Prispevki za socialno - Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

Previdno z bolha.com
Gospodarska kriza
Previdno
pri nakupih
prek
bolha.com
Goljufi iz tujine iščejo svoje žrtve tudi
na slovenskem posredniškem portalu
bolha.com, opozarjajo pri centru za
posredovanje pri internetnih incidentih
SI-CERT. Namreč goljufi s ponarejenimi
sporočili banke žrtev prepričajo, da so
dogovorjeni znesek plačali, zato žrtev
predmet prodaje odda na pošti, plačila
zanj pa na koncu ne prejme. SI-CERT je v
preteklih mesecih obravnaval več takšnih
zelo podobnih primerov.
Na bolhi so nam povedali, da dnevno sicer
pregledujejo oglase in če opazijo oziroma če so
opozorjeni na goljufijo, sporni oglas odstranijo.
"Sicer pa nismo dolžni pregledovati oglasov, to
delamo samoiniciativno," so nam pojasnili. Po
njihovem imajo namreč preveč oglasov, da bi
lahko vsakega posebej preverjali.
Državljani domnevno držav članic
EU kupujejo za sorodnike v drugih
državah
Kot so pojasnili pri centru SI-CERT, goljufi iz tujine
brskajo po portalu bolha.com in iščejo izdelke, ki
bi jih lahko preprodali doma. Ko najdejo ustrezen
predmet, navežejo stik s prodajalcem in se
dogovorijo za nakup.
V vseh primerih do zdaj, ki jih je obravnaval SI-
CERT, je šlo za osebo iz tujine. Ta lahko omeni,
da živi v državi članici EU, denimo Veliki Britaniji,
predmet pa želi kupiti kot darilo sorodniku v neki
drugi državi, recimo Nigeriji. Na tak način skuša pri
prodajalcu povečati občutek zaupanja v posel.
Goljufi ponaredijo potrdila o plačilu
Plačilo pri spletnih nakupih med posamezniki
običajno poteka prek posrednika. Ta od kupca
prejme nakazilo dogovorjenega zneska in o tem
obvesti prodajalca. Ko prodajalec odda pošiljko,
posredniku sporoči sledilno številko pošiljke ali
drugo potrdilo o oddaji. Posrednik lahko tako
preveri, ali je predmet nakupa res na poti h kupcu
in zato nakaže zadržani denarni znesek prodajalcu.
Najbolj znan in razširjen posrednike je sicer PayPal.
Goljuf pa zgornji mehanizem izkoristi tako, da
prodajalcu pošlje ponarejena sporočila v imenu
posrednika in v njih navede, da je zahtevani
znesek že plačan. Ta naj bi bil posredovan
prodajalcu, ko bo oddal paket in posredoval
sledilno številko ali drugo potrdilo o oddani
pošiljki. Sporočila uporabljajo zavajajoče
domene, ki jih je registriral goljuf (recimo paypalcontactservice.com).
SI-CERT je objavil tudi opis najbolj pogostih
spletnih goljufij:
Nasveti za varno kupovanje prek
spleta
■■
■■
■■
Bodite previdni pri prodaji v tujino.
Goljufije je najlažje preprečiti in jih preganjati,
če gre za prodajo znotraj iste države. Naslednji
krog predstavljajo članice EU, kjer se je
zaradi sorodne zakonodaje in sodelovanja
institucij znotraj EU vseeno možno na goljufije
odzvati. Vedno imejte v mislih, da poslujete
s popolnimi tujci, za katere ne veste kdo so,
kakšni so njihovi nameni in iz katere države
prihajajo.
Preverite, kdo zares komunicira z vami.
Preverite, kdo vam je poslal sporočila o
plačilu. Poglejte naslov pošiljatelja in če se
vidi, da je domnevno sporočilo posrednika
poslano iz ponudnika brezplačne spletne
pošte (Gmail, Yahoo, Hotmail ipd.), potem
verjetno gre za lažno sporočilo, saj banke in
finančni posredniki uporabljajo lastno poštno
infrastrukturo.
Ne hitite pri prodaji.
Če vas "kupec" prepričuje, da je treba prodajo
■■
■■
opraviti takoj (denimo zato, ker bo predmet
darilo nečaku v Nigeriji, rojstni dan pa ima čez
par dni), postanite zelo previdni.
Izberite ustrezen način plačila.
Nekateri posredniški sistemi ponujajo tudi
zavarovanje rizika do določenega zneska.
Dobro je, če se lahko sami prepričate, ali
je znesek res nakazan posredniku in se ne
zanašate le na sporočila po elektronski pošti,
ker je ta enostavno ponarediti. Če "kupcu"
običajne metode plačila in posredniški
mehanizmi niso všeč, gre verjetno za sumljiv
posel.
Ukrepajte hitro.
Če ste ugotovili, da ste žrtev goljufije,
nemudoma preverite, ali je pošiljko še mogoče
zaustaviti oz. preprečiti, da bi jo goljuf prevzel.
Goljufijo prijavite policiji. Čas je pri tem zelo
pomemben - dlje kot je minilo od goljufije,
manj možnosti boste imeli škodo omejiti.
Vir: mojevro.si, Lana Dakić
Konec krize
bo sredi
2010
Manj pesimistične napovedi za rast BDP
kot Svetovna banka
Člani Globalne zbornične platforme (GZP), ki
združuje ključne nacionalne in transnacionalne
zbornične organizacije iz štirih koncev sveta, so
manj pesimistični glede rasti BDP v svojih regijah
kot so za leto 2009 napovedi Svetovne banke.
Latinska Amerika, Rusija, Kitajska, Mediteran in
Južni Pacifik so zaenkrat najbolj optimistične
regije. Pričakovanja glede rasti Evrope, ZDA,
zalivskih držav in Afrike so nekoliko bolj
pesimistična.
Člani GZP potrjujejo, da je ključna posledica
trenutne gospodarske krize povečanje števila
nezaposlenih ter možnosti socialnih nemirov,
ter da se bo še zlasti malim in srednje velikim
podjetjem poznalo zmanjšanje izvoza. Po njihovih
pričakovanjih naj bi se kriza končala sredi leta
2010, odvisno od učinkovanja ukrepov in finančne
regulative, ki naj bi v prihodnje ponovitev krize
preprečevala.
Taki zaključki temeljijo na raziskavi, ki jo je izvedlo
evropsko združenje zbornic Eurochambres,
katerega članica je tudi Gospodarska zbornica
Slovenije. Raziskava je bila včeraj predstavljena na
kongresu Eurochambres v Pragi.
Christoph Leitl, predsedujoči GZP, je ob tej
priložnosti dejal: »Člani GZP so dejansko
zaskrbljeni glede učinka krize na realno
gospodarstvo. Bojijo se, da bi zmanjšanje
domačega povpraševanja in težave z likvidnostjo
lahko vodile do propada številnih podjetij. Po
drugi strani pa vidijo »luč na koncu predora«, in
verjamejo, da bodo svetovni sistem nadzora in
transparentna poraba javnih sredstev predstavljali
rešitev sedanje situacije. Aktivnosti v tej smeri
so se na mednarodni ravni že začele v zadnjih
mesecih in tednih«.
Globalna zbornična platforma sedaj svojo
pozornost usmerja na srečanje svetovnih
voditeljev v juliju in na jesenski Vrh G20, od
katerega se pričakuje nadaljevanje z reformo
globalnega finančnega sistema, ki se je začela na
srečanju G20 v Londonu.
Med novinarsko konferenco, na kateri je bila
predstavljena analiza, je GZP napovedala
pridobitev novega člana, ECO-CCI (Economic
Cooperation Organization Chamber of Commerce
and Industry), ki predstavlja zbornice Turčije in
Centralne Azije. Globalna zbornična platforma je
bila ustanovljena pred 5 leti in združuje zbornične
organizacije po vsem svetu.
Vir: GZS, www.gzs.si
18 19