lab. vaje - Pedagoška fakulteta

Modul 6: Svetloba, senca in barve – didaktična obravnava – vaje
Zamisli in izkušnje otrok o svetlobi
1. Razkrivanje idej:
• Zapišite nekaj teles, ki oddajajo svetlobo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
• Kakšne barve naj bo telo (predmet), da bo bolje viden v svetlem (temnem prostoru)? . . . . . . . . . . . . . . . . . .
• Zakaj se pred nevihto stemni?
• Kdaj in kje nastanejo sence?
• Poglejte na uro. Zakaj jo lahko vidite?
2. Zakaj predmete vidimo?
Pripomočki: temna soba, svetilka, predmet, zaslon ali naravna ovira
Da predmet vidimo, so potrebni trije pogoji: izvir svetlobe, predmet in oko. Svetloba, ki jo oddaja svetilo, se na
predmetu odbije in če odbita svetloba pade v oko, potem predmet vidimo.
V očesu so štiri različne za svetlobo občutljive celice: paličice in tri vrste čepkov. Paličice vzburi že en sam
svetlobni delec (foton), za vzburjanje čepkov je potrebnih 1000 fotonov. Ponoči je svetloba šibka, zato se
vzburijo le paličice in vse vidimo sivo (ponoči je vsaka krava črna).
Vaja: Izberite predmet (škatlo). Kako bi pokazali vsakega od naštetih treh pogojev, ki morajo biti izpolnjeni,
da predmet vidimo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Opazovanje barvnih škatel
Pripomočki: večja škatla s pokrovom in majhno luknjico na prednji strani. V njej so barvne škatlice.
Poglejte skozi luknjico. Kaj vidite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Počasi dvigujte pokrov škatle tako, da pade avnjo le malo svetlobe. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Svetloba se širi premočrtno
Primer A:
Pripomočki: svetilo, tulci, škatle, palica na podstavku (ali delo zunaj), zaslonko (valj z zarezo in pokrovom), za vsak
par po dva zaslona z majhnimi odprtinami, plastenka z vodo za škropljenje, rebraste cevi ali cevi, ki se lahko ukrivijo.
1. Na sredino sobe postavimo svetilo. Tulec usmerite tako, da boste skozenj videli svetilo. Tulci naj ležijo na mizi.
Kako so razporejeni tulci vseh opazovalcev? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
2. Ali vidite svetilo, če tulec (cev) nekoliko upognete? Zakaj? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
3. Postavite prvi zaslon z luknjico tako, da boste skozi luknjico videli svetilo. Pred zaslon (v razdalji nekaj centimetrov
postavite še drug zaslon. Kje mora biti odprtina, da vidite svetilo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Kaj lahko iz tega sklepate? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Opomba: Svetlobni curek (žarek) je lepo viden, če vmesni prostor med obema zaslonoma poškropimo z vodo.
N. R., Doizobraževanje učiteljev naravoslovja v 6. in 7. raz. 9-letne OŠ, fizika, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, april 2003 1

4. Na svetilo postavite tulec z zarezo. Kdo še vidi svetilo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
5. Ugasnite svetilko. Ali jo vidite? Zakaj? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
6. Ali bi ugasnjeno svetilko videli v temni sobi? Zakaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Primer B:
Pripomočki: škatla s tremi luknjami in pokrovom (vse luknje morajo biti na isti višini), zrcalo, svetilo.
a) Na skici označite pričakovano pot svetlobe. Kje mora biti oko, da svetlobo vidimo. Kakšno vlogo ima zrcalo?
Slika k vprašanju a).
Slika k vprašanju b).
b) Na sliki označite pričakovano pot svetlobe. Kje mora biti oko, da svetlobo vidimo? Kakšno vlogo ima zrcalo?
Svojo napoved preverite s poskusom.
Žarke rišemo z ravnimi črtami, smer širjenja nakažemo s puščico.
Prosojnost in prozornost
Pripomočki: ploščice (zbirka).
Razvrstite ploščice na za svetlobo prepustne in neprepustne.
Kako ste definirali prepustnost? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Primerjajte svojo razvrstitev z razvrstitvami ostalih skupin. Ali se razlikujejo? Zakaj? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Komentar: prozorne snovi odbijejo in vpijejo le majhen del svetlobe, ki pade nanje. Skoraj vse gre skoznje. Prosojne
snovi prepuščajo svetlobo, vendar se po prehodu skozi tako snov svetloba razprši. Prosojnost lahko določamo tako,
da gledamo, kako vidimo svoj prst. Pri tem je pomembno od kod prihaja svetloba in kako daleč od plošče, za katero
določamo prosojnost, je prst in kako daleč od oči je ploščica.
Sipanje svetlobe
Pripomočki: steklena kadička (ali plastenka), barva za živila, malo mleka.
V kadičko nalijte barvo za živila. Svetilko postavite ob manjšo ploskev. Poglejte od spredaj v svetilko, nato pa še od
strani. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Poskus lahko naredimo tudi z vodo in vanjo kanemo nekaj mleka. Poglejte proti sončni svetlobi. Kaj opazite? . . . . . .
Komentar: na poti skozi atmosfero se modra svetloba siplje bolj kot rdeča. Modra svetloba je na molekulah zraka
razprešena sončna svetloba. Ob sončnem zahodu je pot žarkov daljša kot čez dan. Modra svetloba se razprši in v
žarkih zahajajočega Sonca ostane pretežno le še rdečkasta svetloba.
N. R., Doizobraževanje učiteljev naravoslovja v 6. in 7. raz. 9-letne OŠ, fizika, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, april 2003 2

Sence
Pripomočki: dve svetilki (brez zrcal), dve figuri na palički (mačka), temen prostor z navpičnim zaslonom (zid).
Lega in velikost sence
• Prižgite svetilko in prednjo postavite mucka. Kakšna je senca? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
• Svetilko držite pri miru.
Premikajte mucka navzdol. Kaj se dogaja s senco? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Premikajte mucka navzgor. Kaj se dogaja s senco? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Premikajte mucka v levo (desno). Kaj se dogaja s senco? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
• Držite mucka na miru.
Premikajte svetilko navzgor. Kaj se dogaja s senco?
Premikajte svetilko navzdol. Kaj se dogaja s senco?
Premikajte svetilko v levo (desno). Kaj se dogaja s senco?
• Kako bi opisali spremembe? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Opredelite neodvisno in opisno (odvisno) spremenljivko. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Kakšen učinek ima neodvisna spremenljivka na opisno? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Število senc
Delajte v parih. Izvedite poskuse in izpolnite tabelo. Narišite in opišite poskuse.
št. svetilk število muc število senc
Na zaslonu naredite naslednje prizore:
• Dve enako veliki mucki gresta druga za drugo. Kaj potrebujete?
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
• Mala muca hodi za veliko muco. Kaj potrebujete? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
• Dve enako veliki muci se gledata. Kaj potrebujete? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
• Velika muci vodi tri male muce. Kaj potrebujete? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Prve tri prizore lahko naredimo na dva načina (dve svetilki in ena muca, ali dve muci in ena svetilka). Poskusite obe
možnosti.
Sence v naravi
Pripomočki: daljša palica. Delo zunaj (v naravi).
Zapičite palice v zemljo tako, da ne bodo metale sence na vodoravna tla. Kakšna je medsebojna lega palic? . . . . . . . .
Kaj lahko iz tega sklepate? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Kako narišemo senco palice? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
N. R., Doizobraževanje učiteljev naravoslovja v 6. in 7. raz. 9-letne OŠ, fizika, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, april 2003 3

Risanje senc
Risanje senc, ki jih meče na (tla) zid palica osvetljena z eno ali dvema svetilkama.
Narišite senco palice.
Imamo dve svetili. Narišite senci.
N. R., Doizobraževanje učiteljev naravoslovja v 6. in 7. raz. 9-letne OŠ, fizika, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, april 2003 4

Palico zapičimo pravokotno v tla. Smer sončnih žarkov kaže puščica. Zraven narišite še senco iste palice popoldan.
Barve
Naredimo mavrico
Pripomočki: kadička, zrcalo, podložki, voda, zaslonka (dva kartona), dva grafoskopa, očala s filtri.
Na mizo postavite kadičko, vanjo položite zrcalo (približno pod kotom 45 ◦ ), podložite zrcalo, da se ne prevrne. Na
grafoskop postavite dva kartona tako, da bo nastala ozka reža. Usmerite curek svetlobe na zrcalo (na vodni klin) in
opazujte mavrico.
Nadenite si očala s filtri. Kaj opazite, ko gledate skozi očala z zelenim filtrom? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Kaj opazite, ko gledate skozi očala z rdečim filtrom? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Prepognite očala tako, da boste gledali skozi oba filtra hkrati. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Odboj
Pripomočki: barvast papir (rdeč, zelen, moder), bel zaslon, svetilka, zaslonka za svetilko.
Predmete vidimo rdeče zato, ker odbijajo največ rdeče svetlobe.
Posvetite na list papirja, ki je na mizi. Postavite zaslon kot kaže slika. Kaj opazite na zaslonu, če svetite na:
• rdeč papir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
• moder papir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
• zelen papir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Zakasnele barvne slike
Pripomočki: Na list papirja narišite živordečo barvno liso (ali pa glejte v rdeč kartonček). Po približno eni minuti
pogljete na belo steno ali bel zaslon. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Vidimo komplementarno barvo.
N. R., Doizobraževanje učiteljev naravoslovja v 6. in 7. raz. 9-letne OŠ, fizika, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, april 2003 5

Barvno ozadje
Kako vidimo barve je odvisno tudi od tega, kakšno je ozadje.
Delna barvna slepota
Vzemite v roke nekaj barvnih svinčnikov in jih dajte za hrbet. Glejte predse in počasi izza hrbta potegnite enega izmed
barvnih svinčnikov. Glejte naravnost in počasi premikajte svinčnik v vidno polje. Ko zagledate svinčnik, ustavite roko.
Katere barve je svinčnik?
Navadno tega ne ugotovimo, ker so čepki razporejeni okrog sredine mrežnice.
Mešanje barv
Aditivno - seštevalno mešanje barv
Pripomočki: svetilke, barvni filtri, nekaj predmetov (barvni liki in barvni žetoni).
Osnovne barve (primarne barve) so: rdeča, modra in zelena (RGB sistem).
Barve lahko seštevamo tako, da svetlobne curek usmerimo na isto mesto na zaslonu ali pa postavimo posamezne
pike dovolj blizu skupaj (televizija oziroma vrtenje vrtavk). Barvam, ki jih dobimo z mešanjem dveh osnovnih barv,
pravimo sekundarne barve. Sekundarne barve so: cian (modra), magenta (rdeča) in rumena.
1. Na svetilko pritrdite moder filter. Kaj opazite na zaslonu? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
N. R., Doizobraževanje učiteljev naravoslovja v 6. in 7. raz. 9-letne OŠ, fizika, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, april 2003 6

2. Med svetilko in zaslon postavite rdeč filter. Kaj opazite?
3. Na drugo svetilko pritrdite zelen filter. Kakšen je zdaj zaslon?
4. Usmerite obe svetili tako, da bosta curka padala na isto mesto. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
5. Med obe svetili postavite predmet tako, da boste na zaslonu dobili dve senci. Kakšni sta? . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
6. Enega od filtrov odstranite. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Ena od senc je osvetljena le z zeleno svetlobo (če imate zelen filter), druga senca bi morala biti siva, barvno
nasprotje pa povzroči, da je videti rdečkasta.
Shematično prikažimo, kaj prepuščajo posamezni filtri, če nanje pade bela svetloba - mešanica rdeče, modre in zelene
svetlobe - primarnih seštevalnih barv)
Posvetite z obema svetiloma, na katerih so posamezni filtri, na isto mesto na zaslonu in izpolnite tabelo:
rdeča + zelena =
modra + zelena =
rdeča + modra =
Kaj se zgodi, če na isto mesto na zaslonu usmerimo tri curke: rdečega, zelenega in modrega? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Kje uporabljamo tako seštevanje barv? Pri likovni vzgoji rečejo temu seštevanje barvnih svetlob.
Barvne vrtavke
Pripomočki: vrtavke, Benhamove vrtavke, barvni krogi, mešanje z belo barvo in mešanje s črno barvo.
Najprej na vrtavke položimo barvne kroge z dvema barvama kot kažejo slike.
N. R., Doizobraževanje učiteljev naravoslovja v 6. in 7. raz. 9-letne OŠ, fizika, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, april 2003 7

Odgovorite na naslednja vprašanja:
• Katere barve vidite v posameznem primeru? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
• Ali je barva odvisna od velikosti posameznih izsekov? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
• Kaj se zgodi, če je večji del kroga pobarvan z isto barvo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
• Kaj se zgodi, če imate samo belo in črno pobarvane krožne izseke? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
• Kaj se zgodi, če se vrtavka vrti hitreje (počasneje)? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Potem pa pustimo vmes še bele oziroma črne površine. Zavrtimo še Benhamovo vrtavko. Vidimo rdeče kroge znotraj
in modre bolj zunaj. Bela in črna področja se zelo hitro menjavajo. Črno bele spremembe zaznavajo tako paličice
kot čepki. Časovna ločljivost treh tipov čepkov (odzivni čas) je različna. Zato pride do neuravnovešenih zaznav, ki
ustvarjajo občutek barve.
Subtraktivno – odštevalno mešanje barv
Pripomočki: barvne folije (magenta (rdeča), cian (modra), rumena, barvni kartončki, barvna okna (zbirka Nathan).
Osnovne (ali primarne barve) so magenta, cian in rumena.
Mešanje primarnih snovnih barv.
Kaj opazite na slikah in tabeli? Seštevanje
primarnih odštevalnih barv (snovne barve) da
primarne seštevalne (ali svetlobne) barve. Na
levi sliki so s puščicami povezane komplementarne
barve. Komplementarna barvna filtra ne
prepuščata svetlobe.
Slikamo
Pripomočki: Air Brush, barvni flomastri:
V držalo pritrdite flomaster in stiskajte brizgalko. Brizgajte iz razdalje 5 - 8 cm od lista papirja. Poglejte kaj se zgodi,
če se barvne pike prekrijejo.
N. R., Doizobraževanje učiteljev naravoslovja v 6. in 7. raz. 9-letne OŠ, fizika, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, april 2003 8

Barve tankih plasti
Pripomočki: kadička, voda, lak za nohte, črn papir (nekoliko hrapav).
Lepe barvne lise lahko opazujemo na maščobnih cinkih, ki plavajo na juhi, na oljnih madežih na lužah, pa tudi na
tanki plasti laka za nohte.
Na vodno gladino kapnemo lak za nohte. Počakamo, da se razleze, potem pa plast laka previdno pobremo s papirjem.
Svetloba kot energija
Pripomočki: dva pločevinasta lončka (eden naj bo črn), voda, termometer.
Na sončno stran sobe postavimo dva lončka z enako količino vode in enako začetno temperaturo. Lončka skrbno
obrišemo, da nista mokra. Izmerimo začetno temperaturo. Merimo temperaturo vsakih nekaj minut in zapisujemo
rezultate v tabelo.
Čas črni beli
(min) temp. temp
Sončna celica
Pripomočki: sončna celica, merilnik toka in napetosti, absorbcijski filtri, palice.
Izmerite napetosti in tokove pri osvetljevanju sončne celice z belo svetlobo. Z absorbcijskimi filtri spreminjajte osvetljenost
sončne celice. Rezultate prikažite s tabelo in grafom.
Filter 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
Napetost (V)
Tok (A)
Delo na prostem
Pripomočki: parabolično zrcalo (avtomobilski žarometi ali iz baterije), termometer, zbiralna leča.
Skozi odprtino v paraboličnem zrcalu potisnite termometer. Bučka alkoholnega termometra (ali občutljivi del digitalnega
termometra) naj bo v gorišču zrcala. Opazujte, kako raste temperatura termometra. Kaj kaže termometer? . . . . .
Kje merimo temperaturo zraka? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Termometer postavite v gorišče zbiralne leče. Opazujte, kako raste temperatura termometra.
N. R., Doizobraževanje učiteljev naravoslovja v 6. in 7. raz. 9-letne OŠ, fizika, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, april 2003 9

Igre z zbirko Nathan
Osnovne barve filtrov so take, kot pri odštevalnem mešanju barv.
Rdeč (magenta) pigment vpija (absorbira)
zeleno svetlobo, in odbija rdečo in modro
svetlobo.
Moder pigment (cian) absorbira rdečo
svetlobo in odbija zeleno in modro svetlobo.
Rumen pigment absorbira modro svetlobo
in odbija zeleno in rdečo svetlobo.
Barvni krog, ki ga uporabljajo slikarji ima nekoliko drugačne odtenke barv. Prav tako se to zgodi pri tiskanju na
tiskalnike. (Glejte zadnjo sliko barvnega kroga.)
Barvni loto
Pripomočki: kvadratni kartončki različnih barv in odtenkov (32), 8 enobarvnih kartonov (s štirimi oddtenki iste
barve).
Pravila igre: 2 do 8 igralcev
Med igralce razdelimo enako število kartonov z odtenki iste barve (ni potrebno razdeliti vseh kartonov).
Ostale kvadratne kartončke položimo (z barvno stranjo navzdol) na mizo in jih pomešamo. Vsak igralec dvigne
kvadratni kartonček, ga pokaže in poimenuje barvo. Tisti, ki ga lahko položi na svoj karton ga vzame. Kdor prvi
prekrije karton je zmagovalec.
Igra z barvnimi folijami
Pripomočki: 36 barvnih folij (12 modrih (cian), 12 rdečih (magenta), 12 rumenih) 1 igralna kocka 6 plastičnih map z
žepki.
Najprej se s folijami poigramo. Vzamemo v roke rdečo (rumeno, modro) folijo in pogledmo skoznjo (proti svetlobi).
Nato sestavljamo po dve in dve foliji in pogledamo skoznji proti svetlobi.
N. R., Doizobraževanje učiteljev naravoslovja v 6. in 7. raz. 9-letne OŠ, fizika, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, april 2003 10

Ponovimo, kaj dobimo, če sestavimo:
rumena + (cian) modra = . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
(magenta) rdeča + (cian) modra = . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
(magenta) rdeča + rumena = . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Uvodne vaje:
Profesor (ali učenec) pripravi barvna okna v plastične žepke tako, da je nepobarvani del zgoraj. Potem vstavi v drugi
žep (nad barvnim oknom) enega od filtrom, ki je potreben za sestavo ustrezne barve okna. Učenci potem pogledajo
kakšne barve je okno, potem vstavijo še tisti filter, ki bo skupaj s prejšnjim dal ustrezno barvo.
Vsako barvo je možno dobiti na dva načina (rumena + cian = cian + rumena)
Pravila igre: za 1 do 6 igralcev.
Učitelj pripravi ustrezno število plastičnih map (lahko že z eno od folij). Vsak igralec dobi 3 do 6 barvnih folij
(različnih barv). Igralec, ki je na vrsti, meče kocko, Na kocki se pojavi barvna pika. Igralec pogleda okna v mapah,
poišȩ ustrezno okno, obrne mapo in v žep vloži ustrezno folijo. Pravilnost izbire ugotovi tako, da zopet obrne mapo
in pogleda proti svetlobi, če je sestavil pravo barvo. Če ni pravilno sestavil, mora filter odstraniti in počakati, da zopet
pride na vrsto. Tisti, ki prvi zapolni vse žepe je zmagovalec.
Barvni krog
Pripomočki: Barvni krog, kartoni s kvadrati v dveh barvah (3 z odtenki, 3 brez, kvadratni kartončki, ki so označeni z
belim O (15 kartončkov).
Uvodna igra
Barvne kartone (z vsemi obarvanimi kvadrati) staknemo tako, da se barve na konceh ujemajo (konec prvega kartona
prekrijemo z začetkom drugega, da nimamo dveh enako obarvanih kvadratov). Primerjamo razporeditev barv na
barvnem krogu in na kartončkih. Na barvnem krogu ponovimo pojme: primarna barva, komplementarna barva, kako
dobimo posamezne barvne odtenke na barvnem krogu.
Pravila igre
(1 do 3 igralci).
Lažji nivo: vsak igralec dobi karton (z vsemi barvnimi kvadrati). Kvadratne kartončke postavimo na mizo. Igralec, ki
je na vrsti, zavrti kazalec na barvnem krogu. Poišče ustrezni kartonček in ga položi na svoj karton. Če ni ustreznega
kartončka ali pa vzame napačnega, mora počakati, da pride na vrsto. Zmaga tisti, ki prvi pokrije vse kvadratke.
Težji nivo: razdelimo kartone, ki imajo pobarvana le kvadratka na konceh. Ostalo je enako kot prej.
Komplementarne barve: Na barvnem krogu poiščite primarne in sekundarne barve ter njihove komplementarne
barve. Sestavite ustrezne filtre in poglejte, kaj vidite, če pogledate skoznje proti svetlobi.
Literatura
• Internet: www.minolta.com
• Leopold Mathelitsch: Narava in fizika, DZS, 1995
• Zbirka Narthan, Atelier Couleurs, Pariz
N. R., Doizobraževanje učiteljev naravoslovja v 6. in 7. raz. 9-letne OŠ, fizika, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, april 2003 11