Obvestila oktober 2008 - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TržiÄ
Obvestila oktober 2008 - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TržiÄ
Obvestila oktober 2008 - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TržiÄ
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Ponudba za samostojne podjetnike,<br />
majhna in srednje velika podjetja<br />
NA(d)<br />
GRADIMO<br />
SODELOVANJE<br />
PAKETI UGODNOSTI<br />
S<br />
URADNE URE ZBORNICE:<br />
Ponedeljek 8 – 12<br />
Sreda 8 – 16<br />
Petek 8 – 12<br />
Iz vsebine<br />
Uvodna stran<br />
Vabilo na nanotehnološki dan.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4<br />
Tečaji tujih jezikov, računalništva in digitalne fotografije .. . . . . . . . . . . 5<br />
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih. ....................6<br />
Mesečni podatki za obračun plač in drugih prejemkov...............7<br />
PAKET ZVESTOBE<br />
Gre za ugodnosti, ki jih pridobite komitenti, ki z banko že poslujete.<br />
Nagrajeni boste:<br />
• z brezplaènim izvajanjem elektronskih eksternih nalogov. Število brezplaènih<br />
elektronskih eksternih nalogov je odvisno od obsega poslovanja v preteklem letu,<br />
• èe imate najmanj 3 leta odprt transakcijski raèun le v Gorenjski banki, vam vodenja<br />
transakcijskega raèuna en mesec ne bomo zaraèunali.<br />
POSLOVNI PAKET I<br />
Je namenjen novoustanovljenim podjetjem in komitentom, ki boste odprli<br />
transakcijski raèun v Gorenjski banki. Prinaša vam:<br />
• brezplaèno vodenje transakcijskega raèuna za šest mesecev,<br />
• brezplaèno pristopnino za elektronsko banko Link+ in LinkC,<br />
• brezplaèni plaèilni promet v državi preko elektronske banke za tri mesece,<br />
• brezplaèno enoletno èlanarino za poslovno kartico MasterCard in<br />
• 25-odstotni popust pri stroških odobritve prvega kratkoroènega oz. dolgoroènega kredita.<br />
Ponudb a velja<br />
za obstoječe<br />
komitente.<br />
Ponudba velja z a<br />
nove komitent e, k i<br />
boste račun odprli<br />
do 31. 12. <strong>2008</strong>.<br />
POSLOVNI PAKET II<br />
Vseh ugodnosti boste deležni, èe ste v letu 2007 imeli veè kot 250.000 EUR prihodkov od prodaje in v<br />
celoti prenesete poslovanje na Gorenjsko banko. Koristite lahko:<br />
• brezplaèno vodenje transakcijskega raèuna za eno leto,<br />
• brezplaèno pristopnino za elektronsko banko Link+ in LinkC,<br />
• brezplaèni plaèilni promet v državi preko elektronske banke za tri mesece,<br />
• brezplaèno enoletno èlanarino za poslovno kartico MasterCard,<br />
• poloviène stroške prve odobritve limita na TRR,<br />
• poloviène stroške odobritve prvega posojila,<br />
• brezplaèno uporabo POS-terminala za eno leto in<br />
• brezplaène vreèke za pologe gotovine v DNT za eno leto.<br />
POSLOVNI PAKET III<br />
Èe ste imeli v letu 2007 veè kot 250.000 EUR prihodkov od prodaje in boste na banko prenesli 50<br />
odstotkov plaèilnega prometa, vam pripadajo vse ugodnosti iz »Poslovnega paketa I« in še:<br />
• polovièni stroški prve odobritve limita na TRR,<br />
• brezplaèna uporaba POS-terminala za 6 mesecev in<br />
• brezplaène vreèke za pologe gotovine v DNT za 6 mesecev.<br />
Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj<br />
PREDSTAVITEV<br />
DEJAVNOSTI<br />
ČLANOV<br />
V Obvestilih in<br />
Tržičanu je možna<br />
predstavitev<br />
dejavnosti firme.<br />
Predstavitev članov,<br />
ki imajo poravnano<br />
članarino zbornici<br />
je brezplačna.<br />
Izdaja:<br />
OBMOČNA<br />
OBRTNO-PODJETNIŠKA<br />
ZBORNICA TRŽIČ<br />
Predilniška cesta 8<br />
4290 Tržič<br />
tel.: +386(0)4 592 33 40<br />
+386(0)4 5961 183<br />
gsm: 031/365 842<br />
fax: +386 (0)4 596 30 20<br />
davčna št.: 78405408<br />
transakcijski račun pri<br />
ABANKI D.D. Ljubljana<br />
št. 05100-8010006221<br />
e-pošta:<br />
aleksandra.kojic@ozs.si<br />
Izhaja enkrat mesečno v<br />
nakladi 500 izvodov.<br />
Glasilo je brezplačno za<br />
člane zbornice.<br />
Oblikovanje in prelom:<br />
Tadej Femc<br />
Tisk:<br />
Tiskarna Uzar Tržič<br />
Stare tržiške obrti: kovaštvo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8<br />
Mojstrsko spričevalo je jamstvo obrtniške kakovosti. . . . . . . . . . . . . . . . 9<br />
Statistična rast v obrti .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10<br />
Zlorabe prek spleta. ..........................................11<br />
Povračila stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja .. . . . . . 11<br />
Temperatura v delovnih prostorih ............................. 12<br />
MG METAL .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14<br />
Delnice za neizkoriščen dopust .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17<br />
Poziv za spoštovanje zakona o omejevanju porabe alkohola.........17<br />
Bralni kotiček. .............................................. 18<br />
Zaščita podatkov - kaj je treba vedeti? .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20<br />
Ponovno uvedene olajšave za investicije .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22<br />
Naredimo red! .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23<br />
Martinovanje bo! .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24<br />
Vici .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26<br />
Križanka.................................................... 27<br />
3
Nanotehnološki dan<br />
Vabilo na<br />
nanotehnološki<br />
dan<br />
Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS<br />
organizira nanotehnološki dan, ki bo<br />
v četrtek, 16. oktobra <strong>2008</strong>, ob 9.30 uri,<br />
v prostorih Obrtno-podjetniške zbornice<br />
Slovenije, Ljubljana, Celovški 69, velika<br />
sejna dvorana.<br />
Gre za prvi tovrstni dogodek pri nas v Sloveniji,<br />
kjer bodo predstavljene nanotehnologije,<br />
nanomateriali, nanokompoziti, nanopremazi tudi<br />
v praktičnih aplikacijah, v različnih branžah, kot<br />
so lesarstvo, gradbeništvo, predelava plastike,<br />
elektronika, tekstil, steklarstvo, …<br />
Pri pripravi strokovnih gradiv bodo sodelovali<br />
številni drugi strokovnjaki iz različnih inštitutov, ki<br />
bodo predstavljeni na samem nanotehnološkem<br />
dnevu, neposredno v samih strokovnih<br />
prezentacijah!<br />
PREVARA!<br />
Registration of EU Companies <strong>2008</strong>/2009<br />
Člane obveščamo, naj ne nasedajo in<br />
podpisujejo raznih dokumentov, ki obljubljajo<br />
brezplačne vpise v EU registre podjetij. Tukaj<br />
gre preprosto za prevaro, saj se podjetja<br />
zavežejo, da s podpisom sprejemajo splošne<br />
pogoje (ti seveda niso objavljeni zraven<br />
dokumenta, ampak na ločeni spletni strani) ki<br />
pa govorijo o obveznostih do velikega plačila za<br />
opravljeno (prevaro) storitev.<br />
<br />
Prijave sprejemamo najkasneje<br />
do 14.10.<strong>2008</strong>, oziroma<br />
do popolnitve prostih<br />
mest. Tehnološki dan je za<br />
udeležence brezplačen.<br />
Prijave pošljite na e-naslov<br />
janez.skrlec@siol.net ali na<br />
rudi.wostner@ozs.si, dodatne<br />
informacije pa lahko dobite tudi na<br />
GSM 040 309 380<br />
in na spletnem portalu :<br />
http://www1.ozs.si/~elektroniki/.<br />
Vljudno vabljeni!<br />
Program nanotehnološkega dneva:<br />
9.30 do 10.00 Prihod in registracija udeležencev<br />
10.00 do 10.05 Kratka uvodna predstavitev , Janez Škrlec, predsednik OZT<br />
10.05 do 10.15 Uvodni nagovor , direktor IJS, prof. dr. Jadran Lenarčič<br />
10.15 do 10.25 Kratka predstavitev razvoja nanotehnologij, prof. dr. Dragan Mihailović, IJS<br />
10.25 do 10.35 Napredni materiali in nanotehnologije, prof. dr. Marija Kosec, IJS<br />
10.35 do 11.10 Nanomateriali v sodobnih tekstilijah, Izr. prof. dr. Barbara Simončič, TF in KI<br />
11.10 do 11.25 Odmor za kavo<br />
11.25 do 12.00 Nanomateriali in uporaba, Aljaž Vilčnik, univ. dipl. inž. kem. , Chemcolor & KI<br />
12.00 do 12.25 Novi materiali v fleksibilni elektroniki, dr. Danjela Kuščer, IJS<br />
12.25 do 12.50 Praktična uporaba nanomaterialov, dr. Miroslav Huskič, KI & Nanosvet d.o.o.<br />
12.50 do 13.00 Vprašanja in odgovori<br />
13.00 do 13.10 Zaključek<br />
Tečaji tujih jezikov,<br />
računalništva in digitalne<br />
fotografije<br />
Območna obrtna <strong>zbornica</strong> bo tudi letos v sodelovanju z Ljudsko<br />
Univerzo Tržič organizirala naslednje tečaje – odvisno od interesa<br />
članov:<br />
Vrsta izobraževanja<br />
TUJI JEZIKI<br />
(angleščina, nemščina,<br />
italijanščina, francoščina,<br />
japonščina, slovenščina za<br />
tujce, španščina)<br />
računalniški tečaji (začetni,<br />
nadaljevalni)<br />
Čas<br />
trajanja(ur)<br />
* 90% vrednosti tečaja plača OOZ Tržič!<br />
Cena *<br />
v EUR/osebo<br />
30 ali 60 70 ali 140 10<br />
20-30 70 10<br />
digitalna fotografija 20 70 10<br />
tečaj 10-prstnega tipkanja 30 80 5<br />
tečaj za voznika viličarja 15 200 10<br />
tečaj za voditelja čolnov 15 70 [+43<br />
izpit]<br />
Minimalno št.<br />
udeležencev<br />
10<br />
Tečaji tujih jezikov<br />
4 5
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih<br />
Prispevki za<br />
socialno varnost<br />
samozaposlenih<br />
Mesečni podatki za<br />
obračun plač in drugih<br />
prejemkov<br />
september <strong>2008</strong> obračunski mesec: september <strong>2008</strong><br />
Podatki za obračun plač<br />
Dosežena osnova<br />
v EUR za leto 2007<br />
Bruto<br />
zavarovalna<br />
osnova v EUR<br />
Prispevki<br />
za PIZ<br />
(24,35 %)<br />
v EUR<br />
Prispevki<br />
za ZZ<br />
(13,45<br />
%=12,92<br />
% + 0,53<br />
%) v EUR<br />
Drugi<br />
prispevki<br />
- za starš.var.<br />
(0,20 %)<br />
- za zaposl.<br />
(0,20 %)<br />
v EUR<br />
Prispevki<br />
skupaj<br />
v EUR<br />
Do vključno 6.345,46 589,19 143,47 79,24 2,36 225,07<br />
Nad 6.345,46 do<br />
vključno 15.417,48<br />
Nad 15.417,48 do<br />
vključno 23.126,22<br />
Nad 23.126,22 do<br />
vključno 30.834,96<br />
Nad 30.834,96 do<br />
vključno 38.543,70<br />
Nad 38.543,70 do<br />
vključno 46.252,44<br />
Nad 46.252,44 do<br />
vključno 53.961,18<br />
823,48 200,52 110,75 3,30 314,57<br />
1.235,21 300,77 166,14 4,94 471,85<br />
1.646,95 401,03 221,52 6,58 629,13<br />
2.058,69 501,29 276,89 8,24 786,42<br />
2.470,43 601,55 332,27 9,88 943,70<br />
2.882,17 701,81 387,66 11,52 1.100,99<br />
Nad 53.961,18 3.293,90 802,07 443,03 13,18 1.258,28<br />
Zavezanec plača prispevke do 15. 10. <strong>2008</strong>; v enakem roku mora pristojnemu davčnemu<br />
uradu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu.<br />
Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega<br />
urada.<br />
Povprečna bruto plača za maj <strong>2008</strong>, v EUR (zadnji objavljeni podatek SURS): 1.372,46 EUR<br />
Podatki o delovnih urah dejanski prazniki skupaj<br />
Delovni dnevi 22 0 22<br />
Število ur za obračun (40 urni delavnik) 176 0 176<br />
Osnovni podatki za obračun plač<br />
Povprečna bruto plača v RS za Julij <strong>2008</strong><br />
1.372,46 EUR<br />
Prva objava povprečne plače v RS (Statistični urad RS) 15.9.<strong>2008</strong><br />
Uradna objava povprečne plače v RS (Uradni list RS)<br />
Splošna davčna olajšava (mesečni znesek) *<br />
Dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom<br />
Minimalni znesek za prehrano med delom *<br />
Najnižja pokojninska osnova *<br />
np<br />
246,63 EUR<br />
6,12 EUR<br />
3,45 EUR<br />
761,59 EUR<br />
Faktor revalorizacije za refundiranih obračun boleznin * 1,0000<br />
Minimalna plača<br />
Zajamčena plača<br />
Izhodiščna plača splošne kolektivne pogodbe<br />
Minimalni znesek regresa za letni dopust<br />
Maksimalni znesek regresa za letni dopust *<br />
Lestvica za obračun akontacije dohodnine<br />
589,19 EUR<br />
237,73 EUR<br />
356,51 EUR<br />
665,00 EUR<br />
960,72 EUR<br />
razred osnova nad osnova do odstotek znesek<br />
1 0,00 EUR 598,97 EUR 16,00% 0,00 EUR<br />
2 598,98 EUR 1.197,93 EUR 27,00% 95,83 EUR<br />
3 1.197,94 EUR - 41,00% 257,56 EUR<br />
Lestvica za obračun davka na izplačane plače<br />
razred osnova nad osnova do odstotek<br />
1 0,00 EUR 688,53 EUR 0,00%<br />
2 688,54 EUR 1.669,17 EUR 1,10%<br />
3 1.669,18 EUR 3.129,69 EUR 2,30%<br />
4 3.129,70 EUR - 4,40%<br />
Podatki veljajo za splošno kolektivno pogodbo!<br />
6 7
Stare tržiške obrti: kovaštvo<br />
Stare tržiške obrti:<br />
kovaštvo<br />
V prejšnji številki smo pisali o razvoju in ostankih stare tržiške obrti.<br />
Omenjeno je bilo tudi kovaštvo, katermu danes namenjamo nekaj več besed.<br />
Življenja v preteklosti si brez številnih izdelkov, ki<br />
so jih izdelovali kolarji in kovači skoraj ni mogoče<br />
predstavljati. Njihovo delo je bilo odgovorno in<br />
vsestransko, izkušnje pa so največkrat dobili v<br />
dolgoletnem vajenštvu. Značilnost kovaštva je<br />
bila nadaljevanje iz roda v rod, kar pomeni da se<br />
je večina kovačev izučila v domačih delavnicah,<br />
ali pa so se poročali s hčerami kovačev. Kovaštvo<br />
je kljub napornosti vendarle pomenilo stalen<br />
zaslužek, saj je njihove usluge potreboval skoraj<br />
vsak. Konji so morali biti podkovani, skoraj vsa<br />
poljedeljska orodja imajo kovinske dele, izdelovali<br />
pa so tudi kovinske dele za vozove. Še danes<br />
izdelujejo okenske mreže, ograje… vendar v<br />
nepredstavljivo manjšem številu kot nekoč.<br />
Nekdaj je kovaštvo sodilo med najpomembnejše<br />
obrtne panoge v mestu in na podeželju. Skoraj<br />
vsak kraj je imel enega ali več kovačov, a vendar<br />
je je bila na tem področju razvita predvsem na<br />
Gorenjskem, v Železnikih, Tržiču, Kamni Gorici in<br />
Kropi, je že v zgodnjih začetkih 20. stoletja počasi,<br />
a vztrajno propadala. Delavci so se selili, si iskali<br />
drugo delo, skratka njihovo število se je vztrajno<br />
manjšalo. Naporen dan kovačev je vsakemu od<br />
njih prej ali slej začel povečevati željo po boljšem<br />
življenju.<br />
Kovači so skozi leta in leta uporabljali zelo<br />
podobno osnovno orodje. To je bil meh, ki so ga<br />
ročno ali pa z nogo gonili vajenci. Veliko kladivo<br />
ali repač je bilo priročno za večje kovačije ob vodi,<br />
saj je delovalo na vodni pogon in neprestano<br />
udarjalo. Zanimivo je, da si je kovač orodje<br />
sproti sam oblikoval. Naprimer klešče različnih<br />
dimenzij je bilo potrebno glede na profil materiala<br />
nenehno predelovati.<br />
Za prebijanje na več tisoč stopinj segretega železa<br />
so uporabljali t.i. prebijač. Eno od težjih orodij pa<br />
je bilo dvoročno kladivo, ki je tehtalo do petnajst<br />
kilogramov. Z njim je udarjal pomočnik, mojstri pa<br />
so uporabljali enoročna kladiva.<br />
Eden od ostankov kovaštva in fužinarstva v Tržiču<br />
je fužina Germovka, ki se nahaja v nekdanjem<br />
fužinarsko – obrtniškem delu mesta. Nehala je<br />
obratovati leta 1948, je pa vse do danes ohranila<br />
staro podobo. Možno si je ogledati ohranjen del<br />
vodnih naprav, ki so jih uporabljali pri izdelavi<br />
lopat, vil in podobnega kmečkega orodja (črnjave).<br />
<br />
Vučko Martina<br />
Mojstrsko spričevalo<br />
je jamstvo obrtniške<br />
kakovosti<br />
Skoraj štirideset let o mojstrskih izpitih ni bilo slišati veliko, danes pa spet oživljajo in<br />
se vračajo v naš družbeni prostor. Izraz ‘mojster’ se med ljudmi še vedno uporablja kot<br />
sinonim za strokovnjaka v določenem poklicu.<br />
Obrtni mojster pa ne odraža samo kvalitetnega<br />
opravljanja svoje dejavnosti, temveč pomeni<br />
poznavanje spleta širših znanj, ki so potrebna<br />
za kvalitetno opravljanje obrtnega dela. Mojster<br />
je hkrati tudi učitelj – izobraževanje vajencev<br />
je namreč zaupano le tistim, ki so strokovno<br />
usposobljeni za prenašanje znanja na mlajše<br />
rodove. Naziv mojster se pridobi z opravljenim<br />
mojstrskim izpitom. Kandidat z njim pridobi<br />
srednjo strokovno izobrazbo. Pravico do<br />
opravljanja mojstrskega izpita ima kdor izpolnjuje<br />
enega izmed naslednjih pogojev:<br />
■■ je pridobil srednjo poklicno<br />
izobrazbo in ima vsaj tri leta<br />
izkušenj na področju, na<br />
katerem želi opravljati izpit<br />
■■ je pridobil srednjo strokovno<br />
izobrazbo in ima vsaj dve leti<br />
izkušenj na področju, na katerem<br />
želi opravljati izpit<br />
■■ ima najmanj višjo strokovno<br />
izobrazbo in vsaj eno leto izkušenj<br />
na področju, na katerem želi<br />
opravljati izpit<br />
Mojstrski izpit je sestavljen iz štirih<br />
delov, in sicer praktičnega, strokovnoteoretičnega,<br />
poslovodno-ekonomskega in<br />
pedagoško-andragoškega dela. Posamezni deli<br />
so razdeljeni na posamezne izpitne enote v<br />
skladu z izpitnim katalogom. Kandidat mora ob<br />
prijavi k opravljanju mojstrskega izpita poravnati<br />
prijavnino, ki je enotna za vse mojstrske nazive. K<br />
vlogi za opravljanje izpita mora bodoči<br />
Mojstrsko spričevalo<br />
kandidat predložiti potrdilo o plačani prijavnini.<br />
Strošek vsakega dela izpita mora kandidat<br />
poravnati preden pristopi k temu delu.<br />
Razpis za mojstrske<br />
izpite<br />
Na letošnjem 10. Razpisu za mojstrske izpite,<br />
ki velja od 1.1.<strong>2008</strong> do 31.12.<strong>2008</strong> je še vedno<br />
veljaven zadnji pristopni rok, in sicer 10.12.<strong>2008</strong>.<br />
Rok za oddajo vlog za tretji pristopni rok je<br />
26.11.<strong>2008</strong>. Več o razpisu si lahko preberete<br />
na povezavi<br />
http://www.ozs.si, če na levi strani<br />
kliknete povezavo ‘mojstrski izpiti’.<br />
8 9
Statistična rast v obrti<br />
Statistična rast v obrti<br />
Najnovejši statistični podatki v obrti so bili predstavljeni na novinarski konferenci v<br />
torek, 9.9.<strong>2008</strong>. Podatke je predstavil predsednik zbornice Miroslav Klun.<br />
Konec leta 2007 je bilo v obrtnem registru<br />
vpisanih 48.410 obratov, kar je 2 odstotka več<br />
kot leta 2006, ko je bilo odprtih 47.458 obratov.<br />
Število gospodarskih družb se je povečalo za 5,6<br />
odstotka, število samostojnih obrtnikov pa za 1,3<br />
odstotka. V začetku septembra letošnjega leta pa<br />
je bilo v obrtni register vpisanih že 52 293 članov.<br />
Manjši podjetniki v obrti so glede na podjetnike v<br />
malem gospodarstvu v preteklem letu zaposlovali<br />
v povprečju več delavcev ter ustvarili več<br />
odstotka). Pozitivna rast pa je bila zabeležena še v<br />
storitvenih dejavnostih.<br />
Število obratov pa se je najbolj zmanjšalo v<br />
tekstilni in usnjarski dejavnosti (za 8,9 odstotka) in<br />
v dejavnosti umetnostne in domače obrti (za 6,1<br />
odstotka). Prav tako se je zmanjšal delež obratov v<br />
prometni, lesni in v elektro dejavnosti, v gostinski<br />
dejavnosti pa se je padec v primerjavi s prejšnjimi<br />
leti umiril, zmanjšal se je namreč le za 0,8 odstotka.<br />
Zlorabe prek<br />
spleta<br />
Storm je eden izmed programov nove generacije,<br />
ki omogoča zlorabe prek spleta. Deluje tako na<br />
spletnih straneh kot tudi prek e-pošte, zato je<br />
njegova učinkovitost še večja.<br />
Skupaj je Storm okužil okoli 50 milijonov<br />
osebnih računalnikov po vsem svetu, višek pa<br />
je dosegel julija 2007, ko je bilo hkrati okuženih<br />
kar 1,4 milijona osebnih računalnikov. Pojavil<br />
se je leta 2007, uporabiti pa ga je mogoče za<br />
različne načine zlorab. Od phishinga, pošiljanja<br />
nezaželene pošte, pošiljanja nezaželenih sporočil<br />
na bloge do vdorov v IM račune. Storm je izredno<br />
trdoživ, ima pa tudi napreden sistem razširjanja.<br />
Ko ga namestimo na računalnik se namreč<br />
razpošlje na več naslovov. Najbolj učinkovit je na<br />
Microsoftovem operacijskem sistemu.<br />
Zlorabe prek spleta<br />
Povračila<br />
stroškov<br />
in drugih<br />
dohodkov iz<br />
delovnega<br />
razmerja<br />
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in<br />
drugih dohodkov iz delovnega razmerja določa<br />
višine povračil stroškov v zvezi z delom, povračil<br />
stroškov v zvezi s službenim potovanjem in drugih<br />
dohodkov, do katerih se ti ne vštevajo v davčno<br />
osnovo dohodka iz delovnega razmerja (Ur.l.št.<br />
76/<strong>2008</strong>).<br />
prihodka. Na splošno so družbe v obrti povprečno<br />
zaposlovale več delavcev kot družbe malega<br />
gospodarstva ter izkazale tudi manj izgube.<br />
Največje število obrtnih obratov konec leta<br />
2007 je bilo v osrednji ljubljanski regiji in sicer<br />
kar 17,3 odstotka, najmanjše pa v zasavski regiji<br />
(1,7 odstotka). V severnoprimorski regiji pa je<br />
bila najvišja gostota obrtnih obratov (število<br />
obrtnih obratov na 10 000 prebivalcev), najnižja<br />
pa v pomurski regiji. Najbolj se je število obrtnih<br />
obratov povečalo v gradbeni dejavnosti (za 8,6<br />
odstotka) in v grafično papirni dejavnosti (za 7,5<br />
V gradbenih dejavnostih je zaposlenih 55,5 odstotka vseh obrtnih<br />
delavcev.<br />
Do zmanjšanja števila obratov je prišlo tudi v<br />
živilski, kovinski, nekovinski ter kmetijski dejavnosti.<br />
Konec leta 2007 je bilo v obrtnih obratih po oceni<br />
zaposlenih 109.600 delavcev (lastniki v to številko<br />
niso všteti), 55.700 pri samostojnih podjetnikih<br />
in 53.900 v gospodarskih družbah. 55,5 odstotka<br />
obrtnih obratov je bilo v gradbenih in storitvenih<br />
dejavnostih, ti dve stroki pa sta zaposlovali 56,9<br />
odstotka vseh delavcev v obrti.<br />
Storm je sposoben na okuženem računalniku v<br />
eni sami uri poslati od 30 do 40.000 nezaželenih<br />
elektronskih sporočil. V času viška je proizvedel 20<br />
% vsega svetovnega spama. Storm se je izkazal<br />
kot najbolj učinkovit program za izvajanje različnih<br />
nezaželenih operacij, saj se namesti hitro, zelo<br />
hitro "poskrbi za svoje potomce," hkrati pa ga je<br />
zaradi različnih tehnik, ki jih uporablja, zelo težko<br />
odkriti.<br />
Glavni namen za Storma ni računalnikom po<br />
svetu povzročati škodo, pač pa pridobivati<br />
premoženjsko korist. Zaslužek prinaša prek<br />
phishing strani ter prek prodaje farmacevtskih<br />
izdelkov. Program namreč promovira spletno<br />
stran, ki prodaja cenene ponaredke zdravil iz<br />
Kitajske in Indije.<br />
Prehrana med delom<br />
Povračilo stroškov za prehrano med delom se ne<br />
všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega<br />
razmerja, za vsak dan, ko je delojemalec na delu<br />
prisoten štiri ure ali več, do višine 6,12 € (doslej<br />
5,54 €). Če je delojemalec na delu prisoten deset<br />
ur ali več, se za ta dan v davčno osnovo dohodka<br />
ne všteva povračilo stroškov za prehrano med<br />
delom, do višine 0,76 € (doslej 0,69 €) za vsako<br />
dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah<br />
prisotnosti na delu.<br />
Na osnovi Kolektivne pogodbe o izredni uskladitvi<br />
plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač,<br />
povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih<br />
osebnih prejemkih za leti <strong>2008</strong> in 2009 (KPPl,<br />
Ur.l.62/<strong>2008</strong> z dne 20.8.<strong>2008</strong>) je v primeru, da<br />
prehrana pri delodajalcu ni organizirana, delavec<br />
za polni delovni čas upravičen do povračila<br />
stroškov za prehrano med delom od julija <strong>2008</strong><br />
najmanj v višini 3,45 € na dan in 3,56 € na dan od<br />
januarja 2009 – minimalni znesek za prehrano.<br />
10 11
Temperatura v delovnih prostorih<br />
Temperatura v delovnih<br />
prostorih<br />
Vam je vroče ali vas zebe!? Enkrat tako, drugič drugače, skratka temperatura v vašem<br />
delovnem prostoru je redko kdaj po vašem “okusu”. Zaradi tega ste ali premraženi<br />
ali vam je prevroče, kar vodi v nelagodno počutje, celo razdraženost, vaša delovna<br />
storilnost pade, zaradi česar je konec koncev nezadovoljen tudi delodajalec. Kaj storiti?<br />
proste kapacitete v<br />
Srečanje tržiških obrtnikov<br />
OLIMIA<br />
PODČETRTEK<br />
Na prvem mestu mora v skladu z veljavno<br />
zakonodajo delodajalec poskrbeti za načrtovanje,<br />
oblikovanje, opremljanje in vzdrževanje delovnih<br />
mest tako, da temperatura zraka v delovnih<br />
prostorih med delovnim časom ustreza<br />
fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo<br />
dela in fizične obremenitve delavcev pri delu. In<br />
sicer tako pravijo določbe Pravilnika o zahtevah<br />
za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na<br />
delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999, 39/2005),<br />
ki določajo zahteve za zagotavljanje varnosti<br />
in zdravja delavcev, ki jih mora upoštevati vsak<br />
delodajalec.<br />
Poglejmo si kaj omenjeni pravilnik pravi za<br />
temperaturo v prostorih.<br />
■■ Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura<br />
zraka v delovnih prostorih med delovnim<br />
časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev<br />
glede na naravo dela in fizične obremenitve<br />
delavcev pri delu, razen v hladilnicah, kjer<br />
upošteva kriterije za delo v mrazu.<br />
■■ Za izpolnjevanje zahtev iz prejšnje alinee mora<br />
delodajalec upoštevati določila slovenskih<br />
standardov za toplotno udobje.<br />
■■ Temperatura zraka v delovnih prostorih<br />
ne sme presegati +28 °C. Izjema so tako<br />
imenovani vroči delovni prostori, kjer<br />
temperatura zraka lahko preseže +28 °C,<br />
vendar mora delodajalec v tem primeru<br />
poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih<br />
prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v<br />
povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja<br />
od +20 °C.<br />
■■ Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura<br />
zraka v pomožnih prostorih ustreza naslednjim<br />
vrednostim:<br />
Temperatura v pomožnih<br />
prostorih v ogrevalni sezoni<br />
Prostor<br />
Garderoba 21<br />
Kopalnica 24<br />
Umivalnica 21<br />
Stranišče 18<br />
Soba za počitek 21<br />
Soba za dežurstvo 21<br />
Prostor za prvo pomoč 21<br />
Prostor za noseče in doječe<br />
matere<br />
Prostor za občasno ogrevanje<br />
delavcev<br />
Prostor za sušenje, čiščenje in<br />
razkuževanje osebne varovalne<br />
opreme<br />
Temperatura<br />
zraka (°C)<br />
24<br />
24<br />
21<br />
■■ Delodajalec mora zagotoviti, da so stenska in<br />
strešna okna ter steklene pregrade izvedene<br />
in opremljene tako, da na delovna mesta<br />
prepuščajo le tolikšno količino sončnih žarkov,<br />
ki ne poslabša toplotnega okolja v delovnih<br />
prostorih.<br />
■■ Delodajalec mora zagotoviti, da delavci<br />
na delovnem mestu niso izpostavljeni<br />
neposrednim toplotnim vplivom ogrevalnih<br />
naprav. Delodajalec mora okolico delovnih<br />
mest, ki so pod močnim toplotnim učinkom<br />
naprav ali tehnoloških postopkov, zavarovati<br />
pred tem učinkom.<br />
Obveščamo vas, da imamo v<br />
apartmaju OOZ Tržič (za 4 do 5 oseb)<br />
v Atomski vasi v Podčetrtku proste<br />
naslednje kapacitete:<br />
OKTOBER<br />
27.09. – 04.10./31,50 €<br />
04.10. – 11.10./31,50 €<br />
18.10. – 25.10./31,50 €<br />
NOVEMBER<br />
01.11. – 08.11./29,70 €<br />
29.11. – 06.12./31,50 €<br />
15.11. – 22.11./29,70 €<br />
22.11. – 29.11./29,70 €<br />
DECEMBER<br />
06.12. – 13.12./31,50 €<br />
13.12. – 20.12./31,70 €<br />
V ceno je vštet najem apartmaja na dan in<br />
končno čiščenje, v kolikor letujete cel teden.<br />
Apartma se nahaja v vasi Lipa –<br />
predzadnja hišica pod gozdom, letuje<br />
se praviloma en teden in sicer od sobote<br />
do sobote. Pričetek letovanja je v soboto<br />
ob 12. uri, zaključek letovanje pa je<br />
naslednjo soboto ob 11. uri, ker imamo<br />
organizirano končno čiščenje apartmaja<br />
s strani čistilnega servisa. V apartmaju<br />
lahko pripravljate hrano, ima telefon,<br />
TV sprejemnik s kabelskim programom.<br />
Zdravilišče nudi svojim gostom v vsakem<br />
obdobju obilo dodatne ponudbe, s katero<br />
bodo zainteresirane koristnike apartmaja<br />
dodatno seznanili. Okolica Podčetrtka pa<br />
je primerna za številne izlete.<br />
12 13
G METAL<br />
Zavezanost h kakovosti<br />
Predstavlja se MG Metal<br />
Hladnega sobotnega dopoldneva, ko je bila tržiška dolina še zavita v mrak, me je v Lomu<br />
pod Storžičem prav živahno pozdravilo sonce. Veselo in živahno pa je bilo tudi v delavnici<br />
mojega tokratnega sogovornika, kjer so bili stroji in delavci ob njih že v polnem teku.<br />
V prijetnih pisarniških prostorih sem se pogovarjala z Milanom Megličem in<br />
njegovo ženo Katarino, ki z jasno poslovno vizijo, premišljenim proizvodnim<br />
programom ter seveda z veliko mero poguma in prepričanja v lastne<br />
moči že več kot desetletje in pol vodita podjetje MG Metal.<br />
Zgodovina omenjene kovinske dejavnosti se je<br />
začela že davnega septembra 1992. Milan, po<br />
poklicu strojnik, je pot samostojnega podjetnika v<br />
domači garaži začel po izstopu iz podjetja Tokos,<br />
kmalu pa je delo v Triu pustila še žena. Na novo<br />
obrtniško oziroma podjetniško pot sta stopila<br />
še z enim zaposlenim. V tem obdobju, ko je tudi<br />
naša Slovenija začenjala svojo samostojno pot, se<br />
je pokazala potreba po maloserijski proizvodnji<br />
kvalitetnega ročnega orodja in dejavnost se je od<br />
skromnih začetkov kaj hitro razvila do vrhunskega<br />
obrtnega podjetja, ki se je sprva ukvarjalo z<br />
izdelavo žag, luknjačev in zidarskih zajemalk.<br />
Milan in Katarina sta obrt ter njeno proizvodno,<br />
poslovno in tržno plat hitro obvladala in temu<br />
ustrezno povečevala tržni delež v našem<br />
prostoru, zato je bilo dela vedno več. Ko pa je<br />
na slovenski trg začela prodirati cenena roba z<br />
vzhoda, predvsem iz Kitajske, je vse kazalo, da bo<br />
dosedanja proizvodnja propadla. Navkljub temu<br />
se je majhno družinsko podjetje začelo ukvarjati<br />
še z obdelavo kovin s klasično in leta 1995 tudi s<br />
CNC tehnologijo. Sledil je nakup modernejših in<br />
naprednejših strojev, zaposlovanje novih delavcev<br />
in dvig proizvodnje. Ker se je zaradi očitno precej<br />
boljše kvalitete ohranilo tudi povpraševanje po<br />
prvotni dejavnosti, so se kmalu znašli v prostorski<br />
stiski. Odločili so se za širitev hiše in nove<br />
proizvodne prostore.<br />
Od leta 2004 je podjetje MG Metal družba<br />
z omejeno odgovornostjo, kamor so zaradi<br />
ugodnejših pogojev prenesli vse poslovanje.<br />
Danes zaposluje 10 delavcev, ki so seveda vsi<br />
usposobljeni za delo s stroji in orodji, Milan<br />
nadzira proizvodnjo in marketing, Katarina pa<br />
skrbi za<br />
knjigovodstvo<br />
in finance. Skrbijo<br />
tudi za izobraževanje, ki<br />
večinoma poteka kar v firmi<br />
sami, saj se tehnologija kar naprej<br />
razvija. Hiša je bila že dvakrat obzidana<br />
in pravijo, da večjih potreb po širitvi ni več,<br />
zato bodo investicije v prihodnje usmerjene<br />
predvsem v sodobno opremo.<br />
V vseh teh letih kovinske dejavnosti, je družina<br />
Meglič dosegla večino zastavljenih ciljev. Njihova<br />
proizvodnja lastnega programa ročnega orodja<br />
ima razpoznavno blagovno znamko, pa tudi<br />
vse ostale storitve so visoko kvalitetne, kar jim<br />
omogoča najsodobnejša tehnologija in moderen<br />
strojni park. Z<br />
izdelki uspešno<br />
oskrbujejo večje<br />
slovenske grosiste, prodajo<br />
so razširili tudi na tržišča držav<br />
bivše Jugoslavije. Pomembno je še<br />
sodelovanje v nemško-slovenski navezi, za<br />
uspešno delo so prejeli tudi priznanje Obrtne<br />
zbornice Slovenije.<br />
In kako jim vse to uspeva??? Delavci v firmi<br />
so vestni, izobraženi in odgovorni, delajo pa<br />
kar v dveh izmenah, da lahko uspešno sledijo<br />
vsem naročilom. Prednost podjetja je tudi v<br />
kratkem odzivnem času in dobavnem roku,<br />
znanju, pridobljenem na dolgoletnih izkušnjah<br />
in prilagodljivosti do<br />
naročnika oziroma kupca,<br />
saj vam določene dele, ki<br />
jim trgovine prodajajo le<br />
v standardnih merah, naredijo povsem izven<br />
serijsko. Pravzaprav so pripravljeni ustreči kakršni<br />
koli ideji, ki je zmožna realizacije.<br />
Kot pravita zakonca Meglič, je bila že doslej<br />
v ospredju kakovost njihovih izdelkov, zato je<br />
podjetje prav zdaj pri koncu zahtevnega procesa<br />
pridobitve standarda ISO 9001.2000, katerega<br />
vseskozi nadzirajo, nadgrajujejo in vzdržujejo, kar<br />
bo dodatna potrditev sicer priznane kakovosti<br />
njihovih izdelkov. Po opredeljenih ciljih nadzirajo<br />
svojo rast in uspešnost, v vpeljan sistem pa je<br />
vključen prav vsakdo od zaposlenih, ki so tudi na<br />
tem področju dobro podkovani.<br />
Tako prihodnost firme ni prav nič dvomljiva.<br />
Poleg vse večjega tržnega prodora skrbijo tudi<br />
za usposobljenost bodočega kadra, saj imajo<br />
kar dva štipendista; enega srednješolskega in<br />
drugega iz višješolskega programa. Na srednji<br />
strojni šoli v Škofji Loki se šola njun sin Sebastjan,<br />
ki je po besedah staršev kar navdušen nad<br />
družinsko tradicijo in je, če bo seveda sam želel,<br />
najverjetnejši naslednik več kot uspešne firme.<br />
Za idejami stoji človek, za proizvodnjo stoji človek,<br />
za uspehom stojimo ljudje, pravi znano reklo, ki še<br />
kako drži. Z izdelavo kvalitetnega ročnega orodja,<br />
strojnih delov iz barvnih kovin in alpinistične<br />
opreme je družina Meglič uspela in v kolikor<br />
bodo nadaljevali po začrtanih poteh, bomo o njih<br />
zagotovo še veliko slišali.<br />
<br />
Neža Kralj<br />
14 15
Omejevanje porabe alkohola<br />
Delnice za<br />
neizkoriščen<br />
dopust<br />
Po sklepu nadzornega sveta D.D. se direktorici<br />
podjetja iz sklada lastnih delnic za neizkoriščen<br />
dopust za leto 2006 in leto 2007 dodelijo delnice<br />
podjetja. Pri obračunu plač se bo napravil<br />
izračun vrednosti neizkoriščenega dopusta. Ali se<br />
obračuna bruto vrednost (in kako je s prispevki<br />
in dohodnino ) ali neto vrednost? Ali mora biti<br />
izplačilo in nato odkup-ali je lahko kompenzacija<br />
brez izplačila?<br />
Po Zakonu o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/02<br />
in 103/07; v nadaljevanju: ZDR) ni dopustno<br />
delavcu izplačati odškodnine za neizrabljen letni<br />
dopust. Edina izjema od navedenega pravila je<br />
navedena v 166. členu ZDR, za primer prenehanja<br />
delovnega razmerja. Tudi med določili, ki<br />
urejajo delovni položaj poslovodnih oseb v ZDR<br />
(kjer se določene pravice in obveznosti lahko<br />
drugače uredijo), ni opredeljena izjema, da bi se<br />
poslovodnim osebam letni dopust lahko izplačal v<br />
obliki odškodnine oz. drugi obliki.<br />
Navedeno, glede na splošno prakso razlaganja<br />
zakonskih določil, pomeni, da je treba predmetno<br />
izjemo po 166. členu ter določila 72. člen ZDR,<br />
ki opredeljujejo posebnosti pri poslovodnih<br />
osebah, razlagati restriktivno: Dopustnega<br />
izplačila odškodnine za neizrabljen letni dopust<br />
torej, po našem mnenju, ni mogoče širiti na<br />
situacije, ki v zakonu niso posebej predvidene. Ob<br />
upoštevanju navedenega ter glede na veljavno<br />
zakonodajo menimo, da izplačilo neizrabljenega<br />
letnega dopusta (v kakršnikoli obliki) direktorici ni<br />
dopustno.<br />
V primeru, da se vseeno odločite za izplačilo<br />
neizrabljenega letnega dopusta v obliki delnic<br />
pa menimo, da je pri tem potrebno upoštevat 8.<br />
alinejo 1. odst. 247. člena Zakona o gospodarskih<br />
družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), ki pravi, da<br />
mora družba, ki lastnih delnic ne odsvoji na<br />
organiziranem trgu vrednostnih papirjev (to je<br />
na borzi), za drugačen način odsvojitve delnic<br />
pridobiti skupščinski sklep ter upoštevati ostala<br />
določila ZGD-1, ki se nanašajo na predmetni način<br />
osvajanja in pridobivanja delnic.<br />
Kar se obdavčitve tako izplačane odškodnine tiče,<br />
pa se od nje odvedejo tako davki kot vsi prispevki.<br />
Menimo tudi, da se v primeru, da so izvedeni vsi<br />
postopku odvajanja in pridobivanja delnic po<br />
ZGD-1, izplačilo lahko izvede kot kompenzacija<br />
odškodnine za neizrabljen letni dopust za delnice.<br />
Poziv za spoštovanje<br />
zakona o omejevanju<br />
porabe alkohola<br />
Prepoved prodaje alkoholnih pijač<br />
mlajšim od 18 let<br />
Zdravstveni inšpektorat RS Ministrstva za<br />
zdravje, je posredoval dopis v katerem poziva,<br />
da gostinci spoštujejo Zakon o omejevanju<br />
porabe alkohola (ZOPA) in mlajšim od 18 let ne<br />
prodajajo alkoholnih pijač oziroma pijač, ki so jim<br />
dodane alkoholne pijače. Gostinec sme v skladu<br />
z ZOPA od vsake osebe za katero domneva, da je<br />
mlajša od 18 let, zahtevati, da predhodno izkaže<br />
svojo starost z javno listino, s katero se dokazuje<br />
istovetnost oseb in starost oseb. Če oseba to<br />
odkloni, se ji ne sme prodati oziroma ponuditi<br />
alkoholne pijače.<br />
Zdravstveni inšpektorat RS je poziv posredovalo,<br />
ker je bila v zadnjem času v medijih izpostavljena<br />
problematika uživanja alkoholnih pijač. V<br />
medijih se je ob tem večkrat podajalo izjave, da<br />
mladoletne osebe nimajo težav pri naročanju<br />
alkoholnih pijač.<br />
Zdravstveni inšpektorji, ki izvajajo nadzor nad<br />
ZOPA tudi tako, da spremljajo in opazujejo<br />
ravnanja gostincev ter kršitelje v primeru<br />
nespoštovanja ZOPA tudi sankcionirajo z izrekom<br />
globe.<br />
17
Bralni kotiček<br />
Bralni kotiček<br />
V tokratni številki vam predstavljamo nekaj priročnikov in knjig z vsebinami iz<br />
veljavne zakonodaje.<br />
o upravnem<br />
poslovanju z<br />
uvodnimi pojasnili<br />
in izvedbenimi akti<br />
Avtorji: dr. Polona<br />
Kovač, Matjaž Remic<br />
1.Uredba<br />
in dr. Janez Stare<br />
Leto izdaje: <strong>2008</strong><br />
Cena: 65,00 €<br />
Uredbo o upravnem poslovanju je Vlada<br />
Republike Slovenije sprejela leta 2005 zaradi<br />
potrebe, da se na enem mestu določijo vsa<br />
pravila upravnega poslovanja v javni oziroma<br />
državni upravi, ki so bila do takrat razpršena v<br />
različnih splošnih aktih. Po uveljavitvi pa določbe<br />
uredbe še niso doživele podrobnejše strokovne<br />
obravnave niti s praktičnega niti s teoretičnega<br />
vidika, čeprav gre za predpis, s katerim se vsak<br />
dan srečujejo vsi javni uslužbenci v Republiki<br />
Sloveniji. Prvenstveni namen uvodnih pojasnil<br />
k uredbi je zato sistematična predstavitev<br />
posameznih institutov upravnega poslovanja na<br />
področjih poslovanja uprave s strankami, javnosti<br />
dela, poslovnega časa in uradnih ur, ravnanja z<br />
dokumentarnim gradivom, e-poslovanja, vročanja,<br />
overitev in drugih uradnih dejanj itd. Pojasnjeno je<br />
tudi, katere določbe uredbe veljajo za različne tipe<br />
upravnih organov in kako se razumejo v praksi.<br />
Knjiga je namenjena vsem javnim uslužbencem<br />
kot pomemben pripomoček pri njihovem delu,<br />
saj temelji na neposrednih izkušnjah avtorjev, ki<br />
so se ob različnih vidikih svojega dela srečevali<br />
s praktičnimi težavami pri uporabi Uredbe o<br />
upravnem poslovanju v vsakdanjem delovnem<br />
procesu. Zaradi celovitosti so neuradnemu<br />
prečiščenemu besedilu uredbe dodani tudi vsi<br />
izvedbeni akti, vključno z novostmi, sprejetimi<br />
do konca maja <strong>2008</strong>. Ti akti so: Pravilnik<br />
o izvrševanju Uredbe o upravnem<br />
poslovanju, Navodilo za določanje rokov<br />
hranjenja dokumentarnega gradiva<br />
organov javne uprave in nedavno<br />
objavljeni Pravilnik o celostni podobi<br />
organov državne uprave. Uporabnikom je<br />
tako omogočeno, da se na enem mestu<br />
seznanijo z vsemi predpisi, ki urejajo<br />
upravno poslovanje organov v upravi, in<br />
njihovim tolmačenjem. Prav tako bo knjiga<br />
v pomoč študentom in tistim, ki se prvič<br />
srečujejo s poslovanjem uprave, nenazadnje<br />
2.<br />
uporabnikom javnih storitev.<br />
Zasebnost delavcev in<br />
interesi delodajalcev -<br />
kje so meje?<br />
Avtorji: Sonja Bien<br />
Karlovšek, Alenka Jerše,<br />
Klemen Mišič, Nataša Pirc<br />
Musar, Jasna Rupnik, mag.<br />
Andrej Tomšič<br />
Urednica: Nataša Pirc Musar<br />
Leto izdaje: <strong>2008</strong><br />
Cena: 70,00 €<br />
Glavni poudarki iz priročnika:<br />
■■ napotki, kako ne prekoračiti mej, ki jih postavlja<br />
pravo<br />
■■ ugotovitev, da se o delavcih sme izbirati in<br />
obdelovati le tiste osebne podatke, ki jih<br />
določa zakonodaja in tiste podatke, ki jih<br />
potrebujejo za dosego svojega namena<br />
■■ vse o vprašanju do kod sežejo pravice<br />
delodajalcev in koliko zasebnosti lahko omejijo<br />
delavcem<br />
■■ pojasnilo, kaj vse je delodajalcem na voljo, da<br />
3.<br />
Delovnopravni<br />
priročnik s<br />
sodno prakso<br />
bodo delavci lahko prepoznali ravnanja, ki niso<br />
zakonita.<br />
Avtorice: Klavdija<br />
Erjavec, Urška Jereb,<br />
Brina Zapušek<br />
Leto izdaje: <strong>2008</strong><br />
Cena: 85,00 €<br />
Avtorice Klavdije Erjavec, Urške Jereb in<br />
Brine Zapušek sistematično obravnava<br />
posamezne delovnopravne institute tako, da<br />
na kratko predstavi njihovo vsebino, postavi<br />
najpomembnejša in najpogostejša vprašanja in<br />
nanje pregledno odgovori.<br />
Odgovori so utemeljeni z dostopno sodno<br />
prakso Vrhovnega sodišča RS ali Višjega<br />
delovnega in socialnega sodišča.<br />
Delovnopravni priročnik s sodno prakso<br />
je prvo tovrstno delo in bo zagotovo<br />
koristen pripomoček za vse, ki se ukvarjajo z<br />
delovnopravno problematiko, še zlasti pa za<br />
delavce in delodajalce, ki bodo v njem skušali<br />
najti ustrezne odgovore. Namen priročnika je tudi<br />
uspešno preprečiti kršitev pravic, obveznosti in<br />
odgovornosti ene ali druge pogodbene stranke v<br />
delovnem razmerju.<br />
4.<br />
Avtorji: Aleš Avbreht,<br />
Priročnik za javno<br />
naročanje<br />
Borut Zajc, Marjeta<br />
Erjavec, Mateja Dren,<br />
Maja Potočnik, Ana<br />
Perko<br />
Leto izdaje: <strong>2008</strong><br />
Cena: 115,20 €<br />
Bralni kotiček<br />
Javna naročila so področje, na katerem<br />
je pomembno, da poznamo tudi praktične<br />
probleme in praktične rešitve. Zato so se<br />
pisci tega priročnika ob »poplavi« bolj ali<br />
manj strokovnih in dodelanih komentarjev<br />
zakonodaje odločili, da bralca v knjigi popeljejo<br />
povsem praktično prek vseh faz postopka<br />
oddaje javnega naročila in ga opozorijo na<br />
posebnosti v postopkih, na možnosti naročnikov<br />
in ponudnikov, vključno z revizijskimi postopki.<br />
Priročnik vključuje tudi praktične napotke glede<br />
načrtovanja oddaje javnih naročil, strategije<br />
naročnikov in ponudnikov, priprave ponudbe,<br />
skupnega nastopanja ponudnikov – oblikovanja<br />
konzorcija in medsebojne komunikacije<br />
udeležencev v postopkih, poleg tega pa opozarja<br />
tudi na posebnosti pri posameznih vrstah javnih<br />
naročil, ki jih komentarji redkeje vsebujejo.<br />
Knjiga je zastavljena didaktično in skuša pri<br />
posameznih institutih in fazah v postopku<br />
oddaje javnega naročila bralca opozoriti na pasti,<br />
probleme, dosedanje praktične rešitve in dileme<br />
z navajanjem prakse Državne revizijske komisije,<br />
Sodišča Evropskih skupnosti in praktičnih zgledov,<br />
da bi bil prikaz čim bolj plastičen.<br />
Priročnik so pisci skušali napisati pravno korektno,<br />
a hkrati dovolj poljudno, da bi bil lahko tudi vsem<br />
kolegom, ki niso pravni strokovnjaki in se ukvarjajo<br />
z javnimi naročili pri naročnikih in ponudnikih,<br />
nepogrešljiv spremljevalec in svetovalec pri<br />
njihovih vsakdanjih odločitvah. Njegov osnovni<br />
namen je biti praktičen, saj je namenjen prav<br />
tistim, ki vsak dan rešujejo praktične probleme in<br />
s svojim prizadevanjem pripomorejo k racionalni<br />
porabi javnih sredstev in zagotavljanju.<br />
18 19
5.<br />
Redna cena: € 165,00<br />
Bralni kotiček<br />
Zaščita podatkov<br />
358<br />
računovodskih<br />
napak<br />
Avtorji: Urška Premk, Barbara<br />
Fekonja<br />
Leto izdaje: <strong>2008</strong><br />
Knjiga, ki vam bo praktično predstavila področje<br />
računovodstva in davkov, da bi se vnaprej lahko<br />
izognili mogočim napakam pri delu, hkrati pa si<br />
prihranili čas, ki ga porabite za razmišljanja, kaj<br />
vse je lahko narobe. Predstavila vam bo, katere so<br />
najpogostejše napake pri evidentiranju poslovnih<br />
dogodkov in kako te napake vplivajo na obračun<br />
davkov. V priročniku boste našli primere napak,<br />
na katere niti pomislili ne bi, ter primerne rešitve,<br />
katere smo pospremili s strokovnim komentarjem.<br />
Priročnik je razdeljen na dva dela. V prvem delu<br />
obravnava povezanost računovodskih standardov<br />
z davčno zakonodajo, vpliv evidentiranja<br />
poslovnih dogodkov na računovodske izkaze<br />
in davčne obračune ter opisuje delo revizorjev,<br />
davčnih svetovalcev in inšpektorjev. V drugem<br />
delu pa priročnik opozarja na najpogostejše<br />
napake, ki vplivajo na računovodske izkaze in<br />
davčne obračune.<br />
IZ DELA OOZ TRŽIČ<br />
■■ V torek, 16.9. <strong>2008</strong> je bila na OOZ 21. seja UO<br />
OOZ Tržič. Pogovarjali smo se o pripravah na<br />
organizacijo srečanja vseh tržiških obrtnikov<br />
in podjetnikov, ponovni organiziraciji<br />
tečajjev za naše člane, o pripravah na<br />
martinovanje in ostalih aktualnih zadevah.<br />
■■ Na 22. redni seji, ki je potekala v četrtek,<br />
2.10.<strong>2008</strong> je bila za nadomeščanje<br />
sekretarke Aleksandre Kojič v času<br />
porodniškega dopusta izbrana Anka<br />
Veternik.<br />
Zaščita<br />
podatkov -<br />
kaj je treba<br />
vedeti?<br />
Ste pred kratkim začeli z novim poslom,<br />
ali pa se z njim ukvarjate že nekaj časa?<br />
Zagotovo vas vznemirja dejstvo, da ste<br />
sami svoj šef in da v posel vnašate svoje<br />
zamisli. Prepričan sem tudi, da ste odločeni<br />
storiti vse, da bi si zagotovili uspeh. Morda<br />
ste nakupili poslovne priročnike, iz katerih<br />
se boste naučili vse od marketinških<br />
strategij do financiranja. Morda ste najeli<br />
računovodjo ali trgovskega predstavnika<br />
za pomoč. Mnogo ljudi se posvetuje z<br />
drugimi profesionalci na svojem področju,<br />
da bi zvedeli dragocene namige in nasvete<br />
za svoj posel. Žal, obstaja področje, ki<br />
je zelo pogosto zapostavljeno in lahko<br />
povzroči nepopravljivo škodo. To je<br />
zaščita podatkov.<br />
Kako pomembno je zaščititi podatke<br />
Si lahko predstavljate, da nekega jutra pridete<br />
na delo in ugotovite, da so se vsi vaši dragoceni<br />
podatki izgubili? Možnosti, da se vam to zgodi,<br />
niso tako zanemarljive kot si mogoče mislite.<br />
Podatki, ki vam vzamejo precej časa, da jih zberete<br />
so bistveni zato, da vaš posel poteka gladko - še<br />
posebej če gre za novi posel. Pomislite kakšne bi<br />
bile posledice, če bi izgubili slehernega od vaših<br />
poslovnih kontaktov, vse vaše poslovne izračune,<br />
vaše pomembne poslovne dokumente, vse vaše<br />
računalniške predloge itd. Prepričan sem, da ste<br />
dojeli.<br />
Izognite se dragemu in zamudnemu<br />
procesu<br />
Potrebno je zaščititi vse dragocene podatke<br />
v primeru nepredvidenih okoliščin. Ponovno<br />
pridobivanje podatkov je zelo zamudno in drago.<br />
Predstavljajte si, koliko časa bi potrebovali, da<br />
bi ponovno oblikovali vse predloge, ponovno<br />
vnesli vse kontakte ali spisali vse dokumente. Še<br />
huje, začeti iz nič morda ni možno, odvisno je<br />
od obsega, proračuna in kadrovske zmogljivosti<br />
vašega posla.<br />
Ne tvegajte izgube kredibilnosti &<br />
strank<br />
Če kdajkoli kompromitirate svoje poslovne<br />
podatke, s tem tvegate izgubo kredibilnosti in<br />
strank. Če morate poklicati vse kliente, da bi jim<br />
razložili, da ste izgubili njihove dokumente ali<br />
finančne podatke, to gotovo ni najboljši način<br />
za novi začetek.Vaše kliente bo zaskrbelo, da<br />
ste postali brezbrižni in neorganizirani in da ne<br />
poskrbite dovolj za njihove osebne podatke. To jih<br />
lahko privede naravnost k vašim konkurentom!<br />
Izogibajte se izgubi nenadomestljivih<br />
podatkov<br />
Nekateri podatki, ki ste jih zbrali za vaš novi posel<br />
so zagotovo nenadomestljivi. Ti so, na.primer,<br />
lahko časovno vezani ali zgodovinski podatki, ki jih<br />
ni moč ponovno pridobiti.To je še en razlog več,<br />
da zaščitite svoje poslovne podatke.<br />
Možni razlogi za izgubo podatkov<br />
Veliko je okoliščin, ki lahko privedejo do izgube<br />
podatkov. Izpad električnega toka ali previsoka<br />
napetost lahko zbriše vse vaše dragocene<br />
podatke. Okvara v omrežju, okvarjena hardware ali<br />
software komponenta ali računalniški virus lahko<br />
povzročijo razdejanje.<br />
Namerno okoriščanje s podatki<br />
Še en vse bolj običajen razlog za izgubo podatkov<br />
se nanaša na hekerje in krajo informacij. Vse<br />
več ljudi si izmišlja domiselne načine za krajo<br />
pomembnih informacij, še posebej finančnih<br />
podatkov strank.<br />
Človeške napake<br />
Človeške napake so še vedno najbolj pogost<br />
razlog za izgubo podatkov. Ko pritisnemo na<br />
napačno tipko, pozabimo shraniti, spustimo<br />
prenosnik ali ponesreči formatiramo disk, vse<br />
navedeno lahko zbriše ure, tedne ali celo mesece<br />
dragocenih podatkov.<br />
Redno shranjevanje kopij<br />
Najprej morate začeti z rednim shranjevanjem.<br />
Smiselno je, če to opravite vsak dan sproti. Če to<br />
ni možno, zagotovo to opravite vsak teden. Na ta<br />
način ne boste izgubili mesece ali leta podatkov.<br />
Nekateri računalniki imajo funkcijo avtomatskega<br />
shranjevanja v določenih časovnih presledkih.<br />
Inštalacija programske opreme za<br />
zaščito podatkov<br />
Še en dodaten način za zavarovanje podatkov<br />
je vgraditev programov, ki bodo zaščitili vaše<br />
računalnike pred virusi, črvi, trojanci ali hekerji.<br />
Veliko podjetij ponuja cenovno ugodno<br />
programsko opremo v pomoč. Strošek bo<br />
poplačan, če bo zaščitil vaše neprecenljive<br />
podatke. Dobro bi bilo vstaviti zanesljive firewall-e,<br />
anti-virusne in disk encryption programe.<br />
Uporaba primernega gesla<br />
Uporabljate isto geslo za več programov, da ga<br />
ne bi slučajno pozabili? To je zelo pogost pojav, ki<br />
lahko ogrozi vaše poslovne podatke. Da bi zaščitili<br />
svoje podatke pred hekerji in virusi, je potrebno<br />
uporabiti pravilna gesla. To pomeni, da se je<br />
treba izogibati besed, ki bi bile zlahka uganljive,<br />
kot recimo imena vaših otrok, partnerja ali hišnih<br />
ljubljenčkov. Namesto tega bi morali vključiti črke<br />
in številke in uporabiti besede, ki jih ni v slovarju.<br />
Morali bi narediti vse, kar je možno, za zaščito<br />
vaših poslovnih podatkov. Če morate ponovno<br />
zbrati podatke zaradi virusa, hekerja, izpada<br />
elektrike, človeške napake ali problema s<br />
programsko opremo, je lahko to zelo zamudno<br />
in drago. Pravzaprav lahko v celoti uniči vaš novi<br />
posel. Ne tvegajte izgube kredibilnosti strank<br />
in nenadomestljivih podatkov; redno shranjujte<br />
podatke na diskih, vgrajujte programsko opremo<br />
za zaščito podatkov in uporabljajte primerna<br />
gesla, da bi bili podatki varni in zavarovani.<br />
20 21
Olajšave na investicije<br />
Ponovno uvedene<br />
olajšave za investicije<br />
Sprememba Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur.l. 76/<strong>2008</strong>)<br />
in Zakona o dohodnini (Ur.l. 78/<strong>2008</strong>), prinaša zavezancem možnost<br />
uveljavljanja znižanja davčne osnove v višini 20% investiranega zneska.<br />
Višina olajšav<br />
Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne<br />
osnove v višini 20% investiranega zneska v<br />
opremo in v neopredmetena dolgoročna<br />
sredstva, vendar ne več kot 20.000€ in največ v<br />
višini davčne osnove. Znižanje davčne osnove<br />
znaša lahko največ 10.000€ v davčnem obdobju<br />
vlaganja in 10.000€ v davčnem obdobju po<br />
obdobju vlaganja.<br />
Olajšave ne bodo priznane za investicije v:<br />
pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške<br />
opreme; motorna vozila, razen osebnih avtomobilov<br />
in avtobusov na hibridni ali električni pogon in<br />
tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza<br />
najmanj emisijskim zahtevam EURO VI, v prehodnem<br />
obdobju, v letu <strong>2008</strong> se olajšavo lahko uveljavlja za<br />
tovorna vozila z motorjem, ki ustrezajo zahtevam<br />
EURO V; neopredmetena dolgoročna sredstva, dobro<br />
ime in usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena<br />
osnovna sredstva (investicijska olajšava se ne more<br />
uveljavljati za investicije v zemljišča in zgradbe).<br />
Pogoji za znižanje davčne osnove<br />
V primeru finančnega najema lahko znižanje<br />
davčne osnove uveljavlja zavezanec, ki opremo<br />
pridobi na podlagi finančnega najema.<br />
Da ima zavezanec (samostojni podjetnik)<br />
nepretrgoma v vsem davčnem obdobju vlaganja<br />
zaposlena najmanj enega delavca za polni delovni<br />
čas, zavezanec-pravna oseba pa najmanj dva<br />
delavca za polni delovni čas. Znižanje davčne<br />
osnove lahko uveljavlja tudi zavezanec-samostojni<br />
podjetnik, ki zaposli najmanj enega delavca za<br />
polni delovni čas vsaj tri mesece pred koncem<br />
davčnega leta in je delavec pri zavezancu<br />
zaposlen za poln delovni čas nepretrgoma še<br />
najmanj eno davčno leto po letu, za katerega<br />
zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove.<br />
Obdobje uveljavljanja olajšave<br />
Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave<br />
zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih<br />
davčnih obdobjih po obdobju vlaganja,<br />
vendar zmanjšanje ne sme presegati 10.000<br />
€ v posameznem davčnem obdobju skupaj<br />
z zmanjšanjem za takšna vlaganja v tekočem<br />
davčnem obdobju in največ v višini davčne<br />
osnove.<br />
Odtujitev opreme, neopredmetega<br />
dolgoročnega sredstva<br />
Če zavezanec proda, odtuji opremo oziroma<br />
neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero<br />
je izkoristil davčno olajšavo prej kot v treh letih<br />
po letu vlaganja oziroma pred dokončnim<br />
amortiziranjem, če je to krajše od treh let, mora<br />
za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati<br />
davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma<br />
odtujitve. Za odtujitev se šteje tudi prenehanje<br />
zavezanca, izguba pravice do uporabe v primeru<br />
finančnega najema, prenos opreme oziroma<br />
neopredmetenega dolgoročnega sredstva iz<br />
podjetja v gospodinjstvo (samostojni podjetnik),<br />
pri prenehanju s stečajem oziroma likvidacijo<br />
pa začetek stečajnega oziroma likvidacijskega<br />
postopka. Za odtujitev sredstva se ne štejejo<br />
prenos premoženja na novega zasebnika (prenos<br />
na naslednika – samostojni podjetnik), prenos na<br />
novo pravno osebo (preoblikovanje s.p. v družbo),<br />
prenos na prevzemno pravno osebo, zamenjava<br />
kapitalskih deležev ter združitve in delitve.<br />
Upoštevajo pa se olajšave in pogoji, ki bi veljali, če<br />
ne bi prišlo do prenosa premoženja, zamenjave<br />
kapitalskih deležev in združitve in delitve.<br />
Olajšave za investicije zavezanec ne more<br />
uveljavljati v delu, ki so financirane iz sredstev<br />
proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti,<br />
Republike Slovenije oziroma EU, če imajo ta<br />
sredstva naravo nepovratnih sredstev.<br />
Olajšave za investicije v tovorna<br />
motorna vozila<br />
Zavezanec lahko za leto <strong>2008</strong> uveljavlja znižanje<br />
davčne osnove za investicije v tovorna motorna<br />
vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim<br />
zahtevam EURO V.<br />
Uporaba zakona:<br />
Olajšave za investicije se uveljavljajo od 1. januarja<br />
<strong>2008</strong>.<br />
Naredimo<br />
red!<br />
Kup fasciklov, dokumentov, papirja, pa<br />
premalo prostora, slaba organiziranost<br />
arhiva - v podjetju prav vsi skrbniki<br />
arhivov poslovne dokumentacije zagotovo<br />
poznajo problem z iskanjem dokumentov,<br />
brskanjem po arhivu in vsakoletno stisko<br />
s prostorom za dokumente preteklega<br />
leta. Delo ni prijetno in se ga praviloma<br />
izogibamo, dokler je le mogoče. Količina<br />
priročnih arhivov ali tekoča zbirka<br />
dokumentov je seveda odvisna od<br />
podjetja do podjetja praviloma pa so<br />
arhivi prepuščeni v skrb zaposlenim,<br />
ki dokumente kreirajo ali uporabljajo.<br />
Podjetja različno skrbijo za arhiviranje<br />
poslovne dokumentacije, odvisno od<br />
prostorskih in finančnih zmožnosti, ki jih<br />
imajo na voljo.<br />
Kaj je potrebno storiti, da se izognemo<br />
vsakoletnim težavam z arhivom?<br />
Možnosti je seveda več, prava odločitev pa je<br />
odvisna od različnih dejavnikov, kot so:<br />
■■ letno število dokumentov<br />
■■ število vpogledov v dokumente za pretekla<br />
Naredimo red<br />
obdobja<br />
■■ število uporabnikov, ki potrebujejo vpoglede v<br />
dokumente<br />
■■ vrste podatkov, ki se na dokumentih nahajajo<br />
(osebni podatki..)<br />
Kako najti pravo zdravilo za vse večje<br />
težave, ki se pojavljajo z arhivom?<br />
Pa poglejmo, katere so največje napake, ki<br />
jih skrbniki arhiva poslovne dokumentacije<br />
producirajo v pripravi dokumentov za tekočo ali<br />
arhivsko zbirko:<br />
■■ v registratorjih se nahajajo dokumenti z zelo<br />
različnimi roki hrambe;<br />
■■ kopije dokumentov se nahajajo na več<br />
različnih mestih v podjetju;<br />
■■ na registratorjih ni označeno, do kdaj se mora<br />
registrator hraniti v arhivu;<br />
■■ nimajo popisa dokumenta v arhivu;<br />
■■ ni izdelanega pravilnika o arhiviranju<br />
dokumentov.<br />
Vse skupaj ima za posledico, da je arhivska zbirka<br />
dokumentov neurejena in nepregledna. Nihče<br />
natančno ne ve, koliko dokumentov se v podjetju<br />
nahaja, večkrat imajo v arhivu dokumente dlje<br />
časa kot je potrebno, itd.<br />
Kakšne so možne rešitve in kdaj se<br />
odločiti za katero od njih?<br />
Rešitev za arhiviranje poslovne dokumentacije je<br />
več. S sprejemom potrebe zakonodaje je možno<br />
dokumente hraniti tudi v e-obliki.<br />
Prvi korak k ureditvi dokumentov je analiza<br />
količine dokumentov, ki jih imamo v arhivu in kje<br />
jih prejmemo ali produciramo, kdo so uporabniki<br />
arhivov (nabava, finance, itd.) in kolikokrat jih<br />
iščemo v arhivu.<br />
Fizična ureditev papirnega arhiva.<br />
Aktivnosti ureditve arhiva zajemajo popis arhiva,<br />
določitev rokov hrambe, odbiranje dokumentov,<br />
priprava arhiva (arhivski prostor...) in ureditev<br />
dokumentov v arhivu. Za to rešitev se je smiselno<br />
odločiti v primeru, da imamo ustrezen prostor<br />
(velikost in urejenost) in da do dokumentov v<br />
arhivu dostopamo redko .<br />
22 23
Martinovanje<br />
Pretvorba dokumentov v e-obliko.<br />
Prehod na sodoben način arhiviranja<br />
dokumentov je strateška odločitev podjetja.<br />
Možnih je več načinov pretvorbe dokumentov<br />
v elektronsko obliko. Podjetje lahko izvaja<br />
digitalizacijo dokumentov v lastni režiji ali pa se<br />
odloči za storitev skeniranja. Prednosti načina<br />
hrambe so vidne takoj, rešitev je finančno bolj<br />
zahtevna, prinaša pa dolgotrajne učinke na izrabi<br />
prostora in času zaposlenih. Rešitev zahteva<br />
informacijsko opremljenost in organizacijske<br />
spremembe.<br />
Za rešitev se je smiselno odločiti v primeru,<br />
kadar do dokumentov dostopa več različnih<br />
uporabnikov, kadar je potreba po dokumentih<br />
je dnevna, kadar sta čas iskanja in dostopa do<br />
dokumentov pomembna in kadar v arhivu<br />
hranimo varnostno zahtevnejše dokumente<br />
(osebne podatke).<br />
Najem arhivskega prostora<br />
Najem arhivskega prostora je rešitev težav z<br />
dokumenti, ki je v osnovi najcenejša od vseh<br />
naštetih rešitev. Podjetje odda dokumente v<br />
hrambo in prenese skrb nad dokumenti na<br />
izvajalca storitev. V trenutku se reši težav s<br />
prostorom in urejanjem arhiva. Vso skrb nad<br />
dokumenti prevzame skrbnik, naročnik pa ima<br />
možnost dostopa do dokumentov v najkasneje 4<br />
urah od podane zahteve.<br />
Za rešitev se je smiselno odločiti v primeru, če<br />
podjetje samo nima ustreznega prostora, če je na<br />
razpolago premalo zaposlenih in če dokumentov<br />
ne potrebujemo dnevno.<br />
Zakoni in organizacija podjetja zahteva<br />
od skrbnika arhiva, da si uredi dokumente.<br />
Arhiviranje je sestavni del poslovanja in zato mu<br />
je slej kot prej potrebno posvetiti čas. Urejena<br />
dokumentacija podjetju pomeni bazo znanja.<br />
Prej ko pristopite k reševanju problematike, prej<br />
boste z reorganizacijo arhiva dosegli urejenost in<br />
mirni spanec.<br />
Usposabljanje iz varstva<br />
pri delu<br />
Zahteva Zakona o varnosti in zdravju pri delu je<br />
periodično obnavljanje usposabljanja iz varstva pri<br />
delu. Usposabljanje bomo ponovno organizirali<br />
v četrtek, 6. novembra <strong>2008</strong>, ob 17. uri<br />
v sejni sobi OOZ Tržič, Predilniška 8.<br />
Cena: 20 EUR in 20% DDV (skupaj 24 EUR)<br />
na osebo za obrtnike, podjetnike (d.o.o., d.n.o.) in<br />
zaposlene delavce pri podjetnikih. Za delavce pri<br />
samostojnih podjetnikih, ki plačujejo 1% prispevka za<br />
izobraževanje delavcev, plača stroške usposabljanja<br />
Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih<br />
podjetnikih Gorenjske Kranj.<br />
POZOR!<br />
Po sklepu UO Sklada za izobraževanje<br />
delavcev pri samostojnih podjetnikih<br />
Gorenjske Kranj, se delavcem zaposlenim pri<br />
s.p., refundira usposabljanje iz varstva pri delu<br />
in požarne varnosti za delavce, zaposlene pri<br />
s.p. Gorenjske 19. evrov z DDV.<br />
Izvajalec tečaja za usposabljanje iz VP in PV<br />
račun pošlje delodajalcu, delodajalec plača<br />
račun izvajalcu. Delodajalec na podlagi plačila<br />
računa da zahtevek na Sklad za izobraževanje<br />
delavcev pri s.p. za refundacijo stroškov za<br />
zaposlene delavce.<br />
Vloge za povračilo dobite na Skladu.<br />
Varstvo pri delu<br />
Stroški usposabljanja se plačajo na dan<br />
usposabljanja. Znesek nakažite na firmo<br />
predavatelja pred usposabljanjem na<br />
poslovni račun št.: 02021-0091305139 pri<br />
NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Enota banke<br />
Medvode, KUŠAR IZIDOR s.p., VIK – varnostni<br />
inženiring Kušar, Rakovnik 109, 1215 Medvode.<br />
V tem primeru pa na usposabljanje prinesete<br />
kopijo virmana oz. izpiska o plačilu stroškov.<br />
24 25
Vici<br />
Direktor gradbenega<br />
podjetja je obiskal<br />
delovišče novega<br />
stanovanjskega bloka,<br />
ko je zagledal panično<br />
tekanje delavcev sem in<br />
tja po gradbišču. "Kaj pa<br />
se je zgodilo?" "Zid, ki smo<br />
ga včeraj postavili, se je<br />
podrl!" mu je odgovoril<br />
eden od delavcev. "Je vodja<br />
delovišča obveščen o tem?"<br />
"Ne, nismo ga še obvestili!"<br />
"In kaj še čakate?" "Čakamo,<br />
da ga fantje odkopljejo<br />
izpod zidu!"<br />
Vici<br />
Natakar, kako to, da sem za<br />
popolnoma enak obrok plačal pet<br />
evrov več, kot pa tisti gostje pri<br />
sosednji mizi, ki so plačali pol ure<br />
pred menoj? “No, vidite, to je pa<br />
inflacija…”<br />
Napis na vratih<br />
frizerskega salona:<br />
"Zaradi prenove<br />
lokala danes<br />
strižemo samo<br />
zadaj!"<br />
"V našem kolektivu smo zelo<br />
natančni glede čistoče in glede<br />
govorjenja resnice," reče šef novemu<br />
uslužbencu. "Ali ste si obrisali čevlje<br />
ob predpražnik, preden ste vstopili?"<br />
“Seveda, se razume.” "Kot sem rekel<br />
pričakujemo, da bo vsak govoril<br />
resnico. Pred vhodom nimamo<br />
predpražnika…"<br />
Pravilna rešitev septembrske križanke.<br />
Vodoravno: ŽOGA, ABONENT, LL, ALAN, JEŽ, KIA,<br />
OPEKAR, VL, VDOLBINA, OKNO, KRAGULJ, OKROV,<br />
LAS, TSETSE, SK, OG, FE, RA, ETA, POPEVKA, TRK,<br />
MANDARINOVEC, SED, ANALITIKA, PREKLA, OKO,<br />
UR, IČNA, LAN, TEMA, NAČRT, SADITEV, NAGELJ,<br />
OSENA, NOKIA, EKRAN.<br />
Geslo nagradne križanke pošljite skupaj s svojimi podatki po<br />
navadni ali elektronski pošti (aleksandra.kojic@ozs.si). Izžrebali<br />
26<br />
bomo nagrado, ki jo prispeva prodajalna Dona, Uzar Aljaž s.p. Geslo: OBUTEV DAL<br />
27