Obvestila februar 2009 - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TrÅ¾iÄ

URADNE URE ZBORNICE: 

Ponedeljek 8 – 12 

Sreda 8 – 16 

Petek 8 – 12 

PREDSTAVITEV 

DEJAVNOSTI 

ČLANOV 

V Obvestilih in 

Tržičanu je možna 

predstavitev 

dejavnosti firme. 

Predstavitev članov, 

ki imajo poravnano 

članarino zbornici 

je brezplačna. 

Izdaja: 

OBMOČNA 

OBRTNO-PODJETNIŠKA 

ZBORNICA TRŽIČ 

Predilniška cesta 8 

4290 Tržič 

tel.: +386(0)4 592 33 40 

+386(0)4 5961 183 

gsm: 031/365 842 

fax: +386 (0)4 596 30 20 

davčna št.: 78405408 

transakcijski račun pri 

ABANKI D.D. Ljubljana 

št. 05100-8010006221 

e-pošta: 

aleksandra.kojic@ozs.si 

Izhaja enkrat mesečno v 

nakladi 380 izvodov. 

Glasilo je brezplačno za 

člane zbornice. 

Oblikovanje in prelom: 

Tadej Femc 

Tisk: 

Tiskarna Uzar Tržič 

Iz vsebine 

Mesečni podatki za obračun plač in drugih prejemkov...............5 

Z e-obvestili do novih kupcev....................................6 

Kakšen je dober marketing v recesiji?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 

Imate izdelan prodajni načrt?....................................9 

Leto 2009 prinaša davčne razbremenitve podjetij. . . . . . . . . . . . . . . . . 12 

Osnovno o dohodnini......................................... 13 

Razpis za letovanje v Termah Olimia 2009 .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 

Predstavlja se steklarstvo Papler.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 

Zahteve obrti in podjetništva 2009 (Zahteve cestnih prevoznikov) .. 19 

Predlogi ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov finančne in 

gospodarske krize na obrt in mala podjetja.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 

Novo srečanje tržiških obrtnikov in podjetnikov .. . . . . . . . . . . . . . . . . 24 

Poškodbe in prva pomoč na delovnem mestu.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 

Razpis za mojstrske izpite.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 

Pravilniko določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine.. . . . . . 28 

Olajšava za investiranje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 

Vici .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 

Križanka.................................................... 31 

Spoštovani stanovski kolegi, obrtnice in 

obrtniki. 

V veliko veselje mi je, da vas lahko pozdravim 

kot predsednik Območne obrtno-podjetniške 

zbornice Tržič. 

Nekoč je bil Tržič znan kot obrtniško mesto, 

kar se je dolgo odražalo v velikem razcvetu 

industrije v mestu. Sedaj, v času gospodarske 

krize obrtniki ponovno lahko dokažemo 

svojo podjetnost in prilagodljivost, zato je 

pomembno, da se med seboj povezujemo z 

vizijo prihodnosti na domačem in evropskem 

trgu in uspešno pripomoremo k zaposlovanju 

v naši občini in njeni okolici. 

Kot obrtnik menim, da se mi ni potrebno 

posebej predstavljati, saj sem s svojo 

dejavnostjo v Tržiču prisoten že 15 let. Moje 

poznavanje obrtniške problematike izhaja tudi 

iz dela na Obrtni zbornici Slovenije, kjer sem 

v preteklem mandatu kot predsednik vodil 

Fotografsko sekcijo v Ljubljani. S pridobljenimi 

izkušnjami se zavezujem, da bom kot 

predsednik OOZ Tržič deloval v splošno 

dobrobit podjetništva in obrtništva. 

Z nekaterimi člani upravnega odbora OOZ Tržič 

sem sodeloval tudi v v preteklem mandatu, 

ko sem opravljal funkcijo predsednika 

upravnega odbora, zato se veselim uspešnega 

sodelovanja tudi v prihodnje. Skupaj in 

povezani lahko dosežemo več, kot vsak 

zase. Zato vas ob tej priliki pozivam, 

da s svojimi predlogi pomagate 

izboljšati delovanje naše in vaše 

stanovske organizacije. 

 

 

Toni Čebron 

Predsednik OOZ Tržič 

Sekcija kleparjev in krovcev pri Obrtno-podjetniški 

zbornici Slovenije objavlja 

RAZPIS 

za sodelovanje na 10. državnem prvenstvu 

mladih kleparjev in krovcev Slovenije, ki bo 

na sejmu MEGRA v Gornji Radgoni, 

2. do 3. aprila 2009 

Pogoji sodelovanja: 

1. Prijavijo se lahko ekipe kleparjev in krovcev – nosilcev 

dejavnosti in zaposlenih delavcev iz posameznih 

obratovalnic oz. podjetij, združenih iz posameznih 

obratovalnic, Območnih obrtnih zbornic, posameznih 

regij in šol. 

2. Ekipa šteje 2 (dva) tekmovalca, ki nista starejša od 

24 let (da do novembra 2009 ne bosta dopolnila 24 

let), da sta redno zaposlena kot kleparja krovca, ali 

obiskujeta izobraževalni program za kleparja krovca, 

ter mentor, ki ne sodeluje v tekmovanju. 

3. Prijave za 10. državno prvenstvo mladih kleparjev 

in krovcev pošljite na naslov Obrtno-podjetniška 

zbornica Slovenije, Sekcija kleparjev in krovcev, 

Celovška 71, 1000 Ljubljana, zadnji rok prijave je 20. 

02. 2009. Obrazec za prijavo se nahaja tudi na spletni 

strani OZS - Sekcija kleparjev in krovcev http://www. 

ozs.si/prispevek.asp?IDpm=108 Ob prijavi je potrebno 

obvezno navesti tudi številko – velikost delovne 

obleke. 

4. Tekmovalna komisija izbere maksimalno 6 (šest) 

prijavljenih ekip (v primeru več kot 6 prijavljenih 

ekip bodo izvedeni regijski predizbori). Ekipam nato 

komisija pošlje navodila za sodelovanje (vrste in način 

izvajanja del, materiali, predpisana orodja in pribor, 

skice tekmovalnih panojev z dimenzijami in delovnimi 

materiali itd). 

5. Člani izbranih ekip in mentorji morajo pred 

tekmovanjem tekmovalni komisiji predložiti 

dokumente o veljavnih opravljenih preizkusih iz 

varstva pri delu in požarni varnosti. 

6. Tekmovalne ekipe ocenjuje komisija na ocenjevalnih 

listih. Kriteriji ocenjevanja so: natančnost izdelave, 

optimalna poraba časa, izraba materialov, ročne 

spretnosti, izvedba določene naloge, čistoča in red na 

delovišču, upoštevanje predpisov iz varstva pri delu in 

požarne varnosti in končni izgled. 

7. Vse morebitne dodatne informacije na OZS, Sekcija 

kleparjev in krovcev, Janko Rozman, tel.: 01/58 30 540 

ali 031 347 201, e pošta: janko.rozman@ozs.si 

Prijavnice so na voljo na OOZ Tržič. 

Predsednik Organizacijskga odbora tekmovanja 

Ludvik Šinko l.r. 

3

Prispevki 

Podatki za obračun plač 

OB R AČ UN PR I SPE V K OV ZA SOC I A L NO V A R NOST ZA ZASE B NI K E ZA J A NUA R 2009 

DOSE ŽE NA OSNOV A V L E T U 2007 

do minimalne od minimalne plače od povprečne plače od 1,5-kratne od 2-kratne od 2,5-kratne od 3-kratne nad 3,5-kratno 

plače za leto 2007 do povprečne plače do 1,5-kratne do 2-kratne do 2,5-kratne do 3-kratne do 3,5-kratne povprečno plačo 

zaposlenih v R S povprečne plače povprečne plače povprečne plače povprečne plače povprečne plače zaposlenih v R S 

Minimalna plač a za leto 2007= 6.345,46 E UR za leto 2007 zaposlenih v R S zaposlenih v R S zaposlenih v R S zaposlenih v R S zaposlenih za leto 2007 

P ovpreč na plač a v R S za leto 2007=15.417,48 E UR za leto 2007 za leto 2007 za leto 2007 za leto 2007 za leto 2007 

do 6.345,46 od 6.345,46 od 15.417,48 od 23.126,22 od 30.834,96 od 38.543,70 od 46.252,44 nad 53.961,18 

v E UR do 15.417,48 do 23.126,22 do 30.834,96 do 38.543,70 do 46.252,44 do 53.961,18 

Povprečna mesečna plača v R S za november 2008 v E UR -začasni podatki 1.550,29 

I II III IV V V I V II V III 

Minimalna plača 60% 90% 1,2 1,5 1,8 2,1 2,4 

povprečne plače za povprečne plače za povprečne plače za povprečne plače za povprečne plače za povprečne plače za povprečne plače za 

november 2008 november 2008 november 2008 november 2008 november 2008 november 2008 november 2008 

B R UT O ZA V A R OV AL NA OSNOV A 589,19 930,17 1.395,26 1.860,35 2.325,44 2.790,52 3.255,61 3.720,70 

PR I SPE V K I ZA SOC I A L NO V A R NOST ST OPNJA 

prispevek zavarovanca za PIZ 15,50 91,32 144,18 216,27 288,35 360,44 432,53 504,62 576,71 

prispevek delodajalca za PIZ 8,85 52,14 82,32 123,48 164,64 205,80 246,96 288,12 329,28 

prispevek za zavarovalno dobo s pove anjem 

Skupaj pr ispevki za pokojninsko in invalidsko zavar ovanje 143,46 226,50 339,75 452,99 566,24 679,49 792,74 905,99 

prispevek zavarovanca za ZZ 6,36 37,47 59,16 88,74 118,32 147,90 177,48 207,06 236,64 

prispevek delodajalca za ZZ 6,56 38,65 61,02 91,53 122,04 152,55 183,06 213,57 244,08 

prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0,53 3,12 4,93 7,39 9,86 12,32 14,79 17,25 19,72 

Skupaj pr ispevki za zdr avstveno zavar ovanje 79,24 125,11 187,66 250,22 312,77 375,33 437,88 500,44 

prispevek zavarovanca za starševsko varstvo 0,10 0,59 0,93 1,40 1,86 2,33 2,79 3,26 3,72 

prispevek delodajalca za starševsko varstvo 0,10 0,59 0,93 1,40 1,86 2,33 2,79 3,26 3,72 

prispevek zavarovanca za zaposlovanje 0,14 0,82 1,30 1,95 2,60 3,26 3,91 4,56 5,21 

prispevek delodajalca za zaposlovanje 0,06 0,35 0,56 0,84 1,12 1,40 1,67 1,95 2,23 

Skupaj pr ispevki za star ševsko var stvo in zaposlovanje 2,35 3,72 5,59 7,44 9,32 11,16 13,03 14,88 

Pr ispevki skupaj 225,05 355,33 533,00 710,65 888,33 1.065,98 1.243,65 1.421,31 

Znes ki pris pevkov za s oc ialno varnos t s o informativne narave. 

Zas ebniki predložijo davčnemu organu obračun pris pevkov za s ocialno varnos t za mes ec januar 2009 in za nadaljnje mes ece izključno v elektrons ki obliki prek s is tema eDavki, v okviru katerega s e ob vnos u zavarovalne os nove tudi 

avtomats ko izračunajo vs i predpis ani pris pevki za s ocialno varnos t. 

Mesečni podatki za 

obračun plač in drugih 

prejemkov 

obračunski mesec: januar 2009 

Podatki o delovnih urah dejanski prazniki skupaj 

Delovni dnevi 20 2 22 

Število ur za obračun (40 urni delavnik) 160 16 176 

Osnovni podatki za obračun plač 

Povprečna bruto plača v RS za november 2008 

1,550,29 EUR 

Prva objava povprečne plače v RS (Statistični urad RS) 15.1.2009 

Uradna objava povprečne plače v RS (Uradni list RS) 

Splošna davčna olajšava (mesečni znesek) 

Dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom 

Minimalni znesek za prehrano med delom 

Najnižja pokojninska osnova 

np 

254,28 EUR 

6,12 EUR 

3,56 EUR 

796,61 EUR 

Faktor revalorizacije za refundiranih obračun boleznin 1,0000 

Minimalna plača 

Zajamčena plača 

Izhodiščna plača splošne kolektivne pogodbe 

Minimalni znesek regresa za letni dopust 

Maksimalni znesek regresa za letni dopust 

Lestvica za obračun akontacije dohodnine 

589,19 EUR 

237,73 EUR 

360,61 EUR 

686,00 EUR 

1.085,20 EUR 

Podatki veljajo za splošno kolektivno pogodbo! 

razred osnova nad osnova do odstotek znesek 

1 0,00 EUR 617,54 EUR 16,00% 0,00 EUR 

2 617,55 EUR 1.235,07 EUR 27,00% 98,81 EUR 

3 1.235,08 EUR - 41,00% 265,54 EUR 

4 5

e-obvestila 

e-obvestila 

Z e-obvestili 

do novih 

kupcev 

Pri oglaševanju prek elektronske pošte 

ni univerzalnih receptov. Vendar lahko 

z upoštevanjem dobrih praks in s 

poskušanjem dosežete nadpovprečno 

odzivnost glede na vložena sredstva. 

Množično razpošiljanje oglasnih vsebin prek 

elektronske pošte ima v primerjavi s klasično 

pošto vsaj dve pomembni prednosti. Prvič je 

izjemno poceni, saj ne potrebujete znamk, 

kuvert ter tiskanja. Hkrati pa nam informacijska 

tehnologija omogoča bistveno boljše spremljanje 

učinkov akcije. 

Kako se lotiti oglaševanja prek 

e-pošte 

Prednosti oglaševanja prek e-pošte je podjetje 

deležno le, če upošteva nekaj pravil za tovrstno 

oglaševanje. Po besedah Mateja Bajžlja, direktorja 

podjetja Infonova, ki ponuja storitev množičnega 

razpošiljanja elektronske pošte za namene 

trženja, je v prvi vrsti pomembno, da vemo, kdo 

so naši prejemniki in kakšni so naši cilji s tovrstno 

akcijo. S tem se strinja tudi Martin Lisec, direktor 

Inštituta za mediacijo Concordia. »Pomembno 

je imeti jasno idejo o tem, kaj želiš sporočati in 

komu ter imeti dobro in široko bazo strank, ki jih 

bo dejavnost zanimala. V tem primeru postane 

tovrstno oglaševanje v primerjavi s preostalimi 

oblikami izredno poceni,« trdi Lisec. Ravno 

zbiranje naslovov elektronske pošte je ena izmed 

zahtevnejših nalog. Pridobiti moramo ne le čim 

več naslovov, temveč predvsem prave naslove 

– od ljudi, ki jih želimo nagovoriti in za katere 

verjamemo, da so naše prave potencialne stranke. 

Oblikujte sporočilo in ga testirajte 

Prvi stik prejemnikov z vašim sporočilom je njegov 

naslov. »Nekatere raziskave navajajo, da odločitev, 

ali nas sporočilo zanima ali pa ga bomo zavrgli, 

sprejmemo že v prve pol sekunde,« pravi Matej 

Bajželj in predlaga, da si »za osnovno predstavo o 

učinkovitem načinu pisanja naslova elektronske 

pošte vzamemo časopis in smo pozorni na 

naslove, ki nas pritegnejo.« 

Naslov mora biti kratek (na primer do 7 besed), a 

hkrati naj bo iz njega razvidna vsebina sporočila. 

Podobno kot pri pošiljanju klasične direktne pošte 

je tudi tu smiselno testirati več vrst naslovov in 

ugotoviti, kateri daje najboljše rezultate. Če imate 

veliko bazo naslovnikov, najprej pošljite sporočila 

z različnimi naslovi in vsebino manjšim skupinam 

prejemnikov. Ko boste točno vedeli, katera 

različica se je odrezala najbolje, jo uporabite še 

za preostale naslovnike. Tako boste z vsakim 

pošiljanjem imeli več informacij o tem, kateri 

naslovi in vsebine delujejo in kateri ne. 

Kdaj poslati sporočilo? 

Navadno je najbolje poslati sporočilo tedaj, ko 

bo večina vaših prejemnikov za računalnikom. 

Za prejemnike v podjetjih so tako najprimernejši 

dnevi od torka do četrtka med 9. in 14. uro. Dobro 

se je izogniti terminom, ko večji delež prejemnikov 

ravno prihaja na delo in jih bo v nabiralniku 

elektronske pošte že čakala kopica sporočil. Pri 

branju slednjih bodo namreč dosti bolj selektivni 

in bodo posameznemu sporočilu posvetili manj 

pozornosti, z namenom, da se čim prej prebijejo 

skozi. Prav tako ni najprimernejši trenutek v 

popoldanskih urah, saj so tedaj ljudje že utrujeni 

in mnogi končujejo delo. 

Nekoliko drugače je pri sporočilih, ki so 

namenjena končnim uporabnikom in niso 

poslovne narave. Slednja je smiselno poslati 

pozno popoldne oziroma zvečer. Vendar pa 

poskusite poslati svoje sporočilo ob različnih urah 

in dnevih in odkrijte, kateri termin je optimalen 

za vas. Vsak segment prejemnikov je namreč 

nekoliko specifičen. 

»Spoštovani g. Janez Novak« 

Množično razposlana elektronska pošta bo v 

očeh prejemnikov nekoliko manj množična, če jih 

boste nagovorili z njihovimi imeni. »Personalizacija 

v naslovu lahko bistveno poveča odstotek 

prebranih sporočil. Sistem, ki ga uporabljate 

za trženje z elektronsko pošto, bi vam to 

moral omogočati,« svetuje Matej Bajželj. Tudi 

nadaljnjo vsebino sporočila je koristno prilagoditi 

posameznemu prejemniku. Če je smiselno, lahko 

poleg imena in priimka vključite v besedilo še 

druge informacije, ki se bodo natančneje nanašale 

na prejemnike, kot so kraj bivanja, države, s 

katerimi poslujejo, spol in tako naprej. 

Uporabite sisteme za razpošiljanje 

e-pošte 

Sporočilo lahko pošljete večjemu številu 

prejemnikov sicer tudi sami, na primer iz Outlooka, 

vendar obstaja velika verjetnost, da bodo filtri 

neželene pošte tako razposlano sporočilo zavrnili. 

Zato je bolj smiselno uporabiti posebej za ta 

namen pripravljene storitve v obliki spletnih 

aplikacij. Te vam omogočajo tudi preprostejše 

urejanje stikov, razvrščanje teh v skupine in 

samodejno dodajanje novih naročnikov na 

e-obvestila kar neposredno z vaše spletne strani. 

Izmerite uspešnost poslanega 

sporočila 

Vedno preverite, kolikšen delež prejemnikov 

je vaše sporočilo odprl, katere povezave so 

prejemniki kliknili in koliko povpraševanj oziroma 

naročil ste prejeli, če je bil namen prodaja 

izdelkov in storitev. Po nekaj pošiljanjih boste 

že vedeli, v katerem rangu se vrtijo povprečni 

odstotki odzivnosti. »Odzivnost je različna glede 

na dejavnost, vsebino sporočil in podobno. Pri 

izključno komercialnih sporočilih se v praksi 

izkaže rezultat nekje med 10 in 30 odstotkov. 

Pomembnejše od samih odstotkov pa je, da svoj 

rezultat izboljšujemo z neprestanim testiranjem,« 

pravi Matej Bajželj. 

Morda boste želeli tistim, za katere veste, da 

vašega sporočila še niso odprli, poslati še eno 

sporočilo z drugačno vsebino, ki jih bi pozvala k 

ukrepanju. Vendar je treba biti previden, da ne 

bomo s tem moteči. 

Navezava sporočila s spletno stranjo 

Uspešnost sporočila je treba izmeriti v navezavi 

na spletno stran, na katero se nanaša – povezave 

iz posameznih delov vsebine sporočila naj bodo 

usmerjene na točno določene dele vaše spletne 

strani, ki so po potrebi pripravljene prav za ta 

namen. Nato pa spremljajte še gibanje tako 

prispelih obiskovalcev po svoji strani in preverite, 

na kateri točki jih največ izgubite in kako lahko 

te odstotke popravite. Pri tem so vam lahko v 

pomoč orodja za merjenje statistike obiskanosti 

(na primer Google Analytics), ki bodo beležila poti 

posameznih obiskovalcev po vaši spletni strani. 

Kako pogosto pošiljati 

Časovni razmik med sporočili naj ne bo moteč za 

prejemnike, sicer tvegate večje število odjav od 

nadaljnjega prejemanja vaših sporočil. Prilagojeno 

mora biti vsebini sporočila, priporoča Matej 

Bajželj: »Za ponudbe 'last minute' v turističnih 

storitvah gotovo ni primerno pošiljanje enkrat 

mesečno, ampak vsaj enkrat tedensko, medtem 

ko gledališče programa ne bo sporočalo tedensko, 

saj so dogodki lahko že bistveno prej razprodani.« 

Tempo pošiljanja pa lahko tudi sproti spreminjate. 

»Pri nas pošiljanje e-obvestil prilagajamo glede na 

število dogodkov in vsebin, ki jih lahko ponudimo 

potencialnim strankam. Poleti je tako e-obvestil 

ustrezno manj, sicer pa jih pošiljamo dvakrat 

mesečno,« opisuje svoje izkušnje Martin Lisec. 

Oglaševanje prek e-pošte kot del širše 

strategije 

Četudi je elektronska pošta zaradi hitrosti in 

fleksibilnosti predvsem primerna za direktno 

trženje, je po mnenju Mateja Bajžlja ustrezna 

tudi za področja, kjer je za dejansko prodajo sicer 

potreben osebni stik. V tem primeru je cilj trženja z 

e-pošto usmerjen v gradnjo zaupanja. Povezovati 

pa jo je smiselno tudi z drugimi trženjskimi 

aktivnostmi v različnih kombinacijah. 

Nasveti za oblikovanje sporočila 

■■ Logotip naj bo v zgornjem levem kotu (vendar 

je smiselno preizkusiti še druge možnosti). 

■■ Sporočila naj bodo kratka. Pri mesečnih 

novicah naj bo v sporočilu le prvi odstavek, 

nato pa dodajte povezavo do celotne novice 

na spletni strani. 

■■ Izogibajte se pretirani uporabi različnih barv in 

vrst pisave. 

■■ Poziv k dejanju naj bo jasen, da bodo 

prejemniki vedeli, kaj od njih želite. 

■■ Vse slike v sporočilu naj imajo tudi povezave 

na spletne strani. 

■■ Sporočilo naj ne bo nikoli le ena velika slika 

– vedno vključite besedilo, da se izognete 

6 7

Subvencioniranje 

Marketing v recesiji 

filtrom neželene pošte. 

■■ Sporočilo naj bo sestavljeno čim bolj kreativno 

oziroma tako, da se posamezne besede čim 

manjkrat ponavljajo. 

■■ Pri pisanju besedila upoštevajte podobne 

smernice, kot veljajo za druga prodajna 

besedila. 

■■ Sporočila, ki so izjemne narave, naj bodo 

oblikovana nekoliko drugače kot redna 

e-obvestila. 

■■ V nogo vsakega sporočila vključite možnost 

preproste odjave od nadaljnjega prejemanja 

sporočil. 

Ideje za pospeševanje prodaje prek 

e-poštnih sporočil 

■■ Sporočilu dodajte kupon oziroma kodo za 

popust ob nakupu izdelka. 

■■ Obveščajte o posebnih akcijah, razprodajah… 

■■ Dodajte poziv za posredovanje sporočila 

prijateljem in znancem prejemnika, pri čemer 

slednjemu ponudite dodaten popust ali 

drugo ugodnost, če njegovi znanci na podlagi 

posredovanega sporočila (oziroma povezav v 

njem) opravijo nakup. 

■■ Pri naslovnikih zbirajte mnenja in želje o 

oblikovanju ponudbe podjetja. 

Vir in informacije: Podjetnik, Januar 2009, www.podjetnik.si, 

Avtor: Stanko Levičar 

DENARNA POMOČ 

DELODAJALCEM ZA KRAJŠI 

DELOVNI ČAS PRIDE MAJA 

Delno subvencioniranje polnega delovnega 

časa bodo delodajalci lahko uveljavili za marec, 

če bodo vlogo oddali do 10. februarja. Nakazilo 

lahko pričakujejo najpozneje do konca maja. O 

pravici za pridobitev subvencije bodo odločali v 

centralni službi zavoda. Predvidoma v 15 dneh 

in najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega 

zahtevka bo zavod delodajalca pozval k 

podpisu pogodbe o dodelitvi subvencije. 

Podpisana pogodba bo podlaga za mesečno 

izdajanje zahtevkov za izplačilo subvencije. 

Da bi postopek tekel čim hitreje, na zavodu 

svetujejo, naj delodajalci na njihovi spletni 

strani pregledajo najpogostejša vprašanja in 

odgovore ter druga gradiva in naj vlogo za 

pridobitev subvencije in zahtevek za izplačilo 

vlagajo prek spletne aplikacije eStoritve na 

spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje . 

Tistim, ki niso vešči uporabi računalnika, je v 

vložišču zavoda za zaposlovanje na voljo vloga 

v tiskani obliki. 

Vir in informacije: Finance, 27.1.2009, www.finance.si, 

Avtor: Lojze Javornik 

Kakšen 

je dober 

marketing v 

recesiji? 

Gverilski marketing je skoraj nujen za 

mala podjetja. Kaj pa pozneje, ko podjetje 

raste in ima na voljo več denarja tudi za 

dražje marketinške aktivnosti? 

Gverilski marketing pomaga malim podjetje zrasti, 

in ko ta zrastejo, ne nehajo uporabljati gverilskih 

orodij, ker so se prepričala, da zares delujejo. 

Mnoga podjetja, ki obračajo milijone, jih še vedno 

uporabljajo. Ljudje se vprašajo, zakaj bi prenehali 

uporabljati nekaj, kar zares deluje. Za marketing 

imajo na voljo milijone, a jih nočejo zapraviti. 

V recesiji se usmerite na obstoječe 

kupce 

V vsaki recesiji nekatera podjetja propadejo, 

druga zrastejo. Zrastejo tista, ki nadaljujejo z 

marketingom. Vedo, da mnogi njihovi konkurenti 

zaradi krize zmanjšujejo vlaganja v marketing. 

Toda kupci zelo hitro pozabijo nate, če prenehaš 

komunicirati z njimi, ali pa si mislijo, da nisi več 

tako uspešen, kot si bil. Pametna podjetja morda 

res zmanjšajo proračun za klasično oglaševanje 

po televiziji ali radiu, vendar več vložijo v cenejše 

oblike oglaševanja. Drugo, kar storijo, je, da se bolj 

posvetijo svojim obstoječim kupcem. Prodajati 

obstoječemu kupcu je namreč šestkrat ceneje 

kot iskati novega kupca. Večino proračuna zato 

porabijo za komuniciranje s kupci. 

Imate 

izdelan 

prodajni 

načrt? 

Dobro pripravljen prodajni načrt 

je danes še posebno pomemben za 

uspešnost podjetja. Z njim lahko 

spremljate vse aktivnosti prodajalcev 

in ne samo rezultatov. Podjetje, ki gradi 

na dolgoročni uspešnosti, potrebuje 

poleg drugih strateških dokumentov 

tudi dobro pripravljen prodajni načrt. Če 

slednjega nimate, boste posle sklepali 

zgolj naključno, kar pa ne zagotavlja 

dolgoročne uspešnosti podjetja. 

Brez načrta ne vemo, kam gremo 

Prodaja sama postaja zaradi zahtevnosti trga in 

kupcev čedalje pomembnejše strateško vprašanje 

vodstva podjetja. Prodaja je bila še do nedavnega 

obravnavana kot neke vrste črna skrinjica. Ko 

so prodajalci dobili cilje, so se rezultati nekje 

beležili, dejansko pa se ni vedelo, kaj točno počne 

prodajna ekipa, kaj šele posameznik. To je zdaj 

precej jasnejše, pravi Jože Urh, direktor razvoja v 

svetovalni družbi Mercuri International. 

Dobro pripravljen prodajni načrt mora danes dati 

konkretne odgovore na vprašanje, kako lahko na 

določenem trgu zgradite konkurenčno prednost 

oziroma kako lahko zagotovite, da bo v trenutku 

odločanja kupec pomislil prav na vašo ponudbo. 

Podjetja naj bi v normalnih okoliščinah 60 

Podjetje brez prodajnega načrta pravzaprav 

odstotkov marketinškega proračuna porabila za sploh ne ve, kam je namenjeno, saj je ta neke 

komunikacijo z obstoječimi kupci. V recesiji je vrste smerokaz v podjetju. Tehten premislek 

ta delež višji in znaša tudi do 90 odstotkov za in precejšnja mera previdnosti sta zato nujna 

komuniciranje z obstoječimi kupci in samo 10 elementa pri njegovi pripravi, opozarja naš 

odstotkov za iskanje novih kupcev. 

sogovornik. Zlasti morate biti previdni pri 

postavljanju, ciljev, da ti ne bodo previsoki, 

Vir in informacije: Podjetnik, Januar 2009, www.podjetnik.si, Avtor: poudarja Urh. 

Primož Kaučič 

8 9

Prodajni načrt 

Prodajni načrt 

»Ljudje morajo dosegati uspeh, sicer se 

demotivirajo. Zato ni pametno delati načrtov tako, 

da jih ljudje nikoli ne dosežejo. Prav nasprotno, 

treba je delati ambiciozne, vendar dosegljive 

načrte. Zato morajo biti načrti narejeni po tako 

imenovani metodi SMART, ki pravi, da morajo 

biti cilji: specifični, merljivi, ambiciozni, realni in 

terminsko določeni.« Vse, kar je v načrtu, mora 

ustrezati tem kriterijem. Potem vsak prodajalec 

ve, kako mora delati, saj pozna ambicije in cilje 

podjetja. 

Najprej petletni načrt, nato letni 

V pripravo poslovnega načrta mora biti vključeno 

vodstvo podjetja. Vodstvo mora za začetek zbrati 

določene zunanje informacije (kakšni so tržni 

trendi, kaj se dogaja na trgu, kdo so konkurenti, 

kaj pričakujejo kupci) in notranje (pogledati 

morate, kaj imate znotraj podjetja, kakšna je vaša 

ponudba, kakšni so ljudje in kakšni so drugi viri). 

Na podlagi teh informacij lahko določi cilje in 

strategije podjetja (kaj želi doseči na trgu, kje 

vidi svoje mesto, kaj razume kot svojo ponudbo, 

kje vidi svoje razvojne priložnosti …) v okviru 

širšega tri- do petletnega prodajnega načrta. V 

tem načrtu so jasno opredeljena tudi izhodišča 

za vsako leto posebej. Na podlagi slednjega in 

na podlagi vsakoletne kratke analize razmer na 

trgu se opredelijo glavni cilji in načini njihovega 

doseganja na letni ravni. 

Izkušnje kažejo, pravi naš sogovornik, da 

v podjetjih pogosto pripravljajo le letne 

načrte prodaje, kar ni najboljše za doseganje 

dolgoročnega uspeha. V praksi vodstvo določi 

glavne cilje in strategije za prihodnja leta, nato 

pa vodja prodaje pregleda pretekle rezultate 

po kupcih in po ponudbi ter ugotovi, koliko 

so prodali. Na podlagi te analize pripravi načrt 

prodaje. Če ostane na tej ravni, pravimo tej obliki 

vodenja »menedžment na podlagi upanja«. 

»Nobenega zagotovila ni, da se bo zapisano tudi 

res zgodilo,« trdi Jože Urh. 

Načrtujte aktivnosti, ne samo 

rezultatov 

Realnost na slovenskem trgu je žal taka, da večina 

letnih načrtov obravnava le rezultate, ki bi jih radi 

dosegli, ne pa aktivnosti, ki so potrebne za to. 

Dober primer takšnega ravnanja, navaja Urh, je 

atlet, ki si zastavi cilj, da mora skočiti 8,3 metra. 

Dejstvo je, da lahko naredi še tisoč kopij tega cilja, 

pa ne bo skočil 8,3 metrov, če ne bo opredelil še 

poti, kako priti do tega cilja. Ko mu trener pove, da 

bo moral za to trenirati osem ur na dan, se lahko 

ustraši. Morda je to preveč, morda se mu ne ljubi 

toliko trenirati in bi raje počel kaj drugega. 

Načrt prodaje, če želi biti uspešen, mora biti 

najprej načrt aktivnosti, ne pa rezultatov. »Jasno je, 

da morajo biti opredeljeni tudi rezultati kot ciljne 

točke, a ključna težava in hkrati ključna prednost 

pri načrtovanju je ta, da morate opredeliti, kaj bo 

delal vsakdo znotraj prodajne ekipe, kaj bodo 

delali timi in kaj bo delala celotna organizacija, da 

bo načrt dosežen.« In takemu načinu vodenja, ki v 

prodajnem načrtu opredeli rezultate in potrebne 

aktivnosti, pravimo »menedžment na podlagi 

strahu«. Kar tudi ni najboljša oblika vodenja za 

dolgoročni poslovni uspeh. Zaposlene namreč 

v glavnem prevzame strah, ko jim vodja na 

prodajnem sestanku pove, da bodo morali še več 

delati, če želijo doseči zastavljeni cilj. Zato je zelo 

zaželeno, da prodajni načrt vključuje še tretji nivo, 

to pa je razvoj kadrov, pravi Urh. 

»Dejstvo je, da katerokoli strategijo že izberete, je 

vsaka omejena s strokovnostjo prodajne ekipe. 

Vedno se morate vprašati, kakšni so vaši viri. 

Temeljito morate analizirati zaposlene in njihove 

kompetence. Pripraviti morate načrt razvoja 

kompetenc, se pravi znanj, veščin, odnosov, 

obnašanja in talentov. Šele ko to naredite, imate 

pripravljen celovit prodajni načrt«, pravi Jože Urh. 

Zaposlene morate usposobiti, preden od njih 

zahtevate rezultate. »Ideja, da jih bomo vrgli v 

morje in videli, ali znajo plavati, preveč stane, 

ker običajno potonejo. Če kupite kopirni stroj, se 

vam zdi povsem logično, da ga morate priklopiti 

na elektriko, da bo deloval, ko pa dobite novega 

prodajalca, se vam zdi, da bi moral že vse znati. 

Napaka! Treba ga je 'priklopiti' na filozofijo 

podjetja, na način dela, načrtovanja … Narejenih 

prodajalcev na trgu v bistvu ni,« trdi Jože Urh. 

Zato mora prodajni načrt opredeljevati tudi 

usposabljanje, ki bo potrebno, da dosežemo 

načrtovane rezultate. 

Rezultate in aktivnosti morate 

spremljati 

Ko ste opredelili prodajni načrt, morate po isti 

metodologiji narediti tudi sistem zasledovanja in 

poročanja o doseženem. Vse, kar ste načrtovali, 

morate namreč tudi spremljati. Minimalno 

poročanje mora biti razdeljeno tako, kot je 

razdeljen prodajni načrt. Letni načrt prodaje 

je običajno razdeljen na krajše časovne izseke, 

odvisno od panoge. Zelo pogosti so četrtletni ali 

mesečni načrti, v nekaterih panogah (blago široke 

potrošnje ali farmacija …) so običajni tudi tedenski 

načrti. 

Dober vodja vedno spremlja predvsem uresničitev 

aktivnosti. Kar pomeni, da lahko v krizi ustrezno 

odreagira. Če se osredotočite zgolj na rezultate, 

ste zgodovinar, ker gledate, kar se je že zgodilo, 

in ne morete nič več popraviti. Ključ uspeha je v 

pogostem in v aktivnosti usmerjenem preverjanju 

rezultatov, ponovno poudarja Urh. 

Kaj potegne za seboj načrt prodaje 

V svetovalnem podjetju Mercuri Internatinal 

verjamemo v »dvosmerno načrtovanje«, pravi Jože 

Urh. »Kar pomeni, kot že rečeno, da je vodstvo 

zadolženo, da pripravi osnovne analize in da zariše 

osnovne ambicije za leto, ki prihaja. Konkretne 

načrte prodaje pa je treba narediti od spodaj 

navzgor. Naša ideja je, da bi moral vsak prodajalec 

narediti lastni letni načrt prodaje in ga zagovarjati 

pri vodji. Takšen načrt je neke vrste letna pogodba 

med vodstvom in prodajalcem. Jasno je, da 

morata oba v pogajanjih zagotoviti, da so številke 

zdrave in realne.« 

Kdaj načrtovati 

Dobro podjetje začne pripravljati letni prodajni 

načrt še pred letnimi dopusti. Takrat lahko že 

naredite prve analize, kaj se na trgu dogaja, in 

vidite, kaj kažejo trendi prihodnosti. Junija se 

lahko objavijo že prvi sklopi ambicij za prihodnje 

leto. Resnejše analize pa se začnejo septembra, 

kjer se lahko že uporabijo konkretne številke in se 

natančneje opredeli cilje. Oktobra in novembra 

je tako že marsikaj znano in opredeljeno za 

prihodnje leto. »Če ne morete definirati načrta 

prodaje vsaj toliko vnaprej, potem očitno nekaj 

ni v redu z informacijami, ki jih imate na voljo, 

oziroma morda ne gledate pravih informacij ali 

pa se na trgu zares dogaja nekaj neobičajnega, 

kar je tudi pomembna informacija,« pravi naš 

svetovalec. 

Načrtovanje prodaje v kriznih časih 

V obdobju krize, ko začne prodaja padati, 

podjetja pogosto reagirajo panično in naredijo 

nekaj osnovnih napak, ki bi se jim lahko z nekaj 

premisleka vendarle izognila. Ključne napake, ki jih 

naredi vodstvo, so: 

■■ močno okrepi pritisk na prodajalce; 

■■ začne pripravljati »velike« analize; 

■■ poveča nadzor; 

■■ predvsem začne veliko razmišljati o rezultatih; 

■■ nekateri se na vrat na nos lotijo sprememb 

v izdelkih, ker želijo spremeniti svoj splet 

izdelkov. 

Na ravni prodaje se vse to odraža tako, da 

prodajalci začnejo z večjo vnemo in v večjem 

številu kot dotlej napadati nove kupce in iskati 

nove priložnosti … Kar pa je, kot pravi Urh, 

prav tako napaka. »V krizi je prvi zakon kriznega 

načrtovanja: Oprimite se obstoječih kupcev, ker 

vam zaupajo in ker imate z njimi že vzpostavljen 

dober partnerski odnos. Usmeriti se morate na 

uspeh obstoječega kupca. Vprašati se morate, 

kako bi bil lahko vaš kupec še uspešnejši z vašo 

ponudbo. Seveda lahko 'napadete' tudi nove 

kupce in razvijete novo ponudbo, a previdno.« 

Vir in informacije: Podjetnik, Januar 2009, www.podjetnik.si, 

Avtor: Nives Pahor 

10 11

Razbremenitev podjetij 

Leto 2009 prinaša davčne 

razbremenitve podjetij 

Po dvanajstih letih in pol z letom 2009 dokončno odhaja v zgodovino davek na 

izplačane plače. Hkrati se za odstotno točko znižuje stopnja davka od dohodkov 

pravnih oseb, ki je še pred leti znašala 25 odstotkov. Z letom 2009 se znižuje na 21 

odstotkov. 

zavezanci, se je z 2959,60 evra, kolikor je znašala za 

leto 2008, letos zvišala na 3051,35 evra. Zvišali sta 

se tudi dodatni splošni olajšavi, ki jih je mogoče 

uveljavljati na plače v višini do 8557,30 oz. 9897,60 

evra, in sicer na 2062 ter 1031 evrov, prav tako 

ostale olajšave, ki jih je mogoče uveljavljati po 

zakonu o dohodnini. Nove vrednosti neto davčnih 

osnov in olajšav morajo izplačevalci dohodkov 

upoštevati pri vseh izplačilih po 1. januarju 2009. 

Objavljeno: Finance, 2.1.2009, www.finance.si 

Dohodnina 

Slovenija je davek na izplačane plače uvedla sredi 

leta 1996 kot delno nadomestilo za zmanjšanje 

stopnje prispevkov delodajalca za pokojninsko 

in invalidsko zavarovanje. Davek, ki so ga 

morali delodajalci obračunavati na plače nad 

določeno višino, je bil kmalu deležen očitkov, 

da onemogoča zaposlovanje visoko šolanih 

strokovnjakov in je stimulativen izključno za 

najnižje plačne razrede. 

Davek na izplačane plače ukinila 

Janševa vlada 

Vlada je opozorilom podjetij, da se jim zaradi 

tega davka bolj splača zaposlovati delavce z 

nedokončano osnovno šolo kot magistre, ki bi 

delali v razvoju, prisluhnila pred tremi leti. V skladu 

z novelo zakona o davku na izplačane plače so 

tako delodajalci z letom 2006 na plače v višini 

nad takratnih 165.000 tolarjev začeli obračunavati 

za petino nižje stopnje davka. Te so se dodatno 

znižale tudi v letu 2007 in 2008, s 1. januarjem 

2009 pa je obveznost plačevanja tega davka 

prenehala. 

Razbremenitev gospodarstva poleg tega 

prinaša tudi dodatno znižanje stopnje davka od 

dohodkov pravnih oseb za eno odstotno točko. 

Potem ko se je stopnja tega davka z davčno 

reformo v letu 2007 znižala s 25 na 23 odstotkov 

od davčne osnove, je v letu 2008 znašala 22 

odstotkov, za leto 2009 pa je določena v višini 21 

odstotkov. Še zadnje znižanje je predvideno v letu 

2010, in sicer na 20 odstotkov. 

Investicijska olajšava bo višja 

V prvem odzivu na svetovno finančno krizo je 

prejšnja vlada predlagala še hitrejše zniževanje 

splošne davčne stopnje, tako da bi že za leto 2008 

znašala 20 odstotkov in se do leta 2010 znižala na 

18 odstotkov, vendar nova vlada Boruta Pahorja 

tega predloga ni vključila v prvi, sredi decembra 

sprejeti 800 milijonov evrov vreden paket ukrepov 

za odpravo posledic krize. 

Prav tako je Pahorjeva vlada zavrnila tudi 

predlagano zvišanje deleža investiranega 

zneska, ki ga lahko pravne osebe uveljavljajo kot 

investicijsko olajšavo, pristala pa je na zvišanje 

investicijskih olajšav za vlaganja v raziskave 

in tehnološki razvoj obrtnikom in malim 

podjetnikom ter samozaposlenim. Z novelo 

zakona o dohodnini se je tako investicijska 

olajšava že za leto 2008 zvišala na 30 odstotkov 

investiranega zneska. Hkrati se je ukinila omejitev 

v absolutnem znesku, tako da bo olajšavo mogoče 

izkoristi do višine davčne osnove v petih letih po 

letu vlaganja. 

Bodo pa podjetja likvidnostno razbremenjena 

zaradi nove ureditve pri določitvi višine akontacij 

davka od dohodkov pravnih oseb. V skladu s 

konec lanskega decembra sprejeto novelo zakona 

o davčnem postopku se bo namreč za leto 2009 

upoštevala stopnja davka, ki je veljala leta 2008 - 

to je 21 odstotkov - in ne predlanska, ko je znašala 

22 odstotkov. Zavezanci za ta davek bodo tako 

lahko letos plačevali akontacije v zmanjšani višini. 

Za fizične osebe bistvenih sprememb 

ne bo 

Za fizične osebe leto 2009 ne prinaša bistvenih 

sprememb na področju davčne zakonodaje. V 

skladu z zakonom o dohodnini so na finančnem 

ministrstvu proti koncu leta 2008 izračunali nove 

zneske olajšav in meje treh davčnih razredov. 

Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi 

Osnovno o 

dohodnini 

Davke je treba plačevati, s tem se vsi 

strinjamo. Strinjamo pa se tudi s tem, 

da jih ni treba plačevati preveč, ampak 

samo toliko, kolikor smo res dolžni. Z 

davki v tej ali oni obliki se srečujemo 

praktično vsakodnevno. Ko pa se bliža 

čas oddaje dohodninske napovedi ali po 

novem prejetja informativnega izračuna, 

začnemo o dohodnini še bolj intenzivno 

razmišljati. 

Dohodnina obdavčuje šest virov dohodka: 

■■ dohodek iz zaposlitve, 

■■ dohodek iz dejavnosti, 

■■ dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne 

gozdarske dejavnosti, 

■■ dohodek iz oddajanja premoženja v najem in 

iz prenosa premoženjske pravice, 

■■ dohodek iz kapitala, 

■■ drugi dohodki (nagrade, darila, dobitki od 

nagradnih iger). 

Letna davčna osnova od dohodkov rezidenta, 

pridobljenih v davčnem letu, je vsota vseh 

zgoraj naštetih virov dohodka. Dohodnina se 

odmeri od neto letne davčne osnove po sledečih 

progresivnih davčnih stopnjah: 

■■ če znaša neto letna davčna osnova do 7.410,42 

€, znaša dohodnina 16 % neto davčne osnove 

■■ če znaša neto letna davčna osnova nad 

7.410,42 € in do 14.820,83 €, znaša dohodnina 

1.185,67 + 27% nad 7.410,42 

■■ če znaša neto letna davčna osnova nad 

14.820,83 €, znaša dohodnina 3.186,48 + 41% 

nad 14.820,83 

Od dohodkov zavezanca se med letom plačuje 

akontacija dohodnine. Akontacija se davčnemu 

zavezancu odšteje od dohodnine, odmerjene 

za posamezno davčno leto. Preveč ali premalo 

plačana dohodnina se zavezancu vrne ali pa se 

mu jo obračuna. Nerezident je zavezan za plačilo 

dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v 

Sloveniji. Zavezanec za dohodnino je rezident 

Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če 

v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih 

pogojev: 

■■ ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v 

Sloveniji; 

■■ biva izven Slovenije zaradi zaposlitve 

(diplomatsko predstavništvo, konzulat, 

mednarodna misija Republike Slovenije ali 

stalno predstavništvo Republike Slovenije 

pri Evropski uniji, kot javni uslužbenec z 

diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je 

zakonec ali vzdrževani družinski član takega 

javnega uslužbenca in prebiva s to osebo) 

■■ je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju 

preteklega ali tekočega leta in biva izven 

Slovenije zaradi zaposlitve: 

■■ je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten 

v Sloveniji skupno več kot 183 dni. 

Splošna davčna olajšava se je v letošnjem letu 

povečala na 3.051,35 eura. 

Vir in informacije: Ministrstvo za finance, www.business-zones.si, 

www.dohodnina.com 

12 13

Terme Olimia - razpis 

Razpis za 

letovanje v 

Termah 

Olimia 2009 

Za letovanje v apartmaju za 4 osebe in enim 

pomožnim ležiščem v TERMAH OLIMIA v 

Podčetrtku za leto 2009. 

Na razpis se lahko prijavijo vsi člani naše zbornice, 

njihovi zaposleni in družinski člani ter upokojeni 

obrtniki. Kriteriji za določanje prioritete, plačilo 

stroškov in obveznosti uporabnikov apartmaja 

so določeni s Pravilnikom o oddajanju prostih 

kapacitet apartmaja, katerega si lahko ogledate v 

tajništvu zbornice. Kriteriji pa so: 

■■ dosedanja uporaba apartmaja 

■■ doba članstva v zbornici 

■■ če je član tudi zakonec 

■■ v času sezone in šolskih počitnic imajo 

prednost člani s šoloobveznimi otroci. 

CENIK LETOVANJA: Cene za najem apartmaja na 

dan (brez kopalnih kart): ZA ČLANE, DELAVCE IN 

UPOKOJENE OBRTNIKE (cene so v EUR) : 

■■ Počitnice, prazniki, maj, junij, prva polovica 

avgusta - 35,10 € 

■■ Februar, sredina marca in sredina aprila, julij, 

druga polovica avgusta, september, oktober - 

31,50 € 

■■ Januar, začetek in konec marca, začetek aprila, 

november in december ( dnevi brez počitnic 

in praznikov)- 29,70 € 

Cenik velja do prve nove objavljene 

spremembe. Cenik z datumi terminov je v 

prilogi razpisa. 

ZA ZUNANJE KORISTNIKE so cene : 

1) 39 EUR, 2) 35 EUR, 3) 33 EUR 

Čas letovanja: 7 dni, t.j. Od 12. ure v 

soboto, do 10. ure naslednje sobote. 

Koristnik mora najmanj en mesec pred odhodom 

na letovanje plačati Območni obrtno-podjetniški 

zbornici Tržič najemnino apartmaja, kjer prejme 

napotnico z navodili za letovanje . Turistično 

takso in druge stroške plača koristnik sam na kraju 

letovanja. 

V kolikor se letovanje odpove brez utemeljenega 

vzroka (izjema so bolezen, smrt v ožji družini) se 

vplačani znesek ne vrne oz. se zaračuna polna 

cena najema apartmaja za določeno izmeno. 

Koristnik je na letovanju dolžan upoštevati hišni 

red in odgovarja za škodo, ki jo povzroči on ali 

njegovi sokoristniki apartmaja, na objektu ali na 

inventarju apartmaja. Vse pomanjkljivosti in okvare 

morate javiti v pisarno uprave Atomske vasi, kjer se 

lahko nabavi tudi razbiti drobni inventar. Vodenje 

domačih živali v apartmaje ni dovoljeno. 

Prilagamo PRIJAVO ZA LETOVANJE V ATOMSKIH 

TOPLICAH, katero izpolnjeno vrnite na naš naslov 

Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič, 

Predilniška c. 8, 4290 Tržič. 

Da bo OOZ Tržič čimbolj ugodila vašim željam, vas 

prosimo, da navedete vsaj 2 termina za letovanje. 

O rezervaciji vas bomo pismeno obvestili, da 

boste lahko planirali dopust v letu 2009. 

 

 

OBVESTILO 

Predsednik UO 

Tomo Smolej, l.r. 

Obveščamo vas, da je UO OOZ Tržič na svoji 

26.redni seji podal sklep o odpovedi tečaja 

za voditelja čolnov preko OOZ Tržič zaradi 

premalo oddanih prijav.. Tečaj bo kljub temu 

organiziran preko Ljudske univerze, kjer se 

lahko prijavite. 

proste kapacitete v 

OLIMIA 

PODČETRTEK 

Cenik in razpored letovanja 

v Termah Olimia 2009 

MESEC CENA(€) 

JANUAR 

03.1.-10.1. 29,70 

10.1.-17.1. 29,70 

17.1.-24.1. 29,70 

24.1.-31.1. 29,70 

FEBRUAR 

31.01.-07.02. 31,50 

07.02.-14.02. 31,50 

14.02.-21.02 31,50 

21.02.-28.02. 35,10 

MAREC 

28.02.-07.03. 29,70 

07.03.-14.03. 35,10 

14.03.-21.03. 35,10 

21.03.-28.03. 31,50 

APRIL 

28.03.-04.04. 29,70 

04.04.-11.04. 31,50 

11.04.-18.04. 31,50 

18.04.-25.04. 35,10 

MAJ 

25.04.-02.05. 35,10 

02.05.-09.05. 35,10 

09.05.-16.05. 35,10 

16.05.-23.05. 35,10 

23.05.-30.05. 35,10 

JUNIJ 

30.05.-06.06. 35,10 

06.06.-13.06. 35,10 

13.06.-20.06. 35,10 

20.06.-27.06. 35,10 

MESEC CENA(€) 

JULIJ 

27.06.-04.07. 31,50 

04.07.-11.07. 31,50 

11.07.-18.07. 31,50 

18.07.-25.07. 31,50 

25.07.-01.08. 35,10 

AVGUST 

01.08.-08.08. 35,10 

08.08.-15.08. 35,10 

15.08.-22.08 31,50 

22.08.-29.08. 31,50 

SEPTEMBER 

29.08.-05.09. 31,50 

05.09.-12.09. 31,50 

12.09.-19.09. 31,50 

19.09.-26.09. 31,50 

OKTOBER 

26.09.-03.10. 31,50 

03.10.-10.10. 31,50 

10.10.-17.10. 31,50 

17.10.-24.10. 31,50 

24.10.-31.10. 31,50 

NOVEMBER 

31.10-07.11. 29,70 

07.11.-14.11. 29,70 

14.11.-21.11. 29,70 

21.11.-28.11. 29,70 

DECEMBER 

28.11.-05.12. 31,50 

05.12.-12.12. 31,50 

12.12.-19.12. 35,10 

19.12.-26.12. 35,10 

26.12.-02.01. 35,10 

Cene iz razpisa za leto 2008 veljajo le do prve 

spremembe v ceniku za leto 2009. UO OOZ Tržič 

se dogovarja o nakupu kopalnih kart. V tem primeru 

bodo cene najema višje! O spremembah vas bomo 

pravočasno obvestili. 

Hvala za razumevanje! 

Tržič, 30.1.2009 

14 15

Steklarji so od nekdaj veljali za 

umetnike, katerih izdelki krasijo stene, 

police, danes celo kuhinjske elemente. 

Eden izmed tistih inovativnih in 

nadarjenih mojstrov te stroke je tudi g. 

Papler, steklar iz Križev, ki je odgovarjal 

na vprašanja za tokratno številko 

Obvestil. 

Zdravko je svojo pot v danes zelo iskani 

obrti začel v Komunalnem podjetju Tržič, 

kjer je kar tri leta delal kot vajenec na 

področju steklarstva. Že iz osnovne šole 

ga je namreč spremljala ljubezen do 

stekla, ki jo je po končanem vajenskem 

obdobju nadgradil z obiskovanjem 

srednješolskega programa steklarstva 

v Centru strokovnih šol. Ob ponovni 

zaposlitvi v Komunalnem podjetju Tržič 

je tu ostal kar 5 let, vendar enostavno 

oblikovanje ravnih stekel in izdelava 

preprostih okvirjev nista zadostila 

njegovih poslovnih vizij. 

V tem času je steklarska dejavnost v KPT 

tudi dokončno zamrla in g. Papler je v 

Komunalnem podjetju Kranj zaprosil 

za odobritev samostojen obrti, vendar 

njegovi prošnji niso ugodili. Tako je bil 

ambiciozen obrtni mojster prepuščen 

le svoji iznajdljivosti, ki se je 1.1.1983 

odrazila v začetku samostojnega dela, 

sprva v Mallyjevi hiši, kasneje pa še v 

Perkovi hiši ob cerkvi svetega Andreja. 

V obdobju desetih let so Tržičani 

spoznali talent in kreativnost 

steklarskega mojstra, ki je svoje znanje 

stalno dopolnjeval z obdelavo novih 

stekel, spoznavanjem novih tehnologij in 

dodatnim izobraževanjem. V Ljubljani se 

je udeležil programa za multiplikatorje, 

ki mu sledil še tridnevni obisk Nemčije. 

Tudi mojstrski izpit je opravil med 

prvimi, a se vseeno na pobudo grosistov, 

ki uvažajo stroje iz Italije in Nemčije, 

redno izobražuje o novostih v tehniki in 

postopkih. 

Leta 1993 pa je Zdravko storil 

pomemben korak. Svojo obrt je preselil 

na nov naslov v Križah. Sprva je seveda 

obstajala bojazen, da bo izgubljal 

stranke, saj je hiša, kjer danes obratuje 

Steklarstvo Papler, preprosto povedano 

»bogu za hrbtom«. V delavnici je Zdravko 

sprva delal sam, nato pa zaposlil še dva 

delavca, ki mu pomagata konkurirati 

vse večjemu povpraševanju po steklenih 

izdelkih. Surovine za izdelke uvažajo iz 

Italije, kamor prihajajo praktično iz vseh 

predelov Evrope. V Sloveniji namreč, 

razen steklenic in brušenega stekla 

iz Rogaške, uporabnega materiala ni 

mogoče dobiti. 

In če se posvetimo končno tudi izdelkom, 

ki jih ustvarjajo v Paplerjevi delavnici, 

govorimo o raznoraznih steklenih 

podstavkih, vazah, skledah, svečnikih, 

urah in drugi okrasni steklovini, za 

katero mojster najde ideje na sejmih, 

revijah, internetu, ali pa so preprosto 

plod lastne domišljije. Papler letno 

obiskuje sejme za steklarstvo in novitete 

v Milanu in Düsseldorfu, vsakega 

februarja pa še tematske o uokvirjanju 

slik. Tu dobiva dragocene izkušnje, 

ki mu omogočajo uresničitev še tako 

nenavadne ideje slehernega kupca. 

V kolikor se odločite za naročilo in 

nakup kakovostnega okrasnega stekla, 

ste lahko stoodstotno prepričani, da v 

roke dobite izrecno unikatne izdelke, 

ki v delavnici v Križah nastajajo z veliko 

mero ljubezni in občutka za obdelavo 

tega občutljivega materiala. Med 

svojimi mojstrovinami pri Paplerju 

posebej poudarjajo fusing oziroma 

taljenje stekla. Prednost te metode je v 

učinkoviti porabi ostankov steklovine, 

ki se stopi na temperaturi 830°C, nato pa 

zatali v večjo površino. Izgled končnega 

izdelka nekoliko spominja na vitrage, le 

da kosi stekla med seboj niso zacinjeni. 

Podoben postopek omogoča tudi 

nastajanje posodja. Taljeno steklo se 

namreč enostavno oblikuje v trakove, 

ploskve, kroglice in druge oblike in 

vodoravno tudi speče. Sledi tako le še 

oblikovanje po modelu in morebitno 

naknadno barvanje. 

Marsikdo si v svojem domu želi imeti vsaj 

kakšen kos iz Paplerjeve delavnice, če 

ne drugega vsaj sliko z ličnim okvirjem. 

Za izdelke je veliko povpraševanja tudi 

v tujini, še posebno v sosednji Avstriji, 

od koder prihajajo tudi naročila za 

izdelavo zimskih vrtov, zasteklitev ipd. 

Seveda pa steklarska dejavnost lahko 

tudi odlično dopolnjuje nekatere druge 

panoge. Papler že sodeluje z izdelovalci 

kuhinjskih elementov in mizarji pri 

dekorativni okrasitvi izdelkov, zanimiva 

je tudi kombinacija z izdelovalko 

unikatnih svečk, ki se lično skladajo s 

steklenim podstavkom. 

In kako naprej? Zdravko pravi, da 

ima še kar nekaj delovne dobe in da o 

nasledniku še ni razmišljal, vsekakor pa 

se zaveda, da v steklarski stroki zadnjih 

pet let ni bilo novega mojstra in da je 

to eden izmed poklicev, za katerega 

je čedalje manj zanimanja. In ravno iz 

tega razloga se Zdravko Papler na vso 

moč trudi, da bi njegova dejavnost 

obstala. V prihodnosti ima težnje celo 

po učenju oblikovanja iz gline, kar bi 

vodilo v samostojno izdelavo kalupov in 

posledično še večjo pestrost izdelkov, ki 

človeku dobesedno jemljejo dih. 

 

Neža Kralj

Tema strani 

www.hairfashion.si 

Od nedelje, 1. marca 

2009 dalje, bo aktiven 

najbolj vroč frizersko - 

lepotni portal v srednji 

Evropi in morda širše: 

www.hairfashion.si 

Dostop do vseh 

vsebin na portalu bo 

brezplačen! 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zahteve 

obrti in 

podjetništva 

2009 

(Zahteve cestnih 

prevoznikov) 

1.Zagotavljanje najnižje trošarine za 

gorivo pri prevozniških storitvah 

Z namenom okrepitve konkurenčnosti Evropskega 

gospodarskega prostora je treba znižati stroške 

prevoza blaga in potnikov. Zaradi tega je 

potrebno sprejeti takšne predpise, po katerih bi 

lahko prevoznikom, ki opravljajo prevoze blaga in 

potnikov na transportnem lahko vračali 50 % del 

trošarine ali najmanj to, da se za takšne namene 

zaračunava najnižja možna trošarina, ki je še 

dovoljena po evropski direktivi. 

2.Zakon o varnosti cestnega prometa 

V zvezi z zakonom je potrebno: 

■■ znižati visoke globe za nekatere prekrške, 

ki so predpisane poklicnim voznikom in 

prevoznikom in bistveno ne vplivajo na 

varnost cestnega prometa (npr. 26. člen, 59. 

člen, 115. člen …); 

■■ obravnavati lokalni prevoz v najširšem 

možnem pomenu (112. člen); 

■■ odpraviti dodatne polletnih tehničnih 

pregledov za vozila za prevoze nevarnega 

blaga in javnega prevoza potnikov (211. člen); 

■■ uskladiti in sprejeti Pravilnik o posebnih 

pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo 

skupine otrok in s tem povezanega Pravilnika o 

spremljevalcih skupin otrok. 

Zahteve cestnih prevoznikov 

3.Zakonodaja o prevozih v cestnem 

prometu 

Potrebno je sprejeti odločitev o bodočem načinu 

izvajanja javnega (cestnega) potniškega prometa, 

ki bo temeljila na usklajenih interesih države, 

potnikov in prevoznikov. 

V zvezi z tem zakonom je potrebno tudi razrešiti 

problematiko zaposlovanja tujih voznikov, ki 

se kaže v povezavi s pridobivanjem temeljne 

kvalifikacije in izdajanjem ustrezne izkaznice. 

4.Zakon o dohodnini in Zakon o davku 

od dobička pravnih oseb 

Spremeniti Zakon o dohodnini in Zakon o davku 

od dobička pravnih oseb na način, da se davčne 

olajšave za tovorna motorna vozila z motorjem, 

ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V 

uveljavijo za daljše obdobje (ne le za leto 2008) 

ter olajšavo razširiti na vozila za prevoz oseb 

(avtobuse) z EURO IV motorji. 

5.Zakonodaja o javnih cestah 

Spremeniti pravila, ki omejujejo prevoze tovornih 

vozil nad 7,5 NDM na nekaterih cestah tako, da ne 

bodo ovirali prevoza blaga domačih prevoznikov 

(46. člen). 

6.Vzpostaviti sistem, ki naj omogoči 

večjo pretočnost tovornega in 

avtobusnega prometa na slovenskih 

avtocestah ter z določenimi ukrepi 

pospeševati uporabo teh prometnic za 

tovrstna vozila 

Vzpostavitev elektronskega cestninjenja vseh 

gospodarskih vozil na avtocestnem omrežju, ki 

bo omogočalo elektronsko cestninjenja brez 

ustavljanja, ob pogoju najnižje možne cestnine za 

uporabnike cest. Delati tudi v smeri zagotavljanja 

pogojev za uvedbo cestninjenja v prostem toku 

za vsa vozila. Prav tako je potrebno omogočiti 

popuste pri plačevanju avtocest za bolj ekološka 

in varna gospodarska vozila (Euro III, Euro IV 

in Euro V) ter popuste za uporabo avtocest v 

nočnem času. 

Do končne rešitve glede cestninjenja, ki bo v 

skladu s standardi EU je potrebno zagotoviti 

vožnjo z ABC tablicami na vseh cestninskih 

postajah za 3. in 4. cestninski razred. 

19

Zahteve cestnih prevoznikov 

Ukrepi v finančni krizi 

7.Potrebno je omogočiti neoviran 

dostop tovornih vozil na vse ceste 

znotraj države na carinske terminale 

in v luko Koper. 

Ker je prometna infrastruktura že v preteklosti 

služila tovornemu prometu in ker se sedaj na 

posameznih cestah promet z gospodarskimi 

vozili omejuje ter ureja različno od primera do 

primera ter neenakopravno glede na prevoznike 

in na skupino vozil, predlagamo odpravo vseh 

omejitev na infrastrukturi, ki jo morajo uporabljati 

prevozniki, da prepeljejo blago od pošiljatelja do 

prejemnika. Predlagamo, da se tovornim vozilom 

omogoči tudi neoviran in brezplačen dostop do 

naklada in razklada v luki Koper. 

8 Na mejnih prehodih, je potrebno 

zagotoviti večjo pretočnost 

gospodarskih vozil 

Ker so v posameznih dnevih na posameznih 

mejnih prehodih izredno dolgi čakalni časi 

predlagamo, da se za prevoznike Evropske Unije 

uredijo posebni vstopno/izstopni pasovi kakor 

tudi posebni pasovi za prazna vozila. Pri izvedbi 

tega vprašanja je potrebno izvesti konkretne 

dogovore z tujimi pristojnimi organi, ki lahko 

vplivajo na rešitev teh težav na meji. 

9.Zagotoviti takojšnje in stalno 

delovanje različnih služb na 

mejnih prehodih, ki so potrebne za 

opravljanje običajnih carinskih ali 

posebnih pregledov služb, kot so 

fitopatološki, sanitarni in veterinarski 

Ker je na določenih mejnih prehodih problem 

samo občasna prisotnost fitopatoloških, sanitarnih 

in veterinarskih delavcev, predlagamo delovne 

čase teh služb prilagoditi zahtevam prevoznikov 

pri prevozu blaga in živali. S tem bi lahko cestni 

prevozniki brez odvečnega čakanja v najkrajšem 

možnem času opravili vse potrebne postopke pri 

pregledu tovora. 

10.Na področju mednarodnega 

cestnega prometa je potrebno 

zagotoviti zadostno število kritičnih 

dovolilnic in pomagati pri reševanju 

težave, ki jih imajo cestni prevozniki 

v tujini 

Ker dogovorjena količina hrvaških dovolilnic za in 

iz tretjih držav ne zadošča potrebam slovenskih 

cestnih prevoznikov, je s strani vladnih organov 

potrebno pridobiti dodatno kvoto tovrstnih 

dovolilnic. Prav tako je nujno rešiti težave 

slovenskih prevoznikov v Italiji, ki se kažejo pri 

ovirah pri prevažanju z CEMT dovolilnicami in 

pri začasnem zadrževanju gospodarskih vozil, 

če vozniki naredijo cestno prometne prekrške ali 

obstaja sum glede tehnične popolnosti vozil. 

11.Aktivna dejavnost Ministrstva za 

promet in ostalih državnih organov 

pri zadevah, ki se urejajo in rešujejo 

doma, na nivoju EU in v povezavi z 

drugimi državami: 

■■ 

■ ■ 

■■ 

Usklajevanje postopkov nadzorov in 

kaznovanja 

Na ozemlju naše države je potrebno zagotoviti 

učinkoviti načina nadzora in sankcioniranja 

tujih prevoznikov, ki mnogokrat pri prevozu v 

državo ali iz države ter v tranzitu kršijo cestno 

prometna pravila. 

Na nivoju EU uskladiti postopke nadzora in 

kazni prevoznikov ter njihovih voznikov med 

prevozom blaga in potnikov v vseh državah 

EU z ciljem, da se zagotovi učinkovit nadzor in 

minimalno omejevanje dejavnosti cestnega 

prevozništva. 

Omejitve in prepoved vožnje 

Omejitve prevoza blaga v nekaterih državah, 

ki so časovno in teritorialno neusklajene, tako 

da prevozniki ne morejo opravljati prevoza 

blaga v najkrajših rokih in po najkrajših 

poteh, evropskim cestnim prevoznikom 

povzročajo velike težave. Na podlagi analiz 

prevozov in njihovega vpliva na okolje, 

varnost na cesti in prebivalce se določi, kje 

je treba uvesti omejitve dnevne ali sezonske 

vožnje. Predlagamo sprejetje nove direktive o 

pomembnem cestnem omrežju ter uskladitev 

tedenskih in sezonskih omejitev. 

Sprememba predpisov glede časa vožnje 

in delovnega časa 

Za izboljšanje učinkovitosti in gospodarskega 

značaja cestno prevoznih podjetij predlagamo 

tudi ponovno proučitev pravil omejitve časa 

vožnje in delovnega časa voznih delavcev. 

 

Ocenjujemo, da je treba določiti fleksibilnejši 

čas vožnje in delovni čas poklicnih voznikov, 

ker povečevanje števila osebnih vozil na 

evropskem cestnem omrežju preprečuje 

učinkovito nadaljnje opravljanje prevozov 

blaga ob dosledni uporabi strogih pravil glede 

časa vožnje in delovnega časa prevoznikov. 

Predlagamo proučitev sedanjih pravil v zvezi 

z omejevanjem dnevnih in tedenskih časov 

vožnje za poklicne voznike. 

Pripravil: Bojan Pečnik, mag. logistike 

Predlogi 

ukrepov 

za zmanjšanje 

negativnih vplivov 

finančne in 

gospodarske krize na 

obrt in mala podjetja 

I. FINANCE IN LIKVIDNOST PODJETIJ: 

1. Zagotavljanje in omogočanje garancijskih 

sredstev in subvencij za novo tehnološko opremo 

malim in srednjim podjetjem, ki investirajo ter 

pomoč izvoznikom. Za leto 2008 zagotoviti 50 

mio EUR, za leto 2009 60 mio EUR (Slovenski 

podjetniški sklad). 

Pojasnilo: Stanje v Sloveniji: Vodstvo SPS nam je 

sporočilo, da je v teh dneh denarja za ta namen 

zmanjkalo oz. ga je bistveno premalo (le 18,78 mio 

EUR). 

Nemčija: nemška vlada je poleg ukrepov na 

finančno – bančnem področju (480 mrd EUR) 

namenila 15 mrd EUR posojil z jamstvom države 

za premagovanje likvidnostnih težav podjetij. 

2. Skrajšanje plačilnih rokov države (na 30 dni) do 

dobaviteljev in izvajalcev del (vsa javna uprava, 

javne finance). 

Pojasnilo: Po nam znanih podatkih je okoli 40% 

sredstev takih, ki bi morala izvirati iz plačil iz 

javnih sredstev (plačil države), zato predlagamo 

skrajšanje plačilnih rokov. 

3. Razpisovati javna naročila na način, da bodo 

dela in storitve ali dobava materiala omogočena 

tudi malim in srednjim podjetjem, brez rigoroznih 

pogojev ali omejitev. (Javne institucije... pod 

Zakonom o javnih naročilih) 

4. Čim hitrejša odobritev (na začetku leta 2009!) 

novih sredstev ter zagotavljanje večjega obsega 

sredstev za izdajanje in financiranje VAVČERSKEGA 

svetovanja na področju razvojnih programov, 

investicijskih načrtov, uspešne priprave razpisnih 

dokumentacij, podjetniškega svetovanja in 

marketinških načrtov (preko JAPTI). 

Pojasnilo: Sredstva, namenjena za namen 

vavčerskega svetovanja, dodeljena preko JAPTI, so 

se porabila že avgusta 2008. 

5. Omogočiti podporo ali financiranje bankam, 

da bodo v bolj zanesljivem sistemu lahko še 

vedno nudile podjetjem ustrezne kredite pod 

sprejemljivimi realnimi pogoji in ne prevelikimi 

hipotekarnimi oz. jamstvenimi zahtevami (vlada, 

banke). 

6. Vzpostaviti dodeljevanje spodbud občutljivim 

sektorjem (če se bo izkazalo, da kriza vpliva 

izrazito na določeno dejavnost ali podjetje glede 

na velikost). 

Pojasnilo: Predlagamo periodično spremljanje 

stanja v različnih sektorjih in po potrebi 

omogočanje reprogramiranja kreditov ter nudenje 

pomoči pri prestrukturiranju dejavnosti. 

II. DAVKI: (vlada, MF, DURS) 

1. V Zakonu o dohodnini (ZDoh-2B) in Zakonu 

o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO-2B) 

odpraviti vse omejitve: ukiniti zaposlitveni kriterij 

in ukiniti omejitev v absolutnem znesku pri 

20 21



uveljavljanju olajšav za investicije. Povečati davčno 

olajšavo iz 20% na 30% investiranega zneska. 

2. Uvesti dodatno spodbujanje investiranja v 

osnovna sredstva (davčna olajšava za R&R naj 

se dvigne iz 20 na 40% ter regijska olajšava za 

dodatnih 10% oz. 20%). 

3. Spremeniti Zakon o dohodnini (ZDoh-2B) in 

Zakon o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO- 

2B) na način, da se davčne olajšave za tovorna 

motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj 

emisijskim zahtevam EURO V uveljavijo za daljše 

obdobje (ne le za leto 2008) ter olajšavo razširiti na 

vozila za prevoz oseb (avtobuse). 

4. Ponovno uvesti 10% olajšavo za rezervacije za 

nabavo osnovnih sredstev. 

5. Uvesti davčno olajšavo za zaposlovanje 

brezposelnih oseb. 

6. Zvišati amortizacijske stopnje. 

Pojasnilo: V okviru finančne krize bo v Nemčiji s 

1. januarjem 2009 najvišja amortizacijska stopnja 

25%. 

Še citat iz članka »Opozicija predlagala dopolnitev 

področja osebnih olajšav« 24. oktober 2006 - 

MMC RTV SLO/STA: 

Opozicijski poslanci so predlagali dopolnitev 

k členu zakona, ki govori o osebnih olajšavah. 

Poslanske skupine LDS-a, SD-ja in SNS-a se niso 

strinjale z razlago državnega sekretarja za davke 

Andreja Širclja, ki je pojasnil, da je vlada predlagala 

takšne rešitve, ker se spreminja progresivna 

lestvica in zato zaradi znižanja olajšave nihče 

ne bo v slabšem položaju. Posebne olajšave se 

iz dohodnine izključujejo, na ta način pa se bo 

povečala splošna olajšava in nadomestil izpad pri 

davčnih zavezancih.« V LDS-u in SD-ju so se zavzeli 

za ohranitev amortizacijskih stopenj za gradbene 

objekte pri petih odstotkih in amortizacijskih 

stopnjah za opremo, vozila in mehanizacijo pri 

25 odstotkih. Vlada predlaga znižanje stopnje 

za objekte na tri odstotke, za opremo pa na 20 

odstotkov, Šircelj pa je pojasnil, da vlada ne more 

sprejeti opozicijskega predloga, saj se, kot kažejo 

analize, pri gradbenih objektih življenjska doba 

daljša. S tem pa vlada ne razširja davčne osnove, 

ampak jo z različnimi ukrepi celo zmanjšuje.« 

7. Skrajšati rok za vračilo preplačanega DDV s 60 

na 10 dni v primerih, ko zavezanec na podlagi 

obračuna DDV izkazuje terjatev do države (DURS). 

8. Poenostaviti dokumentiranje in pospešiti 

reševanje zahtevkov za zmanjšanje plačevanja 

akontacije davka med letom v primeru 

ugotovljenega bistvenega zmanjšanja prihodkov 

ali obsega poslovanja (DURS). 

9. Povečati limit za plačevanje DDV po plačani 

realizaciji na 400.000 EUR. 

10. Ponovno vpeljati možnost davčnih olajšav za 

reševanje stanovanjskega vprašanja, za plačljive 

zdravstvene storitve in zdravila ter druge izdelke 

in storitve (s tem bi se zmanjšal problem sive 

ekonomije) ali povečati splošno olajšavo pri 

dohodnini. 

11. Vpeljati diferencirane stopnje DDV ali razširiti 

nižjo stopnjo (8,5%) tudi na delovno intenzivne 

dejavnosti (npr. domača in umetnostna obrt, 

frizerji, cvetličarji, ipd.). 

12. Znižati davčne stopnje na kapitalske dobičke. 

Pojasnilo »V Sloveniji so bili v preteklosti kapitalski 

dobički po 3 letih neobdavčeni. Sedaj je davčna 

stopnja na kapitalske dobičke 20% v prvih 5 letih 

ter po 20 letih 0%. Predlaga se znižanje davčne 

stopnje na kapitalske dobičke za več naložb v 

realni sektor, spodbudi se vlaganja v nepremičnine 

in vpliva se na dotok tujih investicij tudi v mala in 

srednja podjetja.« 

III. PRIJAZNEJŠI POGOJI 

ZAPOSLOVANJA, SOCIALNA 

VARNOST: 

1. Modernizirati delovno pravno zakonodajo v 

smeri večje fleksibilnosti, konkurenčnosti in socialne 

varnosti, spremeniti Zakon o delovnih razmerjih na 

način, da se vanj vključi sledeče zahteve: 

a) pri odpovedih iz poslovnih razlogov, ki naj bi 

bile skrajen ukrep, ko drugi ukrepi delodajalca 

ne zaležejo: krajši odpovedni roki in manjše 

odpravnine za manjše delodajalce (preostanek 

odpravnine naj pokrije država); 

b) ponovno uvesti institut čakanja na delo - t.i. “ČD” 

z nižjim nadomestilom plače (včasih je bilo 70 %, 

zdaj je 100%), ko delavec začasno ne more delati 

iz razloga na strani delodajalca, delodajalec pa še 

noče odpovedati pogodbe, ker npr. upa, da bodo 

težave trajale le par mesecev; 

c) omogočiti delo po podjemni ali kaki drugi 

pogodbi civilnega prava (možnost upokojenska 

pogodba) v manjšem obsegu (npr. 40 ur na mesec 

ne glede na to, za kakšno delo bi se izkazala 

potreba, torej tudi za delo iz osnovne dejavnosti 

delodajalca); 

d) podjetniku omogočiti nadaljnje delo po 

upokojitvi takoj ko izpolni siceršnje pogoje za 

upokojitev; 

e) čimprejšnja realizacija odločbe ustavnega 

sodišča - uzakonitev delne upokojitve tudi za s.p.-je; 

f) odpraviti neenakopraven in diskriminatoren 

položaj s.p.-jev pri uveljavljanju nekaterih pravic iz 

invalidskega zavarovanja; 

g) priznati možnost zaposlitve direktorja v svojem 

podjetju na podlagi delovnega razmerja in 

posledično vključitev v socialno zavarovanje na tej 

podlagi. 

Pojasnilo: Družbenik v enoosebni družbi, če je 

istočasno tudi poslovodna oseba, se mora vključiti 

v zavarovanje kot samozaposleni. S sklenitvijo 

delovnega razmerja bi se namreč njihov položaj 

dodatno socialno zavaroval, saj bi bili le tako lahko 

deležni vrste pravic iz delovnega razmerja, ki sicer 

veljajo le za delavce. 

2. Zagotoviti soglasje k pokojninskemu načrtu 

Sklada obrtnikov in podjetnikov (SOP) in izplačilo 

nespornega dela sredstev v skladu z določili Zakona 

o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 

3. Voditi aktivno politiko zaposlovanja in 

zagotavljanja sredstev države za nove zaposlitve, 

samozaposlitve in podjetnike začetnike (MDDSZ, 

Zavod za zaposlovanje). 

4. Vzpodbujanje in vodenje konstruktivnega 

socialnega dialoga. 

 

 

Dr. Viljem Pšeničny 

Generalni sekretar OZS 

OBVESTILO DURS 

PRESTAVLJEN ROK ZA ODDAJO 

OBRAČUNOV ZA JANUAR 2009 

Davčna uprava Republike Slovenije obvešča 

vse zavezance za oddajo obračunov za 

prispevke za socialno varnost – zasebnike 

(OPSVZ) in lastnike podjetij (OPSVL), da 

bo davčna uprava obračune za mesec 

januar 2009 izjemoma sprejemala do 

konca februarja 2009 (in ne samo do 

15. februarja 2009). Eden od razlogov za 

podaljšanje roka je dejstvo, da imajo nekateri 

zavezanci težave z novostjo – obveznim 

elektronskim oddajanjem obračunov, drug 

razlog pa je, da vse aplikacije za oddajo 

obračunov prek sistema eDavki ne bodo 

stestirane in objavljene do konca januarja. 

Prepričani smo, da bo s podaljšanjem roka 

za oddajo obračunov zavezancem dodatno 

olajšana prilagoditev na novo zakonsko 

zahtevo obvezno oddajanje obračunov po 

elektronski poti, prek sistema eDavki. Davčna 

uprava bo seveda vsem zavezancem za 

oddajo obračunov še naprej pomagala z 

informacijami in napotki. Davčne zavezance 

obveščamo, da bodo posamezne aplikacije 

na sistemu eDavki vzpostavljene v naslednjih 

predvidenih terminih: 6.2.2009 oddaja 

obračunov prispevkov za socialno varnost 

zasebniki (OPSVZ) in 13.2.2009 oddaja 

obračunov prispevkov za socialno varnost – 

lastniki podjetij. 

O podrobnostih oddajanja obračunov prek 

sistema eDavkov smo nazadnje javnost 

obvestili 16. decembra 2008 (http://www. 

durs.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/ 

article/12727/5498/). 

22 23

Sejem IHM 

VABIMO VAS NA OBISK 

NAJVEČJEGA MEDNARODNEGA 

OBRTNEGA SEJMA 

www.ihm.de 

MÜNCHEN, 11.–15. 3. 2009 

Odhod: . . . . . . . . . . . . . četrtek, 12. 3. 2009 

Čas potovanja: . . . . . . . . 2 dni 

Čas za prijavo: . . . . . . . . 19. 2. 2009 

Najmanjše št. potnikov: . 7, 30 ali 40 

CENA ARANŽMAJA: 

129 €, ob udeležbi 40 oseb 



1. dan, 12. 3. 2009, četrtek: LJUBLJANA–MÜNCHEN 

Odhod avtobusa ob 4.00 uri z zbirnega mesta, ter vožnja 

v smeri Jesenic skozi karavanški predor po Turski avtocesti 

mimo Salzburga ter s krajšimi vmesnimi postanki do 

Münchna. Obisk obrtnega sejma IHM 2009, ki že več kot pol 

stoletja velja za enega pokazateljev razvoja in uspešnosti 

obrtniške dejavnosti v srednji in zahodni Evropi. Na tem 

sejmu so prav gotovo zastopana vsa področja obrtne 

dejavnosti, njeni proizvajalci opreme in dobavitelji. Na 

sejmu se bo na 107.000 m2 površine predstavilo preko 

2000 razstavljalcev iz Nemčije in tujine. Popoldne vožnja do 

hotela in namestitev. Prenočevanje. 

2. dan, 13. 3. 2009, petek: MÜNCHEN - LJUBLJANA 

Po zajtrku vožnja na sejmišče in ogled sejma do poznih 

popoldanskih ur. Po končanem ogledu vrnitev po isti poti v 

domovino s prihodom v poznih večernih urah. 

Cena vključuje: avtobusni prevoz na omenjeni relaciji, 

nočitev z zajtrkom v prijetnem hotelu v okolici Munchna, 

cestne in druge pristojbine, osnovno nezgodno 

zavarovanje, strošek spremljevalca (pri avtobusnem 

prevozu), organizacijo potovanja, DDV. 

Doplačila: 

- enoposteljna soba 30 €, 

- enodnevna sejemska vstopnica 9,50 €, 

- doplačila za odhode (Maribor 10 €, Celje 7 €). 

Zainteresirani lahko prijavnico dobite na OOZ Tržič.. 

V poslu so potrebne hitre a premišljene 

odločitve. Zato bomo kot izziv za 

razvojni preboj tržiške obrti in Tržiča 

kot celote pripravili 

SREČANJE 

na temo: 

PRENOVA BIVŠE UPRAVNE 

STAVBE „PEKO“ 

ZA POTREBE 

TRŽIŠKIH OBRTNIKOV 

IN PODJETNIKOV 

KJE: 

19.02.2009 

(ČETRTEK) 

OB 18.URI 

V SEJNI DVORANI OBČINE TRŽIČ 

Še posebej vabimo vse 

zainteresirane bodoče uporabnike 

poslovnih površin na tej lokaciji. 

Na vaša vprašanja bodo 

odgovarjali: 

predstavniki občine povezani s 

projektom 

predstavniki bank 

predsednik OOZ Tržič 

g. Toni Čebron 

predsednik upravnega odbora OOZ Tržič 

g. Tomo Smolej 

Datum srečanja je informativne narave. Ker 

trenutno še usklajujemo podrobnosti v zvezi 

s tem srečanjem vas bomo o točnem datumu in 

uri srečanja obvestili z osebno pošto. 

Vljudno vabljeni! 

Poškodbe in 

prva pomoč 

na delovnem 

mestu 

Na delovnem mestu, sploh pri delu s stroji, 

se večkrat lahko srečamo s poškodbami. 

Večkrat minute odločajo o bodočem 

stanju poškodovanca, zato nam osnovno 

znanje prve pomoči na delovnem mestu 

lahko zelo koristi v življenjskih situacijah. 

S tečajem prve pomoči se je večina izmed 

vas najbrž že srečala, kljub temu pa 

obnova znanja nikoli ne škodi. 

Iz zavarovalnega vidika se za poškodbo pri delu 

šteje poškodba, ki je posledica neposrednega 

in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali 

kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica 

hitre spremembe položaja telesa, nenadne 

obremenitve telesa ali drugih sprememb 

fiziološkega stanja organizma, če je takšna 

poškodba v zvezi z opravljanjem dela ali 

dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec 

zavarovan. Za poškodbo pri delu zavarovalnica 

šteje tudo poškodbo, ki jo poškodovanec utrpi na 

redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali 

nazaj, na službeni poti. 

Dejavniki tveganja poškodbe na delovnem mestu 

so različni. Med glavne spadajo organizacijski, 

psihosocialni, kemični, ergonomski in biološki. 

Pri organizacijskih dejavnikih gre za upoštevanje 

dogovorjenih pravil in norm v delovnem okolju, 

med psihosocialne dejavnike štejemo tiste, 

ki povzročajo stres in preobremenjenost, ta 

dva dejavnika pa imata pomembno vlogo pri 

zbranosti in previdnosti pri delu. Pri kemičnih 

dejavnikih gre za prisotnost nevarnih snovi, kot so 

kisline, strupene ali alergične snovi, kancerogene, 

iritativne snovi... Pod ergonomske dejavnike pa 

štejemo temperaturo, svetlobo, hrup, sevanje ipd. 

na delovnem mestu. 

Varnost pri delu je v veliki meri odvisna od 

možnih pripomočkov, ki to zagotavljajo, veliko pa 

k varnosti pripomore tudi znanje in obveščenost 

posameznika. Marsikaj o tem se lahko naučimo na 

seminarjih o varstvu pri delu. Pogledali si bomo 

nekaj pogostejših preprostih in težjih poškodb 

in omenili nekaj preprostih postopkov, kako 

takšnega poškodovanca oskrbeti. 

1.Opekline, opekline z električnim 

tokom 

Pri opeklinah ljudje, ki pomagajo, velikokrat 

delajo napako, da opečenemu skušajo sleči 

obleko. Obleko slečemo le pri opeklinah z npr. 

vročim oljem (da ga odstranimo s telesa – v 

kolikor se je poškodovanec opekel z ognjem, 

se je obleka najbrž sprijela s kožo, zato obleke 

ne odstranjujemo, da ne potegnemo stran 

še kože). Najpreprostejša oskrba kakršnekoli 

opekline je ohlajanje z veliko količino vode in pa 

sterilna zaščita z gazo. Pri opeklinah z električnim 

tokom moramo biti izredno pozorni, da preden 

pomagamo, odstranimo vir toka. Prizadeti bo imel 

opeklino tako na mestu, kjer je tok vstopil v telo, 

kot na mestu, kjer je tok izstopil. Oskrbimo obe 

mesti na prej opisan način. Pri močnješem stiku 

telesa z električnim tokom pa ponavadi pride tudi 

do zastoja srca, zato je takšnega človeka potrebno 

oživljati. 

Slika prikazuje pravilen položaj pri masaži srca. 

Prva pomoč 

24 25

Prva pomoč 

Mojstrski izpiti - razpis 

2.Ureznine, globlje rane 

Tipična napaka pri globljih ranah, pri katerih je 

opazna venska krvavitev, je spiranje ran z raznimi 

razkužili, posipanje s praški in podobno. Globljo 

rano je nesmiselno razkuževati, saj so bakterije 

zašle globoko v podkožje in zaradi polivanja z 

razkužilom ne bodo šle ven. Za prvo pomoč je 

pomembno, da rano sterilno obvežemo s čisto 

gazo in povojem. Pri hujših arterijskih krvavitvah, 

kjer kri brizga iz žile, pa je pomembno, da 

krvavitev zaustavimo s pritiskom na ustrezno 

glavno žilo (ki se mora nahajati med rano in srcem 

– če je rana npr na zapestju, pritisnemo arterijo 

pod pazduho), sledi pa kompresijska obveza 

(obveza, kjer poleg gaze uporabimo še dodaten 

zvitek povoja, ki močno pritiska na rano – zato je 

tesnost obveze tu večja, ravno toliknšna, da kri 

še pride do ostalega dela poškodovanega uda, 

ki je pod prevezo). Če povojev nimamo pri sebi, 

pritisnemo neposredno na rano, da krvavitev 

ustavimo. Pomembno je tudi, da ukrepamo hitro, 

saj pri arterijski krvavitvi lahko človek v 5min 

izkrvavi. 

Kompresijska obveza z dodatnim zvitkom 

3.Odtrganine 

Odtrganine so ena izmed ran, ki niso preveč 

pogoste, kljub temu pa je pomembno, da si takrat 

ne zatisnemo oči in zbežimo stran, temveč da 

pomagamo, saj tako še lahko rešimo vsaj tisti del 

uda, ki je ostal. Pomembna je močna preveza tik 

nad odtrganino, ki zaustavi krvavitev. Vsekakor 

pa je pri takšnih poškodbah nujna čimprejšnja 

pomoč zdravnikov, zato ne pozabimo na številko 

112. 

Slika prikazuje, kako prevezo pri odtrganini še dodatno zategnemo 

z navijanjem paličice. 

1.Poškodbe s kemičnimi snovmi 

Opekline s kislinami ali poškodbe kože z drugimi 

strupenimi kemičnimi snovmi je pomembno 

izpirati z ogromno količino vode, kjer moramo 

paziti na obleko, ki lahko poškodbe prenese še 

na druga mesta telesa in pa na svoje roke, ki 

jih moramo pred pomočjo zaščititi, saj bomo 

sicer poškodovani še mi. V kolikor je snov 

poškodovancu zašla v oči, oko razpremo in 

izpiramo – če izpiramo zaprto oko, učinka ne bo. 

Poškodbo (razen na obrazu) po izpiranju sterilno 

obvežemo. 

 

Martina Vučko 

OBVESTILO SEKCIJE VRTNARJEV 

IN CVETLIČARJEV 

Če se želite prijaviti za sodelovanje na 

14. sejmu FLORA v Celju morate prijavnico 

oddati najkasneje do 10.02.2009 

na naslov: Obrtno-podjetniška zbornica 

Slovenije, Sekcija cvetlicarjev in vrtnarjev, 

Celovška cesta 71, 1000 Ljubljana ali po fax-u 

št. 01/5830-596). 

Več informacij dobite na naslovu 

www.florist.si 

Razpis za 

mojstrske 

izpite 

Razpisni rok začne teči 12.1.2009 in traja do 

31.12.2009. 

Pogoji za opravljanje mojstrskega izpita: 

V skladu z določili 28. člena Obrtnega zakona (ObrZ) 

ima pravico do opravljanje mojstrskega izpita, kdor: 

■■ je pridobil srednjo poklicno izobrazbo in ima 

vsaj tri leta izkušenj na področju, na katerem želi 

opravljati mojstrski izpit, 

■■ je pridobil srednjo strokovno izobrazbo in ima 

vsaj dve leti izkušenj na področju, na katerem želi 

opravljati mojstrski izpit, 

■■ ima najmanj višjo strokovno izobrazbo in vsaj 

eno leto izkušenj na področju, na katerem želi 

opravljati mojstrski izpit. 

Prijava k opravljanju mojstrskega 

izpita: 

Pisne prijave za pristop k opravljanju mojstrskega 

izpita pošljejo kandidati skupaj z dokazili o 

izpolnjevanju pogojev in ostalo zahtevano 

dokumentacijo, na predpisanem obrazcu, ki ga 

dobijo na območnih obrtno-podjetniških zbornicah, 

Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ali si ga 

natisnejo iz dokumenta, ki se nahaja na dnu tega 

prispevka. Vlogo za pristop k mojstrskemu 

izpitu lahko kandidati od 12. 

januarja 2009 dalje pošljejo 

na Obrtno-podjetniško 

zbornico Slovenije, Celovška 

cesta 71, 1000 Ljubljana, s 

pripisom 'Mojstrski izpiti', ali 

jo prinesejo osebno. 

Kandidat mora ob vložitvi 

prijave na razpis za 

opravljanje mojstrskega 

izpita plačati prijavnino za 

opravljanje mojstrskega 

izpita, ki znaša 381,30 

EUR in se nakaže na 

poslovni račun. V okviru 11. razpisa so določeni trije 

pristopni roki. Prvi pristopni rok na tem razpisu je 

20. april 2009. Kandidati, ki bodo oddali popolne 

vloge do 10. aprila 2009 bodo pred pristopnim 

rokom povabljeni na informativni dan in bodo z 20. 

aprilom lahko pričeli opravljati izpite. Drugi pristopni 

rok je 4. september 2009 in bo veljal za kandidate, ki 

bodo oddali popolne vloge do 28. avgusta 2009. 

Tretji pristopni rok je 21. december 2009; rok za 

oddajo popolne vloge je 14. december 2009. 

Za vse dodatne informacije se obrnite na službo 

za mojstrske izpite Obrtno-podjetniške zbornice 

Slovenije po telefonu 01/5830-500, 5830-544, 5830- 

565 ali 5830-552. 

Z opravljenim mojstrskim izpitom si kandidat: 

■■ pridobi srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja), 

ob opravljeni razliki do poklicne mature, možnost 

nadaljevanja izobraževanja na višjih strokovnih 

šolah, 

■■ izpolnjuje kvalifikacijski (izobrazbeni) pogoj 

za opravljanje obrtne dejavnosti, določene 

z Uredbo o določitvi obrtnih dejavnosti in 

mojstrskih nazivov ter obrti podobnih dejavnosti, 

■■ izpolnjen kvalifikacijski (izobrazbeni) pogoj za 

izobraževanje vajencev. Z mojstrskim izpitom je 

oseba kvalificirana prenašati svoje praktično in 

strokovno znanje na vajence, 

■■ pri poklicih, ki so vezani na Zakon o graditvi 

objektov, pa mojstrski naziv prinaša pravico, da je 

mojster lahko odgovorni vodja del na objektu. 

Izpit je sestavljen iz štirih delov: praktični del, 

strokovno-teoretični del, poslovodnoekonomski 

del, pedagoško-andragoški del. 

Oseba, ki opravi mojstrski izpit, pridobi naziv mojster, 

kar je v državah z razvito obrtjo častni naziv. 

Obrtni zakon tako 

določa, da sme naziv 

mojster uporabljati le 

tisti, ki je za opravljanje 

posamezne obrtne 

dejavnosti opravil 

mojstrski izpit. 

 

Martina Vučko 

26 27

Pravilnik o določitvi olajšav 

Pravilnik 

o določitvi olajšav in lestvice za odmero 

dohodnine za leto 2009 

1. člen 

Zneski olajšav, določeni v 111. členu, prvem in drugem 

odstavku 112. člena, 114. členu in v prvem odstavku 117. člena 

ter zneski skupnega dohodka, ki so določeni v drugem in 

tretjem odstavku 111. člena Zakona o dohodnini (Uradni list 

RS, št. 117/06, 10/08 in 78/08; v nadaljnjem besedilu ZDoh-2) se 

za leto 2009 uskladijo tako, da znašajo 

1. splošna olajšava 3.051,35 € 

1.1. dodatna splošna olajšava za zavezance s 

skupnimi dohodki do 8.557,30 € 

1.2. dodatna splošna olajšava za zavezance s 

skupnimi dohodki nad 8.557,30 € do 

9.897,60 € 

2. osebne olajšave: 

– invalidu s 100% telesno okvaro 

– po dopolnjenem 65. letu starosti 

3. posebna osebna olajšava za rezidenta, ki 

se izobražuje in ima status dijaka ali 

študenta 

4. posebna olajšava za prvega 

vzdrževanega otroka 

5. posebna olajšava za vzdrževanega otroka, 

ki potrebuje posebno nego in varstvo 

6. za vsakega nadaljnjega vzdrževanega 

otroka se olajšava za prvega vzdrževanega 

otroka oziroma olajšava za otroka, ki 

potrebuje posebno nego in varstvo poveča 

za: 

– drugega vzdrževanega otroka za 

– tretjega vzdrževanega otroka za 

– četrtega vzdrževanega otroka za 

– petega vzdrževanega otroka za 

– vse nadaljnje vzdrževane otroke za glede 

na višino olajšave za predhodnega 

vzdrževanega otroka 

7. posebna olajšava za vsakega drugega 

vzdrževanega družinskega člana 

8. olajšava za prostovoljno dodatno . 

pokojninsko zavarovanje 

2.062,00 € 

1.031,00 € 

16.314,90 € 

1.313,17 € 

3.051,35 € 

2.251,46 € 

8.157,99 € 

196,16 € 

1.830,81 € 

3.465,46 € 

5.100,11 € 

1.634,65 € 

2.251,46 € 

2.604,54 € 

2. člen 

Zneski neto letnih davčnih osnov iz prvega odstavka 122. 

člena ZDoh-2 se za leto 2009 uskladijo tako, da znašajo: 

če znaša neto letna 

davčna osnova v eurih 

nad do 

7.410,42 16% 

znaša dohodnina v 

eurih 

7.410,42 14.820,83 1.185,67 + 27% nad 

7.410,42 

14.820,83 3.186,48 + 41% nad 

14.820,83 

3. člen 

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2009. 

SEMINAR S PODROČJA DAVČNE 

ZAKONODAJE 

Obveščamo vas, da bo OOZ Kranj v 

sodelovanju z OOZ Tržič organizirala seminar 

s področja davčne zakonodaje in aktualnih 

novostih. Nanj se lahko prijavite po telefonu 

045923340 ali s prijavnico, ki jo dobite na OOZ 

Tržič. 

Naslov seminarja: Davčni obračun 2008 

Predavatelj: Iztok Mohorič 

Datum in kraj seminarja: 13.02.2009 ob 

8. uri v konferenčni dvorani OOZ Kranj. 

Cena predavanja znaša 108,00 € (90,00 € + 

20% DDV 18,00 €) 

Za člane OOZ Kranj in OOZ Tržič znaša 48,00 

€ vključno z DDV( Razliko do polne cene krije 

OOZ Kranj oz. OOZ Tržič.) – 40,00 € + 8,00 € 

DDV. 

Olajšava za 

investiranje 

66.a člen 

(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove 

v višini 20% investiranega zneska v opremo in v 

neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu, 

vendar ne več kot v znesku 20.000 eurov. Znižanje 

davčne osnove po tem odstavku znaša lahko največ 

10.000 eurov v davčnem letu vlaganja in 10.000 eurov v 

davčnem letu po letu vlaganja. 

(2) Za opremo iz prejšnjega odstavka se ne štejejo: 

1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške 

opreme, in 

2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na 

hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni 

ali električni pogon in razen tovornih motornih vozil 

z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam 

EURO VI. 

(3) Za neopredmetena dolgoročna sredstva iz prvega 

odstavka tega člena se ne štejejo dobro ime in 

usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna 

sredstva. 

(4) V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne 

osnove po prvem odstavku tega člena uveljavlja 

zavezanec, ki opremo oziroma neopredmeteno 

dolgoročno sredstvo pridobi na podlagi finančnega 

najema. 

(5) Znižanje davčne osnove po prvem odstavku tega 

člena lahko uveljavlja zavezanec, ki ima nepretrgoma 

v vsem davčnem letu zaposlenega najmanj enega 

delavca za polni delovni čas. 

(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko znižanje davčne 

osnove po prvem odstavku tega člena uveljavlja tudi 

zavezanec, ki zaposli najmanj enega delavca za polni 

delovni čas vsaj tri mesece pred koncem davčnega leta 

in je delavec pri zavezancu zaposlen za poln delovni 

čas nepretrgoma še najmanj eno davčno leto po 

letu, za katerega zavezanec uveljavlja znižanje davčne 

osnove. 

(7) Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave iz 

prvega odstavka tega člena zmanjšuje davčno osnovo 

v naslednjih petih davčnih letih po letu vlaganja, 

vendar zmanjšanje ne sme presegati 10.000 eurov v 

posameznem davčnem letu skupaj z zmanjšanjem za 

Olajšava za investiranje 

ta vlaganja v tekočem davčnem letu in največ v višini 

davčne osnove. 

(8) Če zavezanec, novi zasebnik oziroma nova pravna 

oseba oziroma prevzemna pravna oseba proda 

oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno 

dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno 

olajšavo po tem členu prej kot v treh letih po letu 

vlaganja po tem členu, oziroma pred dokončnim 

amortiziranjem v skladu z zakonom, ki ureja davek 

od dohodkov pravnih oseb, če je to krajše od treh let, 

mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati 

davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti oziroma 

od dohodkov pravnih oseb, in sicer v letu prodaje 

oziroma odtujitve opreme oziroma neopredmetenega 

dolgoročnega sredstva. 

(9) Za odtujitev po osmem odstavku tega člena 

se šteje tudi izguba pravice do uporabe opreme 

oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva v 

primeru finančnega najema, prenos opreme oziroma 

neopredmetenega dolgoročnega sredstva iz podjetja 

v gospodinjstvo ter tudi odtujitev opreme oziroma 

neopredmetenega dolgoročnega sredstva, kot je 

določena s prvim odstavkom 51. člena tega zakona. 

(10) Neizkoriščen del davčne olajšave po tem členu se 

ob prenehanju opravljanja dejavnosti, če so izpolnjeni 

pogoji iz četrtega in devetega odstavka 51. člena tega 

zakona, lahko prenese na novega zasebnika oziroma 

novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo. 

Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma 

nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba, 

pod pogoji kot bi veljali, če do prenehanja ne bi prišlo. 

(11) Če zavezanec po letu, za katero uveljavlja znižanje 

davčne osnove, ni imel zaposlenega delavca v 

skladu s šestim odstavkom tega člena, mora za 

znesek izkoriščene olajšave povečati davčno osnovo 

dohodka iz dejavnosti za davčno leto, v katerem ni 

imel zaposlenega delavca v skladu s šestim odstavkom 

tega člena. Določba tega odstavka se ne uporablja 

pri prenehanju opravljanja dejavnosti, če se uveljavlja 

davčna obravnava po četrtem odstavku 51. člena tega 

zakona, za delavce, ki jih prevzame novi zasebnik ali 

nova pravna oseba ali prevzemna pravna oseba. Šteje 

se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova 

pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod 

pogoji kot bi veljali, če do prenehanja ne bi prišlo. 

(12) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za 

investicije po tem členu v delu, ki so financirane iz 

sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, 

proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, 

če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.«. 

28 29

Vici 

Vici 

V gostilni je bilo hrupno. Ljudje 

so pili, jedli, se veselili in poslušali 

glasbo. Naenkrat je na točilnem 

pultu pozvonil mobilni telefon. Nek 

moški je vzel telefon v roke in se 

oglasil. “Halo, dragi moj!” se je slišalo 

na drugi strani, “jaz sem v mestu in 

v butiku sem videla tako lep kostim, 

toda veš, je tak iz visoke mode, zato 

stane 700 evrov. Ali ga, muci moj, 

lahko kupim?” “Seveda, draga, kar 

kupi si ga, saj veš, da rad vidim, da 

si lepo oblečena.” “Pa veš kaj še. 

Peljala sem se mimo tiste trgovine 

s športnimi kabrioleti, ki sva jih že 

prejšnji teden gledala, pa si mi takrat 

rekel, da boš še premislil, če ga lahko 

kupiva. Ali ga zdaj lahko naročim?” 

“Seveda draga! Ti ga kar naroči!” 

“Muci moj, pa samo še nekaj te 

bom prosila. Ali lahko rezerviram 

dopust za naju na Maldivih? Veš, v 

turistični agenciji so mi rekli, da so 

na nekem manjšem otočku odprli 

popolnoma nov hotel izven vseh 

kategorij, tako je dober. Res stane 

za vsakega tri tisočake za teden dni, 

ampak to si menda lahko privoščiva, 

kajne dragi?” “Seveda, draga! Ti kar 

rezerviraj počitnice!” “Hvala dragi, se 

vidiva zvečer doma!” je rekla ženska 

in prekinila zvezo. “Adijo!” je dejal 

moški, dvignil telefon visoko v zrak 

in močno zavpil, da so ga slišali vsi 

gostje v lokalu: 

“Halo! Čigav je tale telefon?” 

Podjetnik z večjim številom 

zaposlenih je v podjetju za raziskavo 

javnega mnenja zaprosil, naj med 

delavci izvedejo anketo in ugotovijo, 

koliko delavcev ga podpira.”Mislim, 

da me podpira 90% vseh delavcev, 

toda to dejstvo bi rad preveril!” je 

še povedal podjetnik. Uslužbenci 

podjetja za raziskavo javnega 

mnenja so anketirali vse zaposlene 

v podjetju. Nato so poročali 

podjetniku: “Žal vsi anketirani sodijo 

v tistih 10 procentov, ki vas ne 

podpirajo!” 

Nova uslužbenka nemočno stoji 

ob rezalcu papirja. “Ali vam lahko 

pomagam?” vpraša sodelavec. 

“Kako ta zadeva funkcionira?” “Zelo 

enostavno!” reče sodelavec, ji iz rok 

vzame spise in jih vtakne v rezalec 

papirja. “Hvala” reče novinka. “In kje 

pridejo kopije ven?” 

Poslovodja gradbišča je 

delavcu naročil naj nekje poišče 

samokolnico in mu jo pripelje. Po 

dolgem času poslovodja zagleda 

delavca ki pelje samokolnico 

naloženo v drugi samokolnici. “Zakaj 

si pa pripeljal dve, saj sem ti naročil 

samo eno?!” “Pa menda niste mislili, 

da jo bom nosil na ramenih?” 

Geslo nagradne križanke pošljite skupaj s svojimi podatki po navadni ali elektronski pošti 

(aleksandra.kojic@ozs.si). Izžrebali bomo nagrado, ki jo prispeva Gostilna Pr’ Krvin. 

Vodoravno: ZIMA, AGENS, GL, ANIT, PŽ, RUR, 

OTO, ANTOINE, URBAR, KIP SVOBODE, LT, OK, LL, 

LOGGIA, VIDA JUVAN, EJ, UDENC, JONAS,JAKNA, 

KARENI, OLAJ, BF, ARIJ, BR, JEKA, ODA, ADAM, 

ILEGALKA, BAROKA, PO, SOT, INESA, SINATRA, 

CEKINČEK, SVAK, ACA, UZDA, TONA. 

Geslo: POSLADKAJMO SI ŽIVLJENJE 

30 

31

Obvestila februar 2009 - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TrÅ¾iÄ

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

Obvestila februar 2009 - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TrÅ¾iÄ