06.05.2014 Views

Obvestila oktober 2008 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

Obvestila oktober 2008 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

Obvestila oktober 2008 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Ponudba za samostojne podjetnike,<br />

majhna in srednje velika podjetja<br />

NA(d)<br />

GRADIMO<br />

SODELOVANJE<br />

PAKETI UGODNOSTI<br />

S<br />

URADNE URE ZBORNICE:<br />

Ponedeljek 8 – 12<br />

Sreda 8 – 16<br />

Petek 8 – 12<br />

Iz vsebine<br />

Uvodna stran<br />

Vabilo na nanotehnološki dan.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4<br />

Tečaji tujih jezikov, računalništva in digitalne fotografije .. . . . . . . . . . . 5<br />

Prispevki za socialno varnost samozaposlenih. ....................6<br />

Mesečni podatki za obračun plač in drugih prejemkov...............7<br />

PAKET ZVESTOBE<br />

Gre za ugodnosti, ki jih pridobite komitenti, ki z banko že poslujete.<br />

Nagrajeni boste:<br />

• z brezplaènim izvajanjem elektronskih eksternih nalogov. Število brezplaènih<br />

elektronskih eksternih nalogov je odvisno od obsega poslovanja v preteklem letu,<br />

• èe imate najmanj 3 leta odprt transakcijski raèun le v Gorenjski banki, vam vodenja<br />

transakcijskega raèuna en mesec ne bomo zaraèunali.<br />

POSLOVNI PAKET I<br />

Je namenjen novoustanovljenim podjetjem in komitentom, ki boste odprli<br />

transakcijski raèun v Gorenjski banki. Prinaša vam:<br />

• brezplaèno vodenje transakcijskega raèuna za šest mesecev,<br />

• brezplaèno pristopnino za elektronsko banko Link+ in LinkC,<br />

• brezplaèni plaèilni promet v državi preko elektronske banke za tri mesece,<br />

• brezplaèno enoletno èlanarino za poslovno kartico MasterCard in<br />

• 25-odstotni popust pri stroških odobritve prvega kratkoroènega oz. dolgoroènega kredita.<br />

Ponudb a velja<br />

za obstoječe<br />

komitente.<br />

Ponudba velja z a<br />

nove komitent e, k i<br />

boste račun odprli<br />

do 31. 12. <strong>2008</strong>.<br />

POSLOVNI PAKET II<br />

Vseh ugodnosti boste deležni, èe ste v letu 2007 imeli veè kot 250.000 EUR prihodkov od prodaje in v<br />

celoti prenesete poslovanje na Gorenjsko banko. Koristite lahko:<br />

• brezplaèno vodenje transakcijskega raèuna za eno leto,<br />

• brezplaèno pristopnino za elektronsko banko Link+ in LinkC,<br />

• brezplaèni plaèilni promet v državi preko elektronske banke za tri mesece,<br />

• brezplaèno enoletno èlanarino za poslovno kartico MasterCard,<br />

• poloviène stroške prve odobritve limita na TRR,<br />

• poloviène stroške odobritve prvega posojila,<br />

• brezplaèno uporabo POS-terminala za eno leto in<br />

• brezplaène vreèke za pologe gotovine v DNT za eno leto.<br />

POSLOVNI PAKET III<br />

Èe ste imeli v letu 2007 veè kot 250.000 EUR prihodkov od prodaje in boste na banko prenesli 50<br />

odstotkov plaèilnega prometa, vam pripadajo vse ugodnosti iz »Poslovnega paketa I« in še:<br />

• polovièni stroški prve odobritve limita na TRR,<br />

• brezplaèna uporaba POS-terminala za 6 mesecev in<br />

• brezplaène vreèke za pologe gotovine v DNT za 6 mesecev.<br />

Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj<br />

PREDSTAVITEV<br />

DEJAVNOSTI<br />

ČLANOV<br />

V Obvestilih in<br />

Tržičanu je možna<br />

predstavitev<br />

dejavnosti firme.<br />

Predstavitev članov,<br />

ki imajo poravnano<br />

članarino zbornici<br />

je brezplačna.<br />

Izdaja:<br />

OBMOČNA<br />

OBRTNO-PODJETNIŠKA<br />

ZBORNICA TRŽIČ<br />

Predilniška cesta 8<br />

4290 Tržič<br />

tel.: +386(0)4 592 33 40<br />

+386(0)4 5961 183<br />

gsm: 031/365 842<br />

fax: +386 (0)4 596 30 20<br />

davčna št.: 78405408<br />

transakcijski račun pri<br />

ABANKI D.D. Ljubljana<br />

št. 05100-8010006221<br />

e-pošta:<br />

aleksandra.kojic@ozs.si<br />

Izhaja enkrat mesečno v<br />

nakladi 500 izvodov.<br />

Glasilo je brezplačno za<br />

člane zbornice.<br />

Oblikovanje in prelom:<br />

Tadej Femc<br />

Tisk:<br />

Tiskarna Uzar Tržič<br />

Stare tržiške obrti: kovaštvo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8<br />

Mojstrsko spričevalo je jamstvo obrtniške kakovosti. . . . . . . . . . . . . . . . 9<br />

Statistična rast v obrti .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10<br />

Zlorabe prek spleta. ..........................................11<br />

Povračila stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja .. . . . . . 11<br />

Temperatura v delovnih prostorih ............................. 12<br />

MG METAL .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14<br />

Delnice za neizkoriščen dopust .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17<br />

Poziv za spoštovanje zakona o omejevanju porabe alkohola.........17<br />

Bralni kotiček. .............................................. 18<br />

Zaščita podatkov - kaj je treba vedeti? .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20<br />

Ponovno uvedene olajšave za investicije .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22<br />

Naredimo red! .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23<br />

Martinovanje bo! .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24<br />

Vici .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26<br />

Križanka.................................................... 27<br />

3


Nanotehnološki dan<br />

Vabilo na<br />

nanotehnološki<br />

dan<br />

Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS<br />

organizira nanotehnološki dan, ki bo<br />

v četrtek, 16. oktobra <strong>2008</strong>, ob 9.30 uri,<br />

v prostorih Obrtno-podjetniške zbornice<br />

Slovenije, Ljubljana, Celovški 69, velika<br />

sejna dvorana.<br />

Gre za prvi tovrstni dogodek pri nas v Sloveniji,<br />

kjer bodo predstavljene nanotehnologije,<br />

nanomateriali, nanokompoziti, nanopremazi tudi<br />

v praktičnih aplikacijah, v različnih branžah, kot<br />

so lesarstvo, gradbeništvo, predelava plastike,<br />

elektronika, tekstil, steklarstvo, …<br />

Pri pripravi strokovnih gradiv bodo sodelovali<br />

številni drugi strokovnjaki iz različnih inštitutov, ki<br />

bodo predstavljeni na samem nanotehnološkem<br />

dnevu, neposredno v samih strokovnih<br />

prezentacijah!<br />

PREVARA!<br />

Registration of EU Companies <strong>2008</strong>/2009<br />

Člane obveščamo, naj ne nasedajo in<br />

podpisujejo raznih dokumentov, ki obljubljajo<br />

brezplačne vpise v EU registre podjetij. Tukaj<br />

gre preprosto za prevaro, saj se podjetja<br />

zavežejo, da s podpisom sprejemajo splošne<br />

pogoje (ti seveda niso objavljeni zraven<br />

dokumenta, ampak na ločeni spletni strani) ki<br />

pa govorijo o obveznostih do velikega plačila za<br />

opravljeno (prevaro) storitev.<br />

<br />

Prijave sprejemamo najkasneje<br />

do 14.10.<strong>2008</strong>, oziroma<br />

do popolnitve prostih<br />

mest. Tehnološki dan je za<br />

udeležence brezplačen.<br />

Prijave pošljite na e-naslov<br />

janez.skrlec@siol.net ali na<br />

rudi.wostner@ozs.si, dodatne<br />

informacije pa lahko dobite tudi na<br />

GSM 040 309 380<br />

in na spletnem portalu :<br />

http://www1.ozs.si/~elektroniki/.<br />

Vljudno vabljeni!<br />

Program nanotehnološkega dneva:<br />

9.30 do 10.00 Prihod in registracija udeležencev<br />

10.00 do 10.05 Kratka uvodna predstavitev , Janez Škrlec, predsednik OZT<br />

10.05 do 10.15 Uvodni nagovor , direktor IJS, prof. dr. Jadran Lenarčič<br />

10.15 do 10.25 Kratka predstavitev razvoja nanotehnologij, prof. dr. Dragan Mihailović, IJS<br />

10.25 do 10.35 Napredni materiali in nanotehnologije, prof. dr. Marija Kosec, IJS<br />

10.35 do 11.10 Nanomateriali v sodobnih tekstilijah, Izr. prof. dr. Barbara Simončič, TF in KI<br />

11.10 do 11.25 Odmor za kavo<br />

11.25 do 12.00 Nanomateriali in uporaba, Aljaž Vilčnik, univ. dipl. inž. kem. , Chemcolor & KI<br />

12.00 do 12.25 Novi materiali v fleksibilni elektroniki, dr. Danjela Kuščer, IJS<br />

12.25 do 12.50 Praktična uporaba nanomaterialov, dr. Miroslav Huskič, KI & Nanosvet d.o.o.<br />

12.50 do 13.00 Vprašanja in odgovori<br />

13.00 do 13.10 Zaključek<br />

Tečaji tujih jezikov,<br />

računalništva in digitalne<br />

fotografije<br />

Območna obrtna <strong>zbornica</strong> bo tudi letos v sodelovanju z Ljudsko<br />

Univerzo Tržič organizirala naslednje tečaje – odvisno od interesa<br />

članov:<br />

Vrsta izobraževanja<br />

TUJI JEZIKI<br />

(angleščina, nemščina,<br />

italijanščina, francoščina,<br />

japonščina, slovenščina za<br />

tujce, španščina)<br />

računalniški tečaji (začetni,<br />

nadaljevalni)<br />

Čas<br />

trajanja(ur)<br />

* 90% vrednosti tečaja plača OOZ Tržič!<br />

Cena *<br />

v EUR/osebo<br />

30 ali 60 70 ali 140 10<br />

20-30 70 10<br />

digitalna fotografija 20 70 10<br />

tečaj 10-prstnega tipkanja 30 80 5<br />

tečaj za voznika viličarja 15 200 10<br />

tečaj za voditelja čolnov 15 70 [+43<br />

izpit]<br />

Minimalno št.<br />

udeležencev<br />

10<br />

Tečaji tujih jezikov<br />

4 5


Prispevki za socialno varnost samozaposlenih<br />

Prispevki za<br />

socialno varnost<br />

samozaposlenih<br />

Mesečni podatki za<br />

obračun plač in drugih<br />

prejemkov<br />

september <strong>2008</strong> obračunski mesec: september <strong>2008</strong><br />

Podatki za obračun plač<br />

Dosežena osnova<br />

v EUR za leto 2007<br />

Bruto<br />

zavarovalna<br />

osnova v EUR<br />

Prispevki<br />

za PIZ<br />

(24,35 %)<br />

v EUR<br />

Prispevki<br />

za ZZ<br />

(13,45<br />

%=12,92<br />

% + 0,53<br />

%) v EUR<br />

Drugi<br />

prispevki<br />

- za starš.var.<br />

(0,20 %)<br />

- za zaposl.<br />

(0,20 %)<br />

v EUR<br />

Prispevki<br />

skupaj<br />

v EUR<br />

Do vključno 6.345,46 589,19 143,47 79,24 2,36 225,07<br />

Nad 6.345,46 do<br />

vključno 15.417,48<br />

Nad 15.417,48 do<br />

vključno 23.126,22<br />

Nad 23.126,22 do<br />

vključno 30.834,96<br />

Nad 30.834,96 do<br />

vključno 38.543,70<br />

Nad 38.543,70 do<br />

vključno 46.252,44<br />

Nad 46.252,44 do<br />

vključno 53.961,18<br />

823,48 200,52 110,75 3,30 314,57<br />

1.235,21 300,77 166,14 4,94 471,85<br />

1.646,95 401,03 221,52 6,58 629,13<br />

2.058,69 501,29 276,89 8,24 786,42<br />

2.470,43 601,55 332,27 9,88 943,70<br />

2.882,17 701,81 387,66 11,52 1.100,99<br />

Nad 53.961,18 3.293,90 802,07 443,03 13,18 1.258,28<br />

Zavezanec plača prispevke do 15. 10. <strong>2008</strong>; v enakem roku mora pristojnemu davčnemu<br />

uradu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu.<br />

Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega<br />

urada.<br />

Povprečna bruto plača za maj <strong>2008</strong>, v EUR (zadnji objavljeni podatek SURS): 1.372,46 EUR<br />

Podatki o delovnih urah dejanski prazniki skupaj<br />

Delovni dnevi 22 0 22<br />

Število ur za obračun (40 urni delavnik) 176 0 176<br />

Osnovni podatki za obračun plač<br />

Povprečna bruto plača v RS za Julij <strong>2008</strong><br />

1.372,46 EUR<br />

Prva objava povprečne plače v RS (Statistični urad RS) 15.9.<strong>2008</strong><br />

Uradna objava povprečne plače v RS (Uradni list RS)<br />

Splošna davčna olajšava (mesečni znesek) *<br />

Dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom<br />

Minimalni znesek za prehrano med delom *<br />

Najnižja pokojninska osnova *<br />

np<br />

246,63 EUR<br />

6,12 EUR<br />

3,45 EUR<br />

761,59 EUR<br />

Faktor revalorizacije za refundiranih obračun boleznin * 1,0000<br />

Minimalna plača<br />

Zajamčena plača<br />

Izhodiščna plača splošne kolektivne pogodbe<br />

Minimalni znesek regresa za letni dopust<br />

Maksimalni znesek regresa za letni dopust *<br />

Lestvica za obračun akontacije dohodnine<br />

589,19 EUR<br />

237,73 EUR<br />

356,51 EUR<br />

665,00 EUR<br />

960,72 EUR<br />

razred osnova nad osnova do odstotek znesek<br />

1 0,00 EUR 598,97 EUR 16,00% 0,00 EUR<br />

2 598,98 EUR 1.197,93 EUR 27,00% 95,83 EUR<br />

3 1.197,94 EUR - 41,00% 257,56 EUR<br />

Lestvica za obračun davka na izplačane plače<br />

razred osnova nad osnova do odstotek<br />

1 0,00 EUR 688,53 EUR 0,00%<br />

2 688,54 EUR 1.669,17 EUR 1,10%<br />

3 1.669,18 EUR 3.129,69 EUR 2,30%<br />

4 3.129,70 EUR - 4,40%<br />

Podatki veljajo za splošno kolektivno pogodbo!<br />

6 7


Stare tržiške obrti: kovaštvo<br />

Stare tržiške obrti:<br />

kovaštvo<br />

V prejšnji številki smo pisali o razvoju in ostankih stare tržiške obrti.<br />

Omenjeno je bilo tudi kovaštvo, katermu danes namenjamo nekaj več besed.<br />

Življenja v preteklosti si brez številnih izdelkov, ki<br />

so jih izdelovali kolarji in kovači skoraj ni mogoče<br />

predstavljati. Njihovo delo je bilo odgovorno in<br />

vsestransko, izkušnje pa so največkrat dobili v<br />

dolgoletnem vajenštvu. Značilnost kovaštva je<br />

bila nadaljevanje iz roda v rod, kar pomeni da se<br />

je večina kovačev izučila v domačih delavnicah,<br />

ali pa so se poročali s hčerami kovačev. Kovaštvo<br />

je kljub napornosti vendarle pomenilo stalen<br />

zaslužek, saj je njihove usluge potreboval skoraj<br />

vsak. Konji so morali biti podkovani, skoraj vsa<br />

poljedeljska orodja imajo kovinske dele, izdelovali<br />

pa so tudi kovinske dele za vozove. Še danes<br />

izdelujejo okenske mreže, ograje… vendar v<br />

nepredstavljivo manjšem številu kot nekoč.<br />

Nekdaj je kovaštvo sodilo med najpomembnejše<br />

obrtne panoge v mestu in na podeželju. Skoraj<br />

vsak kraj je imel enega ali več kovačov, a vendar<br />

je je bila na tem področju razvita predvsem na<br />

Gorenjskem, v Železnikih, Tržiču, Kamni Gorici in<br />

Kropi, je že v zgodnjih začetkih 20. stoletja počasi,<br />

a vztrajno propadala. Delavci so se selili, si iskali<br />

drugo delo, skratka njihovo število se je vztrajno<br />

manjšalo. Naporen dan kovačev je vsakemu od<br />

njih prej ali slej začel povečevati željo po boljšem<br />

življenju.<br />

Kovači so skozi leta in leta uporabljali zelo<br />

podobno osnovno orodje. To je bil meh, ki so ga<br />

ročno ali pa z nogo gonili vajenci. Veliko kladivo<br />

ali repač je bilo priročno za večje kovačije ob vodi,<br />

saj je delovalo na vodni pogon in neprestano<br />

udarjalo. Zanimivo je, da si je kovač orodje<br />

sproti sam oblikoval. Naprimer klešče različnih<br />

dimenzij je bilo potrebno glede na profil materiala<br />

nenehno predelovati.<br />

Za prebijanje na več tisoč stopinj segretega železa<br />

so uporabljali t.i. prebijač. Eno od težjih orodij pa<br />

je bilo dvoročno kladivo, ki je tehtalo do petnajst<br />

kilogramov. Z njim je udarjal pomočnik, mojstri pa<br />

so uporabljali enoročna kladiva.<br />

Eden od ostankov kovaštva in fužinarstva v Tržiču<br />

je fužina Germovka, ki se nahaja v nekdanjem<br />

fužinarsko – obrtniškem delu mesta. Nehala je<br />

obratovati leta 1948, je pa vse do danes ohranila<br />

staro podobo. Možno si je ogledati ohranjen del<br />

vodnih naprav, ki so jih uporabljali pri izdelavi<br />

lopat, vil in podobnega kmečkega orodja (črnjave).<br />

<br />

Vučko Martina<br />

Mojstrsko spričevalo<br />

je jamstvo obrtniške<br />

kakovosti<br />

Skoraj štirideset let o mojstrskih izpitih ni bilo slišati veliko, danes pa spet oživljajo in<br />

se vračajo v naš družbeni prostor. Izraz ‘mojster’ se med ljudmi še vedno uporablja kot<br />

sinonim za strokovnjaka v določenem poklicu.<br />

Obrtni mojster pa ne odraža samo kvalitetnega<br />

opravljanja svoje dejavnosti, temveč pomeni<br />

poznavanje spleta širših znanj, ki so potrebna<br />

za kvalitetno opravljanje obrtnega dela. Mojster<br />

je hkrati tudi učitelj – izobraževanje vajencev<br />

je namreč zaupano le tistim, ki so strokovno<br />

usposobljeni za prenašanje znanja na mlajše<br />

rodove. Naziv mojster se pridobi z opravljenim<br />

mojstrskim izpitom. Kandidat z njim pridobi<br />

srednjo strokovno izobrazbo. Pravico do<br />

opravljanja mojstrskega izpita ima kdor izpolnjuje<br />

enega izmed naslednjih pogojev:<br />

■■ je pridobil srednjo poklicno<br />

izobrazbo in ima vsaj tri leta<br />

izkušenj na področju, na<br />

katerem želi opravljati izpit<br />

■■ je pridobil srednjo strokovno<br />

izobrazbo in ima vsaj dve leti<br />

izkušenj na področju, na katerem<br />

želi opravljati izpit<br />

■■ ima najmanj višjo strokovno<br />

izobrazbo in vsaj eno leto izkušenj<br />

na področju, na katerem želi<br />

opravljati izpit<br />

Mojstrski izpit je sestavljen iz štirih<br />

delov, in sicer praktičnega, strokovnoteoretičnega,<br />

poslovodno-ekonomskega in<br />

pedagoško-andragoškega dela. Posamezni deli<br />

so razdeljeni na posamezne izpitne enote v<br />

skladu z izpitnim katalogom. Kandidat mora ob<br />

prijavi k opravljanju mojstrskega izpita poravnati<br />

prijavnino, ki je enotna za vse mojstrske nazive. K<br />

vlogi za opravljanje izpita mora bodoči<br />

Mojstrsko spričevalo<br />

kandidat predložiti potrdilo o plačani prijavnini.<br />

Strošek vsakega dela izpita mora kandidat<br />

poravnati preden pristopi k temu delu.<br />

Razpis za mojstrske<br />

izpite<br />

Na letošnjem 10. Razpisu za mojstrske izpite,<br />

ki velja od 1.1.<strong>2008</strong> do 31.12.<strong>2008</strong> je še vedno<br />

veljaven zadnji pristopni rok, in sicer 10.12.<strong>2008</strong>.<br />

Rok za oddajo vlog za tretji pristopni rok je<br />

26.11.<strong>2008</strong>. Več o razpisu si lahko preberete<br />

na povezavi<br />

http://www.ozs.si, če na levi strani<br />

kliknete povezavo ‘mojstrski izpiti’.<br />

8 9


Statistična rast v obrti<br />

Statistična rast v obrti<br />

Najnovejši statistični podatki v obrti so bili predstavljeni na novinarski konferenci v<br />

torek, 9.9.<strong>2008</strong>. Podatke je predstavil predsednik zbornice Miroslav Klun.<br />

Konec leta 2007 je bilo v obrtnem registru<br />

vpisanih 48.410 obratov, kar je 2 odstotka več<br />

kot leta 2006, ko je bilo odprtih 47.458 obratov.<br />

Število gospodarskih družb se je povečalo za 5,6<br />

odstotka, število samostojnih obrtnikov pa za 1,3<br />

odstotka. V začetku septembra letošnjega leta pa<br />

je bilo v obrtni register vpisanih že 52 293 članov.<br />

Manjši podjetniki v obrti so glede na podjetnike v<br />

malem gospodarstvu v preteklem letu zaposlovali<br />

v povprečju več delavcev ter ustvarili več<br />

odstotka). Pozitivna rast pa je bila zabeležena še v<br />

storitvenih dejavnostih.<br />

Število obratov pa se je najbolj zmanjšalo v<br />

tekstilni in usnjarski dejavnosti (za 8,9 odstotka) in<br />

v dejavnosti umetnostne in domače obrti (za 6,1<br />

odstotka). Prav tako se je zmanjšal delež obratov v<br />

prometni, lesni in v elektro dejavnosti, v gostinski<br />

dejavnosti pa se je padec v primerjavi s prejšnjimi<br />

leti umiril, zmanjšal se je namreč le za 0,8 odstotka.<br />

Zlorabe prek<br />

spleta<br />

Storm je eden izmed programov nove generacije,<br />

ki omogoča zlorabe prek spleta. Deluje tako na<br />

spletnih straneh kot tudi prek e-pošte, zato je<br />

njegova učinkovitost še večja.<br />

Skupaj je Storm okužil okoli 50 milijonov<br />

osebnih računalnikov po vsem svetu, višek pa<br />

je dosegel julija 2007, ko je bilo hkrati okuženih<br />

kar 1,4 milijona osebnih računalnikov. Pojavil<br />

se je leta 2007, uporabiti pa ga je mogoče za<br />

različne načine zlorab. Od phishinga, pošiljanja<br />

nezaželene pošte, pošiljanja nezaželenih sporočil<br />

na bloge do vdorov v IM račune. Storm je izredno<br />

trdoživ, ima pa tudi napreden sistem razširjanja.<br />

Ko ga namestimo na računalnik se namreč<br />

razpošlje na več naslovov. Najbolj učinkovit je na<br />

Microsoftovem operacijskem sistemu.<br />

Zlorabe prek spleta<br />

Povračila<br />

stroškov<br />

in drugih<br />

dohodkov iz<br />

delovnega<br />

razmerja<br />

Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in<br />

drugih dohodkov iz delovnega razmerja določa<br />

višine povračil stroškov v zvezi z delom, povračil<br />

stroškov v zvezi s službenim potovanjem in drugih<br />

dohodkov, do katerih se ti ne vštevajo v davčno<br />

osnovo dohodka iz delovnega razmerja (Ur.l.št.<br />

76/<strong>2008</strong>).<br />

prihodka. Na splošno so družbe v obrti povprečno<br />

zaposlovale več delavcev kot družbe malega<br />

gospodarstva ter izkazale tudi manj izgube.<br />

Največje število obrtnih obratov konec leta<br />

2007 je bilo v osrednji ljubljanski regiji in sicer<br />

kar 17,3 odstotka, najmanjše pa v zasavski regiji<br />

(1,7 odstotka). V severnoprimorski regiji pa je<br />

bila najvišja gostota obrtnih obratov (število<br />

obrtnih obratov na 10 000 prebivalcev), najnižja<br />

pa v pomurski regiji. Najbolj se je število obrtnih<br />

obratov povečalo v gradbeni dejavnosti (za 8,6<br />

odstotka) in v grafično papirni dejavnosti (za 7,5<br />

V gradbenih dejavnostih je zaposlenih 55,5 odstotka vseh obrtnih<br />

delavcev.<br />

Do zmanjšanja števila obratov je prišlo tudi v<br />

živilski, kovinski, nekovinski ter kmetijski dejavnosti.<br />

Konec leta 2007 je bilo v obrtnih obratih po oceni<br />

zaposlenih 109.600 delavcev (lastniki v to številko<br />

niso všteti), 55.700 pri samostojnih podjetnikih<br />

in 53.900 v gospodarskih družbah. 55,5 odstotka<br />

obrtnih obratov je bilo v gradbenih in storitvenih<br />

dejavnostih, ti dve stroki pa sta zaposlovali 56,9<br />

odstotka vseh delavcev v obrti.<br />

Storm je sposoben na okuženem računalniku v<br />

eni sami uri poslati od 30 do 40.000 nezaželenih<br />

elektronskih sporočil. V času viška je proizvedel 20<br />

% vsega svetovnega spama. Storm se je izkazal<br />

kot najbolj učinkovit program za izvajanje različnih<br />

nezaželenih operacij, saj se namesti hitro, zelo<br />

hitro "poskrbi za svoje potomce," hkrati pa ga je<br />

zaradi različnih tehnik, ki jih uporablja, zelo težko<br />

odkriti.<br />

Glavni namen za Storma ni računalnikom po<br />

svetu povzročati škodo, pač pa pridobivati<br />

premoženjsko korist. Zaslužek prinaša prek<br />

phishing strani ter prek prodaje farmacevtskih<br />

izdelkov. Program namreč promovira spletno<br />

stran, ki prodaja cenene ponaredke zdravil iz<br />

Kitajske in Indije.<br />

Prehrana med delom<br />

Povračilo stroškov za prehrano med delom se ne<br />

všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega<br />

razmerja, za vsak dan, ko je delojemalec na delu<br />

prisoten štiri ure ali več, do višine 6,12 € (doslej<br />

5,54 €). Če je delojemalec na delu prisoten deset<br />

ur ali več, se za ta dan v davčno osnovo dohodka<br />

ne všteva povračilo stroškov za prehrano med<br />

delom, do višine 0,76 € (doslej 0,69 €) za vsako<br />

dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah<br />

prisotnosti na delu.<br />

Na osnovi Kolektivne pogodbe o izredni uskladitvi<br />

plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač,<br />

povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih<br />

osebnih prejemkih za leti <strong>2008</strong> in 2009 (KPPl,<br />

Ur.l.62/<strong>2008</strong> z dne 20.8.<strong>2008</strong>) je v primeru, da<br />

prehrana pri delodajalcu ni organizirana, delavec<br />

za polni delovni čas upravičen do povračila<br />

stroškov za prehrano med delom od julija <strong>2008</strong><br />

najmanj v višini 3,45 € na dan in 3,56 € na dan od<br />

januarja 2009 – minimalni znesek za prehrano.<br />

10 11


Temperatura v delovnih prostorih<br />

Temperatura v delovnih<br />

prostorih<br />

Vam je vroče ali vas zebe!? Enkrat tako, drugič drugače, skratka temperatura v vašem<br />

delovnem prostoru je redko kdaj po vašem “okusu”. Zaradi tega ste ali premraženi<br />

ali vam je prevroče, kar vodi v nelagodno počutje, celo razdraženost, vaša delovna<br />

storilnost pade, zaradi česar je konec koncev nezadovoljen tudi delodajalec. Kaj storiti?<br />

proste kapacitete v<br />

Srečanje tržiških obrtnikov<br />

OLIMIA<br />

PODČETRTEK<br />

Na prvem mestu mora v skladu z veljavno<br />

zakonodajo delodajalec poskrbeti za načrtovanje,<br />

oblikovanje, opremljanje in vzdrževanje delovnih<br />

mest tako, da temperatura zraka v delovnih<br />

prostorih med delovnim časom ustreza<br />

fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo<br />

dela in fizične obremenitve delavcev pri delu. In<br />

sicer tako pravijo določbe Pravilnika o zahtevah<br />

za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na<br />

delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999, 39/2005),<br />

ki določajo zahteve za zagotavljanje varnosti<br />

in zdravja delavcev, ki jih mora upoštevati vsak<br />

delodajalec.<br />

Poglejmo si kaj omenjeni pravilnik pravi za<br />

temperaturo v prostorih.<br />

■■ Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura<br />

zraka v delovnih prostorih med delovnim<br />

časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev<br />

glede na naravo dela in fizične obremenitve<br />

delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer<br />

upošteva kriterije za delo v mrazu.<br />

■■ Za izpolnjevanje zahtev iz prejšnje alinee mora<br />

delodajalec upoštevati določila slovenskih<br />

standardov za toplotno udobje.<br />

■■ Temperatura zraka v delovnih prostorih<br />

ne sme presegati +28 °C. Izjema so tako<br />

imenovani vroči delovni prostori, kjer<br />

temperatura zraka lahko preseže +28 °C,<br />

vendar mora delodajalec v tem primeru<br />

poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih<br />

prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v<br />

povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja<br />

od +20 °C.<br />

■■ Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura<br />

zraka v pomožnih prostorih ustreza naslednjim<br />

vrednostim:<br />

Temperatura v pomožnih<br />

prostorih v ogrevalni sezoni<br />

Prostor<br />

Garderoba 21<br />

Kopalnica 24<br />

Umivalnica 21<br />

Stranišče 18<br />

Soba za počitek 21<br />

Soba za dežurstvo 21<br />

Prostor za prvo pomoč 21<br />

Prostor za noseče in doječe<br />

matere<br />

Prostor za občasno ogrevanje<br />

delavcev<br />

Prostor za sušenje, čiščenje in<br />

razkuževanje osebne varovalne<br />

opreme<br />

Temperatura<br />

zraka (°C)<br />

24<br />

24<br />

21<br />

■■ Delodajalec mora zagotoviti, da so stenska in<br />

strešna okna ter steklene pregrade izvedene<br />

in opremljene tako, da na delovna mesta<br />

prepuščajo le tolikšno količino sončnih žarkov,<br />

ki ne poslabša toplotnega okolja v delovnih<br />

prostorih.<br />

■■ Delodajalec mora zagotoviti, da delavci<br />

na delovnem mestu niso izpostavljeni<br />

neposrednim toplotnim vplivom ogrevalnih<br />

naprav. Delodajalec mora okolico delovnih<br />

mest, ki so pod močnim toplotnim učinkom<br />

naprav ali tehnoloških postopkov, zavarovati<br />

pred tem učinkom.<br />

Obveščamo vas, da imamo v<br />

apartmaju OOZ Tržič (za 4 do 5 oseb)<br />

v Atomski vasi v Podčetrtku proste<br />

naslednje kapacitete:<br />

OKTOBER<br />

27.09. – 04.10./31,50 €<br />

04.10. – 11.10./31,50 €<br />

18.10. – 25.10./31,50 €<br />

NOVEMBER<br />

01.11. – 08.11./29,70 €<br />

29.11. – 06.12./31,50 €<br />

15.11. – 22.11./29,70 €<br />

22.11. – 29.11./29,70 €<br />

DECEMBER<br />

06.12. – 13.12./31,50 €<br />

13.12. – 20.12./31,70 €<br />

V ceno je vštet najem apartmaja na dan in<br />

končno čiščenje, v kolikor letujete cel teden.<br />

Apartma se nahaja v vasi Lipa –<br />

predzadnja hišica pod gozdom, letuje<br />

se praviloma en teden in sicer od sobote<br />

do sobote. Pričetek letovanja je v soboto<br />

ob 12. uri, zaključek letovanje pa je<br />

naslednjo soboto ob 11. uri, ker imamo<br />

organizirano končno čiščenje apartmaja<br />

s strani čistilnega servisa. V apartmaju<br />

lahko pripravljate hrano, ima telefon,<br />

TV sprejemnik s kabelskim programom.<br />

Zdravilišče nudi svojim gostom v vsakem<br />

obdobju obilo dodatne ponudbe, s katero<br />

bodo zainteresirane koristnike apartmaja<br />

dodatno seznanili. Okolica Podčetrtka pa<br />

je primerna za številne izlete.<br />

12 13


G METAL<br />

Zavezanost h kakovosti<br />

Predstavlja se MG Metal<br />

Hladnega sobotnega dopoldneva, ko je bila tržiška dolina še zavita v mrak, me je v Lomu<br />

pod Storžičem prav živahno pozdravilo sonce. Veselo in živahno pa je bilo tudi v delavnici<br />

mojega tokratnega sogovornika, kjer so bili stroji in delavci ob njih že v polnem teku.<br />

V prijetnih pisarniških prostorih sem se pogovarjala z Milanom Megličem in<br />

njegovo ženo Katarino, ki z jasno poslovno vizijo, premišljenim proizvodnim<br />

programom ter seveda z veliko mero poguma in prepričanja v lastne<br />

moči že več kot desetletje in pol vodita podjetje MG Metal.<br />

Zgodovina omenjene kovinske dejavnosti se je<br />

začela že davnega septembra 1992. Milan, po<br />

poklicu strojnik, je pot samostojnega podjetnika v<br />

domači garaži začel po izstopu iz podjetja Tokos,<br />

kmalu pa je delo v Triu pustila še žena. Na novo<br />

obrtniško oziroma podjetniško pot sta stopila<br />

še z enim zaposlenim. V tem obdobju, ko je tudi<br />

naša Slovenija začenjala svojo samostojno pot, se<br />

je pokazala potreba po maloserijski proizvodnji<br />

kvalitetnega ročnega orodja in dejavnost se je od<br />

skromnih začetkov kaj hitro razvila do vrhunskega<br />

obrtnega podjetja, ki se je sprva ukvarjalo z<br />

izdelavo žag, luknjačev in zidarskih zajemalk.<br />

Milan in Katarina sta obrt ter njeno proizvodno,<br />

poslovno in tržno plat hitro obvladala in temu<br />

ustrezno povečevala tržni delež v našem<br />

prostoru, zato je bilo dela vedno več. Ko pa je<br />

na slovenski trg začela prodirati cenena roba z<br />

vzhoda, predvsem iz Kitajske, je vse kazalo, da bo<br />

dosedanja proizvodnja propadla. Navkljub temu<br />

se je majhno družinsko podjetje začelo ukvarjati<br />

še z obdelavo kovin s klasično in leta 1995 tudi s<br />

CNC tehnologijo. Sledil je nakup modernejših in<br />

naprednejših strojev, zaposlovanje novih delavcev<br />

in dvig proizvodnje. Ker se je zaradi očitno precej<br />

boljše kvalitete ohranilo tudi povpraševanje po<br />

prvotni dejavnosti, so se kmalu znašli v prostorski<br />

stiski. Odločili so se za širitev hiše in nove<br />

proizvodne prostore.<br />

Od leta 2004 je podjetje MG Metal družba<br />

z omejeno odgovornostjo, kamor so zaradi<br />

ugodnejših pogojev prenesli vse poslovanje.<br />

Danes zaposluje 10 delavcev, ki so seveda vsi<br />

usposobljeni za delo s stroji in orodji, Milan<br />

nadzira proizvodnjo in marketing, Katarina pa<br />

skrbi za<br />

knjigovodstvo<br />

in finance. Skrbijo<br />

tudi za izobraževanje, ki<br />

večinoma poteka kar v firmi<br />

sami, saj se tehnologija kar naprej<br />

razvija. Hiša je bila že dvakrat obzidana<br />

in pravijo, da večjih potreb po širitvi ni več,<br />

zato bodo investicije v prihodnje usmerjene<br />

predvsem v sodobno opremo.<br />

V vseh teh letih kovinske dejavnosti, je družina<br />

Meglič dosegla večino zastavljenih ciljev. Njihova<br />

proizvodnja lastnega programa ročnega orodja<br />

ima razpoznavno blagovno znamko, pa tudi<br />

vse ostale storitve so visoko kvalitetne, kar jim<br />

omogoča najsodobnejša tehnologija in moderen<br />

strojni park. Z<br />

izdelki uspešno<br />

oskrbujejo večje<br />

slovenske grosiste, prodajo<br />

so razširili tudi na tržišča držav<br />

bivše Jugoslavije. Pomembno je še<br />

sodelovanje v nemško-slovenski navezi, za<br />

uspešno delo so prejeli tudi priznanje Obrtne<br />

zbornice Slovenije.<br />

In kako jim vse to uspeva??? Delavci v firmi<br />

so vestni, izobraženi in odgovorni, delajo pa<br />

kar v dveh izmenah, da lahko uspešno sledijo<br />

vsem naročilom. Prednost podjetja je tudi v<br />

kratkem odzivnem času in dobavnem roku,<br />

znanju, pridobljenem na dolgoletnih izkušnjah<br />

in prilagodljivosti do<br />

naročnika oziroma kupca,<br />

saj vam določene dele, ki<br />

jim trgovine prodajajo le<br />

v standardnih merah, naredijo povsem izven<br />

serijsko. Pravzaprav so pripravljeni ustreči kakršni<br />

koli ideji, ki je zmožna realizacije.<br />

Kot pravita zakonca Meglič, je bila že doslej<br />

v ospredju kakovost njihovih izdelkov, zato je<br />

podjetje prav zdaj pri koncu zahtevnega procesa<br />

pridobitve standarda ISO 9001.2000, katerega<br />

vseskozi nadzirajo, nadgrajujejo in vzdržujejo, kar<br />

bo dodatna potrditev sicer priznane kakovosti<br />

njihovih izdelkov. Po opredeljenih ciljih nadzirajo<br />

svojo rast in uspešnost, v vpeljan sistem pa je<br />

vključen prav vsakdo od zaposlenih, ki so tudi na<br />

tem področju dobro podkovani.<br />

Tako prihodnost firme ni prav nič dvomljiva.<br />

Poleg vse večjega tržnega prodora skrbijo tudi<br />

za usposobljenost bodočega kadra, saj imajo<br />

kar dva štipendista; enega srednješolskega in<br />

drugega iz višješolskega programa. Na srednji<br />

strojni šoli v Škofji Loki se šola njun sin Sebastjan,<br />

ki je po besedah staršev kar navdušen nad<br />

družinsko tradicijo in je, če bo seveda sam želel,<br />

najverjetnejši naslednik več kot uspešne firme.<br />

Za idejami stoji človek, za proizvodnjo stoji človek,<br />

za uspehom stojimo ljudje, pravi znano reklo, ki še<br />

kako drži. Z izdelavo kvalitetnega ročnega orodja,<br />

strojnih delov iz barvnih kovin in alpinistične<br />

opreme je družina Meglič uspela in v kolikor<br />

bodo nadaljevali po začrtanih poteh, bomo o njih<br />

zagotovo še veliko slišali.<br />

<br />

Neža Kralj<br />

14 15


Omejevanje porabe alkohola<br />

Delnice za<br />

neizkoriščen<br />

dopust<br />

Po sklepu nadzornega sveta D.D. se direktorici<br />

podjetja iz sklada lastnih delnic za neizkoriščen<br />

dopust za leto 2006 in leto 2007 dodelijo delnice<br />

podjetja. Pri obračunu plač se bo napravil<br />

izračun vrednosti neizkoriščenega dopusta. Ali se<br />

obračuna bruto vrednost (in kako je s prispevki<br />

in dohodnino ) ali neto vrednost? Ali mora biti<br />

izplačilo in nato odkup-ali je lahko kompenzacija<br />

brez izplačila?<br />

Po Zakonu o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/02<br />

in 103/07; v nadaljevanju: ZDR) ni dopustno<br />

delavcu izplačati odškodnine za neizrabljen letni<br />

dopust. Edina izjema od navedenega pravila je<br />

navedena v 166. členu ZDR, za primer prenehanja<br />

delovnega razmerja. Tudi med določili, ki<br />

urejajo delovni položaj poslovodnih oseb v ZDR<br />

(kjer se določene pravice in obveznosti lahko<br />

drugače uredijo), ni opredeljena izjema, da bi se<br />

poslovodnim osebam letni dopust lahko izplačal v<br />

obliki odškodnine oz. drugi obliki.<br />

Navedeno, glede na splošno prakso razlaganja<br />

zakonskih določil, pomeni, da je treba predmetno<br />

izjemo po 166. členu ter določila 72. člen ZDR,<br />

ki opredeljujejo posebnosti pri poslovodnih<br />

osebah, razlagati restriktivno: Dopustnega<br />

izplačila odškodnine za neizrabljen letni dopust<br />

torej, po našem mnenju, ni mogoče širiti na<br />

situacije, ki v zakonu niso posebej predvidene. Ob<br />

upoštevanju navedenega ter glede na veljavno<br />

zakonodajo menimo, da izplačilo neizrabljenega<br />

letnega dopusta (v kakršnikoli obliki) direktorici ni<br />

dopustno.<br />

V primeru, da se vseeno odločite za izplačilo<br />

neizrabljenega letnega dopusta v obliki delnic<br />

pa menimo, da je pri tem potrebno upoštevat 8.<br />

alinejo 1. odst. 247. člena Zakona o gospodarskih<br />

družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), ki pravi, da<br />

mora družba, ki lastnih delnic ne odsvoji na<br />

organiziranem trgu vrednostnih papirjev (to je<br />

na borzi), za drugačen način odsvojitve delnic<br />

pridobiti skupščinski sklep ter upoštevati ostala<br />

določila ZGD-1, ki se nanašajo na predmetni način<br />

osvajanja in pridobivanja delnic.<br />

Kar se obdavčitve tako izplačane odškodnine tiče,<br />

pa se od nje odvedejo tako davki kot vsi prispevki.<br />

Menimo tudi, da se v primeru, da so izvedeni vsi<br />

postopku odvajanja in pridobivanja delnic po<br />

ZGD-1, izplačilo lahko izvede kot kompenzacija<br />

odškodnine za neizrabljen letni dopust za delnice.<br />

Poziv za spoštovanje<br />

zakona o omejevanju<br />

porabe alkohola<br />

Prepoved prodaje alkoholnih pijač<br />

mlajšim od 18 let<br />

Zdravstveni inšpektorat RS Ministrstva za<br />

zdravje, je posredoval dopis v katerem poziva,<br />

da gostinci spoštujejo Zakon o omejevanju<br />

porabe alkohola (ZOPA) in mlajšim od 18 let ne<br />

prodajajo alkoholnih pijač oziroma pijač, ki so jim<br />

dodane alkoholne pijače. Gostinec sme v skladu<br />

z ZOPA od vsake osebe za katero domneva, da je<br />

mlajša od 18 let, zahtevati, da predhodno izkaže<br />

svojo starost z javno listino, s katero se dokazuje<br />

istovetnost oseb in starost oseb. Če oseba to<br />

odkloni, se ji ne sme prodati oziroma ponuditi<br />

alkoholne pijače.<br />

Zdravstveni inšpektorat RS je poziv posredovalo,<br />

ker je bila v zadnjem času v medijih izpostavljena<br />

problematika uživanja alkoholnih pijač. V<br />

medijih se je ob tem večkrat podajalo izjave, da<br />

mladoletne osebe nimajo težav pri naročanju<br />

alkoholnih pijač.<br />

Zdravstveni inšpektorji, ki izvajajo nadzor nad<br />

ZOPA tudi tako, da spremljajo in opazujejo<br />

ravnanja gostincev ter kršitelje v primeru<br />

nespoštovanja ZOPA tudi sankcionirajo z izrekom<br />

globe.<br />

17


Bralni kotiček<br />

Bralni kotiček<br />

V tokratni številki vam predstavljamo nekaj priročnikov in knjig z vsebinami iz<br />

veljavne zakonodaje.<br />

o upravnem<br />

poslovanju z<br />

uvodnimi pojasnili<br />

in izvedbenimi akti<br />

Avtorji: dr. Polona<br />

Kovač, Matjaž Remic<br />

1.Uredba<br />

in dr. Janez Stare<br />

Leto izdaje: <strong>2008</strong><br />

Cena: 65,00 €<br />

Uredbo o upravnem poslovanju je Vlada<br />

Republike Slovenije sprejela leta 2005 zaradi<br />

potrebe, da se na enem mestu določijo vsa<br />

pravila upravnega poslovanja v javni oziroma<br />

državni upravi, ki so bila do takrat razpršena v<br />

različnih splošnih aktih. Po uveljavitvi pa določbe<br />

uredbe še niso doživele podrobnejše strokovne<br />

obravnave niti s praktičnega niti s teoretičnega<br />

vidika, čeprav gre za predpis, s katerim se vsak<br />

dan srečujejo vsi javni uslužbenci v Republiki<br />

Sloveniji. Prvenstveni namen uvodnih pojasnil<br />

k uredbi je zato sistematična predstavitev<br />

posameznih institutov upravnega poslovanja na<br />

področjih poslovanja uprave s strankami, javnosti<br />

dela, poslovnega časa in uradnih ur, ravnanja z<br />

dokumentarnim gradivom, e-poslovanja, vročanja,<br />

overitev in drugih uradnih dejanj itd. Pojasnjeno je<br />

tudi, katere določbe uredbe veljajo za različne tipe<br />

upravnih organov in kako se razumejo v praksi.<br />

Knjiga je namenjena vsem javnim uslužbencem<br />

kot pomemben pripomoček pri njihovem delu,<br />

saj temelji na neposrednih izkušnjah avtorjev, ki<br />

so se ob različnih vidikih svojega dela srečevali<br />

s praktičnimi težavami pri uporabi Uredbe o<br />

upravnem poslovanju v vsakdanjem delovnem<br />

procesu. Zaradi celovitosti so neuradnemu<br />

prečiščenemu besedilu uredbe dodani tudi vsi<br />

izvedbeni akti, vključno z novostmi, sprejetimi<br />

do konca maja <strong>2008</strong>. Ti akti so: Pravilnik<br />

o izvrševanju Uredbe o upravnem<br />

poslovanju, Navodilo za določanje rokov<br />

hranjenja dokumentarnega gradiva<br />

organov javne uprave in nedavno<br />

objavljeni Pravilnik o celostni podobi<br />

organov državne uprave. Uporabnikom je<br />

tako omogočeno, da se na enem mestu<br />

seznanijo z vsemi predpisi, ki urejajo<br />

upravno poslovanje organov v upravi, in<br />

njihovim tolmačenjem. Prav tako bo knjiga<br />

v pomoč študentom in tistim, ki se prvič<br />

srečujejo s poslovanjem uprave, nenazadnje<br />

2.<br />

uporabnikom javnih storitev.<br />

Zasebnost delavcev in<br />

interesi delodajalcev -<br />

kje so meje?<br />

Avtorji: Sonja Bien<br />

Karlovšek, Alenka Jerše,<br />

Klemen Mišič, Nataša Pirc<br />

Musar, Jasna Rupnik, mag.<br />

Andrej Tomšič<br />

Urednica: Nataša Pirc Musar<br />

Leto izdaje: <strong>2008</strong><br />

Cena: 70,00 €<br />

Glavni poudarki iz priročnika:<br />

■■ napotki, kako ne prekoračiti mej, ki jih postavlja<br />

pravo<br />

■■ ugotovitev, da se o delavcih sme izbirati in<br />

obdelovati le tiste osebne podatke, ki jih<br />

določa zakonodaja in tiste podatke, ki jih<br />

potrebujejo za dosego svojega namena<br />

■■ vse o vprašanju do kod sežejo pravice<br />

delodajalcev in koliko zasebnosti lahko omejijo<br />

delavcem<br />

■■ pojasnilo, kaj vse je delodajalcem na voljo, da<br />

3.<br />

Delovnopravni<br />

priročnik s<br />

sodno prakso<br />

bodo delavci lahko prepoznali ravnanja, ki niso<br />

zakonita.<br />

Avtorice: Klavdija<br />

Erjavec, Urška Jereb,<br />

Brina Zapušek<br />

Leto izdaje: <strong>2008</strong><br />

Cena: 85,00 €<br />

Avtorice Klavdije Erjavec, Urške Jereb in<br />

Brine Zapušek sistematično obravnava<br />

posamezne delovnopravne institute tako, da<br />

na kratko predstavi njihovo vsebino, postavi<br />

najpomembnejša in najpogostejša vprašanja in<br />

nanje pregledno odgovori.<br />

Odgovori so utemeljeni z dostopno sodno<br />

prakso Vrhovnega sodišča RS ali Višjega<br />

delovnega in socialnega sodišča.<br />

Delovnopravni priročnik s sodno prakso<br />

je prvo tovrstno delo in bo zagotovo<br />

koristen pripomoček za vse, ki se ukvarjajo z<br />

delovnopravno problematiko, še zlasti pa za<br />

delavce in delodajalce, ki bodo v njem skušali<br />

najti ustrezne odgovore. Namen priročnika je tudi<br />

uspešno preprečiti kršitev pravic, obveznosti in<br />

odgovornosti ene ali druge pogodbene stranke v<br />

delovnem razmerju.<br />

4.<br />

Avtorji: Aleš Avbreht,<br />

Priročnik za javno<br />

naročanje<br />

Borut Zajc, Marjeta<br />

Erjavec, Mateja Dren,<br />

Maja Potočnik, Ana<br />

Perko<br />

Leto izdaje: <strong>2008</strong><br />

Cena: 115,20 €<br />

Bralni kotiček<br />

Javna naročila so področje, na katerem<br />

je pomembno, da poznamo tudi praktične<br />

probleme in praktične rešitve. Zato so se<br />

pisci tega priročnika ob »poplavi« bolj ali<br />

manj strokovnih in dodelanih komentarjev<br />

zakonodaje odločili, da bralca v knjigi popeljejo<br />

povsem praktično prek vseh faz postopka<br />

oddaje javnega naročila in ga opozorijo na<br />

posebnosti v postopkih, na možnosti naročnikov<br />

in ponudnikov, vključno z revizijskimi postopki.<br />

Priročnik vključuje tudi praktične napotke glede<br />

načrtovanja oddaje javnih naročil, strategije<br />

naročnikov in ponudnikov, priprave ponudbe,<br />

skupnega nastopanja ponudnikov – oblikovanja<br />

konzorcija in medsebojne komunikacije<br />

udeležencev v postopkih, poleg tega pa opozarja<br />

tudi na posebnosti pri posameznih vrstah javnih<br />

naročil, ki jih komentarji redkeje vsebujejo.<br />

Knjiga je zastavljena didaktično in skuša pri<br />

posameznih institutih in fazah v postopku<br />

oddaje javnega naročila bralca opozoriti na pasti,<br />

probleme, dosedanje praktične rešitve in dileme<br />

z navajanjem prakse Državne revizijske komisije,<br />

Sodišča Evropskih skupnosti in praktičnih zgledov,<br />

da bi bil prikaz čim bolj plastičen.<br />

Priročnik so pisci skušali napisati pravno korektno,<br />

a hkrati dovolj poljudno, da bi bil lahko tudi vsem<br />

kolegom, ki niso pravni strokovnjaki in se ukvarjajo<br />

z javnimi naročili pri naročnikih in ponudnikih,<br />

nepogrešljiv spremljevalec in svetovalec pri<br />

njihovih vsakdanjih odločitvah. Njegov osnovni<br />

namen je biti praktičen, saj je namenjen prav<br />

tistim, ki vsak dan rešujejo praktične probleme in<br />

s svojim prizadevanjem pripomorejo k racionalni<br />

porabi javnih sredstev in zagotavljanju.<br />

18 19


5.<br />

Redna cena: € 165,00<br />

Bralni kotiček<br />

Zaščita podatkov<br />

358<br />

računovodskih<br />

napak<br />

Avtorji: Urška Premk, Barbara<br />

Fekonja<br />

Leto izdaje: <strong>2008</strong><br />

Knjiga, ki vam bo praktično predstavila področje<br />

računovodstva in davkov, da bi se vnaprej lahko<br />

izognili mogočim napakam pri delu, hkrati pa si<br />

prihranili čas, ki ga porabite za razmišljanja, kaj<br />

vse je lahko narobe. Predstavila vam bo, katere so<br />

najpogostejše napake pri evidentiranju poslovnih<br />

dogodkov in kako te napake vplivajo na obračun<br />

davkov. V priročniku boste našli primere napak,<br />

na katere niti pomislili ne bi, ter primerne rešitve,<br />

katere smo pospremili s strokovnim komentarjem.<br />

Priročnik je razdeljen na dva dela. V prvem delu<br />

obravnava povezanost računovodskih standardov<br />

z davčno zakonodajo, vpliv evidentiranja<br />

poslovnih dogodkov na računovodske izkaze<br />

in davčne obračune ter opisuje delo revizorjev,<br />

davčnih svetovalcev in inšpektorjev. V drugem<br />

delu pa priročnik opozarja na najpogostejše<br />

napake, ki vplivajo na računovodske izkaze in<br />

davčne obračune.<br />

IZ DELA OOZ TRŽIČ<br />

■■ V torek, 16.9. <strong>2008</strong> je bila na OOZ 21. seja UO<br />

OOZ Tržič. Pogovarjali smo se o pripravah na<br />

organizacijo srečanja vseh tržiških obrtnikov<br />

in podjetnikov, ponovni organiziraciji<br />

tečajjev za naše člane, o pripravah na<br />

martinovanje in ostalih aktualnih zadevah.<br />

■■ Na 22. redni seji, ki je potekala v četrtek,<br />

2.10.<strong>2008</strong> je bila za nadomeščanje<br />

sekretarke Aleksandre Kojič v času<br />

porodniškega dopusta izbrana Anka<br />

Veternik.<br />

Zaščita<br />

podatkov -<br />

kaj je treba<br />

vedeti?<br />

Ste pred kratkim začeli z novim poslom,<br />

ali pa se z njim ukvarjate že nekaj časa?<br />

Zagotovo vas vznemirja dejstvo, da ste<br />

sami svoj šef in da v posel vnašate svoje<br />

zamisli. Prepričan sem tudi, da ste odločeni<br />

storiti vse, da bi si zagotovili uspeh. Morda<br />

ste nakupili poslovne priročnike, iz katerih<br />

se boste naučili vse od marketinških<br />

strategij do financiranja. Morda ste najeli<br />

računovodjo ali trgovskega predstavnika<br />

za pomoč. Mnogo ljudi se posvetuje z<br />

drugimi profesionalci na svojem področju,<br />

da bi zvedeli dragocene namige in nasvete<br />

za svoj posel. Žal, obstaja področje, ki<br />

je zelo pogosto zapostavljeno in lahko<br />

povzroči nepopravljivo škodo. To je<br />

zaščita podatkov.<br />

Kako pomembno je zaščititi podatke<br />

Si lahko predstavljate, da nekega jutra pridete<br />

na delo in ugotovite, da so se vsi vaši dragoceni<br />

podatki izgubili? Možnosti, da se vam to zgodi,<br />

niso tako zanemarljive kot si mogoče mislite.<br />

Podatki, ki vam vzamejo precej časa, da jih zberete<br />

so bistveni zato, da vaš posel poteka gladko - še<br />

posebej če gre za novi posel. Pomislite kakšne bi<br />

bile posledice, če bi izgubili slehernega od vaših<br />

poslovnih kontaktov, vse vaše poslovne izračune,<br />

vaše pomembne poslovne dokumente, vse vaše<br />

računalniške predloge itd. Prepričan sem, da ste<br />

dojeli.<br />

Izognite se dragemu in zamudnemu<br />

procesu<br />

Potrebno je zaščititi vse dragocene podatke<br />

v primeru nepredvidenih okoliščin. Ponovno<br />

pridobivanje podatkov je zelo zamudno in drago.<br />

Predstavljajte si, koliko časa bi potrebovali, da<br />

bi ponovno oblikovali vse predloge, ponovno<br />

vnesli vse kontakte ali spisali vse dokumente. Še<br />

huje, začeti iz nič morda ni možno, odvisno je<br />

od obsega, proračuna in kadrovske zmogljivosti<br />

vašega posla.<br />

Ne tvegajte izgube kredibilnosti &<br />

strank<br />

Če kdajkoli kompromitirate svoje poslovne<br />

podatke, s tem tvegate izgubo kredibilnosti in<br />

strank. Če morate poklicati vse kliente, da bi jim<br />

razložili, da ste izgubili njihove dokumente ali<br />

finančne podatke, to gotovo ni najboljši način<br />

za novi začetek.Vaše kliente bo zaskrbelo, da<br />

ste postali brezbrižni in neorganizirani in da ne<br />

poskrbite dovolj za njihove osebne podatke. To jih<br />

lahko privede naravnost k vašim konkurentom!<br />

Izogibajte se izgubi nenadomestljivih<br />

podatkov<br />

Nekateri podatki, ki ste jih zbrali za vaš novi posel<br />

so zagotovo nenadomestljivi. Ti so, na.primer,<br />

lahko časovno vezani ali zgodovinski podatki, ki jih<br />

ni moč ponovno pridobiti.To je še en razlog več,<br />

da zaščitite svoje poslovne podatke.<br />

Možni razlogi za izgubo podatkov<br />

Veliko je okoliščin, ki lahko privedejo do izgube<br />

podatkov. Izpad električnega toka ali previsoka<br />

napetost lahko zbriše vse vaše dragocene<br />

podatke. Okvara v omrežju, okvarjena hardware ali<br />

software komponenta ali računalniški virus lahko<br />

povzročijo razdejanje.<br />

Namerno okoriščanje s podatki<br />

Še en vse bolj običajen razlog za izgubo podatkov<br />

se nanaša na hekerje in krajo informacij. Vse<br />

več ljudi si izmišlja domiselne načine za krajo<br />

pomembnih informacij, še posebej finančnih<br />

podatkov strank.<br />

Človeške napake<br />

Človeške napake so še vedno najbolj pogost<br />

razlog za izgubo podatkov. Ko pritisnemo na<br />

napačno tipko, pozabimo shraniti, spustimo<br />

prenosnik ali ponesreči formatiramo disk, vse<br />

navedeno lahko zbriše ure, tedne ali celo mesece<br />

dragocenih podatkov.<br />

Redno shranjevanje kopij<br />

Najprej morate začeti z rednim shranjevanjem.<br />

Smiselno je, če to opravite vsak dan sproti. Če to<br />

ni možno, zagotovo to opravite vsak teden. Na ta<br />

način ne boste izgubili mesece ali leta podatkov.<br />

Nekateri računalniki imajo funkcijo avtomatskega<br />

shranjevanja v določenih časovnih presledkih.<br />

Inštalacija programske opreme za<br />

zaščito podatkov<br />

Še en dodaten način za zavarovanje podatkov<br />

je vgraditev programov, ki bodo zaščitili vaše<br />

računalnike pred virusi, črvi, trojanci ali hekerji.<br />

Veliko podjetij ponuja cenovno ugodno<br />

programsko opremo v pomoč. Strošek bo<br />

poplačan, če bo zaščitil vaše neprecenljive<br />

podatke. Dobro bi bilo vstaviti zanesljive firewall-e,<br />

anti-virusne in disk encryption programe.<br />

Uporaba primernega gesla<br />

Uporabljate isto geslo za več programov, da ga<br />

ne bi slučajno pozabili? To je zelo pogost pojav, ki<br />

lahko ogrozi vaše poslovne podatke. Da bi zaščitili<br />

svoje podatke pred hekerji in virusi, je potrebno<br />

uporabiti pravilna gesla. To pomeni, da se je<br />

treba izogibati besed, ki bi bile zlahka uganljive,<br />

kot recimo imena vaših otrok, partnerja ali hišnih<br />

ljubljenčkov. Namesto tega bi morali vključiti črke<br />

in številke in uporabiti besede, ki jih ni v slovarju.<br />

Morali bi narediti vse, kar je možno, za zaščito<br />

vaših poslovnih podatkov. Če morate ponovno<br />

zbrati podatke zaradi virusa, hekerja, izpada<br />

elektrike, človeške napake ali problema s<br />

programsko opremo, je lahko to zelo zamudno<br />

in drago. Pravzaprav lahko v celoti uniči vaš novi<br />

posel. Ne tvegajte izgube kredibilnosti strank<br />

in nenadomestljivih podatkov; redno shranjujte<br />

podatke na diskih, vgrajujte programsko opremo<br />

za zaščito podatkov in uporabljajte primerna<br />

gesla, da bi bili podatki varni in zavarovani.<br />

20 21


Olajšave na investicije<br />

Ponovno uvedene<br />

olajšave za investicije<br />

Sprememba Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur.l. 76/<strong>2008</strong>)<br />

in Zakona o dohodnini (Ur.l. 78/<strong>2008</strong>), prinaša zavezancem možnost<br />

uveljavljanja znižanja davčne osnove v višini 20% investiranega zneska.<br />

Višina olajšav<br />

Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne<br />

osnove v višini 20% investiranega zneska v<br />

opremo in v neopredmetena dolgoročna<br />

sredstva, vendar ne več kot 20.000€ in največ v<br />

višini davčne osnove. Znižanje davčne osnove<br />

znaša lahko največ 10.000€ v davčnem obdobju<br />

vlaganja in 10.000€ v davčnem obdobju po<br />

obdobju vlaganja.<br />

Olajšave ne bodo priznane za investicije v:<br />

pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške<br />

opreme; motorna vozila, razen osebnih avtomobilov<br />

in avtobusov na hibridni ali električni pogon in<br />

tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza<br />

najmanj emisijskim zahtevam EURO VI, v prehodnem<br />

obdobju, v letu <strong>2008</strong> se olajšavo lahko uveljavlja za<br />

tovorna vozila z motorjem, ki ustrezajo zahtevam<br />

EURO V; neopredmetena dolgoročna sredstva, dobro<br />

ime in usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena<br />

osnovna sredstva (investicijska olajšava se ne more<br />

uveljavljati za investicije v zemljišča in zgradbe).<br />

Pogoji za znižanje davčne osnove<br />

V primeru finančnega najema lahko znižanje<br />

davčne osnove uveljavlja zavezanec, ki opremo<br />

pridobi na podlagi finančnega najema.<br />

Da ima zavezanec (samostojni podjetnik)<br />

nepretrgoma v vsem davčnem obdobju vlaganja<br />

zaposlena najmanj enega delavca za polni delovni<br />

čas, zavezanec-pravna oseba pa najmanj dva<br />

delavca za polni delovni čas. Znižanje davčne<br />

osnove lahko uveljavlja tudi zavezanec-samostojni<br />

podjetnik, ki zaposli najmanj enega delavca za<br />

polni delovni čas vsaj tri mesece pred koncem<br />

davčnega leta in je delavec pri zavezancu<br />

zaposlen za poln delovni čas nepretrgoma še<br />

najmanj eno davčno leto po letu, za katerega<br />

zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove.<br />

Obdobje uveljavljanja olajšave<br />

Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave<br />

zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih<br />

davčnih obdobjih po obdobju vlaganja,<br />

vendar zmanjšanje ne sme presegati 10.000<br />

€ v posameznem davčnem obdobju skupaj<br />

z zmanjšanjem za takšna vlaganja v tekočem<br />

davčnem obdobju in največ v višini davčne<br />

osnove.<br />

Odtujitev opreme, neopredmetega<br />

dolgoročnega sredstva<br />

Če zavezanec proda, odtuji opremo oziroma<br />

neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero<br />

je izkoristil davčno olajšavo prej kot v treh letih<br />

po letu vlaganja oziroma pred dokončnim<br />

amortiziranjem, če je to krajše od treh let, mora<br />

za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati<br />

davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma<br />

odtujitve. Za odtujitev se šteje tudi prenehanje<br />

zavezanca, izguba pravice do uporabe v primeru<br />

finančnega najema, prenos opreme oziroma<br />

neopredmetenega dolgoročnega sredstva iz<br />

podjetja v gospodinjstvo (samostojni podjetnik),<br />

pri prenehanju s stečajem oziroma likvidacijo<br />

pa začetek stečajnega oziroma likvidacijskega<br />

postopka. Za odtujitev sredstva se ne štejejo<br />

prenos premoženja na novega zasebnika (prenos<br />

na naslednika – samostojni podjetnik), prenos na<br />

novo pravno osebo (preoblikovanje s.p. v družbo),<br />

prenos na prevzemno pravno osebo, zamenjava<br />

kapitalskih deležev ter združitve in delitve.<br />

Upoštevajo pa se olajšave in pogoji, ki bi veljali, če<br />

ne bi prišlo do prenosa premoženja, zamenjave<br />

kapitalskih deležev in združitve in delitve.<br />

Olajšave za investicije zavezanec ne more<br />

uveljavljati v delu, ki so financirane iz sredstev<br />

proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti,<br />

Republike Slovenije oziroma EU, če imajo ta<br />

sredstva naravo nepovratnih sredstev.<br />

Olajšave za investicije v tovorna<br />

motorna vozila<br />

Zavezanec lahko za leto <strong>2008</strong> uveljavlja znižanje<br />

davčne osnove za investicije v tovorna motorna<br />

vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim<br />

zahtevam EURO V.<br />

Uporaba zakona:<br />

Olajšave za investicije se uveljavljajo od 1. januarja<br />

<strong>2008</strong>.<br />

Naredimo<br />

red!<br />

Kup fasciklov, dokumentov, papirja, pa<br />

premalo prostora, slaba organiziranost<br />

arhiva - v podjetju prav vsi skrbniki<br />

arhivov poslovne dokumentacije zagotovo<br />

poznajo problem z iskanjem dokumentov,<br />

brskanjem po arhivu in vsakoletno stisko<br />

s prostorom za dokumente preteklega<br />

leta. Delo ni prijetno in se ga praviloma<br />

izogibamo, dokler je le mogoče. Količina<br />

priročnih arhivov ali tekoča zbirka<br />

dokumentov je seveda odvisna od<br />

podjetja do podjetja praviloma pa so<br />

arhivi prepuščeni v skrb zaposlenim,<br />

ki dokumente kreirajo ali uporabljajo.<br />

Podjetja različno skrbijo za arhiviranje<br />

poslovne dokumentacije, odvisno od<br />

prostorskih in finančnih zmožnosti, ki jih<br />

imajo na voljo.<br />

Kaj je potrebno storiti, da se izognemo<br />

vsakoletnim težavam z arhivom?<br />

Možnosti je seveda več, prava odločitev pa je<br />

odvisna od različnih dejavnikov, kot so:<br />

■■ letno število dokumentov<br />

■■ število vpogledov v dokumente za pretekla<br />

Naredimo red<br />

obdobja<br />

■■ število uporabnikov, ki potrebujejo vpoglede v<br />

dokumente<br />

■■ vrste podatkov, ki se na dokumentih nahajajo<br />

(osebni podatki..)<br />

Kako najti pravo zdravilo za vse večje<br />

težave, ki se pojavljajo z arhivom?<br />

Pa poglejmo, katere so največje napake, ki<br />

jih skrbniki arhiva poslovne dokumentacije<br />

producirajo v pripravi dokumentov za tekočo ali<br />

arhivsko zbirko:<br />

■■ v registratorjih se nahajajo dokumenti z zelo<br />

različnimi roki hrambe;<br />

■■ kopije dokumentov se nahajajo na več<br />

različnih mestih v podjetju;<br />

■■ na registratorjih ni označeno, do kdaj se mora<br />

registrator hraniti v arhivu;<br />

■■ nimajo popisa dokumenta v arhivu;<br />

■■ ni izdelanega pravilnika o arhiviranju<br />

dokumentov.<br />

Vse skupaj ima za posledico, da je arhivska zbirka<br />

dokumentov neurejena in nepregledna. Nihče<br />

natančno ne ve, koliko dokumentov se v podjetju<br />

nahaja, večkrat imajo v arhivu dokumente dlje<br />

časa kot je potrebno, itd.<br />

Kakšne so možne rešitve in kdaj se<br />

odločiti za katero od njih?<br />

Rešitev za arhiviranje poslovne dokumentacije je<br />

več. S sprejemom potrebe zakonodaje je možno<br />

dokumente hraniti tudi v e-obliki.<br />

Prvi korak k ureditvi dokumentov je analiza<br />

količine dokumentov, ki jih imamo v arhivu in kje<br />

jih prejmemo ali produciramo, kdo so uporabniki<br />

arhivov (nabava, finance, itd.) in kolikokrat jih<br />

iščemo v arhivu.<br />

Fizična ureditev papirnega arhiva.<br />

Aktivnosti ureditve arhiva zajemajo popis arhiva,<br />

določitev rokov hrambe, odbiranje dokumentov,<br />

priprava arhiva (arhivski prostor...) in ureditev<br />

dokumentov v arhivu. Za to rešitev se je smiselno<br />

odločiti v primeru, da imamo ustrezen prostor<br />

(velikost in urejenost) in da do dokumentov v<br />

arhivu dostopamo redko .<br />

22 23


Martinovanje<br />

Pretvorba dokumentov v e-obliko.<br />

Prehod na sodoben način arhiviranja<br />

dokumentov je strateška odločitev podjetja.<br />

Možnih je več načinov pretvorbe dokumentov<br />

v elektronsko obliko. Podjetje lahko izvaja<br />

digitalizacijo dokumentov v lastni režiji ali pa se<br />

odloči za storitev skeniranja. Prednosti načina<br />

hrambe so vidne takoj, rešitev je finančno bolj<br />

zahtevna, prinaša pa dolgotrajne učinke na izrabi<br />

prostora in času zaposlenih. Rešitev zahteva<br />

informacijsko opremljenost in organizacijske<br />

spremembe.<br />

Za rešitev se je smiselno odločiti v primeru,<br />

kadar do dokumentov dostopa več različnih<br />

uporabnikov, kadar je potreba po dokumentih<br />

je dnevna, kadar sta čas iskanja in dostopa do<br />

dokumentov pomembna in kadar v arhivu<br />

hranimo varnostno zahtevnejše dokumente<br />

(osebne podatke).<br />

Najem arhivskega prostora<br />

Najem arhivskega prostora je rešitev težav z<br />

dokumenti, ki je v osnovi najcenejša od vseh<br />

naštetih rešitev. Podjetje odda dokumente v<br />

hrambo in prenese skrb nad dokumenti na<br />

izvajalca storitev. V trenutku se reši težav s<br />

prostorom in urejanjem arhiva. Vso skrb nad<br />

dokumenti prevzame skrbnik, naročnik pa ima<br />

možnost dostopa do dokumentov v najkasneje 4<br />

urah od podane zahteve.<br />

Za rešitev se je smiselno odločiti v primeru, če<br />

podjetje samo nima ustreznega prostora, če je na<br />

razpolago premalo zaposlenih in če dokumentov<br />

ne potrebujemo dnevno.<br />

Zakoni in organizacija podjetja zahteva<br />

od skrbnika arhiva, da si uredi dokumente.<br />

Arhiviranje je sestavni del poslovanja in zato mu<br />

je slej kot prej potrebno posvetiti čas. Urejena<br />

dokumentacija podjetju pomeni bazo znanja.<br />

Prej ko pristopite k reševanju problematike, prej<br />

boste z reorganizacijo arhiva dosegli urejenost in<br />

mirni spanec.<br />

Usposabljanje iz varstva<br />

pri delu<br />

Zahteva Zakona o varnosti in zdravju pri delu je<br />

periodično obnavljanje usposabljanja iz varstva pri<br />

delu. Usposabljanje bomo ponovno organizirali<br />

v četrtek, 6. novembra <strong>2008</strong>, ob 17. uri<br />

v sejni sobi OOZ Tržič, Predilniška 8.<br />

Cena: 20 EUR in 20% DDV (skupaj 24 EUR)<br />

na osebo za obrtnike, podjetnike (d.o.o., d.n.o.) in<br />

zaposlene delavce pri podjetnikih. Za delavce pri<br />

samostojnih podjetnikih, ki plačujejo 1% prispevka za<br />

izobraževanje delavcev, plača stroške usposabljanja<br />

Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih<br />

podjetnikih Gorenjske Kranj.<br />

POZOR!<br />

Po sklepu UO Sklada za izobraževanje<br />

delavcev pri samostojnih podjetnikih<br />

Gorenjske Kranj, se delavcem zaposlenim pri<br />

s.p., refundira usposabljanje iz varstva pri delu<br />

in požarne varnosti za delavce, zaposlene pri<br />

s.p. Gorenjske 19. evrov z DDV.<br />

Izvajalec tečaja za usposabljanje iz VP in PV<br />

račun pošlje delodajalcu, delodajalec plača<br />

račun izvajalcu. Delodajalec na podlagi plačila<br />

računa da zahtevek na Sklad za izobraževanje<br />

delavcev pri s.p. za refundacijo stroškov za<br />

zaposlene delavce.<br />

Vloge za povračilo dobite na Skladu.<br />

Varstvo pri delu<br />

Stroški usposabljanja se plačajo na dan<br />

usposabljanja. Znesek nakažite na firmo<br />

predavatelja pred usposabljanjem na<br />

poslovni račun št.: 02021-0091305139 pri<br />

NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Enota banke<br />

Medvode, KUŠAR IZIDOR s.p., VIK – varnostni<br />

inženiring Kušar, Rakovnik 109, 1215 Medvode.<br />

V tem primeru pa na usposabljanje prinesete<br />

kopijo virmana oz. izpiska o plačilu stroškov.<br />

24 25


Vici<br />

Direktor gradbenega<br />

podjetja je obiskal<br />

delovišče novega<br />

stanovanjskega bloka,<br />

ko je zagledal panično<br />

tekanje delavcev sem in<br />

tja po gradbišču. "Kaj pa<br />

se je zgodilo?" "Zid, ki smo<br />

ga včeraj postavili, se je<br />

podrl!" mu je odgovoril<br />

eden od delavcev. "Je vodja<br />

delovišča obveščen o tem?"<br />

"Ne, nismo ga še obvestili!"<br />

"In kaj še čakate?" "Čakamo,<br />

da ga fantje odkopljejo<br />

izpod zidu!"<br />

Vici<br />

Natakar, kako to, da sem za<br />

popolnoma enak obrok plačal pet<br />

evrov več, kot pa tisti gostje pri<br />

sosednji mizi, ki so plačali pol ure<br />

pred menoj? “No, vidite, to je pa<br />

inflacija…”<br />

Napis na vratih<br />

frizerskega salona:<br />

"Zaradi prenove<br />

lokala danes<br />

strižemo samo<br />

zadaj!"<br />

"V našem kolektivu smo zelo<br />

natančni glede čistoče in glede<br />

govorjenja resnice," reče šef novemu<br />

uslužbencu. "Ali ste si obrisali čevlje<br />

ob predpražnik, preden ste vstopili?"<br />

“Seveda, se razume.” "Kot sem rekel<br />

pričakujemo, da bo vsak govoril<br />

resnico. Pred vhodom nimamo<br />

predpražnika…"<br />

Pravilna rešitev septembrske križanke.<br />

Vodoravno: ŽOGA, ABONENT, LL, ALAN, JEŽ, KIA,<br />

OPEKAR, VL, VDOLBINA, OKNO, KRAGULJ, OKROV,<br />

LAS, TSETSE, SK, OG, FE, RA, ETA, POPEVKA, TRK,<br />

MANDARINOVEC, SED, ANALITIKA, PREKLA, OKO,<br />

UR, IČNA, LAN, TEMA, NAČRT, SADITEV, NAGELJ,<br />

OSENA, NOKIA, EKRAN.<br />

Geslo nagradne križanke pošljite skupaj s svojimi podatki po<br />

navadni ali elektronski pošti (aleksandra.kojic@ozs.si). Izžrebali<br />

26<br />

bomo nagrado, ki jo prispeva prodajalna Dona, Uzar Aljaž s.p. Geslo: OBUTEV DAL<br />

27

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!