Prispevki za socialno - Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

Prispevki
URADNE URE ZBORNICE:
Ponedeljek 8 – 12
Sreda 8 – 16
Petek 8 – 12
Iz vsebine
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
Mesečni podatki za obračun plač in drugih prejemkov.. . . . . . . . . . . . . . 4
Prispevki za socialno
varnost samozaposlenih
junij 2009
PREDSTAVITEV
DEJAVNOSTI
ČLANOV
V Obvestilih in
Tržičanu je možna
predstavitev
dejavnosti firme.
Predstavitev članov,
ki imajo poravnano
članarino zbornici
je brezplačna.
Izdaja:
OBMOČNA
OBRTNO-PODJETNIŠKA
ZBORNICA TRŽIČ
Predilniška cesta 8
4290 Tržič
tel.: 04/592 33 40
04/5961 183
gsm: 031/365 842
fax: 04/596 30 20
davčna št.: 78405408
transakcijski račun pri
ABANKI D.D. Ljubljana
št. 05100-8010006221
e-pošta:
anka.veternik@ozs.si
Izhaja enkrat mesečno v
nakladi 380 izvodov.
Glasilo je brezplačno za
člane zbornice.
Oblikovanje in prelom:
Tadej Femc
Tisk:
Tiskarna Uzar Tržič
Kritične razmere se umirjajo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
Aktualni seminarji s področja varstva pri delu.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
Naučimo se »SRFAT«! .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
Nasvet dneva: Pri nas velja slovenska garancija.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
Zlate kartice! Imidž ali le nepotreben strošek?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
Oddajte svoj oglas. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
Sprostite se v novem apartmaju. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
Predstavlja se Leny.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Utrinki s piknika tržiških obrtnikov 2009.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Auto motor show .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
Kako hitro alkohol 'stopi v glavo' .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
Previdno pri nakupih prek bolha.com.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Konec krize bo sredi 2010 .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Spletno poslovanje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
5400 evropskih kampov .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Vici .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
Križanka.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
1,425.05
Nad 58.440,06
Nad
50.091,48
do vključno
58.440,06
Nad
41.742,90
do vključno
50.091,48
Nad
33.394,32
do vključno
41.742,90
Nad
25.045,74
do vključno
33.394,32
Nad 16.697,16
do vključno
25.045,74
Nad
6.855,66
do
vključno
16.697,16
***
Do vključno
6.855,66**
Dosežena osnova v EUR za leto
2008
Nad 53.961,18
Nad
46.252,44
do vključno
53.961,18
Nad
38.543,70
do vključno
46.252,44
Nad
30.834,96
do vključno
38.543,70
Nad
23.126,22
do vključno
30.834,96
Nad 15.417,48
do vključno
23.126,22
Nad
6.345,46
do
vključno
15.417,48
Do vključno
6.345,46
Dosežena osnova v EUR za leto
2007
60 % PP 90 % PP 120 % PP 150 % PP 180 % PP 210 % PP 240 % PP
Bruto zavarovalna osnova v EUR znesek
veljavne
min. plače
589.19 853.91 1,280.87 1,707.83 2,134.79 2,561.74 2,988.70 3,415.66
Prisp. zavarovanca za PIZ 15.50% 91.32 132.36 198.53 264.71 330.89 397.07 463.25 529.43
Prisp. delodajalca za PIZ 8.85% 52.14 75.57 113.36 151.14 188.93 226.71 264.50 302.29
Skupaj prispevki za PIZ 143.46 207.93 311.89 415.85 519.82 623.78 727.75 831.72
Prisp. zavarovanca za ZZ 6.36% 37.47 54.31 81.46 108.62 135.77 162.93 190.08 217.24
Prisp. delodajalca za ZZ 6.56% 38.65 56.02 84.03 112.03 140.04 168.05 196.06 224.07
Prisp. za poškodbe pri delu 0.53% 3.12 4.53 6.79 9.05 11.31 13.58 15.84 18.10
Skupaj prispevki za ZZ 79.24 114.86 172.28 229.70 287.12 344.56 401.98 459.41
Prisp. zavarovanca za starš. var. 0.10% 0.59 0.85 1.28 1.71 2.13 2.56 2.99 3.42
Prisp. delodajalca za starš. var. 0.10% 0.59 0.85 1.28 1.71 2.13 2.56 2.99 3.42
Prisp. zavarovanca za zaposl. 0.14% 0.82 1.20 1.79 2.39 2.99 3.59 4.18 4.78
Prisp. delodajalca za zaposl. 0.06% 0.35 0.51 0.77 1.02 1.28 1.54 1.79 2.05
Skupaj drugi prisp. 2.35 3.41 5.12 6.83 8.53 10.25 11.95 13.67
PRISPEVKI SKUPAJ 225.05 326.20 489.29 652.38 815.47 978.59 1,141.68 1,304.80
*Povprečna bruto plača za april 2009 (PP), v EUR
**Minimalna plača za leto 2008
***Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2008, v EUR (končni podatki)
Zavezanec plača prispevke do 15. 7 2009; v enakem roku mora pristojnemu davčnemu uradu predložiti obračun prispevkov na predpisanem
obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada.
3

Podatki za obračun plač
Mesečni podatki za
obračun plač in drugih
prejemkov
obračunski mesec: marec junij 2009 2009
Podatki o delovnih urah dejanski prazniki skupaj
Delovni dnevi 21 1 22
Število ur za obračun (40 urni delavnik) 168 8 176
Osnovni podatki za obračun plač
Povprečna bruto plača v RS za februar 2009
1,423,19 EUR
Prva objava povprečne plače v RS (Statistični urad RS) 15.06.2009
Uradna objava povprečne plače v RS (Uradni list RS)
Splošna davčna olajšava (mesečni znesek)
Dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom
Minimalni znesek za prehrano med delom
Najnižja pokojninska osnova
np
254,28 EUR
6,12 EUR
3,56 EUR
828,06 EUR
Faktor revalorizacije za refundiranih obračun boleznin 1,0000
Minimalna plača
Zajamčena plača
Izhodiščna plača splošne kolektivne pogodbe
Minimalni znesek regresa za letni dopust
Maksimalni znesek regresa za letni dopust
Lestvica za obračun akontacije dohodnine
589,19 EUR
237,73 EUR
360,61 EUR
686,00 EUR
996,23 EUR
razred osnova nad osnova do odstotek znesek
1 0,00 EUR 617,54 EUR 16,00% 0,00 EUR
2 617,55 EUR 1.235,07 EUR 27,00% 98,81 EUR
3 1.235,08 EUR - 41,00% 265,54 EUR
Kritične
razmere se
umirjajo
Umirjanje razmer na področju
gospodarske krize in inflacije na evrskem
območju se kaže v skoraj nični inflaciji v
mesecu maju. Najvišjo inflacijo je imela
Romunija, najvišjo deflacijo pa Irska.
Cene v Sloveniji so bile povprečno za pol
odstotka višje kot pred letom dni.
V celotni Uniji se je letna stopnja inflacije prav tako
znižala za 0,6%, na 0,7%. Do sredine prihodnjega
leta naj bi se iz primeža recesije lahko izvile
Aktualni
seminarji
s področja
varstva pri
delu
1.) Novi pravilnik o varnosti strojev
(18.9.2009)
Novi pravilnik o varnosti strojev se bo začel
uporabljati 29.12.2009 in bo nadomestil zdaj veljavni
pravilnik o varnosti strojev. Čas je, da se vsi, ki ste
povezani z načrtovanjem, proizvodnjo, vzdrževanjem,
preskušanjem, sitribucijo in nabavo strojev, z njim
seznanite.
Semninar pripravljajo strokovni delavci Kontrolnega
organa na ZVD d.d., ki je tudi priglašeni organ za
Aktualni seminarji VPD
tudi ZDA, problem pa še vedno ostaja kriza na
nepremičninskem trgu in vse višje obrestne mere.
Blago se je podražilo za 0,7%, storitve pa za
0,6%. Padle so cene rabljenih avtomobilov, plina
ter stanovanjske opreme. Statistični urad RS je
zabeležil 1,4% padec cen materiala za vzdrževanje
in popravila stanovanja, opaženih je bilo veliko
število popustov, ki so jih trgovci nudili v maju,
kar je posredno vplivalo tudi na gibanje cen v
skupini stanovanjska oprema. Pohištvo, oprema,
preproge in talne obloge so se pocenili za 0,6 –
1,4%. S področja obrti so se zvišale cene obleke in
obutve za 2,4%, cene gostinskih in nastanitvenih
storitev pa za 0,1%. Velik padec je očiten tudi v
gradbeništvu, vrednost gradbenih del, opravljenih
v aprilu 2009, je namreč za več kot 22% nižja od
vrednosti teh del, opravljenih v aprilu 2008.
Martina Vučko
stroje. Predstavljen bo priročnik Novi pravilnik o
varnosti strojev, izvod priročnika je tudi vključen v
ceno seminarja.
Seminar bo trajal od 8.30 – 15.00 na Chengdujski cesti
25 (v Ljubljani, predavalnica v pritličju). Kotizacija znaša
180 eur z DDV, vključena so predavanja in gradivo,
postrežba med odmorom ter potrdilo o udeležbi.
2.) Ravnanje z odpadki (18.6.2009)
Shema EMAS (sistem EU za okoljevarstveno
vodenje organizacij) je namenjena spodbujanju
primernejšega ravnanja z okoljem in obveščanju
javnosti o vplivih njihovih dejavnosti na okolje. Na
seminarju bodo iz Agencije RS za okolje predavali:
mag. Adrijana Viler Kovačič (o ravnanju z odpadki
kot delu sistema varstva okolja), Brigita Šarc (o
predpisanem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri
opravljanju proizvodne in storitvene dejavnosti) in
pa mag. Alojz Bitenc (o sistemih vodenja na področju
ravnanja z okoljem).
Kotizacija za seminar znaša 182 eur z DDV. Vključena
so predavanja, gradivo, postrežba med odmorom in
potrdilo o udeležbi.
Martina Vučko
4 5

Windsurfing
Zlate kartice
OBVESTILO
UGODNA OBRESTNA MERA!
UGODNI KREDITI S SUBVENCIONIRNO
OBRESTNO MERO - SAMO DO IZRABE
KREDITNEGA POTENCIALA!
Vse člane OOZ Tržič obveščamo, da še
zmeraj lahko najamete kredit preko
vaših bank z ugodno subvencionirano
obrestno mero kot obliko finančne
pomoči OOZ Tržič, vendar samo dokler
so na razpolago finančna sredstva iz
določenega kreditnega potenciala.
Razpisni pogoji in kriteriji kreditiranja
so bili objavljeni v aprilski številki
Obvestil obrtnikom. Vse morebitne
ostale informacije, ki bi jih morda
želeli, so vam na voljo na zbornici in na
bankah.
Naučimo se
»SRFAT«!
»Ampak kako?« se vprašamo. Na prvi
pogled je jadranje na deski oziroma
windsurfing, kot smo ga poimenovali v
sodobnem svetu, sicer zelo enostaven
šport, a zavedati se moramo, da vendarle
zahteva precej ravnotežja in predvsem
koordinacije vseh gibov telesa. Zato je
lahko že učenje osnov dolgotrajno.
»Še posebno, če se ga lotevamo sami,« nam je
razložila Nina Tanhofer, ki skupaj s fantom Žigo
Hrčkom vodi trenutno najbolj obiskano šolo
windsurfinga v Sloveniji, windsurfer.si. Kdor je že
poskusil prve korake na deski, bo prav gotovo
vedel, o čem govorimo. Dvigniti jadro še ni takšna
težava, a kaj, ko potem ne vemo, kaj bi z njim
počeli.
Uživajmo že od začetka
Izkušeni windsurferji nam precejkrat povedo, da
je to šport, ki ga ne bi zamenjali za nič drugega,
a vsakdo tudi poudari, da so prvi koraki zelo
zahtevni. Dejstvo je, da se nas večina teh korakov
loteva samostojno, kar učenje precej podaljša.
Glavna težava je po Nininih besedah v napakah,
ki se jih privadimo že na začetku in jih kasneje le
stežka odpravimo. Smiselno se je torej prepustiti
strokovnjakom, da nas v ta prelepi šport uvedejo
z ustrezno metodologijo in načinom učenja, tako
da se bomo že od osnovnih korakov dalje učili
pravilne tehnike.
Ideja o tečaju
Žiga in Nina sta se šole windsurfinga lotila
po dveletnem delu v Bolu na Braču, kjer sta
pridobivala izkušnje, kmalu pa je Žigo pred
dopustom v Egiptu znanec prosil za inštrukcije
windsurfinga. In padla je ideja - če imamo enega
tečajnika, zakaj jih ne bi imeli še več?
Danes je njun tečaj deskanja opravilo že prek
500 ljudi, ki so ugotovili, da sami ne bodo prišli
daleč, in zato cenijo sproščeno učno vzdušje in
predvsem sistematičen napredek v znanju.
Od osnov dalje
Kakovosten tečaj windsurfinga nas bo usposobil
za samostojnost na vodi. Kot sta poudarila Nina
in Žiga, je treba tečajnika naučiti vse, od osnov
varnosti na vodi, prek spoznavanja opreme do
samostojnega sestavljanja te opreme. Na vodi pa
je treba stalno odpravljati napake v tehniki, ki jih
lahko vidimo tudi na videoposnetkih ob večerni
video analizi, za vsa vprašanja pa mora biti na
voljo izkušen inštruktor.
Ker si opremo sposodimo v windsurf centru,
bojazen glede neprave opreme odpade. Poleg
tega lahko ob hitrem napredku brez težav
prilagajamo deske in jadra, kar vse pripomore, da
je čas, ki ga potrebujemo za učenje, precej krajši,
kot bi bil pri samostojnem učenju.
Družba motivira
Seveda pa je pomemben dejavnik uspešnega
tečaja tudi družba, saj so prav »sošolci« na tečaju
eden glavnih motivatorjev pri učenju. Izkazalo
se je, da so se na tečajih, ki potekajo največkrat
v egiptovskem El Turu, pa tudi v Maroku, Grčiji
in Turčiji, spletle tesne prijateljske vezi, ki so tudi
bistvo tega lepega športa.
Windsurfing je namreč šport, ki te »zagrabi«, in z
veseljem lahko vidimo, da so organizirani tečaji
prava poživitev za to uživaško in adrenalinsko
dejavnost.
Vir: oglasna priloga Finance Club.
Nasvet dneva:
Pri nas velja
slovenska
garancija
Proizvajalci včasih na embalaži
električnih proizvodov navajajo denimo
dveletno garancijo v tujem jeziku, k
proizvodu pa je priložen garancijski
list slovenskega distributerja oziroma
uvoznika, v katerem je navedena samo
enoletna garancija.
Po mnenju Tržnega inšpektorata, je slovenski
distributer oziroma uvoznik v tem primeru ravnal
skladno s slovensko zakonodajo, ki pravilniku o
blagu, za katerega se izda garancija za brezhibno
delovanje, predpisuje garancijski rok, ki ne sme biti
krajši od enega leta.
Ker je v Sloveniji uradni jezik slovenščina, mora
biti garancijski list podan v slovenskem jeziku in
v njem napisan garancijski rok, ki je predpisan v
Sloveniji. Torej potrošnik pri slovenskem dajalcu
garancije ne more uveljavljati dveletne garancije,
razen v primeru, da je navedena na slovenskem
garancijskem listu ali pa jo trgovec javno obljublja.
Vir: mojevro.si
Zlate
kartice!
Imidž ali le
nepotreben
strošek?
Tisti, ki so si zlato kartico priskrbeli bolj
zaradi imidža kot česarkoli drugega,
zdaj trpijo. Zdi se namreč, da se zlate
kartice danes svetijo v več denarnicah
kot nekoč. Banke potrjujejo, da njihovo
število narašča. Merila za pridobitev so v
nekaterih bankah precej nizka. Še vedno
pa imajo te kartice nekatere zanimive
ugodnosti, a po drugi strani tudi zasoljene
stroške in provizije.
Merila za pridobitev zlate kartice se očitno
znižujejo. Največkrat je pogoj za njeno pridobitev
že, da je prosilec komitent banke, ima redne
prilive na osebni račun in ima mesečni dohodek
nad določeno mejo, ki pa je pri nekaterih bankah
precej nizka. Najmanj strogi so recimo pri
Sparkasse, saj zahtevajo le redni mesečni priliv
v višini nad 1.040 evrov. V Delavski hranilnici sta
zahtevi 1.200 evrov prilivov in redna zaposlitev.
Probanka in Volksbank zahtevata nekoliko več,
1.500 evrov. Nekatere banke pa še vedno vztrajajo
pri strožjih merilih. Najstrožji so po našem
poizvedovanju in mnenju pri Deželni banki
Slovenije in pri Poštni banki Slovenije, ki v dolgem
seznamu zahtev med drugim zahtevata tudi
lastništvo ali solastništvo nepremičnine. Pri Abanki
Vipa, Banki Koper, NLB, Unicredit banki in SKB so
pogoji za pridobitev zlate kartice precej ohlapni in
odvisni od individualne obravnave.
Nižja merila za pridobitev zlate kartice skrbijo
za to, da število lastnikov teh kartic narašča.
Naraščajoče število so nam potrdile tudi banke,
6 7

Zlate kartice
čeprav o natančnih številkah ne želijo govoriti. So
nam pa recimo v Banki Celje zaupali, da je kvota
imetnikov zlatih kartic določena z internimi pravili.
Največje število vseh zlatih plačilnih kartic je
lahko največ deset odstotkov vseh izdanih kartic z
zamikom plačila Banke Celje.
Različne ugodnosti
Zlate kartice imajo poleg tega, da vas mogoče
ob plačevanju nekateri zavistno gledajo, tudi
nekatere druge ugodnosti, ki pa se med bankami
precej razlikujejo. Na naše vprašanje, katere so po
njihovem izboru največje ugodnosti, ki jih pri njih
prinaša zlata kartica, banke največkrat poudarjajo
možnost večjega zneska mesečne porabe in
nezgodno zavarovanje komitenta, ki je praviloma
vključeno pri večini bank.
Limit je pri zlatih karticah največkrat določen
individualno, torej je predvsem odvisen od
osebnega dohodka ali višine prilivov na tekoči
račun. Pogosto se določa v višini od 1,5- do največ
petkratnika osebnega dohodka. Probanka in NLB
ponujata limit v vrednosti približno dva tisoč
evrov. Najbolj pa so z zgornjo mejo 30 tisočakov
radodarni pri Hypo Alpe-Adrii Bank. Mimogrede
omenimo, da obresti za limite niso ravno poceni.
Zavarovalne vsote za nezgodno zavarovanje
segajo od 1.250 do 20.900 evrov za nezgodno
smrt in od 2.500 do 41.900 evrov za nezgodno
invalidnost. Najvišje zavarovalne premije smo
zasledili pri Unicredit banki, najskromnejši z
izplačili so pri Probanki. Le banka Sparkasse in
Delavska hranilnica v sklopu bonitet zlate kartice
nezgodnega zavarovanja sploh nimata, ponujata
pa zato druge ugodnosti.
Letna članarina 70 evrov
Pričakovati, da vam bi banke ali kdo drug dal
nekatere ugodnosti kar zastonj, je seveda smešno.
Zato je treba poleg ugodnosti na drugi strani
pogledati tudi stroške zlatih kartic. Kakšne torej
so? Banke, ki ponujajo zlate kartice BA maestro, ne
zaračunavajo letne članarine, ker je ta vključena v
mesečne stroške vodenja računa. Tako boste za te
pri Sparkasse recimo plačali 6,25 evra, pri Delavski
hranilnici 1,04 evra, pri NLB 7,30 evra in pri SKB 6,50
evra na mesec.
Pri zlati kartici mastercard banke zaračunavajo
letne članarine. Po našem poizvedovanju je ta
najnižja pri Unicredit banki, kjer je letna članarina
30 evrov, najvišja pa pri NLB, slabih 67 evrov.
Praviloma velja, da je zlata kartica dražja od
klasične. Pri Banki Celje je letna članarina za zlato
kartico 50,08 evra, za klasično pa 14,61 evra. Pri
Abanki Vipa je razmerje podobno, 55 evrov za
zlato in 15,20 evra za klasično. Zlata kartica Hypo
Alpe-Adrie Bank je od Abankine pet evrov cenejša,
klasična pa dva evra dražja. Pri Probanki in NKBM
boste oproščeni plačila letnega nadomestila, če
boste v minulem letu dosegli vsoto porabe 10
tisoč evrov s prvo oziroma če boste v desetih
mesecih opravili nad 4.200 evrov prometa z
drugo.
Poleg teh stroškov boste za zlate kartice praviloma
plačevali tudi višje provizije. Spet so izjema zlate
kartice BA maestro, s katerimi boste z bankomatov
svoje banke v Sloveniji in na evrskem območju
dvigali denar brezplačno, za dvige z bankomatov
drugih bank pa boste plačali provizijo za
posamezen dvig, ki ne bo višja od pol evra. Dražje
so zlate kartice mastercard in visa, pri katerih so
stroški pri dvigih z bankomatov prav oderuški - od
3,5 do pet odstotkov od zneska transakcije, pri
čemer je največkrat določen minimalni znesek, ki
ga je treba odšteti, le redko pa tudi najvišji.
Pri Sparkasse boste plačali najmanj 4,17 evra,
medtem ko je najnižji strošek dviga pri NLB 10,43
evra. Pri Delavski hranilnici bo najvišji strošek dviga
20,80 evra, pri Hypo Alpe-Adrii Bank in pri Abanki
Vipa pa 125 evrov. Razlike med bankami so v tem
pogledu velikanske. Za primerjavo: dvigovanje
denarja z navadne, plačilne kartice stane enako
kot pri zlatih maestro; torej zastonj z bankomatov
svoje banke in do pol evra, če dvigaš pri drugi
banki.
Zlate kartice imajo torej nekaj ugodnosti, a
nekatere med njimi tudi precej zasoljene stroške.
Zato naj se vsak vpraša, ali te ugodnosti res
potrebuje. Imeti zlato kartico le zaradi statusa je
drago početje, ki pa, kot smo ugotovili, izgublja
tudi blišč.
Vir: Moje finance, maj 2009
8

Ko v trgovskih centrih izbiramo oblačila in se
pritožujemo nad vrtoglavimi zneski, se redko
zamislimo, koliko dela je vloženega vanje
in koliko neprespanih noči je žrtvovanih za
izdelavo modela, ki se prilega čim večjemu
številu kupcev. To vedo le krojači in šivilje,
ki dandanes le s kvalitetnimi oblačili lahko
konkurirajo cenenim izdelkom, ki prihajajo
iz držav z poceni delovno silo. O tem in še
marsičem sem se pogovarjala z g. Matjažem
Dolinarjem, iz podjetja Leny.
Pisalo se je leta 1987. Matjaž je bil zaposlen
v pralnici jeansa, Mojca pa v Triu. Kot mlada
starša sta svojemu prvorojencu želela nuditi
kar najkvalitetnejša in všečna oblačila,
vendar trg ni ponujal tistega pravega.
Kreativnost in ideje, ki so se spontano
rojevale, so porodile misel na lastno izdelavo.
Mojca je po svoji zamisli naredila prvi izdelek
– hlače. In ni minilo dolgo, ko je Matjaž v
zasebno prodajalno na Jesenicah odnesel
prvo pošiljko otroških hlač z imenom Leny.
In odziv je bil odličen. Povečalo se je
povpraševanje, pravzaprav se jima sploh
ni bilo potrebno truditi za stranke, saj so te
prihajale kar same od sebe. Povpraševanje
po njunih izdelkih se je večalo, zato sta leta
1991 oba pustila službi in na Partizanski
ulici začela s popoldansko obrtjo. Delo ju je
navduševalo in v nabavo šivalnih strojev za
ta namen sta vložila vse svoje prihranke.
Poleg otroških hlač sta na začetku izdelovala
še oblačila za potrebe kupcev na Jesenicah,
naj so bile to hlače za odrasle ali celo suknjiči
za posebne priložnosti. Skratka veselje
do dela, zagrizenost in predanost so se
obrestovale in kmalu je bilo naročil toliko, da
sta zaposlila še eno delavko. Ta čas sta najela
tudi večji prostor pri Matjaževem bivšem
delodajalcu, modernizirala in dokupila
strojno opremo in razširila proizvodnjo. Kot
poznavalca materialov sta vseskozi vztrajala
pri kakovosti in s tem ohranjala sloves oblačil
Leny. Vsak je delal, kar je najbolje znal.
Matjaž je z izkušnjami na področju trgovine
in materialov skrbel za nabavo in prodajo,
Mojca pa je z opravljeno šolo konfekcijskega
tehnika prevzela koordinacijo podjetja in
predvsem izdelavo novih krojev. Leta 1994
so proizvodnjo razširili še z nosečniškimi
hlačami, ki so danes med najbolj prodajanimi
Leny oblačili. Kljub pritiskom strank po
cenejših oblačilih pa ne odstopajo od
kvalitete: ravno pri nosečniških hlačah
so ponosni na sodelovanje z najboljšim
slovenskim izdelovalcem pletiva, kar pa
seveda zahteva svojo ceno.
Še korak naprej pa so storili leta 1997, ko so
z nakupom računalniškega programa za
pomoč pri izdelavi krojev precej skrajšali
čas nastajanja novih modelov. Ti nastajajo
ob vsaki menjavi sezone. Zakonca Dolinar
se trudita čimbolj slediti modi, čeprav
priznavata, da je pri modelih za najstnice
to skoraj nemogoče. Da bi s kroji, barvami
in materiali sledila trendom pa se letno
udeležujeta tudi sejmov po Sloveniji in tujini,
največ po Italiji in Nemčiji. Modelov je malo
morje, modnih smernic pa pravzaprav ni več.
Velike korporacije narekujejo modo, zaradi
hiperprodukcije pa je moderno skoraj vse: od
hlač na zvon do čisto oprijetih modelov.
V obdobju največje proizvodnje je bilo
letno na trg poslano kar 70 000 kosov
oblačil, sodelovali so tudi s tujino. Nato so
postopoma začeli zmanjševati proizvodnjo,
danes je letna proizvodnja 12 000 kosov. V
podjetju so zaposleni le štirje, Matjaž pravi,
da se sedaj lahko veliko bolje posvetijo
posameznim strankam, želje posameznih
kupcev so lažje realizirane, razmišljajo celo o
individualnih obdelavah hlač, posebnih šivih
in raznih dodatkih na hlačah. V ta namen so
že kupili nekaj novih strojev.
Do lanskega leta so sodelovali tudi z
nemškim podjetjem, vendar so zaradi
cenovnega pritiska odpovedali sodelovanje.
Čeprav so zelo ponosni na uspešne in odlično
sprejete modele Leny v Nemčiji, pa zaradi
pritiskov na cene niso hoteli tvegati in
vztrajati z sodelovanjem, saj bi lahko z tako
politiko pahnili podjetje v slab položaj. Veliko
jim pomeni že dejstvo, da so bili uspešni
tudi na izbirčnem nemškem trgu in da
za konec sodelovanja niso bili krivi slabi
modeli ali nekvalitetna izdelava, ampak
izključno previsoki stroški na slovenskem
trgu.
Navsezadnje je doma dela več kot dovolj.
Lani odprta lastna trgovina v trgovskem
centru Dolnov v Kranju, industrijska
trgovina skupaj z podjetjem Roma-tex na
Loki in sodelovanje z mnogimi zasebnimi
trgovinami po celi Sloveniji kažejo vedno
nove tržne niše, v katerih končne stranke
še čutijo pomanjkanje kakovosti, ki jim
jo Leny jeans lahko ponudi. Zadnje čase
sodelujejo tudi z nekaterimi plesnimi
šolami, v razvoju je tudi posebna kolekcija
motorističnih hlač. Te sta Dolinarjeva
razvila v prid mladim in nadobudnim
motoristom, ki si si ne želijo nositi togih
zaščitnih hlač, vseeno pa potrebujejo
zaščito najbolj izpostavljenih delov
telesa. Po izkušnjah sinov sta z odpornim
kevlarjem podložila privlačne modele
mladinskih hlač in tako ustvarila oblačilo,
primerno za varnejšo vožnjo z motorji
lažjih kategorij in hkrati dovolj všečno
tudi za posedanje v šolskih klopeh. Med
izdelki na njihovih prodajnih policah pa še
vedno prevladujejo otroška in mladinska
oblačila. Še posebej uveljavljene so njihove
hlače z elastiko, ki malim neučakancem
omogočajo hitro oblačenje in slačenje.
Le-te izdelujejo v treh verzijah: kroji za
močnejše otroke, modeli za suhce in
dolgine ter seveda za običajne postave.
Individualno izdelujejo tudi modele po
merah za hendikipirane, moške hlače do
številke 64 in hlače za ženske posebnih
postav. »Posebno starejši imajo radi
klasične kroje in barve, ponavadi izrazijo
tudi željo po nekoliko višjem pasu«, mi
zaupa Matjaž in zagotovi, da se kljub
podcenjenosti dela potrudijo za vsako
stranko posebej.
In kot izkušen mojster na svojem področju
mi g. Dolinar za konec zaupa še dva
pomembna nasveta za vzdrževanje
jeans oblačil. »Pomembno je, da ne
uporabljate poceni pralnih praškov, ki
vsebujejo nekvalitetne sestavine in preveč
koncentriran klor«. Ta na oblačilih namreč
pušča bele madeže, neprivlačne črte pa
nastajajo, če preveč napolnimo pralni stroj,
kar pripelje do lomljenja materiala. »Takih
oblačil se ne da več rešiti«, mi še zatrdi.
In ker je že bilo govora o sinovih,
povprašam še o nasledstvu. A Matjaž ni
ravno navdušen: »Nikakršnega namena
nimam najine dejavnosti spreminjati v
družinsko podjetje in sinov vpeljevati v
delo«. Dobro se namreč zaveda, da v časih
vdiranja poceni trga njegova dejavnost
ni ravno perspektivna. A sinova sta se
priključila kar sama. Starejši, študent
komunikologije, je postavil dobro
obiskano spletno stran, na kateri pelje tudi
spletno trgovino za naročila iz domačega
naslanjača, mlajši, zagrizen fotograf, pa
skrbi za vizualno podobo podjetja, pa
naj bo to na spletni strani ali reklamnih
letakih. Ni kaj, ustvarjalni in vztrajni geni
očitno ostajajo, zato ne dvomim, da bo
Leny ostal sinonim za kakovost v odličnem
sorazmerju z ceno tudi v prihodnosti.
Neža Kralj

Utrinki s piknika tržiških obrtnikov 2009

Droge: alkohol
TO»A
ALARM
Zbiranje prijavnic do 14.7. – na e-mail: igor.pipan@ozs.si
Kako hitro
alkohol
'stopi v
glavo'
Znanstveniki so prvič dokazali, da alkohol
začne delovati že šest minut po zaužitju,
piše britanski Telegraph. Namreč po
zaužitju alkohola se začnejo možganske
celice hitro spreminjati, razlike med
moškimi in ženskami pa ni. Prejšnje
raziskave so temeljile le na testih na
živalih, znanstveniki pa so zdaj preverili
dobro znano trditev, da lahko "stopi v
glavo" že en kozarec alkoholne pijače na
ljudeh.
Dva kozarca vina čutimo po šestih
minutah
Le šest minut po zaužitju količine alkohola,
ekvivalentne trem kozarcem piva ali dvema
kozarcema vina, se raven alkohola v krvi dvigne na
0,5 do 0,6 promila, spremembe pa se že začnejo
tudi v možganskih celicah.
Raziskovalci z nemške univerzitetne bolnišnice
Heidelberg so zatrdili, da je znano, da se možgani
na alkohol odzovejo zelo hitro, vendar so želeli
preveriti, kako hiter je ta odziv. V raziskavo so
vključili osem moških in sedem žensk, ki so morali
med ležanjem spiti določeno količino alkohola
skozi 90-centimetrsko slamico, znanstveniki pa
so s pomočjo magnetne resonance opazovali
spremembe v možganih.
Cilj je bil doseči raven alkohola v krvi 0,5 do 0,6
promila, to je raven, ko se zmanjša zmožnost
vožnje, vendar ne povzroči zastrupitve z
alkoholom. Z magnetno resonanco so preučevali
majhne spremembe v možganskih celicah, ki jih je
povzročil alkohol.
Na alkohol se moški in ženske
odzivamo enako
Nevrolog Armin Biller je dejal, da so kemične
substance, ki navadno varujejo možganske celice,
čedalje bolj zmanjšane z večjo količino alkohola.
Ob zaužitju alkohola so bile zmanjšane tudi druge
komponente možganskih celic. Presenetljivo pa je
raziskava ugotovila, da se moški in ženski možgani
zelo podobno odzivajo na uživanje alkohola.
Skupina znanstvenikov je tudi ugotovila, da so
škodljivi učinki alkohola na možgane kratkoročni,
vendar pa se dolgoročno celice dlje obnavljajo.
Namreč pri zdravih osebah so bili škodljivi učinki
alkohola popolnoma izničeni že naslednji dan.
Vendar pa znanstveniki predvidevajo, da se
zmožnost možganov pri ozdravljenju zmanjša, če
pijemo alkohol dlje časa in v velikih količinah, kot
je denimo pri alkoholikih. Slednje bodo preverili v
prihodnjih raziskavah.
Vir: mojevro.si, Lana Dakić
OZS VABI NA CREATIV 2009
(28. – 30.8.2009, Salzburg)
Creativ je sejem, ki ponuja veliko raznolikost
izdelkov s področja daril, stanovanjske
opreme, oblikovanja, pisalne in pisarniške
potrebščine, rastlinstva, rokodelskih izdelkov,
spominkov, porcelana, keramike, igrač,
blazin, iger, modernih pripomočkov, papirne
galanterije... vse pod eno streho. 'Creativ
Salzburg' se je v zadnjih 30 letih uveljavil kot
eden vodilnih sejem v Avstriji in ima velik
vpliv tudi preko avstrijskih meja.
OZS organizira obisk sejma Creativ v
Salzburgu. Cena aranžmaja je 49 eur ob
udeležbi 40 oseb in vklujčuje avtobusni
prevoz, cestne in druge pristojbine,
enodnevno vstopnico, osnovno nezgodno
zavarovanje, strošek spremljevalca,
organizacijo potovanja in DDV.
Več informacij o plačilu in prijavi dobite na
http://www.ozs.si.
17

Previdno z bolha.com
Gospodarska kriza
Previdno
pri nakupih
prek
bolha.com
Goljufi iz tujine iščejo svoje žrtve tudi
na slovenskem posredniškem portalu
bolha.com, opozarjajo pri centru za
posredovanje pri internetnih incidentih
SI-CERT. Namreč goljufi s ponarejenimi
sporočili banke žrtev prepričajo, da so
dogovorjeni znesek plačali, zato žrtev
predmet prodaje odda na pošti, plačila
zanj pa na koncu ne prejme. SI-CERT je v
preteklih mesecih obravnaval več takšnih
zelo podobnih primerov.
Na bolhi so nam povedali, da dnevno sicer
pregledujejo oglase in če opazijo oziroma če so
opozorjeni na goljufijo, sporni oglas odstranijo.
"Sicer pa nismo dolžni pregledovati oglasov, to
delamo samoiniciativno," so nam pojasnili. Po
njihovem imajo namreč preveč oglasov, da bi
lahko vsakega posebej preverjali.
Državljani domnevno držav članic
EU kupujejo za sorodnike v drugih
državah
Kot so pojasnili pri centru SI-CERT, goljufi iz tujine
brskajo po portalu bolha.com in iščejo izdelke, ki
bi jih lahko preprodali doma. Ko najdejo ustrezen
predmet, navežejo stik s prodajalcem in se
dogovorijo za nakup.
V vseh primerih do zdaj, ki jih je obravnaval SI-
CERT, je šlo za osebo iz tujine. Ta lahko omeni,
da živi v državi članici EU, denimo Veliki Britaniji,
predmet pa želi kupiti kot darilo sorodniku v neki
drugi državi, recimo Nigeriji. Na tak način skuša pri
prodajalcu povečati občutek zaupanja v posel.
Goljufi ponaredijo potrdila o plačilu
Plačilo pri spletnih nakupih med posamezniki
običajno poteka prek posrednika. Ta od kupca
prejme nakazilo dogovorjenega zneska in o tem
obvesti prodajalca. Ko prodajalec odda pošiljko,
posredniku sporoči sledilno številko pošiljke ali
drugo potrdilo o oddaji. Posrednik lahko tako
preveri, ali je predmet nakupa res na poti h kupcu
in zato nakaže zadržani denarni znesek prodajalcu.
Najbolj znan in razširjen posrednike je sicer PayPal.
Goljuf pa zgornji mehanizem izkoristi tako, da
prodajalcu pošlje ponarejena sporočila v imenu
posrednika in v njih navede, da je zahtevani
znesek že plačan. Ta naj bi bil posredovan
prodajalcu, ko bo oddal paket in posredoval
sledilno številko ali drugo potrdilo o oddani
pošiljki. Sporočila uporabljajo zavajajoče
domene, ki jih je registriral goljuf (recimo paypalcontactservice.com).
SI-CERT je objavil tudi opis najbolj pogostih
spletnih goljufij:
Nasveti za varno kupovanje prek
spleta
■■
■■
■■
Bodite previdni pri prodaji v tujino.
Goljufije je najlažje preprečiti in jih preganjati,
če gre za prodajo znotraj iste države. Naslednji
krog predstavljajo članice EU, kjer se je
zaradi sorodne zakonodaje in sodelovanja
institucij znotraj EU vseeno možno na goljufije
odzvati. Vedno imejte v mislih, da poslujete
s popolnimi tujci, za katere ne veste kdo so,
kakšni so njihovi nameni in iz katere države
prihajajo.
Preverite, kdo zares komunicira z vami.
Preverite, kdo vam je poslal sporočila o
plačilu. Poglejte naslov pošiljatelja in če se
vidi, da je domnevno sporočilo posrednika
poslano iz ponudnika brezplačne spletne
pošte (Gmail, Yahoo, Hotmail ipd.), potem
verjetno gre za lažno sporočilo, saj banke in
finančni posredniki uporabljajo lastno poštno
infrastrukturo.
Ne hitite pri prodaji.
Če vas "kupec" prepričuje, da je treba prodajo
■■
■■
opraviti takoj (denimo zato, ker bo predmet
darilo nečaku v Nigeriji, rojstni dan pa ima čez
par dni), postanite zelo previdni.
Izberite ustrezen način plačila.
Nekateri posredniški sistemi ponujajo tudi
zavarovanje rizika do določenega zneska.
Dobro je, če se lahko sami prepričate, ali
je znesek res nakazan posredniku in se ne
zanašate le na sporočila po elektronski pošti,
ker je ta enostavno ponarediti. Če "kupcu"
običajne metode plačila in posredniški
mehanizmi niso všeč, gre verjetno za sumljiv
posel.
Ukrepajte hitro.
Če ste ugotovili, da ste žrtev goljufije,
nemudoma preverite, ali je pošiljko še mogoče
zaustaviti oz. preprečiti, da bi jo goljuf prevzel.
Goljufijo prijavite policiji. Čas je pri tem zelo
pomemben - dlje kot je minilo od goljufije,
manj možnosti boste imeli škodo omejiti.
Vir: mojevro.si, Lana Dakić
Konec krize
bo sredi
2010
Manj pesimistične napovedi za rast BDP
kot Svetovna banka
Člani Globalne zbornične platforme (GZP), ki
združuje ključne nacionalne in transnacionalne
zbornične organizacije iz štirih koncev sveta, so
manj pesimistični glede rasti BDP v svojih regijah
kot so za leto 2009 napovedi Svetovne banke.
Latinska Amerika, Rusija, Kitajska, Mediteran in
Južni Pacifik so zaenkrat najbolj optimistične
regije. Pričakovanja glede rasti Evrope, ZDA,
zalivskih držav in Afrike so nekoliko bolj
pesimistična.
Člani GZP potrjujejo, da je ključna posledica
trenutne gospodarske krize povečanje števila
nezaposlenih ter možnosti socialnih nemirov,
ter da se bo še zlasti malim in srednje velikim
podjetjem poznalo zmanjšanje izvoza. Po njihovih
pričakovanjih naj bi se kriza končala sredi leta
2010, odvisno od učinkovanja ukrepov in finančne
regulative, ki naj bi v prihodnje ponovitev krize
preprečevala.
Taki zaključki temeljijo na raziskavi, ki jo je izvedlo
evropsko združenje zbornic Eurochambres,
katerega članica je tudi Gospodarska zbornica
Slovenije. Raziskava je bila včeraj predstavljena na
kongresu Eurochambres v Pragi.
Christoph Leitl, predsedujoči GZP, je ob tej
priložnosti dejal: »Člani GZP so dejansko
zaskrbljeni glede učinka krize na realno
gospodarstvo. Bojijo se, da bi zmanjšanje
domačega povpraševanja in težave z likvidnostjo
lahko vodile do propada številnih podjetij. Po
drugi strani pa vidijo »luč na koncu predora«, in
verjamejo, da bodo svetovni sistem nadzora in
transparentna poraba javnih sredstev predstavljali
rešitev sedanje situacije. Aktivnosti v tej smeri
so se na mednarodni ravni že začele v zadnjih
mesecih in tednih«.
Globalna zbornična platforma sedaj svojo
pozornost usmerja na srečanje svetovnih
voditeljev v juliju in na jesenski Vrh G20, od
katerega se pričakuje nadaljevanje z reformo
globalnega finančnega sistema, ki se je začela na
srečanju G20 v Londonu.
Med novinarsko konferenco, na kateri je bila
predstavljena analiza, je GZP napovedala
pridobitev novega člana, ECO-CCI (Economic
Cooperation Organization Chamber of Commerce
and Industry), ki predstavlja zbornice Turčije in
Centralne Azije. Globalna zbornična platforma je
bila ustanovljena pred 5 leti in združuje zbornične
organizacije po vsem svetu.
Vir: GZS, www.gzs.si
18 19

Spletno poslovanje
ADAC
Spletno
poslovanje
Petina svetovnega prebivalstva uporablja
internet. To pomeni, da ena petina sveta
zre v isti medij, ki ponuja ogromno
priložnosti, če jih le znate pokazati in
ponuditi na pravi način. Če vas dandanes
ni na spletu, v poslovnem svetu skoraj ne
obstajate.
Novi poslovni model na internetu, o katerem
se vse več govori in ga nekateri analitki že
dolgo ocenjujejo kot največjo inovaciju v
svetu poslovanja v zadnjih štiridesetih letih, se
imenuje medpodjetniško spletno poslovanje.
Začetki elektronskega poslovanja segajo že v
drugo polovico 70-ih let, ko so podjetja začela z
elektronskim sprejemanjem in pošiljanjem naročil
in ostale dokumentacije.
Elektronska izmenjava pa je takrat potekala preko
dragih privatnih omrežij, zato je bil to privilegij
večjih, mogočnejših podjetij. S prihodom
interneta pa se je svet spletnega poslovanja odprl
tudi najmanjšim podjetjem. Spletno poslovanje
prinaša številne prednosti. Zlasti mala in srednje
velika podjetja lahko z njim ogromno pridobijo,
saj se lahko zaradi nizkih stroškov, ki jih omogoča
uporaba interneta, povezujejo z večjimi podjetji
in s svojo ponudbo konkurirajo na svetovnem
trgu. Vse to ponuja tudi hitrejše transakcije,
nižje stroške, boljše upravljanje s podatki, krajše
dobavne poti, učinkovitejše poprodajne storitve,
možnosti globalnega poslovanja in nove tržne
priložnosti ... To je le nekaj od razlogov, zaradi
katerih e-poslovanje doživlja eksponentno rast.
Na spletu je trenutno skoraj dva tisoč elektronskih
tržnic, na katerih se srečujejo potencialni kupci
in prodajalci in trgujejo. To so javno dostopne
internetne strani, ki predstavljajo idealno mesto
za trgovsko menjavo, zbližujejo dobavitelje,
prodajalce in kupce, podjetjem pa ponujajo tudi
vstopno točko v novo ekonomijo.
Spletni trgi pa so drugačni od tradicionalnih,
fizičnih trgov, zato so potrebne nove strategije in
nova poslovna miselnost. Učinkovita integracija
internetnih tehnologij v poslovne procese je
pomemben izziv, s katerimi se danes soočajo
podjetja, saj koristi lahko prinese le ustrezen
način dela, ne pa tehnologija sama. Težave, ki
nastopijo pri uporabi tehnologije, so ponavadi
organizacijske in ne tehnološke narave. Seveda
so za obstanek na spletnem trgu potrebne tudi
velike investicije v tehnologijo, ljudi in spremembo
poslovnih procesov, svoj delež pa tehnologija
zahteva tudi na področju izobraževanja
zaposlenih.
Kako je z elektronskim poslovanjem
pri nas?
Kljub dejstvom o splošni moči interneta, tega
precej podjetij še vedno ne uporablja pravilno
ali pa sploh ne. Npr. na Švedskem je leta 2008
inetrnetni proračun za oglaševanje dosegel
televizijskega s 25% deležem v oglaševalskem
kolaču. V Angliji ta delež znaša 10%, pri nas
pa le 3%.
Letos je potekala tretja slovenska konferenca
iskalnega marketinga (SKIM), odvijala se je
23.4.2009. Udeleženci so bili deležni znanja,
kako optimizirati raznolike spletne projekte.
Uporabljena je bila tudi videokonferenčna
tehnologija, predavanja pa so se z njo prenašala
v Bolgarijo, Češko, Hrvaško, Romunijo, Slovaško,
Ukrajino in po celi Sloveniji. SKIM je letos prodrl v
mednarodne vode, saj je to ena od pomembnih
lastnosti interneta kot poslovnega kanala.
Martina Vučko
5400
evropskih
kampov
Salzburško podjetje IGL-Werbedienst
GmbH, ADAC-ov generalni zastopnik za
Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško, bo zaradi
vse večjega števila uporabnikov svojim
medijskim partnerjem, upravljavcem
kampov v teh deželah, zagotovilo
pomembno dodano vrednost njihovih
oglaševalskih ukrepov.
Dopustniki bodo z enim samim pogledom na
ADAC-ov vodič po kampih (ADAC Camping-
Caravaning-Führer) lahko začeli načrtovati svoje
počitnice že kar na spletu, čeprav bodo kasneje
najverjetneje nadaljevali in poglobili načrtovanje
v zanesljivem knjižnem vodiču po kampih. Na
novo oblikovana ADAC-ova platforma za ljubitelje
kampiranja nudi na spletnem naslovu www.adac.
de/campingfuehrer brezplačno in na uporabniku
prijazen način številne najpomembnejše
informacije o tej vrsti dopustovanja, ki samo
v Nemčiji predstavlja konjiček 11 milijonov
kampistov. V novi podatkovni bazi je zajetih
preko 5400 kampov po vsej Evropi, ki jim je ADAC
brezplačno dodelil svojo oceno.
Počitniške cilje je mogoče poiskati preprosto s
pomočjo ključnih besed kot so regija, kraj, ime
kampa ali številka kampa iz ADAC-ovega vodiča
po kampih. Iz piktogramov so takoj razvidne
posebnosti posameznih kampov, njihova ocena
pa je na portalu omejena na opremljenost
sanitarij in lego. Vse podrobnejše informacije so
na voljo v tiskani izdaji (vodič po kampih ADAC-
Camping-Caravaning-Führer za Južno Evropo),
kateri je brezplačno priložena ADAC-ejeva kartica
CampCard, ki nudi cenovne ugodnosti v kampih.
Vrhunec nove spletne platforme predstavlja
interaktivna kartica, ki hitro prikaže izbrani kamp.
Novost sta tudi možnost iskanja ADAC-ovih
CampCard kampov, ki dopustnikom nudijo
privlačne cenovne ugodnosti ter možnost
nalaganja GPS podatkov za mobilne navigacijske
sisteme. Nasvete o prireditvah in aktualne novice
je mogoče najti pod rubriko CampingNews &
Events. Rubrika z nasveti Camping pa vsebuje
leksikon z informacijami držav, ki so specifične
za kampe, tehnična znanja in – za člane –
informacijske liste, ki jih je mogoče naložiti s
spleta.
Vir: www.slovenia.info
PONOVNO OBVESTILO
SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV
PRI SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH
GORENJSKE, KRANJ
Nova Kolektivna pogodba za obrt in
podjetništvo (Uradni list RS, št. 73/08 z dne
18.07.2008) je bila podpisana dne 08.07.2008
in se uporablja od 01. avgusta 2008;pogodba
ne določa več obveznega prispevka za
izobraževanje in skladov za izobraževanje.
Na podlagi sklepa upravnega odbora Sklada
za izobraževanje delavcev pri s.p. Gorenjske,
dne 28.05.2009 je bilo sprejeto:
1. Sklad deluje do porabe sredstev.
2. Pravico do koriščenja sredstev za
izobraževanje delavcev imajo vsi delavci
zaposleni pri s.p., za katere je s.p. plačeval
prispevek za izobraževanje po KP do
31.07.2008 (mejni datum je plačilo
julij 2008)
3. Pravico do vračila sredstev iz sklada
imajo tisti delodajalci, katera sredstva so
bila vplačana na prostovoljni osnovi po
01.08.2008 dalje.
20 21

Vici
Vici
Trgovec z živili je že več let stalnim strankam
prodajal živila na up. Zapisoval si je njihove
dolgove v posebno knjigo in ko je prišel
določen datum v mesecu so mu dolžniki
poravnali dolgove. Toda, nekoč je ugotovil,
da njegove najbolj razsipne stranke, ki je pri
njemu največ nakupovala in mu bila najbolj
dolžna, ni več v trgovino, dolga pa tudi ni
poplačala. Ta stranka je bil moški srednjih
let, za katerega je trgovec s težavo izvedel
naslov, ko pa mu je to uspelo mu je napisal
pismo s prošnjo, naj mu čimprej poravna
dolgove. Žal, niti odgovora ni prejel. Končno
se je trgovec odločil za drugačno taktiko
in je dolžniku poslal fotografijo svojih treh
otrok in mu napisal:
"Vam je zdaj jasno, zakaj potrebujem
denar?"
Kmalu je prejel pismo dolžnika, v katerem je
bila fotografija lepotice, poleg pa pripis:
"Vam je sedaj jasno, zakaj vam ne morem
plačati?"
Natakar, ali bom pri vas lačen vso noč?
"Ne, kar brez skrbi bodite. Pri nas ob
desetih zapiramo."
Mirko je odšel s prijatelji na dopust
v tujino. Ker jim je turistični vodič
v kraju letovanja povedal, da
so natakarji v tem hotelu zelo
potrpežljivi, vljudni in natančni
se je Mirko odločil, da preizkusi
njihovo potrpežljivost. Natakarju,
ki je vsak dan stregel pri njihovi
mizi je stalno godrnjal: "Ta kava je
prevroča, ta kava je premrzla, to
pivo ni dobro, krompir je postan,
krompir je zažgan, testenine so
preveč razkuhane, zrezek je surov ..."
Natakar je vse njegove muhe molče
prenašal in mu izpolnil vsako željo.
Ko se je bližal dan odhoda je Mirko
le pristopil k natakarju in mu rekel:
"Opravičujem se vam za to
nekajdnevno nadlegovanje, toda
preizkus ste odlično prestali.
Povedali so nam namreč, da ste
natakarji zelo potrpežljivi, zato sem
sklenil, da to tudi preizkusim. Ker
sem bil tako grd do vas vzemite
tehle sto mark, da se vam vsaj
malo oddolžim za neprijetnosti, ki
sem vam jih povzročal. Ta dva dni,
kolikor še ostanem, vas ne bom več
nadlegoval."
"No, potem vam pa tudi jaz ne bom
več pljuval v hrano in pijačo!" mu je
odvrnil natakar.
Peter je vstopil v mesnico in
vprašal mesarja:
"Ali imate svinjsko glavo?"
"Ne ne, to je zaradi frizure!”
Geslo nagradne križanke pošljite skupaj s
svojimi podatki po navadni ali elektronski
pošti (anka.veternik@ozs.si). Izžrebali bomo
nagrado, ki jo prispeva Mobil Servis d.o.o.
Pravilna rešitev prejšnje križanke:
TREMA, VINOGRAD, PIZZERIJA, PISMO, ASAD, REVOLTA, ACA, ORADA, LAPORCI, POLGRM, SRB, IS, ODER, ESTI,
POT, TITA, NAROBE, RADIČ, ORAN, AN, ORION, ČAS, SIGMA, KOMA, OP, KSI,KREMA, TLO, ETRI, HL, MAINZ,
TRINKO, MARTIN, KOCKANJE, TACA, AJA, SEAT, ANAN.
22 23
Geslo: PIZZERIJA POD GRADOM

REŠITVE PRILAGAJAMO VAŠIM
POSLOVNIM IZZIVOM
Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana, Slovenija
Poslovni paket z izbiro ugodnosti po vaših željah
Za podjetja in samostojne podjetnike smo pripravili sodoben poslovni paket, ki ga lahko prilagodite
svojim željam in potrebam. Transakcijski račun dopolnite še z najmanj štirimi dodatnimi storitvami in
si po meri sestavite paket¹ številnih ugodnosti, kot so:
• vodenje transakcijskega računa 12 mesecev brezplačno,
• programski paket + 12 mesečnih nadomestil za uporabo elektronske banke Abacom brezplačno²,
• elektronski nalogi prek elektronske banke Abacom med imetniki transakcijskih računov v Abanki
6 mesecev brezplačno,
• najemnina za terminal POS 6 mesecev brezplačno + papirni trakovi brezplačno,
• 50 % nižji stroški prve odobritve limita na transakcijskem računu ali kratkoročnega kredita³,
• obrestna mera za nenamenski depozit nad 91 dni v višini najmanj 2.000 EUR ugodnejša od redne
ponudbe,
• pristopnina k pregledu poslovnega sodelovanja in njegova uporaba brezplačno,
• vrečke za polog gotovine v dnevno-nočni trezor brezplačno.
Ponudbo poslovnega paketa smo podaljšali. Izkoristite jo lahko do 30. 9. 2009.
Dodatne informacije o ponudbi vam bomo z veseljem posredovali vsak delavnik od 9. do 12. in od 14. do 17. ure.
Kontaktna oseba v poslovalnici Tržič je Natalija Švab, telefon (04) 59 81 712, e-naslov natalija.svab@abanka.si.
1
Ponudba je paketna. Prihranki ne veljajo za posamične storitve. Podjetje ali samostojni podjetnik lahko ugodnosti poslovnega
paketa izkoristi le enkrat. 2 Kvalificirano digitalno potrdilo na zaščitni kartici in čitalnik zaščitnih kartic nista vključena v
paket. 3 Banka si pridržuje pravico, da stranki, ki ne izpolnjuje pogojev, zavrne odobritev limita na transakcijskem računu ali
kratkoročnega kredita.