06.05.2014 Views

Prispevki za socialno - Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

Prispevki za socialno - Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

Prispevki za socialno - Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Windsurfing<br />

Zlate kartice<br />

OBVESTILO<br />

UGODNA OBRESTNA MERA!<br />

UGODNI KREDITI S SUBVENCIONIRNO<br />

OBRESTNO MERO - SAMO DO IZRABE<br />

KREDITNEGA POTENCIALA!<br />

Vse člane OOZ Tržič obveščamo, da še<br />

zmeraj lahko najamete kredit preko<br />

vaših bank z ugodno subvencionirano<br />

obrestno mero kot obliko finančne<br />

pomoči OOZ Tržič, vendar samo dokler<br />

so na razpolago finančna sredstva iz<br />

določenega kreditnega potenciala.<br />

Razpisni pogoji in kriteriji kreditiranja<br />

so bili objavljeni v aprilski številki<br />

Obvestil obrtnikom. Vse morebitne<br />

ostale informacije, ki bi jih morda<br />

želeli, so vam na voljo na zbornici in na<br />

bankah.<br />

Naučimo se<br />

»SRFAT«!<br />

»Ampak kako?« se vprašamo. Na prvi<br />

pogled je jadranje na deski oziroma<br />

windsurfing, kot smo ga poimenovali v<br />

sodobnem svetu, sicer zelo enostaven<br />

šport, a <strong>za</strong>vedati se moramo, da vendarle<br />

<strong>za</strong>hteva precej ravnotežja in predvsem<br />

koordinacije vseh gibov telesa. Zato je<br />

lahko že učenje osnov dolgotrajno.<br />

»Še posebno, če se ga lotevamo sami,« nam je<br />

razložila Nina Tanhofer, ki skupaj s fantom Žigo<br />

Hrčkom vodi trenutno najbolj obiskano šolo<br />

windsurfinga v Sloveniji, windsurfer.si. Kdor je že<br />

poskusil prve korake na deski, bo prav gotovo<br />

vedel, o čem govorimo. Dvigniti jadro še ni takšna<br />

težava, a kaj, ko potem ne vemo, kaj bi z njim<br />

počeli.<br />

Uživajmo že od <strong>za</strong>četka<br />

Izkušeni windsurferji nam precejkrat povedo, da<br />

je to šport, ki ga ne bi <strong>za</strong>menjali <strong>za</strong> nič drugega,<br />

a vsakdo tudi poudari, da so prvi koraki zelo<br />

<strong>za</strong>htevni. Dejstvo je, da se nas večina teh korakov<br />

loteva samostojno, kar učenje precej podaljša.<br />

Glavna težava je po Nininih besedah v napakah,<br />

ki se jih privadimo že na <strong>za</strong>četku in jih kasneje le<br />

stežka odpravimo. Smiselno se je torej prepustiti<br />

strokovnjakom, da nas v ta prelepi šport uvedejo<br />

z ustrezno metodologijo in načinom učenja, tako<br />

da se bomo že od osnovnih korakov dalje učili<br />

pravilne tehnike.<br />

Ideja o tečaju<br />

Žiga in Nina sta se šole windsurfinga lotila<br />

po dveletnem delu v Bolu na Braču, kjer sta<br />

pridobivala izkušnje, kmalu pa je Žigo pred<br />

dopustom v Egiptu znanec prosil <strong>za</strong> inštrukcije<br />

windsurfinga. In padla je ideja - če imamo enega<br />

tečajnika, <strong>za</strong>kaj jih ne bi imeli še več?<br />

Danes je njun tečaj deskanja opravilo že prek<br />

500 ljudi, ki so ugotovili, da sami ne bodo prišli<br />

daleč, in <strong>za</strong>to cenijo sproščeno učno vzdušje in<br />

predvsem sistematičen napredek v znanju.<br />

Od osnov dalje<br />

Kakovosten tečaj windsurfinga nas bo usposobil<br />

<strong>za</strong> samostojnost na vodi. Kot sta poudarila Nina<br />

in Žiga, je treba tečajnika naučiti vse, od osnov<br />

varnosti na vodi, prek spoznavanja opreme do<br />

samostojnega sestavljanja te opreme. Na vodi pa<br />

je treba stalno odpravljati napake v tehniki, ki jih<br />

lahko vidimo tudi na videoposnetkih ob večerni<br />

video analizi, <strong>za</strong> vsa vprašanja pa mora biti na<br />

voljo izkušen inštruktor.<br />

Ker si opremo sposodimo v windsurf centru,<br />

bojazen glede neprave opreme odpade. Poleg<br />

tega lahko ob hitrem napredku brez težav<br />

prilagajamo deske in jadra, kar vse pripomore, da<br />

je čas, ki ga potrebujemo <strong>za</strong> učenje, precej krajši,<br />

kot bi bil pri samostojnem učenju.<br />

Družba motivira<br />

Seveda pa je pomemben dejavnik uspešnega<br />

tečaja tudi družba, saj so prav »sošolci« na tečaju<br />

eden glavnih motivatorjev pri učenju. Izka<strong>za</strong>lo<br />

se je, da so se na tečajih, ki potekajo največkrat<br />

v egiptovskem El Turu, pa tudi v Maroku, Grčiji<br />

in Turčiji, spletle tesne prijateljske vezi, ki so tudi<br />

bistvo tega lepega športa.<br />

Windsurfing je namreč šport, ki te »<strong>za</strong>grabi«, in z<br />

veseljem lahko vidimo, da so organizirani tečaji<br />

prava poživitev <strong>za</strong> to uživaško in adrenalinsko<br />

dejavnost.<br />

Vir: oglasna priloga Finance Club.<br />

Nasvet dneva:<br />

Pri nas velja<br />

slovenska<br />

garancija<br />

Proizvajalci včasih na embalaži<br />

električnih proizvodov navajajo denimo<br />

dveletno garancijo v tujem jeziku, k<br />

proizvodu pa je priložen garancijski<br />

list slovenskega distributerja oziroma<br />

uvoznika, v katerem je navedena samo<br />

enoletna garancija.<br />

Po mnenju Tržnega inšpektorata, je slovenski<br />

distributer oziroma uvoznik v tem primeru ravnal<br />

skladno s slovensko <strong>za</strong>konodajo, ki pravilniku o<br />

blagu, <strong>za</strong> katerega se izda garancija <strong>za</strong> brezhibno<br />

delovanje, predpisuje garancijski rok, ki ne sme biti<br />

krajši od enega leta.<br />

Ker je v Sloveniji uradni jezik slovenščina, mora<br />

biti garancijski list podan v slovenskem jeziku in<br />

v njem napisan garancijski rok, ki je predpisan v<br />

Sloveniji. Torej potrošnik pri slovenskem dajalcu<br />

garancije ne more uveljavljati dveletne garancije,<br />

razen v primeru, da je navedena na slovenskem<br />

garancijskem listu ali pa jo trgovec javno obljublja.<br />

Vir: mojevro.si<br />

Zlate<br />

kartice!<br />

Imidž ali le<br />

nepotreben<br />

strošek?<br />

Tisti, ki so si zlato kartico priskrbeli bolj<br />

<strong>za</strong>radi imidža kot česarkoli drugega,<br />

zdaj trpijo. Zdi se namreč, da se zlate<br />

kartice danes svetijo v več denarnicah<br />

kot nekoč. Banke potrjujejo, da njihovo<br />

število narašča. Merila <strong>za</strong> pridobitev so v<br />

nekaterih bankah precej nizka. Še vedno<br />

pa imajo te kartice nekatere <strong>za</strong>nimive<br />

ugodnosti, a po drugi strani tudi <strong>za</strong>soljene<br />

stroške in provizije.<br />

Merila <strong>za</strong> pridobitev zlate kartice se očitno<br />

znižujejo. Največkrat je pogoj <strong>za</strong> njeno pridobitev<br />

že, da je prosilec komitent banke, ima redne<br />

prilive na osebni račun in ima mesečni dohodek<br />

nad določeno mejo, ki pa je pri nekaterih bankah<br />

precej nizka. Najmanj strogi so recimo pri<br />

Sparkasse, saj <strong>za</strong>htevajo le redni mesečni priliv<br />

v višini nad 1.040 evrov. V Delavski hranilnici sta<br />

<strong>za</strong>htevi 1.200 evrov prilivov in redna <strong>za</strong>poslitev.<br />

Probanka in Volksbank <strong>za</strong>htevata nekoliko več,<br />

1.500 evrov. Nekatere banke pa še vedno vztrajajo<br />

pri strožjih merilih. Najstrožji so po našem<br />

poizvedovanju in mnenju pri Deželni banki<br />

Slovenije in pri Poštni banki Slovenije, ki v dolgem<br />

seznamu <strong>za</strong>htev med drugim <strong>za</strong>htevata tudi<br />

lastništvo ali solastništvo nepremičnine. Pri Abanki<br />

Vipa, Banki Koper, NLB, Unicredit banki in SKB so<br />

pogoji <strong>za</strong> pridobitev zlate kartice precej ohlapni in<br />

odvisni od individualne obravnave.<br />

Nižja merila <strong>za</strong> pridobitev zlate kartice skrbijo<br />

<strong>za</strong> to, da število lastnikov teh kartic narašča.<br />

Naraščajoče število so nam potrdile tudi banke,<br />

6 7

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!