06.05.2014 Views

Obvestila januar 2011 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

Obvestila januar 2011 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

Obvestila januar 2011 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>Obvestila</strong><br />

1/<strong>2011</strong><br />

O B M O Č N A O B R T N O - P O D J E T N I Š K A Z B O R N I C A T R Ž I Č<br />

Poštnina plačana pri pošti Tržič<br />

razpis za<br />

letovanje v<br />

termah Olimia<br />

<strong>2011</strong><br />

inšpekcijski<br />

nadzori-stavbno<br />

pohištvo<br />

predstavlja se<br />

SEMAGO<br />

gradbeni inženiring


URADNE URE ZBORNICE:<br />

Ponedeljek 8 – 12<br />

Sreda 8 – 16<br />

Petek 8 – 12<br />

Iz vsebine<br />

Mesečni podatki za obračun plač in drugih prejemkov.. . . . . . . . . . . . . . 3<br />

Prispevki za socialno varnost samozaposlenih .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4<br />

Raziskava tehnološke razvitosti.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5<br />

Ustavno sodišče. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6<br />

Mesečni podatki za obračun<br />

plač in drugih prejemkov<br />

obračunski mesec: december 2010<br />

Podatki o delovnih urah dejanski prazniki skupaj<br />

Delovni dnevi 23 0 23<br />

Število ur za obračun (40 urni delavnik) 184 0 184<br />

PODATKI ZA OBRAČUN PLAČ<br />

PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI ČLANOV<br />

V Obvestilih in Tržičanu je možna predstavitev<br />

dejavnosti firme. Predstavitev članov, ki imajo<br />

poravnano članarino zbornici je brezplačna.<br />

Napotki za vitko postavo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7<br />

Delo na črno. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8<br />

Predstavlja se: SEMAGO.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10<br />

Osnovni podatki za obračun plač<br />

Povprečna bruto plača v RS za februar 2009<br />

1.487,86 EUR<br />

Prva objava povprečne plače v RS (Statistični urad RS) 15.12.2010<br />

Uradna objava povprečne plače v RS (Uradni list RS)<br />

np<br />

Izdaja:<br />

OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA<br />

ZBORNICA TRŽIČ<br />

Predilniška cesta 8<br />

4290 Tržič<br />

tel.: 04/592 33 40<br />

gsm: 031/365 842<br />

fax: 04/596 30 20<br />

davčna št.: 78405408<br />

transakcijski račun pri ABANKI D.D.<br />

Ljubljana<br />

št. 05100-8010006221<br />

e-pošta:<br />

aleksandra.kojic@ozs.si<br />

Kakšna naj bo poslovna vizitka.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11<br />

Socisklad .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14<br />

Računovodski servisi bodo začeli s prijavo sumljivih podjetnikov.. . . 16<br />

6 stvari, o katerih se lahko pogajate s svojim šefom.. . . . . . . . . . . . . . 19<br />

Član – članu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20<br />

Javni razpis: Zaposli.m.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20<br />

Aktualno .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21<br />

Vici .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22<br />

Križanka.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23<br />

Splošna davčna olajšava (mesečni znesek)<br />

Dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom<br />

Minimalni znesek za prehrano med delom<br />

Najnižja pokojninska osnova<br />

258,35 EUR<br />

6,12 EUR<br />

3,56 EUR<br />

844,35 EUR<br />

Faktor revalorizacije za refundiranih obračun boleznin 1,0000<br />

Minimalna plača<br />

Zajamčena plača<br />

Izhodiščna plača splošne kolektivne pogodbe<br />

Minimalni znesek regresa za letni dopust<br />

Maksimalni znesek regresa za letni dopust<br />

Lestvica za obračun akontacije dohodnine<br />

razred osnova nad osnova do odstotek znesek<br />

1 0,00 EUR 627,42 EUR 16,00% 0,00 EUR<br />

2 627,43 EUR 1.254,83 EUR 27,00% 100,39 EUR<br />

3 1.254,84 EUR - 41,00% 269,79 EUR<br />

734,15 EUR<br />

237,73 EUR<br />

368,90 EUR<br />

734,15 EUR<br />

1.041,50 EUR<br />

Izhaja enkrat mesečno<br />

v nakladi 380 izvodov.<br />

Glasilo je brezplačno<br />

za člane zbornice.<br />

Tisk:<br />

Tiskarna Uzar Tržič<br />

3


PRISPEVKI SAMOZAPOSLENIH<br />

Prispevki za socialno<br />

varnost samozaposlenih<br />

december 2010<br />

1,487.86*<br />

Nad 60.436,32<br />

Nad<br />

51.802,56<br />

do vključno<br />

60.436,32<br />

Nad<br />

43.168,80<br />

do vključno<br />

51.802,56<br />

Nad<br />

34.535,04<br />

do vključno<br />

43.168,80<br />

Nad<br />

25.901,28<br />

do vključno<br />

34.535,04<br />

Nad 17.267,52<br />

do vključno<br />

25.901,28<br />

Nad 7.111,48<br />

do vključno<br />

17.267,52***<br />

Do vključno<br />

7.111,48<br />

Dosežena osnova v EUR za leto<br />

2009 (v EUR)<br />

60 % PP 90 % PP 120 % PP 150 % PP 180 % PP 210 % PP 240 % PP<br />

Bruto zavarovalna osnova v EUR znesek<br />

veljavne min.<br />

plače<br />

734.15 892.72 1,339.07 1,785.43 2,231.79 2,678.15 3,124.51 3,570.86<br />

Prisp. zavarovanca za PIZ 15.50% 113.79 138.37 207.56 276.74 345.93 415.11 484.30 553.48<br />

Prisp. delodajalca za PIZ 8.85% 64.97 79.01 118.51 158.01 197.51 237.02 276.52 316.02<br />

Skupaj prispevki za PIZ 178.76 217.38 326.07 434.75 543.44 652.13 760.82 869.50<br />

Prisp. zavarovanca za ZZ 6.36% 46.69 56.78 85.16 113.55 141.94 170.33 198.72 227.11<br />

Prisp. delodajalca za ZZ 6.56% 48.16 58.56 87.84 117.12 146.41 175.69 204.97 234.25<br />

Prisp. za poškodbe pri delu 0.53% 3.89 4.73 7.10 9.46 11.83 14.19 16.56 18.93<br />

Skupaj prispevki za ZZ 98.74 120.07 180.10 240.13 300.18 360.21 420.25 480.29<br />

Prisp. zavarovanca za starš. var. 0.10% 0.73 0.89 1.34 1.79 2.23 2.68 3.12 3.57<br />

Prisp. delodajalca za starš. var. 0.10% 0.73 0.89 1.34 1.79 2.23 2.68 3.12 3.57<br />

Prisp. zavarovanca za zaposl. 0.14% 1.03 1.25 1.87 2.50 3.12 3.75 4.37 5.00<br />

Prisp. delodajalca za zaposl. 0.06% 0.44 0.54 0.80 1.07 1.34 1.61 1.87 2.14<br />

Skupaj drugi prisp. 2.93 3.57 5.35 7.15 8.92 10.72 12.48 14.28<br />

PRISPEVKI SKUPAJ 280.43 341.02 511.52 682.03 852.54 1,023.06 1,193.55 1,364.07<br />

*Povprečna bruto plača za oktober 2010 (PP), v EUR (končni podatki)<br />

**Minimalna plača za leto 2009<br />

***Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2009, v EUR (končni podatki)<br />

Zavezanec plača prispevke do 17. 1. <strong>2011</strong>; v enakem roku mora pristojnemu davčnemu uradu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu<br />

OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada.<br />

Raziskava<br />

tehnološke<br />

razvitosti<br />

malih in<br />

mikro<br />

podjetij<br />

Odbor za znanost in tehnologijo pri<br />

Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije,<br />

ki ga vodi Janez Škrlec, je po dveh letih<br />

zaključil prvo raziskavo tehnološke<br />

razvitosti malih in mikro podjetij.<br />

V raziskavi so sodelovali dr. Tomaž Perme, dr.<br />

Iztok Kramberger in drugi člani odbora ter<br />

zunanji svetovalci. Gre za prvo tovrstno raziskavo<br />

pri nas, še zlasti pa v okviru OZS. Raziskava<br />

je zajela približno 52 000 pravnih subjektov,<br />

samostojnih podjetnikov in družb z omejeno<br />

odgovornostjo. Cilj raziskave je bil ugotoviti<br />

strukturo malih in mikro podjetji, ki se ukvarjajo<br />

z visoko tehnologijo, srednje visoko tehnologijo,<br />

srednje nizko tehnologijo ali nizko tehnologijo.<br />

Kriteriji tehnološkega nivoja so bili povzeti po<br />

Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj<br />

(OECD) in Eurosta-tu. Cilj raziskave je bil tudi<br />

ugotoviti dejansko stanje in poiskati mehanizme<br />

za izboljšanje stanja in za spodbujanje večjega<br />

tehnološkega razvoja malih in mikro podjetji. Na<br />

podlagi raziskave je nastala obsežna publikacija<br />

s številnimi zanimivimi in koristnimi podatki, ki je<br />

izšla tudi v tiskani obliki.<br />

Po kriterijih določanja tehnološkega nivoja<br />

podjetja, kar 76,87% vseh mikro in malih<br />

podjetij, ki so bila zajeta v raziskavi, ne sodi v<br />

kategorijo tehnoloških podjetij. Ta podatek je zelo<br />

zaskrbljujoč, opozarja Janez Škrlec. Pomemben je<br />

podatek, da je ostal delež podjetij po tehnološki<br />

razvrstitvi skoraj enak v letu 2010 kot je bil v letu<br />

2008. 4,2% podjetij ima razvito visoko tehnologijo,<br />

1,58% srednje visoko tehnologijo, 10,34% srednje<br />

nizko tehnologijo in 7,01% nizko tehnologijo.<br />

Raziskavo je delno finančno podprlo MVZT<br />

skozi razpis TIA v projektu INO-09 in INO-10<br />

(EnergyHub). Odbor za znanost in tehnologijo<br />

bo z raziskavo nadaljeval tudi v naslednjem letu<br />

in sicer na tistih področjih, ki jih kriteriji OECD in<br />

Eurost-a ne zajemajo kot podjetja, ki bi sodila v<br />

kriterije tehnoloških podjetji.<br />

Odbor za znanost in tehnologijo je bil pri OZS<br />

ustanovljen pred štirimi leti, kot sistematični<br />

povezovalec akademske in znanstvene sfere z<br />

drobnim gospodarstvom oziroma malimi in mikro<br />

podjetji. V tem času je prišlo do pomembnih<br />

podpisov dogovorov o sodelovanju med OZS in<br />

Institutom Jožef Stefan, FE Univerze v Ljubljani,<br />

FERI Univerze v Mariboru in drugimi. Odbor<br />

za znanost in tehnologijo pri OZS je še zlasti<br />

uspešen pri prenosu novih aktualnih tehnologij<br />

skozi izjemno odmevne nanotehnološke in<br />

tehnološke dneve.<br />

Vir: www.ozs.si<br />

ŠPORT<br />

Športna sekcija OOZ Tržič bo v mesecu<br />

<strong>januar</strong>ju <strong>2011</strong> organizirala sankanje, v<br />

kolikor nam bodo vremenske razmere<br />

naklonjene. Sankanje bo potekalo<br />

od planinske koče pod Storžičem do<br />

Slaparske vasi. Prijave zbiramo na tel. 592<br />

3340 ali na mail: aleksandra.kojic@ozs.si<br />

V primeru organizacije sankanja boste<br />

pravočasno obveščeni.<br />

Predsednik športne sekcije<br />

Janko Rozman, l.r.<br />

RAZISKAVA TEHNOLOŠKE RAZVITOSTI<br />

4 5


USTAVNO SODIŠČE<br />

Ustavno<br />

sodišče<br />

ponovno<br />

presodilo,<br />

da obvezno<br />

članstvo v ozs<br />

ne krši pravice<br />

do svobodnega<br />

združevanja<br />

pravice, pravne interese oz. v njegov pravni<br />

položaj. Pravni položaj OZS in gospodarskih<br />

zbornic, ki so ustanovljene po zakonu o<br />

gospodarskih <strong>zbornica</strong>h je različen, zato je<br />

zakonodajalec lahko članstvo uredil drugače, so<br />

pojasnili.<br />

Vir: www.ozs.si<br />

Član – članu<br />

OOZ Tržič je v decembru 2010 v Obvestilih odprla novo rubriko<br />

z naslovom ČLAN – ČLANU, kjer bomo<br />

objavljali brezplačne kratke oglase članov OOZ Tržič.<br />

Obrtniki-člani bodo na ta način lahko ponudili popust za storitev,<br />

izdelke ipd.<br />

Vaše oglase pričakujemo na mail aleksandra.kojic@ozs.si<br />

Na ta način bomo skušali spodbuditi trgovanje med našimi<br />

člani.<br />

NAPOTKI ZA VITKO POSTAVO<br />

Ustavno sodišče je v decembru glede<br />

obveznega članstva v OZS sprejelo stališče,<br />

da zbornice oz. druge oblike združevanja, ki<br />

so ustanovljene z zakonom za izvrševanje<br />

javnih pooblastil in za izvrševanje nalog v<br />

javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih<br />

varuje ustava. Konec lanskega leta je namreč<br />

Gospodarska <strong>zbornica</strong> Slovenije vložila pobudo<br />

za začetek postopka za oceno ustavnosti in<br />

zakonitosti več členov obrtnega zakona ter<br />

uredbe o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti<br />

podobnih dejavnosti zaradi obveznega članstva<br />

v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki jo je<br />

ustavno sodišče sedaj zavrnilo.<br />

Ustavno sodišče je torej pobudo Gospodarske<br />

zbornice Slovenije zavrnilo in znova presodilo,<br />

da obvezno članstvo v OZS ne posega v pravico<br />

oseb, da se svobodno združujejo in da to torej<br />

ni v neskladju s splošno svobodo ravnanja, ki jo<br />

narekuje ustava.<br />

Ustavno sodišče je pobudo GZS zavrnilo, ker<br />

<strong>zbornica</strong> ni izkazala pravnega interesa, pri<br />

čemer so pojasnili, da je pravni interes podan,<br />

če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih<br />

pooblastil neposredno posega v pobudnikove<br />

BREZPLAČNO SVETOVANJE<br />

ZA ČLANE OOZ<br />

Na Območni <strong>obrtno</strong>-podjetniški<br />

zbornici Tržič imamo naslednja<br />

brezplačna svetovanja:<br />

■■<br />

pravno svetovanje - g. Janez Kikel<br />

(prijave sprejemamo na tel. št. 04/592<br />

33 40 ali 031/ 365- 842<br />

■■<br />

knjigovodsko in računovodsko<br />

svetovanje poteka vsak ponedeljek,<br />

sredo in petek od 8h do 12 ure.<br />

Svetuje Jure Erlah, KNS d.o.o tel. 592<br />

40 20.<br />

Vsa svetovanja so brezplačna za člane,<br />

ki imajo poravnane obveznosti do OOZ<br />

Tržič.<br />

1. Smolej, d.o.o. izdelovanje pohištva in notranje opreme nudi<br />

vsem članom OOZ Tržič 10% popusta pri nakupu mize ali stolov iz<br />

programa Hoffman. Za prospekte pišite na info@smolej.si ali pokličite<br />

na gsm 041/619-302. Več na www.smolej.si ali jedilnice.smolej.si.<br />

2. Šlibar Aleš s.p., Avtoelektrika Šlibar, Zvirče 10, članom OOZ Tržič<br />

nudi 10% popust na storitve.<br />

3. AVTO ŠIVIC d.o.o., Loka 80, članom na vgrajene nadomestne dele<br />

in storitve nudi 10% popust.<br />

4. Leny d.o.o., Loka 37, Tržič, tel.: 59 55 200 vsem članom in pri njih<br />

zaposlenim delavcem nudi 15% popust v industrijski prodajalni na<br />

Loki 37 pri nakupu hlač ROMA (m/ž), otroških in mladinskih hlač LENY,<br />

hlač po naročilu za kolektive.<br />

6 7


DELO NA ČRNO<br />

Sodelujte pri<br />

pripravi zahtev<br />

slovenske<br />

obrti in<br />

podjetništva<br />

<strong>2011</strong><br />

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije<br />

že pripravljajo Zahteve slovenske<br />

obrti in podjetništva <strong>2011</strong>, ki jih bodo<br />

Vladi RS in zainteresirani strokovni<br />

javnosti predstavili na Forumu obrti in<br />

podjetništva, ki bo potekal 13. aprila<br />

<strong>2011</strong>, v Ljubljani.<br />

Vabijo vas, da tudi vi sodelujete pri nastanku<br />

publikacije in s tem pripomorete k oblikovanju<br />

kvalitetnih zahtev, ki bodo omogočale večjo<br />

konkurenčnost in produktivnost obrti in malega<br />

gospodarstva.<br />

Pregled realizacije Zahtev slovenske obrti in<br />

podjetništva 2010 je pokazal zelo slab posluh Vlade<br />

RS pri uresničevanju zahtev in predlogov, ki jih je<br />

OZS podala v zvezi z uresničevanjem Slovenske<br />

izhodne strategije 2010 -2013. V letošnjem letu<br />

(vključno do 13.12.2010) je bilo realiziranih ali<br />

delno realizirati le 15 od skupno 93 zahtev, v teku<br />

reševanja pa jih je še 17. Nerealiziranih zahtev iz leta<br />

2010 je tako ostalo še 60, realizacija ene zahteve pa<br />

ni možna.<br />

Zaradi slabe realizacije letošnjih zahtev, so se priprav<br />

Zahtev slovenske obrti in podjetništva <strong>2011</strong> lotili<br />

še bolj skrbno in z še večjo zavzetostjo. V Zahteve<br />

slovenske obrti in podjetništva <strong>2011</strong> bodo tako kot<br />

vsako leto zapisali težave, ki obrtnikom in malim<br />

podjetnikom onemogočajo večjo konkurenčnost,<br />

produktivnost in ustvarjanje dodane vrednosti,<br />

podali pa bomo tudi predloge ukrepov za<br />

njihovo reševanje. Publikacija bo tokrat prvič<br />

izšla pred pričetkom Foruma, ki bo potekal 13.<br />

aprila <strong>2011</strong> v Ljubljani, zato vas vabijo, da svoje<br />

predloge za pripravo Zahtev slovenske obrti in<br />

podjetništva <strong>2011</strong>, vključno z ustreznimi ukrepi oz.<br />

obrazložitvami za njihovo reševanje, posredujete<br />

na e-naslov: zahteve<strong>2011</strong>@ozs.si, najkasneje do<br />

28.02.<strong>2011</strong>.<br />

Vse dodatne informacije za pripravo Zahtev<br />

slovenske obrti in podjetništva <strong>2011</strong> dobite<br />

pri mag. Maji Rigač, strokovni sodelavki, na<br />

e-mailu: maja.rigac@ozs.si ali na tel. št.: 01 58 30 807.<br />

Vir: www.ozs.si<br />

Predlog<br />

zakona o<br />

preprečevanju<br />

dela in<br />

zaposlovanja<br />

na črno<br />

Vlada RS je 30.12.2010 sprejela predlog<br />

Zakona o preprečevanju dela in<br />

zaposlovanja na črno in ga v obravnavo<br />

poslala Državnemu zboru RS.<br />

Ključni cilji predloga zakona so povečati<br />

pristojnosti nadzornim organom, podati podlago<br />

za učinkovitejše delo nadzornih organov, določiti<br />

jasnejšo opredelitev posameznih pojmov in<br />

ukrepov zakona ter poostriti sankcije za kršitelje<br />

zakona. Z zakonom se delno prenaša v pravni<br />

red Republike Slovenije Direktiva o minimalnih<br />

standardih glede sankcij in ukrepov zoper<br />

delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov<br />

tretjih držav. Cilja predlaganih sprememb sta<br />

tudi izboljšanje obstoječega stanja in odprava<br />

zakonskih nejasnosti in zlorab.<br />

V predlogu zakona se natančneje določajo<br />

pojmi v zakonu z vključitvijo nekaterih novih<br />

pojmov kot so »tuji pravni subjekt, delodajalec,<br />

neaktivna oseba, brezplačno delo, podizvajalec,<br />

posebno izkoriščevalski delovni pogoji«. Na novo<br />

je opredeljen pojem »samozaposlene osebe«<br />

namesto »podjetnika«.<br />

Določena je nova sankcija za delodajalca, ki na<br />

črno zaposluje brezposelno ali neaktivno osebo:<br />

delodajalec mora takšni osebi izročiti pogodbo<br />

za nedoločen čas v roku treh dni po tem, ko je<br />

kršitev ugotovljena, hkrati pa tudi poravnati vse<br />

obveznosti iz naslova delovnega razmerja za<br />

obdobje celotne zaposlitve pred ugotovitvijo<br />

dela na črno oziroma za tri mesece. Omejuje<br />

se sosedska pomoč, ki bo prepovedana v primerih,<br />

kadar je delo vezano na dejavnost pravne osebe<br />

ali samozaposlene osebe, ter v primerih opravljanja<br />

dela na nepremičninah in premičninah, ki se<br />

uporabljajo za opravljanje dejavnosti.<br />

Opredeljena je omejitev dela v lastni režiji na<br />

nepremičnine v lasti ali najemu, možnost takega<br />

dela v okviru registrirane istospolne skupnosti,<br />

omejitev tovrstnega dela na sorodstvo v ravni ali<br />

stranski vrsti do drugega kolena.<br />

Predlog zakona določa omejitev osebnega<br />

dopolnilnega dela z letnim dohodkom v višini<br />

do 6.000 evrov (znesek se usklajuje z dvigom<br />

minimalne plače, enako kakor pri malem delu),<br />

prav tako se ta dela ne smejo opravljati pri pravnih<br />

osebah in samozaposlenih osebah.<br />

Razširja se seznam možnih oseb za opravljanje<br />

dela pri kratkotrajnem delu, tako da se vključijo<br />

tudi zunajzakonski partner, partner registrirane<br />

istospolne skupnosti ter starši in otroci partnerja,<br />

pod pogojem, da živijo na istem naslovu.<br />

Kratkotrajno delo na drugi strani omejujemo na<br />

40 ur mesečno za delodajalca (doslej 40 ur za<br />

vsako posamezno osebo na kratkotrajnem delu).<br />

Delodajalec, ki zaposluje osebe za kratkotrajno<br />

delo, bo moral imeti vsaj enega zaposlenega.<br />

Največje spremembe so predlagane na<br />

področju obsega pristojnosti nadzornih organov.<br />

Te so v novem zakonu natančneje določene in<br />

razmejene med posameznimi nadzornimi organi,<br />

kot nadzorni organ se vključuje tudi Carinska<br />

uprava RS, ki bo delno prevzela področje nadzora<br />

nad zaposlovanjem na črno po tem zakonu,<br />

natančneje je določen postopek nadzora, prav<br />

tako se razširjajo pristojnosti nadzornih organov,<br />

ki bodo po novem lahko izdajali tudi odločbe o<br />

prepovedi dejavnosti na področjih, za katere so<br />

pristojni.<br />

Dopolnjena je tudi sankcija, da lahko inšpektor<br />

odvzame predmet, s katerim je bilo opravljeno<br />

delo na črno, in da bo po novem mogoče odvzeti<br />

tudi premoženjsko korist, pridobljeno z delom<br />

na črno (v skladu z zakonom, ki ureja prekrške).<br />

Natančneje so določene tudi pristojnosti<br />

in naloge vladne komisije za odkrivanje in<br />

preprečevanje dela na črno.<br />

Globe se bistveno povišujejo glede na trenutno<br />

najnižje predpisane (višine so povečini usklajene<br />

z globami po Zakonu o malem delu) in niso<br />

več v razponu, ampak so določene, dodane so<br />

tudi sankcije za posameznike, ki so zaposleni<br />

na črno, za oglaševalske agencije, ki objavljajo<br />

oglase, ki oglašujejo delo ali zaposlovanje na črno.<br />

Glede sankcij je tudi pomembno, da se uvajajo<br />

višje globe za delodajalce in dodajajo globe<br />

tudi za posameznike v primeru kršitev v zvezi z<br />

opravljanjem študentskega dela – to pomeni,<br />

da bodo strožje sankcije (po višini usklajene z<br />

Zakonom o malem delu) za študentsko delo<br />

uvedene še pred uveljavitvijo Zakona o malem<br />

delu. Za ponavljajoče se kršitve in hude kršitve<br />

je predvidena globa v višini trikratnika od<br />

predpisane. Po novem bo sankcij po predlogu<br />

zakona oproščen posameznik, ki v času zaposlitve<br />

na črno prijavi delodajalca, ki ga je zaposlil na<br />

črno<br />

Vir: www.mddsz.gov.si<br />

ZAKON O MALEM DELU<br />

8 9


№ 001640<br />

SEMAGO<br />

gradbeni inženiring<br />

kapacitetami in stalnimi partnerji izvajajo vse vrste<br />

adaptacij, sanacij in novogradenj. Do končnega izdelka<br />

ter zadovoljstva strank pa jim pomagajo tudi poslovni<br />

partnerji, s katerimi redno sodelujejo. Pravijo, da se<br />

polotijo tudi marsikaterega dela, ki ni direktno povezano<br />

z gradbeništvom – kot primer navajajo posebni prevoz<br />

kalupov dolgih čez 40m za vetrne elektrarne.<br />

Tudi birokracija je zlata točka podjetja, saj je tehnična<br />

dokumentacija pri njih urejena izključno po pravilih<br />

stroke, brez kakršnih koli bližnjic. Izvedejo brezplačni<br />

ogled ter izmere, sestavijo ustrezne popise del in na<br />

podlagi le teh izdelajo ponudbo. V primeru potrjene<br />

ponudbe se sklene gradbena pogodba. Ves čas<br />

gradnje se vodi gradbeni dnevnik ter gradbena knjiga.<br />

Gradnja hiše dandanes za vsakogar predstavlja velik<br />

stres: načrtovanje, usklajevanje in predvidevanje<br />

vsega, kar lahko gre narobe… Obstajajo pa ljudje, ki<br />

jim to predstavlja izziv. V podjetju Semago namreč z<br />

enim klicem dobite vse mojstre in končno kvaliteten<br />

objekt brez nepotrebnih živcev, slabe volje in precej<br />

prihranjenega časa in denarja.<br />

Semago je preprosto okrajšava imen treh<br />

ustanoviteljev malega storitvenega podjetja, ki se<br />

ukvarja predvsem z gradbeništvom in posredništvom.<br />

Z obrtjo je začel Goran Bijelič, ki je že od malih nog<br />

spremljal očeta po gradbiščih. Le-ta je bil namreč kar<br />

20 let vodja železokrivnice v SGP in je svoje znanje že<br />

zgodaj začel prenašati tudi na sina. »Kot večina fantov<br />

sem srednjo šolo obiskoval v kranjski Iskri in se izučil<br />

za elektrotehnika elektronika«, pripoveduje Goran, ki<br />

je šolanje nadaljeval še na fakulteti za gradbeništvo.<br />

Med študijem je prejemal štipendijo tržiškega SGP,<br />

a je le-ta kmalu propadel, zato je mladi diplomirani<br />

gradbenik znanje in izkušnje iskal v podjetju Saning v<br />

Kranju, kjer je dodobra spoznal sanacijske postopke v<br />

gradbeništvu.<br />

Januarja 2004 pa je nastalo podjetje Semago,<br />

katerega ustanovitelja sta poleg Gorana še Matej<br />

Sakač ter Sebastjan Pazlar. Sprva so poskušali samo z<br />

inženiringom, torej pridobivanjem in koordiniranjem<br />

del brez zaposlenih, pa se je izkazalo, da je nemogoče<br />

zagotavljati korektno in kvalitetno storitev brez<br />

lastnih delavcev. Danes na enem mestu ponujajo<br />

celovito izvedbo vseh vrst gradbenih in obrtniških<br />

del, kar zajema zidarska, tesarska, železokrivska,<br />

zemeljska, krovska in kleparska, fasaderska, pleskarska,<br />

keramičarska, ključavničarska, elektroinštalacijska<br />

in druga gradbena dela. V lastni režiji, z lastnimi<br />

V podjetju je trenutno zaposlenih 21 ljudi, od katerih jih<br />

15 dela na gradbišču ali v skladišču, ostali pa v pisarnah<br />

na sedežu družbe. A realna številka delavcev je precej<br />

višja – preko dvajset je še zaposlenih v firmah, ki imajo s<br />

Semagom stalno pogodbo, a dnevno delajo na njihovih<br />

projektih. In če prištejemo še vse stalne partnerje in<br />

kooperante je prihranek na času in živcih za stranke<br />

zagotovljen, zamude pa skorajda nemogoče.<br />

V podjetju že od vsega začetka delajo s polno paro. »<br />

Delovnega časa nimamo, delamo takrat, ko imajo ljudje<br />

čas«, razlagata Goran in Matej in obenem poudarjata, da<br />

je to eden izmed razlogov, da jim stranke zaupajo že 7<br />

let. V tem času so se odzvali in razrešili še vse reklamacije,<br />

glede ustrežljivosti jim zagotovo ni nič oporekati. Dela<br />

so opravljena strokovno, korektno in z materiali izključno<br />

po željah stranke. Zanje povežejo vse potrebne obrtnike<br />

in držijo v rokah vse niti gradnje ali sanacije. »Naš cilj ni<br />

čim večje število strank, pač pa čim boljša ponudba za<br />

eno stranko«, strne Goran.<br />

Zelo pomemben del ponudbe je tehnično<br />

svetovanje strankam, za kar si vedno<br />

vzamejo čas. V ta segment<br />

spadajo idejne zasnove in<br />

načrti želenih posegov ter<br />

reševanje posameznih<br />

gradbenih problemov.<br />

V primeru, da kake<br />

rešitve ne morejo<br />

podati na podlagi<br />

dosedanjih izkušenj,<br />

v dogovoru s stranko<br />

vključijo tudi druge<br />

strokovnjake, s<br />

katerimi zanesljivo<br />

pridejo do ustreznih<br />

zaključkov in rešitev.<br />

Svoje storitve izdelave posnetkov, tehničnega risanja,<br />

izmer, izdelav gradbenih knjig, obračunov in tehnične<br />

dokumentacije nudijo tudi drugim podjetjem.<br />

Stranke prihajajo predvsem z gorenjskega konca,<br />

sicer delo zaradi logistike ne bi bilo več rentabilno. Iz<br />

skladišča v Retnjah delavci vsako jutro odidejo na 20-30<br />

različnih lokacij in le dodelanemu in organiziranemu<br />

sistemu prevoza gre zahvala, da so vsi točno na<br />

delovnem mestu. Podjetje Semago ima tudi lastno<br />

železokrivnico, ki zadostuje njihovim potrebam pri<br />

gradnji stanovanjskih hiš, v sodelovanju z zunanjim<br />

izvajalcem pa zagotavljajo tudi celovit repertoar<br />

strojnih del, kot so izkopi, odvozi in dovozi materialov.<br />

Zaradi velikega povpraševanja so v podjetju postali<br />

tudi zastopniki za PVC stavbno pohištvo. Pod svojo<br />

blagovno znamko tržijo in montirajo stavbno pohištvo<br />

iz prvovrstnih materialov priznanih proizvajalcev.<br />

Nudijo kar 10 let sistemske garancije, strokovno<br />

svetovanje, brezplačne izmere, obenem pa še<br />

servis za visok nivo zadovoljstva svojih<br />

strank.<br />

»Večji smo, več si upamo«,<br />

odgovori Goran na<br />

vprašanje o velikosti<br />

projektov. Vedno znova<br />

iščejo sodelovanje<br />

in se prav dobro<br />

zavedajo, da znajo<br />

z majhno količino<br />

osnovnih sredstev<br />

veliko narediti. Med<br />

dosedanjimi projekti<br />

bi izpostavili večje<br />

število stanovanjskih<br />

hiš v okolici Tržiča,<br />

gradnjo skakalnic v<br />

skakalnem centru Sebenje<br />

(K-12 in K-24), gradnjo poslovne stavbe Migi d.o.o.,<br />

obnovo Kumerdejeve domačije na Bledu, prenovo<br />

objekta bivših Gorenjskih oblačil, obnovo fasade<br />

knjižnice dr. Toneta Pretnarja na Balosu, postopno<br />

prenovo ZD Tržič, doma Petra Uzarja in psihiatrične<br />

bolnišnice Begunje, popotresne obnove v Posočju,<br />

prestavitev spomenika borcem in žrtvam NOB v Križah,<br />

obnovo Ravnikarjevega spomenika NOB v Goričah,<br />

obnovo Gorenjske banke, preureditev Gorenjske<br />

banke v Gorenjski Glas v Kranju in še bi lahko naštevali.<br />

Na podlagi vseh odlik podjetja in kakovosti poslovanja<br />

ter produktov ali storitev so pridobili tudi Certifikat<br />

slovenske kakovosti, katerega nosilci so lahko samo<br />

podjetja, ki dosegajo nadpovprečne poslovne<br />

rezultate in vrhunsko kakovost. Na to so seveda<br />

upravičeno ponosni, a jim ogromno pomeni tudi<br />

počutje v firmi in kolektiv, ki je sposoben veliko<br />

narediti. Delavci po mnenju direktorja dajejo vtis<br />

zadovoljstva, kar glede na splošno plačilno stanje v<br />

gradbeni panogi veliko pomeni.<br />

Ena izmed želja za prihodnost je zagotovo tudi<br />

optimizacija in piljenje zasnovanih postopkov ter<br />

zmanjšanje odvečnih stroškov in zaostankov. A ker v<br />

svoji sredini združujejo ogromno znanja in izkušenj<br />

starejših, obenem pa še mladostno zagnanost in željo<br />

po vedno novem, jim uspeva in jim zagotovo še bo.<br />

Neža Kralj<br />

10 11


UGODNI KREDITI ZA ČLANE OOZ<br />

DDV po<br />

1.1.<strong>2011</strong> –<br />

pomembnejše<br />

spremembe<br />

Kot že v tekočem letu, nas tudi v<br />

prihajajočem <strong>2011</strong> čaka nekaj sprememb<br />

Zakona o DDV.<br />

V Uradnem listu, št. 85/2010, je bil objavljen<br />

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o<br />

davku na dodano vrednost (ZDDV-1C), ki se bo<br />

začel uporabljati s 1. 1. <strong>2011</strong>. Nekaj sprememb<br />

je pomembnih tudi za manjše davčne<br />

zavezance, navajamo jih v nadaljevanju.<br />

Organizacija kulturnih, umetnostnih, športnih<br />

ipd. prireditev<br />

Spremenjena določba 29. člena zakona<br />

pomeni, da se za storitve organizatorjev<br />

kulturnih, umetnostnih, športnih, znanstvenih,<br />

izobraževalnih, zabavnih in podobnih prireditev,<br />

ki se opravijo davčnemu zavezancu, pri določitvi<br />

kraja opravljenih storitev uporabi splošno<br />

pravilo – torej so obdavčene po kraju, kjer ima<br />

sedež prejemnik storitve. Kadar pa se te storitve<br />

opravijo osebi, ki ni zavezanec, pa se omenjene<br />

storitve obdavčijo v državi, v kateri dejansko<br />

potekajo. Na podlagi spremenjenega pravila se<br />

davčnemu zavezancu ne bo treba identificirati v<br />

drugi državi članici, če bo tam opravljal storitve<br />

za druge zavezance za DDV.<br />

Še vedno pa se te storitve, kot tudi sejmi in<br />

razstave, obdavčijo v državi, v kateri te storitve<br />

potekajo, če se za te storitve plačuje vstopnina.<br />

Pri tem ni pomembno, ali je storitev opravljena<br />

zavezancu ali nezavezancu.<br />

Spremembe davčne stopnje pri dobavi<br />

stanovanj<br />

Do sedaj se je od stanovanj, stanovanjskih in<br />

drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje,<br />

ter delov teh objektov, ki niso del socialne<br />

politike, vključno z gradnjo, obnovo in njihovimi<br />

popravili, obračunaval in plačeval davek po<br />

nižji 8,5-odstotni stopnji. Po novi ureditvi je z<br />

nižjo stopnjo obdavčena zgolj dobava tistih<br />

stanovanj, stanovanjskih hiš in drugih objektov,<br />

ki so namenjeni za trajno bivanje, ter deli teh<br />

objektov, če so del socialne politike, vključno<br />

z gradnjo, obnovo in popravili le-teh. Kako<br />

določiti, ali je stanovanje del socialne politike, pa<br />

predpisuje Pravilnik. Ta pravi, da so stanovanja<br />

del socialne politike, če v večstanovanjski hiši ne<br />

presegajo 120 m2 oziroma v individualni hiši 250<br />

m2 uporabne površine stanovanja. Uporabna<br />

površina stanovanja je seštevek površine<br />

bivalnih prostorov.<br />

Stanovanja in stanovanjske hiše so torej še<br />

naprej obdavčene po nižji stopnji, če so del<br />

socialne politike, druga novozgrajena stanovanja<br />

oziroma stanovanjske hiše pa se bodo pri prodaji<br />

obdavčevala po splošni stopnji, še naprej pa<br />

bo njihova obnova, vzdrževanje ali popravila<br />

obdavčena po nižji stopnji, toda le, če material<br />

ne bo predstavljal bistvene vrednosti dobave.<br />

Obrnjena davčna obveznost za dobave<br />

odpadkov<br />

Iz priloge zakona se črtajo naslednji odpadki:<br />

• dobava ostankov in drugega materiala, ki<br />

ga je mogoče reciklirati in vsebuje železne<br />

in neželezne kovine, njihove zlitine, žlindro,<br />

pepel, škajo in industrijske ostanke, ki<br />

vsebujejo kovine ali njihove zlitine, ter<br />

opravljanje storitev izbiranja, rezanja,<br />

ločevanja na dele in stiskanje za te izdelke;<br />

• dobava odpadkov iz železa in neželeznih<br />

kovin, kot tudi ostružkov, ostankov, odpadkov,<br />

rabljenega materiala in materiala, ki ga je<br />

mogoče reciklirati, ki vsebujejo odpadno<br />

steklo, steklo, papir, karton, lepenko, krpe,<br />

kosti, usnje, umetno usnje, pergament, surovo<br />

kožo z dlako ali brez nje, kite, tetive, motvoze,<br />

vrvi, konopce, kable, gumo in plastiko, ter s<br />

tem povezane storitve predelave;<br />

• dobava materiala, navedenega v tej prilogi,<br />

po predelavi v obliki čiščenja, loščenja, izbire,<br />

rezanja, drobljenja, stiskanja ali vlivanja v<br />

ingote;<br />

• dobava ostankov in odpadkov po obdelavi<br />

osnovnih materialov.<br />

To pomeni, da od 1. 1. naprej za navedene<br />

odpadke ne velja več obrnjena davčna<br />

obveznost, temveč se njihova dobava oziroma<br />

prodaja obdavčuje po splošni ureditvi. Na ta<br />

način zakon zožuje uporabo pravila obrnjene<br />

davčne obveznosti samo na dobave odpadkov<br />

in ostankov ter rabljenega materiala iz železa<br />

in barvnih kovin ter dobavo pol predelanih<br />

izdelkov iz železa in barvnih kovin ter s tem<br />

povezane storitve predelave.<br />

Uvoz blaga, ki se nato dobavi v drugo državo<br />

članico<br />

Slovenski zakon obravnava pogoje za oproščen<br />

uvoz blaga v Slovenijo, če nato zavezanec iz<br />

druge države članice to blago prepelje v svojo<br />

državo ali drugo državo EU. Enako pravilo pa<br />

velja za slovenskega uvoznika, če to blago uvozi<br />

v drugi državi članici EU z namenom, da ga<br />

dobavi v Slovenijo. Uvoznik mora za uveljavitev<br />

oprostitve v trenutku uvoza carinskemu<br />

organu predložiti svojo identifikacijsko številko<br />

za DDV ali identifikacijsko številko svojega<br />

davčnega zastopnika, identifikacijsko številko<br />

prejemnika blaga ter dokaz, da je uvoženo blago<br />

namenjeno dobavi iz Slovenije v drugo državo<br />

članico.<br />

Odbitek DDV ob registraciji za namene DDV<br />

Iz zakona se črta določba 71. člena ZDDV-1, ki<br />

je prepovedovala odbitek DDV, če se je mali<br />

davčni zavezanec identificiral za namene DDV.<br />

Navedeni popravek zakona tako malim davčnim<br />

zavezancem omogoča odbitek vstopnega DDV<br />

od osnovnih sredstev, ki so jih imeli na zalogi na<br />

dan registracije.<br />

Višja meja za obračunavanje DDV po<br />

plačani realizaciji<br />

Davčni zavezanec lahko uporablja posebno<br />

ureditev po plačani realizaciji do zadnjega dne<br />

tistega davčnega obdobja, v katerem vrednost<br />

obdavčenih dobav v zadnjih 12 mesecih preseže<br />

400.000 eurov, brez DDV (prej 208.000).<br />

Boj proti davčnim goljufijam – solidarna<br />

odgovornost za plačilo DDV<br />

Zakon razširja solidarno odgovornost za<br />

plačilo DDV s prejemnika blaga na vse davčne<br />

zavezance, ki so udeleženi v verigi dobav ali<br />

storitev, za katere se v postopku ugotovi, da<br />

so vedeli ali bi morali vedeti da sodelujejo pri<br />

transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu<br />

DDV. Od dneva prejetja obvestila davčnega<br />

organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel,<br />

da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih<br />

namen je izogibanje plačilu DDV.<br />

Enako kot doslej pa mora davčni organ<br />

posredovati davčnemu zavezancu, kateremu<br />

je opravljena dobava, informacijo o tem, ali je<br />

njegov dobavitelj predložil obračun DDV.<br />

Vir: www.poslovni-bazar.si<br />

SLKAD ZA IZOBRAŽEVANJE<br />

DELAVCEV PRI S.P. GORENJSKE<br />

Vse, ki izobražujete delavce, obveščamo,<br />

da lahko še vedno zahtevate<br />

povračilo stroškov šolnine iz Sklada<br />

za izobraževanje delavcev pri s.p.<br />

Gorenjske. Sklad je dejansko prenehal<br />

poslovati, vendar je ostalo nekaj sredstev<br />

za izobraževanje delavcev je še na voljo.<br />

OOZ Tržič ima komisijo, ki je oblikovala<br />

novi Pravilnik za povračila sredstev.<br />

V Pravilniku je tudi nekaj novosti, saj<br />

ne predvideva povračila šolnin za<br />

višješolske, visokošolska, fakultetna<br />

šolanja. Povrnemo pa kompleten znesek<br />

tečaja iz varstva pri delu, ipd..<br />

ZAKON O MALEM DELU<br />

12<br />

13


SOCISKLAD<br />

Previdno s<br />

pismi, ki jih<br />

prejemate od<br />

Akademije<br />

za razvoj<br />

podjetništva<br />

ali Inštituta za<br />

oglaševanje<br />

nekaj podjetnikov, je prejelo pismo<br />

Akademije za razvoj podjetništva, v<br />

katerem so jih obvestili, da morajo<br />

v skladu z dogovorom po telefonu<br />

plačati račun v višini 90 evrov za objavo<br />

kontaktnih podatkov v rumenih straneh.<br />

Ker z omenjeno agencijo nikoli niso imeli<br />

nikakršnih stikov, so posumili, da gre<br />

za zavajanje oz zlorabo, in nas vprašali<br />

za nasvet, kako ravnati v omenjenem<br />

primeru.<br />

Ker se je z enakimi težavami oz. podobnim<br />

pristopom do potencialnih novih strank s strani<br />

družbe Inštitut za oglaševanje d.o.o. s sedežem<br />

na Vodnikovi cesti 8 v Ljubljani srečalo kar nekaj<br />

naših članov, so na OZS preverili, za kaj gre.<br />

Po vpogledu v poslovni register so ugotovili,<br />

da je lastnik te družbe enako kot pri družbi<br />

Akademija za razvoj podjetništva Aleš Povše iz<br />

Novega mesta, ki je hkrati prokurist omenjene<br />

družbe, njen direktor pa je Rudi Kirar iz Mirne<br />

Peči. Nekaj naših članov nas je obvestilo, da<br />

so prejeli račun Inštituta za oglaševanje s<br />

pojasnilom, da naj bi po telefonu pristali na<br />

njihovo oglaševanje, kar pa naj ne bi bilo res. Gre<br />

za primere, ko niso ničesar naročili, sploh pa ne<br />

plačljive storitve. Eventualno so bili zainteresirani,<br />

da se jim pošljejo določene informacije<br />

oziroma ponudba, v nekaterih primerih pa<br />

niso z omenjeno družbo opravili nikakršnega<br />

telefonskega pogovora.<br />

Članom, ki teh storitev niso naročili, svetujemo,<br />

da morajo vsak na ta način dobljeni račun<br />

takoj pisno (najbolje s priporočeno pošto ali<br />

celo s povratnico) zavrniti in pri tem ne plačati<br />

računa. V zavrnitvi naj jasno navedejo, da<br />

pri navedenemu podjetju niso nikoli naročili<br />

kakršnekoli storitve, zlasti ne plačljive. Svetujemo<br />

tudi, naj se odzovejo nemudoma in račun oz.<br />

druge pozive ponudnika – npr. obvestilo, takoj<br />

zavrnejo.<br />

V zadnjem času se je zgodilo že več zgoraj<br />

opisanih primerov zavajanja. Veliko pa<br />

je tudi večletnih primerov t. i. poslovnih<br />

registrov iz tujine, na primer European<br />

City Guide, Intercable Verlag, Euco Data in<br />

NovaChannel AG. Naj navedemo, kakšna je<br />

praksa poslovnega registra European City<br />

Guide: podjetnikom z navadno pošto ali po<br />

faksu pošljejo obrazec, na katerem je že izpisan<br />

naziv njihovega podjetja, zraven pa so prazne<br />

vrstice, kamor naj bi podjetnik po priporočilu<br />

in po potrebi zapisal pravilen naziv in naslov<br />

svojega podjetja, če že izpisani podatki ne<br />

držijo. Tak zapis sicer ni najbolj pomemben del<br />

tega obrazca, a kljub temu dodatno potrjuje<br />

podjetnikovo sodelovanje oziroma 'naročilo'<br />

objave njegovih podatkov v omenjenem<br />

poslovnem registru (vsaj tako si to European<br />

City Guide pozneje razlaga). Pomembna sta<br />

zlasti začetni del tega obrazca, v katerem na zvit<br />

način obljubljajo neko brezplačno storitev, ki to<br />

v resnici ni, in njegov zaključni del, v katerem se<br />

nahaja naročilo za taisto storitev objave za letno<br />

plačilo okoli 900 evrov z možnostjo odpovedi<br />

šele po treh letih trajanja pogodbe. Če pa<br />

podjetnik pogodbe ne odpove pravočasno,<br />

se le-ta avtomatično podaljša še za eno leto.<br />

Obrazec je napisan v angleškem jeziku, njegova<br />

vsebina pa je sestavljena zelo premeteno. Do<br />

sklepa, da je podpis obrazca lahko tudi naročilo<br />

storitev v smislu pogodbe, lahko pridemo le ob<br />

natančnem pregledu njegove celotne vsebine.<br />

V uvodu obrazca je namreč izrecno poudarjeno,<br />

da je brezplačna le storitev osveževanja<br />

podatkov (updating data), hkrati pa European<br />

City Guide poziva k podpisu obrazca zaradi<br />

vpisa podatkov (insertion) v njegov poslovni<br />

imenik. Gre torej za primere, ko podjetnik vrne<br />

družbi European City Guide izpolnjeni obrazec<br />

običajno misleč, da gre za brezplačno zadevo, v<br />

resnici pa je s tem naročil plačljivo storitev.<br />

Bili pa so tudi primeri, ko je družba iz Zasavja<br />

pošiljala na dom modro kuverto z odkupom, v<br />

katerih je bila koda za dostop do spletnih strani,<br />

na katerih naj bi bili na enem mestu zbrani vsi<br />

davčni predpisi v Republiki Sloveniji. Te kuverte,<br />

ki je izgledala, kot da jo pošilja DURS in da gre za<br />

uradno pošto, ki jo moraš prevzeti, posameznik<br />

ni naročil, prevzel pa jo je lahko le z odkupom.<br />

Ko jo je prevzel in plačal odkupnino pa je videl,<br />

da gre dejansko za prodajo po pošti.<br />

Imeli smo tudi primer, ko je podjetje ponujalo<br />

nepovratna evropska sredstva v zameno za<br />

predhodno plačilo lastnega deleža v višini od<br />

nekaj sto do nekaj tisoč evrov. Šlo je za prevaro,<br />

zavajanje, saj na navedeni način ni možno<br />

pridobiti evropskih sredstev. Tudi v tem primeru<br />

je bila 'ponudnik' teh sredstev družba, ki je bila<br />

tako rekoč 'le' ustanovljena in ni bilo videti, da bi<br />

poslovala v času svojega obstoja. Prav tako pa<br />

se niso oglašali na nobeno navedeno kontaktno<br />

telefonsko številko.<br />

Obrtno-podjetniška <strong>zbornica</strong> Slovenije o takšnih<br />

primerih redno obvešča in opozarja svoje člane<br />

v revijah Obrtnik, Podjetnik in glasilih območnih<br />

zbornic, kjer ves čas dajemo splošne napotke,<br />

naj člani ne podpisujejo dokumentov, katerih<br />

niso naročili, oziroma naj takoj pisno zavrnejo<br />

vse neutemeljene zahtevke. Vsekakor pa<br />

svetujemo, da vsako listino, ki jo posameznik<br />

podpiše, predhodno natančno prebere in<br />

preuči, v primerih zavajanj in/ali zlorab pa naj<br />

obvesti tudi ustrezne institucije.<br />

SPOROCITE NAM NASLOV SVOJE<br />

ELEKTRONSKE POŠTE<br />

Prejemali boste naša obvestila in vabila<br />

hitreje. Pošljete nam lahko tudi podatek<br />

o vaši spletni strani, katerega bomo<br />

objavili na spletni strani OOZ Tržič.<br />

SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE<br />

DELAVCEV PRI S.P. GORENJSKE<br />

Vse, ki izobražujete delavce, obveščamo,<br />

da lahko še vedno zahtevate<br />

povračilo stroškov šolnine iz Sklada<br />

za izobraževanje delavcev pri s.p.<br />

Gorenjske, le v primeru, da ste delavce<br />

imeli zaposlenega na. Sklad je dejansko<br />

prenehal poslovati, vendar je ostalo<br />

nekaj sredstev za izobraževanje delavcev<br />

je še na voljo. OOZ Tržič ima komisijo, ki<br />

je oblikovala novi Pravilnik za povračila<br />

sredstev. V Pravilniku je tudi nekaj<br />

novosti, saj ne predvideva povračila<br />

šolnin za višješolske, visokošolska,<br />

fakultetna šolanja. Povrnemo pa<br />

kompleten znesek tečaja iz varstva pri<br />

delu, ipd..<br />

SODELUJTE PRI PRIPRAVI<br />

ZAHTEV SLOVENSKE OBRTI IN<br />

PODJETNIŠTVA <strong>2011</strong><br />

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije<br />

že pripravljajo Zahteve slovenske<br />

obrti in podjetništva <strong>2011</strong>, ki jih bomo<br />

Vladi RS in zainteresirani strokovni<br />

javnosti predstavili na Forumu obrti in<br />

podjetništva, ki bo potekal 13. aprila<br />

<strong>2011</strong>, v Ljubljani. Vabimo vas, da tudi<br />

vi sodelujete pri nastanku publikacije<br />

in s tem pripomorete k oblikovanju<br />

kvalitetnih zahtev, ki bodo omogočale<br />

večjo konkurenčnost in produktivnost<br />

obrti in malega gospodarstva.<br />

SOCISKLAD<br />

14 15


CENIK IN RAZPORED<br />

LETOVANJA V<br />

TERMAH OLIMIA <strong>2011</strong><br />

JANUAR CENA FEBRUAR CENA MAREC CENA APRIL CENA MAJ CENA JUNIJ CENA<br />

01.01.-08.01. 42.00 29.01.-05.02. 42.00 26.02.-05.03. 42.00 02.04.-09.04. 42.00 30.04.-07.05. 50.00 04.06.-11.06. 50.00<br />

08.01.-15.01. 42.00 05.02.-12.02. 42.00 05.03.-12.05. 50.00 09.04.-16.04. 42.00 07.05.-14.05. 50.00 11.06.-18.06. 50.00<br />

15.01.-22.01. 42.00 12.02.-19.02. 42.00 12.03.-19.03. 50.00 16.04.-23.04. 42.00 14.05.-21.05. 50.00 18.06.-25.06 50.00<br />

22.01.-29.01. 42.00 19.02.-26.02. 50.00 19.03.-26.03. 50.00 23.04.-30.04. 50.00 21.05.-28.05. 50.00 25.06.-02.07. 50.00<br />

26.03.-02.04. 50.00 28.05.-04.06. 50.00<br />

JULIJ CENA AVGUST CENA SEPTEMBER CENA<br />

V ceno je všteto: najem apartmaja na dan, štiri celodnevne vstopnice za kopanje, končno čiščen<br />

OKTOBER CENA NOVEMBER CENA DECEMBER CENA<br />

02.07-09.07. 50.00 30.07.-06.08. 50.00 03.09.-10.09. 42.00 01.10.-08.10 42.00 29.10.-05.11. 50.00 03.12.-10.12. 42.00<br />

09.07.-16.07. 50.00 06.08.-13.08. 50.00 10.09.-17.09. 42.00 08.10.-15.10. 42.00 05.11.-12.11. 42.00 10.12.-17.12. 42.00<br />

16.07.-23.07. 50.00 13.08.-20.08. 42.00 17.09.-24.09. 42.00 15.10.-22.10. 42.00 12.11.-19.11. 42.00 17.12.-24.12. 50.00<br />

23.07.-30.07. 50.00 20.08.-27.08. 42.00 24.09.-01.10. 42.00 22.10.-29.10. 50.00 19.11.-26.11. 42.00 24.12.-31.12. 50.00<br />

27.08.-03.09. 42.00 26.11.-03.12. 42.00<br />

Apartma v Termah Olimia - OOZ Tržič razpolaga s počitniškimi kapacitetami v Podčetrtku – Terme Olimia in sicer s štiriposteljnim generalno prenovljenim apartmajem<br />

v VASI LIPA. Cena najema je ostala nespremenjena ( 42 € ali 50 € na dan) v ceno so vključene tudi štiri vstopnice in končno čiščenje, v kolikor letujete cel teden.<br />

OOZ Tržič je vsem članom poslala razpis in cenik, prijave pa nam čimprej pošljite na naslov: OOZ Tržič, Predilniška 8, Tržič.<br />

16 17


GOSPODARSKI KRIMINAL<br />

Inšpekcijski<br />

nadzori<br />

stavbnega<br />

pohištva<br />

v letu<br />

<strong>2011</strong>-pozor!<br />

Informacija iz<br />

tržnega<br />

inšpektorata<br />

RS<br />

Tržni inšektorat RS med drugim izvaja<br />

tudi nadzor nad spoštovanjem in<br />

izvrševanjem določil Zakona o gradbenih<br />

proizvodih (Uradni list RS, št. 52/2000<br />

IN 110/2002 – v nadaljevanju ZGPro) ter<br />

njegovih podzakonskih aktov.<br />

Tržni inšpektorji Tržnega inšpektorata RS bodo<br />

v skladu s svojimi pooblastili v letu <strong>2011</strong> med<br />

drugimi izvajali tudi sistematične nadzore nad<br />

dejanjem v promet gradbenih proizvodov iz<br />

skupine stavbenega pohištva, za katere veljajo<br />

objavljeni in obvezni harmonizirani standardi.<br />

Gradbeni proizvodi morajo za dajanje v<br />

promet ustrezati veljavnim predpisom: Zakon<br />

o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št.<br />

52/2000 IN 110/2002 – v nadaljevanju ZGPro),<br />

ki povzema zahteve evropske Direktive o<br />

gradbenih proizvodih (Constructional products<br />

directiv, 89/106/EEC), Pravilniku o potrjevanju<br />

skladnosti in označevanju gradbenih proizvodov<br />

(Uradni list RS, št. 54/01 – v nadaljevanju<br />

Pravilnik) ter v Odredbi o seznamu standardov,<br />

katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti<br />

gradbenih proizvodov z zahtevami Zakona<br />

o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št.<br />

94/2010 – v nadaljevanju Seznam) objavljenim<br />

hormoniziranim standardom SIST EN za<br />

proizvod.<br />

Po ZGPro je gradbeni proizvod vsak proizvod,<br />

ki je izdelan za trajno vgradnjo v gradbene<br />

objekte in je lahko dan v promet, če je skladen<br />

s tehnično specifikacijo iz 6. člena (ti proizvodi<br />

morajo biti tudi CE označeni) ali iz 7. člena (ne<br />

smejo biti CE označeni) Zakona o gradbenih<br />

proizvodih.<br />

Harmonizirani standardi za gradbene proizvode<br />

iz skupine stavbnega pohištva, določajo<br />

zahtevane lastnosti, preskusne metode, sisteme<br />

potrjevanja skladnosti, predpisane listine o<br />

skladnosti ter označevanje proizvodov.<br />

Po teh standardih, ki so za dajanje v promet<br />

gradbenih proizvodov po preteku prehodnega<br />

obdobja obvezni, mora proizvajalec ali njegov<br />

zakoniti zastopnik po izvedenih harmoniziranih<br />

postopkih ugotavlja skladnost, si pridobiti<br />

certifikat ali poročilo, če je tako predpisano in<br />

pred dajanjem proizvodov v promet, potrditi<br />

skladnost gradbenega proizvoda z izdano ES<br />

izjavo o skladnosti ter označiti proizvod s CE<br />

oznako in predpisanimi informacijami.<br />

Obveznost uvoznikov in distibuterjev je, da<br />

zagotovijo, da proizvodi, ki jih dajo v promet<br />

ustrezajo zgoraj opisanim zahtevam.<br />

V kolikor gre za proizvod, za katerega pravilno<br />

uporabo je potrebno poznavanje lastnosti<br />

proizvoda in namen uporabe in se prodaja<br />

potrošnikom, mu morajo biti priložena tudi<br />

ustrezna navodila za uporabo in / ali vgradnjo v<br />

celoti v slovenskem jeziku (2. in 33. člen Zakona<br />

o varstvu potrošnikov).<br />

Več o zahtevah za gradbene proizvode si<br />

lahko preberete tudi v odgovorih na pogosta<br />

vprašanja na: http://www.ti.gov.si/si/pogosta_<br />

vprasanja/gradbeni _proizvodi/.<br />

V želji po čim večjem številu skladnih gradbenih<br />

proizvodov v prometu predlagamo, da z zgoraj<br />

navedenim in z zahtevami glede predpisane<br />

obvezne uporabe harmoniziranih standardov<br />

za proizvode iz »skupine« stavbnega pohištva,<br />

seznanite vse vaše člane.<br />

Vici<br />

SUBJEKT<br />

Učiteljica je pri uri slovenščine na<br />

tablo napisala stavek:<br />

"Reven moški je umrl zaradi lakote."<br />

"Peter, kje je subjekt?" je vprašala.<br />

"Verjetno na pokopališču!"<br />

BRISALCI<br />

Ko je Tone izstopil iz pravkar<br />

parkiranega avta mu je mimoidoči<br />

dejal:<br />

"Brisalce ste pozabili izklopiti!"<br />

"Je že v redu. Vedno jih pustim<br />

vklopljene, da mi policisti ali<br />

komunalni redarji ne morejo zatakniti<br />

parkirne listke za brisalce."<br />

NUJNO POPRAVILO<br />

"Oprostite, kje stanujejo Kovačevi?"<br />

vpraša vodovodni instalater<br />

stanovalca v bloku.<br />

"Preselili so se pred tremi meseci in ne<br />

stanujejo več tukaj."<br />

"No, lepa reč. Kličejo me, da je nujno,<br />

potem jih pa ni!"<br />

KORIST<br />

Zavarovalniški zastopnik je obiskal<br />

kmeta in mu predlagal zavarovanje<br />

hiše proti požaru. Sklenila sta<br />

zavarovanje, že čez teden dni pa je<br />

kmetu pogorela hiša. Zavarovalniški<br />

zastopnik je kalkuliral in računal in<br />

prišel do spoznanja, da ima od tega<br />

požara tudi on korist.<br />

Naslednji mesec je zopet obiskal<br />

kmeta in mu predlagal, da kasko<br />

zavaruje svoj avto. Kmet ga je, glede<br />

na izkušnje s hišo, takoj zavaroval<br />

in še isti mesec naredil totalko.<br />

Zavarovalniški zastopnik je zopet<br />

izračunal, da ima spet korist od tega<br />

zavarovanja tudi on. In spet se je<br />

oglasil pri kmetu. Predlagal mu je, da<br />

sklene življenjsko zavarovanje in kmet<br />

ga je rade volje sklenil. Čez teden dni<br />

je umrl...<br />

DELOVNO MESTO<br />

18 19

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!