekcije za gostinstvo in turizem. 

Pri Piceriji ^rni Baron v 

Male~niku so udeleènci piknika 

poleg hrane, pija~e in 

zvokov glasbene skupine 3+2 

od trinajste ure naprej preìvljali 

prosti ~as tudi aktivno. 

Pripravljene so bile {portne in 

druàbne igre, v katerih so z 

veseljem sodelovali. Preizkusili 

so se v ekipnem tekmovanju 

skupne hoje (gosenica), vlekli 

so vrv … 

Organizatorji si èlijo, da 

se naslednje leto na obrtni{kem 

pikniku pridruì {e ve~ 

obrtnikov in njihovih dru- 

ìnskih ~lanov ter zaposlenih 

delavcev. ê se bodo napovedi 

uresni~ile, bo postal majski 

piknik tradicionalen za skupna 

druènja. 

Piknik je uspel in dosegel 

svoj namen. Pohvaliti velja 

tudi profesionalno organizacijo 

gostitelja Picerijo ^rni 

Baron, saj je bilo hrane in pija~e 

ve~ kot dovolj. Poskrbljeno 

je bilo za animacijo, 

druàbne {portne igre in glasbo. 

Samo vreme je malo ponagajalo, 

vendar je gostitelj poskrbel, 

da nih~e ni bil moker. 

In za konec naj {e dodamo, 

kdor ni bil v nedeljo v Male~niku, 

mu je lahko àl, naslednje 

leto pa se zagotovo 

vidimo! Lea Polajnar 

Udeleènci obrtni{kega piknika – za sonce in de` je bilo 

poskrbljeno 

Mo{ko-ènska preizku{nja »gosenica« - le za las so zmagali 

kovinarji 


SEJMI 

Spo{tovane ~lanice in ~lani sekcije kovinarjev in ostalih sekcij 

Vabimo vas, da se udeleìte strokovne ekskurzije 

T.I.B. – Bukare{ta – Romunija 

36. Mednarodni tehni~ni sejem / 6. 10.-10. 10. 2010 

Sekcija kovinarjev è tretje 

leto zapored vabi svoje ~lane in 

ostale ~lane OOZ Maribor na è 

skoraj tradicionalno jesensko 

strokovno ekskurzijo; tokrat na 

izjemno in nenavadno destinacijo 

v Romunijo na 36. mednarodni 

tehni~ni sejem. Razstavljalo 

bo pribli`no 967 razstavljavcev; 

doma~ih in tujih. Razstavni 

prostor: 23.681 m 2 . V sklopu 

strokovnega ogleda sejma pa bo 

organiziran {e dodatni spremljevalni 

program. 

Datum potovanja: 

7.–10. 10. 2010 

1. dan: 7. 10. 2010 – ~etrtek 

Maribor – Sibiu (940 km) 

Odhod avtobusa ob 03.00 

uri izpred OOZ Maribor. Vo`nja 

na relaciji Maribor – Budimpe{ta 

– Sibiu. Vmes kraj{i postanki. 

Po prihodu v Sibiu nastanitev 

v hotelu. Sledi ogled transilvanske 

prestolnice ob reki Cibiu, 

evangeli~anske cerkve, sodnega 

stolpa, kalvinisti~ne cerkve, 

Velikega trga, Narodnega 

muzeja, Univerze, ve~erja v 

hotelu, no~itev. 

2. dan: 8. 10. 2010 – petek 

Sibiu – Bukare{ta (290 km) 

Zgodaj zjutraj odhod iz Sibia 

na relaciji Sibiu – Bukare{ta. 

Po prihodu ogled 36. Mednarodnega 

sejma T.I.B. vse do 

15.00 ure, ko je predviden 

kro`ni ogled dvomilijonske 

prestolnice Romunije: Mestna 

hi{a, Pari{ka avenija, Sodna 

pala~a, metro postaje, Slavolok 

zmage, Narodno gledali{~e … 

Nastanitev v hotelu, ve~erja v 

znani tipi~ni narodni restavraciji 

Pescarus. No~itev. 

3. dan: 9. 10. 2010 – sobota 

Bukare{ta – Sofija (430 km) 

Po zajtrku ogled najve~je 

zgradbe Evrope - Pala~a Parlament, 

nato ob 11.00 uri vo`nja 

na relaciji Bukare{ta – Sofija. Po 

prihodu nastanitev v hotelu, 

ve~erja in no~itev. 

4. dan: 10. 10. 2010 – nedelja 

Sofija – Beograd – Maribor 

Po zajtrku ogled mesta: 

Katedrala, Parlament, gledali{~e 

… vse do 12.00 ure, ko je predviden 

odhod proti domu. Kraj{i 

vmesni postanki. Prihod v 

Slovenijo oz. Maribor v poznih 

no~nih urah oz. zgodnjih jutranjih 

urah naslednjega dne. 

Cena potovanja: 

295,00 EUR / min 40 oseb 



Maribor vra~a stro{ke 

ogleda po veljavnem poslovniku 

po prejeti vlogi za povra~ilo 

(150 EUR). Pristopno izjavo za 

~lanstvo (delavci in obrtniki 4 

EUR/oseba na mesec) in vlogo 

za povra~ilo najdete na njihovi 

spletni stani www.sidsp-mb.si. 

^lanom sekcije kovinarjev 

OOZ Maribor, ki imajo poravnane 

obveznosti (~lanarino), pa 

najve~ 90 EUR stro{ka ogleda 

sejma (glede na {tevilo prijav) 

krije sekcija. 

V ceno je vklju~eno: avtobusni 

prevoz po programu (TV, 

klima, hladilnik), cca. 3000 km, 

cestnine, takse, pristojbine, 

parkirnine in stro{ki ter nastanitev 

2 voznikov, hotelske storitve 

po programu na bazi 

no~itev z zajtrkom, hotel 3-4*, 

ve~erja v hotelu 1x, ve~erja v 

narodni restavraciji 1x, sejemska 

vstopnica – 1-dnevna, vstopnine: 

Village museum, Pala~a 

Parlament, vsi ogledi po programu, 

vodenje vodnika z licenco, 

obvezni lokalni vodnik iz Bukare{te, 

srbsko-hrva{ko govore~, 

nezgodno zavarovanje potnikov 

v ~asu potovanja, 20 % DDV, 

organizacija potovanja. 

Program je bil izdelan po 

veljavnih cenah z dne 16. 2. 

2010. Skladno z 876. ~lenom 

Zakona o obligacijah si pridrùjemo 

pravico do spremembe 

cene potovanja, ~e pride do 

spremembe cen prevoza, hotelskih 

in gostinskih storitev ali 

drugega in, skladno z 878. ~lenom 

istega Zakona, pravico do 

odpovedi potovanja, ~e se ne 

prijavi vsaj najmanj{e {tevilo 

oseb, ki je potrebno za izvedbo 

potovanja oz. bomo potovanje 

izvedli pod popolnoma druga~nimi 

pogoji. Odpovedi sprejemamo 

pisno, stro{ki pa 

zna{ajo: pri odpovedi do 30 dni 

5 %, od 29 do 22 dni 20 %, od 

21 do 15 dni 30 %, od 14 do 8 

dni 50 %, od 7 do 1 dan 80 %, 

po odhodu pa 100 % od cene 

potovanja. ê potnik na lastno 

èljo prekine potovanje, ni 

upravi~en do vra~ila stro{kov. 

Splo{ni pogoji in navodila za 

potovanje so sestavni del programa. 

Prosimo, da prijave do zasedbe 

mest na avtobusu sporo~ite 

na naslov: 

EVROPA trans d. o. o., 

Glavni trg 17b, 2000 MARI- 

BOR; telefaks: 25 26 754; telefon: 

25 11 532 in 25 27 899; e- 

po{ta: info@evropa-trans.si 

Prijavnico najdete na spletni 

strani www.ponudba-obrti.com/ 

maribor 

Ne zamudite enkratne prilo`nosti, 

da med svojimi vsakodnevnimi 

delovnimi obveznostmi 

doìvite v {tirih dnevih strokovnost 

in druènje s stanovskimi 

kolegi. Sekcija kovinarjev pa 

bo poskrbela za va{e dobro 

po~utje, malico, pija~o in nenazadnje 

dobro in zanimivo 

strokovno {tiridnevno popotovanje. 

Vljudno vabljeni! 

Alojz Vrbnjak l.r. 

Predsednik sekcije kovinarjev 

Sekcija elektronikov in mehatronikov vabita ~lane sekcije, obrtnike sorodnih dejavnosti ter pri njih 

zaposlene delavce na ogled strokovnega sejma 

IFA – Berlin 

Sekcija elektronikov 

Mednarodni sejem elektronike 



2. - 5. 9. 2010 

Program potovanja: 

1.dan: 2. 9. 2010, ~etrtek 

Odhod avtobusa ob 19.00, 

izpred Doma obrtnikov Maribor 

na Titovi c. 63 v Mariboru. 

No~na vo`nja na relaciji: Passau 

– Nürnberg – Berlin – no~na 

vo`nja. 

2. dan: 3. 9.2010, petek 

Po prihodu v Berlin v dopoldanskih 

urah ogled mesta in 

mestnih zanimivosti : Brandenbur{ka 

vrata, Berlinski zid, 

Reichstag, Aleksandrov trg, 

Olimpijski stadion, Univerza, 

Katedrala. Vo`nja po nekdanjem 

’’Vzhodnem Berlinu’’, prosto 

za kavico ali nakup spominkov. 

Nastanitev, ve~erja in 

no~itev. 

3. dan: 4. 9. 2010, sobota 

Po zajtrku obisk Mednarodnega 

sejma elektronike IFA 

2010 vse do 17.00 ure, ko je 


SEJMI 

predviden odhod v hotel, ve~erja 

in no~itev. Na èljo skupine 

obisk razglednega stolpa v 

no~nih urah. 

4. dan: 5. 9. 2010, nedelja 

Po zajtrku vo`nja na relaciji 

Berlin – Leipzig. Postanek za 

ogled enega najstarej{ih nem- 

{kih mest, prosto cca. 2 uri ... 

nadaljevanje poti proti domu s 

prihodom v no~nih urah oz. 

zgodnjih jutranjih urah. 

Centa potovanja: 

250,00 EUR / min 40 oseb oz. 


V ceno je vklju~eno: avtobusni 

prevoz po programu (TV, 

klima, hladilnik); cestnine, takse, 

pristojbine in dnevnice 2 voznikov; 

hotelsko–gostinske storitve 

po programu na bazi polpenziona 

2x v hotelu 3-4 *; vsi 

ogledi po programu; vodenje 

vodnika z licenco; nezgodno 

zavarovanje potnikov v ~asu 

potovanja; 20 % DDV in organizacija 

potovanja 

Dopla~ilo: 

Sejemska vstopnica 14,00 EUR 








in gostinskih storitev, deviznega 

te~aja ali drugega in, 

skladno z 878. ~lenom istega 

Zakona, pravico do odpovedi 

potovanja, ~e se ne prijavi vsaj 

najmanj{e {tevilo oseb, ki je 

potrebno za izvedbo potovanja 

oz. bomo potovanje izvedli pod 

popolnoma druga~nimi pogoji. 

Odpovedi sprejemamo pisno, 

stro{ki pa zna{ajo: pri odpovedi 

do 30 dni 5 %, od 29 do 22 dni 

20 %, od 21 do 15 dni 30 %, od 

14 do 8 dni 50 %, od 7 do 1 dan 

80 %, po odhodu pa 100 % od 

cene potovanja. ê potnik na 

lastno èljo prekine potovanje, 

ni upravi~en do vra~ila stro{kov. 

Splo{ni pogoji in navodila za 

potovanje so sestavni del programa. 


pri s.p. Maribor vra~a 

stro{ke ogleda sejma v vi{ini 

150,00 - (~lanom po veljavnem 

pravilniku) in po prejeti vlogi 

za povra~ilo. 

Pristopno izjavo za ~lanstvo 

(delavci in obrtniki 4 -/oseba na 

mesec) in vlogo za povra~ilo 

najdete na njihovi spletni stani 

www.sidsp-mb.si 

Izvajalec potovanja in naslov 

za prijave je Turisti~na agencija 

EVROPA TRANS d.o.o., 

Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, 

fax: 25 26 754, info@evropatrans.si 

Prijave se zbirajo do zasedbe 

rezerviranih mest v hotelu oz. 

najkasneje do petka, 30.7.2010. 



maribor/?id=438 

Janez [krlec 

Predsednik sekcije 

Bogdan Auer 

Koordinator strokovnih 

ekskurzij 

Spo{tovani ~lani sekcije frizerjev in kozmetikov, vabimo vas, da se udeleìte strokovne ekskurzije 

Mondial Coiffure Beaute Paris 

Mednarodni sejem frizerstva / 6. – 8. 11. 2010 

www.salonmcb.com/en/home/hairworld-2010-paris/ 


5. - 7. 11. 2010 

1. dan: 5. 11. 2010, petek 

Odhod avtobusa ob 02.00. 

uri iz Maribora, kraj odhoda po 

dogovoru. Vo`nja na relaciji 

Maribor – Dunaj. Prijava potnikov 

na letali{~u ob 05.00 uri, 

polet letala na relaciji Dunaj – 

Pariz ob 07.10 uri s prihodom v 

Pariz ob 09.25 uri. Po opravljenih 

formalnostih avtobusni 

transfer iz letali{~a do Pariza, 

kjer sledi ogled mesta: vo`nja do 

Opere in nato skozi trg Concorde 

po ~udovitih Elizejskih poljanah 

do Eifflovega stolpa, nato 

vo`nja do Doma invalidov z 

obiskom Napoleonove grobnice. 

Sprehod ~ez mostove do 

Notredamske katedrale, prosto. 

Sledi prevoz v hotel ob cca. 

16.00 uri, nastanitev, prosto, 

no~itev. 

2. dan: 6. 11. 2010, sobota 

Po zajtrku celodnevni ogled 

strokovnega sejma od cca. 09.00 

– 19.00 ure MONDIAL COIF- 

FURE BEAUTE 2010. Vo`nja 

na sejmi{~e in nazaj do hotela z 

metrojem. No~itev. Na èljo 

gostov organizirana ladja, vo`nja 

po reki Sieni. 

3. dan: 7. 11. 2010, nedelja 

Po zajtrku prosto do cca. 

11.00 ure, ko je predviden odhod 

avtobusa v Versailles, ogled 

slovitega dvorca Ludvika XIV. 

Po ogledu vo`nja skozi Pariz na 

letali{~e. Prijava potnikov ob 

18.00 uri, polet letala na relaciji 

Pariz – Dunaj ob 20.15 uri in 

prihod na Dunaj ob 22.20 uri. 

Po prevzemu prtljage avtobusni 

transfer na relaciji Dunaj – 

Maribor. Prihod domov v 

poznih ve~ernih urah. 

Cena potovanja: 



Maribor vra~a stro{ke 

ogleda po veljavnem poslovniku 

po prejeti vlogi za povra~ilo. 

Pristopno izjavo za ~lanstvo 

(delavci in obrtniki 4 -/oseba na 

mesec) in vlogo za povra~ilo 

najdete na njihovi spletni stani 

www.sidsp-mb.si. 

Cena potovanja vsebuje: letalska 

karta na relaciji Dunaj– 

Pariz–Dunaj ( vklju~ene letali{ke 

pristojbine in takse, ki se lahko 

spremenijo), avtobusni transfer 

Maribor–Dunaj–Maribor, hotelsko–gostinske 

storitve po programu 

na bazi no~itev z 

zajtrkom v hotelu 3* v Parizu 

2x , vsi ogledi po programu, 

avtobusni transfer po Parizu: 1. 

dan letali{~e – mesto – hotel, 3. 

dan hotel – Versailles – letali{~e, 

vstopnine: vo`nja z ladjo, Dvorec 

Versailles, Napoleonova 

grobnica, Eifflov stolp in 2 povratni 

karti za metro, vodenje 

vodnika z licenco, nezgodno 

zavarovanje potnikov v ~asu 

potovanja, 20 % DDV, organizacija 

potovanja 

Dopla~ilo: sejemska vstopnica – 

cena 50,00 EUR preko spleta, 

prijava do 25. 9. 2010, po tem 

datumu 60,00 EUR. 

1/1 soba 35,00 EUR po 

osebi na no~. 








in gostinskih storitev ali 

drugega in, skladno z 878. 

~lenom istega Zakona, pravico 

do odpovedi potovanja, ~e se ne 

prijavi vsaj najmanj{e {tevilo 

oseb, ki je potrebno za izvedbo 

potovanja oz. bomo potovanje 

izvedli pod popolnoma druga~nimi 

pogoji. Odpovedi sprejemamo 

pisno, stro{ki pa zna{ajo: 

pri odpovedi do 30 dni 5 %, od 

29 do 22 dni 20 %, od 21 do 15 

dni 30 %, od 14 do 8 dni 50 %, 

od 7 do 1 dan 80 %, po odhodu 

pa 100 % od cene potovanja. ê 

potnik na lastno èljo prekine 

potovanje, ni upravi~en do vra- 

~ila stro{kov. Splo{ni pogoji in 

navodila za potovanje so sestavni 

del programa. 

Prosimo, da prijave do 1.7. 

2010 sporo~ite na naslov: 

EVROPA trans d. o. o., 

Glavni trg 17b, 2000 MARI- 

BOR; telefaks: 25 26 754; telefon: 

25 11 532 in 25 27 899; e- 

po{ta: info@evropa-trans.si 



maribor/?id=438 

Vljudno vabljeni! 

Ratimir Krznari~ l.r. 

Predsednik sekcije frizerjev 

in kozmetikov 


PREJELI SMO 

Odkrijte mo~ va{e lepote 

Lahkotno na dopust brez celulita 

Poletni dnevi ki prihajajo, 

prina{ajo sonce, ljubezen, sanjarjenje, 

prina{ajo pa tudi 

nadloge in skrbi. Ena od takih 

skrbi je ènska postava. 

Kriti~ni pogled v ogledalu na 

na{o zadnjico, trebuh in noge, 

in slaba volja je tu. 

S ~im so si ènske to zaslu- 

ìle? Skoraj 80 odstotkov 

ènsk - ene prej, druge kasneje 

- ima celulit, ki sicer ni {kodljiv, 

àl pa je ne~eden fenomen, 

ki mnoge ènske vodi po 

pomo~ k razli~nim strokovnjakom. 

Celulit ni bolezen, samo 

opti~no mote~ je, ~isto v nasprotju 

s celulitisom (akutno 

vnetje koè in subkutanega 

ma{~evja, ki sodi izklju~no v 

roke zdravnika). 

Kaj je celulit 

Celulit je degenerativni 

proces ma{~obnega in vezivnega 

tkiva, ki se razvija postopoma. 

Je torej motnja, pri kateri 

se spremenita koli~ina in 

kakovost ma{~evja. 

teko~ine so vzroki za nastanek 

celulita. 

Kako se lahko uspe{no 

borimo proti celulitu 

Izogniti se moramo iluzijam, 

do danes {e ni nobenega 

kozmeti~nega preparata, ki bi 

samo z nana{anjem na problemati~na 

mesta prinesel resni~no 

izbolj{anje stanja celulita. 

Zelo veliko vlogo za odpravo 

celulita ima pravilna prehrana. 

To pomeni, da morate 

dnevno uìti {tiri do pet 

obrokov. Uìvajte veliko surove 

zelenjave in sadja (priporo~am 

ananas). Hrana mora 

vsebovati izredno malo (ali 

ni~) ma{~obe. Iz jedilnika ~rtajte 

belo moko, sladkor, svinjsko 

mast. Pijte veliko vode, 

sadnih in zeli{~nih ~ajev (brez 

sladkorja), 2-3 l na dan. 

Rekreacija in {port: 

Veliko se morate gibati in 

telovaditi, {e zlasti sta dobra 

kolesarjenje in plavanje. 

Nehajte kaditi! 

Obravnava celulita v 

kozmeti~nem salonu z 

dobrimi rezultati 

- Ro~na limfna drenaà: z 

rahlimi gibi o~istimo telo 

{kodljivih snovi. Je nepogre{- 

ljiv postopek pri odpravi celulita. 

Vzpostavimo limfno 

prekrvavitev. Limfo o~istimo 

{kodljivih snovi. 

- Postopek lipolize: razgrajevanje 

ma{~ob, pri ~emer uporabljamo 

izdelke, ki pospe- 

{ujejo razgradnjo trigliceridov. 

- Postopek s hladnimi povoji 

re{uje tudi problem ohlapne 

koè. 

- S slanim pilingom z bazi~no 

kopalno soljo 

- Talasoterapija 

- Obloge - tudi z bazi~nimi 

oblogami z bazi~no kopalno 

soljo 

- Ro~na masaà 

- Gnetenje, glajenje 

- Masaè z elektri~nimi masa`nimi 

aparati 

- Kromoterapija 

- Aromaterapija 

- Elektri~no draènje 

- Toplotna obdelava 

- Mehki laser (najbolje je sodelovanje 

s zdravnikom specialistom) 

- Akupresura 

- Ultrazvok 

- Kavitacija 

- Svetovanje o prehrani 

Kozmeti~ni saloni vam 

dajejo mo`nost, da izkoristite 

pravico do ob~utka zadovoljstva, 

ko pogledate svojo podobo 

v ogledalu, zato izkoristite 

to in jih obi{~ite. Naloga 

kozmeti~arke pa je, da vas 

poleg ponujene obdelave v 

kozmeti~nem salonu vzpodbudi, 

da ste tudi same aktivne. 

Kozmeti~ni salon M 

Marina Kodba s.p. 

Staneta Severja 3 

2000 Maribor 

Tel. 33 11 430 

E- po{ta: 

marina.kodba1@triera.net 

www.urejena.com 

Vzroki za nastanek 

celulita so: 

Estrogeni - ènski spolni 

hormoni, saj je dokazano, da 

je celulit pri ènskah veliko 

pogostej{i kot pri mo{kih. 

Nepravilen na~in prehrane 

- preobilna in preve~ mastna 

prehrana, pitje alkohola, kajenje, 

premalo zauìtih beljakovin 

in balastnih snovi, 

preve~ konzervansov, soli, 

barvil in natrijevih derivatov. 

Prekomerno sedenje - ~e 

veliko sedimo, se cirkulacija v 

spodnjih udih oslabi in prepu{~a 

vodo v vezivno tkivo. 

Pretesna obla~ila - pretesne 

hla~e ali obleka, ki pritiskajo 

na bedra in trebuh, motijo 

krvni pretok in povzro~ajo 

iztekanje teko~ine v tkivo. 

Stres - dolgotrajna ìv~na 

napetost, nespe~nost in neredna 

prebava, premalo uìvanja 

Mali oglasi 

Super ugodna cena avtopla{~ev Goodyear, Sava, Dunlop, Fulda za tovorna vozila in prikolice. 

GY Prikolica LHT 385/65R22.5 334 EUR 

SAVA C3 Prikolica 385/65R22.5 270 EUR 

GY Prikolica 385/55R22.5 380 EUR 

GY Pogonske LHD II 315/70R22.5 355 EUR 

GY Vodilne LHS II 315/70R22.5 354 EUR 

GY Pogonske LHD II 315/60R22.5 385 EUR 



Na zalogi {e druge dimenzije avtopla{~ev za tovorna, osebna in poltovorna vozila po ugodnih 

cenah. 

Akcija velja do 18. 6. 2010 oziroma do odprodaje zalog. 

Skupaj se pripravimo za zimsko sezono, da doseèmo {e bolj{e pogoje pri dobaviteljih glede 

na koli~ino. 

Se priporo~a vulkanizerstvo Lamot Zdravko s.p. Miklav` 

Tel. 02-629-62-77 | Email. lamot@siol.net | www.lamot.si 


interbiro 

pisarni{ko pohi{tvo in pisarni{ki stoli 

office & interier design 

stoli in mize 

INTER BIRO d.o.o. 

Pre{ernova ul. 2 

2000 Maribor 

Tel.: 02 234 06 80 

info@interbiro.si 

www.interbiro.si

V slu`bi obrti in podjetni{tva Izvoljeni poslanci v Skup ... - ponudba obrti

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?