KOLEKTIVNA POGODBA ZA OBRT IN PODJETNI ... - ponudba obrti

TISKOVINA
[tevilka 9
September 2008
Po{tnina pla~ana pri po{ti 2102 Maribor
REVIJA OBMO^NE OBRTNO-PODJETNI[KE ZBORNICE MARIBOR
OBMO^NA
OBRTNO-
PODJETNI[KA
ZBORNICA
MARIBOR
KOLEKTIVNA POGODBA ZA OBRT IN
PODJETNI[TVO
Posredovanje pogodbe o zaposlitvi
ob prijavi v obvezno
zdravstveno zavarovanje
Pravilnik o stopnjah obi~ajnega
odpisa blaga
Poslovno sre~anje v avstrijskem
Gradcu
»STOP GRAFITI!«

Raznolikost gradnje
V `ivljenju so trentuki, ko si ~lovek
za`eli enostavno samo najbolj{e!
• Vrhunska
kvaliteta
oken in vrat
• ALU vhodna
vrata
• Sen~ila
in ALU polkna
OGLEDALA:
kopalni{ka s
svetili
Ulica Pari{ke komune 27, 2000 Maribor
Tel.: 02/ 33-22-851
Fax: 02/ 33-24-901
DEKORATIVNA OGLEDALA:
- z okvirji
- sestavljena
- s profili
OKNA IN VRATA PRIHODNOSTI
Lepljeni leseni nosilci in
lesena predal~ja
2311 HO^E, OBRTNA CONA HO^E
telefon 02 613 0 613, faks 02 613 0 615
www.haas-dom.si, e-po{ta: info@haas-dom.si
ZASTEKLITVE:
- vrat
- oken
- pregradnih sten
DEJAVNOST FIRME:
- ogledala
- namizna stekla, regalna
vrata, vitrine
- peskanje stekla
- bru{enje fazet
- vrata in vetrolovi iz
kaljenega stekla
- zasteklitve in popravila na
domu
- uokvirjanje slik - 450 vrst
okvirjev
- izdelava vitra`ev

Iz dela na{e zbornice
Sreda, 6. 8. 2008
Sestanek koordinacije (A.
Pulko, mag. M. Mad`arac, mag. I.
Vre~ko, B. Li~en) za pripravo prijave
na 1. razpis SVLR v okviru
Operativnega programa IPA Slovenija
– Hrva{ka 2007-2013.
Ponedeljek, 18. 8. 2008:
Seja ~lanov kolegija OOZ
Maribor (realizacija finan~nega
plana za prvo polletje, priprava
prijave na razpis OP Slovenija –
Hrva{ka 2007 – 2013, Sklad za
izobra`evanje delavcev pri s.p.
Maribor).
Sreda, 27. 8. 2008:
Kolegij predsednika zbornice
in 18. redna seja ~lanov UO OOZ
Maribor (realizacija finan~nega
plana OOZ Maribor, projekt Slovenija
– Hrva{ka, Sklad za izobra`evanje
delavcev pri s.p. Maribor,
revija Energetik).
Izredna seja izvr{ilnega odbora
sekcije gostincev (informacije:
SAZAS, dogodek FIET, GTZ,
strokovno sre~anje gostincev in
oblikovanje predloga za priznanje
za kakovost gostinske ponudbe
in jubileje).
^etrtek, 28. 8. 2008:
Sestanek ~lanov uredni{kega
odbora glasila Na{ poro~evalec.
Sestanek ~lanov sekcije
avtoserviserjev (re`ijska ura in
pregled stanja pogajanj z
zavarovalnico Maribor).
Seja izvr{ilnega odbora SIEM
(obravnava predloga poslovnika
o delu sekcije)
^etrtek, 28. 8. 2008
Sestanek koordinatorjev in
izvajalcev u~nih delavnic »priprava
na samozaposlitev« in usposabljanje
vodij in izvajalcev omenjenih
delavnic. Oboje je potekalo
v prostorih OZS v Ljubljani.
Petek, 29. 8. 2008
Delovni obisk na Obrtni zbornici
Vara`dinske pokrajine. Predstavitev
projekta OOZ Maribor, ki
ga bo ta prijavila na 1. javni razpis
v okviru OP IPA Slovenija –
Hrva{ka 2007 – 2013.
Sobota, 30. 8. 2008
^lani sekcije mizarjev so si
ogledali Mednarodni lesni sejem
v Celovcu.
Ponedeljek, 1. 9. 2008
Podpredsednik sekcije gostincev
in ~lan UO republi{ke
sekcije g. Marko Budja se je
udele`il 18. seje upravnega odbora
za gostinstvo in turizem
(Potrditev priznanj za kakovost
gostinske ponudbe in jubileje,
sodelovanje sekcije na dogodku
FIJET, organizacija strokovnega
sre~anja gostincev, aktualno na
podro~ju izobra`evanja in kadrov,
SAZAS)
Torek, 2. 9. 2008
Seja Izvr{ilnega odbora sekcije
gostincev (informacije iz seja
Upravnega odbora sekcije za
gostinstvo in turizem pri OZS in
obravnava poslovnika o delu
sekcije)
Sreda, 3. – sobota 6. 9. 2008
Peter Raj{ek (pri sekciji gostincev
OOZ Maribor pokriva
podro~je poklicnega izobra`evanja
in usposabljanje ~lanov) se
je v imenu zbornice, ki partnersko
sodeluje v projektu LoPES -
Lokalna partnerstva – pot do
uspe{nega zaposlovanja v Sloveniji,
udele`il {tudijskega potovanja
na Finskem.
^etrtek, 4. 9. 2008
Posveta o prakti~nem izobra-
`evanju v programih poklicnega
in strokovnega izobra`evanja na
Ministrstvu za {olstvo in {port so
se udele`ili imenovani predstavniki
strokovnih sekcij za podro~je
izobra`evanja in strokovne
slu`be OOZ Maribor.
Petek, 5. 9. 2008
Sestanek Sveta mariborske
razvojne agencije (kadrovska
vpra{anja).
Pripravili: [korjanc, Valand,
Polajnar in Li~en
iz OOZ Maribor
Prepleskali najbolj
mote~e grafite na Lentu
Povabilu varnostnega sosveta Mestne ob~ine Maribor, ki je v prvi
fazi projekta Stop grafiti, s katerim `eli odstraniti najbolj mote~e grafite
v mestu, se je odzvala tudi na{a zbornica. [e ve~. Ale{ Pulko, predsednik
Obmo~ne obrtno podjetni{ke zbornice, je ponudil pomo~ sliko
pleskarskih podjetij iz gradbene sekcije na{e zbornice. Tako so se v
za~etku julija na Lentu zbrali slikopleskarji podjetja Slikosim Vlada
Simoni~a, podjetja Slikar, Vojka Letonje, podjetja Eder, Fran~i{ka
Ederja ter podjetja za odstranjevanje grafitov in za{~ito povr{in Grafiti,
Tadeja [afari~a. Prepleskali so grafite na {tirih stenah na parkiri{~u
pod Titovim mostom, na plo{~adi pred Kolosejem ter zidove objektov
od Ribi{ke ulice do Studen{ke brvi. Barvo je prispevalo podjetje Jub
d.o.o.
Projekt Stop grafiti, ki se bo nadaljeval v septembru, bo potekal v
treh fazah. V prvi je bilo v sodelovanju z mariborsko obrtno zbornico
izvedeno prepleskanje najbolj mote~ih grafitov na Lentu, predvsem na
stavbah in povr{inah, ki so v lasti ob~ine, v drugi fazi bodo v sodelovanju
z dijaki Srednje gradbene {ole ter u~enci osnovnih {ol polep{ali
fasade osnovnih {ol in vrtcev. Kasneje bodo v akcijo povabili tudi druge
lastnike stavb, zlasti tistih, ki so najpogostej{e tar~e grafitarjev.
Breda Malen{ek
STOP GRAFITI - sre~anje predstavnikov MOM in Sekcije gradbincev
OOZ Maribor, od leve proti desni Vojko Letonja, Iztok
Kamenski, Ale{ [kof, pod`upan Rok Pe~e in Vlado Hre{~ak
Udele`enci akcije iz Obmo~ne obrtno podjetni{ke zbornice
Maribor
(foto: Breda Malen{ek)
Ustanovitelj in izdajatelj glasila Na{ poro~evalec je Obmo~na obrtna zbornica Maribor. Uredni{ki odbor: Nata{a Matijevi~, glavna in odgovorna urednica; Boris Li~en, koordinator – strokovni sodelavec; Marjan Vidovi~,
koordinator glasila. Marketing: Nata{a Matijevi~, e-po{ta: natasa.matijevic@ozs.si; Janko Pistotnik, e-po{ta: pistotnik@siol.net Slika na naslovnici: Boris Li~en; Grafi~na priprava in oblikovanje: Grafi~ni studio OK, e-po{ta:
studio-ok@siol.net; Tisk: MA-TISK, d. o. o., Maribor. Naklada: 4000 izvodov. Glasilo izide 11-krat v letu. Naslov uredni{tva: Obmo~na obrtna zbornica Maribor, Titova cesta 63, 2000 Maribor; telefon: (02) 33 03 500 (h.
c.), (02) 33 03 511; telefaks: (02) 30 00 491; e-po{ta: boris.licen@ozs.si; internet: www.ponudba-obrti.com/maribor. Glasilo Na{ poro~evalec sodi med informativne publikacije in je v celoti brezpla~en. Prejemajo ga
vsi ~lani in `e upokojeni ~lani obmo~ne zbornice, nekatere ustanove in druga zainteresirana javnost.
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 3

Ministrstvo za finance oziroma
Dav~na uprava RS je pripravila
potrebna navodila in zagotovila
enak pristop in obravnavo vseh
dav~nih zavezancev, ki so jih
prizadele naravne nesre~e. Generalni
dav~ni urad je vsem dav~nim
uradom poslal enotna navodila, ki
so pripravljena tako, da postopek
za zavezanca kar se da poenostavljen.
Navodila bodo dav~ni uradi
uporabljali za vse naravne nesre~e,
ne glede na vrsto naravne
nesre~e in ne glede na datum
nastanka nesre~e. Osnova za ravnanje
dav~nega organa pa bodo
seveda podatki, ki jih bo dav~na
uprava prejela od pristojnih organov,
ki ugotavljajo vi{ino nastale
{kode.
V nadaljevanju v obliki vpra-
{anj in odgovorov predstavljamo
klju~ne informacije v zvezi z dav~no
obravnavo prizadetih v naravnih
nesre~ah.
1. Kdo lahko vlo`i
vlogo za odlog
pla~ila dav~nih
obveznosti?
Vlogo lahko vlo`ijo vsi dav~ni
zavezanci, ki so jim naravne nesre~e
povzro~ile {kodo, ki so jo
prijavili oz. je bila ugotovljena s
strani pristojnega organa.
Vlogo lahko poleg dav~nih
zavezancev - fizi~nih oseb vlo`ijo
tudi dav~ni zavezanci - pravne
osebe, samostojni podjetniki posamezniki
in posamezniki, ki samostojno
opravljajo dejavnost.
2. Do kdaj je potrebno
vlo`iti vlogo?
Vlogo naj zavezanci (o{kodovanci),
ki so utrpeli {kodo v naravni
nesre~i v dolo~enem mesecu,
vlo`ijo na pristojnih dav~nih
uradih do zadnjega dne naslednjega
meseca (t. j. npr. do 31. 8.
2008 za tiste, ki so utrpeli {kodo
v julijskih neurjih oziroma do 30.
9. 2008 za tiste, ki so utrpeli
{kodo v avgustovskih neurjih).
Omenjeni rok je zgolj okviren, kar
pomeni, da zamuda teh rokov za
zavezance nima posledic v smislu,
da po tem roku iz tega naslova ne
bi mogli ve~ uveljavljati pravic.
3. Ali je za vse
o{kodovance v
naravnih nesre~ah
predvidena ista
vloga?
Ne. Za o{kodovance v naravnih
nesre~ah, ki so fizi~ne osebe,
je predvidena ena vloga, za o{kodovance
v naravnih nesre~ah, ki
so pravne osebe oz. fizi~ne osebe,
ki opravljajo dejavnost, pa druga,
saj veljavni predpisi razlikujejo
med fizi~nimi in pravnimi osebami.
4. Kje sta vlogi
dostopni?
Obe vlogi sta dostopni na
dav~nih uradih in izpostavah, objavljeni
pa sta tudi na spletni strani
DURS.
5. Ali sta vlogi
brezpla~ni?
Da. Obe vlogi lahko zavezanci
prejmejo brezpla~no na kateremkoli
dav~nem uradu oziroma izpostavi.
Prav tako si ju lahko brezpla~no
natisnejo s spletne strani
DURS.
6. Na kak{en na~in
moram vlo`iti vlogo?
Vlogo lahko zavezanci vlo`ijo
osebno na pristojnem dav~nem
uradu oziroma izpostavi ali pa jo
po{ljejo po po{ti.
7. Ali lahko vlo`im
vlogo tudi v primeru,
~e sem sicer bil
o{kodovan v naravni
nesre~i, vendar ne
13. in 14. julija 2008
oziroma 8., 15., 16.
in 23. avgusta 2008?
Da. Vsak zavezanec, ki je utrpel
{kodo zaradi naravne nesre~e,
lahko vlo`i tak{no vlogo. Na tem
mestu poudarjamo, da se na podlagi
tak{ne vloge avtomati~no
odlo`i samo pla~ilo davkov, ki jim
je rok pla~ila potekel v letu, v
katerem je zavezanec (o{kodovanec)
v naravni nesre~i utrpel {kodo.
Zavezancu se lahko avtomati~no
dovoli odlog pla~ila za pet
mesecev od zadnjega dne meseca,
v katerem je bila {koda povzro~ena
oziroma do odlo~itve pristojnega
organa o nastali {kodi in
o{kodovancih, ~e bo ta odlo~itev
sprejeta po tem.
8. Kaj lahko z vlogo
pridobi dav~ni
zavezanec – fizi~na
oseba?
Sprva jim dav~ni organ dovoli
avtomati~en odlog pla~ila davka,
ki mu je rok pla~ila potekel v letu,
v katerem je zavezanec (o{kodovanec)
v naravni nesre~i utrpel
{kodo, kasneje, ko bo {koda ugotovljena
s strani pristojnega organa,
pa mu bo lahko ob izpolnjevanju
dolo~enih kriterijev ta davek
odpisal oziroma delno odpisal. ^e
aktualno
Dav~na obravnava o{kodovancev v naravnih nesre~ah
zavezanec po teh kriterijih ne bo
izpolnjeval pogojev za odpis oziroma
delni odpis, mu bo lahko po
obi~ajnem postopku omogo~eno
obro~no pla~ilo oziroma podalj{anje
odloga pla~ila davka.
9. Kaj lahko z omenjeno
vlogo pridobijo
dav~ni zavezanci –
pravne osebe,
samostojni podjetniki
posamezniki in
posamezniki, ki
samostojno
opravljajo dejavnost?
Sprva jim dav~ni organ dovoli
avtomati~en odlog pla~ila davka,
Zdru`enje delodajalcev obrti
in podjetnikov Slovenije GIZ
PODRAVSKI REGIJSKI ODBOR, PODODBOR MARIBOR
Titova c. 63, 2000 Maribor
V A B I L O
Spo{tovani obrtniki in podjetniki!
Vabimo vas na septembrsko klepetalnico Zdru`enja, ki bo
potekala v torek, 30. septembra 2008 ob 18.00 uri v prostorih Doma
obrtnikov Maribor na Titovi cesti 63.
Tokrat bomo na klepetalnici gostili predstavnika OZS g. Janija
Ulago – predsednika pogajalske skupine na strani delodajalcev za
Kolektivno pogodbo za obrt in podjetni{tvo.
Pogovor bo tekel o na~inu pogajanj, o tehniki pogajanj o pravicah
delavcev, ki so jih z novo KP pridobili, in o rezultatu izida podpisa
pogodbe za delodajalce.
Vljudno vabljeni!
Predsednik pododbora Maribor, Marko Bab{ek l.r.
NAPOVEDNIK IN OSTALO:
Osemindvajsetega novembra pa bomo organizirali pogovor s
predsednikom in sekretarko Sklada za izobra`evanje delavcev pri s.
p. Maribor. Pogovarjali se bomo o smernicah in novi organiziranosti
izobra`evanja delavcev pri obrtnikih.
@al ugotavljamo, da je med nami {e kar nekaj ~lanov, ki do danes
{e niso poravnali ~lanarine za leto 2008 in prispevka za tolma~enje
KP za leto 2007. Vljudno vas napro{amo, da na{e delo podprete tudi
z va{imi prispevki.
Za vas organiziramo tudi piknik na planinskem domu Obrtnik.
Vabilo je bilo objavljeno v prej{nji {tevilki tega glasila. Udele`ite se
tega piknika, saj se bomo potrudili, da vam ne bo `al.
Prav tako vas napro{amo, da nam sporo~ite va{e dragocene
predloge za teme, ki se jih bomo lotili na naslednjih klepetalnicah.
Sprejemamo jih na slede~i naslov elektronske po{te:
janez.sauperl@siol.net in impott@volja.net (Marko Bab{ek)
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 5

aktualno
ki mu je rok pla~ila potekel v letu,
v katerem je zavezanec (o{kodovanec)
v naravni nesre~i utrpel
{kodo, kasneje pa mu bo lahko ob
izpolnjevanju dolo~enih kriterijev
dovolil podalj{anje odloga pla~ila
oziroma obro~no pla~ilo davka.
10. Ali lahko dav~ni
zavezanci – pravne
osebe, samostojni
podjetniki
posamezniki in
posamezniki, ki
samostojno
opravljajo
dejavnost, zaprosijo
za odpis ali pa za
delni odpis dav~nih
obveznosti?
Dav~ni organ omenjenim zavezancem
davka, zaradi zakonskih
omejitev oz. dolo~b 102. ~lena
Zakona o dav~nem postopku
(ZDavP-2), ne more odpisati oziroma
delno odpisati. Lahko jim
omogo~i le odlog oziroma obro~no
pla~ilo davka.
11. Do kdaj se
avtomati~no prizna
odlog pla~ila
dav~nih obveznosti?
Dav~ni organ zavezancu avtomati~no
dovoli odlog pla~ila za
pet mesecev od zadnjega dne
meseca, v katerem je bila {koda
povzro~ena oziroma do odlo~itve
pristojnega organa o nastali {kodi
in o{kodovancih, ~e bo ta odlo-
~itev sprejeta po tem.
12. Ali se mi za ~as
odloga zara~unajo
zamudne obresti?
Za ~as, ko je dav~nemu
zavezancu odlo`eno pla~ilo davka,
se za odlo`eni znesek davka
(vklju~no z zamudnimi obrestmi), v
skladu s 104. ~lenom ZDavP-2,
zara~unajo obresti po medban~ni
obrestni meri za ro~nost enega
leta, v vi{ini, ki je veljala na dan
izdaje za~asne odlo~be. Medban~ne
obresti so seveda ni`je od
zamudnih obresti.
13. Kaj v primeru, ~e je
zavezanec za
posamezen davek
`e vlo`il vlogo,
kasneje (po dnevu
vlo`itve vloge) pa
mu bo odmerjen
drugi davek?
V tem primeru mora tak zavezanec
vlo`iti novo vlogo.
14. Za katere davke je
mo`en odlog, odpis,
delni odpis ali
obro~no pla~ila
davka?
Dav~ni organ lahko zavezancem
– fizi~nim osebam odlo`i
pla~ilo vseh dav~nih obveznosti,
razen akontacij davka, ki jih v
skladu z 101. ~lenom ZDavP-2 ni
mogo~e odpisati, delno odpisati,
odlo`iti pla~ila oziroma dovoliti
obro~no pla~evanje.
Pravnim osebam, samostojnim
podjetnikom posameznikom
in posameznikom, ki samostojno
opravljajo dejavnost lahko, dav~ni
organ odlo`i pla~ilo vseh dav~nih
obveznosti, razen akontacij davka
in dav~nih odtegljajev, za katere v
skladu s 102. ~lenom ZDavP-2
ne more odobriti odloga oziroma
obro~nega pla~ila.
15. Na podlagi kak{nih
kriterijev se bo
zavezancem –
fizi~nim osebam
dovolil odpis, delni
odpis, odlog
oziroma obro~no
pla~ilo dav~nih
obveznosti?
Kriteriji za odpis oziroma delni
odpis davka fizi~nim osebam
bodo dolo~eni naknadno, vsekakor
pa bo osnovni kriterij temeljil
na odlo~itvi pristojnega organa o
nastali {kodi in o{kodovancih. V
primeru, da zavezanec po teh kriterijih
ne bo izpolnjeval pogojev za
odpis oziroma delni odpis davka,
bo dav~ni organ po obi~ajnem
postopku odlo~al o obro~nem
pla~ilu oziroma morebitnem podalj{anju
odloga pla~ila tega
davka po 101. ~lenu ZDavP-2 v
povezavi z dolo~bo 36. ~lena
Pravilnika o izvajanju Zakona o
dav~nem postopku.
16. Na podlagi kak{nih
kriterijev se bo
zavezancem –
pravnim osebam,
samostojnim
podjetnikom
posameznikom in
posameznikom, ki
samostojno opravljajo
dejavnost,
dovolilo podalj{anje
odloga pla~ila
oziroma obro~no
pla~ilo davka?
Natan~nej{i kriteriji, ki bodo
prilagojeni odlo~anju o podalj{anju
odloga pla~ila oziroma obro~nem
pla~ilu davka zavezancev, ki
so utrpeli {kodo v neurjih, bodo
oblikovani naknadno, vsekakor pa
bo osnovni kriterij (tako kot pri
fizi~nih osebah) temeljil na odlo-
~itvi pristojnega organa o nastali
{kodi in o{kodovancih. V primeru,
da zavezanec po teh kriterijih ne
bo izpolnjeval pogojev za podalj-
{anje odloga oziroma obro~no
pla~ilo davka, bo dav~ni organ po
obi~ajnem postopku odlo~al o
odlogu oziroma obro~nem pla~ilu
tega davka po 102. ~lenu ZDavP-
2 v povezavi z dolo~bami 40. –
43. ~lena Pravilnika o izvajanju
Zakona o dav~nem postopku.
17. Kak{no je ravnanje
dav~nega organa po
prejemu vloge?
Po prejemu vloge bo dav~ni
urad najprej ugotovil, ali se odlog
za katerega prosi zavezanec,
nana{a na davek, ki mu je rok
pla~ila potekel v letu, v katerem je
zavezanec (o{kodovanec) v naravni
nesre~i utrpel {kodo, ali na
davek, ki mu je rok pla~ila potekel
pred tem. Vlo`nika vloge bo
dav~ni urad seznanil (~e bo vlogo
zavezanec vlo`il osebno), da bo
avtomati~no dovoljen odlog pla-
~ila davka, ki mu je rok pla~ila
potekel v letu, v katerem je zavezanec
(o{kodovanec) v naravni
nesre~i utrpel {kodo in da bo na
podlagi individualne obravnave od
primera do primera lahko dovoljen
odlog pla~ila davka, ki mu je rok
pla~ila potekel pred tem. Po
potrebi bo dav~ni urad pomagal
izpolniti vlogo, ki jo bo vlo`il
prosilec.
18. Kak{en akt bo
prejel zavezanec,
ki je vlo`il vlogo?
Na podlagi prejete vloge bo
dav~ni organ zavezancu izdal
za~asno odlo~bo o obravnavi vloge.
Glavno odlo~bo bo izdal kasneje,
ko bo odlo~al o odpisu, delnem
odpisu oziroma obro~nem
pla~ilu davka (pri fizi~nih osebah)
oziroma ko bo odlo~al o podalj-
{anju odloga pla~ila oziroma obro~nem
pla~ilu davka (pri pravnih
osebah, samostojnih podjetnikih
posameznikih oziroma posameznikih,
ki samostojno opravljajo dejavnost).
19. Kako se kmetom v
primeru naravnih
nesre~ lahko
zmanj{ajo oziroma
odpi{ejo prispevki
za PIZ?
Kmetom in ~lanom njihovih
gospodarstev, ki so zavarovani na
podlagi predpisov o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju,
se zaradi zmanj{anja pridelave, ki
je posledica naravnih nesre~ ali
drugih dogodkov, ki jih ni bilo
mogo~e prepre~iti, zmanj{ajo ali
odpi{ejo prispevki za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje.
V primeru elementarnih nesre~
zavarovanec vlo`i posebno
vlogo za odpis ali zmanj{anje v
roku 15 dni od nastanka {kode
pri pristojni izpostavi DURS.
Odpis prispevkov za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje za
kmete in ~lane njihovih gospodarstev
ureja poseben zakon (Zakon
o pogojih, pod katerimi se kmetom
zmanj{ani ali odpisani prispevki
{tejejo za pla~ane – ZPKZ).
20. Kje je dostopna
Vloga za zni`anje
ali odpis prispevkov
za pokojninsko in
invalidsko
zavarovanje
Vloga je brezpla~no dostopna
na vseh dav~nih uradih in izpostavah,
objavljena pa je tudi na
spletni strani DURS.
DAV^NA UPRAVA
REPUBLIKE SLOVENIJE
6 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - SEPTEMBER 2008

Izvle~ek priporo~ila Ministrstva za
okolje in prostor glede odprave
posledic neurja na kritinah
^e je bilo poru{eno celotno ostre{je ali pri tak{ni po{kodovanosti stre{nih konstrukcij,
ki zahteva zamenjavo ali konstrukcijsko sanacijo bistvenega konstrukcijskega
elementa/elementov, je treba izdelati nov projekt ostre{ja. Upo{tevati je treba veljavno
zakonodajo (Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti) in konstrukcijo
izra~unati z upo{tevanjem vplivov po:
– SIST EN 1991-1-1:2004 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-1. del: Splo{ni vplivi
– Gostote, lastna te`a, koristne obte`be stavb;
– SIST EN 1991-1-1:2004/A101:2005 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-1. del:
Splo{ni vplivi – Prostorninske te`e, lastna te`a, koristne obte`be stavb – Nacionalni
dodatek;
– SIST EN 1991-1-2:2004 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije - 1-3. del: Splo{ni vplivi
– Obte`ba snega;
– SIST EN 1991-1-3: 2004/oA101:2007 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije - 1-3.
del: Splo{ni vplivi - Obte`ba snega – Nacionalni dodatek;
– SIST EN 1991-1-4:2005 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-4. del: Splo{ni vplivi
– Obte`be vetra;
– SIST EN 1991-1-4:2005/oA101:2007 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1-4.
del: Splo{ni vplivi – Obte`be vetra – Nacionalni dodatek.
Projekt mora razen dimenzioniranja nosilnih elementov, dolo~itve vrste, {tevila in
razporeditve veznih sredstev vsebovati tudi izvedbene detajle pritrjevanja ostre{ja na
podkonstrukcijo oz. povezovanje elementov ostre{ja med seboj (ti. zavetrovanje
stre{ne konstrukcije).
Pri projektiranju stre{ne konstrukcije predpostavimo tudi vrsto kritine (lahka –
te`ka) in elemente ostre{ja dimenzioniramo za lastno te`o ene ali druge. Pri stavbah,
ki so bile pred sanacijo prekrite z lahko kritino, moramo pri zamenjavi le-te s te`ko
preveriti tudi napetosti v zidovih in drugih podpornih konstrukcijah.
Pri izvedbi ni dovoljena uporaba te`je kritine, kot je predvidena v projektu!
Tudi pri izvajanju sanacij, ki se izvajajo brez projekta ostre{ja, je treba smiselno
upo{tevati ukrepe, ki se jih izvaja v primeru sanacij na osnovi projekta.
Stre{na konstrukcija mora biti postavljena na ravno in suho podlago. Za
prepre~itev dvigovanja (srk, veter s spodnje strani) mora biti sidrana v spodnjo konstrukcijo
(stene, stebri, plo{~a). Zidane stene morajo biti zaklju~ene z betonskimi
venci, v katere sidramo stre{ne elemente (lege, glavne stre{ne nosilce ali stre{ne
plo{~e). Uporabiti je treba vezna sredstva, ki so predvidena v projektu (vrsta, dimenzije,
razdalja med njimi). Upo{tevati je treba mo`nost korozije in uporabiti materiale, ki
so odporni proti koroziji (nerjavno jeklo, pravilno protikorozijsko za{~itena vezna sredstva).
Ostre{je mora biti izvedeno po projektu – preveriti je treba, ali imajo elementi
zahtevane dimenzije in ali so med seboj pravilno stikovani.
Samonosilne stre{ne plo{~e morajo biti zadostno sidrane – nosilnosti sidrnih
mest morajo biti preverjene v projektu. Uporabiti je treba korozijsko odporen pritrdilni
material.
Pri izbiri materialov/proizvodov za vgradnjo je treba upo{tevati zahteve Zakona o
gradbenih proizvodih in vgrajevati le gradbene proizvode, katerih kakovost je skladna
z ustreznimi in veljavnimi tehni~nimi specifikacijami, t.j. harmoniziranimi standardi
oziroma tehni~nimi soglasji, pri ~emer je posebej treba paziti na njihovo nameravano
uporabo.
Pri polaganju kritine je treba dosledno upo{tevati navodila proizvajalcev kritine in
drugih elementov strehe (kovinski dimniki, `lebovi, kotli~ki, odto~ne vertikale, obrobe
na prebojih skozi strehe) za vgradnjo. Proizvajalci kritine navadno tudi opredelijo na~in
pritrjevanja posamezne kritine (polaganje na letve, polaganje v malto,...) in tudi
natan~no podajo navodila za polaganje (vrste in razmik letev, vrsta pritrdilnega materiala
in na~in pritrjevanja). Navodila so pogosto dostopna tudi na spletnih straneh
proizvajalcev.
Za zagotavljanje trajnosti je treba razen pravilnega stikovanja elementov, ki naj
zagotovi tesnost strehe, posebno pozornost posvetiti tudi prepre~evanju korozije.
Uporabiti je treba nerjave~e materiale ali elemente z ustrezno protikorozijsko za{~ito,
pa tudi ugotoviti, ali je izbrani material skladen z drugimi kovinskimi in nekovinskimi
materiali, saj lahko med razli~nimi kovinskimi materiali nastopi galvanska korozija.
Korozija jeklene pocinkane plo~evine, cinka in aluminijevih zlitin lahko nastane tudi
zaradi neposrednega stika z malto, betonom in mavcem.
Pri tem priporo~amo {e, da o{kodovanci oddajo sanacijska dela v izvajanje registriranim
izvajalcem (po mo`nosti poobla{~enim krovcem za posamezne kritine –
sezname imajo dobavitelji oz. proizvajalci kritin, ki so te izvajalce tudi usposobili).
(povzetek: bl)
poslovanje
Nasveti za
preverjanje kitajskih
podjetij
Kitajska podjetja pogosto
ogla{ujejo na internetnih straneh
in s privla~nimi ponudbami vabijo
potencialne kupce.
Prvi korak pri preverjanju tak-
{ne ponudbe je, ali ima internetna
stran tudi kitajsko razli~ico. ^e lete
ni, je ponudba dvomljiva, saj to
pomeni, da podjetje sploh ni registrirano.
^e podjetje ima kitajsko
razli~ico spletne strani, mora biti
na kitajski verziji navedena {tevilka
registracije podjetja. ^e {tevilke
registracije ni, podjetje ni
registrirano.
Ko ugotovite, da je podjetje
registrirano, zahtevajte, da vam
po{ljejo kopijo poslovne registracije.
Primer poslovne registracije.
Ko prejmete kopijo poslovne
registracije, preverite {tevilko registracije,
`ig in datum veljavnosti.
To preverite s posredovanjem
Veleposlani{tva Ljudske Republike
Kitajske v Ljubljani (e-mail:
kitajsko.veleposlanistvo@siol.net)
ali tako, da pokli~ete kitajski lokalni
urad za industrijo in trgovino:
• Guang Zhou Administration
of Industry and Commerce
Spletna stran:
http://www.gzaic.gov.cn
Tel: 86 20 8559 5280
• Beijing Administration of
Industry and Commerce
Spletna stran:
http://www.hd315.gov.cn
Tel: 86 10 8269 1919
Od podjetja zahtevajte tudi
njihov ban~ni ra~un in SWIFT
kodo, tako da lahko na{a banka
preveri mo`nost poslovanja z
banko kitajskega partnerja.
Vse gornje informacije so
obi~ajno zahteva ob za~etku poslovanja
med dvema podjetjema
in niso poslovna skrivnost. Prav
tako je obi~ajno, da si bodo~i poslovni
partnerji izmenjajo druge
informacije kot letna poro~ila, kataloge,
reference in drugo.
Pozorni bodite, kadar kitajsko
podjetje ne bi `elelo posredovati
jasnih informacij, ~e bi zahtevali
njihov obisk v Sloveniji ali obratno,
obisk glavnega direktorja slovenskega
podjetja na Kitajskem, ~e
vztrajajo pri neobi~ajnih pla~ilnih
pogojih ali nasploh postavljajo
pogoje, ki niso v skladu z na~eli
poslovanja Svetovne trgovinske
organizacije. Kitajska je ~lanica
Svetovne trgovinske organizacije
in praviloma spo{tuje njena dolo~ila.
Podjetij, ki teh pravil ne
spo{tujejo in se sklicujejo na
“posebnosti” v poslovanju s kitajskimi
poslovnimi partnerji, se raje
izogibajte.
Vir in informacije:
www.izvoznookno.si, 11. 7. 2008,
Pripravil: Ljubomir Ulaga, Vodja
PSG [anghaj, E-mail:
ljubomir.ulaga@japti.si
JohnsonDiversey d.o.o.
Tr`a{ka 37a , 2000 Maribor
Tel.: (02) 320 70 00 , Fax: (02) 320 70 71
Kaj ve~ o svetovni korporaciji JohnsonDiversey
lahko najdete na spletni strani:
http://www.johnsondiversey.si
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 7

zakonodaja
Pravilnik o stopnjah obi~ajnega odpisa blaga
(kalo, razsip, razbitje in okvara)
Na podlagi 7. ~lena Zakona o
davku na dodano vrednost (Uradni
list RS, {t. 117/06), tretje alineje
17. ~lena Pravilnika o izvajanju
zakona o davku na dodano vrednost
(Uradni list RS, {t. 141/06) in na
podlagi 8. ~lena statuta Obrtnopodjetni{ke
zbornice Slovenije je,
na predlog upravnega odbora
Sekcije za gostinstvo in turizem,
upravni odbor Obrtno-podjetni{ke
zbornice Slovenije na 31. redni seji
dne 17. 6. 2008 sprejel
P R A V I L N I K o stopnjah
obi~ajnega odpisa blaga (kalo,
razsip, razbitje in okvara)
ZA JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO PONUD-
NIKOV SUBVENCIONIRANE [TUDENTSKE
PREHRANE ZA LETI 2009 IN 2010
Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve na podlagi Zakona
o javnih financah (Ur. list RS, {t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02),
Prora~una Republike Slovenije za leto 2009 (Ur. list RS, {t. 114/07),
Zakona o izvr{evanju prora~unov Republike Slovenije za leti 2008 in
2009 (Ur. list RS, {t. 114/07 in 58/08), Pravilnika o postopkih za
izvr{evanje prora~una Republike Slovenije (Ur. list RS, {t. 50/07 in
61/08), Zakona o subvencioniranju {tudentske prehrane (Ur. list RS,
{t. 74/07 - UPB) in Pravilnika o subvencioniranju {tudentske
prehrane (Ur. list RS, {t. 70/07), objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO
PONUDNIKOV SUBVENCIONIRANE [TUDENTSKE PREHRANE
ZA LETI 2009 in 2010.
1. Prvo odpiranje vlog bo 15. 9. 2008. Vloge morajo prispeti na
Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve do vklju~no dne
11. 9. 2008 do 12.00;
2. Drugo odpiranje vlog bo 14. 9. 2009. Vloge morajo prispeti na
Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve do vklju~no dne
10. 9. 2009 do 12.00.
Predmet javnega razpisa je dejavnost prehrambenih gostinskih
obratov - izbira ponudnikov subvencionirane {tudentske prehrane za
leti 2009 in 2010.
Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizi~ne osebe, ki:
- imajo registrirano gostinsko dejavnost,
- niso v ste~ajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije,
- niso v postopku prenehanja samostojne dejavnosti (velja za fizi~ne
osebe),
- izpolnjujejo kadrovske, prostorske, tehni~ne in ostale pogoje, navedene
v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani ponudniki dobijo
na:
- [tudentski organizaciji Univerze v Mariboru, Gosposvetska 83,
2000 Maribor, v tajni{tvu [OUM, od ponedeljka do ~etrtka od 09.
do 11. ure, oziroma na internetu na naslovu: http://www.soum.si,
- na spletnih straneh Ministrstva za delo, dru`ino in socialne zadeve:
http://www.mddsz.gov.si/
Dodatne informacije posredujejo:
- [tudentska organizacija Univerze v Mariboru, Gosposvetska 83,
2000 Maribor, tel. 02/228-56-00, od ponedeljka do ~etrtka od
09.00 do 11.00 ure;
- Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve, Kotnikova 28, 1000
Ljubljana, tel. 01/369-76-40, vsak delovni dan od 09.00 do 11.00
ure.
- Informacije v zvezi s smernicami zdravega prehranjevanja posreduje
Ministrstvo za zdravje v Ljubljani, Ljubljana, [tefanova 5, tel.
01/478-68-55, vsak delovni dan od 10.00 do 12.00 ure.
8 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - SEPTEMBER 2008
I. SPLO[NE DOLO^BE
1. ~len
S tem pravilnikom se dolo~a vi-
{ina odpisa (kalo, razsip, razbitje in
okvara), ki se {teje v gostinski dejavnosti
za obi~ajnega ter zato predstavlja
redni stro{ek poslovanja.
Kot kalo, razsip, razbitje in okvara
se {tejejo izgube na blagu, ki
nastanejo zaradi kemi~nih in fizikalnih
lastnosti blaga (su{enje, izhlapevanje,
kr~enje, topljenje in podobno)
in uni~enje blaga zaradi ravnanja
(manipulacije) z blagom v gostinskih
obratovalnicah. Obi~ajni
primanjkljaj in uni~enje blaga se ne
{teje za jemanje blaga za neposredne
namene po predpisih o davku
na dodano vrednost. Pomenijo
najvi{jo dovoljeno vrednost odpisa
blaga, od katerega se ne obra~una
in ne pla~uje davka na dodano
vrednost.
2. ~len
Dolo~be tega pravilnika veljajo
za gostince, ki v svojih aktih nimajo
dolo~enih stopenj obi~ajnega odpisa
oziroma uni~enja blaga.
Odpis blaga zaradi izgube (kalo,
razsip, razbitje in okvara) do vi{ine,
dolo~ene s tem pravilnikom, se {teje
za odpis, ki je opro{~en pla~ila
davka na dodano vrednost. Od odpisa,
ki presega odpis, izra~unan na
podlagi stopenj iz tega pravilnika, se
obra~unava in pla~uje davek na
dodano vrednost.
3. ~len
Gostinci evidentirajo ugotovljene
izgube in uni~enje blaga (kalo,
razsip, razbitje in okvara) v svojih
poslovnih knjigah (odpis blaga).
Kalo je izguba oziroma uni~enje
blaga, ki nastane zaradi lastnosti
blaga s su{enjem, kr~enjem, izhlapevanjem
in se ka`e na te`i, obsegu
ali povr{ini blaga.
Razsip je izguba ali uni~enje
blaga, ki nastane pri ravnanju (manipulaciji)
z blagom v teko~em stanju
(olje, kis, pija~e ipd.) ali v sipkem
stanju (moka, sladkor, sol ipd.).
Razbitje je izguba ali uni~enje
blaga, ki nastane pri ravnanju (manipulaciji)
z lomljivim blagom (steklo,
porcelan, keramika ipd.).
Okvara je izguba ali uni~enje
blaga, ki nastane zaradi kemi~nih ali
fizikalnih lastnosti blaga in ima za
posledico spremembo kemi~nih, fizikalnih,
funkcionalnih in estetskih
lastnosti blaga.
4. ~len
Izguba oziroma uni~enje blaga
se ugotavlja:
– neposredno po nastanku izgube
ali uni~enja blaga,
– z izrednim popisom blaga v obratu
ali skladi{~u,
– z rednim letnim popisom blaga.
O ugotovljeni izgubi oziroma
uni~enju blaga se obvezno sestavi
zapisnik.
II. STOPNJE OBI^AJNE-
GA ODPISA BLAGA
5. ~len
Ob obi~ajnih pogojih poslovanja
ter ob skrbnem in strokovnem ravnanju
z blagom se v gostinstvu {teje
kot obi~ajen odpis blaga (kalo, razsip,
razbitje in okvara), odpis blaga,
izra~unan od nabavne vrednosti v
obra~unski dobi prodanega blaga
po naslednjih stopnjah:
A) @ivilski izdelki:
1. sadje in zelenjava 5,00
2. meso, mesni in mle~ni izdelki, mleko, jajca ter izdelki rastlinskega izvora,
ki imajo podobne lastnosti kot mesni in mle~ni izdelki 2,00
3. ribe, lignji, sipe, morski sade`i (sve`i in zmrznjeni),
razen embaliranih 3,00
4. pekovski in sla{~i~arski izdelki 4,00
5. ostali embalirani `ivilski izdelki 0,50
B) Embala`a (vra~ljiva):
– steklena 0,50
– ostala 0,25
C) Drugi izdelki {iroke porabe:
– lomljivi izdelki (izdelki iz stekla: kozarci,
steklenice, vr~i, lu~ke ipd.) 2,50
– plasti~ni, kerami~ni ali porcelanski izdelki za gostinstvo 1,00
– ostali drobni inventar (pribor, kuhinjski in stre`ni inventar) 0,50
III. KON^NE DOLO^BE
6. ~len
Spremembe in dopolnitve tega
pravilnika se sprejmejo po enakem
postopku, kot velja za njihov sprejem.
7. ~len
Ta pravilnik za~ne veljati osmi
dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
8. ~len
Z dnem uveljavitve tega pravilnika
preneha veljati Pravilnik o
stopnjah normalnega odpisa blaga
(kalu, razsipu, razbitju in okvari), ki je
bil objavljen v Uradnem listu RS, {t.
59/99.
[t. 111/08-uo ozs
Ljubljana, dne 17. junija 2008
Predsednik Upravnega odbora
Obrtno-podjetni{ke zbornice
Slovenije
[tefan Pavlinjek l.r.

Prijava {tudentov v
obvezno zavarovanje po
prese`ku z zakonom
dolo~enega prihodka ni
potrebna
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju
za primer brezposelnosti
(Ur.l. RS, {t. 107/06- uradno
pre~i{~eno besedilo - v nadaljevanju
ZZZPB) je omejil {tudentsko
delo, tako da je v tretjem
odstavku 6. b ~lena dolo~il: »^e
dijak ali {tudent prese`e posebno
osebno olaj{avo za rezidenta, ki
se izobra`uje in ima status dijaka
ali {tudenta, in je dolo~ena v
Zakonu o dohodnini, se prekine
obra~un koncesijske dajatve na
podlagi napotnice, delodajalec pa
je dol`an dijaka ali {tudenta pokojninsko
in invalidsko zavarovati po
dolo~bah Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju.«.
Omenjena dolo~ba je bila v
dr`avnem zboru sprejeta z namenom
omejitve in prepre~evanje
zlorab {tudentskega dela.
Dijak ali {tudent, ki pri opravljanju
dela na podlagi napotnice
pri enem delodajalcu prese`e posebno
osebno olaj{avo po Zakonu
o dohodnine (2.800 EUR),
lahko nadaljuje z delom na podlagi
napotnice pri istem delodajalcu,
delodajalec pa ga je dol`an pokojninsko
in invalidsko zavarovati po
dolo~bah Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju.
Napotnica, ki jo izda poobla{-
~ena agencija za posredovanje
za~asnih in ob~asnih del dijakom
in {tudentom, je pravna podlaga
za opravljanje dela in na podlagi
katere dijak ali {tudent prejme tudi
pla~ilo. Peti odstavek 13. ~lena
Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list
RS, {t. 109/2006, v nadaljevanju:
ZPIZ) dolo~a: »Obvezno se zavarujejo
tudi osebe, ki v okviru kak-
{nega drugega pravnega razmerja
opravljajo delo, za katerega
prejemajo pla~ilo najmanj v mese~nem
znesku minimalne pla~e,
kolikor niso obvezno zavarovane
na drugi podlagi«.
Tretji odstavek 6. b ~lena
ZZZPB obvezuje torej delodajalca,
da dijaka ali {tudenta, ki
prese`e posebno osebno olaj{avo,
obvezno zavaruje na podlagi
petega odstavka 13. ~lena Zakona
o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, v kolikor prese`e posebno
osebno olaj{avo in prejme
pla~ilo za opravljeno delo na podlagi
napotnice najmanj v mese~nem
znesku minimalne pla~e.
Torej, v kolikor dijak ali {tudent po
presegu posebne osebne olaj{ave
ne prese`e mese~nega zneska
minimalne pla~e, ga delodajalec
ni dol`an zavarovati v skladu z
Zakonom o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, hkrati pa
tudi ni dol`an pla~evati 12 % koncesijske
dajatve.
Ministrstvo za delo, dru`ino in
socialne zadeve je zaradi te`ave
pri tolma~enju omenjenega ~lena
in zaradi neusklajenosti z ZPIZ,
podalo stali{~e na sestanku Sveta
Vlade RS za {tudentska vpra-
{anja z dne 21. 12. 2006 {tudentskim
servisom, Ministrstvu za
finance in zainteresiranim strankam,
da se omenjeni ~len v praksi
ne da izvajati, hkrati pa bo
Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne
zadeve predlagalo pri
naslednjem spreminjanju ZZZPB
odpravo dolo~be tretjega odstavka
6.b ~lena ZZZPB.
Iz navedenega je torej razvidno,
da se omenjena dolo~ba 6. b
~lena ZZZPB v praksi ne izvaja in
da podjetju oz. {tudentskemu
servisu ni potrebno izvajati dodatnih
aktivnosti v zvezi s tem.
Ministrstvo za delo, dru`ino in
socialne zadeve
zakonodaja
Za podjetni{tvo v stanovanju
odslej le {e soglasje sosedov
Po novem za opravljanje dejavnosti v stanovanju ni ve~ potrebno
pridobiti dovoljenja s strani ob~ine, temve~ le soglasje sosedov.
Najemodajalcem tudi ni ve~ potrebno po{iljati najemnih pogodb
Dursu.
Zakon o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona
(SZ-1A), ki je za~el veljati 25. junija, dolo~a, da mora za opravljanje
dejavnosti v delu stanovanja eta`ni lastnik (najemnik) stanovanja pridobiti
soglasja lastnikov, ki imajo ve~ kakor tri ~etrtine solastni{kih
dele`ev, vklju~ujo~ soglasja lastnikov vseh posameznih delov, katerih
zidovi ali stropovi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto. Na za~etku
mora o tem obvestiti upravnika. ^e opravlja dejavnost v nasprotju s
tem, mu stanovanjski in{pektor lahko prepove delo.
Pogoji: Da ne motite sosedov
Pogoje za opravljanje dejavnosti v stanovanju dolo~a 14. ~len
stanovanjskega zakona. Ti so:
• da gre za dejavnost, ki se opravlja v delu stanovanja (torej ohranja
stanovanje kot prostor svojo funkcijo);
• da dejavnost ne moti stanovalcev pri mirni rabi stanovanj in ne
povzro~a ~ezmerne obremenitve skupnih delov ve~stanovanjske
stavbe;
• da si eta`ni lastnik pridobi soglasje preostalih solastnikov, ki imajo
ve~ kot tri ~etrtine solastni{kih dele`ev, vklju~ujo~ soglasje eta`nih
lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropovi mejijo z
njegovo stanovanjsko enoto;
• za~etku opravljanja dejavnosti mora eta`ni lastnik obvestiti upravnika;
• pravica do opravljanja dejavnost ne preide na pravnega naslednika
v primeru prenosa eta`ne lastnine;
• pri uporabi stanovanja za opravljanje dejavnosti ne gre za spremembo
namembnosti stanovanja skladno s predpisi o graditvi
objektov in ne za spremembo rabe. Te dolo~be veljajo tudi za
najemnika, ki pa mora pridobiti {e dovoljenje lastnika oziroma najemodajalca.
Ali bo tudi Slovenija obdr`ala ni`jo dav~no
stopnjo DDV za pripravo hrane, frizerske
storitve in dolo~ene gradbene dejavnosti?
Evropska komisija je predstavila predlog sprememb Direktiva
Sveta 2006/112/Es o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.
Predlog ne odstopa od uveljavljenega na~ela o neobvezujo~i uporabi
ni`jih stopenj DDV, saj vsem dr`avam ~lanicam omogo~a, da trajno
obra~unavajo ni`je stopnje DDV za dolo~ene storitve, ki ne izkrivljajo
konkurence na trgu EU.
Predvidoma bi se lahko ni`je dav~ne stopnje uporabljale na
podro~jih naslednjih dejavnosti: manj{a popravila, ~i{~enje, frizerske
in vrtnarske storitve ipd. Mo`nost te uporabe naj bi se dodatno
raz{irila na celotno podro~je stanovanjsko-gradbenega sektorja,
torej tudi na obnovo, vzdr`evanje in ~i{~enje stavb, in ne le na
storitve, vezane na stanovanjsko-socialno politiko. Ni`ja stopnja bo
dovoljena tudi na podro~ju priprave hrane (ta se `e uporablja v 11
~lanicah, med njimi tudi v Sloveniji) in za restavracije. Ni`ja dav~na
stopnja bo navzdol omejena na 5 odstotkov.
Komisija pa `e prou~uje predlog Sveta, ki naj bi omogo~il ni`je
stopnje DDV {e za energetsko var~no blago in storitve.
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 9

zakonodaja
Uredba o ravnanju z biolo{ko razgradljivimi
kuhinjskimi odpadki (povzetek uredbe)
Uredba dolo~a obvezna ravnanja
z biolo{ko razgradljivimi kuhinjskimi
odpadki (v nadaljnjem
besedilu: kuhinjski odpadki), ki
nastajajo v kuhinjah in pri razdeljevanju
hrane zaradi izvajanja
`ivilske dejavnosti (v nadaljnjem
besedilu: gostinstvo) ter v gospodinjstvih.
Ta uredba dolo~a tudi najmanj{i
obseg izvajanja obvezne
ob~inske gospodarske javne slu`be
zbiranja in prevoza komunalnih
odpadkov (v nadaljnjem besedilu:
javna slu`ba) na podro~ju ravnanja
s kuhinjskimi odpadki in vsebino
ravnanja s temi odpadki, ki
mora biti zagotovljena v okviru
opravljanja javne slu`be.
Za vsa ravnanja s kuhinjskimi
odpadki, ki niso posebej urejena s
to uredbo, se uporablja predpis, ki
ureja ravnanje z odpadki.
Kuhinjske odpadke je prepovedano
me{ati z drugimi odpadki,
~e je zaradi me{anja onemogo~ena
njihova predelava v kompost
ali pregnito blato z neomejeno
ali omejeno uporabo po merilih
iz predpisa, ki ureja obdelavo
biolo{ko razgradljivih odpadkov.
Kuhinjske odpadke je prepovedano
rezati, drobiti ali mleti
ter red~iti s teko~imi odpadki z
namenom, da se z odpadno vodo
odvajajo v javno kanalizacijo, male
komunalne ~istilne naprave, greznice,
nepreto~ne greznice ali neposredno
v vode.
Kuhinjske odpadke, ki se
oddajajo zbiralcu kuhinjskih odpadkov
ali prepu{~ajo izvajalcu
javne slu`be, je prepovedano
me{ati z drugimi lo~eno zbranimi
frakcijami, vklju~no z zelenim vrtnim
odpadom ali me{animi komunalnimi
odpadki.
Prepovedana je prodaja opreme
za rezanje, drobljenje ali za
mletje kuhinjskih odpadkov z
namenom red~enja in odvajanja v
javno kanalizacijo, male komunalne
~istilne naprave ali neposredno
v vode.
Med opremo iz prej{njega
odstavka ne {teje oprema za
dehidriranje kuhinjskih odpadkov,
~e se odpadne vode odvajajo v
vode posredno prek lovilca olj v
kanalizacijo, vsebnost usedljivih
snovi v odpadni vodi iz opreme pa
brez dodatnega red~enja z vodo
ne presega 40 ml/l.
Povzro~itelj kuhinjskih odpadkov
iz gostinstva mora ne glede
na kraj razdelitve obrokov zagotoviti,
da se vsi kuhinjski odpadki,
ki nastanejo pri pripravi hrane, in
ostanki, ki nastanejo po zau`itju
obrokov na kraju njihove razdelitve,
zbirajo lo~eno od drugih
odpadkov in pred oddajo zbiralcu
kuhinjskih odpadkov za~asno
shranjujejo v za to namenjenem
zabojniku ali posodi v skladu s
predpisi, ki urejajo higieno `ivil.
Za{~ita intelektualne lastnine na podro~ju
glasbe se bo verjetno pove~ala na 95 let
Evropska komisija za za{~ito industrijske in intelektualne lastnine
je pripravila predlog za podalj{anje za{~ite za glasbene posnetke in
plo{~e s 50 na 95 let, kar naj bi koristilo tako avtorjem kot izvajalcem
glasbenih del. Slednji v starosti pogosto izgubijo pomemben vir
dohodka zaradi prenehanja za{~ite svojih del iz mladosti.
10 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - SEPTEMBER 2008
Povzro~itelj kuhinjskih odpadkov
iz gostinstva mora predati
zabojnik ali posodo osebi, ki je
obroke naro~ila, in se z njo dogovoriti
o ~asu prevzema kuhinjskih
odpadkov iz gostinstva, pri ~emer
se mora prevzem kuhinjskih
odpadkov izvesti najkasneje istega
dne, ko se dostavijo naslednji
obroki. Oseba, ki je obroke naro~ila,
mora povzro~itelju kuhinjskih
odpadkov iz gostinstva omogo~iti
prevzem teh odpadkov v
~asu, dogovorjenem za prevzem.
Povzro~itelj kuhinjskih odpadkov
iz gostinstva mora zagotoviti,
da se zabojniki ali posode s kuhinjskimi
odpadki preva`ajo lo~eno
od obrokov, ki se dostavljajo.
Povzro~itelju kuhinjskih odpadkov
iz gostinstva ni treba
izpolnjevati obveznosti prevzemanja
kuhinjskih odpadkov, ki
nastanejo po zau`itju obrokov, ~e
gre za redno dostavo manj kot 10
obrokov dnevno ali za dostavo
obrokov, ki se ne {teje za redno in
pri kateri je {tevilo obrokov pri
posamezni dostavi manj{e od 50.
Povzro~itelj kuhinjskih odpadkov
iz gostinstva mora izdelati
na~rt gospodarjenja s kuhinjskimi
odpadki v skladu s predpisom, ki
ureja ravnanje z odpadki.
Povzro~itelj kuhinjskih odpadkov
iz gostinstva mora oddajati
kuhinjske odpadke zbiralcu kuhinjskih
odpadkov.
Povzro~itelj kuhinjskih odpadkov
iz gostinstva mora dolo~iti
odgovorno osebo, ki v njegovem
imenu oddaja kuhinjske odpadke
zbiralcu kuhinjskih odpadkov in ki
ob oddaji vsake po{iljke kuhinjskih
odpadkov izpolni eviden~ni
list, dolo~en s predpisom, ki ureja
ravnanje z odpadki.
Povzro~itelj kuhinjskih odpadkov
iz gostinstva mora v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje z
odpadki, voditi evidenco o nastajanju
kuhinjskih odpadkov v obliki
zbirke eviden~nih listov o po-
{iljkah kuhinjskih odpadkov, ki jih
odda zbiralcu kuhinjskih odpadkov.
Povzro~itelj kuhinjskih odpadkov
iz gostinstva mora na zahtevo
pristojnega in{pektorja omogo~iti
vpogled v evidenco o nastajanju
kuhinjskih odpadkov.
Zbiralec kuhinjskih odpadkov
lahko za~ne z zbiranjem kuhinjskih
odpadkov od povzro~iteljev
kuhinjskih odpadkov iz gostinstva,
ko pridobi potrdilo ministrstva,
pristojnega za okolje (v nadaljnjem
besedilu: ministrstvo), o
vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov
v skladu s predpisom, ki ureja
ravnanje z odpadki.
Zbiralec kuhinjskih odpadkov
mora imeti vodotesne zabojnike in
posode za zbiranje ter vozila,
opremljena za prevoz kuhinjskih
odpadkov, tako da se kuhinjski
odpadki ne izpu{~ajo v okolje in
ne povzro~ajo emisije vonjav.
Zbiralec kuhinjskih odpadkov
mora zagotoviti tehtanje vsake
po{iljke kuhinjskih odpadkov, ki jo
prevzame in odda v predelavo, pri
~emer se masa prevzetih odpadkov
lahko ugotavlja tudi z merjenjem
njihove prostornine in ocenjevanjem
povpre~ne gostote kuhinjskih
odpadkov iz podatkov o masi
oddanih po{iljk kuhinjskih odpadkov
v predelavo v obdobju ene
po{iljke in {tevila vodotesnih zabojnikov
ali posod s prevzetimi
kuhinjskimi odpadki v tem obdobju.
Zbiralec kuhinjskih odpadkov
mora z javnim naznanilom na krajevno
obi~ajen na~in objaviti na~in
oddajanja kuhinjskih odpadkov iz
gostinstva, obve{~anje pa ponoviti
vsakih dvanajst mesecev.
^e ministrstvo na podlagi
podatkov iz letnih poro~il zbiralcev
kuhinjskih odpadkov in letnih
poro~il predelovalcev biolo{ko
razgradljivih odpadkov ugotovi, da
na posameznem obmo~ju Slovenije
glede zbranih koli~in kuhinjskih
odpadkov niso dose`eni cilji
lo~enega zbiranja in predelave
kuhinjskih odpadkov iz operativnega
programa varstva okolja,
zbiralcu kuhinjskih odpadkov dolo~i
obmo~ja, kjer mora obvezno
zagotavljati prevzem kuhinjskih
odpadkov.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe
opravljajo in{pektorji, pristojni
za varstvo okolja.

zakonodaja
Posredovanje pogodbe o zaposlitvi ob
prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje
Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije (ZZZS) ob prijavi
delavca v obvezno zdravstveno
zavarovanje `e nekaj ~asa
zahteva predlo`itev pogodbe o
zaposlitvi.
Pri tem se ZZZS lahko seznani
zgolj s tistimi osebnimi podatki,
ki so nujno potrebni in primerni za
to, da se doka`e obstoj delovnega
razmerja in pravilnost podatkov,
navedenih na obrazcu prijave.
Zakon o zdravstvenem varstvu
in zdravstvenem zavarovanju
izrecno ne predvideva predlo`itve
pogodbe o zaposlitvi ob prijavi
delavca v obvezno zdravstveno
zavarovanje. Pravila obveznega
zdravstvenega zavarovanja izrecno
ne predvidevajo predlo`itve
pogodbe o zaposlitvi ob prijavi
delavca v obvezno zdravstveno
zavarovanje, pa~ pa v drugem
odstavku 6. ~lena dolo~ajo:
- »ZZZS ugotavlja, ~e oseba
izpolnjuje pogoje za vstop v
obveznoÿ zavarovanje, ko le-ta
vlo`i prijavo« in
- »Pogoje za vstop v obvezno
zavarovanje je zavezanec dol-
`an izkazati z javnimi listinami in
z drugimi dokumenti, na podlagi
katerih lahko ZZZS ugotovi,
ali so izpolnjeni pogoji za obvezno
zavarovanje«;
V zgoraj navedenih omembah
je tako podana splo{na podlaga
za obveznost izkazovanja pogojev
za vstop v obvezno zavarovanje z
»drugimi dokumenti«, kamor nedvomno
lahko uvrstimo pogodbo o
zaposlitvi, kot temelj obstoja
delovnega razmerja.
ZZZS o prijavi v obvezno
zdravstveno zavarovanje odlo~a v
poenostavljenem upravnem postopku,
za katerega veljajo splo{-
na pravila po Zakonu o splo{nem
upravnem postopku (Uradni list
RS, {t. 24/06 – UPB, 105/06 –
ZUS-1 in 126/07; ZUP). Uporaba
ZUP ka`e na javnopravno
(oblastno) naravo odlo~anja o
pravicah iz naslova obveznega
zdravstvenega zavarovanja. Zaradi
prisotnosti javnopravnega elementa
(obvezno zdravstveno zavarovanje,
ki se v javnem interesu
izvaja na podlagi ZZVZZ), je za
tak{ne postopke zna~ilna prisiljujo~a
narava procesnih dejanj in
kon~nih odlo~itev.
Vpra{anje obstoja delovnega
razmerja je v konkretnem primeru
dejansko vpra{anje, od katerega
je odvisna odlo~itev ZZZS o tem,
ali je podana podlaga za prijavo v
obvezno zdravstveno zavarovanje.
^e je torej obstoj delovnega
razmerja klju~nega pomena (v
smislu materialnopravnega pogoja)
za odlo~anje o vklju~itvi v sistem
zdravstvenega zavarovanja,
potem o upravi~enosti do seznanitve
s pogodbo o zaposlitvi ne
more biti dvoma. S postopkovnega
vidika je namre~ potrebno, da
organ v postopku ugotovi vsa
potrebna dejstva, od katerih je
Zakon o spremembah in
dopolnitvah zakona o organizaciji
in financiranju vzgoje in izobra`evanja
(v nadaljevanju: novela
ZOFVI) je bil objavljen v
Uradnem listu RS, {t. 36 dne 11.
4. 2008, veljati pa je za~el 26. 4.
2008.
Novela ZOFVI prina{a re{itve
na naslednjih podro~jih:
• dvig kakovosti v izobra`evalnem
procesu – samoevalvacija
{ol, merila za ugotavljanje
kakovosti, Svet za evalvacijo
kot obvezen organ;
• uvajanje novega na~ina financiranja
v srednjih {olah;
• obveznost {ole, da zagotavlja
tehni~no in finan~no podporo
za delovanje svetov star{ev,
omogo~eno je zdru`evanje
star{ev na lokalni, regionalni
oziroma dr`avni ravni;
• uveljavitev bolonjske prenove
{tudija za delavce v vzgoji in
izobra`evanju;
• mo`nost ustanavljanja poklicnih
{ol s strani razli~nih subjektov
(npr. gospodarstva in tovrstno
odvisna uporaba materialnega
prava.
Podatke o dejstvih, potrebnih
za prijavljanje, odjavljanje in spremembe
med obveznim zdravstvenim
zavarovanjem, lahko pridobiva
ZZZS iz uradnih evidenc, ki jih
vodijo dr`avni organi, uprave
lokalnih skupnosti in drugi nosilci
javnih pooblastil. Ker podatkov o
sklenitvi delovnega razmerja navedene
institucije ne vodijo v
uradnih evidencah, jih je delodajalec
kot zavezanec za vlaganje
prijav v zavarovanje dol`an sam
izkazati.
S predlo`itvijo pogodbe o
zaposlitvi delodajalec doka`e, da
oseba, za katero vlaga prijavo,
izpolnjuje pogoje za obvezno
povezovanje izobra`evanja z
gospodarstvom, vzpostavljanje
javno-zasebnega partnerstva
idr. (29. ~len);
• zmanj{anje pla~ila storitev, ki
imajo v dija{ki dom hkrati vklju-
~enega ve~ kot enega otroka;
• brezpla~ne u~benike v osnovnih
{olah;
• izlo~itev storilcev najhuj{ih
kaznivih dejanj (vklju~no s pedofili)
iz vzgojno-izobra`evalnega
dela.
Pomembnej{e novosti novele
ZOFVI
Novela dolo~a, da morajo
imeti vrtci in {ole stalno izobe{eno
zastavo Republike Slovenije
in torej ne le samo na prvi
dan pouka in ob podelitvi
spri~eval, kot je to bilo do sedaj
dolo~eno s posebno uredbo.
Vlada RS bo izdala novo Uredbo
o izobe{anju zastave RS.
Pristojnosti sveta star{ev so
z novelo dolo~ene jasneje kot do
sedaj, dodane pa so tudi nekatere
nove pristojnosti. Zakon
po novem omogo~a, da se sveti
zdravstveno zavarovanje. Na ta
na~in se ugotavlja:
- dejanski obstoj delovnega razmerja
(obstoj listine skupaj z
npr. identifikacijskimi podatki in
podpisi strank pogodbe) in
- ujemanje (osebnih) podatkov v
pogodbi s tistimi, ki so navedeni
na obrazcu prijave (M-1).
Navedeno pomeni, da se
ZZZS s tistimi osebnimi podatki,
navedenimi na pogodbi o
zaposlitvi, ki niso nujno potrebni in
primerni za to, da se doka`e
obstoj delovnega razmerja in preveri
pravilnost podatkov, navedenih
na obrazcu prijave, ni
upravi~en seznaniti (npr. pla~a,
bonitete, letni dopust ipd.).
Zakon o organizaciji in financiranju
vzgoje in izobra`evanja, nekatere novosti
star{ev lahko povezujejo v lokalne
in regionalne aktive svetov
star{ev oz. omogo~a ustanovitev
nacionalne zveze aktivov svetov
star{ev.
Po novem se iz sredstev
dr`avnega prora~una zagotavljajo
med drugim tudi pla~e s
prispevki, davki in drugimi osebnimi
prejemki osnovnim {olam za
oddelke podalj{anega bivanja od
prvega do petega razreda. Dr`avni
prora~un tako zagotavlja brezpla~ni
program podalj{anega
bivanja tudi za u~ence 5. razreda,
ne predvideva pa ve~ sofinanciranja
podalj{anega bivanja za
u~ence 6. razreda, kar sodi po
novem med nadstandardni del
izobra`evalnega programa, za
katerega mora {ola pridobiti
sredstva iz drugih virov.
Z novelo ZOFVI so postali
{olski skladi obvezni. Ravnatelji
{ol, ki {e nimajo {olskih skladov,
so dol`ni izvesti vse potrebne
postopke za njihovo ustanovitev
v roku {estih mesecev po uveljavitvi
zakona.z
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 11

zakonodaja
Informacija glede mo`nosti kori{~enja izrednega
dopusta v primerih huj{ih nesre~
Podlaga za ureditev pla~ane
odsotnosti z dela zaradi osebnih
okoli{~in je 167. ~len Zakona o
delovnih razmerjih (Uradni list RS,
{t. 42/2002 in 103/2007), ki
dolo~a pravico do pla~ane odsotnosti
z dela v trajanju najmanj
enega delovnega dne za posamezne
primere, pri ~emer lahko
skupna odsotnost, ki gre v breme
delodajalca, v teko~em letu po
zakonu traja najve~ sedem dni. Ta
vrsta odsotnosti je pla~ana odsotnost,
kar pomeni, da ima delavec
pravico do nadomestila pla~e za
~as odsotnosti, in sicer, ~e ni druga~e
dolo~eno, v vi{ini njegove
povpre~ne mese~ne pla~e v zadnjih
treh mesecih.
Zakon dolo~a primere, ki so
jih `e do zdaj poznale kolektivne
pogodbe in splo{ni akti delodajalcev.
Med temi primeri je tudi huj{a
nesre~a, ki zadene delavca. Po
Zaposlitev in delo upokojencev
Delavec, ki izpolni minimalne pogoje za starostno upokojitev, ima
v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) in
Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju
ZPIZ-1) mo`nost, da se odlo~i, da bo nadaljeval z delovnim razmerjem
in si na ta na~in zagotovil pravico do vi{je pokojnine.
Druga mo`nost, ki jo ima starej{i delavec, je delna upokojitev. V
primeru delne upokojitve ima delavec pravico skleniti pogodbo o
zaposlitvi s kraj{im delovnim ~asom oziroma za~eti delati s kraj{im
delovnim ~asom od polnega. Poleg tega se dopu{~a tudi mo`nost,
da se u`ivalec starostne pokojnine ponovno reaktivira. Ob tem velja
opozoriti, da v kolikor u`ivalec pokojnine ponovno sklene delovno
razmerje s polnim delovnim ~asom ali za~ne opravljati dejavnost,
katere posledica je vklju~itev v obvezno zavarovanje, ni ve~ upravi~en
do izpla~ila pokojnine - pravica do pokojnine v tem ~asu miruje.
Se pa zavarovancu pokojninska doba in pla~a iz ponovnega
zavarovanja upo{tevata pri ponovni odmeri pokojnine. Razen v
primeru delne pokojnine, ZPIZ-1 ne dovoljuje hkratnega prejemanja
pokojnine in dohodka iz delovnega razmerja.
To pa ne pomeni, da ne bi mogli upokojenci delati in pridobivati
dohodek na podlagi ob~asnega oziroma za~asnega dela v okviru
pogodb civilnega prava po Obligacijskem zakoniku - npr. podjemna
pogodba oziroma pogodba o delu in avtorska pogodba.
Seveda pa v tem primeru delo, ki ga opravlja upokojenec na podlagi
pogodb civilnega prava, ne sme imeti elementov delovnega
razmerja, ki jih dolo~a 4. ~len ZDR (prostovoljna vklju~itev v organiziran
delovni proces delodajalca, nepretrgano delo, delo za pla~ilo,
opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca), saj je v
tem primeru potrebno skleniti delovno razmerje. S spo{tovanjem,
Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve,
Sektor za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
zakonu pripada delavcu za vsakega
od dolo~enih primerov en
dan pla~ane odsotnosti, ki jo je
praviloma treba izkoristiti ob
nastopu dogodka. Delodajalec
nima pravice, da bi ob nastopu
dogodka zavrnil delav~evo zahtevo
po pla~ani odsotnosti. Posebej
je treba poudariti, da se tovrstna
odsotnost ne v{teva v dneve letnega
dopusta.
Zakonsko navedene primere
in ~as trajanja je seveda mogo~e
raz{iriti s kolektivnimi pogodbami
na razli~nih ravneh ali s pogodbo
o zaposlitvi. Zakonsko dolo~ilo je
torej treba upo{tevati kot minimalno
raven pravic in ne pomeni
taksativnega dolo~anja dopustnih
primerov ali zgornje meje {tevila
dopustnih dni odsotnosti za
posamezne primere.
Zakon ne dolo~a primerov
odsotnosti z dela brez nadomestila
pla~e. Zato bo delavec do tega
lahko upravi~en le na podlagi
oziroma v primerih in pod pogoji
kolektivne pogodbe ali pa individualnega
dogovora z delodajalcem.
Po pregledu dolo~b ve~ine
kolektivnih pogodb (KP) lahko
povzamemo tudi, da prakti~no vse
kolektivne pogodbe dejavnosti
med primere pla~ane odsotnosti
zaradi osebnih okoli{~in uvr{~ajo
tudi primer elementarnih nesre~,
in sicer lahko traja odsotnost v
primeru elementarne nesre~e
povpre~no od 3 do 5 dni. Med
kolektivnimi pogodbami izstopa
KP med delavci in zasebnimi
delodajalci, ki dolo~a izredni
pla~ani dopust zaradi obrambe
pred nesre~o zaradi vi{je sile, ki
neposredno grozi delavcu ali njegovi
dru`ini, ali posledic take nesre~e,
dokler je to nujno potrebno,
najve~ pa 7 delovnih dni.
Glede nepla~ane odsotnosti
dopu{~ajo kolektivne pogodbe
dogovor o odobritvi in trajanju odsotnosti
brez nadomestila pla~e.
Med primeri se pogosto pojavi
tudi popravilo hi{e ali stanovanja.
Trajanje take odsotnosti je
ve~inoma omejeno na 30 dni v
posameznem koledarskem letu.
Pri tem pa velja omeniti, da delodajalec
lahko delav~evo zahtevo
po nepla~ani odsotnosti zavrne,
~e zahteve delovnega procesa
tega ne dopu{~ajo.
Ministrstvo za delo, dru`ino in
socialne zadeve
Slu@ba za odnose z javnostmi
Delavcem, ki delajo z nevarnimi kemikalijami,
ni ve~ potrebno enkrat letno preverjati
teoreti~ne in prakti~ne usposobljenosti
Pravilnik o usposabljanju in preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo
z nevarnimi kemikalijami, je v leto{njem letu prenehal veljati s
spremembo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kemikalijah
(ZKem-B) Ur.l. RS, {t. 16/2008. To pomeni, da delavcem,
ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami, ni ve~ potrebno vsako leto
opravljati preizkusa prakti~ne in teoreti~ne usposobljenosti za delo
z nevarnimi kemikalijami, temve~ zadostuje preizkus vsaki dve leti.
Kako je sedaj z izvajanjem usposabljanja in preverjanjem znanja
za delo z nevarnimi snovmi, ko je prenehal veljati omenjeni pravilnik?
Usposabljanje in ob~asno preverjanje znanja se opravlja skladno z
zahtevami Zakona o varnosti in zdravja pri delu. Kadar torej delavci
opravljajo dela s pove~ano nevarnostjo (to je tudi delo z nevarnimi
kemikalijami), se opravi usposabljanje ob sklenitvi delovnega razmerja,
ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in
novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki
lahko povzro~i spremembo varnosti pri delu. Delodajalec pa dolo~i
obvezne ob~asne preizkuse teoreti~ne in prakti~ne usposobljenosti
za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, kjer iz ocene
tveganja izhaja ve~ja nevarnost za po{kodbe in zdravstvene okvare
ter za tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer so po{kodbe
pri delu in zdravstvene okvare pogostej{e, rok pa ne sme biti dalj{i
od dveh let.
Pri delu z nevarnimi kemikalijami je potrebno upo{tevati tudi
dolo~ilo Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki dolo~a, da sme delodajalec
dati v uporabo nevarne snovi le pod pogojem, da so le-te
opremljene z listino v slovenskem jeziku, v kateri so navedeni vsi
varnostno-tehni~ni podatki pomembni za ocenjevanje tveganja pri
delu s temi snovmi ter da so zagotovljeni vsi varnostni ukrepi, ki jih
dolo~a listina. Delodajalec pa mora, kadar je to potrebno, zagotoviti
prevod listine iz prej{njega odstavka v jezik, ki ga delavec razume.
Katarina @eleznik Logar, Svetovalni center OZS
12 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - SEPTEMBER 2008

Zdru`enje delodajalcev obrti
in podjetnikov Slovenije GIZ
izobra`evanje
vas v sodelovanju z
Obmo~no obrtno-podjetni{ko zbornico
Maribor vabi na naslednji izobra`evanji
»Sistem kolektivnih
pogodb in katero
uporabiti kdaj?«
Ne glede na to, da so kolektivne
pogodbe v Sloveniji nastajale
`e pred 2 desetjema, in da je
Zakon o kolektivnih pogodbah v
veljavi `e dobre dve leti, sta sistem
in hierarhija kolektivnih pogodb
{e precej{nja neznanka. V praksi
se najbolj pogosteje postavlja
vpra{anje, katera kolektivna pogodba
velja v konkretnem primeru.
Da bi se izognili tak{nim in
podobnim vpra{anjem vas vabimo
na izobra`evanje, ki bo iz prakti~nega
vidika sku{alo odgovoriti
na ~im ve~ vpra{anj v zvezi s tem.
Na izobra`evanju bomo na
~im bolj prakti~en na~in podali
zakonske dolo~be v zvezi z kolektivnim
dogovarjanjem, hierarhijo
kolektivnih pogodb in njihovo
uporabo v praksi, predvsem z
namenom, da bi se izognili
eventuelnim finan~nim zahtevkom
zaposlenih.
Zato bomo obravnavali predvsem:
- Zakon o kolektivnih pogodbah,
- vrste kolektivnih pogodb,
- hierarhijo kolektivnih pogodb,
- veljavnost dolo~b kolektivnih
pogodb,
- kako ravnati v dvomu glede
kolektivnih pogodb.
Predavatelja bosta: Igor
Antauer, generalni sekretar
ZDOPS oz. Toma` Bernik,
samostojni strokovni sodelavec –
pravnik na ZDOPS.
Gradiva, ki jih prejmejo
udele`enci: Gradivo predavanja.
Trajanje izobra`evanja: 4
pedago{ke ure (180 minut).
»KAKO ZAPOSLITI
TUJCA?«
@e dalj ~asa se zavedamo, da
v Sloveniji primanjkuje dolo~enih
profilov delovne sile, saj je brezposelnost
rekordno nizka, med
brezposelnimi pa ali ni ustreznih
kandidatov ali pa imajo ti omejitve,
zaradi katerih ne morejo ali ne
`elijo delati.
Z za~etkom leta 2008 so stopile
v veljavo spremembe in dopolnitve
Zakona o zaposlovanju
tujcev skupaj z uradnim pre~i{-
~enim besedilom tega zakona ter
Pravilnik o delovnih dovoljenjih,
prijavi in odjavi dela ter nadzoru
nad zaposlovanjem in delom tujcev.
Te spremembe prina{ajo
bistvene novosti, ki bi jih moral
poznati vsak delodajalec, ki zaposluje
tujce. Dobro poznavanje
te problematike, kakor tudi
ustreznih podzakonskih predpisov,
omogo~a delodajalcu hitrej{e
zaposlovanje tujcev. Hkrati pa
delodajalci {e nimajo pravega
vpogleda, kje iskati ustrezno delovno
silo, predvsem tisto iz podro~ja
biv{e Jugoslavije, zato bomo
na tem izobra`evanju posku-
{ali odgovoriti tudi na to vpra-
{anje.
Na izobra`evanju bomo obravnavali:
- vrste delovnih dovoljenj,
- re`ime za zaposlovanje tujcev,
- postopke za zaposlovanje tujcev,
- kakor tudi prakti~ne mo`nosti,
kje iskati delovno silo, {e posebej
na podro~ju Bosne in
Hercegovine.
Predavatelja bosta: Igor Antauer,
generalni sekretar ZDOPS
oz. Toma` Bernik, samostojni
strokovni sodelavec – pravnik na
ZDOPS.
Gradiva, ki jih prejmejo
udele`enci: Zgo{~enka s predpisi,
podzakonskimi akti in obrazci
v zvezi z zaposlovanjem tujcev.
Trajanje izobra`evanja: 4
pedago{ke ure (180 minut).
CENA IZOBRA@EVANJ: za
~lane OOZ Maribor, ki imajo
poravnano ~lanarino, je izobra-
`evanje brezpla~no. Vse stro{ke
izobra`evanj v celoti krije OOZ
Maribor.
Termin izobra`evanj: v
primeru zadostnega {tevila prijav,
se bosta izobra`evanji predvidoma
izvedli v prvi polovici oktobra
2008, o ~emer bomo prijavljene
naknadno obvestili.
INFORMATIVNA PRIJAVA
Podjetje:
Sede`:
Kontaktna oseba:
Telefon: GSM: Elektronska po{ta:
Prijavljamo se na naslednjo izobra`evanje (ustrezno obkro`i):
SISTEM KOLEKTIVNIH POGODB IN KATERO UPORABITI KDAJ?
KAKO ZAPOSLITI TUJCA?
[tevilo udele`encev izobra`evanja:
Datum:
Podpis:
Izpolnjeno informativno prijavo po{ljite na slede~ naslov: OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR, Titova c. 63,
2000 Maribor ali telefaks: 02 3000 491 ali e-po{tni naslov: boris.licen@ozs.si
✃
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 13

izobra`evanje
Aktivnosti Sklada za izobra`evanje delavcev, zaposlenih
pri samostojnih podjetnikih Maribor
September 2008
Poro~ilo o izvedenih aktivnostih Sklada
Poro~ilo o izvedenih aktivnostih Sklada do konca meseca junija
smo podali `e prej{nji mesec, tokrat objavljamo poro~ilo o izvedbi
jezikovnih te~ajev nem{kega jezika, ki jih je izvedla izobra`evalna
ustanova DOBA iz Maribora:
1. Poro~ilo o izvedbi 24-urnega te~aja nem{kega
jezika 1. stopnje
Doba je izvedla dva 24-urna te~aja nem{kega jezika 1. stopnje.
Delo na te~aju je potekalo po posebej pripravljenem programu
Nem{~ina za frizerje in kozmetike. 24-urna te~aja nem{kega jezika 1.
stopnje sta potekala od 14. 1. 2008 oz. 15. 1. 2008 do 25. 2. 2008 oz.
26. 2. 2008. Te~aja je skupaj obiskovalo 17 udele`encev, ki so se v
prostorih Dobe na Pre{ernovi ulici 1 sre~evali dvakrat tedensko v
ve~ernih urah. Cilji programa so bili dose`eni, udele`enci so pozitivno
ocenili tako izvedbo programa kot koristnost pridobljenih znanj.
2. Poro~ilo o izvedbi 24-urnega te~aja nem{kega
jezika 2. stopnje
Doba je izvedla dva 24-urna te~aja nem{kega jezika 2. stopnje za
frizerje in kozmetike. 24-urna te~aja nem{kega jezika 2. stopnje sta
Ul. Heroja [landra 17, 2000 Maribor, 02/22 82 130, Faks 02/66 10 351
GSM 041/654 153, e-po{ta: sklad@siol.net
potekala od 15. 1. 2008 do 26. 2. 2008 oz. od 4. 3. 2008 do 10. 4.
2008. Te~aja je skupaj obiskovalo 7 udele`encev, ki so se v prostorih
Dobe na Pre{ernovi ulici 1 sre~evali dvakrat tedensko v ve~ernih urah.
Udele`ence je na usposabljanju najbolj pritegnila kvalitetna priprava
te~aja ter pozitiven odnos predavateljic – Tina Ilc Je{ovnik in Eva Je`.
3. Poro~ilo o izvedbi 24-urnega te~aja nem{kega
jezika 3. stopnje
Trije delavci so se udele`ili 24-urnega te~aja nem{kega jezika 3.
stopnje za frizerje in kozmetike, ki je potekal od 4. 3. 2008 do 22. 4.
2008. Z izvedbo programa so bili udele`enci te~aja zelo zadovoljni, prav
tako tudi s pripravo gradiva.
Za vse tiste, ki si do sedaj niste vzeli dovolj ~asa za jezikovno usposabljanje,
v nadaljevanju navajamo ponudbo skupaj s prijavnico za
jezikovne te~aje. Z znanjem tujih jezikov bo komunikacija s tujci
uspe{nej{a in rezultati podjetja se lahko {e izbolj{ajo.
Prijavnica za te~aje tujih jezikov
Prijavljam se za naslednji te~aj (ustrezno ozna~ite):
Poslovna nem{~ina – za~etni Poslovna nem{~ina – nadaljevalni Poslovna angle{~ina – za~etni
Poslovna angle{~ina – nadaljevalni Poslovna korespondenca v nem{~ini Poslovna korespondenca v angle{~ini
Samostojni podjetnik:
Naslov:
Kontaktna oseba:
ID {t. pla~nika za DDV: Dav~ni zavezanec: DA NE
Prijavljam naslednje pri meni zaposlene delavce:
1: GSM
2.. GSM
3. GSM
4. GSM
Datum:
@ig in podpis delodajalca:
IZPOLNJENO PRIJAVNICO PO[LJITE NA NASLOV:
Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor, Titova c. 63, 2000 Maribor, fax.: 02 3000 491 ali boris.licen@ozs.si
najkasneje do 17. septembra 2008.
✃
14 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - SEPTEMBER 2008

Planirane aktivnosti do septembra 2008
Skozi vse leto zbiramo prijave za ponovno organizacijo
te~aja in preizkusa znanja iz prve pomo~i in
varstva pri delu.
Prav tako smo pristopili k organizaciji
ADR te~aja za voznike, ki preva`ajo nevarno
blago.
Ko bo za katero od navedenih aktivnosti prijavljenih dovolj kandidatov,
bomo dogovorili termin usposabljanja, o le-tem pa obvestili
neposredno udele`ence. [e pred tem pa obve{~amo delavce o
jezikovnem izobra`evanju, ki se bo ponovno pri~elo z mesecem
septembrom in povabilo na ogled dveh sejmov v septembru.
Jezikovno izobra`evanje
angle{kega in
nem{kega jezika s
poudarkom na
konverzaciji in izbranih
vsebinah
Pred pri~etkom izobra`evanja
se izvede brezpla~en preizkus
znanja te~ajnikov – razen pri
za~etnikih, na osnovi katerega
dolo~imo predznanje udele`encev
in oblikujemo va{o individualno
izobra`evalno shemo.
Kraj izvajanja:
V prostorih OBMO^NE
O B R T N O - P O D J E T N I [ K E
ZBORNICE MARIBOR.
Oblika izobra`evanja:
Intenzivno izobra`evanje tujega
jezika v skupini od 8 do 15
udele`encev.
Termini:
V skladu z dogovorom, v
ve~ernem ~asu; dvakrat tedensko
po tri {olske ure.
Predviden pri~etek meseca
septembra 2008.
Sklopi:
Izobra`evali bi v sklopih po 60
izobra`evalnih ur.
Vsebine:
Skupine brez predznanja
pri~nejo z osnovami jezika po
izbrani literaturi, nadaljevalce pa
razporedimo po posameznih stopnjah,
ki so sestavljene iz uvoda v
obliki osve`itve `e predelane
snovi ter nadgradnje po ustreznem
nadaljevalnem programu.
[tevilo in vsebina te~ajev:
1. Poslovna nem{~ina – za~etni
2. Poslovna nem{~ina – nadaljevalni
3. Poslovna angle{~ina – za~etni
4. Poslovna angle{~ina – nadaljevalni
5. Poslovna korespondenca v
nem{~ini
6. Poslovna korespondenca v
angle{~ini
izobra`evanje
Kotizacija na udele`enca :
Skupina 8 – 11 udele`encev:
240,00 EUR z DDV
Skupina 12 - 15 udele`encev:
160,00 EUR z DDV
Mo`nost pla~ila na tri oziroma
dva obroka, pla~ilo prvega obroka
ob pri~etku te~ajev.
Cena zajema:
- izvedbo izobra`evalnega programa
v dogovorjenem obsegu
- po potrebi dodatno svetovanje
predavatelja ob koncu vsake
izobra`evalne ure (ca. 15 minut)
- preverjanje znanja po vsaki enoti
in vmesna preverjanja
Delavcem, zaposlenim pri
obrtnikih s statusom samostojnega
podjetnika, stro{ke kotizacije,
na podlagi vloge za vra~ilo
stro{kov izobra`evanja, povrne
Sklad za izobra`evanje delavcev
pri s. p. Maribor.
Sklad za izobra`evanje
delavcev pri s.p. Maribor
Samostojni podjetnik:
Naslov:
Kontaktna oseba:
PRIJAVNICA ZA TE^AJE
Telefon:
Dav~na {tevilka:
prijavljam na naslednjo izobra`evanje VARSTVO PRI DELU IN PO@ARNA VARNOST PRVA POMO^
(ustrezno ozna~ite)
ADR TE^AJ ZA VOZNIKE, KI PREVA@AJO NEVARNO BLAGO
Naslednje, pri meni zaposlene, delavce:
1: GSM
2.. GSM
3. GSM
4. GSM
5. GSM
6. GSM
Datum:
@ig in podpis delodajalca:
Prijavnico po{ljite na Obmo~no obrtno-podjetni{ko zbornico Ru{e, Jamnikova ulica 2, 2342 Ru{e, faks: (02) 66 10 351, e-mail:
tatjana.kocmut@ozs.si ali vesna.fliser@ozs.si.
✃
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 15

izobra`evanje
MOS 2008, Celje (10.–17. 9.
2008): Delodajalci, ki pla~ujete
prispevek za izobra`evanje, imate
letos mo`nost prejeti poslovne
kupone za obisk MOS v Celju za
svoje zaposlene delavce, ki jih pri
blagajni Celjskega sejma zamenjate
za vstopnico! Svoje potrebe
sporo~ite na tel.: 22 82 130,
(041) 654 153 in e-mail:
tatjana.kocmut@ozs.si
ali vesna.fliser@ozs.si.
V nadaljevanju vas obve{-
~amo o strokovnih sejmih, katere
oglede planiramo do konca leto{-
njega leta. Planiranim sejmom
smo dodali {e ogled sejma
GaLaBau – mednarodni sejem za
urbane zelene povr{ine, odprte
prostore – oblikovanje, gradnjo in
vzdr`evanje, katerega ogled priporo~a
sekcija gradbincev pri
Obmo~ni obrtno-podjetni{ki zbornici
Maribor. Navajamo skupno
eviden~no prijavnico z navedenimi
sejmi in okvirnimi datumi ogledov.
Programi za posamezen sejem in
druge podrobne informacije bodo
poslane delodajalcem po dejavnosti.
Do konca leta planiramo tudi
izvedbo seminarjev in te~ajev,
namenjenih delavcem zaposlenim
v gostinstvu, in sicer: Sodobni
trendi v pripravi sladic, testenine
in omake, Narodne jedi in
Stre`ba. O datumu in lokaciji
seminarjev bodo obve{~eni
neposredno delodajalci gostinci.
EVIDEN^NA PRIJAVNICA
Samostojni podjetnik:
Naslov:
Kontaktna oseba:
Telefon:
Dav~na {tevilka:
ID {t. pla~nika za DDV: Dav~ni zavezanec: DA NE
prijavljam na ogled strokovnega sejma::
GaLaBau 2008, Nürnberg – mednarodni sejem za na~rtovanje, gradnjo in vzdr`evanje urbane krajine, zelenih povr{in in odprtega prostora,
ki poteka od 17. do 20. 9. 2008; datum potovanja 19. in 20. 9. 2008 (petek in sobota) – ROK PRIJAVE: 5. 9. 2008
IAA, Hannover – mednarodni sejem komercialnih vozil, ki poteka 0d 25. 9. do 2. 10 2008; datum potovanja 25. – 27. 9. 2008 (~etrtek,
petek, sobota) – ROK PRIJAVE: 10. 9. 2008
SAIE, Bologna – mednarodni gradbeni sejem, ki poteka od 15. do 18. 10. 2008; datum potovanja 17. in 18. 10. 2008 (petek in sobota)
– ROK PRIJAVE: 25. 9. 2008
BEAUTY FORUM 2008, München – mednarodni jesenski sejem kozmetike z mednarodnim forumom, ki poteka od 25. do 26. 10.
2008; datum potovanja 25. in 26. 10. 2008 (sobota in nedelja) – ROK PRIJAVE: 25. 9. 2008
ALLES FÜR DEN GAST, Salzburg – strokovni jesenski sejem gostinstva in hotelirstva, ki poteka od 8. do 12. 11. 2008; datum enodnevnega
potovanja 10. 11. 2008 (ponedeljek)
H + H, München – mednarodni obrtni sejem – prodajni sejem za dom, opremljanje, gradnjo in obrt, ki poteka od 29. 11. do 7. 12. 2008;
datum potovanja 28. in 29. 11. 2008 (petek in sobota)
(ustrezno ozna~ite)
Naslednje, pri meni zaposlene, delavce:
1: GSM
2.. GSM
3. GSM
4. GSM
5. GSM
6. GSM
✃
Datum:
Podpis delodajalca:
Prijavnico po{ljite na Obmo~no obrtno-podjetni{ko zbornico Ru{e, Jamnikova ulica 2, 2342 Ru{e, faks: (02) 66 10 351, e-mail:
tatjana.kocmut@ozs.si ali vesna.fliser@ozs.si.
16 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - SEPTEMBER 2008

Kolektivna pogodba za obrt in podjetni{tvo
Uradni list R Slovenije, {t. 73/2008 z
dne 18. 7. 2008
Kolektivna pogodba za
obrt in podjetni{tvo
Na podlagi 2. ~lena Zakona o
kolektivnih pogodbah (Uradni list RS,
{t. 43/06) sklepata pogodbeni stranki:
kot predstavnika delodajalcev:
Obrtno-podjetni{ka zbornica
Slovenije, Ljubljana,
Zdru`enje delodajalcev obrti in
podjetnikov Slovenije – GIZ,
Ljubljana,
in
kot predstavnik delavcev:
Sindikat obrtnih delavcev Slovenije
KOLEKTIVNOPOGODBO ZA
OBRT IN PODJETNI[TVO
I. SPLO[NE DOLO^BE
1. ~len
(Krajevna veljavnost kolektivne
pogodbe)
Kolektivna pogodba velja za
obmo~je Republike Slovenije.
2. ~len
(Stvarna veljavnost kolektivne
pogodbe)
(1) Kolektivna pogodba velja za
delodajalce, ki so ~lani strank te
kolektivne pogodbe na delodajalski
strani, ki opravljajo obrtno dejavnost,
obrti podobno dejavnost po Uredbi o
dolo~itvi obrtnih dejavnosti in obrti
podobnih dejavnosti (Uradni list RS,
{t. 18/08), in za druge delodajalce, ki
so ~lani strank te kolektivne pogodbe.
(2) Stranke kolektivne pogodbe
so podpisniki te kolektivne pogodbe,
ki zastopajo interese delodajalcev, in
podpisniki te kolektivne pogodbe, ki
zastopajo interese delavcev.
(3) ^e katerakoli od delodajalskih
organizacij, ki sta podpisnici
kolektivne pogodbe, preneha biti
podpisnica kolektivne pogodbe, kolektivna
pogodba ostane v veljavi,
razen, ~e se preostali podpisnici ne
sporazumeta druga~e.
3. ~len
(Osebna veljavnost kolektivne
pogodbe)
(1) Kolektivna pogodba velja za
vse delavce, zaposlene pri delodajalcih,
ki jih zajema stvarna veljavnost te
kolektivne pogodbe.
(2) Za poslovodne osebe ta kolektivna
pogodba ne velja.
(3) Kolektivna pogodba se glede
pravic in obveznosti, ki jih izrecno
navaja zakon ali ta kolektivna pogodba,
uporablja tudi za u~ence, dijake,
vajence in {tudente na obveznem
prakti~nem usposabljanju.
4. ~len
(Uporaba izrazov)
V kolektivni pogodbi uporabljena
izraza delavec in delodajalec, zapisana
v mo{ki spolni slovni~ni obliki, sta
uporabljena kot nevtralna za `enske
in za mo{ke.
5. ~len
(^asovna veljavnost)
(1) Ta kolektivna pogodba za~ne
veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se za~ne prvi dan
naslednjega meseca po objavi.
(2) Pogodba je sklenjena za
dolo~en ~as za obdobje dveh let.
(3) Po prenehanju veljavnosti
kolektivne pogodbe se {e {est mesecev
uporabljajo dolo~be normativnega
dela, s katerimi se urejajo pravice
in obveznosti delavcev in delodajalcev
pri sklepanju pogodb o zaposlitvi v
~asu trajanja delovnega razmerja in v
zvezi s prenehanjem pogodbe o
zaposlitvi, pla~ilo za delo ter drugi
osebni prejemki in povra~ila v zvezi z
delom.
6. ~len
(Spremembe oziroma dopolnitve
kolektivne pogodbe)
(1) Vsaka pogodbena stranka
lahko kadarkoli predlaga spremembo
oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki `eli
spremembo oziroma dopolnitev kolektivne
pogodbe, predlo`i drugi
stranki pisni predlog sprememb in
dopolnitev z obrazlo`itvijo.
(3) Druga stranka se je dol`na do
predloga opredeliti v roku 30 dni.
7. ~len
(Sklenitev nove kolektivne pogodbe)
(1) Postopek za sklenitev nove
kolektivne pogodbe se za~ne na
obrazlo`eno pobudo katerekoli od
pogodbenih strank.
(2) Do pisne pobude za sklenitev
nove kolektivne pogodbe se je druga
stranka dol`na opredeliti v 30 dneh
od prejema pobude.
8. ~len
(Komisija za razlago kolektivne
pogodbe)
(1) Stranki kolektivne pogodbe
imenujeta tri~lansko komisijo za razlago
kolektivne pogodbe v enem
mesecu po uveljavitvi te kolektivne
pogodbe. V komisijo imenuje vsaka
stranka po enega ~lana, tretjega
~lana, ki je tudi njen predsednik, pa
imenujeta sporazumno iz vrst priznanih
strokovnjakov za delovno pravo.
(2) Komisija za razlago sprejema
razlage, mnenja in priporo~ila. Razlage
stranki kolektivne pogodbe objavita
na enak na~in, kot je bila objavljena
kolektivna pogodba.
(3) Mnenja komisije pomenijo
strokoven predlog uporabnikom kolektivne
pogodbe za uporabo posamezne
dolo~be kolektivne pogodbe v
praksi.
(4) Priporo~ilo komisije je strokovni
predlog strankama za ureditev
dolo~enega vpra{anja.
9. ~len
(Re{evanje kolektivnih sporov)
Kolektivni delovni spor se re{uje
skladno z dolo~ili zakona o kolektivnih
pogodbah.
II. NORMATIVNI DEL
10. ~len
(Uporaba dolo~b kolektivne pogodbe)
S kolektivno pogodbo za posameznega
delodajalca oziroma s
splo{nim aktom ali s pogodbo o zaposlitvi,
~e delavci pri delodajalcu niso
sindikalno organizirani, ni mogo~e
dolo~iti manj ugodnih pravic, kot jih
dolo~a ta kolektivna pogodba.
11. ~len
(Razvrstitev del)
(1) Delovna mesta se, upo{tevajo~
izjemo za manj{e delodajalce po
Zakonu o delovnih razmerjih, skladno
z aktom o sistemizaciji delovnih mest
razvrstijo v tarifne razrede, glede na
zahtevano strokovno izobrazbo.
(2) Tarifni razredi so naslednji:
I. tarifni razred (enostavna dela):
Delovna mesta, za katera se ne
zahteva priu~itev in za katera zadostuje
nedokon~ana osnovna {ola;
II. tarifni razred (manj zahtevna
dela):
Delovna mesta, za katera se
zahtevajo poleg osnovno{olske izobrazbe
{e kraj{i eno– ali ve~mese~ni
te~aji;
III. tarifni razred (srednje zahtevna
dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva
do 2 leti javno veljavnega ni`jega
poklicnega izobra`evanja;
IV. tarifni razred (zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se
zahteva najmanj 3 leta javno veljavnega
srednjega poklicnega izobra`evanja;
V. tarifni razred (bolj zahtevna
dela):
Delovna mesta, za katera se
zahteva najmanj 4 leta javno veljavnega
srednjega strokovnega izobra`evanja
ali najmanj 3 leta javno veljavnega
srednjega poklicnega izobra-
`evanja in mojstrski, delovodski ali
poslovodski izpit;
VI. tarifni razred (zelo zahtevna
dela):
Delovna mesta, za katera se
zahteva vi{ja strokovna izobrazba ali
vi{je{olsko izobra`evanje po prej{njih
predpisih;
VII. tarifni razred (visoko zahtevna
dela):
Delovna mesta, za katera se
zahteva visoka strokovna (VII/1) ali
univerzitetna (VII/2) izobrazba;
VIII. tarifni razred (najbolj zahtevna
dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva
magisterij, specializacija ali dr-
`avni izpit po kon~anem visokem univerzitetnem
izobra`evanju ali strokovnem
izobra`evanju ter doktorat
znanosti.
III. SKLENITEV IN PRENEHA-
NJE POGODBE O ZAPOSLITVI
12. ~len
(Predhodni preizkus)
(1) Delodajalec lahko pred izbiro
preizkusi usposobljenost prijavljenih
kandidatov za delo, pri ~emer sam
dolo~i ustrezen na~in preizkusa.
(2) Delodajalec lahko preizkusi le
strokovno usposobljenost, znanje,
ve{~ine in spretnosti ter psihofizi~ne
sposobnosti, ki so potrebne pri delu.
(3) Kandidat ima pravico do
od{kodnine v primeru delovne nesre-
~e v zvezi s preizkusom usposobljenosti.
Delodajalec lahko svojo
odgovornost zavaruje.
13. ~len
(Vro~itev predloga pogodbe o
zaposlitvi)
Delodajalec je dol`an vro~iti
predlog pogodbe o zaposlitvi delavcu,
ki se zaposluje pri delodajalcu, najmanj
3 delovne dni pred predvidenim
dnem sklenitve oziroma nastopom
dela.
14. ~len
(Pogodba o zaposlitvi)
(1) Pogodba o zaposlitvi poleg
sestavin, ki jih dolo~a zakon, vsebuje
tudi dolo~be o:
– pripravni{tvu;
– uvajanju v delo;
– tarifnem razredu, v katerega je
razvr{~eno delovno mesto oziroma
vrsta dela.
(2) Pogodba o zaposlitvi lahko
vsebuje tudi druge obveznosti in pravice
delavca in delodajalca.
15. ~len
(Opravi~eni razlogi, zaradi katerih
delavec ne za~ne delati)
Opravi~eni razlogi, zaradi katerih
delavec ne pri~ne delati v skladu s
pogodbo o zaposlitvi, so praviloma:
– bolezen, ki se izka`e z
zdravni{kim potrdilom;
– vabilo k upravnim ali sodnim
organom, brez krivde delavca.
16. ~len
(Sklepanje pogodbe o zaposlitvi
za dolo~en ~as)
(1) Manj{i delodajalec lahko
sklepa pogodbe o zaposlitvi za dolo~en
~as tudi izven primerov, ki jih
dolo~a zakon, in sicer:
– v prvih treh letih, ko prvi~ za~ne
opravljati dejavnost,
– namesto uvedbe poskusnega
dela lahko z delavcem sklene pogodbo
o zaposlitvi za dolo~en ~as v trajanju,
ki je s to kolektivno pogodbo
dolo~en za trajanje poskusnega dela
ustrezne zahtevnosti,
– ~e gre za izvedbo posla, pridobljenega
z javnim nate~ajem ali
naro~ilom, in sicer za ~as izvedbe
tega posla.
(2) Delodajalec lahko z delavcem,
ki prvi~ sklepa pogodbo o zaposlitvi,
sklene pogodbo o zaposlitvi za
dolo~en ~as za ~as uvajanja v delo,
dolo~en s to kolektivno pogodbo.
17. ~len
(^asovna omejitev sklepanja
pogodb o zaposlitvi za dolo~en ~as pri
projektnem delu)
(1) ^e je delo projektno organizirano,
se pogodba o zaposlitvi za
dolo~en ~as lahko sklene tudi za
obdobje, dalj{e od dveh let, ~e se
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 17

pogodba o zaposlitvi sklene za ves
~as trajanja projekta.
(2) Za projektno delo se {teje
delo, ki je organizirano tako, da je
vsak projekt samostojen del poslovanja
delodajalca in ne spada v
dejavnost delodajalca, ki se teko~e
(dnevno) opravlja.
18. ~len
(Poskusno delo)
(1) Delavec in delodajalec, ki se v
pogodbi o zaposlitvi dogovorita o
poskusnem delu, opredelita tudi njegovo
trajanje in na~in spremljanja.
(2) Poskusno delo traja najve~:
– za delovna mesta, razvr{~ena v
III. do IV. tarifni razred 1 mesec,
– za delovna mesta, razvr{~ena v
V. do VI. tarifni razred 2 meseca,
– za delovna mesta, razvr{~ena v
VII. in VIII. tarifni razred 3 mesece.
19. ~len
(Uvajanje v delo)
(1) Ko se delavec prvi~ zaposluje,
ga delodajalec lahko uvede v delo.
(2) Uvajanje v delo sestavlja:
– seznanitev delavca z dejavnostjo
delodajalca, njegovo organizacijo
in s poslovanjem,
– seznanitev z delom na delovnem
mestu ali z vrsto dela, za katero
je delavec sklenil pogodbo o
zaposlitvi,
– seznanitev z delovnimi in drugimi
postopki na delovnem mestu ali
vrsti dela in navodili za delo,
– seznanitev s sodelavci, s katerimi
bo delavec redno sodeloval pri
izvajanju svojih delovnih nalog,
– seznanitev z oceno tveganja,
vklju~no z ukrepi za zagotavljanje
varnosti in zdravja pri delu,
– izvajanje delovnih nalog na
delovnem mestu ali vrsti dela (sprva
pod nadzorom, kasneje samostojno),
– seznanitev s podatki, ki so
poslovna skrivnost, in s postopki ravnanja
s temi podatki,
– seznanitev z varstvom osebnih
podatkov,
– seznanitev z drugimi obveznostmi
delavca, ki izhajajo iz zakona,
splo{nih aktov delodajalca in o zaposlitvi.
20. ~len
(1) Uvajanje v delo lahko traja za
delavce, ki so sklenili pogodbo o
zaposlitvi za delo:
– razvr{~eno v I. ali II. tarifni
razred najve~ en mesec,
– razvr{~eno v III. ali IV. tarifni
razred najve~ dva meseca,
– razvr{~eno v V. ali VI. tarifni
razred najve~ {tiri mesece,
– razvr{~eno v VII. ali vi{ji tarifni
razred najve~ {est mesecev.
(2) V ~asu uvajanja v delo delodajalec
delavcu ne more odpovedati
pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
21. ~len
(Obveznost opravljanja drugega
dela)
(1) Delavec mora za~asno opravljati
tudi drugo delo, ki ni predmet
pogodbe o zaposlitvi, v naslednjih primerih:
– zmanj{anja ali pove~anja obsega
dela pri delodajalcu ali v posamezni
organizacijski enoti,
– nadome{~anja drugega delavca,
– nenadne okvare strojev (postrojenj)
in drugih sredstev za delo na
delovnem mestu,
– nadome{~anja delavca, ki iz
objektivnih razlogov ne sme zapustiti
delovnega mesta, zaradi zagotovitve
odmora med delom,
– izvajanja ukrepov za varnost in
zdravje pri delu,
– v ~asu odpovednega roka v
primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi
iz razloga nesposobnosti,
– v primerih uvajanja novih
tehnologij, nove organizacije dela in
novih proizvodnih programov, delovnih
procesov, predlogov izbolj{av ipd.,
– v primerih, ko opravljanje drugega
dela pomeni edini ekonomski
izhod za ohranitev delovnega mesta.
(2) Delavec mora pred za~etkom
opravljanja drugega dela oziroma
najkasneje v roku treh delovnih dni po
za~etku dela prejeti pisni nalog za
drugo delo.
(3) Delo po dolo~bah prvega odstavka
tega ~lena lahko traja najve~ 2
meseca v koledarskem letu.
(4) Delavec mora biti usposobljen
za varno opravljanje drugega
dela.
(5) Za ~as opravljanja drugega
dela delavcu pripada pla~a, ki je zanj
ugodnej{a.
22. ~len
(Napotitev na delo v drug kraj)
(1) V primeru, ko je kraj opravljanja
dela v pogodbi o zaposlitvi {ir{e
dolo~en, delodajalec lahko napoti
delavca na opravljanje dela v drug
kraj, ~e traja skupna vo`nja z javnimi
prevoznimi sredstvi najve~ 3 ure v
obe smeri, razen ~e se delodajalec in
delavec ne dogovorita druga~e.
(2) Matere z otroki do treh let se
lahko napoti na delo v drug kraj, ~e
traja skupna vo`nja na delo in z dela z
javnimi prevoznimi sredstvi najve~ 2
uri v obe smeri.
(3) Na delo v drug kraj ni mogo~e
napotiti delovnega invalida in delavca
z zmanj{ano delovno zmo`nostjo, ~e
bi mu taka napotitev bistveno poslab{ala
njegovo zdravstveno stanje.
IV. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN
ODGOVORNOSTI DELAVCEV
23. ~len
(Dnevna, tedenska in mese~na
~asovna omejitev nadurnega dela)
Dnevna, tedenska in mese~na
~asovna omejitev nadurnega dela,
dolo~ena z zakonom, se lahko upo-
{teva kot povpre~na omejitev v
obdobju 6 mesecev.
24. ~len
(Pogoji za za~asno prerazporeditev
delovnega ~asa)
Delovni ~as lahko delodajalec
za~asno prerazporedi v primerih:
– ki so dolo~eni z zakonom za
uvedbo nadurnega dela,
– zaradi nepredvidenega zmanj-
{anega ali pove~anega obsega dela,
– zaradi za~asnega pomanjkanja
surovin (reprodukcijskih materialov,
sestavnih delov) in energije (elektrika,
para, plin),
– zaradi nepredvidene za~asno
pove~ane odsotnosti delavcev z dela,
– zaradi neugodnih vremenskih
pogojev.
25. ~len
(Neenakomerna razporeditev ter
za~asna razporeditev delovnega
~asa)
(1) V primerih, ko to narekujejo
objektivni, tehni~ni razlogi ali razlogi
organizacije dela, se pri neenakomerni
razporeditvi ter za~asni prerazporeditvi
delovnega ~asa upo{teva
polni delovni ~as kot povpre~na
delovna obveznost v obdobju 12
mesecev.
(2) V pogodbi o zaposlitvi se
opredelijo objektivni, tehni~ni in organizacijski
razlogi iz prvega odstavka
tega ~lena.
26. ~len
(1) ^e eden od star{ev uveljavlja
pravico do kraj{ega delovnega ~asa
zaradi star{evstva, se razporeditev
delovnega ~asa dolo~i z dogovorom
med delavcem in delodajalcem.
(2) Delodajalec je delavcu z
dru`inskimi obveznostmi dol`an, ~e to
dopu{~ajo delovne razmere,
omogo~iti zaradi la`jega usklajevanja
poklicnih in dru`inskih obveznosti
delo v razporedu delovnega ~asa, ki je
za delavca najugodnej{i.
27. ~len
(Dnevni in tedenski po~itek)
V dejavnostih:
– kjer narava dela zahteva stalno
prisotnost ali
– kjer narava dejavnosti zahteva
kontinuirano zagotavljanje dela ali
storitev ali
– v primeru predvidenega neenakomernega
ali pove~anega obsega
dela, se minimalno trajanje dnevnega
in tedenskega po~itka, kot je
dolo~eno z zakonom, zagotavlja v
obdobju 14 dni.
28. ~len
(Deljen delovni ~as)
V primeru deljenega delovnega
~asa mora trajati prekinitev dela med
obema deloma delovnega ~asa najmanj
eno uro. Ta ~as se ne {teje za
delovni ~as.
29. ~len
(Letni dopust)
Trajanje letnega dopusta
(1) Delavec ima v posameznem
koledarskem letu pravico do letnega
dopusta, ki ne more biti kraj{i kot {tiri
tedne, kar pomeni:
– 16 delovnih dni, ~e dela 4 dni
na teden,
– 20 delovnih dni, ~e dela 5 dni
na teden,
– 24 delovnih dni, ~e dela 6 dni
na teden.
(2) Poleg letnega dopusta iz
prej{njega odstavka imajo pravico do
dodatnih dni letnega dopusta:
– starej{i delavec – 3 dni,
– delavec invalid – 3 dni,
– delavec z najmanj 60% telesno
okvaro – 3 dni,
– delavec, ki neguje in varuje
otroka s telesno ali du{evno prizadetostjo
– 3 dni,
– delavec, mlaj{i od 18 let – 7
dni,
– no~ni delavec – 1 dan,
– delavec za vsakega otroka, ki
{e ni dopolnil 15 let starosti – 1 dan.
(3) V primeru organiziranega dela
ob nedeljah, 15 ali ve~ nedelj na leto,
pripada delavcu dodatno 1 dan letnega
dopusta.
(4) V primeru, da delavec ve~ino
delovnega ~asa opravlja delo, ki je
posebno te`ko, naporno ali zdravju
{kodljivo ter kot tako opredeljeno v
Izjavi o varnosti, mu pripada dodatno
najmanj 1 dan letnega dopusta.
(5) V primeru, da delavec dela v
deljenem delovnem ~asu in prekinitev
traja dve uri ali ve~, mu pripada dodatno
1 dan letnega dopusta.
(6) Na osnovi zahtevnosti dela,
delavcu pripadajo dodatni dnevi
dopusta:
– za delo III., IV. In V. stopnje
zahtevnosti 1 dan,
– za delo VI. In VII. stopnje
zahtevnosti 2 dni.
(7) Delavcu pripadajo dodatni
dnevi letnega dopusta za delo pri zadnjem
delodajalcu:
– od 1 do 5 let 1 dan,
– od 5 do 10 let 2 dni,
– od 10 do 15 let 3 dni,
– od 15 do 20 let 4 dni,
– nad 20 let 5 dni.
(7) Dalj{e trajanje letnega dopusta
se lahko dolo~i s kolektivno
pogodbo, splo{nim aktom delodajalca
ali pogodbo o zaposlitvi.
(8) Delodajalec delavca pisno
obvesti o odmeri letnega dopusta najkasneje
do 31. marca teko~ega leta.
(9) Letni dopust je mogo~e izrabiti
v ve~ delih, pri ~emer mora en del
trajati najmanj dva tedna. Pri izra-
~unavanju sorazmernega letnega dopusta
se najmanj polovica dneva
zaokro`i navzgor na cel dan letnega
dopusta.
(10) V podjetni{ki kolektivni
pogodbi, v splo{nem aktu delodajalca
ali v pogodbi o zaposlitvi se lahko
dolo~ijo dodatni kriteriji letnega dopusta,
kot so npr. zahtevnost dela, izobrazba,
te`ji delovni pogoji, delovna
uspe{nost itd.
30. ~len
(Pla~ana odsotnost zaradi osebnih
okoli{~in)
(1) Delavec ima pravico do
pla~ane odsotnosti z dela do skupaj
najve~ 7 delovnih dni v posameznem
koledarskem letu v primerih,
dolo~enih z zakonom. Delavec se o
izrabi odsotnosti dogovori z delodajalcem.
(2) Pla~ana odsotnost zna{a za
posamezni primer:
– lastne poroke 1 dan
– rojstva otroka 2 dneva
– smrti zakonca ali osebe, ki je z
delavcem `ivela v skupnosti, ki je
izena~ena z zakonsko zvezo,
otrok, star{ev, posvojencev in
pastorkov 2 dneva
– smrti bratov in sester 1 dan
– selitve delavca in njegove
dru`ine v istem kraju 1 dan
– selitve delavca in njegove
dru`ine v drug kraj 2 dneva
– elementarne nesre~e, ki je
zadela delavca in njegovo dru`ino
1–3 dni.
(3) Odsotnost iz prvega odstavka
tega ~lena je mo`no izrabiti samo ob
nastopu dogodka.
V. DISCIPLINSKA IN OD[KOD-
NINSKA ODGOVORNOST
31. ~len
(Pav{alna od{kodnina)
(1) Med strankama pogodbe o
zaposlitvi veljajo glede uveljavljanja in
18 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - SEPTEMBER 2008

ugotavljanja od{kodninske odgovornosti
splo{na pravila civilnega
prava.
(2) ^e bi ugotavljanje vi{ine {kode
povzro~ilo nesorazmerne stro{ke,
so primeri {kodnih ravnanj delavca,
ko se lahko odmeri pav{alna od{kodnina:
– okvare delovnih sredstev v
vi{ini do 3.000,00 EUR;
– ko je povzro~itelj {kode pod
vplivom alkohola ali narkoti~nih sredstev.
(3) Pav{alna od{kodnina zna{a
najve~ 50% obra~unane bruto pla~e,
ki jo je delavec prejel v mesecu pred
nastankom dogodka.
VI. ODPOVED POGODBE O
ZAPOSLITVI
32. ~len
(Trajanje odpovednega roka pri
odpovedi delavca)
(1) S pogodbo o zaposlitvi je lahko
dogovorjen dalj{i odpovedni rok,
kot ga dolo~a zakon.
(2) Pogodbeno dogovorjeni odpovedni
rok ne sme biti dalj{i od:
– 30 dni za delavce od I. do III.
tarifnega razreda,
– 60 dni za delavce v IV. in V. tarifnem
razredu,
– 90 dni za delavce od VI. tarifnega
razreda dalje.
33. ~len
(Minimalni odpovedni roki pri
manj{em delodajalcu)
(1) ^e redno odpoveduje pogodbo
o zaposlitvi delavec, je odpovedni
rok pri malem delodajalcu 15 dni in
ne dalj{i od 60 dni.
(2) ^e redno odpoveduje pogodbo
o zaposlitvi mali delodajalec, je
odpovedni rok:
– 30 dni, ~e ima delavec manj kot
15 let delovne dobe pri delodajalcu,
– 45 dni, ~e ima delavec ve~ kot
15 let delovne dobe pri delodajalcu,
– 90 dni, ~e ima delavec ve~ kot
30 let delovne dobe pri delodajalcu.
(3) Kadar delodajalec redno
odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz
krivdnega razloga, je odpovedni rok
15 dni.
VII. TARIFNI DEL
34. ~len
(Vrste osebnih prejemkov)
(1) Delavec ima pravico do osebnih
prejemkov, dolo~enih z zakonom
in s to kolektivno pogodbo.
(2) Osebni prejemki delavca v
delovnem razmerju po tej kolektivni
pogodbi so:
– pla~a;
– nadomestilo pla~e;
– povra~ila stro{kov v zvezi z
delom;
– drugi osebni prejemki.
(3) Povra~ila stro{kov v zvezi z
delom:
– prevoz na delo in z dela;
– prehrana med delom;
– povra~ilo stro{kov za slu`bena
potovanja;
– terenski dodatek.
(4) Drugi osebni prejemki:
– regres za letni dopust;
– odpravnina ob upokojitvi;
– solidarnostna pomo~;
– jubilejne nagrade;
– nagrade u~encem, dijakom in
{tudentom na prakti~nem usposabljanju.
35. ~len
(Splo{ne dolo~be o osebnih prejemkih)
(1) Vsi zneski v tej kolektivni
pogodbi, ki se nana{ajo na pla~e in
nadomestila pla~, so v bruto zneskih.
(2) Povra~ila stro{kov v zvezi z
delom in drugi osebni prejemki se
izpla~ujejo v vi{ini, kot jih dolo~a ta
kolektivna pogodba, vendar pod
pogoji in najve~ v zneskih, ki se ne
v{tevajo v dav~no osnovo dohodka iz
delovnega razmerja in osnovo za
prispevke za socialno varnost.
36. ~len
(Pla~e)
(1) Pla~o delavca sestavlja:
osnovna pla~a, dodatki po posameznih
vrstah, del pla~e na podlagi
delovne uspe{nosti in del pla~e iz
naslova poslovne uspe{nosti, ~e je
tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo,
splo{nim aktom delodajalca ali v
pogodbi o zaposlitvi.
(2) V pogodbi o zaposlitvi delavec
in delodajalec dolo~ita znesek osnovne
pla~e. Osnovna pla~a delavca je
najmanj enaka najni`ji osnovni pla~i,
dolo~eni za posamezni tarifni razred
te kolektivne pogodbe.
(3) Najni`ja osnovna pla~a je
vrednost najmanj zahtevnega dela v
tarifnem razredu za povpre~ni
mese~ni delovni ~as, ki zna{a 174 ur
za poln delovni ~as ob pogojih 40
urnega delavnika ali kraj{ega delovnega
~asa, ki je po zakonu izena~en s
polnim delovnim ~asom, oziroma iz
tega izra~unana delovna ura.
(4) Najni`je osnovne pla~e iz te
kolektivne pogodbe se usklajuje kot
se dogovorijo podpisniki te kolektivne
pogodbe z aneksom.
(5) Osnovna pla~a se dolo~i v
mese~nem znesku ali znesku na uro.
Dogovorjeni mese~ni znesek velja za:
– povpre~ni mese~ni delovni ~as,
prera~unan iz letnega delovnega
~asa, ki zna{a 174 ur za poln delovni
~as ob pogojih 40 urnega delavnika
ali kraj{ega delovnega ~asa, ki je po
zakonu izena~en s polnim delovnim
~asom, oziroma iz tega izra~unana
delovna ura;
– zahtevnost dela, za katero je
delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi;
– pla~ilo za normalne obremenitve
pri delu, neugodne vplive okolja
in nevarnost pri delu.
37. ~len
(Zneski najni`jih osnovnih pla~)
(1) Zneski najni`jih osnovnih pla~
za posamezni tarifni razred se
uporabljajo od prvega koledarskega
dne v mesecu po objavi te kolektivne
pogodbe v Uradnem listu RS dalje in
zna{ajo:
I. tarifni razred 505 evrov
II. tarifni razred 525 evrov
III. tarifni razred 567 evrov
IV. tarifni razred 580 evrov
V. tarifni razred 615 evrov
VI. tarifni razred 705 evrov
VII. tarifni razred 825 evrov
VIII. tarifni razred 925 evrov.
(2) Urna postavka najni`je
osnovne pla~e se dolo~i tako, da se
zneski iz prej{njega odstavka delijo s
174 in zaokro`ujejo na cele evre.
(3) Zneski iz prvega odstavka
tega ~lena zajemajo zneska uskladitvenega
dodatka za leto 2004 in
2005 po dolo~bah aneksa {t. 1 h
Kolektivni pogodbi med delavci in
zasebnimi delodajalci (Uradni list RS,
{t. 129/04).
(4) ^e bo povpre~na letna inflacija
v obdobju januar–december 2008
v primerjavi z obdobjem januar
–december 2007 presegla 3,5 %, se
najni`je osnovne pla~e po tej kolektivni
pogodbi za leto 2008, od meseca
januarja 2009 pove~ajo za razliko
med 3,5 % in dejansko povpre~no
letno inflacijo.
(5) Najni`je osnovne pla~e po tej
kolektivni pogodbi se od meseca avgusta
2009 pove~ajo za 2,3 %. ^e bo
povpre~na letna inflacija v obdobju
januar–december 2009 v primerjavi z
obdobjem januar–december 2008
presegla 2,7 % se najni`je osnovne
pla~e po tej kolektivni pogodbi za leto
2009, od meseca januarja 2010
dodatno pove~ajo za razliko med
2,7% in dejansko povpre~no letno
inflacijo.
38. ~len
(Dodatki za posebne pogoje
dela)
(1) Delavcu pripadajo dodatki za
posebne pogoje dela, ki izhajajo iz
posebnih obremenitev pri delu, neugodnih
vplivov okolja in nevarnosti pri
delu, ~e niso vsebovani v osnovni
pla~i. Delavcu pripadajo tudi dodatki
za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz
razporeditve delovnega ~asa, ki je
zanj manj ugoden.
(2) Dodatki se obra~unavajo za
~as, ko je delavec delal v pogojih,
zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Dodatki za te`je delovne
pogoje se delavcu za ~as opravljanja
tega dela priznavajo v skladu z dolo~ili
kolektivne pogodbe delodajalca, aktom
delodajalca ali s pogodbo o
zaposlitvi, vendar najmanj v vi{ini
10% od osnove. Osnova za izra~un
dodatkov je osnovna pla~a delavca za
polni delovni ~as oziroma ustrezna
urna postavka.
39. ~len
(Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve
delovnega ~asa, ki je za delavce
manj ugoden)
(1) Delavcu pripadajo dodatki
zaradi razporeditve delovnega ~asa v
naslednjih odstotkih:
a) za no~no delo 30 %
b) za nadurno delo 30 %
c) za delo v nedeljo 50 %
~) za delo na praznike in dela
proste dneve po zakonu 50 %.
(2) Dodatek za delo v nedeljo in
dodatek za delo na dela proste dneve
po zakonu se med seboj izklju~ujeta.
(3) Osnova za izra~un dodatkov
je osnovna pla~a delavca za polni
delovni ~as oziroma ustrezna urna
postavka.
40. ~len
(Dodatek za delovno dobo)
(1) Delavcu pripada dodatek za
delovno dobo najmanj v vi{ini 0,5 %
od osnovne pla~e za vsako izpolnjeno
leto skupne delovne dobe.
(2) Kolikor zakon, ki ureja delovna
razmerja, dodatek na delovno
dobo uredi druga~e, morata pogodbeni
stranki v roku 3 mesecev od njegove
uveljavitve uskladiti dolo~be te
kolektivne pogodbe glede dodatka za
delovno dobo.
(3) Pri uveljavljanju pravice iz
prvega odstavka se v delovno dobo
v{tevajo izpolnjena leta delovne dobe,
ki jih je delavec prebil na delu ali v
delovnem razmerju doma oziroma v
tujini ali pri opravljanju samostojne
dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z
vpisom v delovno knji`ico.
(4) Dokupljena, beneficirana in
posebne zavarovalne dobe se ne
{tejejo kot dobe pri uveljavljanju
dodatka za delovno dobo.
41. ~len
(Nadomestila pla~e)
(1) Delavcu pripada nadomestilo
pla~e za ~as upravi~ene odsotnosti z
dela skladno z zakonom, razen za izobra`evanje
v lastnem interesu.
(2) Nadomestilo pla~e delavca
ne more biti vi{je od pla~e, ki bi jo
delavec prejel, ~e bi delal.
42. ~len
(Del pla~e na podlagi delovne
uspe{nosti)
Del pla~e na podlagi delovne uspe{nosti
se dolo~i upo{tevaje gospodarnost,
kvaliteto in obseg opravljanja
dela, za katero je delavec sklenil
pogodbo o zaposlitvi ter ne more
zna{ati manj kot 1%.
43. ~len
(Del pla~e na podlagi poslovne
uspe{nosti delodajalca)
Izpla~ilo dela pla~e iz naslova poslovne
uspe{nosti delodajalca lahko
delavcu pripada v skladu z merili,
opredeljenimi pri delodajalcu.
44. ~len
(Obra~un pla~e)
(1) Delavcu mora biti ob izpla~ilu
pla~e vro~en pisni obra~un, ki vsebuje
zlasti naslednje podatke:
– osnovno pla~o delavca;
– dodatke po posameznih vrstah;
– pla~o iz naslova delovne uspe{-
nosti;
– del pla~e iz poslovne uspe{-
nosti;
– nadomestila pla~e po posameznih
vrstah;
– bruto pla~o;
– zneske prispevkov za socialno
varnost;
– dav~ni odtegljaj (akontacija dohodnine);
– neto pla~o;
– odtegljaji iz pla~e (administrativne
in sodne prepovedi, premije za
dodatno prostovoljno zdravstveno in
pokojninsko zavarovanje, ipd.);
– neto izpla~ilo pla~e.
(2) Ob obra~unu pla~e lahko
delodajalec na istem obra~unskem
listu delavcu obra~una vse prejemke
iz delovnega razmerja, in sicer
povra~ila stro{kov v zvezi z delom in
druge osebne prejemke.
VIII. DRUGI OSEBNI PREJEMKI
45. ~len
(Regres za letni dopust)
(1) Regres za letni dopust v letu
2009 zna{a najmanj 735,00 EUR
oziroma pri delodajalcih z izgubo v
preteklem poslovnem letu najmanj
635,00 EUR.
(2) Regres za letni dopust za leto
2010 zna{a najmanj 735,00 EUR,
razen ~e se stranke kolektivne pogodbe
ne dogovorijo druga~e.
(3) V primeru nelikvidnosti delodajalca
se lahko regres za letni dopust
izpla~a v ve~ obrokih, vendar
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 19

najkasneje do 1. novembra teko~ega
koledarskega leta.
46. ~len
(Solidarnostna pomo~)
(1) V primeru smrti delavca pripada
njegovim o`jim dru`inskim ~lanom
solidarnostna pomo~ v vi{ini ene povpre~ne
mese~ne pla~e na zaposlenega
v Republiki Sloveniji za pretekle tri
mesece.
(2) V primeru smrti o`jega dru-
`inskega ~lana, ki ga je delavec vzdr-
`eval, pripada delavcu solidarnostna
pomo~ v vi{ini polovice povpre~ne
mese~ne pla~e na zaposlenega v Republiki
Sloveniji za pretekle tri mesece.
(3) O`ji dru`inski ~lani iz prej{njih
odstavkov so: zakonec, zunajzakonski
partner, otroci, posvojenci, pastorki in
star{i, ~e jih je delavec dol`an pre`ivljati.
(4) Na predlog (reprezentativnega
sindikata lahko izpla~a delodajalec
solidarnostno pomo~ delavcu v vi{ini
ene povpre~ne mese~ne pla~e na
zaposlenega v Republiki Sloveniji za
pretekle tri mesece v primeru te`je
invalidnosti, ki je posledica nesre~e
pri delu ali poklicne bolezni in zaradi
katere je delavcu priznana pravica do
dela na drugem delovnem mestu ali
pravica do kraj{ega delovnega ~asa
od polnega.
(5) Delodajalec lahko delavcu
izpla~a solidarnostno pomo~ v vi{ini
ene povpre~ne mese~ne pla~e na
zaposlenega v Republiki Sloveniji za
pretekle tri mesece v naslednjih
primerih:
– neprekinjene bolezni, ki traja
najmanj {est mesecev,
– elementarne nesre~e, ki je
prizadela delavca.
(6) Solidarnostno pomo~ delodajalec
izpla~a ob nastanku primera iz
prvega in drugega odstavka tega
~lena oziroma najkasneje v 30 dneh
po nastanku primera.
(7) Solidarnostna pomo~ iz
~etrtega odstavka je enkratna pomo~,
ki se izpla~a ob priznanju pravice do
dela na drugem delovnem mestu ali
pravice do dela s kraj{im delovnim
~asom od polnega.
(8) Solidarnostna pomo~ iz prve
alinee petega odstavka se lahko
izpla~a najve~ enkrat v letu, v katerem
se izpolni pogoj za njeno pridobitev.
47. ~len
(Jubilejna nagrada)
Delavcu pripada jubilejna nagrada:
– za 10 let delovne dobe pri zadnjem
delodajalcu v vi{ini 40 % povpre~ne
mese~ne pla~e zaposlenih v
Republiki Sloveniji za pretekle tri
mesece,
– za 20 let delovne dobe pri zadnjem
delodajalcu v vi{ini 60 % povpre~ne
mese~ne pla~e zaposlenih v
Republiki Sloveniji za pretekle tri
mesece,
– za 30 let delovne dobe pri zadnjem
delodajalcu v vi{ini 80 % povpre~ne
mese~ne pla~e zaposlenih v
Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.
48. ~len
(Nagrade dijakom, vajencem in
{tudentom na prakti~nem usposabljanju)
(1) V ~asu prakti~nega usposabljanja
z delom oziroma v ~asu obvezne
prakse imajo dijaki in {tudenti pravico
do nagrade za polni delovni ~as v
naslednjih zneskih:
Dijaki:
1. letnik 90 EUR
2. letnik 120 EUR
3. letnik 150 EUR
4. letnik 150 EUR
[tudenti: 170 EUR
(2) Nagrade vajencem za njihovo
usposabljanje z delom ureja zakon.
IX. POVRA^ILA STRO[KOV V
ZVEZI Z DELOM
49. ~len
(Prehrana med delom)
(1) Delavcem se zagotovi topli
obrok, ~e pa ta ni zagotovljen, je
delavec upravi~en do povra~ila stro{-
kov za prehrano med delom, ~e dela
vsaj 4 ure na dan.
(2) ^e delavec dela pri dveh
delodajalcih, mu pripada pri vsakem
delodajalcu sorazmerni del povra~ila
za prehrano med delom, ki dnevno ne
sme biti ni`je od 4,00 EUR.
(3) V primeru, da delavec dela 11
ur ali ve~ na dan, mu pripada pravica
do sorazmerno vi{jega povra~ila za
prehrano med delom.
(4) Do povra~ila stro{kov za
prehrano je upravi~en delavec v vi{ini
4,00 EUR na dan.
50. ~len
(Prevoz na delo in z dela)
(1) Delavec je upravi~en do
povra~ila stro{kov za prevoz na delo
in z dela za dneve prisotnosti na delu,
od kraja bivali{~a, dolo~enega v
pogodbi o zaposlitvi, do sede`a delodajalca
oziroma do mesta opravljanja
dela.
(2) Delavec je upravi~en do
povra~ila stro{kov prevoza na delo in
z dela najmanj v vi{ini 70 % cene
najcenej{ega javnega prevoza.
(3) ^e javni prevoz ni organiziran
oziroma ga delavec iz utemeljenih
razlogov ne more uporabljati, je
upravi~en do povra~ila stro{kov prevoza
na delo in z dela najmanj v vi{ini
0,15 EUR, oziroma v vsakokratni
vi{ini po Uredbi o vi{ini povra~il
stro{kov v zvezi z delom in drugih prejemkov,
ki se ne v{tevajo v dav~no
osnovo, za vsak polni kilometer razdalje
med bivali{~em, dolo~enim v
pogodbi o zaposlitvi, do sede`a delodajalca
oziroma do mesta opravljanja
dela.
(4) Delavec ni upravi~en do povra~ila
iz prvega odstavka, ~e delodajalec
organizira brezpla~ni prevoz na
delo in z dela.
51. ~len
(Povra~ilo stro{kov za slu`beno
potovanje)
Za povra~ilo stro{kov, ki so jih
imeli delavci na slu`benem potovanju,
se {teje dnevnica (povra~ilo stro{kov
za prehrano), povra~ilo stro{kov za
preno~evanje in povra~ilo stro{kov za
prevoz.
52. ~len
(Povra~ilo stro{kov za slu`beno
potovanje v Sloveniji)
(1) Delavec je za slu`beno potovanje
v Sloveniji upravi~en do
dnevnice, in sicer za pot, ki traja:
– nad 6 do 8 ur – v vi{ini 5,26
EUR,
– nad 8 do 12 ur – v vi{ini 7,51
EUR,
– nad 12 ur – v vi{ini 15,02 EUR.
(2) Povra~ila stro{kov za prevoz
na slu`benem potovanju v Sloveniji in
stro{kov za preno~evanje na
slu`benem potovanju v Sloveniji se
izpla~ujejo v skladu z zgornjim
zneskom Uredbe o vi{ini povra~il
stro{kov v zvezi z delom in drugih
dohodkov, ki se ne v{tevajo v dav~no
osnovo.
53. ~len
(Povra~ilo stro{kov za slu`beno
potovanje v tujini)
Delavec, ki ga je delodajalec
napotil na slu`beno pot v tujino, je
upravi~en do dnevnice (povra~ilo
stro{kov za prehrano), povra~ila
stro{kov za prevoz in povra~ila
stro{kov za preno~evanje, pod pogoji
in v vi{ini, ki ga dolo~i izvr{ilni predpis,
ki ureja povra~ilo stro{kov za
slu`bena potovanja v tujino.
54. ~len
(Terenski dodatek)
(1) Delavci so upravi~eni do
terenskega dodatka, ~e delajo na
terenu izven sede`a delodajalca ali
poslovne enote in izven kraja stalnega
ali za~asnega bivali{~a delavca ter
~e sta na terenu organizirana
prehrana in preno~i{~e. [teje se, da
je delavec, ~e dela in biva na terenu
od 12 ur do 24 ur, upravi~en do 3
obrokov prehrane.
(2) ^e prehrano (3 obroki) in
preno~i{~e organizira delodajalec, je
delavec upravi~en do terenskega
dodatka v vi{ini 3,13 EUR na dan.
(3) Delavci so upravi~eni do
dodatka iz prej{njega odstavka za
dneve, ko so dejansko opravljali delo
v tak{nih pogojih, in za dneve, ko se
ne dela, ~e so dejansko bivali na
terenu.
(4) V primeru, ko delodajalec ne
zagotovi prehrane in preno~evanja, je
delavec upravi~en do dnevnice v
vi{ini, dolo~eni v 52. ~lenu te kolektivne
pogodbe, in povra~ila stro{kov
preno~evanja.
(5) V primeru, ko delodajalec
delavcu iz prvega odstavka tega
~lena ne zagotovi treh obrokov
prehrane, mu pripada povra~ilo
stro{kov za delo na terenu v vi{ini
zni`ane dnevnice, in sicer:
– ~e je zagotovljen en obrok
prehrane v vi{ini 60 % dnevnice
– ~e sta zagotovljena dva obroka
prehrane v vi{ini 30 % dnevnice.
55. ~len
Terenski dodatek, dnevnice in
nadomestilo za lo~eno `ivljenje se
med seboj izklju~ujejo.
X. POGOJI ZA DELOVANJE
SINDIKATA
56. ~len
(1) Delodajalec zagotavlja zunanjemu
predstavniku reprezentativnega
sindikata, katerega ~lani so pri delodajalcu
zaposleni delavci, prost
dostop do delovnega mesta ~lana
sindikata, po predhodni najavi in
dogovoru o ~asu dostopa, ter svobodo
sindikalnega obve{~anja in {irjenja
sindikalnega tiska v funkciji
obve{~anja ~lanov sindikata.
(2) Na zahtevo sindikata zagotavlja
delodajalec v skladu z aktom
sindikata, katerega ~lan je delavec,
tehni~no izvedbo obra~una in
pla~evanja sindikalne ~lanarine za
delavca.
XI. PREHODNE IN KON^NE
DOLO^BE
57. ~len
(Regres za letni dopust za leto
2008)
Delavcem v letu 2008 pripada
regres za letni dopust v vi{ini,
dolo~eni s Kolektivno pogodbo med
delavci in zasebnimi delodajalci
(Uradni list RS, {t. 26/91 in 129/04).
58. ~len
(Uveljavitev normativnih dolo~b
te kolektivne pogodbe)
Z dnem, ko stopi v veljavo ta
kolektivna pogodba, preneha veljati
Kolektivna pogodba med delavci in
zasebnimi delodajalci (Uradni list RS,
{t. 26/91 in 129/04), razen v delu, ki
ureja vi{ino regresa za letni dopust
(57. ~len te kolektivne pogodbe).
59. ~len
(Sklenitev in uporaba kolektivne
pogodbe)
Kolektivna pogodba je sklenjena,
ko jo podpi{ejo stranke kolektivne
pogodbe. Uporabljati se za~ne prvi
dan naslednjega meseca po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
60. ~len
(Stro{ki za usklajevanje in izvajanje
kolektivne pogodbe)
Stro{ke usklajevanja in izvajanja
te kolektivne pogodbe pokrivajo delodajalci,
ki zaposlujejo delavce, v
pav{alnem znesku 4,00 EUR na
zaposlenega delavca letno. Sredstva
delodajalci nakazujejo enkrat letno ob
izpla~ilu pla~ za mesec november, in
to 2,00 EUR na ra~un Sindikata obrtnih
delavcev Slovenije, in
2,00 EUR na ra~un Zdru`enja
delodajalcev obrti in podjetnikov
Slovenije – GIZ.
Ljubljana, dne 8. julija 2008
Podpisnika delodajalcev:
Obrtno-podjetni{ka zbornica
Slovenije, Ljubljana
Miroslav Klun l.r.
Zdru`enje delodajalcev obrti in podjetnikov
Slovenije – GIZ, Ljubljana
Milan [kapin l.r.
Podpis delojemalcev:
Sindikat obrtnih delavcev Slovenije
Peter Jan~ar l.r.
Ministrstvo za delo, dru`ino in
socialne zadeve je dne 10. 7. 2008
izdalo potrdilo {t. 10101-14/2008-2
o tem, da je Kolektivna pogodba za
obrt in podjetni{tvo vpisana v evidenco
kolektivnih pogodb na podlagi 25.
~lena Zakona o kolektivnih pogodbah
(Uradni list RS, {t. 43/06) pod
zaporedno {tevilko 42.
20 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - SEPTEMBER 2008

Planirane aktivnosti do
konca leta 2008
V nadaljevanju vas obve{-
~amo o strokovnih dogodkih, ki so
planirani do konca leto{njega
leta. O datumu in lokaciji seminarjev
bodo obve{~eni neposredno
delodajalci gostinci. Posebej vas
vabimo na sejemski dogodek za
sekcijo frizerjev in kozmetikov,
INTERCHARM 2008 v Pragi. Za
oglede drugih strokovnih sejmov
bomo obve{~ali delodajalce po
posameznih sekcijah s programom
potovanja, ceno in prijavnico
za udele`bo.
A. SEMINARJI IN TE^AJI
1. Sodobni trendi v pripravi sladic
– september
2. Testenine in omake – oktober
2008
3. Narodne jedi – oktober 2008
4. Stre`ba – november 2008
B. STROKOVNI OGLEDI
SEJMOV
1. SAIE Bologna – oktober –
mednarodni sejem
gradbeni{tva
2. GOSTINSKO TURISTI^NI
ZBOR Moravske toplice –
oktober
3. BEAUTY FORUM München –
oktober – mednarodni
kozmeti~ni sejem
4. IAA Hannover – oktober –
mednarodni sejem komercialnih
vozil
5. ALLES FÜR DEN GAST
Salzburg – november – mednarodni
sejem gostinstva
6. HEIM + HANDWERK
München – december – mednarodni
sejem vsega za dom
opremljanje in gradnjo
INTERCHARM 2008
Praga,
31. 10. – 1. 11. 2008
Sklad za izobra`evanje vabi
vse delavce, zaposlene pri obrtnikih
frizerjih s statusom samostojnega
podjetnika, na ogled
mednarodnega sejma frizerstva in
kozmetike INTERCHARM 2008 v
Pragi.
DATUM POTOVANJA:
31. 10.-1. 11. 2008
izobra`evanje
1. dan: 31.10.2008 – petek –
Dan reformacije (dela prost dan)
Odhod avtobusa ob 03.00. uri
iz Maribora, vo`nja na relaciji
Maribor – Dunaj – Znojmo –
Praga. Po prihodu celodnevni
obisk sejma INTERCHARM
2008. Prevoz do hotela, nastanitev
in ve~erja v znani pra{ki
pivnici. No~itev.
2. dan: 01.11.2008 - sobota
Po zajtrku obisk sejma oz.
ogled mesta in mestnih znamenitosti
v spremstvu lokalnega vodnika:
Hrad~any, Zlata uli~ka, Vaclavski
trg, Karlov most, Univerza,
stara mestna ura, … Sledi
povratek proti domu s kraj{imi
vmesnimi postanki. Prihod v ve-
~ernih urah.
CENA POTOVANJA: 148,00
EUR / min 40 oseb
Delavcem, zaposlenim pri
obrtnikih s statusom samostojnega
podjetnika, stro{ke ogleda
sejma krije Sklad za izobra`evanje
delavcev pri s. p. Maribor.
Sklad za izobra`evanje
delavcev pri s.p. Maribor
PRIJAVNICA ZA OGLED SEJMA INTERCHARM 2008
Samostojni podjetnik:
Naslov:
Kontaktna oseba:
Telefon:
Dav~na {tevilka:
prijavljam na ogled INTERCHARM 2008 v Pragi naslednje je pri meni zaposlene delavce:
1: GSM
2.. GSM
3. GSM
4. GSM
5. GSM
6. GSM
Datum:
@ig in podpis delodajalca:
Prijavnico po{ljite na Obmo~no obrtno-podjetni{ko zbornico Ru{e, Jamnikova ulica 2, 2342 Ru{e, faks: (02) 66 10 351, e-mail:
tatjana.kocmut@ozs.si ali vesna.fliser@ozs.si.
✃
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 21

izobra`evanje
IZOBRA@EVANJE
VINSKIH
SVETOVALCEV
»SOMMELIERJEV«
Srednja {ola za gostinstvo
in turizem Maribor skupaj s
Turisti~no gostinsko zbornico
pri Gospodarski zbornici Slovenije
razpisuje izobra`evanje
sommelierjev 1. stopnje.
Izobra`evanje bo potekalo v
mesecu septembru 2008, in
sicer od 15. 9. 2008 do 13. 10.
2008.
Cena izobra`evanja je
1.100 EUR (vklju~en 20 %
DDV, vsa gradiva, ekskurzija).
Ob vpisu mora kandidat/ka
nakazati 50 % cene izobra`evanja
na TR 01100-
603070184, sklic na {t. 00
760302. Ostali del stro{kov pa
mora kandidat/ka poravnati
pred izpitom.
Prijave sprejemamo do zasedbe
prostih mest.
Dodatne informacije: g. Kamen{ek
Jo`ef tel. 040 213
280 ali mail:
jozef.kamensek@gmail.com ali
ga. Karmen Biderman – tajni{tvo
Srednje {ole za gostinstvo
in turizem Maribor tel. 02
23 50 010, faks 02 23 50 021
ali mail: ss.gtmb@guest.arnes.si
Urnik in vsebino predavanj
prejmete ob prijavi.
Organizator izobra`evanja:
Jo`ef Kamen{ek, org. posl. v
gost., sommelier 2
MEHATRONIKA
– poklic s prihodnostjo!
Izkoristite darilo, ki ga ponuja EU, in si pridobite nova znanja hitreje in
predvsem BREZPLA^NO!
Na~rtujete pridobiti znanje, podprto z ve{~inami?
@elite bolje pla~ano delovno mesto z novimi izzivi?
Mislite, da je lahko va{e podjetje uspe{nej{e?
Bi se radi …
Nau~ili se boste na~rtovanja
mehatronskega izdelka in vodenje
mehanizma na daljavo –
preko spleta
Prijavite se …
• Nau~ili osnov Mehatronike*
• Spoznali postopke razvoja mehatronskih sistemov
• Spoznali strukturo mehatronskih sistemov
• Nau~ili voditi servomotor
• Nau~ili dela z Matlab/Simulink orodji
• Uvod v mehatroniko
• Mehatronika in pogoni v mehatronskih napravah
• Enosmerni motor
• Regulacijski sistem
• Servo motor
• SCARA robot
• Oddaljeni eksperiment http://remotelab.ro.feri.uni-mb.si
Ve~ino dela boste lahko opravili ob vam najugodnej{em ~asu in kraju
– doma oziroma tam, kjer imate dostop do interneta. Za~etna znanja
boste pridobili v sodobni multimedijski u~ilnici – laboratoriju na
Fakulteti za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko Univerze v
Mariboru.
Pokli~ite nas na 02/220-73-00 ali obi{~ite na{o spletno stran
http://www.merlab.eu/ in nam po{ljite elektronsko prijavo na spletnem
obrazcu oz. na karel.jezernik@uni-mb.si .
Te~aj za okrog 20 udele`encev bo izveden predvidoma januarja
2009 na UM-FERI, smetanova 17, 2000 Maribor.
* Mehatronika povezuje mehaniko in elektrotehniko z ra~unalni{tvom in informacijsko tehnologijo.
Zna~ilnost mehatronike je integriran pristop k na~rtovanju modernih, ra~unalni{ko vodenih naprav, v katerih
so prisotni mehanski, elektronski in informacijski ra~unalni{ki sklopi. Med mehatronske izdelke uvr{~amo
mnogo naprav, ki se danes uporabljajo v vsakdanjem `ivljenju, od avtomobilov, gospodinjskih aparatov, nekaterih
orodij, klimatskih naprav, osebnih ra~unalnikov, zabavne elektronike, do naprav, ki se uporabljajo v
industriji in vklju~ujejo robote, CNC stroje, teko~e trakove in podobno.
Vodja izobra`evanja: mag.
Slavica Dobnik, ravnateljica
Naro~ilo oglasov
v reviji Na{
poro~evalec:
Partnerji (skupno 8 iz Slovenije, Avstrije in Anglije):
• B2 d.o.o. Izobra`evanje in informacijske storitve
• Carinthia University of Applied Sciences
• Center RS za poklicno izobra`evanje
• Elektro Maribor
• Univerza v Mariboru, FERI
• In{titut Jo`ef Stefan
• Zavod Prava poteza
• University of Leicester
- Janko Pistotnik:
040/52 11 58
02/613 18 59
SEKCIJA ELEKTRONIKOV
IN MEHATRONIKOV
22 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - SEPTEMBER 2008

izobra`evanje
[olski koledar za {olsko leto 2008/2009
Dan Datum Obrazlo`itev
Ponedeljek 1. sep. 2008 ZA^ETEK POUKA
Ponedeljek - ~etrtek 27. - 30. okt. 2008 *JESENSKE PO^ITNICE
Petek 31. okt. 2008 DAN REFORMACIJE
Sobota 1. nov. 2008 DAN SPOMINA NA MRTVE
^etrtek 25. dec. 2008 BO@I^
Petek 26. dec. 2008 DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI
Ponedeljek - sreda 29. - 31. dec. 2008 *NOVOLETNE PO^ITNICE
^etrtek - petek 1. - 2. jan. 2009 NOVO LETO
^etrtek 15. jan. 2009 ZAKLJU^EK 1. OCENJ. OB.
Nedelja 8. feb. 2009 PRE[ERNOV DAN, slovenski kulturni praznik
Petek - Sobota 13. - 14. feb. 2009 INFORMATIVNI DAN V SREDNJIH [OLAH
Ponedeljek - sobota 2. - 28. feb. 2009 Zimski izpitni rok
Ponedeljek - 2. marec 2009 - 28. februar 2010 [olsko leto (67. ~l. ZPSI, mo`nost)
Ponedeljek - petek 16. do 20. feb. 2009 *ZIMSKE PO^ITNICE ZA OSTALA OBMO^JA
Ponedeljek - petek 23. do 27. feb. 2009 *ZIMSKE PO^ITNICE ZA OBMO^JE LJ., MB. in PTUJA
Nedelja 12. apr. 2009 Velika no~
Ponedeljek 13. apr. 2009 Velikono~ni ponedeljek
Ponedeljek 27. apr. 2009 Dan upora proti okupatorju
Torek - ~etrtek 28. - 30. apr. 2009 *PRVOMAJSKE PO^ITNICE
Petek – sobota 1. – 2. maj 2009 PRAZNIK DELA
Torek 19. maj 2009 ZAKLJU^EK 2. OCENJ. OB. za zaklju~ne letnike
Sreda 20. maj 2009 RAZDELITEV SPRI^EVAL zaklju~nim letnikom
^etrtek – petek 21. – 22. maj 2009 POUK (organizirana priprava zaklju~nih letnikov na ZI, PM, SM)
Petek 22. maj 2009 Izbolj{evanje ocen za zaklju~ne letnike
Ponedeljek 25. maj 2009 Izpitni rok za zaklju~ne letnike poklicnih {ol
Torek 23. jun. 2009 ZAKLJU^EK 2. OCENJ. OB. za ostale letnike
Sreda 24. jun. 2009 ZAKLJU^EK POUKA ostalih letnikov in razdelitev spri~eval
^etrtek 25. jun. 2009 Dan dr`avnosti
Ponedeljek - sreda 29. jun.- 5. jul. 2009 Spomladanski izpitni rok
Sobota 18. jul. 2009 ZAKLJU^EK usposabljanja pri delodajalcu in razdelitev spri~eval
Ponedeljek - petek 17. - 28. avg. 2009 Jesenski izpitni rok
^etrtek - ponedeljek 25. jun.- 31. avg. 2009 *POLETNE PO^ITNICE
Vir: Ministrstvo za {olstvo in {port
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 23

izobra`evanje
24 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - SEPTEMBER 2008

OBRTNO-
PODJETNI[KA
ZBORNICA
SLOVENIJE
Obrtno-podjetni{ka zbornica
Slovenije in JAPTI – Javna agencija
RS za podjetni{tvo in tuje
investicije - skupaj s [tajerskim
centrom za internacionalizacijo in
[tajersko obrtno zbornico organiziramo
poslovno sre~anje obrtnikov
in podjetnikov iz Slovenije in
Avstrijske [tajerske, ki bo v
sredo, 22. 10. 2008 v prostorih
[tajerske obrtne zbornic,
Koerblergasse 111 – 113 v
Gradcu v Avstriji.
OZA in JAPTI vabita obrtnike
in podjetnike iz gradbene, kovinarske,
lesnopredelovalne in
stroke predelave plasti~nih mas in
predstavnike obmo~nih obrtnopodjetni{kih
zbornic. Doslej so se
poslovna sre~anja z vnaprej pripravljenimi
individualnimi razgovori
izkazala kot odli~na poslovna
prilo`nost za navezovanje poslovnih
stikov za bodo~e sodelovanje,
za izmenjavo izku{enj in poslovnih
informacij. Na individualnih sre~anjih
se soo~ita najprimernej{a
potencialna poslovna partnerja.
OZS bo v sklopu poslovnega
sre~anja organizirala individualne
razgovore s potencialnimi podjetji
iz avstrijske [tajerske. Predhodno
bo organizirana pripravljalna
delavnica za poslovno sre~anje, ki
jo bo vodil strokovnjak s podro~ja
internacionalizacije, predavatelj g.
Marko Rajter. Na pripravljalni
delavnici bodo predstavljeni poslovni
obi~aji, zakonodaja in poslovne
prilo`nosti, ki so v doti~ni
regiji oz. dr`avi (Avstrijska [tajerska).
Okvirni program poslovnega
sre~anja: (program bo potekal v
angle{kem jeziku)
Sreda, 22. 10. 2008
9.00
Sprejem in prijava udele`encev
Republika Slovenija
10.00 – 10.30
Predstavitev slovenskega trga,
AHSt. Laibach,
mag. Christian Miller
10.30 – 11.00
Predstavitev Obrtno-podjetni{ke
zbornice Slovenije, pomo~nik
generalnega sekretarja OZS,
mag. Andrej Pogalejn
11.00 – 11.30
Predstavitev slovenskih in {tajerskih
podjetij in obrtnikov, vodja
sekcije za obrt, ing. Joseg Herk
12.00 – 13.00
Odmor
13.00 – 16.00
Individualni sestanki po
~asovnem razporedu
Ministrstvo za gospodarstvo
Vabilo na poslovno
sre~anje v Gradcu v Avstriji
Kotizacije za poslovno sre-
~anje in pripravljalno delavnico NI!
Prijava na poslovno sre~anje je
obvezna.
Prijavnico v angle{kem jeziku
(Registration Form), ki jo najdete
na spletni strani OOZ Maribor
(www.ponudba-obrti.com/maribor/?id=444)
in podatke o podjetju
(Cooperation Profile) po{ljite
najkasneje do 3. 10. 2008 na
naslov: Obrtno-podjetni{ka zbornica
Slovenije, Slu`ba za promocijo
in ekonomske odnose s tujino,
Celov{ka 71, 1000 Ljubljana
ali po faksu {t.: 01 58 30 583. Za
vse dodatne informacije v zvezi s
prijavo pokli~ite na tel: 01 58 30
586 ali pi{ite na elektronski naslov:
edina.zejnic@ozs.si.
Mag. Andrej Poglajen
Pomo~nik generalnega
sekretarja OZS
Mag. Peter Jer{ovnik
Direktor JAPTI
obvestila
Razpisi za podporo podjetni{tvu,
usposabljanju in raziskovalno
razvojnim projektom
^e boste iskali najpomembnej{e doma~e in evropske razpise za
podporo podjetni{tvu, usposabljanju in raziskovanju, so na spletni
strani OZS narejeni trije ve~ji sklopi zbirk tako doma~ih kot tudi
evropskih financerjev.
Informacije o doma~ih razpisih za podjetja in samostojne podjetnike
najdete na
http://www.ozs.si/prispevek.asp?ID=7816&IDPm=3120
2. Informacije o evropskih razpisih, na katere se lahko prijavljajo
tako podjetja kot tudi podporne institucije, so zbrane na
http://www.ozs.si/prispevek.asp?IDpm=4411 (Programi Evropske
unije)
3. Na linku
http://www.ozs.si/prispevek.asp?ID=7029&IDpm=917
(Finan~ne spodbude Evropske unije za podjetja) najdete celotno
zbirko doma~ih in evropskih financerjev skupaj s kratkim opisom sistema
delovanja evropskih finan~nih spodbud za podporo
podjetni{tvu, usposabljanju in raziskovanju.
Seveda obstajajo {e tudi drugi financerji, vendar smo se osredoto~ili
le na tiste, za katere menimo, da so najprimernej{i tako za institucije
podpornega podjetni{kega okolja kot tudi za obrtnike oziroma
mala podjetja.
Larisa Vodeb, OZS
Informacije za izvoznike
na trge zunaj
Evropske unije
Na spletnem portalu Evropske unije deluje Baza za dostop na
trg, ang. Market Access Database (MADB), v okviru katere lahko
podjetja dobijo brezpla~ne informacije o:
- veljavnih carinskih stopnjah in postopkih pri izvozu blaga na
trge preko 90-ih dr`av,
- trgovinskih ovirah, s katerimi se utegnejo sre~ati na izbranem
trgu,
- prito`benem registru (Complaint Register), preko katerega
lahko podjetja oziroma interesna zdru`enja Evropski komisiji
neposredno sporo~ajo trgovinske ovire oziroma te`ave, s katerimi
se spopadajo pri poslovanju s tretjo dr`avo, bodisi so to
predolgi, predragi postopki pri izvozu, ki zahtevajo nesmiselne
teste, ki ne slu`ijo varstvu zdravja ljudi ali `ivali, bodisi podjetjem
zara~unavajo nepotrebne dodatne stro{ke ipd…
Baza je dostopna vsem uporabnikom na ozemlju dr`av ~lanic EU
ter kandidatk za ~lanstvo v EU (v Hrva{ki in Tur~iji).
Ministrstvo za gospodarstvo na Izvoznem oknu obve{~a slovenska
podjetja in njihova reprezentativna zdru`enja tudi o aktualnih
temah skupne trgovinske politike EU, ki vplivajo na pogoje uvoza in
izvoza na trge zunaj EU.
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 25

sekcije
Novi materiali prina{ajo revolucijo, {e zlasti na
podro~ju elektronike tudi v obrt in podjetni{tvo
26 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - SEPTEMBER 2008
Skupina raziskovalcev in znanstvenikov na odseku za napredne
materiale na in{titutu Jo`ef Stefan, ki ga vodi prof. dr. Marija
Kosec
(Foto: arhiv IJS)
Novi in inteligentni materiali
bodo bistveno odlo~ali o na{i prihodnosti
in to v razli~nih strokah,
{e zlasti pa v obrti in podjetni{tvu.
Velike spremembe bodo {e posebej
na podro~ju elektronike. ^e
`elimo spoznati nove in prihajajo~e
materiale ter tehnologije,
moramo spoznati delo in razvoj
odseka za materiale za elektroniko
naslednje generacije ter
drugih prihajajo~ih tehnologij. Pri
tem pa seveda moramo bolje
spoznati tudi prof. dr. Marijo
Kosec, ki je vodja Odseka za
elektronsko keramiko in materiale
naslednje generacije na
Institutu Jo`ef Stefan in profesorica
za podro~je materialov na
Naravoslovno-tehni{ki fakulteti
Univerze v Ljubljani in predsednica
znanstvenega sveta IJS, ~lanica
sveta za znanost in tehnologijo
RS ter gostujo~a profesorica na
elitni {oli École Polytechnique
Fedérale de Laussane. @e v ~asu
podiplomskega {tudija se je
zapisala raziskavam kerami~nih
materialov in njihovih lastnosti ter
postala vodilna raziskovalka na
svetu na podro~ju elektronske
keramike, predvsem feroelektrikov
in piezoelektrikov. Med vrhunske
znanstvene dose`ke doktorice
Kosec se uvr{~ajo njena
dognanja o postopkih tvorbe
tankih plasti iz zmesi svin~evih,
cirkonijevih in titanovih oksidov,
sinteze feroelektrikov in relaksorjev
brez primesi svinca ter tvorbe
debelih plasti feroelektri~nih materialov.
[e posebej odmevajo
njeni dose`ki pri pripravi prosojne
relaksorske keramike, ki ne vsebuje
svinca. Doktorica Ko{~eva in
njeni sodelavci se odlikujejo z izjemno
znanstveno produktivnostjo,
ki je mednarodno cenjena, o ~emer
pri~ajo velika odmevnost
publikacij ter {tevilna vabljena
predavanja na znanstvenih sestankih,
tujih univerzah in in{titutih.
Ena od njenih odlik je sposobnost,
da zna odli~no povezati
osnovne raziskave z razvojnimi in
uporabnimi. Tako je uspela pridobiti
kar 14 evropskih projektov s
podro~ja uporabnih raziskav kerami~nih
materialov. Plod sodelovanja
z doma~imi in tujimi industrijskimi
razvojnimi skupinami je
tudi sedem patentov in razvoj
novih produktov, predvsem za
uporabo v tiskarski industriji. Je
vodja centra odli~nosti »Materiali
za elektroniko naslednje generacije
ter drugih prihajajo~ih
tehnologij«. Vrhunski znanstveni
in razvojni dose`ki profesorice
Kosec in njenih sodelavcev pri-
~ajo, da se Slovenija na podro~ju
kerami~nih materialov lahko kosa
z vodilnimi v svetu. Leta 2006 je
prof. dr. Marija Kosec prejela Zoisovo
nagrado za vrhunske dose`ke
v znanosti. Raziskovalno podro~je
pa je ve~inoma skupina
materialov, ki jim pravijo feroelektriki
in piezoelektriki, znani so tudi
po tem, da imajo v dru`ini elektronske
keramike najve~ji dele`
uporabe tako po raznolikosti kot
absolutni vrednosti. Najbolj znani
so kot kondenzatorji, razli~ni senzorji
in aktuatorji. Tipi~ne naprave,
kjer jih najdemo v eni ali drugi ali
pa v obeh zadnjih funkcijah, so
recimo tiskalniki, naprave za ultrazvo~no
diagnostiko v medicini,
naprave za ultrazvo~no diagnostiko
materialov, podvodni detektorji,
ki so se neko~ skoraj izklju~no
uporabljali pri opremi
voja{kih ladij, danes pa so z njimi
opremljene tudi ribi{ke barke.
Njihove miniaturne izvedbe si
obetajo mesta v mikro~rpalkah,
mikroventilih, implantiranih dozirnih
napravah, mikroreaktorjih, feroelektri~nih
spominih. Prof. dr.
Marija Kosec pravi: »Tu smo zato,
da delamo dobre raziskave, da
pripomoremo k uspehu na{e industrije,
pa tudi zato, da u~imo.
Podobno kot v industriji moramo
najti ni{o, kjer smo dobri, med
najbolj{imi na svetu. Zdi se mi, da
smo tako ni{o na{li. Ukvarjamo se
z nekaterimi aktualnimi vpra{anji
sinteze materialov, preprosto re-
~eno, kako se material z dolo-
~enimi lastnostmi v dolo~eni obliki
naredi. Smo ena redkih skupin
na svetu, ki namenja tolik{no
pozornost sintezi. Kot kemiki se
dopolnjujemo z mnogimi raziskovalnimi
skupinami, ki se ukvarjajo
ve~inoma s fiziko materialov, kar
je tudi mogo~e vzrok, da smo kar
za`elen partner v projektih v tujini.
Raziskovalci si zaradi razmer, v
katerih opravljajo svoje poslanstvo,
prizadevajo predvsem za
pre`ivetje, da delujejo na svojem
podro~ju in po poti, ki jim omogo~a,
da so {e vedno raziskovalci.
Veliki preobrati pri raziskovalcih v
duhu preusmeritve s temeljnih na
aplikativne raziskave oziroma re-
{evanje konkretnih vpra{anj industrije
so redki, predvsem zato, ker
do teh projektov skoraj ni mogo~e
priti. Po vseh razvitih evropskih
dr`avah so za to namenjena precej{nja
sredstva. Tudi v teh dr`avah
industrija sama financira zelo
malo raziskav, ~e govorimo o raziskavah,
ki se opravljajo zunaj
podjetja. Vse ve~je projekte sofinancira
ali celo financira dr`ava.
Pri~a smo splo{nim zahtevam po
~im {ir{i uporabnosti izsledkov
raziskav. Ostre lo~nice med enimi
in drugimi vrstami raziskav ni ve~
ne samo na podro~ju materialov,
tudi drugje. To je tudi spodbudno,
saj raziskovalci bolj “spontano”
i{~emo uresni~itev svojih zamisli
ali ugotovitev v industriji, ~e ne
doma, pa v tujini. Elektronske
komponente in mikrosistemi, v
katerih se ~edalje pogosteje
pojavljajo polikristalini~ni oziroma
kerami~ni materiali, so vse manj{i,
vse bolj kompleksni, vse bolj
u~inkoviti in zanesljivi. To zahteva
nove materiale. [tevilo teh glede
na kemijsko sestavo je seveda
omejeno, saj poznamo periodni
sistem elementov. Novi materiali,
dolo~eni s tem, da imajo druga~ne
lastnosti, so plod raznolikih
novih sinteznih poti in tehnologij.
Danes posebno veliko pri~akujemo
od nanostruktur in kombinacij
kemijsko razli~nih materialov.
Svoje zahteve postavlja ekologija.
Po eni strani vse bolj te`imo k
materialom, ki ne vsebujejo te`kih
kovin, po drugi pa se pri procesih
zahteva, da se izognemo strupenim
ali druga~e nevarnim snovem.
Vse to zaposluje tudi nas in na{e
industrijske partnerje. Pri nas
delamo predvsem s tradicionalnimi
partnerji. Nekateri sodelujejo z
nami `e ve~ desetletij. Vendar gre
ve~inoma za precej skromna
sredstva, ki jih deloma zagotavljajo
ministrstva, deloma podjetja.
Partnerje iz tujine pridobivamo
tudi pri projektih okvirnih programov
Evropske unije. Tudi tu se
razvija nekak{no dolgoro~no partnerstvo.
Ta podjetja so najve~krat
ustanovili raziskovalci. Zato imamo
podobno “kemijo”, ki nas povezuje.
K partnerstvom s slovenskimi
podjetji pripomore dejstvo,
da so ti sodelavci neko~ `e bili v
na{ih laboratorijih, ko so pripravljali
diplomsko, magistrsko ali
doktorsko delo ali pa so se pri nas
izpopolnjevali. @al je teh {e vedno
malo. Seveda pa me veseli, da se
stvari po~asi le spreminjajo na

olje in tudi povezovanje In{tituta
Jo`ef Stefan in Obrtno-podjetni{ke
zbornice Slovenije lahko
pomembno vpliva na gospodarski
razvoj Slovenije, {e zlasti pa na
razvoj malih in mikro podjetji.«
Omeniti pa moram tudi
podatek, da je bila prof. dr. Marija
^lani sekcije elektronikov se
zaradi izjemno hitrega razvoja
stroke udele`ujejo {tevilnih strokovnih
ekskurzij, {e zlasti obiskujejo
firme, ki so visoko tehnolo{ko
naravnane in nudijo obrtnikom in
podjetnikom mo`nost strokovne
in tehni~ne podpore. Zadnja
tak{na ekskurzija je bila 24. julija
letos v firmah LPKF iz Naklega in
Iskra – Mehanizmi iz Lipnice.
Poleg ~lanov sekcije elektronikov
in mehatronikov sta se je
udele`ila tudi vodja laboratorija za
mo~nostno – energetsko elektroniko
z mariborske Fakultete za
elektrotehniko, ra~unalni{tvo in
informatiko prof. dr. Miro Milanovi~
in vodja laboratorija za
mikroelektroniko in mikro strukture
ljubljanske Fakultete za elektrotehniko
prof. dr. Slavko Amon.
Iz FERI-ja se je ekskurzije udele`il
{e mag. Gerhard Angleitner, sicer
strokovnjak za podro~je merilne
tehnike na podro~ju elektronike.
Najprej smo obiskali firmo LPKF
(Laser & elektronika). Gre za
visoko tehnolo{ko firmo, ki se
ukvarja z razvojem laserskih tehnologij.
Njihova proizvodnja in
razvoj sta usmerjena v laserske
sisteme za izdelovanje tiskanih
vezji z uporabo tehnologije 3D
MID, laserskimi sistemi za hitro in
natan~no strukturiranje tankih
slojev son~nih celic, ukvarjajo se
tudi s sistemi za proizvodnjo prototipnih
tiskanih ve~slojnih vezij in
z merilnimi napravami za kontrolo
mikrostruktur in kakovosti {ablon,
sistemi za lasersko varjenje plastike
in inovativnimi pogoni ter s
tehnologijami nadzora in preciznimi
merskimi sistemi. V firmi LPKF
so nas odli~no sprejeli direktor
Toma` @epi~ in razvojni strokovnjaki
za posamezna tehnolo{ka
podro~ja. Direktor Toma` @epi~ je
udele`ence ekskurzije seznanil s
prizadevanji LPKF, saj `elijo postati
center za razvoj laserskih
tehnologij za podro~je JV Evrope.
Potrebno pa je seveda predstaviti
tudi podatek, da so ekskurzije v
visoko tehnolo{ke firme velikokrat
te`ko izvedljive, saj lastniki in
vodilni ne marajo, da kdo prepogosto
moti njihov zahtevni
delovni proces. Obrtniki in podjetniki,
ki se tak{nih ekskurzij udele`ujemo,
smo prav ponosni, ~e si
lahko ogledamo tak{no firmo.
Naslednji del ekskurzije je potekal
Kosec kot vrhunska strokovnjakinja
za podro~je novih in naprednih
materialov letos imenovana s
strani ministra Vladne slu`be za
razvoj dr. @iga Turka za vodjo 3.
razvojne skupine za materiale in
nanotehnologije. V tej skupini
sodelujem tudi sam kot predstavnik
ene od povezovalnih
in{titucij. Skupina {teje 17 ~lanov
in je formirana iz predstavnikov
izobra`evalno-raziskovalnih
in{titucij, povezovalnih in{titucij in
predstavnikov gospodarstva. Skupina,
ki jo vodi prof. dr. Marija
Kosec, ima pomembno vlogo
v firmi Iskra – Mehanizmi v Lipnici,
kjer so nam pripravili posebno
dobrodo{lico. Poslanstvo firme,
njen razvoj in proizvodnjo nam je
predstavil vodja tehnolo{kega
razvoja Franc Justin. Vse udele-
`ence pa je prisr~no pozdravil tudi
direktor dr. Marjan Poga~nik.
Iskra - Mehanizmi zaposluje preko
490 delavcev. Gre za visoko
renomirano podjetje, ki se dolga
leta ukvarja z izdelavo preciznih
{tevcev, mini motorjev in v zadnjem
~asu z razvojem in proizvodnjo
mehatronskih elementov in
sistemov. Njihovi proizvodi se
sekcije
definirati prioritetna podro~ja
razvoja Republike Slovenije na
podro~ju naprednih materialov in
nanotehnologij za prihodnje obdobje
razvoja Slovenije.
Predsednik OZT in sekcije,
Janez [krlec
Sekcija elektronikov in mehatronikov aktivna tudi
na podro~ju strokovnih ekskurzij
Ekskurzija v Iskra - Mehanizmi Foto: mag. Gerhard Algleitner
LPKF
Foto: mag. Gerhard Algleitner
pogosto najdejo v avtomobilski
industriji v presti`nih znamkah, kot
sta BMW in Mercedes. Ob~udovanja
pa je vredna posebna pridobitev
Iskre – Mehanizmi, kjer so
za~eli izdelovati izdelke v posebnih
~istih prostorih, imenovanih
(clean room). V teh prostorih se
odvija razvoj, visoko tehnolo{ka
proizvodnja in kon~na kontrola
izdelkov. V tem oddelku so zaposleni
visoko izobra`eni kadri, ki
delajo v posebnih obla~ilih, katera
spominjajo na opremo, ki jo zasledimo
sicer le v specializiranih
laboratorijih za visoke tehnologije.
Ekskurzija je bila koristna za vse
udele`ence, saj so strokovnjaki z
akademske sfere na kraju samem
ugotovili, katera znanja in tehnologije
potrebujejo obrtniki in podjetniki,
~e `elijo biti vklju~eni v inovativni
razvoj izdelkov in storitev z
visoko dodano vrednostjo. Ekskurzije
so tudi dobra podlaga za
uspe{no izvedbo tehnolo{kih
dnevov, ki jih v okviru Obrtno-podjetni{ke
zbornice organiziramo za
na{e ~lane. Ker je organizacija
tak{nih strokovnih ekskurzij in
tehnolo{kih dnevov zelo zahtevna,
nam pri tem pomaga tudi OZT –
Odbor za znanost in tehnologijo
pri OZS. @e v jesen se namre~
na~rtuje poseben tehnolo{ki dan
za podro~je uporabe nanotehnologij
in nanomaterialov ter nanopremazov
v industriji, {e zlasti bo
poudarek na gradbeni{tvu, tekstilni
bran`i, lesarstvu, kovinski
industriji in drugje. Medse bomo
povabili seveda vse zainteresirane
sekcije in odbore, {e zlasti pa inovativne
obrtnike in podjetnike, ki
se `elijo sre~ati z novimi materiali
in novimi tehnologijami.
Janez [krlec,
in`. meh. in elektr.
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 27

sekcije
Obvestila za avtoprevoznike in taksiste
1. Na pobudo OZS je bil spremenjen
Pravilnik o opremi in
oznakah vozil, s katerimi se opravljajo
prevozi v cestnem prometu.
Spremembe, ki so stopile v veljavo,
31. 7. 2008, so naslednje:
- oznaka z napisom na vidnem
mestu na levi in desni bo~ni
strani vozila (iz katere je razvidna
firma, sede` pravne ali fizi~ne
osebe – prevoznika) ni ve~
obvezna. Spremembe veljajo za
tovorna vozila, vozila za prevoz
potnikov in avtotaksi vozila.
- Avtotaksi vozila: Na sprednji
strani svetlobne table mora biti
napis “TAXI”, pri ~emer morajo
biti ~rke velikosti najmanj 50
mm. ^rke napisa morajo biti
~rne barve na rumeni svetlobni
tabli ali rumene barve na ~rni
svetlobni tabli.
Nespremenjena so dolo~ila, ki
se nana{ajo na oznako, ki mora
biti nalepljena na zadnji strani
svetlobne table. Oznako (nalepko)
izda izdajatelj licenc za posamezno
avtotaksi vozilo oz. ob
vsaki zamenjavi vozila. V primeru
kraje ali uni~enja oznake mora
prevoznik oznake v roku osem dni
o tem obvestiti izdajatelja licenc
(ki mu na podlagi podpisane
izjave o ukradeni oz. uni~eni oznaki
izda novo oznako). Oznake
(nalepke) bo izdajatelj licenc
pri~el izdajati v mesecu decembru
2008.
2. Vse voznike avtobusov
(kategorije: D1, D1+E, D ali D+E)
obve{~amo, da morajo najkasneje
do 10. 9. 2008 vpisati na svoje
vozni{ko dovoljenje kodo Evropske
unije “95”, s katero dokazujejo,
da imajo priznano ali pridobljeno
temeljno kvalifikacijo. Postopek
vpisa kode opravijo na
upravni enoti. Kot dokazilo se
{teje eden od slede~ih dokumentov:
- certifikat NPK voznik/voznica v
cestnem prometu ALI
- potrdilo OZS ali GZS, da je bil
voznik na zbornici vpisan v uradno
evidenco voznikov ALI
- potrdilo delodajalca, iz katerega
je razvidno, da je na dan
3.8.2001 opravljal delo voznika
ALI
- ustrezno spri~evalo srednje poklicne
{ole – poklic voznik.
3. Voznikom prevoza blaga
(kategorije: C1, C1 +E, C ali
C+E) {e ne priporo~amo vpisa
kode v vozni{ka dovoljenja, saj si
bodo na tak na~in pridobili eno
leto do obveznega rednega
usposabljanja voznikov. Vozniki
blaga bodo morali opraviti vpis
kode v vozni{ka dovoljenja najkasneje
do 10. 9. 2009.
4. Pri prevozih v R. Poljsko
svetujemo, da prevoznik izda svojemu
vozniku potrdilo, s katerim
dokazuje, da ima voznik pravico
do uporabe vozila. Priporo~a se,
da je potrdilo v poljskem, angle{-
kem, nem{kem ALI ruskem jeziku.
Prav tako priporo~amo, da
vozniki ro~no ali avtomatsko vnesejo
na tahografski vlo`ek ali na
kartico digitalnega tahografa
podatke o manjkajo~ih zapisih iz
nadzorne naprave o preteklih
dneh in urah pred vo`njo (npr.
dnevni ali tedenski po~itek).
Navedene ukrepe priporo~amo
do ponovne prou~itve predpisa
Uredbe 561/06 Ministrstva za
infrastrukturo Republike Poljske.
5. V uradnem listu RS {t.
68/08 (z dne, 8. 7. 2008) so
objavljene spremembe in dopolnitve
Uredbe o dolo~itvi prehodov
za mednarodni in meddr`avni
promet Republike Slovenije na
zunanji meji EU. Na mejnem prehodu
(MP) So~erga je dovoljen
tovorni promet za tovorna vozila,
katerih najve~ja dovoljena masa
ne presega 7,5 tone. Na MP
Se~ovlje (Sicciole) – kontrolna
to~ka, Podgorje in Vinica je dovoljen
tovorni promet za prazna
tovorna vozila, katerih najve~ja
dovoljena masa ne presega 3,5
tone, ali preva`ajo blago, namenjeno
predlo`itvi in carinjenju v
potni{kem prometu, ali blago, ki
se po carinskih predpisih lahko
deklarira ustno ali pa se preva`a v
skladu s predpisi, ki urejajo maloobmejni
promet.
6. Za prehajanje zunanje kopenske
meje z Republiko Hrva{-
ko se dolo~ijo naslednji mejni prehodi
za meddr`avni cestni potni{ki
in tovorni promet (za prazna
tovorna vozila, katerih najve~ja
dovoljena masa ne presega 3,5
tone, ali ~e preva`ajo blago, namenjeno
predlo`itvi in carinjenju v
28 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - SEPTEMBER 2008
potni{kem prometu, ali blago, ki
se po carinskih predpisih lahko
deklarira ustno ali pa se preva`a v
skladu s predpisi, ki urejajo maloobmejni
promet):
- Podplanina, - Ore{je,
- Slovenska vas, - Imeno,
- Rogatec, - Ormo`,
- Zgornji Leskovec,
- Razkri`je, - Gibina.
Na MP Rigonce je dovoljen
tovorni promet za tovorna vozila,
katerih najve~ja dovoljena masa
ne presega 7,5 tone.
Navedene spremembe veljajo
od 23. 7. 2008 dalje.
Natalija Repan{ek,
Obrtno-podjetni{ka zbornica
Slovenije
Sekcija za promet tel:
01 583 0526 fax: 01 583 0592
e-naslov:
natalija.repansek@ozs.si
OBVESTILO - DOVOLILNICE
Od ponedeljka, 1. 9. 2008, do ponedeljka 15. 9. 2008, lahko prevozniki
delivcu dovolilnic oddajo »Vlogo za dolo~itev letnega na~rta
dodelitve dovolilnic za leto 2009«. Tudi letos bodo imeli mo`nost, da
svojo vlogo oddajo preko spletnih strani OZS – Javna pooblastila (enaslov:
http://www.ozs.si/prispevek.asp?IDpm=254 ). Uporabni{ka
imena in gesla za dostop do elektronskega obrazca so prevozniki prejeli
z obvestili v mesecu avgustu. Vloge, ki bodo vnesene preko spletnih
strani, NI potrebno natisnjene in kolkovane po{iljati na naslov
delivca (kot je bilo to potrebno v preteklih letih). Pri elektronski oddaji
vloge je pomembno, da vlogo na koncu shranijo s klikom na gumb
»shrani/oddaj vlogo«. Vloge se lahko dopolnjuje in spreminja ves ~as
od 1. 9. 2008 (od 00. ure) do 15. 9. 2008 (do 24. ure).
Prevozniki lahko svoje vloge oddajo tudi osebno, po faksu ({t. 01
58 30 592) ali po po{ti na naslov delivca (najkasneje do 15. 9.
2008) na izpolnjenem obrazcu (Obrazce lahko dobijo na OOZ ali na
spletni strani: http://www.ozs.si/prispevek.asp?IDpm=254).
IV. redna delitev dovolilnic za mednarodni prevoz blaga v cestnem
prometu za leto 2008 bo potekala v ~asu od 23. septembra 2008 do
26. septembra 2008. V izra~un delitve se bodo upo{tevala vra~ila
dovolilnic (uporabljenih in neuporabljenih), ki bodo prispela na naslov
delivca vklju~no do torka, 23. septembra 2008 (oddana na po{to 22.
9. 2008).
V ~asu priprave in izvedbe redne delitve ne bomo imeli uradnih ur
in sicer od vklju~no torka, 23.9.2008 do vklju~no petka, 26.9.2008.
Prevozniki, ki ne `elijo prejeti dovolilnic iz naslova redne delitve,
naj nam to pisno sporo~ijo na faks {t. 01 58 30 592 (tudi v primeru,
ko `elijo prejeti samo dolo~eno vrsto dovolilnic).
Za prevoze v/iz Republike Tur~ije s tovornim vozilom tuje registracije,
ki ima prikolico ali polprikolico z registrsko tablico, ki jo je
izdala druga tuja dr`ava, se od 1. septembra 2008 zahteva dovolilnica
CEMT.
Novo uvedene ekolo{ke cone:
- Danska (Kopenhagen – omejitev prometa za tovorna vozila nad
3,5 tone od 1. septembra dalje. Vstop v ekolo{ko cono bo mo`en
samo z vozili standarda EURO 3 in EURO 4, starej{a vozila pa bodo
morala imeti dodatno vgrajen filter trdnih delcev. Ustreznost vozila,
ki se bo nahajalo v ekolo{ki coni, bo voznik dokazoval s prometnim
dovoljenjem in homologacijskim dokumentom.
- Nizozemska (Amsterdam – pmejitev prometa za tovorna vozila
nad 3,5 tone od 1. oktobra dalje. Vstop v ekolo{ko cono bo mo`en
samo z vozili standarda EURO 4 in EURO 5. Vozila standarda EURO
2 in EURO 3 bodo morala imeti dodatno vgrajen filter trdnih delcev.
Sekcija za promet

Posvet: kakovosten kader za
uspe{en in konkuren~en turizem
@re{ki posvet o problematiki kadra v gostinski dejavnosti
(Foto: pr)
V mesecu juniju se je v Zre~ah
odvil posvet z zelo aktualno temo o
problematiki kadra v gostinstvu in
turizmu. Udele`ili so se ga vsi ve~ji
hotelirji, predstavniki gospodarske
in obrtne zbornice, {olstva, predstavniki
Ministrstva za {olstvo, zavoda
za zaposlovanje, direktorata za
turizem. Skratka vsi, ki se kakor koli
ukvarjajo s to temo. Svoje poglede
in analiti~ne podatke so predstavniki
podali v svojih referatih. Sledila je
razprava in okrogla miza, na kateri
so se izoblikovali sklepi posveta.
Promocija poklicev v gostinstvu
in turizmu:
Potrebno se je intenzivno
posvetiti promociji poklicev v
gostinstvu in turizmu ter dvigniti
ugled poklicev. Promocijo je treba
izvajati `e v vrtcih in osnovnih {olah
ter posebno pozornost posvetiti
informiranju svetovalnih delavcev
na osnovnih {olah in star{em, ki
svetujejo otrokom pri izbiri poklicev.
Predlagano je bilo, da se v promocijo
poklicev v gostinstvu in turizmu
vklju~ijo razli~na ministrstva in javni
zavodi, zbornice, CPI, izobra`evalne
institucije in turisti~na podjetja, da
se k aktivnemu sodelovanju povabi
tudi lokalne skupnosti in regionalne
razvojne agencije ter da se pri
izvedbi pove`emo z osebami javnega
`ivljenja, ki jih mladi poznajo,
cenijo in jih imajo radi (npr. znani
glasbeniki, napovedovalci, igralci,
idr.).
Borza dela v gostinstvu in turizmu:
Turisti~no gospodarstvo podpira
zamisel o nacionalni borzi kadrov
v gostinstvu in turizmu, ki jo je predlagalo
Ministrstvo za gospodarstvo
in je `eljo po sodelovanju izrazil tudi
Zavod RS za zaposlovanje, pri
~emer so predlagali, da se le-ta
izvede v okviru Gostinsko-turisti-
~nega zbora, ki bo potekal v oktobru
v Moravskih Toplicah.
Pomen pretoka informacij,
usklajeno delovanje in obve{~anje:
Ugotovili smo, da je za razvoj
~love{kih virov v turizmu na voljo
mnogo razli~nih mehanizmov in
ukrepov, ki jih izvajajo razli~na ministrstva
in druge institucije, v ta
namen je na voljo tudi nekaj sredstev
iz naslova Evropskega socialnega
sklada, pri ~emer pa je
klju~nega pomena medsebojno
obve{~anje in usklajevanje ter
dober pretok informacij do
turisti~nih podjetij in {ol.
Predlog ustanovitve »Sekcije
turisti~nega gospodarstva za razvoj
~love{kih virov«:
Turisti~no gospodarstvo je
izrazilo predlog, da bi se ustanovila
sekcija za razvoj ~love{kih virov v
turizmu, v kateri bi sodelovala turisti~na
podjetja oziroma njihove
kadrovske slu`be, ki bi medsebojno
izmenjevale izku{nje in se dogovarjale
o nadaljnjih usmeritvah na tem
podro~ju.
Pomen ustreznega upravljanja s
~love{kimi viri v podjetjih:
Strinjali smo se, da je upravljanje
s kadri ena klju~nih funkcij v
podjetju, ki ji je potrebno nameniti
vso pozornost. Iz predstavitev dobrih
praks turisti~nih podjetij izhaja ugotovitev,
da je tudi kakovostne in
strokovne sodelavce mogo~e najti,
le ustrezno jih je treba motivirati.
V turizmu imamo uspe{na podjetja
- pomen predstavitve {ir{i
javnosti
Vsi se zavedamo, da lahko le s
pozitivnimi sporo~ili, ki jih o tej
panogi po{iljamo {ir{i javnosti,
pripomoremo k dvigu ugleda turisti~ne
dejavnosti kot delodajalca.
Zato je {e posebej pomembno, da
se {ir{a javnost seznani s primeri
dobrih praks turisti~nih podjetij, ki
so bili predstavljeni na tem posvetu,
pa tudi nekaterih drugih, v katerih
prav tako cenijo svoj kader in se
zavedajo pomena kakovostnega
kadra kot pomembnega kapitala za
svoje poslovanje in konkuren~nost
na trgu. V turizmu imamo precej
dobrih podjetij, ki so ne le poslovno
uspe{na, temve~ se tudi z vidika
odnosa med zaposlenimi in komunikacije
med vodstvom in ostalimi
sodelavci uvr{~ajo med ugledne in
za`elene delodajalce.
Kot udele`enec posveta in poznavalec
problematike iz prakse bi
poudaril, da sta zadnja dva sklepa
najpomembnej{a.
V svojih podjetjih moramo ustvariti
tak{no delovno klimo in delovne
pogoje, ki bodo konkuren~ni drugim
poklicem ter bodo delavce in dijake
privabljale v poklic gostinca.
Seveda je v praksi to zelo te`ko
in poklic gostinca bo z vidika delovnega
~asa vedno specifi~en. Starej-
{i obrtniki in gostinci so v svojem
Z leto{njim letom so na
Srednji {oli za gostinstvo in turizem
v Mariboru pri~eli z vrsto
dejavnostmi in prireditvami, s
katerimi so oznanili 50. obletnico
delovanja {ole.
V januarju je bil to projekt
Skrivnostni svet paprike in projekt
Koruza v jedeh.
V februarju pa projekt
Pepelnica in projekt Kulinari~na
zakladnica ri`a.
V marcu so se predstavili s
projektom ^okoladni snubec in
projektom Od zrna do zrna.
Sledile so spominske razstave,
v maju je iz{el jubilejni
zbornik in multimedijska predstavitev
{ole z naslovom Petdeset
let v gibanju in slikah.
Praznovanje jubileja pa se je
zaokro`ilo s sve~ano prireditvijo,
ki je bila v hotelu Habakuk 12.
maja 2008.
Pri tem je potrebno izpostaviti
projekt ^okoladni snubec, ki
je nastal pod taktirko Marjane
Pogorevc, u~iteljice kuharstva
na S[GT MB.
@e v februarju so se dijaki in
u~itelji odpravili na strokovno
ekskurzijo v tovarno ~okolade
Gorenjka, udele`ili so se delavnice
o ~okoladi pri sla{~i~arskem
mojstru Gorazdu Poto~niku.
Ta jim je razkril, kako pripraviti
okusne in privla~ne jedi iz
~okolade.
^okoladno zgodbo so nam
predstavili na gurmanski na~in
z oku{anjem ~okolade, skrite v
sekcije
obdobju pre`iveli ogromno sprememb,
ki je dana{nje gostinstvo, v
primerjavi s tistim izpred 20– 30 let,
povsem spremenilo. Pred nami so
novi izzivi (ali problemi). Kadra za
delo v gostinstvu skorajda ni. [ole
so skoraj prazne in dijaki, ki
kon~ajo {olanje, se raj{i vpisujejo v
nadaljnji {tudij ali pa se zaposlijo v
katerem drugem poklicu.
Dvigniti ugled kuharjem in natakarjem
je izziv, s katerim se moramo
soo~iti predvsem vsi, ki s tem
kadrom delamo in ga zaposlujemo.
Tak{en posvet nam daje upanje,
da lahko pri~akujemo pomo~ in
razumevanje dr`avnih resorjev ter
upamo, da bo resni~no pri{lo do
ve~jih skupnih akcij promocije poklica
.
Peter Raj{ek, sekcija gostincev
OOZ Maribor
50. Obletnica S[GT Maribor
^okoladne dobrote in umetnine
dijakov S[GT Maribor
(Foto pr)
jedeh, ki so jih postregli v osmih
hodih. Zelo izvirno in domiselno
je kulinari~ne u`itke spremljala
pravljica o ~okoladi, ki sta jo
pripovedovala dijaka. Na{e ~ute
pa je razvajala tudi melodija
klavirja. Posebej so nas presenetili
z ureditvijo jedilnice, ki bi
si jo `elel vsak gostinec. Omizje
je bilo pripravljeno zelo razko{no
in domiselno. K celotnemu
meniju so postregli 7 razli~nih
vin, ki so ustrezala posameznim
jedem.
Kljub manj{i tremi bodo~ih
natakarjev nismo imeli ob~utka,
da nam stre`ejo u~enci.
Za celotno prireditev bi
lahko zaklju~ili, da je bila zelo
dobro zami{ljena, organizirana
in izpeljana.
Meni ^okoladni snubec so
ponudili tudi {ir{i javnosti in za
dva ve~era prodali vse proste
sede`e. Podobni dogodki na {oli
sigurno zelo motivirajo dijake in
bistveno pripomorejo k njihovim
znanjem, zato upamo, da bodo
podobne projekte izvajali tudi v
bodo~e.
Peter Raj{ek, sekcija
gostincev OOZ Maribor
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 29

sekcije
Sekcija gradbincev
vabi svoje ~lane na ogled sejma
GALABAU
v Nürnbergu, 17.-20.09. 2008
16.00 ure, ko je predviden prevoz
potnikov v hotel. Nastanitev,
ve~erja in no~itev.
2. dan:
20. 9. 2008 - SOBOTA
ogled mesta Passau. Prihod v
poznih ve~ernih urah.
CENA POTOVANJA:
139,00 EUR / min 40 oseb
Mednarodni sejem za urbane
zelene povr{ine, odprte prostore
– oblikovanje, gradnja in
vzdr`evanja.
DATUM POTOVANJA:
19.-20. 9. 2008
1. dan: 19. 9. 2008 - PETEK
Odhod avtobusa ob 01.00 uri
izpred AP Mlinska oz. po dogovoru.
Vo`nja na relaciji Maribor –
Graz – Passau-Nürnberg. Po prihodu
ob cca. 9.00 uri obisk
Mednarodnega sejma za urbane
zelene povr{ine, odprte prostore
– oblikovanje, gradnja in vzdr`evanja
oz. po dogovoru vse do
Po zajtrku mo`nost obiska
sejma Galabau oz. na `eljo gostov
ogled mesta in mestnih zanimivosti:
grad, glavni trg, katedrala,
Dürerjeva rojstna hi{a,
sodi{~e ( procesi 1945-tega leta),
cerkev Sv. Lorenza, rotov`,… V
ve~ernih urah povratek proti
domu s kraj{imi vmesnimi postanki.
V kolikor bo ~as dopu{~al,
165,00 EUR / min 25 oseb
PRIJAVE: do zasedbe prostih
mest. Prijava mora biti pisna (fax,
mail,…).
Predsednik sekcije gradbincev
OOZ Maribor
Vladimir Hre{~ak
PRIJAVNICA ZA OGLED SEJMA
GALABAU 2008 - NÜRNBERG
Naziv s.p. ali d.o.o. :
Naslov:
Kontaktna oseba:
Telefon: GSM: ID za DDV:
Prijavljam se na ogled GALABAU 2008 v Nürnbergu
Prijavljam {e:
1: GSM
2: GSM
Datum:
@ig in podpis delodajalca:
Prijavnico po{ljite na EVROPA TRANS, d.o.o., Glavni trg 17b 2000 MARIBOR ; po fax-u: 02 25 26 754 ali po elektronski po{ti
info@evropa-trans.si do zasedbe prostih mest.
✃
MALI OGLAS
SKLADI[^NI PROSTOR, PRIMEREN ZA GRADBENIKE, Z
DOSTAVNO RAMPO S POSEBNIM DOVOZOM NA GREENWI[KI
CESTI (POBRE@JE) V IZMERI 200 KVADRATOV, ODDAM V
NAJEM. MESE^NI NAJEM ZNA[A 600 EUR. ZA DODATNE
INFORMACIJE POKLI^ITE NA MOBI. [TEV. 040/613-051
30 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - SEPTEMBER 2008

Sekcija frizerjev in kozmetikov
vabi svoje ~lanice in ~lane na ogled sejma
INTERCHARM 2008- PRAGA
15. MEDNARODNI SEJEM FRIZERSTVA IN
KOZMETIKE, 31. 10. - 1. 11. 2008
DATUM POTOVANJA:
31. 10. 2008 PETEK- Dan
reformacije (dela prost dan) 1. 11.
2008
1. DAN: 31. 10. 2008-PETEK
Odhod avtobusa ob 03.00 uri.
Vo`nja na relaciji Dunaj-Znojmo-
Praga. Po prihodu celodnevni
obisk sejma INTERCHARM
2008. Sledi prevoz v hotel.
Nastanitev in ve~erja v znani
pra{ki pivnici. No~itev.
2. DAN: 1. 11. 2008- SOBO-
TA
Po zajtrku obisk sejma oz.
ogled mesta in mestnih zanimivosti
v spremstvu lokalnega vodnika:
Hrad~any, Zlata uli~ka,
Vaclavski trg, Karlov most, Univerza,
stara mestna ura,… Sledi
povratek proti domu s kraj{imi
vmesnimi postanki. Prihod v
ve~ernih urah.
CENA POTOVANJA:
148,00 EUR / min 40 oseb-na
bus
sekcije
^lanicam in ~lanom sekcije
frizerjev in kozmetikov OOZ Maribor,
ki imajo poravnane obveznosti,
50 % stro{ka ogleda sejma
krije sekcija, v kolikor bo v letu
2008 to prva prijava.
PRIJAVE: do zasedbe prostih
mest. Prijava mora biti pisna (fax,
mail,…).
Predsednik sekcije frizerjev
in kozmetikov OOZ Maribor
Ratimir Krznari~
PRIJAVNICA ZA OGLED SEJMA
INTERCHARM 2008 - PRAGA
Naziv s.p. ali d.o.o. :
Naslov:
Kontaktna oseba:
Telefon: GSM: ID za DDV:
Prijavljam se na ogled INTERCHARM 2008 v Pragi
Prijavljam {e:
1: GSM
2: GSM
Datum:
@ig in podpis delodajalca:
Prijavnico po{ljite na EVROPA TRANS, d.o.o., Glavni trg 17b 2000 MARIBOR ; po fax-u: 02 25 26 754 ali po elektronski po{ti
info@evropa-trans.si do zasedbe prostih mest.
✃
MALI OGLASI
^lanom zbornice, njihovim dru`inskim ~lanom, njihovim zaposlenim
delavcem ter poslovnim partnerjem nudimo tedensko terapevtsko
telovadbo za hrbtenico in vrat.
Cena enkratnega obiska vaje je 5 evrov, za mese~ni obisk pa je
cena 20 evrov.
Telovadba se bo izvajala v kletnih – dru`abnih prostorih Doma
obrtnikov Maribor na Titovi cesti 63.
Voditeljica vaj bo ga. Nada Marchetti, vi{ja fizioterapevtka.
Predhodne prijave sporo~ite go. Majdi Horvat na tel.: 3303505
ali na fax: 3000 491 ali na e-po{tni naslov: majda.horvat-turk@ozs.si
Nudimo TISK in GRAFI^NO OBLIKOVANJE vseh vrst tiskovin
ter izdelavo reklamnih tabel in avtografik po najugodnej{ih cenah.
AKCIJA do 31. 10. 2008: 100 barvnih vizitk samo 29 EUR!
Naro~ila: Matej Kun~i~ s.p., LOGOS DESIGN, Ipav~eva ulica 4,
Pekre, 2341 Limbu{, Tel./fax: (02) 6131-135, GSM: (041) 372-
190, www.logos-design.si, e-po{ta: info@logos-design.si.
@elite ve~ ~asa za prijetne zadeve?
V APO VIZIJI lahko tudi v Va{em imenu elektronsko posredujemo
i-REK obrazce preko e-Davkov in Vas s tem razbremenimo skrbi
in prihranimo ~as!
Obi{~ite nas v Domu obrtnikov Maribor ali pokli~ite za termin na
tel. {tev.: 02 33 23 199 ali gsm 051 668 555, kontaktna oseba
gospa Janja Praznik in ostale sodelavke.
Skladno s 407. ~lenom ZDavP-2 bodo morali pla~niki davka
(pravne osebe, samostojni podjetniki in drugi izpla~evalci osebnih prejemkov)
od 1. julija 2008 dalje, poleg zbirnega REK obrazca, dav~ni
upravi predlagati tudi REK obrazce individualno po dav~nem zavezancu
(iREK), za katerega pla~nik davka izra~una, odtegne in pla~a
dav~ni odtegljaj.
Ljubljana, Maribor, Celje, Velenje, [o{tanj, Mozirje
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 31

prejeli smo
Projekt LoPES - {tudijski
obisk v Veliki Britaniji
Predstavniki partnerjev projekta
LoPES so v mesecu juliju
obiskali Veliko Britanijo in si
ogledali primere dobrih praks s
podro~ja uspe{nih lokalnih zaposlitvenih
strategij in iniciativ, ki
prispevajo k zaposlovanju in konkuren~nosti.
[tudijski obisk je
OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE
Ljubljana, Celov{ka 71
Sekcija gradbincev Odbor pe~arjev
fax : 01/ 58 30 599, tel. 01 58 30 540
E po{ta: janko.rozman@ozs.si
Naro~ilo
organiziral eim, Center razvoja
~love{kih virov, skupaj z angle{-
kim partnerjem projekta The
North East Business & Inovation
Centre. Slovenska delegacija je
obiskala organizacije, ki so v zadnjih
letih s podporo sredstev
Evropskega Socialnega Sklada
Nepreklicno naro~amo: ............... izvod-ov
knjige STROKOVNA PRAVILA ZA
PE^ARSKA DELA.
Cena posameznega izvoda za ~lane
OZS je 50,00 EUR (vklju~no z DDV), kot dokazilo ~lanstva
obvezno navedite {t. kartice Obrtnik ...........................................................
Cena za ostale naro~nike je 100,00 EUR (vklju~no z DDV).
Naziv in polni naslov naro~nika, za izstavitev ra~una (vklju~no s
po{tno {tevilko):
........................................................................................................................................................................
........................................................................................................................................................................
........................................................................................................................................................................
tel.:..................................................... E po{ta: ...................................................................................
Zavezanec za DDV (obvezno obkro`ite): DA NE
Dav. {tevilka (obvezno): SI .......................................................................................................
Izjavljamo, da smo skupni znesek ob naro~ilu pla~ali na naslov:
Obrtna zbornica Slovenije (za knjigo Strokovna pravila za pe~arska
dela), {t. tr. r. 25100-9704715134, Probanka d.d., Ljubljana, sklic:
00 200 002. Dokazilo o pla~ilu prilagamo naro~ilu.
Kraj in datum: .....................................................................................................................................
Podpis, `ig: ...........................................................................................................................................
Opombe:
-pla~ane izvode knjig in ra~un boste prejeli po po{ti
-prosimo da naro~ilo s prilogo dokazila po{ljete samo enkrat (ali
faks ali po{ta ali E po{ta)
32 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - SEPTEMBER 2008
Izvajalci projekta LOPES
izpeljali uspe{ne projekte, povezane
z zaposlovanjem in pove-
~evanjem konkuren~nosti. Udele-
`enci potovanja so se pogovarjali
z odgovornimi za upravljanje in
implementacijo sredstev Evropskega
socialnega sklada v severovzhodni
regiji Velike Britanije
ter spoznali pristope za zagotavljanje
u~inkovitega kori{~enja
sredstev Evropskega socialnega
sklada, ki so tej regiji na voljo.
Predstavnikom Mestne ob~ine
Maribor, Slu`be Vlade za
lokalno samoupravo in regionalno
politiko, ZRSZ – Obmo~ne slu`be
Maribor in eim, Centra razvoja
~love{kih virov, so se predstavila
naslednja podjetja in projekti:
Middlesbrough Borough Council
– Projekt Hemilton Works
(lokalno partnerstvo ter zagotavljanje
izobra`evanja, usposabljanja,
svetovanja in drugih oblik
pomo~i za zaposlovanje socialno
ogro`enih in zapostavljenih ciljnih
skupin prebivalstva).
Renew North East – Projekt
Renew (usposabljanje in pridobivanje
nacionalnih poklicnih kvalifikacij
dolgotrajno brezposelnih
oseb za elektri~na popravila ter
zaposlovanje v tem sektorju).
Durham County Council –
Projekt Impact/MACE (ponovno
vklju~evanje vzgojno problemati~nih
mladostnikov, 14–16 let, v
proces izobra`evanja ter partnerstvo
in pomen vloge lokalnih
oblasti pri ponovnem vklju~evanju
mladih v izobra`evanje).
The North East Business and
Innovation Centre New Enterpreneur
Scholarship Programme
– NES (celostna podpora ljudem
v zapostavljenih podro~jih pri
vstopu v podjetni{tvo / usposabljanje,
svetovanje, zagon podjetja,
nadaljnje svetovanje, finan~na
podpora).
Durham University / Environmental
Academy – Projekt
BRICS (razvoj sodobnih programov
in izobra`evanje / usposabljanje
zaposlenih v gradbeni{tvu in
brezposelnih za pove~anje znanja
o okolje varstvu s pridobitvijo
stopnje nacionalne poklicne kvalifikacije
4).
Durham University/Environmental
Acadamy – Projekt Environment
Management for Success
(razvoj sodobnih programov
ter izobra`evanje / usposabljanje
zaposlenih in brezposelnih za pove~anje
znanja o okoljevarstvu s
pridobitvijo stopnje kvalifikacije 1
in 3).
SES – Projekt Social Enterprise
Sunderland (razvoj, promocija
in podpora razvoju socialnega
(dru`benega) podjetni{tva, podpora
socialnim (dru`benim) podjetjem
z namenom pospe{evanja
razvoja skupnosti, obnove zapostavljenih
predelov in socialno
vklju~evanje najbolj ogro`enih
prebivalcev v mestu Sunderland).
Fairbridge – Projekt 19+ into
education and employment (pomo~
in svetovanje brezposelnim,
socialno izklju~enim mladostnikom,
med 19. in 25. letom, z
namenom vklju~evanja v u~enje
ter zaposlovanja).
Udele`enci {tudijskega potovanja
so s spoznavanjem projektnih
re{itev pridobili nove izku{nje
in ideje, ki jih bodo lahko u~inkovito
vklju~ili v pripravo lokalnih
zaposlitvenih strategij in projektov.
V mesecu septembru bo
organizirana {e {tudijska pot na
Finsko in v Avstrijo. Predstavniki
partnerskih organizacij projekta
LoPES si bodo tako ogledali {e
primere dobrih praks lokalnih
zaposlitvenih strategij v obeh
dr`avah.
Podrobni opisi in analiza
izbranih dobrih praks zaposlitvenih
projektov, ki prispevajo k
zaposlovanju in konkuren~nosti,
bodo dosegljivi v Virtualni u~ni
to~ki, ki bo uporabnikom na voljo
v septembru 2008. Takrat bo
{ir{a javnost tudi povabljena k
razpravam o posameznih dobrih
praksah in mo`nostih prilagoditve
in prenosa le-teh v Slovenijo in
njene regije. Izdelan bo tudi priro~nik
s primeri dobrih praks, ki
bo na voljo vsem zainteresiranim
do konca leto{njega leta.

prejeli smo
Cehi in mojstrski izpiti v starem Mariboru
Pred 152 leti je v Gradcu iz{la
knjiga dr. Rudolfa Gustava Pufla
(1806–1865 ) o Mariboru.
Iz knjige povzemamo nekaj
zanimivosti o obrti in cehih.
V takratnem mestu Maribor je
bilo 201 obrtnih delavnic, v predmestju
pa 92, ki so se zdru`evale
v 16 cehov, ki jih je nadzorovalo 6,
od magistrata imenovanih, komisarjev.
Predstojniki cehov so bili : za
mesarje g. Burghordt, za kova~e
g. Dworschak, za peke g. Welner,
za tesarje g. Zigner, za mlinarje g.
Toppainer, za mizarje g. Fisl, za
lon~arje g. Kotzbeck, za kroja~e g.
Hollensteiner, za ~evljarje g. Wolfing,
za kolarje g. Pernwiesser, za
jermenarje g. Lerch, za krznarje g.
Spallek, za klju~avni~arje g. Honigmann,
za sodarje g. Burger in
za usnjarje g. Nasko.
Vsi cehi so imeli svoje cehovske
skrinje , v katerih so imeli zaklenjene
svoje privilegije in cehovske
rede ter druge akte. Na privilegijih,
ki so vsi kaligrafirani na
pergamentu in opremljeni s pe~atom
Veli~anstva in cesarjevim
podpisom, je najpogosteje videti
podpis cesarja Leopolda I, Karla
VI in Marije Terezije, le malo kje
Jo`efa I.
Cehovski pravilniki se razlikujejo
po {tevilu ~lenov in so ve~inoma
naravnani na to, da bi
{u{marjem prepre~ili {kodovati
obrti in mojstrom.
Ve~ino privilegijev so podpisali
kanclerji, dvorni svetniki in
cesarjevi namestniki ali de`elni
glavarji, pri ~emer se zmerom
sklicujejo na rokodelski pravilnik,
ki je iz{el 1732 leta.
Ve~ina cehov je imela svoje
pravice v krogu 3 milj. Posebne
ugodnosti so imeli pomo~niki, ki
so si pridobili obrt s poroko z
vdovo.
Predpisana je bila triletna
u~na doba, dvoletni ~as potovanja,
mojstrski izdelek, stroga prepoved
ugovarjanja, pristojbine za
pridobitev mojstrske pravice.
Zna~ilnosti nekaterih cehov in
pogoji za pridobitev mojstrstva :
1. Kova~i so imeli za{~itnika
sv. Fologija in sv. Roka, v mestu je
bilo 5 mojstrov. Za pridobitev mojstrstva
je bilo treba podkovati
gospodovega konja, ne da bi pri
tem ukrivil `ebelj, izdelati okensko
re{etko, ne da bi poprej vzel mero,
in prikovati uho na vinogradni{ko
rovnico, ne da bi bil {iv koli~kaj
opazen.
2. Mizarji so imeli pravilnik iz
leta 1596 in je imel 20 to~k.
Za{~itnika mizarjev sta bila sv.
Peter in sv. Pavel. V mestu je bilo
5 mojstrov, vsak je imel 3
pomo~nike. Za mojstrsko delo je
bilo treba izdelati omaro za
obleko. Na cehovskem pe~atu so
bili {estilo, obli~ in kladivo, na
pomo~ni{kem spri~evalu pa geslo
» Prostor ima tri mere »
3. Ceh zidarjev in kamnosekov
je imel veliko vajencev,
saj je npr. cehovski mojster FUX
od leta 1764 do 1803 vzel v uk
ve~ kot 250 vajencev.
4. V lon~arskem cehu so bili
{tirje mestni mojstri, znana je bila
dru`ina Mairhold, ki je opravljala
obrt ve~ kot 100 let.
5. Jermenarski ceh je obsegal
zelo {iroko podro~je, saj so bili v
njem vsi jermenarski mojstri do
Celovca. Cehovski pravilnik je
obsegal 31 ~lenov. Od mesarjev
so lahko odkupovali samo kosmato
usnje, kdor pa je vedoma obdeloval
ko`e poginulih `ivali, pa je bil
ni~vredne`. Osnova njihovih pravic
je bil veliki privilegij Ferdinanda
III.
6. Pravilnik kolarskega ceha
je imel 38 ~lenov in je bil potrjen
leta 1603. Za mojstrsko priznanje
je bilo treba izdelati 2 kolesi,
napol vise~, z deskami opremljen,
voz in nepropustno samokolnico.
Na soboto pred cehovskim
dnevom so smeli mojstri obiskati
tuje kolarske delavnice in polomiti
slabe izdelke.
7. Pravilnik ~evljarskega ceha
je imel 36 ~lenov. Umrli ~evljarji
so dobili svoj mrtva{ki prt in 6
bakel, pri umirajo~em sta bila
vsako no~ po dva obrtna tovari{a.
Za mojstrsko priznanje je bilo
treba izdelati {ivano in pre{ito
mo{ko in `ensko obuvalo.
8. Pravilnik kroja{kega ceha
je imel 37 ~lenov in je bil izdelan v
za~etku 15. stoletja, cesar Ferdinand
II pa ga je ponovno potrdil
leta 1613. Mojstrsko delo je bilo
sestavljeno iz 16 {ivanih izdelkov
in 16 strokovnih vpra{anj. Vsak
mojster je smel imeti najve~ 4
prosta mesta (za pomo~nike in
vajence), nih~e ni smel grajati dela
drugega. Ceh je {tel 22
mojstrov v mestu in predmestjih.
Najemniki in lastniki lokalov,
podjetniki: ne pustite se
izsiljevati!
Oddelek za terorizem in ekstremno nasilje na Upravi kriminalisti~ne
policije na Generalni policijski upravi je nedavno pripravil
zlo`enko o izsiljevanju lastnikov in najemnikov donosnej{ih gostinskih
in drugih lokalov in jo prek sektorjev kriminalisti~ne policije na
policijskih upravah po Sloveniji poslal gostinskim in drugim lokalom
na obmo~ju posameznih policijskih enot.
Tovrstnih kaznivih dejanj zaradi razli~nih vzrokov o{kodovanci
najpogosteje ne naznanjajo, zato jih policisti posku{amo s to potezo
spodbuditi, da bi se odlo~ili druga~e in kaznivo dejanje vendarle naznanili
policiji.
Slovenski policisti se velikokrat sre~ujejo z izsiljevanjem, ko storilci
kaznivih dejanj z nasilnimi metodami, denimo z gro`njo ali s
fizi~no silo, od lastnikov podjetij oziroma najemnikov in lastnikov
donosnej{ih lokalov zahtevajo pla~ilo varovanja lokalov (t. i. reketiranje).
V ozadju so pri tem lahko dejanski ali celo nami{ljeni dolgovi.
Izsiljevalci zahtevajo od podjetnikov pla~ilo velikih zneskov in s tem
onemogo~ajo normalno poslovanje lokala ali podjetja. Z izsiljevanjem
se ukvarjajo posamezniki ali skupine izsiljevalcev. Po na{ih izku{njah
izsiljevalci od `rtve zahtevajo vedno ve~ denarja, zato pla~ilo takega
“dolga” ali “var{~ine” ni re{itev.
Vse morebitne o{kodovance smo pozvali, naj kazniva dejanja
naznanijo policiji. To lahko storijo na ve~ na~inov: pokli~ejo na telefonsko
{tevilko policije 113 ali anonimno telefonsko {tevilko 080-
1200, kaznivo dejanje naznanijo preko spletnega portala www.policija.si
ali pa se osebno zglasijo na najbli`ji policijski postaji.
Policija bo storila vse, da bo izsledila storilce oz. izsiljevalce,
za{~itila o{kodovance in poskrbela za njihovo varnost.
Izsiljevanje (218. ~len Kazenskega zakonika)
(1) Kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno
premo`enjsko korist, s silo ali resno gro`njo koga prisili, da
kaj stori ali opusti v {kodo svojega ali tujega premo`enja, ali kdor na
tak{en na~in izterja dolg, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu
pridobil protipravno premo`enjsko korist, komu zagrozi, da bo o
njem ali o njegovih bli`njih odkril kaj, kar bi {kodovalo njihovi ~asti ali
dobremu imenu, in ga s tem prisili, da v {kodo svojega ali tujega
premo`enja kaj stori ali opusti, ali kdor na tak{en na~in izterja dolg.
(3) ^e dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega ~lena storita dve
ali ve~ oseb ali ~e je storjeno z uporabo oro`ja ali nevarnega orodja
ali na posebej surov in poni`evalen na~in, se storilec kaznuje z
zaporom od enega do osmih let.
Z.[.
Ministrstvo za notranje zadeve – Policija
Ljubljana, 12. 8. 2008
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 33

mese~ne obveznosti
OBRA^UN OBVEZNOSTI ZA ZASEBNIKE
ZA MESEC AVGUST 2008
(PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST)
Bruto
zavarovalna
osnova
Neto
zavarovalna
osnova
Prispevki Prisp.za zdrav.zav. Prisp. za por.
PIZ zdr. po{. pokl. bol. var. in zaposl.
KTO 2021 KTO 2022 KTO 2020
(24,35%) (13,45%) (0,40%)
Dose`ena osnova
EUR
v letu 2007
1. MINIMALNA PLA^A:
589,19 EUR 382,68 EUR 143,47 EUR 79,24 EUR 2,36 EUR
2. ZAVAROVALNA OSNOVA – 60% POVPRE^NE PLA^E:
818,72 EUR 531,76 EUR 199,36 EUR 110,12 EUR 3,28 EUR
3. ZAVAROVALNA OSNOVA – 90% POVPRE^NE PLA^E:
1.228,08 EUR 797,64 EUR 299,04 EUR 165,18 EUR 4,92 EUR
4. ZAVAROVALNA OSNOVA – 120% POVPRE^NE PLA^E:
1.637,44 EUR 1.063,52 EUR 398,72 EUR 220,24 EUR 6,54 EUR
5. ZAVAROVALNA OSNOVA – 150% POVPRE^NE PLA^E:
2.046,80 EUR 1.329,40 EUR 498,39 EUR 275,30 EUR 8,18 EUR
6. ZAVAROVALNA OSNOVA – 180% POVPRE^NE PLA^E:
2.456,15 EUR 1.595,27 EUR 598,07 EUR 330,36 EUR 9,82 EUR
7. ZAVAROVALNA OSNOVA – 210% POVPRE^NE PLA^E:
2.865,51 EUR 1.861,15 EUR 697,75 EUR 385,41 EUR 11,46 EUR
Do vklju~no 6.345,46
Nad 6.345,46
do vklju~no 15.417,48
Nad 15.417,48
do vklju~no 23.126,22
Nad 23.126,22
do vklju~no 30.834,96
Nad 30.834,96
do vklju~no 38.543,70
Nad 38.543,70
do vklju~no 46.252,44
Nad 46.252,44
do vklju~no 53.961,18
8. ZAVAROVALNA OSNOVA – 240% POVPRE^NE PLA^E:
3.274,87 EUR 2.127,03 EUR 797,43 EUR 440,47 EUR 13,10 EUR
Nad 53.961,18
OPOZORILO - ^LANARINA:
Vsi ~lani so prejeli obvestilo in ra~un s polo`nico od Obrtne
zbornice Slovenije za pla~ilo ~lanarine. ^lanarina se nakazuje
na ra~un OZS, ki je naveden na ra~unu ^lanarine ne
nakazujete ve~ na DURS.
VI[INA OBVEZNOSTI ZA ZASEBNIKE, KI IZ NASLOVA OPRAV-
LJANJA DEJAVNOSTI NISO ZAVAROVANI (DOPOLNILNA
DEJAVNOST) IN SO ^LANI OBRTNE ZBORNICE
KTO 2021 KTO 2022
27,08 EUR 3,08 EUR
Zasebniki, ki opravljajo dopolnilno dejavnost doma~e in
umetnostne obrti, pla~ujejo obveznosti, kot je navedeno
zgoraj.
TRANSAKCIJSKI RA^UN DURS-a 01100-
8460906416
Povpre~ni mese~ni bruto OD v Republiki Sloveniji za mesec
april 2008 zna{a: 1.364,53 EUR.
Mesec avgust 2008 je imel 21 dni (168 ur), 20 delovnih dni
(160 ur) in 1 praznik (8 ur).
Koli~nik za prera~un bruto osnove v neto zna{a 1,53965.
PREDHODNA AKONTACIJA DOHODNINE ZA LETO
2008
(pla~evanje predhodne akontacije dohodnine od dohodka,
dose`enega z opravljanjem dejavnosti)
Novi ZdavP-2 za leto 2008 dolo~a, da se predhodna
akontacija dolo~i v vi{ini akontacije dohodnine po zadnjem
obra~unu akontacije dohodnine od tega dohodka, pla~a pa
se v mese~nih obrokih (~e ne presega 400 evrov) ali
trimese~nih obrokih (~e ne presega 400 evrov). Obroki
dospejo v pla~ilo zadnji dan obdobja, na katerega se
nana{ajo, in morajo biti pla~ani v 10 dneh po dospelosti.
34 NA[ PORO^EVALEC - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - SEPTEMBER 2008

Vabljeni na obrtni{ki piknik
Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor, organizira za svoje ~lane
obrtnike, podjetnike, dru`inske ~lane, zaposlene delavce ter poslovne partnerje
OBRTNI[KI PIKNIK, ki bo v soboto, 4. oktobra 2008 ob 15. uri na igri{~u
[portnega dru{tva Radvanje, Korbunova ul. 22.
Posebej se bomo potrudili, da bosta popoldan in ve~er ob jeda~i in pija~i
pestra: poleg dru`enja, klepeta, izmenjav izku{enj se bo v zabavnem delu
programa predstavila pevka Mimi.
V primeru slabega vremena imamo zagotovljeno streho nad glavo.
Kotizacija za piknik zna{a 6 evrov.
Svojo udele`bo na pikniku prosimo potrdite pri Majdi Horvat na tel.: 02 3303
505 ali na telefaks: 02 3000 491 ali na njen elektronski po{tni naslov:
majda.horvat-turk@ozs.si najkasneje do ponedeljka, 29. 9. 2008.
Torej na veselo snidenje v soboto in vse dobro do takrat.
Odbor za prireditve OOZ Maribor
Sa{a Kova~ev, predsednik
SEPTEMBER 2008 - OBMO^NA OBRTNO-PODJETNI[KA ZBORNICA MARIBOR - NA[ PORO^EVALEC 35