Zakon o prepre~evanju zamud pri pla~ilih Ogledi ... - ponudba obrti
Zakon o prepre~evanju zamud pri pla~ilih Ogledi ... - ponudba obrti Zakon o prepre~evanju zamud pri pla~ilih Ogledi ... - ponudba obrti
{t. 9 Na{ poro~evalec September 2012 POSLOVANJE • z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, • zaposli tujca ali osebo brez dr - `av ljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev, • omogo~i delo dijaka ali {tudenta brez ustrezne napotnice poobla{ - ~e ne organizacije za posredovanje dela, ali ~e omogo~i, da to napotnico uporabi za delo druga oseba. Za zaposlovanje na ~rno se {teje tu - di, kadar posameznik v svojem ime nu in za svoj ra~un zaposli de - lavca, ki zanj opravlja delo na ~rno. Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor V primeru, da prijavitelj ve, da je nekdo zaposlil osebo na ~rno ali je bil sam zaposlen na ~rno, naj se obrne na In{pektorat RS za delo, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem ZPDZC glede zaposlovanja na ~rno. Prijavo lahko poda tudi po elektronski po{ti na naslov gp.irsd@gov.si. § Finan~ni najem - prodaja blaga Vpra{anje: Na{a stranka se ukvarja z izdelavo in monta`o var~nih industrijskih svetil. V bodo~e bi `elel svojim stran kam ponuditi odkup in monta`o na lizing. Okvirno pogodbo vam posredujem v predogled. Zanima me, ali lahko opravlja lizing storitve brez licence oziroma ker ni finan~na institucija, ampak zgolj gospodarska dru`ba, d.o.o. Potem me zanima, kdaj se obra ~u - na DDV in kdaj se pripoznajo prihodki. Ali mora DDV podjetje takoj pla~ati oziroma ali ga sploh za ra - ~una, ker gre za 76. a ~len ZDDV-1? Kako je s prihodki? Ali podjetje takoj pripozna prihodek glede na to, da gre za nakup materiala in storitve na “odlog”? Menim, da je to zgolj odlog pla~ila in mora podjetje DDV takoj pla~ati, prav tako se prihodki pripoznajo v celoti. Iz prihodkov bi morebiti lahko izvzeli le dolo~en odstotek, ker ima podjetje pravico do blaga do popla~ila obveznosti. Mnenje: V nadaljevanju podajamo: 1. V prvem delu se vpra{anje na - na{a na tematiko, ki je zunaj do - me ne na{ega delovnega pod ro~ - ja, zato vam podajamo le okvirne informacije, ki smo jih v zvezi z va{im vpra{anjem pridobili ustno na Banki Slovenije, pri AJPES in Ministrstvu za gospodarstvo. Na podlagi telefonskih pogovorov z Ministrstvom za gospodarstvo smo dobili informacijo, da gospodarska dru`ba lahko opravlja dejavnost finan~ - ne ga zakupa po {ifri 64.910 Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008). V zvezi z opravljanjem te dejavnosti se je treba obrniti tudi na Urad za varstvo potro{nikov, ki je pristojen za dajanje dovoljenj pri opravljanju potro{ni{kega kreditiranja po Zakonu o potro{ni{kih kreditih, pri ~emer je bilo pojasnjeno, da se dolo~be tega zakona vsebinsko nana{ajo tudi na finan~ni zakup, pri katerem lastninska pravica na koncu zakupa preide na lizingojemalca. Slednje velja za primer, ko je lizingojemalec potro{nik, ki je po prej omenjenem zakonu fizi~na oseba, ki v poslih po tem zakonu deluje zunaj svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti. 2. Pravila za nastanek obveznosti za obra~un davka na dodano vrednost dolo~ajo, da pri izro ~it - vi blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za dolo~eno ob - dobje, ki dolo~a, da se ob normalnem poteku dogodkov last - ni{tvo prenese najpozneje ob pla~ilu zadnjega obroka, nastane obveznost obra~una DDV za celotno vrednost blaga, in sicer v tistem dav~nem obdobju, v katerem je bilo blago izro~eno (36. ~len ZDDV-1 v povezavi s 33. ~lenom Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Tudi pri prodaji na obroke so za - konska dolo~ila zapisana tako, da velja, da obveznost obra~una DDV nastopi ob izro~itvi blaga, saj je zapisano, da rok pla~ila, odlog pla~ila ali kreditiranje dobave ne vplivajo na nastanek obveznosti obra~una DDV (30. ~len Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Obdav~ljivi dogodek nastane in s tem tudi obveznost obra~una DDV, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. [teje se, da je blago pri prodaji blaga z odlo`enim pla~ilom, ki dolo~a, da se ob normalnem poteku lastni{tvo prenese najpozneje ob pla~ilu zadnjega obroka, dobavljeno takrat, ko je to blago dejansko izro~eno kupcu. Nadalje {e omenimo, da je v 39. ~lenu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 dolo~eno, da pri fi nan~ - nem najemu obresti in stro{kov financiranja ni treba v{tevati v dav~no osnovo blaga, ~e sta dobava blaga in odobritev financiranja dogovorjeni in obravnavani lo~e - no. Vendar ima tak{na dav~na obravnava posledice tudi pri (del - ni) omejitvi pravice do odbitka vstopnega DDV, ker bi dru`ba v tem primeru opravljala tudi opro{ - ~e ne transakcije po dolo~ilih DDV zakonodaje (63., 65. ~len ZDDV-1 20
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor POSLOVANJE in s tem povezani ~leni Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Zgoraj zapisano velja za finan~ni najem, ki predstavlja dobavo blaga. V va{em primeru pa omenjate, da bi va{a stranka po tej pogodbi o finan~nem najemu opravljala de - jav nost dobave in vgradnje svetil, ki se po dolo~ilih DDV zakonodaje obravnava kot enotna dobava gradbene storitve. V primeru, da so grad bene storitve opravljene s strani dav~nega zavezanca, ki je identificiran za namene DDV drugemu dav~nemu zavezancu z ID {tevilko za namene DDV v Sloveniji (razen v primerih izjem po 127. a ~lenu ZDDV-1), se uporabi posebno pravilo iz 76. a ~lena ZDDV-1. To pomeni, da DDV obra~una prejemnik, ne pa izvajalec te storitve. V primeru opravljanja gradbenih storitev obveznost obra~una DDV nastane, ko je gradbena storitev oprav ljena. V zvezi s prilo`eno pogodbo o finan~nem najemu predlagamo, da jo daste v pregled tudi pravniku (v primeru, da je ni pripravil strokovnjak s podro~ja prava), ki bo lahko presodil, ali je prilo`ena pogodba o finan~nem najemu ustrezna glede na dolo~ila Stvarnopravnega zakonika, saj bo dru`ba opravljala vgradnjo svetil na tuji ne pre mi~ - nini. 3. Ra~unovodska obravnava pri finan~nih najemih Po dolo~ilih SRS izka`e najemodajalec opredmetena osnovna sredstva, dana v finan~ni najem, kot dolgoro~ne terjatve (to izhaja iz SRS 1.4.). Iz SRS 18.33. pa izhaja, da pri finan~nem najemu najemodajalec pretvori svoja sredstva v finan~no nalo`bo v najemnika, pri ~emer se ta nalo`ba izka`e kot razlika med se{tevkom dogovorjene najemnine in nezajam~ene preostale vrednosti sredstva in se{tevkom v najemnino zajetih finan~nih prihodkov. Na podlagi SRS 18 menimo, da se prihodki od prodaje po prilo`eni pogodbi o finan~nem najemu pripoznajo v celoti ob prodaji v vrednosti glavnice, ~e so izpolnjeni splo{ni pogoji za pripoznanje prihodkov, ki so zapisani v SRS 18.11. Prihodki iz naslova obresti po finan~nem najemu pa se pripoznavajo v sorazmerju s prete~enim obdobjem ter glede na neodpla~ani del glavnice (npr. mese~no pre na - {an je med finan~ne prihodke). Tudi prodaja blaga na obroke je z vidika pripoznavanja prihodkov obravnavana vsebinsko enako. ^e se namre~ blago prodaja na obroke, se prihodki od prodaje pripoznajo samo v velikosti prodajne cene v trenutku prodaje. Obresti, v{tete v posamezne obroke, se v{tevajo med finan~ne prihodke v sorazmerju s prete~enim obdobjem (SRS 18.41.) Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v ~asu izdaje strokovnega mnenja: Slovenski ra~unovodski standardi, Ur. l. RS, {t. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.); spremembe: Ur. l. RS, {t. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, {t. 117/2006, Spremembe: Ur. l. RS, {t. 33/2009, 85/2009, 10/2010- UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur.l. RS, {t. 141/2006 Spremembe: Ur. l. RS, {t. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, Stvarnopravni zakonik (SPZ), Ur. l. RS, {t. 87/2002; spremembe: Ur. l. RS, {t. 18/2007 Skl.US: U-I-70/04- 18, Zakon o potro{ni{kih kreditih (ZPotK-1), Ur. l. RS, {t. 59/2010, spremembe: Ur. l. RS, {t. 77/2011. Avtor: In{titut za ra~unovodstvo (Ljubljana, 30. 7. 2012) Osebna varovalna oprema - Obvestilo o popravku sporo~ila Komisije v zvezi s harmoniziranim standardom EN ISO 20345:2004 Od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo smo prejeli obvestilo, da je na predlog nekaterih dr`av ~lanic Evropska komisija 28. 6. 2012 sprejela odlo~itev o podalj{anju roka, po katerem uporaba nadome{~enega harmoniziranega standarda EN ISO 20345:2004 Osebna varovalna oprema – za{~itna obutev ne ustvarja ve~ domneve o skladnosti proizvoda z zahtevami Direktive 89/686/EGS o osebni varovalni opremi. Prvotno dolo~en rok (datum), po katerem uporaba navedenega standarda ne bi ustvarjala ve~ domneve o skladnosti, se tako s 30. 6. 2012 podalj{a do 30. 6. 2013. Popravek sporo~ila Komisije v okviru izvajanja Direktive 89/ 686/EGS je bil objavljen v OJ EU C 196 dne 4. 7. 2012. (http://www. mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/ pageuploads/DNT/SETB/novi_pri stop/OVO/Popravek_sporocila_K omisije_v_zvezi_z_EN_20345__4. 7.2012_.pdf). 21
- Page 1 and 2: NA[ PORO^EVALEC [t.: 9, september,
- Page 3 and 4: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 5 and 6: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 7 and 8: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 9 and 10: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 11 and 12: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 13 and 14: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 15 and 16: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 17 and 18: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 19: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 23 and 24: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 25 and 26: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 27 and 28: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 29 and 30: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 31 and 32: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 33 and 34: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 35 and 36: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 37 and 38: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 39 and 40: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 41 and 42: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 43 and 44: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 45 and 46: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
- Page 47: Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke z
{t.<br />
9<br />
Na{ poro~evalec<br />
September 2012<br />
POSLOVANJE<br />
• z delavcem ni sklenil pogodbe o<br />
zaposlitvi oziroma pogodbe<br />
civilnega prava, na podlagi katere<br />
se lahko opravlja delo, in<br />
delavca ni <strong>pri</strong>javil v zdravstveno<br />
ter pokojninsko in invalidsko<br />
zavarovanje,<br />
• zaposli tujca ali osebo brez dr -<br />
`av ljanstva v nasprotju s predpisi<br />
o zaposlovanju tujcev,<br />
• omogo~i delo dijaka ali {tudenta<br />
brez ustrezne napotnice poobla{ -<br />
~e ne organizacije za posredovanje<br />
dela, ali ~e omogo~i, da to<br />
napotnico uporabi za delo druga<br />
oseba.<br />
Za zaposlovanje na ~rno se {teje tu -<br />
di, kadar posameznik v svojem<br />
ime nu in za svoj ra~un zaposli de -<br />
lavca, ki zanj opravlja delo na ~rno.<br />
Revija Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor<br />
V <strong>pri</strong>meru, da <strong>pri</strong>javitelj ve, da je<br />
nekdo zaposlil osebo na ~rno ali je<br />
bil sam zaposlen na ~rno, naj se<br />
obrne na In{pektorat RS za delo, ki<br />
je <strong>pri</strong>stojen za nadzor nad izvajanjem<br />
ZPDZC glede zaposlovanja na<br />
~rno. Prijavo lahko poda tudi po<br />
elektronski po{ti na naslov<br />
gp.irsd@gov.si.<br />
§<br />
Finan~ni najem - prodaja blaga<br />
Vpra{anje:<br />
Na{a stranka se ukvarja z izdelavo<br />
in monta`o var~nih industrijskih<br />
svetil. V bodo~e bi `elel svojim<br />
stran kam ponuditi odkup in<br />
monta`o na lizing. Okvirno pogodbo<br />
vam posredujem v predogled.<br />
Zanima me, ali lahko opravlja<br />
lizing storitve brez licence oziroma<br />
ker ni finan~na institucija, ampak<br />
zgolj gospodarska dru`ba, d.o.o.<br />
Potem me zanima, kdaj se obra ~u -<br />
na DDV in kdaj se <strong>pri</strong>poznajo <strong>pri</strong>hodki.<br />
Ali mora DDV podjetje takoj<br />
pla~ati oziroma ali ga sploh za ra -<br />
~una, ker gre za 76. a ~len ZDDV-1?<br />
Kako je s <strong>pri</strong>hodki? Ali podjetje<br />
takoj <strong>pri</strong>pozna <strong>pri</strong>hodek glede na<br />
to, da gre za nakup materiala in<br />
storitve na “odlog”?<br />
Menim, da je to zgolj odlog pla~ila<br />
in mora podjetje DDV takoj<br />
pla~ati, prav tako se <strong>pri</strong>hodki <strong>pri</strong>poznajo<br />
v celoti. Iz <strong>pri</strong>hodkov bi<br />
morebiti lahko izvzeli le dolo~en<br />
odstotek, ker ima podjetje pravico<br />
do blaga do popla~ila obveznosti.<br />
Mnenje:<br />
V nadaljevanju podajamo:<br />
1. V prvem delu se vpra{anje na -<br />
na{a na tematiko, ki je zunaj do -<br />
me ne na{ega delovnega pod ro~ -<br />
ja, zato vam podajamo le okvirne<br />
informacije, ki smo jih v zvezi z<br />
va{im vpra{anjem <strong>pri</strong>dobili<br />
ustno na Banki Slovenije, <strong>pri</strong><br />
AJPES in Ministrstvu za gospodarstvo.<br />
Na podlagi telefonskih<br />
pogovorov z Ministrstvom za<br />
gospodarstvo smo dobili informacijo,<br />
da gospodarska dru`ba<br />
lahko opravlja dejavnost finan~ -<br />
ne ga zakupa po {ifri 64.910<br />
Standardne klasifikacije dejavnosti<br />
(SKD 2008). V zvezi z opravljanjem<br />
te dejavnosti se je treba<br />
obrniti tudi na Urad za varstvo<br />
potro{nikov, ki je <strong>pri</strong>stojen za<br />
dajanje dovoljenj <strong>pri</strong> opravljanju<br />
potro{ni{kega kreditiranja po<br />
<strong>Zakon</strong>u o potro{ni{kih kreditih,<br />
<strong>pri</strong> ~emer je bilo pojasnjeno, da<br />
se dolo~be tega zakona vsebinsko<br />
nana{ajo tudi na finan~ni<br />
zakup, <strong>pri</strong> katerem lastninska<br />
pravica na koncu zakupa preide<br />
na lizingojemalca. Slednje velja<br />
za <strong>pri</strong>mer, ko je lizingojemalec<br />
potro{nik, ki je po prej omenjenem<br />
zakonu fizi~na oseba, ki v<br />
poslih po tem zakonu deluje<br />
zunaj svoje poklicne ali <strong>pri</strong>dobitne<br />
dejavnosti.<br />
2. Pravila za nastanek obveznosti<br />
za obra~un davka na dodano<br />
vrednost dolo~ajo, da <strong>pri</strong> izro ~it -<br />
vi blaga na podlagi pogodbe o<br />
najemu blaga za dolo~eno ob -<br />
dobje, ki dolo~a, da se ob normalnem<br />
poteku dogodkov last -<br />
ni{tvo prenese najpozneje ob<br />
pla~ilu zadnjega obroka, nastane<br />
obveznost obra~una DDV za<br />
celotno vrednost blaga, in sicer<br />
v tistem dav~nem obdobju, v<br />
katerem je bilo blago izro~eno<br />
(36. ~len ZDDV-1 v povezavi s<br />
33. ~lenom Pravilnika o izvajanju<br />
ZDDV-1).<br />
Tudi <strong>pri</strong> prodaji na obroke so za -<br />
konska dolo~ila zapisana tako, da<br />
velja, da obveznost obra~una DDV<br />
nastopi ob izro~itvi blaga, saj je<br />
zapisano, da rok pla~ila, odlog<br />
pla~ila ali kreditiranje dobave ne<br />
vplivajo na nastanek obveznosti<br />
obra~una DDV (30. ~len Pravilnika<br />
o izvajanju ZDDV-1). Obdav~ljivi<br />
dogodek nastane in s tem tudi<br />
obveznost obra~una DDV, ko je<br />
blago dobavljeno ali so storitve<br />
opravljene. [teje se, da je blago <strong>pri</strong><br />
prodaji blaga z odlo`enim<br />
pla~ilom, ki dolo~a, da se ob normalnem<br />
poteku lastni{tvo prenese<br />
najpozneje ob pla~ilu zadnjega<br />
obroka, dobavljeno takrat, ko je to<br />
blago dejansko izro~eno kupcu.<br />
Nadalje {e omenimo, da je v 39.<br />
~lenu Pravilnika o izvajanju<br />
ZDDV-1 dolo~eno, da <strong>pri</strong> fi nan~ -<br />
nem najemu obresti in stro{kov<br />
financiranja ni treba v{tevati v<br />
dav~no osnovo blaga, ~e sta dobava<br />
blaga in odobritev financiranja<br />
dogovorjeni in obravnavani lo~e -<br />
no. Vendar ima tak{na dav~na<br />
obravnava posledice tudi <strong>pri</strong> (del -<br />
ni) omejitvi pravice do odbitka<br />
vstopnega DDV, ker bi dru`ba v<br />
tem <strong>pri</strong>meru opravljala tudi opro{ -<br />
~e ne transakcije po dolo~ilih DDV<br />
zakonodaje (63., 65. ~len ZDDV-1<br />
20