Obvestila - Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

Obvestila
12/2010
O B M O Č N A O B R T N O - P O D J E T N I Š K A Z B O R N I C A T R Ž I Č
Poštnina plačana pri pošti Tržič
Zakon o
malem
delu
Javni razpis
zaposli.me
predstavlja se
avtohiša
ŠIVIC

URADNE URE ZBORNICE:
Ponedeljek 8 – 12
Sreda 8 – 16
Petek 8 – 12
PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI ČLANOV
V Obvestilih in Tržičanu je možna predstavitev
dejavnosti firme. Predstavitev članov, ki imajo
poravnano članarino zbornici je brezplačna.
Izdaja:
OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA
ZBORNICA TRŽIČ
Predilniška cesta 8
4290 Tržič
tel.: 04/592 33 40
gsm: 031/365 842
fax: 04/596 30 20
davčna št.: 78405408
transakcijski račun pri ABANKI D.D.
Ljubljana
št. 05100-8010006221
e-pošta:
aleksandra.kojic@ozs.si
Izhaja enkrat mesečno
v nakladi 380 izvodov.
Glasilo je brezplačno
za člane zbornice.
Tisk:
Tiskarna Uzar Tržič
Iz vsebine
Nagovor.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
Ugodni krediti Abanke za člane OOZ Tržič in komitente Abanke .. . . . . . 4
Kratkoročni in dolgoročni krediti s subvencionirano obrestno mero .. . 5
Mesečni podatki za obračun plač in drugih prejemkov.. . . . . . . . . . . . . . 6
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
Ugodni krediti za člane OOZ Tržič s subvencionirano obrestno mero .. . 8
Zakon o malem delu - kaj pomeni za delodajalca? .. . . . . . . . . . . . . . . . . 9
Volitve OOZ Tržič.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
Kakšna naj bo poslovna vizitka.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
Predstavlja se: Avtohiša Šivic .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Socisklad .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Računovodski servisi bodo začeli s prijavo sumljivih podjetnikov.. . . 16
6 stvari, o katerih se lahko pogajate s svojim šefom.. . . . . . . . . . . . . . 19
Član – članu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Javni razpis: Zaposli.m.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Aktualno .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Vici .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
Križanka.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV
PRI S.P. GORENJSKE
Vse, ki izobražujete delavce, obveščamo, da lahko
še vedno zahtevate povračilo stroškov šolnine iz
Sklada za izobraževanje delavcev pri s.p. Gorenjske,
le v primeru, da ste delavce imeli zaposlenega na.
Sklad je dejansko prenehal poslovati, vendar je
ostalo nekaj sredstev za izobraževanje delavcev je
še na voljo. OOZ Tržič ima komisijo, ki je oblikovala
novi Pravilnik za povračila sredstev. V Pravilniku
je tudi nekaj novosti, saj ne predvideva povračila
šolnin za višješolske, visokošolska, fakultetna šolanja.
Povrnemo pa kompleten znesek tečaja iz varstva
pri delu, ipd ...

Spoštovani obrtnice in obrtniki,
še malo in za nami bo leto 2010, ki se ga bomo mnogi zapomnili
predvsem kot leto recesije in trdega boja za preživetje na trgu.
Leto 2010 je bilo tudi leto volitev na območni obrtno-podjetniški
zbornici Tržič.
NAGOVOR
Na 1. seji skupščine OOZ Tržič v novem mandatu sem dobil soglasno
podporo kot novi predsednik tržiških obrtnikov. Ker sem že v prejšnjem
mandatu velik del mandata vodil zbornico kot predsednik upravnega
odbora, smatram, da me obrtniki poznate.
Kljub temu nekaj besed o meni: Po poklicu sem lesarski tehnik in
opravljam delo direktorja v družinskem podjetju Smolej d.o.o. s 44
letno obrtno tradicijo. Ukvarjamo se z proizvodnjo pohištva in smo
v svojem segmentu eden vodilnih ponudnikov pohištva za opremo
jedilnic v Sloveniji.
Kot predsednik tržiške zbornice se bom v mandatnem obdobju 2010-
2014 prizadeval predvsem za transparentno delovanje zbornice in da
bodo obrtniki čim večji delež članarine dobili nazaj v obliki storitev,
ki jih zbornica nudi. Sem spadajo razni tečaji, izobraževalni seminarji,
družabna srečanja, oglasne storitve in podobno.
V upravnem odboru smo tržiški obrtniki iz različnih dejavnosti:
Aleš Šlibar s.p. - avtoelektrika
Katarina Meglič, MG metal d.o.o.
Jakob Šivic, Avto Šivic d.o.o.
Janko Ribnikar s.p., gostilna pri Bajdu (predsednik skupščine
OOZ Tržič)
Milan Perko s.p., Pemi strojni deli (podpredsednik UO)
Matjaž Dolinar, Leny d.o.o.
Janko Rozman s.p., RS servis
Tomo Smolej, Smolej d.o.o.
Skupaj z našo sekretarko Aleksandro Kojič pripravljamo veliko novega
v letu 2011.
Vljudno vabljeni, da tudi vi s predlogi in pobudami sooblikujete
delo in usmeritve naše in vaše zbornice.
Še enkrat hvala za zaupanje. Skupaj z upravnim odborom si bom
prizadeval, da bo mandatno obdobje 2010-2014 obdobje razvoja
obrti in podjetništva v Tržiču.
Tomo Smolej
predsednik OOZ Tržič
3

UGODNI KREDITI ABANKE
Ugodni krediti Abanke za
člane Območne obrtnopodjetniške
zbornice Tržič
in komitente Abanke
Ne spreglejte možnosti ugodnega financiranja v Abanki, ki ga omogočamo v sodelovanju z
Območno obrtno-podjetniško zbornico Tržič.
Pogoji financiranja so naslednji:
Znesek:
največ 15.000 EUR (glede na kreditno sposobnost kreditojemalca)
Obrestna mera:
Stroški odobritve:
Zavarovanje:
Druga merila:
Potrebni dokumenti
in obrazci za kredit
6-mesečni EURIBOR + 0,5 odstotne točke za kredite z odplačilno
dobo 1 leto
6-mesečni EURIBOR + 2 odstotni točki za kredite z odplačilno
dobo 4 leta
0,3 % od višine kredita, najmanj 50 EUR (ob odobritvi)
v skladu s poslovno politiko banke
kredit je namenjen komitentom Abanke oziroma tistim, ki bodo
to postali in so hkrati člani Območne obrtno-podjetniške zbornice
Tržič
• vloga za kredit (obrazec Abanke)
• obrazec Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka,
doseženega z opravljanjem dejavnosti, skupaj z bilanco stanja
in izkazom poslovnega izida
• fotokopija potrdila o plačanih davčnih obveznostih, ki ob
sklenitvi pogodbe ne sme biti starejše od 30 dni
Ponudba velja do porabe sredstev oziroma najpozneje do 31. 12. 2010.
Za dodatne informacije o ponudbi lahko povprašate vsak delovnik med 9. in 12. ter med 14. in
17. uro v poslovalnici Abanke v Tržiču, Cankarjeva 1a. Kontaktna oseba je Natalija Švab, telefon (04)
598 17 12, e-naslov natalija.svab@abanka.si.
4

SAMO ZA ČLANE OOZ TRŽIČ:
Kratkoročni in dolgoročni
krediti s subvencionirano
obrestno mero
Članom Območne obrtno-podjetnške zbornice Tržič (OOZ) so letos pri Gorenjski banki
na voljo tako kratkoročni kot dolgoročni krediti. Kreditni pogoji so bistveno ugodnejši
od redne bančne kreditne ponudbe, saj del obrestne mere subvencionira OOZ, nizko
komercialno obrestno mero pa je ponudila tudi Gorenjska banka.
UGODNI KREDITI GORENJKE BANKE
Okvirni kreditni pogoji:
OOZ Tržič letos subvencionira višji delež obrestne mere kot v preteklem letu, nižja od redne ponudbe
pa je tudi obrestna mera, ki jo je tokrat zagotovila Gorenjska banka. Za razliko od preteklega leta
so članom OOZ Tržič letos so na voljo tako kratkoročni kot dolgoročni krediti, in sicer po naslednjih
okvirnih pogojih:
obrestna mera – kratkoročna posojila 2,20 % (nominalna letna obrestna mera)
obrestna mera – dolgoročna posojila
6-mesečni EURIBOR + 1,75 %
(spremenljiva letna obrestna mera)
doba odplačila
do 60 mesecev
način odplačila
mesečno oziroma po dogovoru
višina posojila*
do 15.000 € oz. do višine, ki jo opredeli UO OOZ
obračun in odplačilo obresti
mesečno
* odvisno od posojilne sposobnosti kreditojemalca in možnosti zavarovanj
Pot do kredita:
Posojilo lahko pridobijo vsi člani OOZ Tržič, ki jim je zbornica odobrila vlogo za posojilo, in sicer ne
glede na to, ali z Gorenjsko banko tudi sicer poslovno sodelujejo. Gorenjska banka bo kreditojemalcu
sredstva nakazala po pridobljenem pozitivnem mnenju zbornice, ob podpisani posojilni pogodbi ter
urejenih potrebnih zavarovanjih posojila. Kreditojemalcem so sredstva tako dostopna v štirih korakih:
1. predložitev vloge za kredit skupaj z ustrezno dokumentacijo
2. pridobitev pozitivnega mnenja od Upravnega odbora OOZ
3. podpis kreditne pogodbe
4. nakazilo kreditnih sredstev
Dodatne informacije:
Za dodatna pojasnila, informacije in napotke pri pripravi ustrezne dokumentacije se oglasite oziroma
pokličite v Poslovno enoto Gorenjske banke v Tržiču, Trg svobode 1. Pomagali vam bodo:
Marija Žnidaršič T: 04 598 20 29 zmarija@gbkr.si
Stanka Dolinar Bohinc T: 04 598 20 16 dbstanka@gbkr.si
Robert Eler T: 04 598 20 16 roberte@gbkr.si
Zorka Žos T: 04 598 20 12 zzorka@gbkr.si
5

PODATKI ZA OBRAČUN PLAČ
Mesečni podatki za obračun
plač in drugih prejemkov
obračunski mesec: november 2010
Podatki o delovnih urah dejanski prazniki skupaj
Delovni dnevi 21 1 22
Število ur za obračun (40 urni delavnik) 168 8 176
Osnovni podatki za obračun plač
Povprečna bruto plača v RS za februar 2009
1.485,58 EUR
Prva objava povprečne plače v RS (Statistični urad RS) 15.11.2010
Uradna objava povprečne plače v RS (Uradni list RS) 19.11.2010
Splošna davčna olajšava (mesečni znesek)
258,35 EUR
Dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom
6,12 EUR
Minimalni znesek za prehrano med delom
3,56 EUR
Najnižja pokojninska osnova
842,66 EUR
Faktor revalorizacije za refundiranih obračun boleznin 1,0000
Minimalna plača
734,15 EUR
Zajamčena plača
237,73 EUR
Izhodiščna plača splošne kolektivne pogodbe
368,90 EUR
Minimalni znesek regresa za letni dopust
734,15 EUR
Maksimalni znesek regresa za letni dopust
1.039,91 EUR
Lestvica za obračun akontacije dohodnine
razred osnova nad osnova do odstotek znesek
1 0,00 EUR 627,42 EUR 16,00% 0,00 EUR
2 627,43 EUR 1.254,83 EUR 27,00% 100,39 EUR
3 1.254,84 EUR - 41,00% 269,79 EUR
6

Prispevki za socialno
varnost samozaposlenih
november 2010
1,485.58*
Nad 60.436,32
Nad
51.802,56
do vključno
60.436,32
Nad
43.168,80
do vključno
51.802,56
Nad
34.535,04
do vključno
43.168,80
Nad
25.901,28
do vključno
34.535,04
Nad 17.267,52
do vključno
25.901,28
Nad 7.111,48
do vključno
17.267,52***
Do vključno
7.111,48
Dosežena osnova v EUR za leto
2009 (v EUR)
60 % PP 90 % PP 120 % PP 150 % PP 180 % PP 210 % PP 240 % PP
Bruto zavarovalna osnova v EUR znesek
veljavne min.
plače
734.15 891.35 1,337.02 1,782.70 2,228.37 2,674.04 3,119.72 3,565.39
Prisp. zavarovanca za PIZ 15.50% 113.79 138.16 207.24 276.32 345.40 414.48 483.56 552.64
Prisp. delodajalca za PIZ 8.85% 64.97 78.88 118.33 157.77 197.21 236.65 276.10 315.54
Skupaj prispevki za PIZ 178.76 217.04 325.57 434.09 542.61 651.13 759.66 868.18
Prisp. zavarovanca za ZZ 6.36% 46.69 56.69 85.03 113.38 141.72 170.07 198.41 226.76
Prisp. delodajalca za ZZ 6.56% 48.16 58.47 87.71 116.95 146.18 175.42 204.65 233.89
Prisp. za poškodbe pri delu 0.53% 3.89 4.72 7.09 9.45 11.81 14.17 16.53 18.90
Skupaj prispevki za ZZ 98.74 119.88 179.83 239.78 299.71 359.66 419.59 479.55
Prisp. zavarovanca za starš. var. 0.10% 0.73 0.89 1.34 1.78 2.23 2.67 3.12 3.57
Prisp. delodajalca za starš. var. 0.10% 0.73 0.89 1.34 1.78 2.23 2.67 3.12 3.57
Prisp. zavarovanca za zaposl. 0.14% 1.03 1.25 1.87 2.50 3.12 3.74 4.37 4.99
Prisp. delodajalca za zaposl. 0.06% 0.44 0.53 0.80 1.07 1.34 1.60 1.87 2.14
Skupaj drugi prisp. 2.93 3.56 5.35 7.13 8.92 10.68 12.48 14.27
PRISPEVKI SKUPAJ 280.43 340.48 510.75 681.00 851.24 1,021.47 1,191.73 1,362.00
*Povprečna bruto plača za september 2010 (PP), v EUR (končni podatki)
**Minimalna plača za leto 2009
***Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2009, v EUR (končni podatki)
Zavezanec plača prispevke do 15. 12. 2010; v enakem roku mora pristojnemu davčnemu uradu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu
OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada.
PRISPEVKI SAMOZAPOSLENIH
7

UGODNI KREDITI ZA ČLANE OOZ
Ugodni krediti za člane OOZ
Tržič s subvencionirano
obrestno mero
Spoštovane obrtnice in obrtniki,
V teh časih vsi skupaj iščemo najboljše rešitve, kako ohraniti naše poslovanje čimbolj neokrnjeno.
Trudimo se pridobiti nova naročila, da bomo lahko obdržali zaposlene delavce. Na OOZ Tržič zaznavamo
težave naših članov pri poslovanju, zato se trudimo, da pomagamo po svojih najboljših močeh. V
upravnem odboru smo se odločili za finančno podporo našim zvestim članom, ki redno plačujejo
članarino in prispevajo k razvoju podjetništva v Tržiču. Želimo, da bi lažje premostili morebitne težave in
si z ugodnim kreditom olajšali tekoče poslovanje.
Na 39. seji UO OOZ Tržič smo zato sklenili, da bomo namenili skupno 5.000.- € za
sofinanciranje obrestne mere in vam omogočili najem ugodnih kreditov pri Abanki Vipa d.d
in Gorenjski banki d.d.
Kredite s subvencionirano obrestno mero je možno pridobiti do 31.12.2010 oz. do porabe
subvencijske kvote.
Poleg splošnih bančnih pogojev navajamo še ostale pogoje za pridobitev kredita:
1. OOZ Tržič bo sofinancirala obrestno mero v višini 3,5% za kratkoročne kredite do 1 leta in
sorazmerno za dolgoročne kredite z odplačilno dobo 4 ali 5 let.
2. Dolžina vračanja kredita je največ 1 leto za kratkoročne kredite oz. do 5 let za dolgoročne kredite
(odvisno od ponudbe posamezne banke).
3. Za operativno izvedbo postopkov odobritve sofinanciranja obrestne mere bo skrbela tri-članska
komisija iz UO OOZ Tržič.
4. Kreditojemalec mora biti član OOZ Tržič vsaj pol leta.
5. Kreditojemalec ne sme biti dolžnik iz naslova članarine na dan obravnave vloge za sofinanciranje
obrestne mere.
6. Kreditojemalec mora podpisati izjavo, da bo kreditna sredstva uporabil le v poslovne namene.
7. Maksimalni znesek kredita je 15.000.- € na člana.
8. Kreditojemalec mora v času vračanja kredita redno plačevati članarino obrtni zbornici, sicer ga
obrtna zbornica lahko pozove k vrnitvi odobrenega zneska sofinanciranja vključno z zakonitimi
zamudnimi obrestmi.
9. Banka lahko zavrne vlogo za odobritev kredita v primeru slabe bonitete prosilca.
10. Upoštevali bomo vrstni red oddaje vlog za najem kredita do porabe subvencijskih sredstev.
Pogoje kreditiranja sodelujočih bank si lahko preberete v aprilski številki obvestil.
Za informacije se obrnite na eno od sodelujočih bank ali na OOZ Tržič (tel. 04/592-33-40
ali GSM 031/365-842).
PREDSEDNIK UO OOZ TRŽIČ
Tomo Smolej l.r.
8

Zakon o
malem delu -
kaj pomeni za
delodajalca?
Čeprav je bil Zakon o malem delu
(ZMD) sprejet 26. oktobra letos, je bil
teden za tem že izglasovan odložilni
veto Državnega sveta RS na ZMD. Ob
vnovičnem odločanju bodo poslanci za
sprejetje zakona potrebovali absolutno
večino. Na ministrstvu za delo, družino in
socialne zadeve pa verjamejo, da bodo
z vnovično obravnavo dobili potrebno
večino.
Kaj pa Zakon o malem delu, če
bo seveda sprejet, pomeni za
delodajalce?
Malo delo je plačano, začasno ali občasno delo
oziroma trajnejše časovno omejeno delo študentov
in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih
neaktivnih oseb, kamor sodi oseba, ki nima statusa
dijaka ali študenta, ni upokojena, ni prijavljena na
Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot
brezposelna oseba, ni zaposlena, ni samozaposlena,
nima statusa kmeta, ni edini družbenik zasebne
družbe ali zavoda in tudi ni družbenik zasebne
družbe ali zavoda, ki je v preteklem koledarskem
letu iz naslova udeležbe v dobičku prejela znesek,
ki presega povprečno višino minimalne plače
v Republiki Sloveniji za to leto in ni vključena v
obvezna socialna zavarovanja niti ni v nobenem
pravnem razmerju, ki mu nalaga obveznost
vključitve v ta zavarovanja.
Dejavnost posredovanja malega dela bodo
opravljale izključno organizacije, pooblaščene
na podlagi pridobljenega dovoljenja ministrstva
za delo. Malo delo bo bolj obdavčeno od
študentskega; trenutni 14 % koncesijski dajatvi bo
potrebno prišteti še 15,5% za socialne prispevke
(prispevka za primer poškodbe pri delu in poklicne
bolezni, v višini 0,53 %, prispevka za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje v višini 9,01 % in prispevka za
zdravstveno zavarovanje v višini 5,96 %. Delodajalec
je na podlagi izpolnjene in potrjene napotnice
dolžan zagotoviti upravičencu plačilo za opravljeno
malo delo ter obračunati in plačati prispevke
za socialna zavarovanja najkasneje do 15. dne v
naslednjem mesecu, brezposelne osebe pa morajo
o opravljanju malega dela obvestiti Zavod Republike
Slovenije za zaposlovanje.
Obseg malega dela je tako za delodajalce kot za
upravičence omejen; upravičenec lahko malo delo
opravlja v obsegu največ 14 ur na teden. Študent ali
dijak lahko malo delo opravlja tudi več ur na teden,
vendar pa v posameznem koledarskem letu ne
sme preseči dovoljenega obsega ur iz prejšnjega
odstavka, preračunanega na letni obseg ur, kar
znese 728 ur.
Upravičenec lahko malo delo opravlja pri več
delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči
zakonsko predpisane omejitve glede števila ur.
Posamičen letni zaslužek od malega dela bo omejen
na največ 6000 eur bruto oz. 5100 eur neto. Bruto
prejemek upravičenca za opravljeno uro malega
dela ne sme biti nižji od 3,50 EUR in ne višji od
8,00 EUR. Za delodajalce je pomembna še ena
omejitev: malo delo lahko naenkrat opravlja toliko
upravičencev, da njihovo število ne presega 30 %
vseh redno zaposlenih pri tem delodajalcu.
Vir: poslovni-bazar.si
BREZPLAČNO SVETOVANJE
ZA ČLANE OOZ
Na Območni obrtno-podjetniški zbornici
Tržič imamo naslednja brezplačna
svetovanja:
■■
■■
pravno svetovanje - g. Janez Kikel
(prijave sprejemamo na tel. št. 04/592 33
40 ali 031/ 365- 842
knjigovodsko in računovodsko
svetovanje poteka vsak ponedeljek,
sredo in petek od 8h do 12 ure. Svetuje
Jure Erlah, KNS d.o.o tel. 592 40 20.
Vsa svetovanja so brezplačna za člane, ki
imajo poravnane obveznosti do OOZ Tržič.
ZAKON O MALEM DELU
9

VOLITVE OOZ TRŽIČ
VOLITVE
OOZ
TRŽIČ
Na OOZ Tržič je bila v sredo, 03.11.2010
prva seja skupščine za mandatno
obdobje 2010-2014. Za predsednika
OOZ Tržič je bil izvoljen g. Tomo
Smolej za predsednika skupščine pa
g. Janko Ribnikar. Predsednik OOZ je
mandatar za sestavo UO. Člani UO za
mandatno obdobje 2010-2014 so:
1. DOLINAR MATJAŽ, LENY d.o.o., Loka
2. SMOLEJ TOMO, Smolej d.o.o.,
Proizvodnja pohištva, Kovor
3. PERKO MILAN st.,
PEMI - strojni deli, Kovor
4. ŠLIBAR ALEŠ, Avtoelektrika, Zvirče
5. ŠIVIC JAKOB, Avto Šivic d.o.o., Tržič
6. MEGLIČ KATARINA, MG METAL d.o.o.,
Grahovše – Tržič
7. RIBNIKAR JANKO, Gostilna pri Bajdu,
Senično
8. ROZMAN JANKO, Rozman servis, Tržič
9. KOJIČ ALEKSANDRA, članica UO
po funkciji
NAMENITE DEL DOHODNINE
SVOJI OBRTNIŠKI
HUMANITARNI USTANOVI!
Dajmo raje sebi ali stanovskim kolegom
kot – državi!
Skladno s 142. členom zakona o
dohodnini lahko vsak državljan zahteva,
da se do 0,5 odstotka dohodnine,
odmerjene po tem zakonu od
dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno
osnovo, nameni tudi za financiranje
splošnih koristnih (humanitarnih)
namenov.
Letos julija je Ustanova za humanitarno
pomoč obrtnikom pridobila status
upravičenca do teh sredstev in zdaj
poziva vse člane, naj svoj del dohodnine
namenijo svoji stanovski humanitarni
organizaciji, torej svojim kolegom (in
sebi, če bo treba), kakor pa državi. Če
želite del svoje dohodnine nameniti
Ustanovi za humanitarno pomoč
obrtnikom, izpolnite obrazec (dobite ga
v reviji Obrtnik ali na sedežu OOZ Tržič)
in ga posredujete na OZS, Celovška 71,
Ljubljana.
Nikoli ne veste, kdaj boste tudi sami
med tistimi, ki bodo potrebni pomoči!
10

Kakšna naj
bo poslovna
vizitka
Ste na poslovnem srečanju, kjer
spoznate mnogo novih ljudi in obrazov. S
potencialnim poslovnim partnerjem ste
si segli v roke in izmenjali vizitke.
Vizitke, ki jih dobite v roke so vseh oblik,
barv, tekstur in velikosti. Dobili ste tudi nekaj
miniaturnih CD-jev, vizitke iz pločevine ali mini
zloženke. Včasih so takšne variacije zanimive in
primerne, spet drugič pa čisto neprimerne.
Ameriška podjetnica pa je dobila idejo, kako
oblikovati vizitko, da ne boste že naslednji
dan pozabili, od koga ste jo sploh prejeli.
Njeno podjetje 15 Second Pitch izdeluje
poslovne vizitke, na katerih je poleg imena
in kontaktnih informacij tudi vaša fotografija
in kratka predstavitev vašega dela. Ni ravno
najbolj elegantna, je pa zelo praktična rešitev,
ki podjetnikom pomaga, da ne pozabijo s čim
se lastnik vizitke ukvarja. Tako je veliko lažje
nadaljevati dogovore o sodelovanju, ko natanko
veste na koga se obrniti.
Več strokovnjakov se strinja, da so vizitke zelo
pomembno marketinško orodje, predvsem
pri začetnikih, zato vam ponujamo še nekaj
nasvetov pri oblikovanju vizitke:
■■
■■
■■
■■
Vizitke nikakor ne smejo izgledati, kot da ste
jih natisnili na domačem printerju. Vizitke naj
vam natisnejo profesionalni tiskarji, na hrbtni
strani pa lahko pustite prostor za zapiske.
Na vizitke dodajte slogan - če ga seveda
imate in je unikaten in nezamenljiv, v
nasprotnem primeru ga raje izpustite
Obvezno dodajte e-poštni naslov. Vendar si
priskrbite naslov z vašim imenom in imenom
podjetja, saj izgleda veliko bolj profesionalno
kot npr. barbara1995@yahoo.com.
Telefonska številko podjetja je prav tako
obvezen podatek, vendar če delate doma,
■■
■■
naj to ne bo domača številka. V tem primeru
raje uporabite številko mobilnega telefona,
saj boste v nasprotnem dvigovali telefone
tudi ob 10h zvečer.
Še oblika: postavite na mizo svojih deset
najljubših vizitk in jih pazljivo preglejte:
kakšni fonti, velikosti in barvne kombinacije
so uporabljene. Kmalu boste ugotovili, da
čeprav se tipi papirja in logotipi razlikujejo, so
najboljše vizitke precej preproste.
Enostavno ponavadi deluje. Zapomnite si,
da ne prodajate vizitke ampak storitev ali
izdelek, zato svojo kreativno energijo raje
usmerite tja.
Vir: Are You Your Business Card? Barry Moltz, www.
guruknowledge.org
IZ DELA OOZ TRŽIČ
03.11.2010 je na OOZ Tržič potekala 1.
Skupščina OOZ Tržič v mandatnem obdobju
2010-2014.
15.11.2010 je na Občini Tržič potekal seminar
na temo POKOJNINSKA REFORMA. Novosti
je predstavil g. Dušan Bavec. Seminarja se je
udeležilo 15 članov OOZ Tržič.
16.11.2010 je v Laškem potekal sestanek
vseh predsednikov in sekretarjev OOZ ter
predsednikov in sekretarjev strokovnih
sekcij.
16.11.2010 je na OOZ Tržič potekala 1. seja
UO v mandatnem obdobju 2010-2014
24.11.2010 je bil na OOZ Tržič sestanek
sekcije atoserviserjev. Pogovarjali so se o
možnostih obuditve delovanja sekcije.
POSLOVNA VIZITKA
11

AVTOHIŠ
RENAULT, DAC
pooblaščeni prod
Družinsko podjetje iz Loke
pri Tržiču, ekipa delovnih in
predanih, prijazen sprejem
in najboljša oskrba vašega
vozila - vse to je Avtohiša
Šivic.
Zgodba se začenja pred več
kot 42 leti, ko je Marijan Šivic,
avtomehanik po poklicu,
odprl splošno avtomehanično
delavnico na Loki. Z nabiranjem
znanja in izkušenj je začel
slediti zahtevam znamke Volvo,
nato pa presedlal na Renault,
kateremu pri Šivicu ostajajo
zvesti še danes.
Očitno je bilo predanost poklicu v družini čutiti, saj sta se
dva sinova odločila za delo z avtomobili. Mlajši sin Jaka je
končal izobraževanje za elektrotehnika, pomagal v delavnici
in jo kasneje tudi prevzel, tako da danes stopa po očetovih
stopinjah in nadvse uspešno nadaljuje družinsko tradicijo.
Sleherni opazovalec vidi, da se s srcem in dušo posveča obrti in
da je zanj odlično še vedno premalo.
Zaposleni v delavnici so stalno pod Jakovim
budnim očesom, ki je tako imenovani
Kotech. Opravljeno ima namreč istoimensko
izobraževanje v učnem centru Renault, ki je tudi
najvišja stopnja njihovega šolanja. Seznanjen
je z najnovejšimi modeli vozil in njihovimi
posebnostmi, na dve leti pa opravlja tudi
obnavljalne tečaje. Mehaniki Nejc, Simon in
Matic so tako deležni kakršnekoli pomoči ali
nasveta, poleg tega da tudi sami opravljajo
izobraževanja v elektronski obliki preko
interneta.
Delavnica strankam nudi širok spekter
storitev in stalno skrbi za napredek in
kvalitetno prodajno-servisno dejavnost.
Sprva moramo seveda omeniti
pooblaščeni servis in garancijska
popravila vozil Renault in Dacia ter
prodajo novih vozil Renault in Dacia. Znamka
od njih zahteva tudi profesionalno opremo in celoten kolektiv
z njeno pomočjo v najboljši meri prenaša svoje znanje,
sposobnosti in izkušnje na vozila.
12

A ŠIVIC
IA IN NISSAN
ajalec in serviser
Seveda poskrbijo tudi za osebna in gospodarska
vozila drugih znamk: VW, Audi, Škoda, Seat,
Peugeot, Citroen, Fiat, Opel… Za vse omenjene
znamke nudijo tudi polno diagnostiko z
diagnostično napravo. V avtomehanični delavnici
izvajajo tudi merjenje izpušnih plinov, optične
nastavitve preme, kontrolo akumulatorjev in zavor
na testni stezi. Ukvarjajo se še s popravilom in
polnjenjem klimatskih naprav ter 24urno avtovleko
v primeru nepričakovanih slučajev na cesti v
sodelovanju z zavarovalnico Triglav in Adriatic-
Slovenica.
Pri Šivicu pa poskrbijo tudi za zunanjost vozila. V
ročni avtopralnici namreč s kvalitetnimi preparati
operejo, premažejo in po želji tudi notranje očistijo
jeklene lepotce, odločite pa se lahko tudi za
poliranje in čiščenje platišč iz notranje strani. In če
smo že pri pnevmatikah, tudi nanje niso pozabili.
Možen je nakup, hitra montaža in celo podkleteno
shranjevanje pnevmatik, ki seveda ustreza vsem
standardom primernega skladiščenja. V prostoru za
1000 kosov je stalna temperatura 15°C, vse skupaj
pa je tudi ustrezno računalniško vodeno.
Zadnje čase je v porastu tudi prodaja, za katero
v večji meri skrbi Maja, že 8 let zaposlena v
avtosalonu, kjer je odgovorna za administracijo,
naročanje materiala, sprejemanje strank in izdajo
računov. V trgovini tako prodajajo strešne kovčke,
prtljažnike, nosilce za kolesa in smuči,
avtoprevleke,
avtoradije in zvočnike, avtokozmetiko,
akumulatorje z garancijo in raznorazne dodatke
za lažji tek motorja in manjšo porabo goriva. Vse
našteto vam lahko tudi montirajo. Pri Šivicu se
tako stalno nekaj dogaja. Idejam, ambicijam in
spremembam kar ni konca. Ravno so zaključili s
predelavo salona v nekoliko povišano delavnico
za kombi vozila, ki je poleg širitve predstavljala
tudi kar veliko investicijo, že kujejo načrte za
naprej. Prodajni salon bodo v bližnji prihodnosti
primorani preurediti, saj Renault od njih zahteva
razstavljenega Renault Senica in stalno prisotna
vsaj tri vozila znamke Renault za ogled.
Delo v salonu je konstantno, v zadnjih letih niti
po novem letu ni nobenega zatišja več. Maja
vodi čakalno knjigo in se s stranko dogovori za
ustrezen termin, nato pa se mehaniki trudijo, da
je popravilo končano v enem dnevu. V tem času
strankam lahko ponudijo tudi enega izmed treh
nadomestnih vozil. Poleg skoraj celodnevnega
delovnega časa med tednom, ki je raztegnjen od
7.00 zjutraj pa do 17.00 popoldne, razen ob petkih
do 15.00, na željo stranke skoraj vedno delajo tudi
ob sobotah.
In zato stranke prihajajo od blizu in od daleč.
Dober glas seže v deveto vas, zagotovo pa svoje
prispeva tudi cena. Urna postavka je v primerjavi
s Kranjem, kaj šele Ljubljano, precej nižja, kar je
odličen magnet za redne stranke. V času mojega
obiska sem imela priložnost poklepetati z eno
izmed njih, gospodom, ki iz Ljubljane k Šivicu
redno vozi vse službene in avtomobile za domačo
uporabo, kar skupaj nanese kar 7 vozil. »Sploh
ni primerjave«, mi zaupa in nadaljuje: »Tu je
enostavno super, vzdušje je domače, vsi so izredno
prijazni in ustrežljivi, zagotovo je vredno poti«.
Zagotavlja, da je razlika v ceni občutna in da je
delo vedno opravljeno zanesljivo in profesionalno.
Prednost delavnice je tudi v tem, da strankam v
dogovoru z mehanikom omogočijo prisotnost
pri celotni obravnavi njihovih vozil, kar vzbuja
zaupanje in prepričljivo kvaliteto.
Vozila se pri Šivicu počutijo kot doma, vestni
lastniki pa se s svojimi ljubljenčki lahko še dolgo
varno in zanesljivo potepajo po svetu in to je vse
in še več, kar od servisa lahko pričakujemo.
Neža Kralj
13

SOCISKLAD
Oglasno sporočilo
TUDI S PROJEKTOM (OPERACIJO) SOCISKLAD DO USTREZNEJŠIH REŠITEV ZA OBRT
IN MALO PODJETNIŠTVO
Projekt (operacija) SOCISKLAD, ki ga OZS letos izvaja skupaj z ministrstvom za javno
upravo, naj bi predvsem poglobil socialni dialog v Sloveniji, kar je tudi želja Evrope ter
spodbudil hitrejše reševanje številnih problemov v gospodarstvu. Konkretni rezultati tega
projekta bodo ustrezne spremembe vrste zakonov: zakona o delu na črno, zakona o izdelavi
izjave o varnosti z oceno tveganja posameznega delovnega mesta predvsem za male
gospodarske subjekte, pa tudi zakona za ustanovitev sklada za odpravnine, ki bi
delodajalcem ob zaprtju firme zagotavljal sredstva za poplačilo delavcev, in posredno še
nekaterih drugih zakonov.
OZS je v okviru tega projekta letos opravila že vrsto aktivnosti, s katerimi povezuje partnerje
in ciljne skupine tega projekta. Vanj se obrtniki in podjetniki vključujejo tako preko OOZ kot
tudi preko strokovnih sekcij, v izvajanje pa so vključeni tudi funkcionarji in zaposleni v OZS in
OOZ.
Med doslej opravljenimi aktivnostmi kaže posebej omeniti dva izjemno važna dogodka, ki ju
je pripravila OZS. To so bili letošnji Dnevi slovenske obrti v Portorožu, ko je izvedla kar tri
okrogle mize z zgoraj navedeno vsebino. V času MOS pa sta posebej odmevali mednarodna
konferenca o vplivu sive ekonomije na legalno ekonomijo in potrošnike ter delavnica za
oblikovanje predlogov za zmanjšanje sive ekonomije. Večletna opozorila OZS, da s
toleriranjem sive ekonomije na moremo resno govoriti o prihodnjosti države, so zaradi
nevzdržnih razmer v našem gospodarstvu v tem času še posebej aktualna. Siva ekonomija
je namreč pri nas dobila že takšne razsežnosti, da nas uvršča v sam evropski vrh. Zato ne
preseneča, da so opozorilom OZS sedaj pritegnili tudi veliki gospodarski subjekti, ki vse bolj
občutijo krizo.
Sivo ekonomijo spodbuja vrsta dejavnikov, med njimi plačilna nedisciplina, neustrezna
davčna politika, rigiden trg dela, brezposelnost, posebni zakonski položaji in izjeme ter
toleranten odnos prebivalstva do nje. Ukrepi za njeno omejevanje morajo torej delovati na
njene generatorje, kar terja najprej posege na zakonodajnem področju. Spremeniti bi morali
več zakonov (zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, zakon o graditvi
objektov, zakon o kmetijstvu). Potrebni so tudi določeni posegi v insolvenčno zakonodajo
(ukinitev instituta prisilne poravnave, uzakonitev obveznega pobota terjatev, pri izvršbi
skrajšati roke na sodiščih in izenačiti stečaj espeja s stečajem d.o.o.-ja.. Nujna je tudi uvedba
bolj fleksibilnih določb v zakon o delovnih razmerjih, bistveno izboljšavo bi prav gotovo
pomenila tudi ustanovitev sklada za odpravnine, na davčnem področju pa praksa, da vsak
račun šteje. Spodbudo legalnim institucionalnim oblikam dela bi verjetno prispevala tudi
davčna olajšava za prvo ustanovitev podjetja.
V okviru projekta (operacije) SOCISKLAD je bila izvedena že vrsta izobraževanj in
usposabljanj. Posebej je potrebno izpostaviti forum obrti in podjetništva, ki se ga je
Operacija SOCISKLAD: 'Krepitev socialnega dialoga na področju delovnopravne zakonodaje s
poudarkom na zmanjšanju dela na črno, ustanovitvi sklada za odpravnine in selektivnega izdelovanja
izjav o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta'
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v
okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete:
Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja
nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.
1
14

SOCISKLAD
udeležilo 365 udeležencev. Temu je sledilo pet delavnic, ena z mednarodno udeležbo, pa
tudi mednarodna konferenca in trije posveti in tri okrogle mize. Na vseh teh dogodkih je bilo
preko 530 udeležencev. Izobraževanja so se izvajala regijsko in tako pokrivala celotno
območje Slovenije.
Na treh razlićnih internih usposabljanjih se je doslej 22 udeležencev usposabljalo za
komuniciranje in spoznavalo odnose z mediji, 29 udeležencev za vodenje skupinskih
procesov (moderiranje) in pridobivalo pogajalske veščine, 29 mediatorjev pa je že
usposobljenih za opravljanje mediacije in arbitraže.
Obrtnikom in podjetnikom priporočamo, da še naprej pozorno spremljajo spletno stran OZS
in obvestila, ki jih prejemajo od OZS in OOZ o ponujenih priložnostih, da si naberejo
potrebna znanja za uspešen socialni dialog, od katerega je odvisen tako položaj
delodajalcev, kot tudi položaj zaposlenih. V prihodnjih mesecih izvajanja projekta - končal se
bo sredi aprila s forumom obrti in podjetništva - bo OZS v sodelovanju z OOZ pripravila več
različnih seminarjev na srečanjih strokovnih sekcij.
OZS je o vsebinah, ki jih obravnava v sklopu tega projekta, doslej izdala že nekaj publikacij,
in sicer eno brošuro, tri zbornike, sedem priložnostnih zloženk, del tega gradiva pa je izdala
tudi v obliki e-knjige Navedene publikacije si lahko ogledate na spletni povezavi
http://www.ozs.si/prispevek.asp?IDpm=5210
Operacija SOCISKLAD: 'Krepitev socialnega dialoga na področju delovnopravne zakonodaje s
poudarkom na zmanjšanju dela na črno, ustanovitvi sklada za odpravnine in selektivnega izdelovanja
izjav o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta'
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v
okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete:
Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja
nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.
2
15

GOSPODARSKI KRIMINAL
Računovodski
servisi
bodo začeli
s prijavo
sumljivih
podjetnikov
Zavezanci po Zakonu o preprečevanju
pranja denarja in financiranja terorizma
(ZPPDFT) so določeni v 4. členu zakona.
Med drugimi so zavezanci tudi pravne in
fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z
dejavnostjo računovodskih storitev.
ali obenem več indikatorjev skupaj (če so ti
podani). Obstoj samo enega indikatorja, ki kaže
na to, da je transakcija sumljiva, včasih zadošča
za posredovanje podatkov Uradu, včasih pa
predstavlja zgolj opozorilo, da je potrebno
skrbno preučiti transakcijo in z njo povezano
stranko, da bi s tem morda odkrili še druge
indikatorje.
V seznamu so kot indikatorji za prepoznavanje
sumljivih transakcij navedeni primeri transakcij
in neobičajnih okoliščin pri njihovem izvajanju,
da bi zavezanci z večjo pozornostjo preverili
možnost obstoja razlogov za sum pranja
denarja. Seznam indikatorjev naj zaposlenim
služi kot pomoč za lažje prepoznavanje in naj se
ne uporablja kot rutinski instrument.
Zaposleni lahko tudi sami ocenijo, da v zvezi s
stranko ali transakcijo obstajajo razlogi za sum
pranja denarja, ne glede na to, da indikatorja ni
na seznamu indikatorjev.
V letu 2010 bo Urad za preprečevanje pranja
denarja (UPPD) začel preverjati oz. pozivati
računovodske servise, da predložijo podatke
kako kot zavezanci spoštujejo ZPPDFT.
Indikatorji za prepoznavanje
sumljivih transakcij za pravne
in fizične osebe, ki opravljajo
računovodske storitve
Seznam indikatorjev temelji na dveh načelih
in sicer poznati svojo stranko in poznati njeno
poslovanje. Poznavanje stranke predstavlja
izhodišče za ugotavljanje, ali pri določenih
transakcijah obstajajo razlogi za sum storitve
kaznivega dejanja pranja denarja po 245.
členu Kazenskega zakonika RS. Razlogi za sum
so podani v vseh primerih, ki niso v skladu s
strankinim običajnim ravnanjem in se lahko
nanašajo na njeno obnašanje, način izvedbe
transakcije, premoženje in druge neobičajne
okoliščine. Pri neznani stranki pa je potrebno
upoštevati tiste indikatorje, ki niso povezani s
poznavanjem stranke.
Pri ugotavljanju ali so pri poslovanju posamezne
stranke podani razlogi za sum pranja denarja
je potrebno presojati vsak indikator zase
Indikatorji, ki se nanašajo na stranko:
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
Stranka ustanavlja ali dokapitalizira podjetja
brez ekonomsko upravičenega razloga.
Stranka brez utemeljenega razloga ne odpre
poslovnega računa tudi po preteku enega
leta od vpisa družbe v sodni register
Stranka brez ekonomske ali pravne logike
odpre ali vodi več računov ali posluje preko
teh računov, ki v nasprotju s predpisi niso
prikazani v bilancah.
Stranka nima redno ali pogodbeno
zaposlenih delavcev, kar je neobičajno za
dejavnost, ki jo opravlja.
Stranka ne ve zanesljivo, kje se nahaja njena
poslovna dokumentacija.
Stranka pogosto in brez utemeljenega
razloga zamenja osebo(e), ki zanjo
opravlja(jo) računovodske storitve.
Stranka v nasprotju s poslovno prakso prosi,
da računovodja zanjo v svojem imenu in za
svoj račun opravi transakcijo.
Prekinitev pogodbe o sodelovanju zaradi
zahteve po dodatnih pojasnilih o določenih
transakcijah, brez drugih utemeljenih
razlogov.
16

■■
Stranka prihaja iz države, ki po podatkih
mednarodnih organizacij in združenj (FATF,
EU, Svet Evrope, OECD...) ne upoštevajo
standardov na področju preprečevanja in
odkrivanja pranja denarja in financiranja
terorizma, ki so znana po proizvodnji in
prodaji mamil, ali so po podatkih domačih
organov znana kot davčni raji.
Indikatorji, ki se nanašajo na transakcijo ali
premoženje
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
Velika, nepojasnjena nihanja v prihodkih
oziroma za panogo neobičajno visoki
prihodki glede na odhodke.
Nepojasnjen enkratni prihodek, ki presega
10-kratnik povprečne enomesečne realizacije
preteklega leta iste dejavnosti, brez razširitve
dejavnosti (ni novih zaposlenih, isti poslovni
prostori... ).
Nelogični odpisi terjatev in obveznosti, ki
presegajo 10% sredstev stranke.
Ekonomsko ali pravno nelogično poslovanje
stranke s subjekti iz držav, ki so znane po
proizvodnji mamil.
Poslovanje stranke s subjekti iz držav, ki
po podatkih mednarodnih organizacij in
združenj (FATF, EU, Svet Evrope, OECD...)
ne upoštevajo standardov na področju
preprečevanja in odkrivanja pranja denarja
in financiranja terorizma, ki so znana po
proizvodnji in prodaji mamil, ali so po
podatkih domačih organov znana kot davčni
raji.
Nelogični prilivi iz računov v tujini ali
nelogični odlivi na račune v tujini, kjer
stranka nima poslovnega partnerja.
Pogosta nelogična plačila hčerinskim ali
drugače povezanim družbam ali plačila
fizičnim osebam.
Nelogično opravljanje transakcij pod mejo,
za katero je predpisana identifikacija.
Nelogično gotovinsko poslovanje, ki se
izvaja pod mejo, za katero je predpisano
sporočanje transakcij Uradu.
Nelogično predčasno odplačevanje kreditov
ali posojil.
Dajanje posojil delničarjem ali zaposlenim, ki
je v nasprotju s predpisi.
■■
■■
■■
Plačila za nedefinirane storitve ali plačila
za večji obseg storitev, kot jih je mogoče
dokazati.
Stranka sklene pogodbo o življenjskem
zavarovanju s plačilom enkratne premije in
nato brez utemeljenega razloga predčasno
prekine pogodbo.
O transakcijah ni nobenih dokazil oziroma so
le-ta pomanjkljiva.
Seznam indikatorjev za
prepoznavanje sumljivih transakcij s
področja financiranja terorizma
V posameznih sektorjih zavezancev po
Zakonu o preprečevanju pranja denarja in
financiranja terorizma so že sprejeti indikatorji
za odkrivanje pranja denarja, ki delno pokrivajo
tudi indikatorje s področja preprečevanja
financiranja terorizma. V skladu z navedenim se
v tem seznamu navedeni indikatorji uporabljajo
kot dopolnitev k že obstoječim seznamom
indikatorjev s področja pranja denarja.
Del teh indikatorjev sta tudi seznama fizičnih
in pravnih oseb povezanih s terorizmom in
financiranjem terorizma, zoper katere sta
Varnostni svet Združenih narodov in EU v
okviru skupne zunanje politike sprejela sankcije
prepovedi posedovanja in razpolaganja s
finančnimi sredstvi.
OPOMBA; Na seznamu EU so tudi osebe, zoper
katere sankcije niso bile sprejete v zvezi s
financiranje terorizma in zato niso v pristojnosti
Urada za preprečevanje pranja denarja.
Indikatorji, ki se nanašajo na račun
■■
■■
■■
■■
Na računu je za poslovanje pooblaščenih
več oseb, ki niso v očitnem sorodstvenem
razmerju.
Račun odprt za pravno osebo, ki ima enak
naslov kot druga pravna oseba, na katerih
ja za poslovanje pooblaščena ista fizična
oseba.
Fizična oseba odpre več računov, na katere
prejema majhna nakazila.
Račun odpira fizična ali pravna oseba,
ki je vključena v aktivnosti organizacije
ali fundacije, ki podpira cilje in zahteve
teroristične organizacije.
GOSPODARSKI KRIMINAL
17

GOSPODARSKI KRIMINAL
18
■■
Račun odpira fizična ali pravna oseba,
ki bi lahko bila povezana s teroristično
organizacijo.
Indikatorji, ki se nanašajo na sklenitev
poslovnega razmerja
■■
■■
■■
■■
Poslovno razmerje se sklepa za pravno
osebo, ki ima enak naslov kot druga
pravna oseba, na katerih ja za poslovanje
pooblaščena ista fizična oseba.
Fizična oseba sklene več razmerij, na podlagi
katerih sklene več manjših poslov.
Poslovno razmerje sklepa fizična ali
pravna oseba, ki je vključena v aktivnosti
organizacije ali fundacije, ki podpira cilje in
zahteve teroristične organizacije.
Razmerje sklepa fizična ali pravna oseba,
ki bi lahko bila povezana s teroristično
organizacijo.
Indikatorji, ki se nanašajo na stranko
■■
■■
■■
■■
■■
■■
Stranka želi vstopiti v poslovno razmerje, ki ni
skladno z njenimi cilji.
Ni logične povezave med izvršenimi posli in
dejavnostjo stranke.
Izjave in podatki pri postopku identifikacije
so nekonsistentni (napačno navajanje
prebivališča državljanstva, priimka, datuma
rojstva, naziva podjetja, sedeža podjetja,
dejavnosti).
Veliko število pooblaščencev za sklepanje
poslov v imenu pravne osebe ali NPO.
Stranka prihaja (ima stalno ali začasno
bivališče) iz države ali regije, ki podpira
terorizem ali financiranje terorizma.
Stranka se nahaja na seznamu Varnostnega
sveta Združenih narodov ali na seznamu
Evropske unije, zoper katero velja
omejevalni ukrep prepovedi posedovanja in
razpolaganja s finančnimi sredstvi .
Indikatorji, ki se nanašajo na transakcijo
■■
■■
Ista oseba izvrši več transakcij v isti
podružnici z očitnim namenom uporabe
različnih blagajnikov.
Polog nepreštete gotovine, ki se po štetju
■■
■■
položi na račun v zneskih, za katere ne velja
obveznost identifikacije ali sporočanja.
Uporaba produkta, za katerega se plača
visoka provizija (npr. Western Union,
Moneygram).
Pri transakciji stranka uporablja produkte
(vrednostni papirji, čeki...) z neformalnimi
zapisi, inicialkami, znaki.
Indikatorji, ki se nanašajo na neprofitne
organizacije (NPO)
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
Neprofitna organizacija ne oddaja letnih
poročil pristojnim državnim organom ali
nadzornemu organu.
Visoka in nejasna poraba sredstev za stroške,
ki niso povezani z dejavnostjo neprofitne
organizacije.
Neprofitna organizacija nima programa
o pridobivanju niti doniranju ali porabi
sredstev.
Neprofitna organizacija nima dokumentacije
o splošnih administrativnih zadevah,
sprejetih odločitvah, politiki delovanja.
Neprofitna organizacija nima vzpostavljenih
mehanizmov za preverjanje ali je donacija
dosegla pravega uporabnika ali namen.
Visok procent donacij neprofitne organizacije
iz tujih držav ali v tuje države.
Visoki zneski donacij določenega
posameznika v neprofitno organizacijo.
Donacije neprofitne organizacije so
namenjene samo ozki skupini posameznikov.
Finančne aktivnosti neprofitnih organizacij
se ne skladajo s cilji in nameni, za katere je
bila ustanovljena neprofitna organizacija.
Neprofitna organizacija nakazuje sredstva
v države ali regije, ki so znane po tem,
da podpirajo terorizem ali financiranje
terorizma.
Neprofitna organizacija večino svojih
transakcij opravi v gotovini.
Velik del finančnih sredstev neprofitne
organizacije se hrani v priročni blagajni.
Finančna sredstva neprofitne organizacije se
nahajajo na računih fizičnih oseb.
Avtor: Zbornica računovodskih servisov, vir:poslovni-bazar.si

6 stvari, o
katerih se
lahko pogajate
s svojim
šefom
Večini zaposlenih se primeren čas za
pogajanje v službi zdi predvsem ali
celo samo v dveh situacijah. In sicer
na samem uvodnem razgovoru za
nastop na delovno mesto in ko ob
koncu koledarskega leta na podlagi
ocene delovne uspešnosti prejmejo
(če prejmejo) letno nagrado. Sicer pa
se najbolj pogosto pri pogajanjih z
delodajalcem osredotočimo na dogovor
o višini osebnega dohodka oziroma višini
denarne nagrade. Nekatera pogajanja
pa potekajo tudi na "višjem nivoju"
in vključujejo stvari kot je uporaba
službenega vozila, dodatkov zaradi dela
na dislocirani poslovni enoti in podobne
bonitete.
Vendar poleg naštetega se lahko na delovnem
mestu s svojim nadrejenim pogajate še o
številnih drugih rečeh, ki se vam na prvi pogled
zdijo samoumevne in kot take dokončno
določene. A le ni vse tako. Kajti dejstvo je, da
dober delodajalec želi poskrbeti in ugoditi
svojim delavcem, saj zadovoljen delavec
veliko doprinese podjetju. In glede na to, da
so delodajalci pri dogovorih o povišanju plač
precej trd oreh, bodisi zaradi finančnih omejitev
bodisi zaradi politike poslovanja podjetja, bodo
rade volje delavcem ugodili pri drugih željah
vezanih na izboljšanje delovne klime v podjetju.
V nadaljevanju vam ponujamo nekaj takšnih
alternativnih točk, okoli katerih se lahko pogajate s
svojim šefom v zadovoljstvo obeh strani.
Prosti čas - podaljšan dopust. Čas brezdelja,
in povrhu še plačanega brezdelja, je za delavca
enako pomemben kot denarna nagrada. Čeprav
na momente razmišljamo drugače, je prosti
čas pomemben iz več vidikov, ki dolgoročno
prinašajo več dobrega kot pa denarno
nadomestilo za neizkoriščen dopust.
Pravila oblačenja. Če vas vaša "uniforma"
utesnjuje in ni nujno potrebna, se s šefom
pogajajte o možnosti bolj "športnega" videza
vaših oblačil.
Izobraževanje. Pogovorite se s svojim šefom
o možnosti dodatnega izobraževanja ali
usposabljanja bodisi v direktni povezavi z vašim
obstoječim poklicem bodisi v smislu "širjenja
vaših obzorij" (npr.: učenje tujih jezikov, tečaji
retorike ipd.).
Ekološko izboljšanje delovnega okolja.
Pogovorite se o preureditvi vaših poslovnih
prostorov z umestitvijo zelenja v vaše delovne
prostore, uredite "zeleno" sobo za sproščanje
med delovnim časom, ipd.
Fleksibilen delovni čas. Če niste ravno
"jutranja ptica" šefu predlagajte bolj fleksibilen
delovni čas. Nekateri v službo rajši pridejo zgodaj
zjutraj in zato popoldne prej odidejo domov,
medtem ko drugi zjutraj funkcionirajo bolj slabo
in svoje "motorje" zaženejo šele opoldne in jim
delo do poznih popoldanskih ur ni problem.
Športne aktivnosti. Zdravo in športno aktivno
življenje je velik doprinos k delovni storilnosti
človeka. Zato prepričajte svoje delodajalce naj
vam namesto denarne nagrade organizirajo
skupinske telesne vadbe v bližnjem fitnes centru,
ali vam plačajo letno vstopnico za welness center.
Lahko pa si tudi znotraj delovnih prostorov
uredite sobo za sproščanje z raznimi športnimi
rekviziti, na katerih lahko med odmorom malo
telovadite, sprostite negativno energijo. Na delo
lahko tudi povabite učitelje joge, profesionalne
maserje, ki vas pridejo razvajat kar v službo.
Pravijo, da "kdor jezika špara, kruha strada". Zato
kar pogumno stopite so svojega šefa z eno
izmed zgoraj naštetih točk in se pogajajte za
svoje dobro počutje na delovnem mestu.
Vir: poslovni-bazar.si
DELOVNO MESTO
19

ČLAN ČLANU
Član – članu
OOZ Tržič bo v decembru 2010 v
Obvestilih odprla novo rubriko. V rubriki
z naslovom ČLAN – ČLANU, bomo
objavljali brezplačne kratke oglase
članov OOZ Tržič.
Obrtniki-člani bodo na ta način lahko ponudili
popust za storitev, izdelke ipd. Vaše oglase
pričakujemo na mail aleksandra.kojic@ozs.si Na
ta način bomo skušali spodbuditi trgovanje med
našimi člani.
1. Smolej, d.o.o. izdelovanje pohištva in notranje
opreme nudi vsem članom OOZ Tržič 10%
popusta pri nakupu mize ali stolov iz
programa Hoffman. Za prospekte pišite na
info@smolej.si ali pokličite na gsm
041/619-302. Več na www.smolej.si ali
jedilnice.smolej.si .
2. Šlibar Aleš s.p., Avtoelektrika Šlibar, Zvirče 10,
članom OOZ Tržič nudi 10% popust na
storitve.
3. AVTO ŠIVIC d.o.o., Loka 80, članom na
vgrajene nadomestne dele in storitve nudi
10% popust.
4. Leny d.o.o., Loka 37, Tržič, tel.: 59 55 200
vsem članom in pri njih zaposlenim delavcem
nudi 15% popust v industrijski prodajalni na
Loki 37 pri nakupu hlač ROMA (m/ž), otroških
in mladinskih hlač LENY, hlač po naročilu za
kolektive.
SVOJ OGLAS LAHKO POŠLJETE NA
E-POŠTO: aleksandra.kojic@ozs.si
Javni razpis:
Zaposli.me
S tem programom vam Zavod omogoča
subvencijo za zaposlitev brezposelnih
mladih, iskalcev prve zaposlitve,
starejših, tistih z nižjo izobrazbo in tistih,
ki so med brezposelnimi prijavljeni
12 mesecev ali več. Subvencijo lahko
pridobite, če ste tržno usmerjeni.
Kdo se lahko prijavi na razpis?
Tržni delodajalci, ki ste v preteklem poslovnem letu
več kot polovico svojih prihodkov ustvarili s prodajo
blaga in storitev na trgu in izpolnjujete še druge
razpisne pogoje.
Kaj vam razpis omogoča?
Pridobitev subvencije za zaposlitev brezposelne
osebe iz ciljne skupine razpisa. Delovno razmerje
mora biti sklenjeno za polni delovni čas (40 ur na
teden) in mora trajati najmanj 1 leto.
Subvencija znaša 4.000 EUR. Izplačana je v
enkratnem znesku po zaposlitvi brezposelne osebe,
na podlagi predloženega zahtevka za izplačilo in
dokazil o zaposlitvi.
Kdo so brezposelni iz ciljne skupine?
Subvencijo lahko pridobite, če zaposlite brezposelno
osebo iz ene do naslednjih skupin:
■■
starejši od 50 let;
■■
mlajši od 25 let (ki v zadnjih 6 mesecih niso imeli
redno plačane zaposlitve);
■■
iskalci prve zaposlitve (ki so pridobili strokovno
ali poklicno izobrazbo pred manj kot 2 letoma
in so vsaj 6 mesecev prijavljeni v evidencah
■■
■■
■■
Zavoda);
mlajši od 30 let (ki imajo vsaj univerzitetno
izobrazbo, suficitarni poklic in v zadnjih 6
mesecih niso imeli redno plačane zaposlitve);
tisti, ki niso dosegli stopnje srednjega
strokovnega, poklicnega, tehniškega ali
splošnega srednjega izobraževanja;
prijavljeni v evidencah Zavoda 12 mesecev v
zadnjih 16 mesecih (razen vključenih v javna
dela).
20

Redno plačana zaposlitev pomeni vsako
zaposlitev, za katero je sklenjena pogodba o
zaposlitvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.
Za koliko oseb lahko pridobite
subvencijo?
Prijavite lahko več subvencioniranih zaposlitev
na več razpisnih rokov. Vendar je skupno število
subvencioniranih zaposlitev omejeno glede na
število vaših zaposlenih ob predložitvi prve vloge na
razpis.
Vir: www.ess.si
Aktualno
Tržni in delovni inšpektorat RS sta v
zadnjem času prejela več prijav, ki se
nanašajo na delo na črno in zaposlovanje
na črno, zato sta posredovala naslednjo
informacijo za javnost: Med delom na
črno in zaposlovanjem na črno obstaja
razlika, ki bo v nadaljevanju na kratko
razložena.
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
Tržni inšpektorat RS, Prometni inšpektorat RS
in Davčna uprava RS nadzirajo delo na črno,
za kar se šteje:
če posameznik, pravna oseba ali samostojni
podjetnik opravlja dejavnost oziroma delo in
ni vpisan ali priglašen, kot to določajo zakoni,
če kdorkoli drugemu omogoči, da dela
na črno in ve, da opravlja delo na črno
(soudeležba dela na črno).
Inšpektorat RS za delo nadzira zaposlovanje
na črno, za kar se šteje, če pravna oseba ali
podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje
dejavnosti:
z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi
oziroma pogodbe civilnega prava, na
podlagi katere se lahko opravlja delo,
in delavca ni prijavil v zdravstveno ter
pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v
nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev,
omogoči delo dijaka ali študenta brez
ustrezne napotnice pooblaščene
organizacije za posredovanje dela, ali če
■■
omogoči, da to napotnico uporabi za delo
druga oseba
kadar posameznik v svojem imenu in za svoj
račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo
na črno.
DELO NA ČRNO
Če kdorkoli razpolaga s podatkom o delu na
črno, lahko poda prijavo na Tržni inšpektorat RS
in sicer osebno, po elektronski pošti na naslov
gp.tirs@gov.si ali po navadni pošti na sedež
inšpektorata v Ljubljani, Parmova 33. Zakon
o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) določa, da je
inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave
in vira drugih informacij, na podlagi katerih
opravlja inšpekcijski nadzor. Tako se podatki o
prijavitelju inšpekcijskemu zavezancu ne smejo
posredovati. Lahko pa je prijava tudi anonimna.
Za učinkovito in uspešno izvedbo postopka
je potrebnih čim več podatkov o takem
posamezniku, in sicer podatki o kršitelju (osebno
ime, stalno oziroma začasno prebivališče), opis
prekrška, navedba dejstev oziroma dokazov, ki
kažejo na sum storitve prekrška (čas in kraj dela,
za koga dela, morebitni podatek o plačilu in
vse ostale podatke, ki bi bili koristni za uspešno
izvedbo postopka). Če se bo prijava nanašala
(tudi) na pristojnosti Prometnega inšpektorata
RS ali Davčne uprave RS, bo Tržni inšpektorat RS
prijavo delno ali v celoti odstopil ustreznemu
organu.
ZAPOSLOVANJE NA ČRNO
Inšpektorat RS za delo nadzira zaposlovanje
na črno. Opravlja nadzorstvo nad izvajanjem
zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb
in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja,
plače in druge prejemke iz delovnega razmerja,
zaposlovanje delavcev doma in v tujini,
sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke
ter varnost delavcev pri delu, če s predpisi ni
drugače določeno. Če prijavitelj ve, da je nekdo
zaposlil osebo na črno, ali je bil sam zaposlen na
črno, naj se obrne na Inšpektorat RS za
delo, ki je pristojen za ta del nadzora ZPDZC.
Prijavo lahko poda tudi po elektronski pošti na
naslov gp.irsd@gov.si.
AKTUALNO
21

AKTUALNO
Vici
ŠKORNJI
Mojster, ali boste gospodični izdelali
ribiške škornje? je čevljarski vajenec
vprašal mojstra.
"Kako pa si prišel na takšno misel?"
"Ker ste ji merili nogo tako visoko nad
kolenom."
NI MU SMEŠNO
Peter in Jaka sta se prvič peljala z
avtobusom mestnega prometa v službo.
V nabito polnem avtobusu se je Peter
nenadoma nasmehnil, Jaka pa mu je
dejal:
"Kaj se pa smeješ? Meni ni nič smešnega
v tej gneči!"
"Možakar poleg mene je svojo denarnico
vtaknil v moj žep!" je Peter zašepetal Jaki.
DIETA
Doktor je staremu, raztresenemu
pacientu, ki je imel težave s srcem,
povišanim pritiskom in holesterolom,
rekel, naj se drži dietne prehrane. Ko je
starec odhajal iz ordinacije, se je obrnil in
vprašal doktorja:
"Nisem vas dobro razumel. Naj jemljem
dietno prehrano pred ali po jedi?
SREČKE
Ulični prodajalec vpije:
"Srečke! Kupite srečke!"
"Kaj pa naj z njo?"
"Lahko boste zadeli avtomobil!"
"In kaj naj z avtomobilom, če pa nimam
vozniškega izpita?"
"Saj srečko lahko vseeno kupite. Veste,
vsaka pa tudi ne zadene!"
ODLIČNO POČUTJE
"Kako se počutite v novih očalih?" vpraša
optik svojo stranko.
"Odlično, srečal sem ljudi, ki jih že leta
nisem videl!"
PRODAJALEC
"Kaj ste po poklicu?"
"Ulični prodajalec sem!"
"In koliko bi zahtevali za Trdinovo ulico?"
22