Prispevki za socialno - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TržiÄ
Prispevki za socialno - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TržiÄ
Prispevki za socialno - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TržiÄ
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Windsurfing<br />
Zlate kartice<br />
OBVESTILO<br />
UGODNA OBRESTNA MERA!<br />
UGODNI KREDITI S SUBVENCIONIRNO<br />
OBRESTNO MERO - SAMO DO IZRABE<br />
KREDITNEGA POTENCIALA!<br />
Vse člane OOZ Tržič obveščamo, da še<br />
zmeraj lahko najamete kredit preko<br />
vaših bank z ugodno subvencionirano<br />
obrestno mero kot obliko finančne<br />
pomoči OOZ Tržič, vendar samo dokler<br />
so na razpolago finančna sredstva iz<br />
določenega kreditnega potenciala.<br />
Razpisni pogoji in kriteriji kreditiranja<br />
so bili objavljeni v aprilski številki<br />
Obvestil obrtnikom. Vse morebitne<br />
ostale informacije, ki bi jih morda<br />
želeli, so vam na voljo na zbornici in na<br />
bankah.<br />
Naučimo se<br />
»SRFAT«!<br />
»Ampak kako?« se vprašamo. Na prvi<br />
pogled je jadranje na deski oziroma<br />
windsurfing, kot smo ga poimenovali v<br />
sodobnem svetu, sicer zelo enostaven<br />
šport, a <strong>za</strong>vedati se moramo, da vendarle<br />
<strong>za</strong>hteva precej ravnotežja in predvsem<br />
koordinacije vseh gibov telesa. Zato je<br />
lahko že učenje osnov dolgotrajno.<br />
»Še posebno, če se ga lotevamo sami,« nam je<br />
razložila Nina Tanhofer, ki skupaj s fantom Žigo<br />
Hrčkom vodi trenutno najbolj obiskano šolo<br />
windsurfinga v Sloveniji, windsurfer.si. Kdor je že<br />
poskusil prve korake na deski, bo prav gotovo<br />
vedel, o čem govorimo. Dvigniti jadro še ni takšna<br />
težava, a kaj, ko potem ne vemo, kaj bi z njim<br />
počeli.<br />
Uživajmo že od <strong>za</strong>četka<br />
Izkušeni windsurferji nam precejkrat povedo, da<br />
je to šport, ki ga ne bi <strong>za</strong>menjali <strong>za</strong> nič drugega,<br />
a vsakdo tudi poudari, da so prvi koraki zelo<br />
<strong>za</strong>htevni. Dejstvo je, da se nas večina teh korakov<br />
loteva samostojno, kar učenje precej podaljša.<br />
Glavna težava je po Nininih besedah v napakah,<br />
ki se jih privadimo že na <strong>za</strong>četku in jih kasneje le<br />
stežka odpravimo. Smiselno se je torej prepustiti<br />
strokovnjakom, da nas v ta prelepi šport uvedejo<br />
z ustrezno metodologijo in načinom učenja, tako<br />
da se bomo že od osnovnih korakov dalje učili<br />
pravilne tehnike.<br />
Ideja o tečaju<br />
Žiga in Nina sta se šole windsurfinga lotila<br />
po dveletnem delu v Bolu na Braču, kjer sta<br />
pridobivala izkušnje, kmalu pa je Žigo pred<br />
dopustom v Egiptu znanec prosil <strong>za</strong> inštrukcije<br />
windsurfinga. In padla je ideja - če imamo enega<br />
tečajnika, <strong>za</strong>kaj jih ne bi imeli še več?<br />
Danes je njun tečaj deskanja opravilo že prek<br />
500 ljudi, ki so ugotovili, da sami ne bodo prišli<br />
daleč, in <strong>za</strong>to cenijo sproščeno učno vzdušje in<br />
predvsem sistematičen napredek v znanju.<br />
Od osnov dalje<br />
Kakovosten tečaj windsurfinga nas bo usposobil<br />
<strong>za</strong> samostojnost na vodi. Kot sta poudarila Nina<br />
in Žiga, je treba tečajnika naučiti vse, od osnov<br />
varnosti na vodi, prek spoznavanja opreme do<br />
samostojnega sestavljanja te opreme. Na vodi pa<br />
je treba stalno odpravljati napake v tehniki, ki jih<br />
lahko vidimo tudi na videoposnetkih ob večerni<br />
video analizi, <strong>za</strong> vsa vprašanja pa mora biti na<br />
voljo izkušen inštruktor.<br />
Ker si opremo sposodimo v windsurf centru,<br />
bojazen glede neprave opreme odpade. Poleg<br />
tega lahko ob hitrem napredku brez težav<br />
prilagajamo deske in jadra, kar vse pripomore, da<br />
je čas, ki ga potrebujemo <strong>za</strong> učenje, precej krajši,<br />
kot bi bil pri samostojnem učenju.<br />
Družba motivira<br />
Seveda pa je pomemben dejavnik uspešnega<br />
tečaja tudi družba, saj so prav »sošolci« na tečaju<br />
eden glavnih motivatorjev pri učenju. Izka<strong>za</strong>lo<br />
se je, da so se na tečajih, ki potekajo največkrat<br />
v egiptovskem El Turu, pa tudi v Maroku, Grčiji<br />
in Turčiji, spletle tesne prijateljske vezi, ki so tudi<br />
bistvo tega lepega športa.<br />
Windsurfing je namreč šport, ki te »<strong>za</strong>grabi«, in z<br />
veseljem lahko vidimo, da so organizirani tečaji<br />
prava poživitev <strong>za</strong> to uživaško in adrenalinsko<br />
dejavnost.<br />
Vir: oglasna priloga Finance Club.<br />
Nasvet dneva:<br />
Pri nas velja<br />
slovenska<br />
garancija<br />
Proizvajalci včasih na embalaži<br />
električnih proizvodov navajajo denimo<br />
dveletno garancijo v tujem jeziku, k<br />
proizvodu pa je priložen garancijski<br />
list slovenskega distributerja oziroma<br />
uvoznika, v katerem je navedena samo<br />
enoletna garancija.<br />
Po mnenju Tržnega inšpektorata, je slovenski<br />
distributer oziroma uvoznik v tem primeru ravnal<br />
skladno s slovensko <strong>za</strong>konodajo, ki pravilniku o<br />
blagu, <strong>za</strong> katerega se izda garancija <strong>za</strong> brezhibno<br />
delovanje, predpisuje garancijski rok, ki ne sme biti<br />
krajši od enega leta.<br />
Ker je v Sloveniji uradni jezik slovenščina, mora<br />
biti garancijski list podan v slovenskem jeziku in<br />
v njem napisan garancijski rok, ki je predpisan v<br />
Sloveniji. Torej potrošnik pri slovenskem dajalcu<br />
garancije ne more uveljavljati dveletne garancije,<br />
razen v primeru, da je navedena na slovenskem<br />
garancijskem listu ali pa jo trgovec javno obljublja.<br />
Vir: mojevro.si<br />
Zlate<br />
kartice!<br />
Imidž ali le<br />
nepotreben<br />
strošek?<br />
Tisti, ki so si zlato kartico priskrbeli bolj<br />
<strong>za</strong>radi imidža kot česarkoli drugega,<br />
zdaj trpijo. Zdi se namreč, da se zlate<br />
kartice danes svetijo v več denarnicah<br />
kot nekoč. Banke potrjujejo, da njihovo<br />
število narašča. Merila <strong>za</strong> pridobitev so v<br />
nekaterih bankah precej nizka. Še vedno<br />
pa imajo te kartice nekatere <strong>za</strong>nimive<br />
ugodnosti, a po drugi strani tudi <strong>za</strong>soljene<br />
stroške in provizije.<br />
Merila <strong>za</strong> pridobitev zlate kartice se očitno<br />
znižujejo. Največkrat je pogoj <strong>za</strong> njeno pridobitev<br />
že, da je prosilec komitent banke, ima redne<br />
prilive na osebni račun in ima mesečni dohodek<br />
nad določeno mejo, ki pa je pri nekaterih bankah<br />
precej nizka. Najmanj strogi so recimo pri<br />
Sparkasse, saj <strong>za</strong>htevajo le redni mesečni priliv<br />
v višini nad 1.040 evrov. V Delavski hranilnici sta<br />
<strong>za</strong>htevi 1.200 evrov prilivov in redna <strong>za</strong>poslitev.<br />
Probanka in Volksbank <strong>za</strong>htevata nekoliko več,<br />
1.500 evrov. Nekatere banke pa še vedno vztrajajo<br />
pri strožjih merilih. Najstrožji so po našem<br />
poizvedovanju in mnenju pri Deželni banki<br />
Slovenije in pri Poštni banki Slovenije, ki v dolgem<br />
seznamu <strong>za</strong>htev med drugim <strong>za</strong>htevata tudi<br />
lastništvo ali solastništvo nepremičnine. Pri Abanki<br />
Vipa, Banki Koper, NLB, Unicredit banki in SKB so<br />
pogoji <strong>za</strong> pridobitev zlate kartice precej ohlapni in<br />
odvisni od individualne obravnave.<br />
Nižja merila <strong>za</strong> pridobitev zlate kartice skrbijo<br />
<strong>za</strong> to, da število lastnikov teh kartic narašča.<br />
Naraščajoče število so nam potrdile tudi banke,<br />
6 7