Obvestila januar 2011 - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TržiÄ
Obvestila januar 2011 - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TržiÄ
Obvestila januar 2011 - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TržiÄ
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>Obvestila</strong><br />
1/<strong>2011</strong><br />
O B M O Č N A O B R T N O - P O D J E T N I Š K A Z B O R N I C A T R Ž I Č<br />
Poštnina plačana pri pošti Tržič<br />
razpis za<br />
letovanje v<br />
termah Olimia<br />
<strong>2011</strong><br />
inšpekcijski<br />
nadzori-stavbno<br />
pohištvo<br />
predstavlja se<br />
SEMAGO<br />
gradbeni inženiring
URADNE URE ZBORNICE:<br />
Ponedeljek 8 – 12<br />
Sreda 8 – 16<br />
Petek 8 – 12<br />
Iz vsebine<br />
Mesečni podatki za obračun plač in drugih prejemkov.. . . . . . . . . . . . . . 3<br />
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4<br />
Raziskava tehnološke razvitosti.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5<br />
Ustavno sodišče. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6<br />
Mesečni podatki za obračun<br />
plač in drugih prejemkov<br />
obračunski mesec: december 2010<br />
Podatki o delovnih urah dejanski prazniki skupaj<br />
Delovni dnevi 23 0 23<br />
Število ur za obračun (40 urni delavnik) 184 0 184<br />
PODATKI ZA OBRAČUN PLAČ<br />
PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI ČLANOV<br />
V Obvestilih in Tržičanu je možna predstavitev<br />
dejavnosti firme. Predstavitev članov, ki imajo<br />
poravnano članarino zbornici je brezplačna.<br />
Napotki za vitko postavo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7<br />
Delo na črno. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8<br />
Predstavlja se: SEMAGO.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10<br />
Osnovni podatki za obračun plač<br />
Povprečna bruto plača v RS za februar 2009<br />
1.487,86 EUR<br />
Prva objava povprečne plače v RS (Statistični urad RS) 15.12.2010<br />
Uradna objava povprečne plače v RS (Uradni list RS)<br />
np<br />
Izdaja:<br />
OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA<br />
ZBORNICA TRŽIČ<br />
Predilniška cesta 8<br />
4290 Tržič<br />
tel.: 04/592 33 40<br />
gsm: 031/365 842<br />
fax: 04/596 30 20<br />
davčna št.: 78405408<br />
transakcijski račun pri ABANKI D.D.<br />
Ljubljana<br />
št. 05100-8010006221<br />
e-pošta:<br />
aleksandra.kojic@ozs.si<br />
Kakšna naj bo poslovna vizitka.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11<br />
Socisklad .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14<br />
Računovodski servisi bodo začeli s prijavo sumljivih podjetnikov.. . . 16<br />
6 stvari, o katerih se lahko pogajate s svojim šefom.. . . . . . . . . . . . . . 19<br />
Član – članu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20<br />
Javni razpis: Zaposli.m.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20<br />
Aktualno .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21<br />
Vici .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22<br />
Križanka.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23<br />
Splošna davčna olajšava (mesečni znesek)<br />
Dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom<br />
Minimalni znesek za prehrano med delom<br />
Najnižja pokojninska osnova<br />
258,35 EUR<br />
6,12 EUR<br />
3,56 EUR<br />
844,35 EUR<br />
Faktor revalorizacije za refundiranih obračun boleznin 1,0000<br />
Minimalna plača<br />
Zajamčena plača<br />
Izhodiščna plača splošne kolektivne pogodbe<br />
Minimalni znesek regresa za letni dopust<br />
Maksimalni znesek regresa za letni dopust<br />
Lestvica za obračun akontacije dohodnine<br />
razred osnova nad osnova do odstotek znesek<br />
1 0,00 EUR 627,42 EUR 16,00% 0,00 EUR<br />
2 627,43 EUR 1.254,83 EUR 27,00% 100,39 EUR<br />
3 1.254,84 EUR - 41,00% 269,79 EUR<br />
734,15 EUR<br />
237,73 EUR<br />
368,90 EUR<br />
734,15 EUR<br />
1.041,50 EUR<br />
Izhaja enkrat mesečno<br />
v nakladi 380 izvodov.<br />
Glasilo je brezplačno<br />
za člane zbornice.<br />
Tisk:<br />
Tiskarna Uzar Tržič<br />
3
PRISPEVKI SAMOZAPOSLENIH<br />
Prispevki za socialno<br />
varnost samozaposlenih<br />
december 2010<br />
1,487.86*<br />
Nad 60.436,32<br />
Nad<br />
51.802,56<br />
do vključno<br />
60.436,32<br />
Nad<br />
43.168,80<br />
do vključno<br />
51.802,56<br />
Nad<br />
34.535,04<br />
do vključno<br />
43.168,80<br />
Nad<br />
25.901,28<br />
do vključno<br />
34.535,04<br />
Nad 17.267,52<br />
do vključno<br />
25.901,28<br />
Nad 7.111,48<br />
do vključno<br />
17.267,52***<br />
Do vključno<br />
7.111,48<br />
Dosežena osnova v EUR za leto<br />
2009 (v EUR)<br />
60 % PP 90 % PP 120 % PP 150 % PP 180 % PP 210 % PP 240 % PP<br />
Bruto zavarovalna osnova v EUR znesek<br />
veljavne min.<br />
plače<br />
734.15 892.72 1,339.07 1,785.43 2,231.79 2,678.15 3,124.51 3,570.86<br />
Prisp. zavarovanca za PIZ 15.50% 113.79 138.37 207.56 276.74 345.93 415.11 484.30 553.48<br />
Prisp. delodajalca za PIZ 8.85% 64.97 79.01 118.51 158.01 197.51 237.02 276.52 316.02<br />
Skupaj prispevki za PIZ 178.76 217.38 326.07 434.75 543.44 652.13 760.82 869.50<br />
Prisp. zavarovanca za ZZ 6.36% 46.69 56.78 85.16 113.55 141.94 170.33 198.72 227.11<br />
Prisp. delodajalca za ZZ 6.56% 48.16 58.56 87.84 117.12 146.41 175.69 204.97 234.25<br />
Prisp. za poškodbe pri delu 0.53% 3.89 4.73 7.10 9.46 11.83 14.19 16.56 18.93<br />
Skupaj prispevki za ZZ 98.74 120.07 180.10 240.13 300.18 360.21 420.25 480.29<br />
Prisp. zavarovanca za starš. var. 0.10% 0.73 0.89 1.34 1.79 2.23 2.68 3.12 3.57<br />
Prisp. delodajalca za starš. var. 0.10% 0.73 0.89 1.34 1.79 2.23 2.68 3.12 3.57<br />
Prisp. zavarovanca za zaposl. 0.14% 1.03 1.25 1.87 2.50 3.12 3.75 4.37 5.00<br />
Prisp. delodajalca za zaposl. 0.06% 0.44 0.54 0.80 1.07 1.34 1.61 1.87 2.14<br />
Skupaj drugi prisp. 2.93 3.57 5.35 7.15 8.92 10.72 12.48 14.28<br />
PRISPEVKI SKUPAJ 280.43 341.02 511.52 682.03 852.54 1,023.06 1,193.55 1,364.07<br />
*Povprečna bruto plača za oktober 2010 (PP), v EUR (končni podatki)<br />
**Minimalna plača za leto 2009<br />
***Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2009, v EUR (končni podatki)<br />
Zavezanec plača prispevke do 17. 1. <strong>2011</strong>; v enakem roku mora pristojnemu davčnemu uradu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu<br />
OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada.<br />
Raziskava<br />
tehnološke<br />
razvitosti<br />
malih in<br />
mikro<br />
podjetij<br />
Odbor za znanost in tehnologijo pri<br />
Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije,<br />
ki ga vodi Janez Škrlec, je po dveh letih<br />
zaključil prvo raziskavo tehnološke<br />
razvitosti malih in mikro podjetij.<br />
V raziskavi so sodelovali dr. Tomaž Perme, dr.<br />
Iztok Kramberger in drugi člani odbora ter<br />
zunanji svetovalci. Gre za prvo tovrstno raziskavo<br />
pri nas, še zlasti pa v okviru OZS. Raziskava<br />
je zajela približno 52 000 pravnih subjektov,<br />
samostojnih podjetnikov in družb z omejeno<br />
odgovornostjo. Cilj raziskave je bil ugotoviti<br />
strukturo malih in mikro podjetji, ki se ukvarjajo<br />
z visoko tehnologijo, srednje visoko tehnologijo,<br />
srednje nizko tehnologijo ali nizko tehnologijo.<br />
Kriteriji tehnološkega nivoja so bili povzeti po<br />
Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj<br />
(OECD) in Eurosta-tu. Cilj raziskave je bil tudi<br />
ugotoviti dejansko stanje in poiskati mehanizme<br />
za izboljšanje stanja in za spodbujanje večjega<br />
tehnološkega razvoja malih in mikro podjetji. Na<br />
podlagi raziskave je nastala obsežna publikacija<br />
s številnimi zanimivimi in koristnimi podatki, ki je<br />
izšla tudi v tiskani obliki.<br />
Po kriterijih določanja tehnološkega nivoja<br />
podjetja, kar 76,87% vseh mikro in malih<br />
podjetij, ki so bila zajeta v raziskavi, ne sodi v<br />
kategorijo tehnoloških podjetij. Ta podatek je zelo<br />
zaskrbljujoč, opozarja Janez Škrlec. Pomemben je<br />
podatek, da je ostal delež podjetij po tehnološki<br />
razvrstitvi skoraj enak v letu 2010 kot je bil v letu<br />
2008. 4,2% podjetij ima razvito visoko tehnologijo,<br />
1,58% srednje visoko tehnologijo, 10,34% srednje<br />
nizko tehnologijo in 7,01% nizko tehnologijo.<br />
Raziskavo je delno finančno podprlo MVZT<br />
skozi razpis TIA v projektu INO-09 in INO-10<br />
(EnergyHub). Odbor za znanost in tehnologijo<br />
bo z raziskavo nadaljeval tudi v naslednjem letu<br />
in sicer na tistih področjih, ki jih kriteriji OECD in<br />
Eurost-a ne zajemajo kot podjetja, ki bi sodila v<br />
kriterije tehnoloških podjetji.<br />
Odbor za znanost in tehnologijo je bil pri OZS<br />
ustanovljen pred štirimi leti, kot sistematični<br />
povezovalec akademske in znanstvene sfere z<br />
drobnim gospodarstvom oziroma malimi in mikro<br />
podjetji. V tem času je prišlo do pomembnih<br />
podpisov dogovorov o sodelovanju med OZS in<br />
Institutom Jožef Stefan, FE Univerze v Ljubljani,<br />
FERI Univerze v Mariboru in drugimi. Odbor<br />
za znanost in tehnologijo pri OZS je še zlasti<br />
uspešen pri prenosu novih aktualnih tehnologij<br />
skozi izjemno odmevne nanotehnološke in<br />
tehnološke dneve.<br />
Vir: www.ozs.si<br />
ŠPORT<br />
Športna sekcija OOZ Tržič bo v mesecu<br />
<strong>januar</strong>ju <strong>2011</strong> organizirala sankanje, v<br />
kolikor nam bodo vremenske razmere<br />
naklonjene. Sankanje bo potekalo<br />
od planinske koče pod Storžičem do<br />
Slaparske vasi. Prijave zbiramo na tel. 592<br />
3340 ali na mail: aleksandra.kojic@ozs.si<br />
V primeru organizacije sankanja boste<br />
pravočasno obveščeni.<br />
Predsednik športne sekcije<br />
Janko Rozman, l.r.<br />
RAZISKAVA TEHNOLOŠKE RAZVITOSTI<br />
4 5
USTAVNO SODIŠČE<br />
Ustavno<br />
sodišče<br />
ponovno<br />
presodilo,<br />
da obvezno<br />
članstvo v ozs<br />
ne krši pravice<br />
do svobodnega<br />
združevanja<br />
pravice, pravne interese oz. v njegov pravni<br />
položaj. Pravni položaj OZS in gospodarskih<br />
zbornic, ki so ustanovljene po zakonu o<br />
gospodarskih <strong>zbornica</strong>h je različen, zato je<br />
zakonodajalec lahko članstvo uredil drugače, so<br />
pojasnili.<br />
Vir: www.ozs.si<br />
Član – članu<br />
OOZ Tržič je v decembru 2010 v Obvestilih odprla novo rubriko<br />
z naslovom ČLAN – ČLANU, kjer bomo<br />
objavljali brezplačne kratke oglase članov OOZ Tržič.<br />
Obrtniki-člani bodo na ta način lahko ponudili popust za storitev,<br />
izdelke ipd.<br />
Vaše oglase pričakujemo na mail aleksandra.kojic@ozs.si<br />
Na ta način bomo skušali spodbuditi trgovanje med našimi<br />
člani.<br />
NAPOTKI ZA VITKO POSTAVO<br />
Ustavno sodišče je v decembru glede<br />
obveznega članstva v OZS sprejelo stališče,<br />
da zbornice oz. druge oblike združevanja, ki<br />
so ustanovljene z zakonom za izvrševanje<br />
javnih pooblastil in za izvrševanje nalog v<br />
javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih<br />
varuje ustava. Konec lanskega leta je namreč<br />
Gospodarska <strong>zbornica</strong> Slovenije vložila pobudo<br />
za začetek postopka za oceno ustavnosti in<br />
zakonitosti več členov obrtnega zakona ter<br />
uredbe o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti<br />
podobnih dejavnosti zaradi obveznega članstva<br />
v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki jo je<br />
ustavno sodišče sedaj zavrnilo.<br />
Ustavno sodišče je torej pobudo Gospodarske<br />
zbornice Slovenije zavrnilo in znova presodilo,<br />
da obvezno članstvo v OZS ne posega v pravico<br />
oseb, da se svobodno združujejo in da to torej<br />
ni v neskladju s splošno svobodo ravnanja, ki jo<br />
narekuje ustava.<br />
Ustavno sodišče je pobudo GZS zavrnilo, ker<br />
<strong>zbornica</strong> ni izkazala pravnega interesa, pri<br />
čemer so pojasnili, da je pravni interes podan,<br />
če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih<br />
pooblastil neposredno posega v pobudnikove<br />
BREZPLAČNO SVETOVANJE<br />
ZA ČLANE OOZ<br />
Na Območni <strong>obrtno</strong>-podjetniški<br />
zbornici Tržič imamo naslednja<br />
brezplačna svetovanja:<br />
■■<br />
pravno svetovanje - g. Janez Kikel<br />
(prijave sprejemamo na tel. št. 04/592<br />
33 40 ali 031/ 365- 842<br />
■■<br />
knjigovodsko in računovodsko<br />
svetovanje poteka vsak ponedeljek,<br />
sredo in petek od 8h do 12 ure.<br />
Svetuje Jure Erlah, KNS d.o.o tel. 592<br />
40 20.<br />
Vsa svetovanja so brezplačna za člane,<br />
ki imajo poravnane obveznosti do OOZ<br />
Tržič.<br />
1. Smolej, d.o.o. izdelovanje pohištva in notranje opreme nudi<br />
vsem članom OOZ Tržič 10% popusta pri nakupu mize ali stolov iz<br />
programa Hoffman. Za prospekte pišite na info@smolej.si ali pokličite<br />
na gsm 041/619-302. Več na www.smolej.si ali jedilnice.smolej.si.<br />
2. Šlibar Aleš s.p., Avtoelektrika Šlibar, Zvirče 10, članom OOZ Tržič<br />
nudi 10% popust na storitve.<br />
3. AVTO ŠIVIC d.o.o., Loka 80, članom na vgrajene nadomestne dele<br />
in storitve nudi 10% popust.<br />
4. Leny d.o.o., Loka 37, Tržič, tel.: 59 55 200 vsem članom in pri njih<br />
zaposlenim delavcem nudi 15% popust v industrijski prodajalni na<br />
Loki 37 pri nakupu hlač ROMA (m/ž), otroških in mladinskih hlač LENY,<br />
hlač po naročilu za kolektive.<br />
6 7
DELO NA ČRNO<br />
Sodelujte pri<br />
pripravi zahtev<br />
slovenske<br />
obrti in<br />
podjetništva<br />
<strong>2011</strong><br />
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije<br />
že pripravljajo Zahteve slovenske<br />
obrti in podjetništva <strong>2011</strong>, ki jih bodo<br />
Vladi RS in zainteresirani strokovni<br />
javnosti predstavili na Forumu obrti in<br />
podjetništva, ki bo potekal 13. aprila<br />
<strong>2011</strong>, v Ljubljani.<br />
Vabijo vas, da tudi vi sodelujete pri nastanku<br />
publikacije in s tem pripomorete k oblikovanju<br />
kvalitetnih zahtev, ki bodo omogočale večjo<br />
konkurenčnost in produktivnost obrti in malega<br />
gospodarstva.<br />
Pregled realizacije Zahtev slovenske obrti in<br />
podjetništva 2010 je pokazal zelo slab posluh Vlade<br />
RS pri uresničevanju zahtev in predlogov, ki jih je<br />
OZS podala v zvezi z uresničevanjem Slovenske<br />
izhodne strategije 2010 -2013. V letošnjem letu<br />
(vključno do 13.12.2010) je bilo realiziranih ali<br />
delno realizirati le 15 od skupno 93 zahtev, v teku<br />
reševanja pa jih je še 17. Nerealiziranih zahtev iz leta<br />
2010 je tako ostalo še 60, realizacija ene zahteve pa<br />
ni možna.<br />
Zaradi slabe realizacije letošnjih zahtev, so se priprav<br />
Zahtev slovenske obrti in podjetništva <strong>2011</strong> lotili<br />
še bolj skrbno in z še večjo zavzetostjo. V Zahteve<br />
slovenske obrti in podjetništva <strong>2011</strong> bodo tako kot<br />
vsako leto zapisali težave, ki obrtnikom in malim<br />
podjetnikom onemogočajo večjo konkurenčnost,<br />
produktivnost in ustvarjanje dodane vrednosti,<br />
podali pa bomo tudi predloge ukrepov za<br />
njihovo reševanje. Publikacija bo tokrat prvič<br />
izšla pred pričetkom Foruma, ki bo potekal 13.<br />
aprila <strong>2011</strong> v Ljubljani, zato vas vabijo, da svoje<br />
predloge za pripravo Zahtev slovenske obrti in<br />
podjetništva <strong>2011</strong>, vključno z ustreznimi ukrepi oz.<br />
obrazložitvami za njihovo reševanje, posredujete<br />
na e-naslov: zahteve<strong>2011</strong>@ozs.si, najkasneje do<br />
28.02.<strong>2011</strong>.<br />
Vse dodatne informacije za pripravo Zahtev<br />
slovenske obrti in podjetništva <strong>2011</strong> dobite<br />
pri mag. Maji Rigač, strokovni sodelavki, na<br />
e-mailu: maja.rigac@ozs.si ali na tel. št.: 01 58 30 807.<br />
Vir: www.ozs.si<br />
Predlog<br />
zakona o<br />
preprečevanju<br />
dela in<br />
zaposlovanja<br />
na črno<br />
Vlada RS je 30.12.2010 sprejela predlog<br />
Zakona o preprečevanju dela in<br />
zaposlovanja na črno in ga v obravnavo<br />
poslala Državnemu zboru RS.<br />
Ključni cilji predloga zakona so povečati<br />
pristojnosti nadzornim organom, podati podlago<br />
za učinkovitejše delo nadzornih organov, določiti<br />
jasnejšo opredelitev posameznih pojmov in<br />
ukrepov zakona ter poostriti sankcije za kršitelje<br />
zakona. Z zakonom se delno prenaša v pravni<br />
red Republike Slovenije Direktiva o minimalnih<br />
standardih glede sankcij in ukrepov zoper<br />
delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov<br />
tretjih držav. Cilja predlaganih sprememb sta<br />
tudi izboljšanje obstoječega stanja in odprava<br />
zakonskih nejasnosti in zlorab.<br />
V predlogu zakona se natančneje določajo<br />
pojmi v zakonu z vključitvijo nekaterih novih<br />
pojmov kot so »tuji pravni subjekt, delodajalec,<br />
neaktivna oseba, brezplačno delo, podizvajalec,<br />
posebno izkoriščevalski delovni pogoji«. Na novo<br />
je opredeljen pojem »samozaposlene osebe«<br />
namesto »podjetnika«.<br />
Določena je nova sankcija za delodajalca, ki na<br />
črno zaposluje brezposelno ali neaktivno osebo:<br />
delodajalec mora takšni osebi izročiti pogodbo<br />
za nedoločen čas v roku treh dni po tem, ko je<br />
kršitev ugotovljena, hkrati pa tudi poravnati vse<br />
obveznosti iz naslova delovnega razmerja za<br />
obdobje celotne zaposlitve pred ugotovitvijo<br />
dela na črno oziroma za tri mesece. Omejuje<br />
se sosedska pomoč, ki bo prepovedana v primerih,<br />
kadar je delo vezano na dejavnost pravne osebe<br />
ali samozaposlene osebe, ter v primerih opravljanja<br />
dela na nepremičninah in premičninah, ki se<br />
uporabljajo za opravljanje dejavnosti.<br />
Opredeljena je omejitev dela v lastni režiji na<br />
nepremičnine v lasti ali najemu, možnost takega<br />
dela v okviru registrirane istospolne skupnosti,<br />
omejitev tovrstnega dela na sorodstvo v ravni ali<br />
stranski vrsti do drugega kolena.<br />
Predlog zakona določa omejitev osebnega<br />
dopolnilnega dela z letnim dohodkom v višini<br />
do 6.000 evrov (znesek se usklajuje z dvigom<br />
minimalne plače, enako kakor pri malem delu),<br />
prav tako se ta dela ne smejo opravljati pri pravnih<br />
osebah in samozaposlenih osebah.<br />
Razširja se seznam možnih oseb za opravljanje<br />
dela pri kratkotrajnem delu, tako da se vključijo<br />
tudi zunajzakonski partner, partner registrirane<br />
istospolne skupnosti ter starši in otroci partnerja,<br />
pod pogojem, da živijo na istem naslovu.<br />
Kratkotrajno delo na drugi strani omejujemo na<br />
40 ur mesečno za delodajalca (doslej 40 ur za<br />
vsako posamezno osebo na kratkotrajnem delu).<br />
Delodajalec, ki zaposluje osebe za kratkotrajno<br />
delo, bo moral imeti vsaj enega zaposlenega.<br />
Največje spremembe so predlagane na<br />
področju obsega pristojnosti nadzornih organov.<br />
Te so v novem zakonu natančneje določene in<br />
razmejene med posameznimi nadzornimi organi,<br />
kot nadzorni organ se vključuje tudi Carinska<br />
uprava RS, ki bo delno prevzela področje nadzora<br />
nad zaposlovanjem na črno po tem zakonu,<br />
natančneje je določen postopek nadzora, prav<br />
tako se razširjajo pristojnosti nadzornih organov,<br />
ki bodo po novem lahko izdajali tudi odločbe o<br />
prepovedi dejavnosti na področjih, za katere so<br />
pristojni.<br />
Dopolnjena je tudi sankcija, da lahko inšpektor<br />
odvzame predmet, s katerim je bilo opravljeno<br />
delo na črno, in da bo po novem mogoče odvzeti<br />
tudi premoženjsko korist, pridobljeno z delom<br />
na črno (v skladu z zakonom, ki ureja prekrške).<br />
Natančneje so določene tudi pristojnosti<br />
in naloge vladne komisije za odkrivanje in<br />
preprečevanje dela na črno.<br />
Globe se bistveno povišujejo glede na trenutno<br />
najnižje predpisane (višine so povečini usklajene<br />
z globami po Zakonu o malem delu) in niso<br />
več v razponu, ampak so določene, dodane so<br />
tudi sankcije za posameznike, ki so zaposleni<br />
na črno, za oglaševalske agencije, ki objavljajo<br />
oglase, ki oglašujejo delo ali zaposlovanje na črno.<br />
Glede sankcij je tudi pomembno, da se uvajajo<br />
višje globe za delodajalce in dodajajo globe<br />
tudi za posameznike v primeru kršitev v zvezi z<br />
opravljanjem študentskega dela – to pomeni,<br />
da bodo strožje sankcije (po višini usklajene z<br />
Zakonom o malem delu) za študentsko delo<br />
uvedene še pred uveljavitvijo Zakona o malem<br />
delu. Za ponavljajoče se kršitve in hude kršitve<br />
je predvidena globa v višini trikratnika od<br />
predpisane. Po novem bo sankcij po predlogu<br />
zakona oproščen posameznik, ki v času zaposlitve<br />
na črno prijavi delodajalca, ki ga je zaposlil na<br />
črno<br />
Vir: www.mddsz.gov.si<br />
ZAKON O MALEM DELU<br />
8 9
№ 001640<br />
SEMAGO<br />
gradbeni inženiring<br />
kapacitetami in stalnimi partnerji izvajajo vse vrste<br />
adaptacij, sanacij in novogradenj. Do končnega izdelka<br />
ter zadovoljstva strank pa jim pomagajo tudi poslovni<br />
partnerji, s katerimi redno sodelujejo. Pravijo, da se<br />
polotijo tudi marsikaterega dela, ki ni direktno povezano<br />
z gradbeništvom – kot primer navajajo posebni prevoz<br />
kalupov dolgih čez 40m za vetrne elektrarne.<br />
Tudi birokracija je zlata točka podjetja, saj je tehnična<br />
dokumentacija pri njih urejena izključno po pravilih<br />
stroke, brez kakršnih koli bližnjic. Izvedejo brezplačni<br />
ogled ter izmere, sestavijo ustrezne popise del in na<br />
podlagi le teh izdelajo ponudbo. V primeru potrjene<br />
ponudbe se sklene gradbena pogodba. Ves čas<br />
gradnje se vodi gradbeni dnevnik ter gradbena knjiga.<br />
Gradnja hiše dandanes za vsakogar predstavlja velik<br />
stres: načrtovanje, usklajevanje in predvidevanje<br />
vsega, kar lahko gre narobe… Obstajajo pa ljudje, ki<br />
jim to predstavlja izziv. V podjetju Semago namreč z<br />
enim klicem dobite vse mojstre in končno kvaliteten<br />
objekt brez nepotrebnih živcev, slabe volje in precej<br />
prihranjenega časa in denarja.<br />
Semago je preprosto okrajšava imen treh<br />
ustanoviteljev malega storitvenega podjetja, ki se<br />
ukvarja predvsem z gradbeništvom in posredništvom.<br />
Z obrtjo je začel Goran Bijelič, ki je že od malih nog<br />
spremljal očeta po gradbiščih. Le-ta je bil namreč kar<br />
20 let vodja železokrivnice v SGP in je svoje znanje že<br />
zgodaj začel prenašati tudi na sina. »Kot večina fantov<br />
sem srednjo šolo obiskoval v kranjski Iskri in se izučil<br />
za elektrotehnika elektronika«, pripoveduje Goran, ki<br />
je šolanje nadaljeval še na fakulteti za gradbeništvo.<br />
Med študijem je prejemal štipendijo tržiškega SGP,<br />
a je le-ta kmalu propadel, zato je mladi diplomirani<br />
gradbenik znanje in izkušnje iskal v podjetju Saning v<br />
Kranju, kjer je dodobra spoznal sanacijske postopke v<br />
gradbeništvu.<br />
Januarja 2004 pa je nastalo podjetje Semago,<br />
katerega ustanovitelja sta poleg Gorana še Matej<br />
Sakač ter Sebastjan Pazlar. Sprva so poskušali samo z<br />
inženiringom, torej pridobivanjem in koordiniranjem<br />
del brez zaposlenih, pa se je izkazalo, da je nemogoče<br />
zagotavljati korektno in kvalitetno storitev brez<br />
lastnih delavcev. Danes na enem mestu ponujajo<br />
celovito izvedbo vseh vrst gradbenih in obrtniških<br />
del, kar zajema zidarska, tesarska, železokrivska,<br />
zemeljska, krovska in kleparska, fasaderska, pleskarska,<br />
keramičarska, ključavničarska, elektroinštalacijska<br />
in druga gradbena dela. V lastni režiji, z lastnimi<br />
V podjetju je trenutno zaposlenih 21 ljudi, od katerih jih<br />
15 dela na gradbišču ali v skladišču, ostali pa v pisarnah<br />
na sedežu družbe. A realna številka delavcev je precej<br />
višja – preko dvajset je še zaposlenih v firmah, ki imajo s<br />
Semagom stalno pogodbo, a dnevno delajo na njihovih<br />
projektih. In če prištejemo še vse stalne partnerje in<br />
kooperante je prihranek na času in živcih za stranke<br />
zagotovljen, zamude pa skorajda nemogoče.<br />
V podjetju že od vsega začetka delajo s polno paro. »<br />
Delovnega časa nimamo, delamo takrat, ko imajo ljudje<br />
čas«, razlagata Goran in Matej in obenem poudarjata, da<br />
je to eden izmed razlogov, da jim stranke zaupajo že 7<br />
let. V tem času so se odzvali in razrešili še vse reklamacije,<br />
glede ustrežljivosti jim zagotovo ni nič oporekati. Dela<br />
so opravljena strokovno, korektno in z materiali izključno<br />
po željah stranke. Zanje povežejo vse potrebne obrtnike<br />
in držijo v rokah vse niti gradnje ali sanacije. »Naš cilj ni<br />
čim večje število strank, pač pa čim boljša ponudba za<br />
eno stranko«, strne Goran.<br />
Zelo pomemben del ponudbe je tehnično<br />
svetovanje strankam, za kar si vedno<br />
vzamejo čas. V ta segment<br />
spadajo idejne zasnove in<br />
načrti želenih posegov ter<br />
reševanje posameznih<br />
gradbenih problemov.<br />
V primeru, da kake<br />
rešitve ne morejo<br />
podati na podlagi<br />
dosedanjih izkušenj,<br />
v dogovoru s stranko<br />
vključijo tudi druge<br />
strokovnjake, s<br />
katerimi zanesljivo<br />
pridejo do ustreznih<br />
zaključkov in rešitev.<br />
Svoje storitve izdelave posnetkov, tehničnega risanja,<br />
izmer, izdelav gradbenih knjig, obračunov in tehnične<br />
dokumentacije nudijo tudi drugim podjetjem.<br />
Stranke prihajajo predvsem z gorenjskega konca,<br />
sicer delo zaradi logistike ne bi bilo več rentabilno. Iz<br />
skladišča v Retnjah delavci vsako jutro odidejo na 20-30<br />
različnih lokacij in le dodelanemu in organiziranemu<br />
sistemu prevoza gre zahvala, da so vsi točno na<br />
delovnem mestu. Podjetje Semago ima tudi lastno<br />
železokrivnico, ki zadostuje njihovim potrebam pri<br />
gradnji stanovanjskih hiš, v sodelovanju z zunanjim<br />
izvajalcem pa zagotavljajo tudi celovit repertoar<br />
strojnih del, kot so izkopi, odvozi in dovozi materialov.<br />
Zaradi velikega povpraševanja so v podjetju postali<br />
tudi zastopniki za PVC stavbno pohištvo. Pod svojo<br />
blagovno znamko tržijo in montirajo stavbno pohištvo<br />
iz prvovrstnih materialov priznanih proizvajalcev.<br />
Nudijo kar 10 let sistemske garancije, strokovno<br />
svetovanje, brezplačne izmere, obenem pa še<br />
servis za visok nivo zadovoljstva svojih<br />
strank.<br />
»Večji smo, več si upamo«,<br />
odgovori Goran na<br />
vprašanje o velikosti<br />
projektov. Vedno znova<br />
iščejo sodelovanje<br />
in se prav dobro<br />
zavedajo, da znajo<br />
z majhno količino<br />
osnovnih sredstev<br />
veliko narediti. Med<br />
dosedanjimi projekti<br />
bi izpostavili večje<br />
število stanovanjskih<br />
hiš v okolici Tržiča,<br />
gradnjo skakalnic v<br />
skakalnem centru Sebenje<br />
(K-12 in K-24), gradnjo poslovne stavbe Migi d.o.o.,<br />
obnovo Kumerdejeve domačije na Bledu, prenovo<br />
objekta bivših Gorenjskih oblačil, obnovo fasade<br />
knjižnice dr. Toneta Pretnarja na Balosu, postopno<br />
prenovo ZD Tržič, doma Petra Uzarja in psihiatrične<br />
bolnišnice Begunje, popotresne obnove v Posočju,<br />
prestavitev spomenika borcem in žrtvam NOB v Križah,<br />
obnovo Ravnikarjevega spomenika NOB v Goričah,<br />
obnovo Gorenjske banke, preureditev Gorenjske<br />
banke v Gorenjski Glas v Kranju in še bi lahko naštevali.<br />
Na podlagi vseh odlik podjetja in kakovosti poslovanja<br />
ter produktov ali storitev so pridobili tudi Certifikat<br />
slovenske kakovosti, katerega nosilci so lahko samo<br />
podjetja, ki dosegajo nadpovprečne poslovne<br />
rezultate in vrhunsko kakovost. Na to so seveda<br />
upravičeno ponosni, a jim ogromno pomeni tudi<br />
počutje v firmi in kolektiv, ki je sposoben veliko<br />
narediti. Delavci po mnenju direktorja dajejo vtis<br />
zadovoljstva, kar glede na splošno plačilno stanje v<br />
gradbeni panogi veliko pomeni.<br />
Ena izmed želja za prihodnost je zagotovo tudi<br />
optimizacija in piljenje zasnovanih postopkov ter<br />
zmanjšanje odvečnih stroškov in zaostankov. A ker v<br />
svoji sredini združujejo ogromno znanja in izkušenj<br />
starejših, obenem pa še mladostno zagnanost in željo<br />
po vedno novem, jim uspeva in jim zagotovo še bo.<br />
Neža Kralj<br />
10 11
UGODNI KREDITI ZA ČLANE OOZ<br />
DDV po<br />
1.1.<strong>2011</strong> –<br />
pomembnejše<br />
spremembe<br />
Kot že v tekočem letu, nas tudi v<br />
prihajajočem <strong>2011</strong> čaka nekaj sprememb<br />
Zakona o DDV.<br />
V Uradnem listu, št. 85/2010, je bil objavljen<br />
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o<br />
davku na dodano vrednost (ZDDV-1C), ki se bo<br />
začel uporabljati s 1. 1. <strong>2011</strong>. Nekaj sprememb<br />
je pomembnih tudi za manjše davčne<br />
zavezance, navajamo jih v nadaljevanju.<br />
Organizacija kulturnih, umetnostnih, športnih<br />
ipd. prireditev<br />
Spremenjena določba 29. člena zakona<br />
pomeni, da se za storitve organizatorjev<br />
kulturnih, umetnostnih, športnih, znanstvenih,<br />
izobraževalnih, zabavnih in podobnih prireditev,<br />
ki se opravijo davčnemu zavezancu, pri določitvi<br />
kraja opravljenih storitev uporabi splošno<br />
pravilo – torej so obdavčene po kraju, kjer ima<br />
sedež prejemnik storitve. Kadar pa se te storitve<br />
opravijo osebi, ki ni zavezanec, pa se omenjene<br />
storitve obdavčijo v državi, v kateri dejansko<br />
potekajo. Na podlagi spremenjenega pravila se<br />
davčnemu zavezancu ne bo treba identificirati v<br />
drugi državi članici, če bo tam opravljal storitve<br />
za druge zavezance za DDV.<br />
Še vedno pa se te storitve, kot tudi sejmi in<br />
razstave, obdavčijo v državi, v kateri te storitve<br />
potekajo, če se za te storitve plačuje vstopnina.<br />
Pri tem ni pomembno, ali je storitev opravljena<br />
zavezancu ali nezavezancu.<br />
Spremembe davčne stopnje pri dobavi<br />
stanovanj<br />
Do sedaj se je od stanovanj, stanovanjskih in<br />
drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje,<br />
ter delov teh objektov, ki niso del socialne<br />
politike, vključno z gradnjo, obnovo in njihovimi<br />
popravili, obračunaval in plačeval davek po<br />
nižji 8,5-odstotni stopnji. Po novi ureditvi je z<br />
nižjo stopnjo obdavčena zgolj dobava tistih<br />
stanovanj, stanovanjskih hiš in drugih objektov,<br />
ki so namenjeni za trajno bivanje, ter deli teh<br />
objektov, če so del socialne politike, vključno<br />
z gradnjo, obnovo in popravili le-teh. Kako<br />
določiti, ali je stanovanje del socialne politike, pa<br />
predpisuje Pravilnik. Ta pravi, da so stanovanja<br />
del socialne politike, če v večstanovanjski hiši ne<br />
presegajo 120 m2 oziroma v individualni hiši 250<br />
m2 uporabne površine stanovanja. Uporabna<br />
površina stanovanja je seštevek površine<br />
bivalnih prostorov.<br />
Stanovanja in stanovanjske hiše so torej še<br />
naprej obdavčene po nižji stopnji, če so del<br />
socialne politike, druga novozgrajena stanovanja<br />
oziroma stanovanjske hiše pa se bodo pri prodaji<br />
obdavčevala po splošni stopnji, še naprej pa<br />
bo njihova obnova, vzdrževanje ali popravila<br />
obdavčena po nižji stopnji, toda le, če material<br />
ne bo predstavljal bistvene vrednosti dobave.<br />
Obrnjena davčna obveznost za dobave<br />
odpadkov<br />
Iz priloge zakona se črtajo naslednji odpadki:<br />
• dobava ostankov in drugega materiala, ki<br />
ga je mogoče reciklirati in vsebuje železne<br />
in neželezne kovine, njihove zlitine, žlindro,<br />
pepel, škajo in industrijske ostanke, ki<br />
vsebujejo kovine ali njihove zlitine, ter<br />
opravljanje storitev izbiranja, rezanja,<br />
ločevanja na dele in stiskanje za te izdelke;<br />
• dobava odpadkov iz železa in neželeznih<br />
kovin, kot tudi ostružkov, ostankov, odpadkov,<br />
rabljenega materiala in materiala, ki ga je<br />
mogoče reciklirati, ki vsebujejo odpadno<br />
steklo, steklo, papir, karton, lepenko, krpe,<br />
kosti, usnje, umetno usnje, pergament, surovo<br />
kožo z dlako ali brez nje, kite, tetive, motvoze,<br />
vrvi, konopce, kable, gumo in plastiko, ter s<br />
tem povezane storitve predelave;<br />
• dobava materiala, navedenega v tej prilogi,<br />
po predelavi v obliki čiščenja, loščenja, izbire,<br />
rezanja, drobljenja, stiskanja ali vlivanja v<br />
ingote;<br />
• dobava ostankov in odpadkov po obdelavi<br />
osnovnih materialov.<br />
To pomeni, da od 1. 1. naprej za navedene<br />
odpadke ne velja več obrnjena davčna<br />
obveznost, temveč se njihova dobava oziroma<br />
prodaja obdavčuje po splošni ureditvi. Na ta<br />
način zakon zožuje uporabo pravila obrnjene<br />
davčne obveznosti samo na dobave odpadkov<br />
in ostankov ter rabljenega materiala iz železa<br />
in barvnih kovin ter dobavo pol predelanih<br />
izdelkov iz železa in barvnih kovin ter s tem<br />
povezane storitve predelave.<br />
Uvoz blaga, ki se nato dobavi v drugo državo<br />
članico<br />
Slovenski zakon obravnava pogoje za oproščen<br />
uvoz blaga v Slovenijo, če nato zavezanec iz<br />
druge države članice to blago prepelje v svojo<br />
državo ali drugo državo EU. Enako pravilo pa<br />
velja za slovenskega uvoznika, če to blago uvozi<br />
v drugi državi članici EU z namenom, da ga<br />
dobavi v Slovenijo. Uvoznik mora za uveljavitev<br />
oprostitve v trenutku uvoza carinskemu<br />
organu predložiti svojo identifikacijsko številko<br />
za DDV ali identifikacijsko številko svojega<br />
davčnega zastopnika, identifikacijsko številko<br />
prejemnika blaga ter dokaz, da je uvoženo blago<br />
namenjeno dobavi iz Slovenije v drugo državo<br />
članico.<br />
Odbitek DDV ob registraciji za namene DDV<br />
Iz zakona se črta določba 71. člena ZDDV-1, ki<br />
je prepovedovala odbitek DDV, če se je mali<br />
davčni zavezanec identificiral za namene DDV.<br />
Navedeni popravek zakona tako malim davčnim<br />
zavezancem omogoča odbitek vstopnega DDV<br />
od osnovnih sredstev, ki so jih imeli na zalogi na<br />
dan registracije.<br />
Višja meja za obračunavanje DDV po<br />
plačani realizaciji<br />
Davčni zavezanec lahko uporablja posebno<br />
ureditev po plačani realizaciji do zadnjega dne<br />
tistega davčnega obdobja, v katerem vrednost<br />
obdavčenih dobav v zadnjih 12 mesecih preseže<br />
400.000 eurov, brez DDV (prej 208.000).<br />
Boj proti davčnim goljufijam – solidarna<br />
odgovornost za plačilo DDV<br />
Zakon razširja solidarno odgovornost za<br />
plačilo DDV s prejemnika blaga na vse davčne<br />
zavezance, ki so udeleženi v verigi dobav ali<br />
storitev, za katere se v postopku ugotovi, da<br />
so vedeli ali bi morali vedeti da sodelujejo pri<br />
transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu<br />
DDV. Od dneva prejetja obvestila davčnega<br />
organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel,<br />
da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih<br />
namen je izogibanje plačilu DDV.<br />
Enako kot doslej pa mora davčni organ<br />
posredovati davčnemu zavezancu, kateremu<br />
je opravljena dobava, informacijo o tem, ali je<br />
njegov dobavitelj predložil obračun DDV.<br />
Vir: www.poslovni-bazar.si<br />
SLKAD ZA IZOBRAŽEVANJE<br />
DELAVCEV PRI S.P. GORENJSKE<br />
Vse, ki izobražujete delavce, obveščamo,<br />
da lahko še vedno zahtevate<br />
povračilo stroškov šolnine iz Sklada<br />
za izobraževanje delavcev pri s.p.<br />
Gorenjske. Sklad je dejansko prenehal<br />
poslovati, vendar je ostalo nekaj sredstev<br />
za izobraževanje delavcev je še na voljo.<br />
OOZ Tržič ima komisijo, ki je oblikovala<br />
novi Pravilnik za povračila sredstev.<br />
V Pravilniku je tudi nekaj novosti, saj<br />
ne predvideva povračila šolnin za<br />
višješolske, visokošolska, fakultetna<br />
šolanja. Povrnemo pa kompleten znesek<br />
tečaja iz varstva pri delu, ipd..<br />
ZAKON O MALEM DELU<br />
12<br />
13
SOCISKLAD<br />
Previdno s<br />
pismi, ki jih<br />
prejemate od<br />
Akademije<br />
za razvoj<br />
podjetništva<br />
ali Inštituta za<br />
oglaševanje<br />
nekaj podjetnikov, je prejelo pismo<br />
Akademije za razvoj podjetništva, v<br />
katerem so jih obvestili, da morajo<br />
v skladu z dogovorom po telefonu<br />
plačati račun v višini 90 evrov za objavo<br />
kontaktnih podatkov v rumenih straneh.<br />
Ker z omenjeno agencijo nikoli niso imeli<br />
nikakršnih stikov, so posumili, da gre<br />
za zavajanje oz zlorabo, in nas vprašali<br />
za nasvet, kako ravnati v omenjenem<br />
primeru.<br />
Ker se je z enakimi težavami oz. podobnim<br />
pristopom do potencialnih novih strank s strani<br />
družbe Inštitut za oglaševanje d.o.o. s sedežem<br />
na Vodnikovi cesti 8 v Ljubljani srečalo kar nekaj<br />
naših članov, so na OZS preverili, za kaj gre.<br />
Po vpogledu v poslovni register so ugotovili,<br />
da je lastnik te družbe enako kot pri družbi<br />
Akademija za razvoj podjetništva Aleš Povše iz<br />
Novega mesta, ki je hkrati prokurist omenjene<br />
družbe, njen direktor pa je Rudi Kirar iz Mirne<br />
Peči. Nekaj naših članov nas je obvestilo, da<br />
so prejeli račun Inštituta za oglaševanje s<br />
pojasnilom, da naj bi po telefonu pristali na<br />
njihovo oglaševanje, kar pa naj ne bi bilo res. Gre<br />
za primere, ko niso ničesar naročili, sploh pa ne<br />
plačljive storitve. Eventualno so bili zainteresirani,<br />
da se jim pošljejo določene informacije<br />
oziroma ponudba, v nekaterih primerih pa<br />
niso z omenjeno družbo opravili nikakršnega<br />
telefonskega pogovora.<br />
Članom, ki teh storitev niso naročili, svetujemo,<br />
da morajo vsak na ta način dobljeni račun<br />
takoj pisno (najbolje s priporočeno pošto ali<br />
celo s povratnico) zavrniti in pri tem ne plačati<br />
računa. V zavrnitvi naj jasno navedejo, da<br />
pri navedenemu podjetju niso nikoli naročili<br />
kakršnekoli storitve, zlasti ne plačljive. Svetujemo<br />
tudi, naj se odzovejo nemudoma in račun oz.<br />
druge pozive ponudnika – npr. obvestilo, takoj<br />
zavrnejo.<br />
V zadnjem času se je zgodilo že več zgoraj<br />
opisanih primerov zavajanja. Veliko pa<br />
je tudi večletnih primerov t. i. poslovnih<br />
registrov iz tujine, na primer European<br />
City Guide, Intercable Verlag, Euco Data in<br />
NovaChannel AG. Naj navedemo, kakšna je<br />
praksa poslovnega registra European City<br />
Guide: podjetnikom z navadno pošto ali po<br />
faksu pošljejo obrazec, na katerem je že izpisan<br />
naziv njihovega podjetja, zraven pa so prazne<br />
vrstice, kamor naj bi podjetnik po priporočilu<br />
in po potrebi zapisal pravilen naziv in naslov<br />
svojega podjetja, če že izpisani podatki ne<br />
držijo. Tak zapis sicer ni najbolj pomemben del<br />
tega obrazca, a kljub temu dodatno potrjuje<br />
podjetnikovo sodelovanje oziroma 'naročilo'<br />
objave njegovih podatkov v omenjenem<br />
poslovnem registru (vsaj tako si to European<br />
City Guide pozneje razlaga). Pomembna sta<br />
zlasti začetni del tega obrazca, v katerem na zvit<br />
način obljubljajo neko brezplačno storitev, ki to<br />
v resnici ni, in njegov zaključni del, v katerem se<br />
nahaja naročilo za taisto storitev objave za letno<br />
plačilo okoli 900 evrov z možnostjo odpovedi<br />
šele po treh letih trajanja pogodbe. Če pa<br />
podjetnik pogodbe ne odpove pravočasno,<br />
se le-ta avtomatično podaljša še za eno leto.<br />
Obrazec je napisan v angleškem jeziku, njegova<br />
vsebina pa je sestavljena zelo premeteno. Do<br />
sklepa, da je podpis obrazca lahko tudi naročilo<br />
storitev v smislu pogodbe, lahko pridemo le ob<br />
natančnem pregledu njegove celotne vsebine.<br />
V uvodu obrazca je namreč izrecno poudarjeno,<br />
da je brezplačna le storitev osveževanja<br />
podatkov (updating data), hkrati pa European<br />
City Guide poziva k podpisu obrazca zaradi<br />
vpisa podatkov (insertion) v njegov poslovni<br />
imenik. Gre torej za primere, ko podjetnik vrne<br />
družbi European City Guide izpolnjeni obrazec<br />
običajno misleč, da gre za brezplačno zadevo, v<br />
resnici pa je s tem naročil plačljivo storitev.<br />
Bili pa so tudi primeri, ko je družba iz Zasavja<br />
pošiljala na dom modro kuverto z odkupom, v<br />
katerih je bila koda za dostop do spletnih strani,<br />
na katerih naj bi bili na enem mestu zbrani vsi<br />
davčni predpisi v Republiki Sloveniji. Te kuverte,<br />
ki je izgledala, kot da jo pošilja DURS in da gre za<br />
uradno pošto, ki jo moraš prevzeti, posameznik<br />
ni naročil, prevzel pa jo je lahko le z odkupom.<br />
Ko jo je prevzel in plačal odkupnino pa je videl,<br />
da gre dejansko za prodajo po pošti.<br />
Imeli smo tudi primer, ko je podjetje ponujalo<br />
nepovratna evropska sredstva v zameno za<br />
predhodno plačilo lastnega deleža v višini od<br />
nekaj sto do nekaj tisoč evrov. Šlo je za prevaro,<br />
zavajanje, saj na navedeni način ni možno<br />
pridobiti evropskih sredstev. Tudi v tem primeru<br />
je bila 'ponudnik' teh sredstev družba, ki je bila<br />
tako rekoč 'le' ustanovljena in ni bilo videti, da bi<br />
poslovala v času svojega obstoja. Prav tako pa<br />
se niso oglašali na nobeno navedeno kontaktno<br />
telefonsko številko.<br />
Obrtno-podjetniška <strong>zbornica</strong> Slovenije o takšnih<br />
primerih redno obvešča in opozarja svoje člane<br />
v revijah Obrtnik, Podjetnik in glasilih območnih<br />
zbornic, kjer ves čas dajemo splošne napotke,<br />
naj člani ne podpisujejo dokumentov, katerih<br />
niso naročili, oziroma naj takoj pisno zavrnejo<br />
vse neutemeljene zahtevke. Vsekakor pa<br />
svetujemo, da vsako listino, ki jo posameznik<br />
podpiše, predhodno natančno prebere in<br />
preuči, v primerih zavajanj in/ali zlorab pa naj<br />
obvesti tudi ustrezne institucije.<br />
SPOROCITE NAM NASLOV SVOJE<br />
ELEKTRONSKE POŠTE<br />
Prejemali boste naša obvestila in vabila<br />
hitreje. Pošljete nam lahko tudi podatek<br />
o vaši spletni strani, katerega bomo<br />
objavili na spletni strani OOZ Tržič.<br />
SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE<br />
DELAVCEV PRI S.P. GORENJSKE<br />
Vse, ki izobražujete delavce, obveščamo,<br />
da lahko še vedno zahtevate<br />
povračilo stroškov šolnine iz Sklada<br />
za izobraževanje delavcev pri s.p.<br />
Gorenjske, le v primeru, da ste delavce<br />
imeli zaposlenega na. Sklad je dejansko<br />
prenehal poslovati, vendar je ostalo<br />
nekaj sredstev za izobraževanje delavcev<br />
je še na voljo. OOZ Tržič ima komisijo, ki<br />
je oblikovala novi Pravilnik za povračila<br />
sredstev. V Pravilniku je tudi nekaj<br />
novosti, saj ne predvideva povračila<br />
šolnin za višješolske, visokošolska,<br />
fakultetna šolanja. Povrnemo pa<br />
kompleten znesek tečaja iz varstva pri<br />
delu, ipd..<br />
SODELUJTE PRI PRIPRAVI<br />
ZAHTEV SLOVENSKE OBRTI IN<br />
PODJETNIŠTVA <strong>2011</strong><br />
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije<br />
že pripravljajo Zahteve slovenske<br />
obrti in podjetništva <strong>2011</strong>, ki jih bomo<br />
Vladi RS in zainteresirani strokovni<br />
javnosti predstavili na Forumu obrti in<br />
podjetništva, ki bo potekal 13. aprila<br />
<strong>2011</strong>, v Ljubljani. Vabimo vas, da tudi<br />
vi sodelujete pri nastanku publikacije<br />
in s tem pripomorete k oblikovanju<br />
kvalitetnih zahtev, ki bodo omogočale<br />
večjo konkurenčnost in produktivnost<br />
obrti in malega gospodarstva.<br />
SOCISKLAD<br />
14 15
CENIK IN RAZPORED<br />
LETOVANJA V<br />
TERMAH OLIMIA <strong>2011</strong><br />
JANUAR CENA FEBRUAR CENA MAREC CENA APRIL CENA MAJ CENA JUNIJ CENA<br />
01.01.-08.01. 42.00 29.01.-05.02. 42.00 26.02.-05.03. 42.00 02.04.-09.04. 42.00 30.04.-07.05. 50.00 04.06.-11.06. 50.00<br />
08.01.-15.01. 42.00 05.02.-12.02. 42.00 05.03.-12.05. 50.00 09.04.-16.04. 42.00 07.05.-14.05. 50.00 11.06.-18.06. 50.00<br />
15.01.-22.01. 42.00 12.02.-19.02. 42.00 12.03.-19.03. 50.00 16.04.-23.04. 42.00 14.05.-21.05. 50.00 18.06.-25.06 50.00<br />
22.01.-29.01. 42.00 19.02.-26.02. 50.00 19.03.-26.03. 50.00 23.04.-30.04. 50.00 21.05.-28.05. 50.00 25.06.-02.07. 50.00<br />
26.03.-02.04. 50.00 28.05.-04.06. 50.00<br />
JULIJ CENA AVGUST CENA SEPTEMBER CENA<br />
V ceno je všteto: najem apartmaja na dan, štiri celodnevne vstopnice za kopanje, končno čiščen<br />
OKTOBER CENA NOVEMBER CENA DECEMBER CENA<br />
02.07-09.07. 50.00 30.07.-06.08. 50.00 03.09.-10.09. 42.00 01.10.-08.10 42.00 29.10.-05.11. 50.00 03.12.-10.12. 42.00<br />
09.07.-16.07. 50.00 06.08.-13.08. 50.00 10.09.-17.09. 42.00 08.10.-15.10. 42.00 05.11.-12.11. 42.00 10.12.-17.12. 42.00<br />
16.07.-23.07. 50.00 13.08.-20.08. 42.00 17.09.-24.09. 42.00 15.10.-22.10. 42.00 12.11.-19.11. 42.00 17.12.-24.12. 50.00<br />
23.07.-30.07. 50.00 20.08.-27.08. 42.00 24.09.-01.10. 42.00 22.10.-29.10. 50.00 19.11.-26.11. 42.00 24.12.-31.12. 50.00<br />
27.08.-03.09. 42.00 26.11.-03.12. 42.00<br />
Apartma v Termah Olimia - OOZ Tržič razpolaga s počitniškimi kapacitetami v Podčetrtku – Terme Olimia in sicer s štiriposteljnim generalno prenovljenim apartmajem<br />
v VASI LIPA. Cena najema je ostala nespremenjena ( 42 € ali 50 € na dan) v ceno so vključene tudi štiri vstopnice in končno čiščenje, v kolikor letujete cel teden.<br />
OOZ Tržič je vsem članom poslala razpis in cenik, prijave pa nam čimprej pošljite na naslov: OOZ Tržič, Predilniška 8, Tržič.<br />
16 17
GOSPODARSKI KRIMINAL<br />
Inšpekcijski<br />
nadzori<br />
stavbnega<br />
pohištva<br />
v letu<br />
<strong>2011</strong>-pozor!<br />
Informacija iz<br />
tržnega<br />
inšpektorata<br />
RS<br />
Tržni inšektorat RS med drugim izvaja<br />
tudi nadzor nad spoštovanjem in<br />
izvrševanjem določil Zakona o gradbenih<br />
proizvodih (Uradni list RS, št. 52/2000<br />
IN 110/2002 – v nadaljevanju ZGPro) ter<br />
njegovih podzakonskih aktov.<br />
Tržni inšpektorji Tržnega inšpektorata RS bodo<br />
v skladu s svojimi pooblastili v letu <strong>2011</strong> med<br />
drugimi izvajali tudi sistematične nadzore nad<br />
dejanjem v promet gradbenih proizvodov iz<br />
skupine stavbenega pohištva, za katere veljajo<br />
objavljeni in obvezni harmonizirani standardi.<br />
Gradbeni proizvodi morajo za dajanje v<br />
promet ustrezati veljavnim predpisom: Zakon<br />
o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št.<br />
52/2000 IN 110/2002 – v nadaljevanju ZGPro),<br />
ki povzema zahteve evropske Direktive o<br />
gradbenih proizvodih (Constructional products<br />
directiv, 89/106/EEC), Pravilniku o potrjevanju<br />
skladnosti in označevanju gradbenih proizvodov<br />
(Uradni list RS, št. 54/01 – v nadaljevanju<br />
Pravilnik) ter v Odredbi o seznamu standardov,<br />
katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti<br />
gradbenih proizvodov z zahtevami Zakona<br />
o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št.<br />
94/2010 – v nadaljevanju Seznam) objavljenim<br />
hormoniziranim standardom SIST EN za<br />
proizvod.<br />
Po ZGPro je gradbeni proizvod vsak proizvod,<br />
ki je izdelan za trajno vgradnjo v gradbene<br />
objekte in je lahko dan v promet, če je skladen<br />
s tehnično specifikacijo iz 6. člena (ti proizvodi<br />
morajo biti tudi CE označeni) ali iz 7. člena (ne<br />
smejo biti CE označeni) Zakona o gradbenih<br />
proizvodih.<br />
Harmonizirani standardi za gradbene proizvode<br />
iz skupine stavbnega pohištva, določajo<br />
zahtevane lastnosti, preskusne metode, sisteme<br />
potrjevanja skladnosti, predpisane listine o<br />
skladnosti ter označevanje proizvodov.<br />
Po teh standardih, ki so za dajanje v promet<br />
gradbenih proizvodov po preteku prehodnega<br />
obdobja obvezni, mora proizvajalec ali njegov<br />
zakoniti zastopnik po izvedenih harmoniziranih<br />
postopkih ugotavlja skladnost, si pridobiti<br />
certifikat ali poročilo, če je tako predpisano in<br />
pred dajanjem proizvodov v promet, potrditi<br />
skladnost gradbenega proizvoda z izdano ES<br />
izjavo o skladnosti ter označiti proizvod s CE<br />
oznako in predpisanimi informacijami.<br />
Obveznost uvoznikov in distibuterjev je, da<br />
zagotovijo, da proizvodi, ki jih dajo v promet<br />
ustrezajo zgoraj opisanim zahtevam.<br />
V kolikor gre za proizvod, za katerega pravilno<br />
uporabo je potrebno poznavanje lastnosti<br />
proizvoda in namen uporabe in se prodaja<br />
potrošnikom, mu morajo biti priložena tudi<br />
ustrezna navodila za uporabo in / ali vgradnjo v<br />
celoti v slovenskem jeziku (2. in 33. člen Zakona<br />
o varstvu potrošnikov).<br />
Več o zahtevah za gradbene proizvode si<br />
lahko preberete tudi v odgovorih na pogosta<br />
vprašanja na: http://www.ti.gov.si/si/pogosta_<br />
vprasanja/gradbeni _proizvodi/.<br />
V želji po čim večjem številu skladnih gradbenih<br />
proizvodov v prometu predlagamo, da z zgoraj<br />
navedenim in z zahtevami glede predpisane<br />
obvezne uporabe harmoniziranih standardov<br />
za proizvode iz »skupine« stavbnega pohištva,<br />
seznanite vse vaše člane.<br />
Vici<br />
SUBJEKT<br />
Učiteljica je pri uri slovenščine na<br />
tablo napisala stavek:<br />
"Reven moški je umrl zaradi lakote."<br />
"Peter, kje je subjekt?" je vprašala.<br />
"Verjetno na pokopališču!"<br />
BRISALCI<br />
Ko je Tone izstopil iz pravkar<br />
parkiranega avta mu je mimoidoči<br />
dejal:<br />
"Brisalce ste pozabili izklopiti!"<br />
"Je že v redu. Vedno jih pustim<br />
vklopljene, da mi policisti ali<br />
komunalni redarji ne morejo zatakniti<br />
parkirne listke za brisalce."<br />
NUJNO POPRAVILO<br />
"Oprostite, kje stanujejo Kovačevi?"<br />
vpraša vodovodni instalater<br />
stanovalca v bloku.<br />
"Preselili so se pred tremi meseci in ne<br />
stanujejo več tukaj."<br />
"No, lepa reč. Kličejo me, da je nujno,<br />
potem jih pa ni!"<br />
KORIST<br />
Zavarovalniški zastopnik je obiskal<br />
kmeta in mu predlagal zavarovanje<br />
hiše proti požaru. Sklenila sta<br />
zavarovanje, že čez teden dni pa je<br />
kmetu pogorela hiša. Zavarovalniški<br />
zastopnik je kalkuliral in računal in<br />
prišel do spoznanja, da ima od tega<br />
požara tudi on korist.<br />
Naslednji mesec je zopet obiskal<br />
kmeta in mu predlagal, da kasko<br />
zavaruje svoj avto. Kmet ga je, glede<br />
na izkušnje s hišo, takoj zavaroval<br />
in še isti mesec naredil totalko.<br />
Zavarovalniški zastopnik je zopet<br />
izračunal, da ima spet korist od tega<br />
zavarovanja tudi on. In spet se je<br />
oglasil pri kmetu. Predlagal mu je, da<br />
sklene življenjsko zavarovanje in kmet<br />
ga je rade volje sklenil. Čez teden dni<br />
je umrl...<br />
DELOVNO MESTO<br />
18 19