Obvestila oktober 2008 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

Olajšave na investicije
Ponovno uvedene
olajšave za investicije
Sprememba Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur.l. 76/2008)
in Zakona o dohodnini (Ur.l. 78/2008), prinaša zavezancem možnost
uveljavljanja znižanja davčne osnove v višini 20% investiranega zneska.
Višina olajšav
Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne
osnove v višini 20% investiranega zneska v
opremo in v neopredmetena dolgoročna
sredstva, vendar ne več kot 20.000€ in največ v
višini davčne osnove. Znižanje davčne osnove
znaša lahko največ 10.000€ v davčnem obdobju
vlaganja in 10.000€ v davčnem obdobju po
obdobju vlaganja.
Olajšave ne bodo priznane za investicije v:
pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške
opreme; motorna vozila, razen osebnih avtomobilov
in avtobusov na hibridni ali električni pogon in
tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza
najmanj emisijskim zahtevam EURO VI, v prehodnem
obdobju, v letu 2008 se olajšavo lahko uveljavlja za
tovorna vozila z motorjem, ki ustrezajo zahtevam
EURO V; neopredmetena dolgoročna sredstva, dobro
ime in usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena
osnovna sredstva (investicijska olajšava se ne more
uveljavljati za investicije v zemljišča in zgradbe).
Pogoji za znižanje davčne osnove
V primeru finančnega najema lahko znižanje
davčne osnove uveljavlja zavezanec, ki opremo
pridobi na podlagi finančnega najema.
Da ima zavezanec (samostojni podjetnik)
nepretrgoma v vsem davčnem obdobju vlaganja
zaposlena najmanj enega delavca za polni delovni
čas, zavezanec-pravna oseba pa najmanj dva
delavca za polni delovni čas. Znižanje davčne
osnove lahko uveljavlja tudi zavezanec-samostojni
podjetnik, ki zaposli najmanj enega delavca za
polni delovni čas vsaj tri mesece pred koncem
davčnega leta in je delavec pri zavezancu
zaposlen za poln delovni čas nepretrgoma še
najmanj eno davčno leto po letu, za katerega
zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove.
Obdobje uveljavljanja olajšave
Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave
zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih
davčnih obdobjih po obdobju vlaganja,
vendar zmanjšanje ne sme presegati 10.000
€ v posameznem davčnem obdobju skupaj
z zmanjšanjem za takšna vlaganja v tekočem
davčnem obdobju in največ v višini davčne
osnove.
Odtujitev opreme, neopredmetega
dolgoročnega sredstva
Če zavezanec proda, odtuji opremo oziroma
neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero
je izkoristil davčno olajšavo prej kot v treh letih
po letu vlaganja oziroma pred dokončnim
amortiziranjem, če je to krajše od treh let, mora
za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati
davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma
odtujitve. Za odtujitev se šteje tudi prenehanje
zavezanca, izguba pravice do uporabe v primeru
finančnega najema, prenos opreme oziroma
neopredmetenega dolgoročnega sredstva iz
podjetja v gospodinjstvo (samostojni podjetnik),
pri prenehanju s stečajem oziroma likvidacijo
pa začetek stečajnega oziroma likvidacijskega
postopka. Za odtujitev sredstva se ne štejejo
prenos premoženja na novega zasebnika (prenos
na naslednika – samostojni podjetnik), prenos na
novo pravno osebo (preoblikovanje s.p. v družbo),
prenos na prevzemno pravno osebo, zamenjava
kapitalskih deležev ter združitve in delitve.
Upoštevajo pa se olajšave in pogoji, ki bi veljali, če
ne bi prišlo do prenosa premoženja, zamenjave
kapitalskih deležev in združitve in delitve.
Olajšave za investicije zavezanec ne more
uveljavljati v delu, ki so financirane iz sredstev
proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti,
Republike Slovenije oziroma EU, če imajo ta
sredstva naravo nepovratnih sredstev.
Olajšave za investicije v tovorna
motorna vozila
Zavezanec lahko za leto 2008 uveljavlja znižanje
davčne osnove za investicije v tovorna motorna
vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim
zahtevam EURO V.
Uporaba zakona:
Olajšave za investicije se uveljavljajo od 1. januarja
2008.
Naredimo
red!
Kup fasciklov, dokumentov, papirja, pa
premalo prostora, slaba organiziranost
arhiva - v podjetju prav vsi skrbniki
arhivov poslovne dokumentacije zagotovo
poznajo problem z iskanjem dokumentov,
brskanjem po arhivu in vsakoletno stisko
s prostorom za dokumente preteklega
leta. Delo ni prijetno in se ga praviloma
izogibamo, dokler je le mogoče. Količina
priročnih arhivov ali tekoča zbirka
dokumentov je seveda odvisna od
podjetja do podjetja praviloma pa so
arhivi prepuščeni v skrb zaposlenim,
ki dokumente kreirajo ali uporabljajo.
Podjetja različno skrbijo za arhiviranje
poslovne dokumentacije, odvisno od
prostorskih in finančnih zmožnosti, ki jih
imajo na voljo.
Kaj je potrebno storiti, da se izognemo
vsakoletnim težavam z arhivom?
Možnosti je seveda več, prava odločitev pa je
odvisna od različnih dejavnikov, kot so:
■■ letno število dokumentov
■■ število vpogledov v dokumente za pretekla
Naredimo red
obdobja
■■ število uporabnikov, ki potrebujejo vpoglede v
dokumente
■■ vrste podatkov, ki se na dokumentih nahajajo
(osebni podatki..)
Kako najti pravo zdravilo za vse večje
težave, ki se pojavljajo z arhivom?
Pa poglejmo, katere so največje napake, ki
jih skrbniki arhiva poslovne dokumentacije
producirajo v pripravi dokumentov za tekočo ali
arhivsko zbirko:
■■ v registratorjih se nahajajo dokumenti z zelo
različnimi roki hrambe;
■■ kopije dokumentov se nahajajo na več
različnih mestih v podjetju;
■■ na registratorjih ni označeno, do kdaj se mora
registrator hraniti v arhivu;
■■ nimajo popisa dokumenta v arhivu;
■■ ni izdelanega pravilnika o arhiviranju
dokumentov.
Vse skupaj ima za posledico, da je arhivska zbirka
dokumentov neurejena in nepregledna. Nihče
natančno ne ve, koliko dokumentov se v podjetju
nahaja, večkrat imajo v arhivu dokumente dlje
časa kot je potrebno, itd.
Kakšne so možne rešitve in kdaj se
odločiti za katero od njih?
Rešitev za arhiviranje poslovne dokumentacije je
več. S sprejemom potrebe zakonodaje je možno
dokumente hraniti tudi v e-obliki.
Prvi korak k ureditvi dokumentov je analiza
količine dokumentov, ki jih imamo v arhivu in kje
jih prejmemo ali produciramo, kdo so uporabniki
arhivov (nabava, finance, itd.) in kolikokrat jih
iščemo v arhivu.
Fizična ureditev papirnega arhiva.
Aktivnosti ureditve arhiva zajemajo popis arhiva,
določitev rokov hrambe, odbiranje dokumentov,
priprava arhiva (arhivski prostor...) in ureditev
dokumentov v arhivu. Za to rešitev se je smiselno
odločiti v primeru, da imamo ustrezen prostor
(velikost in urejenost) in da do dokumentov v
arhivu dostopamo redko .
22 23