Obvestila september 2009 - Območna obrtno-podjetniška zbornica ...

Prispevki
URADNE URE ZBORNICE:
Ponedeljek 8 – 12
Sreda 8 – 16
Petek 8 – 12
Iz vsebine
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
Mesečni podatki za obračun plač in drugih prejemkov.. . . . . . . . . . . . . . 4
Prispevki za socialno
varnost samozaposlenih
avgust 2009
PREDSTAVITEV
DEJAVNOSTI
ČLANOV
V Obvestilih in
Tržičanu je možna
predstavitev
dejavnosti firme.
Predstavitev članov,
ki imajo poravnano
članarino zbornici
je brezplačna.
Izdaja:
OBMOČNA
OBRTNO-PODJETNIŠKA
ZBORNICA TRŽIČ
Predilniška cesta 8
4290 Tržič
tel.: 04/592 33 40
04/5961 183
gsm: 031/365 842
fax: 04/596 30 20
davčna št.: 78405408
transakcijski račun pri
ABANKI D.D. Ljubljana
št. 05100-8010006221
e-pošta:
anka.veternik@ozs.si
Izhaja enkrat mesečno v
nakladi 380 izvodov.
Glasilo je brezplačno za
člane zbornice.
Tisk:
Tiskarna Uzar Tržič
Kratkoročni krediti Abanke za člane OOZ Tržič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
Novo šolsko leto – nove možnosti kadrovskih štipendistov - razpis.. . . 6
Obrtnik obrtniku .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
42. Mednarodni obrtni sejem v Celju.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
9. do 16. september 2009 .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
Seznam sejmov v tujini za september in oktober 2009. . . . . . . . . . . . 10
Predstavlja se KOPS .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Kratek davčni vodnik za mala in srednja podjetja .. . . . . . . . . . . . . . . . 15
Pomen študent-skega dela za podjetja.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
Google Analytics - brezplačen in super pripomoček.. . . . . . . . . . . . . . 18
Kam po denar za inovacije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Vici .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
Križanka.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
1,429.12
Nad 58.440,06
Nad
50.091,48
do vključno
58.440,06
Nad
41.742,90
do vključno
50.091,48
Nad
33.394,32
do vključno
41.742,90
Nad
25.045,74
do vključno
33.394,32
Nad 16.697,16
do vključno
25.045,74
Nad
6.855,66
do
vključno
16.697,16
***
Do vključno
6.855,66**
Dosežena osnova v EUR za leto
2008
Nad 53.961,18
Nad
46.252,44
do vključno
53.961,18
Nad
38.543,70
do vključno
46.252,44
Nad
30.834,96
do vključno
38.543,70
Nad
23.126,22
do vključno
30.834,96
Nad 15.417,48
do vključno
23.126,22
Nad
6.345,46
do
vključno
15.417,48
Do vključno
6.345,46
Dosežena osnova v EUR za leto
2007
60 % PP 90 % PP 120 % PP 150 % PP 180 % PP 210 % PP 240 % PP
Bruto zavarovalna osnova v EUR znesek
veljavne
min. plače
597.43 857.47 1,286.21 1,714.94 2,143.68 2,572.42 3,001.15 3,429.89
Prisp. zavarovanca za PIZ 15.50% 92.60 132.91 199.36 265.82 332.27 398.73 465.18 531.63
Prisp. delodajalca za PIZ 8.85% 52.87 75.89 113.83 151.77 189.72 227.66 265.60 303.55
Skupaj prispevki za PIZ 145.47 208.80 313.19 417.59 521.99 626.39 730.78 835.18
Prisp. zavarovanca za ZZ 6.36% 38.00 54.54 81.80 109.07 136.34 163.61 190.87 218.14
Prisp. delodajalca za ZZ 6.56% 39.19 56.25 84.38 112.50 140.63 168.75 196.88 225.00
Prisp. za poškodbe pri delu 0.53% 3.17 4.54 6.82 9.09 11.36 13.63 15.91 18.18
Skupaj prispevki za ZZ 80.36 115.33 173.00 230.66 288.33 345.99 403.66 461.32
Prisp. zavarovanca za starš. var. 0.10% 0.60 0.86 1.29 1.71 2.14 2.57 3.00 3.43
Prisp. delodajalca za starš. var. 0.10% 0.60 0.86 1.29 1.71 2.14 2.57 3.00 3.43
Prisp. zavarovanca za zaposl. 0.14% 0.84 1.20 1.80 2.40 3.00 3.60 4.20 4.80
Prisp. delodajalca za zaposl. 0.06% 0.36 0.51 0.77 1.03 1.29 1.54 1.80 2.06
Skupaj drugi prisp. 2.40 3.43 5.15 6.85 8.57 10.28 12.00 13.72
PRISPEVKI SKUPAJ 228.23 327.56 491.34 655.10 818.89 982.66 1,146.44 1,310.22
*Povprečna bruto plača za april 2009 (PP), v EUR
**Minimalna plača za leto 2008
***Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2008, v EUR (končni podatki)
Zavezanec plača prispevke do 15. 7 2009; v enakem roku mora pristojnemu davčnemu uradu predložiti obračun prispevkov na predpisanem
obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada.
3

Podatki za obračun plač
Mesečni podatki za
obračun plač in drugih
prejemkov
obračunski mesec: marec avgust 2009
Podatki o delovnih urah dejanski prazniki skupaj
Delovni dnevi 21 0 21
Število ur za obračun (40 urni delavnik) 168 0 168
Osnovni podatki za obračun plač
Povprečna bruto plača v RS za februar 2009
1,423,19 EUR
Prva objava povprečne plače v RS (Statistični urad RS) 17.08.2009
Uradna objava povprečne plače v RS (Uradni list RS)
Splošna davčna olajšava (mesečni znesek)
Dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom
Minimalni znesek za prehrano med delom
Najnižja pokojninska osnova
np
254,28 EUR
6,12 EUR
3,56 EUR
828,06 EUR
Faktor revalorizacije za refundiranih obračun boleznin 1,0000
Minimalna plača
Zajamčena plača
Izhodiščna plača splošne kolektivne pogodbe
Minimalni znesek regresa za letni dopust
Maksimalni znesek regresa za letni dopust
Lestvica za obračun akontacije dohodnine
597,43 EUR
237,73 EUR
368,90 EUR
686,00 EUR
1.000,38 EUR
razred osnova nad osnova do odstotek znesek
1 0,00 EUR 617,54 EUR 16,00% 0,00 EUR
2 617,55 EUR 1.235,07 EUR 27,00% 98,81 EUR
3 1.235,08 EUR - 41,00% 265,54 EUR
Krediti Abanke
Kratkoročni krediti Abanke
in Gorenjske banke s
subvencionirano obrestno mero
za člane OOZ Tržič
Podrobna ponudba obeh bank je bila objavljena v aprilskih obvestilih. Za podrobnejše
informacije se obrnite na svojo banko.
POZOR! PONUDBA VELJA SAMO DO KONCA SEPTEMBRA.
Ne spreglejte ugodnih kratkoročnih kreditov Abanke, ki smo jih pripravili v sodelovanju z Območno
obrtno-podjetniško zbornico Tržič.
Značilnosti posebne ponudbe kratkoročnih kreditov:
Znesek kredita:
Odplačilna doba:
Izhodiščna obrestna mera:
Stroški odobritve:
Zavarovanje:
Drugo:
Potrebni dokumenti in obrazci za kredit
Ponudba velja do 30. 9. 2009
največ 15.000 EUR (glede na kreditno sposobnost
kreditojemalca)
do 12 mesecev
3,2 % letno
0,2 % od višine kredita, najmanj 30 EUR (ob odobritvi)
v skladu s poslovno politiko banke
kredit je namenjen komitentom Abanke oziroma tistim,
ki bodo to postali in so hkrati člani Območne obrtnopodjetniške
zbornice Tržič
vloga za kredit (obrazec Abanke)
obrazec Davčni obračun akontacije dohodnine od
dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, skupaj
z bilanco stanja in izkazom poslovnega izida
fotokopija potrdila o plačanih davčnih obveznostih, ki
ob sklenitvi pogodbe ne sme biti starejše od 30 dni
Za dodatne informacije o ponudbi lahko povprašate vsak delovnik med 9. in 12. ter
med 14. in 17. uro v poslovalnici Abanke v Tržiču, Cankarjeva 1a. Kontaktna oseba je Natalija Švab,
telefon (04) 598 17 12, e-naslov: natalija.svab@abanka.si.
4 5

Štipendije
Obrtnik obrtniku
Novo šolsko
leto – nove
možnosti
kadrovskih
štipendistov
- razpis
Kadrovske štipendije so štipendije,
s katerimi se dijakom in študentom
pomaga priti do ustreznega poklica
oziroma izobrazbe, s čimer si
omogočijo večjo zaposljivost.
Večina podjetij, ki podeljuje kadrovske štipendije
dijakom in študentom, vidi več prednosti kot
slabosti. Ena izmed prvih prednosti kadrovskih
štipendij je predvsem načrtna kadrovksa politika
– zagotovijo si kader, ki ga na trgu delovne sile
primanjkuje, poleg tega pa vzpostavijo odnos z
bodočimi zaposlenimi.
Prednosti kadrovskih štipendij:
■■
■■
■■
■■
■■
ob podpisu pogodbe se določijo pričakovanja
in obveznosti prejemnika štipendije in
podjetja,
delodajalec si zagotavlja bodoči kader, sploh
ko gre za profil, ki ga na trgu delovne sile
primanjkuje,
štipendist opravlja obvezno prakso ali
počitniško delo,
spoznavanje skupnih vrednot podjetja in
štipendista,
sodelovanje podjetja in štipendista med
njegovim izobraževanjem - priprava
seminarskih in diplomskih nalog, ki koristijo
tudi podjetju,
■■
podjetje štipendista vključuje v svoje projekte,
■■
štipendist ima zagotovljeno zaposlitev takoj
■■
po končanem izobraževanju,
nekatera podjetja svojim štipendistom
sofinancirajo tudi študij v tujini.
Obveznosti štipendista, ki prejema
kadrovsko štipendijo:
■■
redno izobraževanje,
■■
opravljanje prakse,
■■
pisanje seminarskih, diplomskih nalog,
sodelovanje pri projektih,
■■
■■
■■
če se ne zaposli v podjetju, ki ga je
štipendiralo, mora štipendijo vrniti oziroma
izpolniti obveznosti, kot jih določa pogodba
med njim in štipenditorjem.
Država letos zagotavlja neposredno
sofinanciranje 503 delodajalcem pri 2531
štipendijskih mestih. Sklad republike slovenije
za razvoj kadrov in štipendije je v petek,
24.7.2009, objavil javni razpis za neposredno
sofinanciranje kadrovskh štipendij za šolsko
leto 2009/2010. Rok za prijavo je 30.4.2010 oz.
do porabe sredstev, ki znašajo 5 milijonov
evrov. Rok za prijavo je določen kot odprti rok
in je pričel teči na dan objave javnega razpisa.
Martina Vučko
SOFINANCIRANJE MOJSTRSKIH
IZPITOV
SOFINANCIRANJE MOJSTRSKIH IZPITOV
IN POVRAČILO STROŠKOV PREKO
JAVNEGA SKLADA RS ZA RAZVOJ
KADROV;
PROJEKT SOFINANCIRANJA ŠOLNIN
ZA ZMANJŠEVANJE IZOBRAZBENEGA
PRIMANJKLJAJA V ŠOLSKIH LETIH 2007/2008,
2008/2009 IN 2009/2010
RAZPIS IN RAZPISNE POGOJE, NAVODILA TER
ROK ZA ODDAJO DOKUMENTACIJE (VLOGE
Z DOKUMENTI IN IZJAVAMI) SI OGLEJTE NA
SPLETNEM NASLOVU:
http://www.sklad-kadri.si/
Obrtnik
obrtniku
Mreža obrtnik – obrtniku nudi cenejše
storitve ponudnikom, lahko pa
postanete ponudnik tudi sam. Pogoj
za uporabo mreže obrtnik – obrtniku
je kartica Obrtnik. V mreži je že 1700
članov. Mreža se širi tudi izven naših
meja in poglablja poslovno sodelovanje
s Hrvaško. V mrežo je včlanjenih tudi
preko 80 hrvaških obrtnikov.
Kartica Obrtnik je članska izkaznica OZS in
omogoča članom čim prej postaviti trdne temelje
za mrežo popustov, ki jo imenujemo obrtnik –
obrtniku. Sicer pa ima kartica Obrtnik tri funkcije,
indetifikacijsko (vaša članska številka), bonitetno
(nudi kopico ugodnosti) in plačilno (plačevanje
preko POS terminalov, spletni nakupi…).
Ponujenih je nekaj idej, kakšne popuste in
ugodnosti lahko ponudite drugim članom:
Stalni popusti (je najpogostejša oblika
ugodnosti in s tem privabljanja novih kupcev,
popusti se gibljejo me 5 – 15%)
Posebne ugodnosti (kot naprimer pri nakupu
dveh izdelkov je tretji brezplačen in podobno)
Akcijski popusti (akcijska prodaja na določene
izdelke, akcijska prodaja pa je časovno omejena)
Kako vstopiti v mrežo?
Izpolniti morate prijavni obrazec, ki ga najdete na
spletni strain http://www.karticaobrtnik.si in
ga pošljete na dopisani naslov, ali po faksu. Vsi,
ki posredujejo prijavni obrazec, dobijo pogodbo
o sodelovanji ter podrobnejši opis pogojev za
vključitev v mrežo.
AKTUALNI RAZPISI
Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice
je v mesecu avgustu objavil več javnih
razpisov za pridobitev ugodnih posodjil
za sofinanciranje razilčnih investicijskih
projektov.
Dva odprta razpisa nudita sofinanciranje
na področju kmetijstva, eden pa je
podjetniškega značaja. Predvideni roki za
oddajo vloge so 7.9., 15.10 ter 30.11.2009.
Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih
posojil Sklada upravičecem z začetnimi
investicijskimi projekti podjetniškega
značaja. Skupna višina razpisanih sredstev je
11.100.000,00eur. Pravico do kandidiranja na
rapzisu imajo velika, srednje velika, mala in
mikro podjetja, in sicer gospodarske družbe,
samostojni podjetniki, posamezniki in
obrtniki.
Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom
v osnovna opredmetena in neopredmetena
sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi
še obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov
obrata z novimi dodatnimi izdelki ali pri
bistveni spremembi proizvodnega procesa v
obstoječem obratu.
Več informacij o razpisu lahko dobite na
spletni strain http://www.rdf-sklad.si/razpisi.
html ali na telefonski številki 01/836-19-53,
vsak delovni dan med 9. in 14. uro.
OBVESTILO O KREDITIRANJU S
SUBVENCIONIRANO OBR. MERO
Vse člane obveščamo, da bo kreditiranje s
SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO s strani
OOZ Tržič POTEKALO SAMO ŠE DO KONCA
SEPTEMBRA 2009.
POHITITE!
6 7

42. MOS
42. MOS
42.
Mednarodni
obrtni sejem
v Celju
9. do 16. september 2009
MOS (mednarodni obrtni sejem) se je razvil v
najpomembnejši sejem v Sloveniji. Postal je
poslovno središče, ki ponudi razstavo najboljših
dosežkov domačega in tujega podjetništva, hkrati pa
tudi zabavo, sprostitev in ugodne nakupe. Sodobna
sejemska infrastruktura dajeta sejmu primerjalno
prednost pred sorodnimi sejmi v regiji. Dodatno
konkurenčnost MOS pa izboljušjejo prizadevanje
organizatorja, da vsebino sejma stalno dopolnjuje z
aktualnimi gospodarskimi področji.
V času recesije, ki je posegla v potrošniške navade
in otežila poslovanje obrtnikov in podjetnikov, je
boj za kupce še ostrejši. Zato je potrebno za lastno
promocijo izrabiti vsako ponujeno priložnost, ena
najatraktivnejših pa je Mednarodni obrtni sejem v
Celju. Letos se bodo na sejmu kar dvainštiridesetič
srečali ponudniki izdelkov in storitev z množico
potencialnih kupcev. Poleg poslovnih srečanj in
predstavitev dejavnosti pa je OZS v sklopu sejma
pripravila tudi niz izobraževalnih dogodkov.
Letošnji razstavni program sestavljajo naslednja
področja: poslovne storitve, tuje in domače
zbornice, predstavitve tujih držav, telekomunikacije,
računalniška oprema, izobraževanje, stroji in oprema
za les in kovino, elektrotehnika, živliski in gostinski
program, pohištvo, zaključna dela v gradbeništvu,
gospodinjski aparati, orodje za urejanje okolice in
doma, turizem, prosti čas, avtodomi, tekstil, darila,
kmetijska mehanizacija, gradbena mehanizacija,
montažne hiše in blago široke potrošnje.
Celoten program dvainštiridesetega MOS-a pa si
lahko pogledate na spletni strani OZS na naslovu
http://www.ozs.si.
Program dogodkov na
MOS 2009
Torek, 08. september 2009
18.00 – 20.00
Srečanje partnerskih organizacij na predvečer
otvoritve 42. MOS
Sreda, 09. september 2009
09.00 – 11.00
Seja komisije za podelitev sejemskih priznanj OZS
11.00 – 12.00
Slavnostno odprtje 42. MOS 2009
Četrtek, 10. september 2009
9.00 – 10.30
Okrogla miza: Predstavitev sodelovanja Slovenija-
Rusija
9.00 – 14.30
Delavnica: Vse, kar morate vedeti na začetku
poslovanja podjetja
9.30 – 12.00
Delavnica: Terjatve - Kako lahko zmanjšamo riziko
neplačila in kako do njihovega poplačila
12.15. – 14.15
Delavnica: Ravnanje v krizi – priložnosti za ponovni
vzpon podjetja
13.00 – 14.30
Predstavitev OZS tujcem
13.00 – 17.00
Podjetniška točka: Kako uspešno prodajati kljub
temu, da niste prodajnik
14.30 – 17.30
Delavnica: Prenehanje delovnega razmerja
Petek, 11. september 2009
9.00 – 12.00
Poslovno srečanje s podjetniki iz Rusije in Slovenije
10.00 – 12.00
Delavnica: Na davčni inšpekcijski pregled bodimo
pripravljeni
10.00 – 13.00
Okrogla miza: Promocija podjetništva
10.00 – 13.00 in 14.00 – 17.00
Podjetniška točka: Viri financiranja in postavitev
dobrega tima
10.30 – 11.30
Dan Krasa in Brkinov
12.15. – 14.15
Delavnica: Učinkovita predstavitev podjetja
poslovnim partnerjem
12.30 – 18.00
Ogled obratovalnic z rusko delegacijo
13.00 – 15.00
Srečanje podjetnikov Slovenije
14.30 – 17.30
Delavnica: Računovodenje in optimizacija
dolgoročnih osnovnih sredstev
17.30
Podelitev priznanj Celjskega sejma, Mestne Občine
Celje in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije
Sobota, 12. september 2009
10.00 – 13.00 in 14.00 – 17.00
Podjetniška točka: Uspešna poslovna pot s pomočjo
poslovnega, računovodskega in davčnega svetovanja
Nedelja, 13. september 2009
10.00 – 13.00
Strokovno srečanje urarjev
10.00 – 13.00 in 14.00 – 17.00
Podjetniška točka: Uspešna poslovna pot s pomočjo
poslovnega, računovodskega in davčnega svetovanja
Ponedeljek, 14. september 2009
9.00 – 17.00
Mednarodno poslovno srečanje obrtnikov, malih in
srednjih podjetij
10.00 – 12.00
Delavnica: Družbena in okoljska odgovornost
podjetij: Vidiki in primeri odgovornega ravnanja
podjetij
Aktualno!
10.00 – 13.00
Okrogla miza: Položaj obrti in malega podjetništva
leto dni po začetku recesije
10.00 – 13.00 in 14.00 – 17.00
Podjetniška točka: Uspešno internetno oglaševanje
12.15. – 14.15
Delavnica: Možnost opravljanja gradbenih in
prevoznih storitev v posameznih članicah EU ter
način njihovega obdavčevanja
14.30 – 17.30
Delavnica: Finančne spodbude za podjetja
15.30 – 17.30
3. zbor Kluba mojstrov Slovenije
Torek, 15. september 2009
10.00 – 12.00
Delavnica: Napotitve delavcev na delo v EU in v tretje
države
10.00 – 12.30
Seja sekcije za gostinstvo in turizem
10.00 – 13.00
Predstavitev indijskega gospodarstva
10.00 – 13.00 in 14.00 – 17.00
Podjetniška točka: Kako do učinkovite spletne strani
12.15 – 14.15
Delavnica: Učinkovito upravljanje s časom
13.00 – 17.00
Delavnica: Nov pravilnik o kategorizaciji
nastanitvenih obratov in požarna varnost v
gostinskih obratih
Sreda, 16. september 2009
10.00 – 12.30
Konferenca o čezmejnem sodelovanju – Avstrija,
Hrvaška, Italija, Madžarska, Slovenija
9.00 dalje
Dan Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije
Informacije:
Dodatna pojasnila oziroma informacije: Barbara
Vrhovnik, vodja izobraževalnih projektov, telefon:
01/ 583 08 08, e-naslov: barbara.vrhovnik@ozs.si,
ali Amra Škrgić, telefon: 01/583 05 81,
e-naslov: amra.skrgic@ozs.si
8 9

Seznam tujih sejmov
Seznam
sejmov v
tujini za
september
in oktober
2009
SEPTEMBER 2009
GEMS, Bangkok, nakit, dragi kamni….,
01.09.-30.09.2009
MVS, Brno, med.sejem strojništva, 14.-18.09.2009
TRANSPORT A LOGISTIKA, Brno, transport in logistika,
14.- 18.09.2009
JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM, Zagreb,
industrija-stroji, metalurgija, obdelava kovin,
gradbeništvo, kemijska tehnologija, tekstilna ind.,
prehrana…15.-19.09.2009
WORLD FOOD, Moskva, kmetijstvo in prehrambena
industrija, 22.-25.09.2009
BISUTEX, Madrid, nakit in dodatki, 09.-19.09.2009
DS, Düsseldorf, obutev, 11.-13.09.2009
DRINKTEC, + PET POINT München tehnologija
v industriji za izdelavo pijač, 14.-19.09.2009,
proizvodnja plastenk
PSI PARIS, Pariz, promocijska darila, 15.-19.09.2009
FLORMART/MIFLOR – PADOVA 12.09.2009
FACHPACK 2009 - NUERNBERG 29.09.2009-
01.10.2009
LOGINTERN 2009 - NUERNBERG 29.09.2009-
01.10.2009
OKTOBER 2009
USNJE in OBUTEV, Beograd, 02.-04.10.2009
IBA Düsseldorf, vse za peko in slašèièarstvo, 03.-
09.10.2009
GOLF EUROPE, München, vse za golf, 04.-06.10.2009
EXPO REAL, München, nepremičnine, 05.-07.10.2009
ITU TELECOM WORLD, Ženeva, telekomunikacije,
05.-09.10.2009
EMO, Milano, stroji in orodja 05.-10.10.2009
BIOTECHNICA, Hannover, biotehnologija, 06.-
08.10.2009
CEBIT EUROASIA, Istanbul, informacijske tehnologije,
06.-11.10.2009
HOSPITAL/FARMACY St.Petersburg, 07.-09.10.2009
POLYGRAPHINTER, Moskva, tiskanje, 7.-13.10.2009
ANUGA, Köln, prehrana in pijaèa, 10.-14.10.2009
LINEAPELLE, SIMAC Bologna, usnajrstvo-izdelki,
modain dodatki ter stroji, 13.-15.10.2009
MATERIALICA München, uporaba materialov,
površine in proizvodne tehnologije, 13.-15.10.2009
INTERLIFT, Augsburg, dvigala in komponente, 13.-
16.10.2009
TECNOMA Skopje sejem elektronike, bele tehnike,
gradbenih materialov, kovinske industrije,
petrokemijske industrije, metalurgije. .. 13.-17.10.2009
EQUIP AUTO, Pariz, oprema avtomobilov, servisne
delavnice…. , 13.-18.10.2009
SILMO PARIS, Pariz, optika, 15.-18.10.2009
WIRE & TUBE , Bangkok, žice, kabli, cevi, 13.-15.10.2009
AMBIENTA, Zagreb, pohištvo, notranja dekoracija....,
13.-18.10.2009
10

Tema strani
Tema strani
V tokratnem intervjuju bo govora o obdelavi različnih
vrst kovin v končne izdelke. Ti nastajajo na podlagi
individualnih želja strank, pomembna sestavina očem
všečnega izdelka pa je tudi inovativnost in spretnost
mojstrovih rok. V pogovoru z g. Bojanom Valjavcem iz
podjetja KOPS v Tržiču, sem spoznavala pot od dolgih
brezobličnih kovinskih cevi do ličnih stopnic ali ograj, ki
zagotovo padejo v oko slehernemu mimoidočemu.
Zgodba uspešnega podjetja KOPS se začenja leta 1993,
ko je g. Valjavec skupaj s stanovskim kolegom odprl
samostojno delavnico v prostorih nekdanje klavnice.
Oba že izkušena mojstra na področju kleparstva in
oblikovanja kovine sta začela z izdelovanjem takrat
zelo iskanih cistern, jaškov in garažnih vrat. Bojan, ki
je pred tem nekaj časa delal v gradbenem podjetju,
je vedel, kako se stvarem streže in njuno podjetje je
kmalu doseglo veliko povpraševanje. Njuni izdelki so
navduševali kupce, zato sta se po 7 letih odločila, da v
BPT-ju kupita večje in bolj primerne prostore za njuno
obrt. Takrat je prišel tudi čas, ko je soustanovitelj odšel
v pokoj in mesto direktorja firme je zasedel njegov sin,
ki tudi danes občasno pomaga v delavnici. Čeprav je dela
veliko, Bojan večinoma zmore kar sam, saj je v delavnici
cel dan – vmes si privošči le kratek odmor za kosilo.
Pravi, da pogosto dela tudi več izdelkov naenkrat.
»Zelo težko je izpostaviti izdelek, po katerem je največ
povpraševanja. So določena obdobja, ko bi ljudje radi
samo stopnice in obdobja, ko naročajo bolj balkonske
ograje«, razloži mojster. Pove tudi, da je največ dela
jeseni, tako da se čakalna vrsta lahko potegne tudi tja do
konca januarja. Po meri tako izdelujejo kovane ograje,
drsna samonosna vrata, notranje in požarne stopnice,
konstrukcije,… skratka vse, kar je iz železa.
Seveda je pomemben del njegovih storitev tudi samo
svetovanje. Ljudje namreč redko natančno vedo, kaj
bi sploh radi, zato jim z veseljem priskoči na pomoč,
posebno pri stopnicah. »Stranke pogosto povedo le,
kje naj bi se stopnice začele in kje končale«, v smehu
razlaga Bojan. Tako je njegova naloga, da izmeri,
izračuna in nariše krivine po vseh zakonitostih, ki
vodijo do stopnic, primernih za hojo. Izračuni morajo
biti povsem zanesljivi tudi pri drugih izdelkih, kot na
primer pri nadstreških, ki stojijo le na enem stebru – tu
je pomembna tudi izbira pravih materialov.
Pa tudi v delavnici delo ni enostavno. G. Valjavec načrt
izdelka najprej zariše na tla v merilu 1:10, nato še v
naravni velikosti. Nato sledi rezanje, kovanje, krivljenje,
vrtanje in barvanje posameznih delov, ki jih že v
delavnici sestavi v končen izdelek. Okvirno za 1m ograje
z vsemi detajli porabi 6ur dela. A to še zdaleč ni konec
– popolnoma končan izdelek nato ponovno razstavi
in ga po delih prepelje stranki na dom. Bojan tudi sam
poskrbi za montažo in morebitna popravila kovinskih
izdelkov.
Stranka seveda lahko izbere izdelke najrazličnejših
dizajnov in barv. Standardnega barvanja se danes
skoraj ne uporablja več, najbolj pogosto se izdelke
vroče cinka ali prašno barva. Pri kombinaciji različnih
materialov, kot so na primer lesene stopnice ali stekleni
nadstrešek, pa Valjavec sodeluje tudi z kooperanti na
področju steklarstva in lesnih izdelkov. Pri zahtevnejših
projektih se mojster posvetuje tudi z arhitekti, zato so
njegovi izdelki 100% zanesljivi, kvalitetni in imajo dolgo
življenjsko dobo. Tehnologije v njegovi delavnici tekom
let ostajajo enake, važna je domišljija in volja do dela.
Na srečo so se vsaj stroji nekoliko modernizirali, tako da
si Valjavec občasno pomaga z laserskih rezanjem kovine,
včasih kupi tudi kakšen zahtevnejši polizdelek. Na tem
mestu je potrebno tudi poudariti, da je vsak njegov
izdelek unikat, saj pri delu ne uporablja nikakršnih
kalupov, niti nima serijskih izdelkov. Četudi večkrat
izdeluje denimo ograje z istim dizajnom, te zaradi
izključno ročnega oblikovanja nikoli niso enako dolge,
enako visoke, iste barve in do potankosti enake med
seboj.
Z bogato zbirko fotografij, posnetih po končanem
delu, dokazuje, da je opremil notranjost ali zunanjost
ogromno stanovanj in hiš v Tržiču in drugod po
Sloveniji. Če že ne poznate nikogar, ki bi imel doma
Valjavčeve izdelke, pa ste zagotovo videli konstrukcijo
Komunalnega podjetja Tržič, smetišča v Kovorju ali
prodajne hale podjetja Cegram. Velik projekt je bila
tudi konstrukcija s stopnicami ali »štenghaus«, kot
ji pravi Bojan, Zavarovalnice Triglav v Ljubljani.
Podjetje KOPS je poskrbelo tudi za ogrado igrišča
v Kovorju, podkonstrukcijo za sedeže v Kinu
Center in Kinu Storžič v Kranju in notranjost diska
Dakota.
Ideje za oblikovanje Bojan dobiva na raznoraznih
sejmih, velikokrat pogleda kakšne prospekte, opazuje
hiše v okolici in povsod, kamor gre. »Včasih celo v filmih,
ki si jih ogledam, dobim kakšno idejo in doma pravijo,
da sem popolnoma poklicno deformiran, saj vidim le še
stopnice in ograje«, zaključi. In to je le še en dokaz več,
da kovino oblikuje s srcem in da je popolnoma predan
svojemu delu, ki ga vsi občudujemo.
Neža Kralj
12
13

proste kapacitete v
LIMIA
PODČETRTEK
Prosti termini za najem
apartmaja v letu 2009
OKTOBER
03.10.- 10.10. 42€ / dan
NOVEMBER
31.10-07.11. 40.00 €/dan
07.11.-14.11. 40.00 €/dan
14.11.-21.11. 40.00 €/dan
21.11.-28.1. 40.00 €/dan
DECEMBER
28.9.11.-05.12. 42.00 €/dan
05.12.-12.12. 42.00 €/dan
12.12.-19.12. 45.00 €/dan
19.12.-26.12. 45.00 €/dan
26.12.-02.01.10 45.00 €/dan
OBVESTILO - PREVOZNIKI
PREDVIDEN POSTOPEK ZA IZDAJO IZKAZNICE
O VOZNIŠKIH KVALIFIKACIJAH NA POSAMEZNIH
UPRAVNIH ENOTAH
1. Navodilo je začasne narave do ureditve ustreznih
sprememb v skladu z zakonodajo, takrat pa bo poslano
novo navodilo.
2. Voznik na UE odda vlogo za izdajo izkaznice v kateri
navede za katere kategorije vozniškega dovoljenja želi,
da se mu izda izkaznica oziroma potrdi kvalifikacija,
priloži dokumente, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev
za vpis kvalifikacije (tuje vozniško dovoljenje, NPK, dve
fotografiji, predložitev potnega lista na vpogled). Na
podlagi krovne pogodbe bodo upravne enote z dnem
01. 09. 2009 začele pobirati vloge in izdajati odločbe .
3. Na drugi strani vloge UE potrdi za katere kategorije
se mu kvalifikacija prizna in rok veljavnosti kvalifikacije
(kode). Podatke in kategorije za slovenske voznike se bo
preverilo v vaši bazi podatkov, za tuje voznika (npr. CRO
pa bo voznik predložil svoje vozniško dovoljenje izdano
v njegovi državi). Postopek preverjanja ali ima voznik
pridobljeno temeljno kvalifikacijo se bo izvedel na enak
način in na podlagi enakih dokazil kot veljajo že za vpis
kode 095 v vozniškem dovoljenju. Obenem UE stranki
zaračuna še splošno upravno takso za vlogo in odločbo
po tarifi 1 in 3 ZUT ter strošek izdelave izkaznice v višini
26.40 EUR z DDV/kos.
4. Po izvedbi prej navedenega bo UE originalno vlogo
s potrdilom, za katere kategorije naj se izkaznica izdela,
priporočeno poslala izdelovalcu na prej naveden
naslov.
5. Po prejemu vloge mora izdelovalec v roku 8 dni
izkaznico izdelati in vročiti po ZUP-u vlagatelju na
naslov naveden v vlogi.
6. kontaktne osebe na Ministrstvu za promet so:
Andrej Benkovič, Marjan Krasnič, Velja Peternelj, tel. št.
01 478 8000, Andrej.Benkovic@gov.si.
7. Izdelovalec kartice bo po vročitvi imetniku izkaznice,
upravni enoti priporočeno poslal potrdila o vročitvi,
kakor tudi neuspešno vročene izkaznice, katere bodo
lahko vlagatelji dvignili pri UE.
8. V razvidu upravnih postopkov se bo odprla nova
šifra postopka in se bodo zadeve evidentirale v
dokumentnem seznamu.
9. V programu MPZT+BLAG+ŠIFRANTI se bo odprla
nova naloga, ki se bo zaračunavala za vlogo po tarifni
številki 1 ZUT in za izdajo odločbe po tarifni številki 3
ZUT ter za izdelavo izkaznice v višini 26,40 EUR.
10. Rok za začetek izvajanja naloge je 1. 9. 2009.
Kratek
davčni
vodnik za
mala in
srednja
podjetja
Pet stvari, na katere nikar ne pozabite.
Kako si lahko olajšate plačevanje
davkov? Kakšne so nove davčne
ugodnosti za manjša in srednja podjetja
in podjetnike? Vse, kar že veste, pa ste
morda pozabili.
1. Nižji DDV za frizerje in čistilce
Vlada je že sprejela, da bodo nekateri manjši
podjetniki predvidoma s 1. januarjem 2010
državi namesto 20-odstotnega DDV plačevali
8,5-odstotnega. To ugodnost bodo izkoristili
podjetniki, ki se ukvarjajo s tako imenovanimi
lokalnimi storitvami, kot so friziranje, čiščenje,
popravila čevljev, koles, oblačil, varovanje otrok in
starejših.
2. Višji prag za posebno plačevanje
DDV
DDV morajo zdaj zavezanci plačati takoj, ko izdajo
račun, torej preden imajo posel plačan. Ko je
posel plačan, lahko zdaj DDV plačajo le tisti, ki
letno ne presežejo poslov v vrednosti 208 tisoč
evrov. Predvidoma po 1. januarju 2010 bo ta meja
premaknjena na 400 tisoč evrov, razlagajo na
Dursu. Tako zvišanje sta več mesecev zahtevali
obrtno-podjetniška in gospodarska zbornica.
3. Odlog ali obročno plačilo davka
Podjetja in podjetniki lahko zaprosite za
odlog plačila davka za dve leti ali za obročno
odplačevanje v največ 24 mesečnih obrokih.
Davki
Vendar pa morate v prošnji davkarjem dokazati, da
bi takšen odlog ali obročno odplačevanje za vas
pomenilo preprečitev hujše gospodarske škode,
ki vam grozi zaradi plačilne nesposobnosti ali
upada prihodkov. Lahko pa za leto dni zaprosite
za odlog plačila tudi, če vam ne grozi hujša
gospodarska škoda, vendar morate davek, ki ga ne
plačate, zavarovati podobno kot posojilo pri banki.
Davčna uprava bo denimo zahtevala vpis zastavne
pravice na njeno ime na vašem premoženju. Za
čas odloga ali obročnega plačevanja vam bo Durs
zaračunal obresti EURIBOR plus 1,6 odstotka.
4. Znižanje akontacij
Lahko zaprosite za znižanje akontacij plačevanja
davka od dohodka pravnih oseb. To lahko
zahtevate, če se davčna osnova za tekoče
davčno obdobje razlikuje od davčne osnove za
predhodno davčno obdobje. Durs vam namreč
vsak mesec zaračuna akontacijo davka na podlagi
davčne osnove, torej dobička, ki ste ga dosegli
lani.
Če torej predvidevate, da boste letos poslovali
slabše, z manj dobička, vlogi za znižanje akontacije
priložite davčni obračun za tekoče obdobje
in oceno davčne osnove (torej dobička) za
tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo, da boste
najverjetneje zaslužili manj. Podobno velja tudi
za samostojne podjetnike, ki plačujejo davek od
opravljanja dejavnosti.
5. Znižanje davčne osnove in olajšave
Ne pozabite še, da lahko davčno osnovo za davek
od dobička znižate tudi z naložbami. Zavezanec
lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini
30 odstotkov vloženega zneska v opremo in v
neopredmetena sredstva, vendar ne več kot
30 tisoč evrov in največ v višini davčne osnove.
To ne velja za investicije v pohištvo in motorna
vozila, razen če so hibridna ali na električni pogon.
Takšna določba velja od januarja letos - prej je bila
zgornja meja 10 tisoč evrov.
Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne
osnove v višini 20 odstotkov zneska, ki pomeni
vlaganja v raziskave in razvoj v tem obdobju,
vendar največ v višini davčne osnove.
Vir: Finance, Tanja Smrekar
Pohitite z rezervacijami!
15

Študentsko delo
Pomen
študentskega
dela
za podjetja
Podjetja se študentskega dela
poslužujejo iz različnih vzrokov, med
katerimi je vsekakor najpomembnejši
pokrivanje nenadnih potreb po delovni
sili, ki nastanejo zaradi sezonskih ali
drugih vplivov na delovni proces. S tega
vidika je študentsko delo kot izredno
fleksibilna oblika 'delovnega razmerja',
za podjetja eden od pomembnejših
vzvodov, s katerim odpravlja nastala
neskladja v delovnem procesu.
Študentsko delo namreč ni podvrženo
omejitvam, stroškom in rokom, ki veljajo
za sklenitev delovnega razmerja z
delavcem, zato lahko študent z delom v
podjetju prične praktično takoj.
Podjetja se študentskega dela poslužujejo tudi iz
drugih vzrokov, ki pa na dolgi rok za podjetja in
za študente niso nič manj pomembna. Podjetja
in druge organizacije se študentskega dela
poslužujejo tudi iz razlogov:
■■
■■
zmanjševanja potreb po zaposlovanju novih
delavcev,
kot vira potencialnih kadrov.
Zmanjševanje potreb po novih
delavcih
Glede na 'cenovno ugodnost' študentske delovne
sile in po navadi na dokaj visoko strokovno
podkovanost študentov (predvsem študenti višjih
letnikov), predstavlja študentsko delo za podjetja
enega od vzvodov za zmanjševanje trajnejših
potreb po novih sodelavcih.
Med podjetji, ki s študentskim delom zmanjšujejo
potrebe po novih delavcih prevladujejo predvsem
velika (nad 100 zaposlenih) in zelo majhna
podjetja (do 10 zaposlenih). Pri velikih podjetjih so
razlog predvsem sezonska in proizvodna nihanja,
pri katerih obseg dela ne opravičuje zaposlitev
novega delavca, obstoječe kadrovske potrebe pa
ne omogočajo, da bi delo bilo razporejeno na
druge zaposlene. Pri zelo majhnih podjetjih pa
je glavni razlog v tem ta podjetja šele utrjujejo
oziroma iščejo svoj položaj na trgu, da še nimajo
točno določenih potreb po novih delavcih in
katerim bi zaposlitev novega delavca predstavljala
preveliko finančno obremenitev. Tukaj je potrebno
omeniti, da predstavlja strošek dela študenta v
primerjavi s stroškom dela zaposlenega razliko v
višini skoraj 1:2.
Vir potencialnih kadrov
Problem s katerimi se soočajo bolj ali manj vsa
podjetja je, kako in kje najti ustrezne kadre, ki bi
jim ob čim manjšem vložku prinesli čim boljše
rezultate. Se pravi kako v čim večji meri zadostiti
razmerju med potrebami delovnega procesa in
ponudbo na trgu dela.
Eden od potencialnih virov preko katerih
podjetja iščejo in preizkušajo nove kadre, so tudi
študentski servisi s svojimi bazami študentov. Po
rezultatih raziskave, ki jo je opravila agencija za
zaposlovanje Atama, je večina podjetij že zaposlila
bivšega študenta, ki je poprej delal pri njih preko
študentskega servisa.
Podjetja se študentskih servisov kot vira
potencialnih kadrov, lahko poslužujejo zaradi treh
razlogov:
■■
stik s potencialnimi kadri,
■■
način preizkušanja potencialnih kadrov,
■■
gradnja osebnega delovnega profila
bodočega sodelavca.
Delo študentov preko napotnic študentskih
servisov je v Sloveniji nekaj povsem običajnega.
Pomen študentskega dela kot socialnega
korektorja je vsekakor poznan. Manj pa je poznan
pomen študentskega dela za podjetja kot vira
potencialnih kadrov.
Študenti in študentski servisi za podjetja vsekakor
lahko predstavljajo enega od virov bodočih
sodelavcev. Po rezultatih raziskave, ki jo je opravila
agencija za zaposlovanje Atama, je večina podjetij
že zaposlila bivšega študenta, ki je poprej delal pri
njih preko študentskega servisa.
Stik s potencialnimi kadri
Ena od možnosti uporabe študentskih servisov
kot vira potencialnih kadrov je pri vzpostavljanju
stika med podjetjem in potencialnimi kadri.
Študentski servisi (predvsem manjši servisi) vodijo
evidenco del in delovnih izkušenj študentov, na
podlagi katerih potem izbirajo primerne kandidate
za študentsko delo v podjetjih.
V študentskem servisu Atama ocenjujejo, da
je delež podjetij, ki se odločajo za uporabo
študentskih baz pri iskanju novih kadrov
zaenkrat še zelo majhen, vendar pa se počasi
povečuje. Podjetjem, ki se odločajo za takšen
način pridobivanja novih kadrov, so pomembne
predvsem delovne izkušnje na določenih
področjih, ki jih študenti pridobijo tekom študija.
Postopek izbora se v tem primeru ne razlikuje
veliko od izbora za redno zaposlitev. Odločilni
dejavniki so vsekakor informativnost predstavitve,
delovne izkušnje in vtis, ki ga študent pusti na
razgovoru.
Pri tem moramo poudariti, da v podjetjih,
ki se odločajo za takšen način iskanja novih
kadrov, študenti sprva delajo preko študentskih
napotnic (proces uvajanja v delo in preizkušanja
kandidata), nato pa podjetje ob predpostavki, da
je zadovoljno z delom študenta, le-tega zaposli
(lahko med ali po koncu študija).
Preizkušanje potencialnih kadrov
Pri izboru novih delavcev je vedno prisotno
vprašanje kako se bo posamezen delavec odrezal
pri dejanskem opravljanju dela. To vprašanje je pri
prvih iskalcih zaposlitve prisotno še toliko bolj, saj
so le-ti večinoma brez pomembnejših delovnih
izkušenj. Odgovor na to vprašanje je lahko
preizkušanje kandidata pri delu.
Študentsko delo za podjetja predstavlja enega
od možnih načinov za preizkušanje potencialnih
novih kadrov. Ta način podjetju omogoča, da neko
daljše obdobje spremlja kandidata pri opravljanju
dela, ga uvede v delo in ga nauči potrebnih
delovnih postopkov. V kolikor se kandidat v
preizkusni dobi izkaže za primernega, ga lahko
podjetje zaposli, v nasprotnem primeru pa lahko
brez posebnih pogojev in obveznosti prekine
delovno razmerje s študentom.
Gradnja osebnega delovnega profila bodočega
sodelavca
Iskalci prve zaposlitve povečini niso seznanjeni
z delovno kulturo in postopki v podjetjih (če
izvzamemo njihov stik s trgom dela preko
študentskih servisov). To dejstvo za nekatera
podjetja pomeni določeno prednost pri
zaposlovanju. Kandidati, ki imajo za seboj že
nekaj delovne zgodovine, so že vajeni določenih
postopkov, ki so jih bolj ali manj privzeli za
svoje. Zato v novem podjetju rabijo več časa za
prilagoditev novim razmeram in postopkom,
hkrati pa nove razmere pogosto primerjajo
s tistimi v prejšnjih zaposlitvah. Mladi iskalci
zaposlitve in študenti pa glede tega običajno
nimajo večjih težav.
Zato jih lahko podjetja lažje:
■■
vpeljejo v kulturo dela, ki vlada v podjetju,
■■
oblikujejo po specifičnih zahtevah, ki so
prisotne v delovnem procesu.
Vir: Mojedelo.com
Študentsko delo
16 17

Google Analytics
Google Analytics
Google
Analytics -
brezplačen
in super
pripomoček
Zelo pomembno je poznati tisto kar
prodajate oz. kar predstavljate. To
je vedno in bo vedno prišlo prav,
tako pri verovanju v sam produkt,
kot tudi posledično pri pridobivanju
samozavesti pri končni prodaji vašemu
potencialnemu kupcu. A vendar, izkušnje
mnogih podjetnikov pravijo, da k
temu poznavanju spada tudi nekakšen
dodatek oz. „drobni tisk“, v katerem
naj bi pisalo, da je lahko preveliko
poznavanje produkta, kdaj pa kdaj
tudi vzrok za pomanjkanje sposobnosti
objektivnega pogleda na vaš produkt. Če
ga namreč ne znamo pogledati tudi skozi
oči potencialnega potrošnika, potem ga
dejansko ne poznamo. Začaran krog,
mar ne.
Enako je lahko z vašo spletno stranjo. Lahko da je
ta najlepša in najbolj funkcionalna, vsekakor, toda
ni nujno da tako mislijo tudi vaši kupci, morda pa
njim takšen način predstavitve ponudbe ravno ne
sede. Ali si morda predstavljate, katera podstran
na vaši spletni strani ima največ obiska? Ali morda
veste, na kateri od strani, se največ časa zadržijo
obiskovalci iz Ljubljane, ki uporabljajo operacijski
sistem Linux? Če grem morda še dlje, lahko
ugotovite po katerih ključnih besedah so prišli na
vašo spletno stran in zaradi česa so takoj odšli s
spletne strani? Verjetno bi vas najbolje zanimalo,
kateri izdelek ali storitev sta najbolj interesantna. Bi
vam takšna informacija prišla prav?
Omenjal sem že Google Analytics, ki ga lahko
s pomočjo Google uporabniškega računa
uporabljamo tako pravne, kot fizične osebe.
Neverjetno pri tem je to, kako si Google lahko
privošči zastonj dajati nekaj, za kar bi lahko služil
milijone. Vsekakor upam, da to še ne bo šlo iz
mojih ust v božja ušesa, kot bi nekateri rekli.
Google Analytics je brezplačno spletno orodje,
namenjeno spremljanju statistike oz. dogajanja
na vaši spletni strani. Sposobno je analizirati
do 50 strani, za katere imamo nato na vpogled
celotno paleto različnih statističnih podatkov, ki
so dejansko lahko tudi nekakšen vodnik skozi tisto
sito do končnega uspeha. Če vas zanima, si oglejte
nekaj TOP prednosti Google Analytics:
Če npr. oglašujete preko zakupa ključnih besed
na Googlu (AdWords), potem niste prav mnogo
oddaljeni od jezička, ki vodi tudi do orodja Google
Analytics (naprej GA op.a.). Ker sta tako prva,
kot tudi druga storitev kompatibilni, ju lahko
spremljate skupaj, na enem mestu.
■■
■■
■■
■■
Tako imenovano Top Contest poročilo vam
daje recimo vedeti, katere od strani privabljajo
največ obiskovalcev. Če ima stran prevelik
odstotek takšnih, ki z nje odidejo v trenutku,
potem to že lahko pomeni, da je nekaj
narobe z vašim grafičnim dizajnom ali s samo
postavitvijo elementov.
Da bo nadzor lahko še večji, Goals (cilji)
predstavljajo strani, ki merijo konverzije.
Če imate obrazec za povpraševanje, zakaj
ne bi izmerili, s katere od ostalih podstrani
pride največ takšnih obiskovalcev, ki ga tudi
izpolnijo, torej oddajo naročilo. Ugotovite
lahko kakšni so ti kupci.
GA se lahko deli tudi med sodelavci, znotraj
vašega podjetja. Najverjetneje bo vsakemu
od članov prišel prav kakšen podatek. Na
voljo imate raznovrstna poročila, ki jih lahko
izdelujete sproti in tako na tekočem držite vsak
oddelek posebej. Zakaj bi analizirali na koncu
leta, če lahko to delate sproti.
Obstaja preko 80 različnih poročil o statistikah,
ki dajejo raznorazne podatke o tem, kako
učinkovita je spletna stran. Poročila lahko
prilagodite vaši dejavnosti, da vam torej dajejo
samo podatke, ki so za vas relevantni.
Če se še niste srečali tovrstnim orodjem ali če
nimate blage veze, kako bi lahko vso to statistiko
sedaj spremenili v uporabne podatke, je seveda
najbolj prebrati strani s pomočjo uporabnikom. Te
so sicer v angleškem jeziku, vendar so zelo izčrpne
in zelo v pomoč. Da vam bo malo lažje razumeti
vse skupaj, naj izpostavim še primer, kjer smo
merili učinkovitost spletne strani.
Pri prvem smo merili, katera od podstrani z
obrazcem za naročilo je bolj uspešna. Merilo za
uspešnost je bil torej izpolnjeni obrazec. Najprej
smo izdelali različni strani z obrazcema, kjer smo
pri eni uporabili še dodatne slike in vstavili še
nekaj povezav do drugih vsebin, medtem ko smo
pri drugi bolj izpostavili sam obrazec in našteli
prednosti naročila oz. oddanega povpraševanja,
nekaj malega teksta in to je to. Seveda je bila
bolj uspešna stran z manj vsebine, saj smo tako
obiskovalcu onemogočili, da bi še kaj dodatno
razmišljal. Ko je že enkrat prišel na stran z
obrazcem za oddajo naročila ali povpraševanja,
se je takrat že odločil. Bolj kot mu pri tem s
povezavami nevede želimo skreniti pozornost na
druge strani, bolj se s tem oddaljuje tista njegova
nakupna evforija.
S pomočjo Google Analytics smo na obe strani
dodali neke vrste kodo, s katero smo stranema
omogočili, da se obiskovalcem prikazujeta
izmenično. Tista stran z obrazcem, ki je bila bolj
učinkovita, je seveda ostala objavljena, medtem
ko smo drugo izklopili. Temu se reče optimizacija
spletne strani.
Vir: blog.spletnik.si
VABILA NA SEJME
VABILO NA BREZPLAČNI ENODNEVNI
SEMINAR "PREDNOSTI UPORABE
STANDARDOV IN VKLJUČEVANJA
MIKRO, MALIH IN SREDNJE VELIKIH
PODJETIJ V STANDARDIZACIJSKO DELO"
30.09.2009; Slovenski inštitut za
standardizacijo, Ljubljana
Prijava preko e-pošte: monika.pleterski@sist.si
VABILO NA 2. NACIONALNO BORZA
DELA V GOSTINSTVU IN TURIZMU
21. oktober 2009, hotel Habakuk-Terme
Maribor d.d., Maribor
(več informacij dobite na OOZ Tržič)
VABILO NA 27.SREČANJE OBRTNIH
DELAVCEV SLOVENIJE V SIMONOVEM
ZALIVU, V IZOLI DNE 12.09.2009.
(več informacij dobite na Skladu za
izobraževanje)
OGLAŠEVANJE
ODDAJTE SVOJ OGLAS !
Obveščamo vas, da oglaševalska akcija
za izdajo SKUPNE oglaševalne brošure
TRŽIŠKIH OBRTNIKOV, še vedno poteka
Prijavnice zbiramo na OOZ Tržič!
TEČAJI IZ VARSTVA PRI DELU
Zbiramo vaše predloge za organizacijo
izobraževanja v letu 2009/2010.
Tečaj bomo organizirali predvidoma v
mesecu oktobru v primeru zadostnega
števila prijavljenih. Vse zainteresirane
kandidate za opravljanje tečaja oz.
izpita iz VPD prosimo, da se čim prej
evidenčno prijavijo na OOZ Tržič!
18 19

Inovacije
Inovacije
Kam po
denar za
inovacije
Finančno pomoč nudi veliko institucij,
uspeh pridobivanja sredstev pa
je odvisen od izjemnosti ideje,
iznajdljivosti posameznika in stopnje
vztrajnosti trkanja na vrata. Letos je
za dobre zamisli na voljo več kot pol
milijarde evrov.
Ministrstvo za gospodarstvo: 177,7
milijona evrov
Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost v okviru
ministrstva za gospodarstvo dodeljuje evropska in
nacionalna sredstva za inovacije v okviru različnih
javnih razpisov. Razpise organizira samo ali prek
izvajalskih institucij, to so Slovenski podjetniški sklad
(SPS), Javna agencija za tehnološki razvoj (TIA) in
Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije
(JAPTI). Ta direktorat je letos za raziskave in razvoj
objavil razpis v višini 50 milijonov evrov, ki ga izvaja
TIA. Za sofinanciranje nakupa nove tehnološke
opreme so letos objavili razpis (izvaja ga SPS), ki za
nakup tehnološke opreme namenja 35 milijonov
evrov. Letošnji razpis za garancijski potencial za
zavarovanje bančnih kreditov, ki ga bo prav tako
izvajal podjetniški sklad, bo predvidoma v višini 43
milijonov evrov (lani 16 milijonov evrov) in 8,6 milijona
evrov za subvencioniranje obrestnih mer. Za deset
milijonov več sredstev kot lani je prek JAPTI na voljo za
sofinanciranje stroškov projektnih interdisciplinarnih
skupin. Predvidoma bodo razpisali dva razpisa v
skupni višini 14 milijonov evrov (lani 4,4 milijona evrov).
Ministrstvo za gospodarstvo bo za razpis za tvegani
kapital v letošnjem letu predvidoma namenilo 35,05
milijona evrov. Prek JAPTI bo letos vzpostavljen tudi
Slovenski center za konkurenčnost in inovativnost,
ki bo stična točka aktivnosti posameznih subjektov
podpornega okolja, za kar je letos predvidenih 200
tisoč evrov. Prek JAPTI izvajajo tudi različne druge
oblike pomoči, kot so vavčersko svetovanje, vstopne
točke VEM, spodbujanje podjetništva med posebnimi
ciljnimi skupinami (mladi, ženske).
Podjetniški sklad: 106,6 milijona evrov
Ministrstvo za gospodarstvo bo SPS ponudilo
za okoli 97,6 milijona evrov različnih finančnih
spodbud za podjetja, ki jih bodo lahko uporabila za
razvojne naložbe in deloma tudi za premagovanje
likvidnostnih težav, navaja Tina Zager iz SPS.
Poleg že navedenih razpisov podjetniški sklad
z ministrstvom za gospodarstvo izvaja vsako
leto tudi razpis za sofinanciranje zagona podjetij
v tehnoloških parkih in inkubatorjih. Sklad želi
spodbuditi ustanovitev in zagon podjetij znotraj
inovativnega okolja (tehnološki parki, podjetniški in
univerzitetni inkubatorji) ter razvoj tržno zanimivih
izdelkov, procesov in storitev. Namen razpisa je
podpora podjetnikom začetnikom, ki imajo težave pri
pridobivanju finančnih sredstev, ker na trgu še niso
uveljavljeni. Letos je bilo za zagon podjetij razpisanih
dva milijona evrov subvencij, v začetku leta pa so že
izvedli en razpis za garancijski potencial za zavarovanje
bančnih kreditov z devetimi milijoni evrov lastnih
sredstev.
JAPTI: 14,3 milijona evrov
Letos je JAPTI poleg že omenjenih razpisov začel
izvajati program Slovenski center za konkurenčnost
in inovativnost, katerega temelj je nov spletni
portal: www.imamidejo.si. Ta na enem mestu
zbira vse informacije o podpornih storitvah in
subvencioniranem podpornem okolju za inovativne
podjetnike. Portal nudi številne informacije o
poslovnih dogodkih in javnih razpisih s področja
inovativnosti in konkurenčnosti, borzo inovacij s
ponudbo in povpraševanjem, primere dobrih praks,
publikacije, priročnik za izumitelje Vse informacije
so brezplačne in dnevno osvežene. Zainteresirano
javnost z brezplačnim e-mesečnikom Inovativnost je
izziv! vsak mesec obveščajo o inovativnih vsebinah in
aktualnih slovenskih ter evropskih javnih razpisih na
temo inovativnosti.
JAPTI je maja izvedel tudi natečaj za spodbujanje
inovacijskih projektov v višini 180 tisoč evrov, katerega
namen je podpreti vsaj 45 podjetij. Razpisali so tudi
javno naročilo za izvedbo aktivnosti 4. Slovenskega
foruma inovacij v višini 180 tisoč evrov, s čimer želijo
pospešiti izkoriščanje podjetniških in inovacijskih
potencialov.
TIA: 139 milijonov evrov
Sandra Stermšek iz TIA navaja, da letos načrtujejo
štiri razpise za inovacije in tehnološki razvoj v skupni
vrednosti 139 milijonov evrov. Iz evropskih strukturnih
skladov je 70 odstotkov sredstev, preostala pa so iz
nacionalnega proračuna. Del razpisov bo TIA izvedla v
sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo, del pa z
ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
SVLR: več kot 130 milijonov evrov
Sredstva za spodbujanje inovacij se podeljujejo iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj , razpise pa
izvajajo različni posredniki. Znotraj Operativnega
programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov
za obdobje 20072013 je Nataša Kogej iz službe vlade
za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR)
izpostavila predvsem dva projekta za spodbujanje
inovacij, ki bosta potekala letos. Do konca aprila so
bili pri projektu Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti
podjetij in raziskovalne odličnosti potrjeni štirje
instrumenti za spodbujanje razvojnoinvesticijskih
projektov, raziskovalno-razvojnih dejavnosti in
strateško raziskovalno-razvojnih projektov, s čimer
želijo povečati konkurenčnost izdelkov in storitev.
Skupna višina razpisanih sredstev je 126,35 milijona
evrov in se bodo izplačevala v daljšem obdobju. Drugi
projekt je usmerjen v spletne dejavnosti podjetij in
spodbujanje informacijske družbe ter je bil februarja
izveden prek javnega razpisa za spodbujanje razvojnih
projektov razvoja e-vsebin in e-storitev v vrednosti 4,6
milijona evrov.
Poslovni angeli pomagajo z izkušnjami
in stiki
Ambiciozni posamezniki z inovativno poslovno idejo
potrebujejo več kot zgolj kupček denarja, menijo
člani kluba Poslovni angeli Slovenije . Gre za uspešne
slovenske poslovneže, ki inovativnim in perspektivnim
posameznikom do hitrejše rasti podjetja pomagajo ne
le finančno, ampak tudi z dragocenimi nasveti, ki so
jih pridobili, z izkušnjami in s poslovnimi stiki. Poslovni
angeli nudijo podjetnikom evaluacijo poslovnega
načrta in svetovanje, poslovna izobraževanja in
pomoč pri pridobivanju finančnih sredstev. Na spletni
strani: www.poslovniangeli.si je veliko koristnih
nasvetov in povezav, objavljeni pa so tudi predlogi,
navodila in dokumenti, ki so podjetnikom v pomoč
pri brušenju poslovnega modela, izdelavi investicijske
dokumentacije in pri odločitvi o primernosti projekta
za lastniško financiranje.
Tehnološki parki in univerzitetni
inkubator
V Sloveniji imamo tehnološka parka v Ljubljani in v
Novi Gorici. Park svojim članom nudi stimulativno
podjetniško okolje in skrbi za nastanek, delovanje
in rast tehnološko najzahtevnejših podjetij, ki
imajo globalni tržni potencial. Člani parka imajo
poleg poslovnih prostorov na voljo tudi poslovne,
intelektualne in druge storitve, lahko pa se povežejo
tudi z akademsko sfero.
Inovativnim podjetjem in timom nudi različne oblike
pomoči tudi Ljubljanski univerzitetni inkubator.
Namenjen je študentom, diplomantom, raziskovalcem
in mladim raziskovalcem ter univerzitetnim delavcem
z idejo, ki razmišljajo o ustanovitvi lastnega podjetja.
Poleg poslovnih prostorov nudijo svojim članom tudi
brezplačno ali cenovno zelo ugodno podjetniško
svetovanje, izobraževanje in delavnice, nasvete
izkušenih podjetnikov, pomoč pri iskanju kadrov,
osebno mentorstvo ter pomoč pri pridobivanju
finančnih virov in investicij.
Vir: Revija Manager, Andreja Šeme
Koristne povezave
●●
Ministrstvo za gospodarstvo: www.mg.gov.si
●●
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo: www.mvzt.gov.si
●●
Javna agencija za tehnološki razvoj RS: www.
tia.si
●●
Javna agencija Republike Slovenije za
podjetništvo in tuje investicije: www.japti.si
●●
Slovenski podjetniški sklad:
www.podjetniskisklad.si
●●
Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS:
www.arrs.gov.si
●●
Evropski skladi: www.euskladi.si
●●
Poslovni angeli: www.poslovniangeli.si
●●
Tehnološki park Ljubljana: www.tp-lj.si
●●
Primorski tehnološki park: www.primorski-tp.si
●●
Ljubljanski univerzitetni inkubator: www.lui.si
●●
Spletni portal: www.imamidejo.si
●●
Slovenski forum inovacij: www.sfi.si
20 21

Vici
Vici
Moški je v gostilni naročil vrček piva.
Ko mu ga je natakar prinesel, ga je
poskusil in ugotovil:
"Tega piva ne morem piti!
Pretoplo je!"
"Zamižite in spijte v dušku!" mu je
svetoval natakar.
Moški je zamižal, popil vsebino
vrčka in natakarju na točilni pult
položil dvajset centov.
"To je vendar premalo!" je rekel
natakar.
"Zamižite in pospravite v blagajno!"
mu je rekel moški in odšel iz
gostilne.
V vas so napeljali elektriko. V neki hiši so
vprašali starejšo gospo:
"Babica, ali naj pri vas napeljemo visoko ali
nizko napetost?"
"Kar visoko, sinko, da se je otroci ne bodo
mogli dotakniti."
Razburjeni moški pride k frizerju.
"Poglejte! Sredstvo, ki ste mi ga dali,
da mi bodo zrastli novi lasje, mi je
pobralo še teh nekaj las, ki sem jih
imel!"
"To je normalno!" ga potolaži frizer.
"Novi lasje potrebujejo veliko
prostora!"
Delavec koplje jarek, drugi
ga zasipava. Mimo pride
tretji in pravi:
"Kje pa je tu logika?"
"Logika je, a delavca, ki bi
moral danes polagati kabel
v jarek, danes ni v službo."
Geslo nagradne križanke pošljite skupaj s
svojimi podatki po navadni ali elektronski
pošti (anka.veternik@ozs.si). Izžrebali bomo
nagrado, ki jo prispeva restavracija Raj.
Pravilna rešitev prejšnje križanke:
ONIČ, RENAULT, IN SERVIS, MP, REKS, ECU, TVOREC, LAVRIN, ROBOTIKA, RATA, GNIDA, ODEV, AM, LA, ROJC, SNI, PESJAK,
EILAT, ONEAL, JEN, PER, TIPKA, KOR, ROVT, KRČ, SALO, ALIANSA, NEČAK, VISKI, KMETIJA, IT, SEKTA, LIKALNIK, OKO, SEKS.
22 Geslo: Z VAMI ŽE SEDEMNAJST LET
23