Obvestila januar 2012 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

Obvestila 1/2012
O B M O Č N A O B R T N O - P O D J E T N I Š K A Z B O R N I C A T R Ž I Č
T I S K O V I N A
Poštnina plačana pri pošti Tržič
predstavlja se
Gotovinska plačila -
pravne osebe
M A R J A N
R O Z M A N

URADNE URE ZBORNICE:
Ponedeljek 8 – 12
Sreda 8 – 16
Petek 8 – 12
Iz vsebine
Mesečni podatki za obračun plač in drugih prejemkov.. . . . . . . . . . . . . . 3
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4
Gotovinska plačila. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
M-1 obrazci .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
Mesečni podatki za obračun
plač in drugih prejemkov
obračunski mesec: december 2011
Podatki o delovnih urah dejanski prazniki skupaj
Delovni dnevi 21 1 22
Število ur za obračun (40 urni delavnik) 168 8 176
PODATKI ZA OBRAČUN PLAČ
PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI ČLANOV
V Obvestilih in Tržičanu je možna predstavitev
dejavnosti firme. Predstavitev članov, ki imajo
poravnano članarino zbornici je brezplačna.
Forum socialnega podjetništva .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
Mala in velika podjetja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
Predstavlja se Marjan Rozman.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
Osnovni podatki za obračun plač
Povprečna bruto plača v RS za SEPTEMBER 2011
1.510,44 EUR
Prva objava povprečne plače v RS (Statistični urad RS) 15.12.2011
Uradna objava povprečne plače v RS (Uradni list RS)
np
Splošna davčna olajšava (mesečni znesek)
261,96 EUR
Dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom
6,12 EUR
Minimalni znesek za prehrano med delom
3,56 EUR
Najnižja bruto pokojninska osnova
852,40 EUR
Faktor revalorizacije za refundiranih obračun boleznin 1,0000
Minimalna plača
748,10 EUR
Zajamčena plača
237,73 EUR
Izhodiščna plača splošne kolektivne pogodbe
368,90 EUR
Minimalni znesek regresa za letni dopust
748,10 EUR
Maksimalni znesek regresa za letni dopust
1.053,26 EUR
Terme Olimia.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Izdaja:
OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA
ZBORNICA TRŽIČ
Trg svobode 1
4290 Tržič
tel.: 04/592 33 40
gsm: 031/365 842
fax: 04/596 30 20
davčna št.: 78405408
transakcijski račun pri ABANKI D.D.
Ljubljana
št. 05100-8010006221
Sedmi okvirni program .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
Prodaja potrošnikom.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Mediacija.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
E-podjetnik .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
LOS .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
Član - članu .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Vici .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Lestvica za obračun akontacije dohodnine
razred osnova nad osnova do odstotek znesek
1 0,00 EUR 636,20 EUR 16,00% 0,00 EUR
2 636,21 EUR 1.272,40 EUR 27,00% 101,79 EUR
3 1.272,41 EUR - 41,00% 273,57 EUR
e-pošta:
aleksandra.kojic@ozs.si
Izhaja enkrat mesečno
v nakladi 380 izvodov.
Glasilo je brezplačno
za člane zbornice.
Tisk:
Tiskarna Uzar Tržič
3

PRISPEVKI
Prispevki za socialno
varnost samozaposlenih
december 2011
1.510,44*
Nad 62.784,96
Nad
53.815,68
do vključno
62.784,96
Nad
44.846,40
do vključno
53.815,68
NNad
35.877,12
do vključno
44.846,40
Nad
26.907,84
do vključno
35.877,12
Nad 17.938,56
do vključno
26.907,84
Nad 8.536,36
do vključno
17.938,56***
Do vključno
8.536,36**
Dosežena osnova v EUR za leto
2009 (v EUR)
60 % PP 90 % PP 120 % PP 150 % PP 180 % PP 210 % PP 240 % PP
Bruto zavarovalna osnova v EUR znesek
veljavne min.
plače
748.10 906.26 1,359.40 1,812.53 2,265.66 2,718.79 3,171.92 3,625.06
Prisp. zavarovanca za PIZ 15.50% 115.96 140.47 210.71 280.94 351.18 421.41 491.65 561.88
Prisp. delodajalca za PIZ 8.85% 66.21 80.20 120.31 160.41 200.51 240.61 280.71 320.82
Skupaj prispevki za PIZ 182.17 220.67 331.02 441.35 551.69 662.02 772.36 882.70
Prisp. zavarovanca za ZZ 6.36% 47.58 57.64 86.46 115.28 144.10 172.92 201.73 230.55
Prisp. delodajalca za ZZ 6.56% 49.08 59.45 89.18 118.90 148.63 178.35 208.08 237.80
Prisp. za poškodbe pri delu 0.53% 3.96 4.80 7.20 9.61 12.01 14.41 16.81 19.21
Skupaj prispevki za ZZ 100.62 121.89 182.84 243.79 304.74 365.68 426.62 487.56
Prisp. zavarovanca za starš. var. 0.10% 0.75 0.91 1.36 1.81 2.27 2.72 3.17 3.63
Prisp. delodajalca za starš. var. 0.10% 0.75 0.91 1.36 1.81 2.27 2.72 3.17 3.63
Prisp. zavarovanca za zaposl. 0.14% 1.05 1.27 1.90 2.54 3.17 3.81 4.44 5.08
Prisp. delodajalca za zaposl. 0.06% 0.45 0.54 0.82 1.09 1.36 1.63 1.90 2.18
Skupaj drugi prisp. 3.00 3.63 5.44 7.25 9.07 10.88 12.68 14.52
PRISPEVKI SKUPAJ 285.79 346.19 519.30 692.39 865.50 1,038.58 1,211.66 1,384.78
*Povprečna bruto plača za oktober 2011 (PP), v EUR (končni podatki)
**Minimalna plača za leto 2010
***Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2010, v EUR (končni podatki)
Zavezanec plača prispevke do 15. 1. 2012; v enakem roku mora pristojnemu davčnemu uradu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu
OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada.
Gotovinska
plačila -
pravne osebe
V Uradnem listu 101/2011 z dne 12.12.2011
je bil objavljen Pravilnik o spremembah in
dopolnitvah pravilnika o izvajanju zakona
o davčnem postopku.
Pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu, to je 27.12.2011. S
spremembo 23.a člena, ki ureja katerih
dohodkov izplačevalec ni dolžan nakazovati
na transakcijski račun fizičnih oseb, ampak jih
lahko izplača v gotovini, ter do katere višini
lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik
plačuje blago in storitve drugim pravnim
oseba in samostojnim podjetnikom, je
uveljavljeno:
Plačila za dobavljeno blago in opravljene
storitve d.o.o. ali s.p. ni dolžna nakazati na
transakcijski račun d.o.o. ali s.p., če posamično
plačilo ne presega 50 evrov (prej 420,00 €).
Vir: poslovni-bazar.si
Novi DDV
obrazci -
začetek njihove
uporabe
5. 10. 2011 je bil v Uradnem listu RS, št.
78/11, objavljen Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o davku na dodano
vrednost (ZDDV-1E), ki je začel veljati in
se uporabljati 20. oktobra 2011. Nekatere
zakonske določbe se začnejo uporabljati
naslednje leto oziroma v začetku leta 2013.
17. 10. 2011 je bil v Uradnem listu RS, št. 82/11
(82/11), objavljen Pravilnik o spremembah
in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju
Zakona o davku na dodano vrednost, ki
je začel veljati 20. oktobra 2011, razen 20.
člena, ki začne veljati 1. julija 2012. Nekatere
določbe pravilnika se začnejo uporabljati
naslednje leto oziroma v začetku leta
2013. S spremembo DDV zakonodaje bo
omogočena avtomatizacija vseh procesov
DDV, torej pošiljanje vseh dokumentov v
elektronski obliki.
Vir: www.podjetniski-portal.si, Moj spletni priročnik
Prihodnost
sistema
davka na
dodano
vrednost v EU
Evropska komisija je sprejela sporočilo
o prihodnosti sistema davka na dodano
vrednost – DDV. V njem so zajete osnovne
značilnosti novega sistema DDV ter
prednostni ukrepi za enostavnejši,
učinkovitejši in zanesljivejši sistem DDV
v EU.
Predlagani novi sistem DDV se osredotoča
na tri glavne cilje. Prvič, da mora biti
sistem DDV prijaznejši podjetjem, saj bi
enostavnejši in preglednejši sistem DDV
zmanjšal administrativna bremena podjetij
in spodbudil čezmejno trgovino, kar bo
prispevalo k rasti.
GOTOVINSKA PLAČILA
4 5

M-1 OBRAZCI
Drugi cilj je učinkovitejši sistem DDV, ki bo
podpiral prizadevanja držav članic za fiskalno
konsolidacijo in trajnostno gospodarsko rast.
Razširitev davčnih osnov in omejitev uporabe
znižanih davčnih stopenj bi lahko ustvarili
nove prihodke za države članice brez potrebe
po zvišanju stopenj.
Tretji cilj je preprečiti velike izgube prihodkov
zaradi neplačanega DDV in goljufij,
saj se ocenjuje, da trenutno okoli 12 %
celotnega DDV, ki bi moral biti plačan, ni
bilo pobranega. Komisija bo zato leta 2012
predlagala uvedbo mehanizma za hitro
odzivanje, da se izboljša odziv držav članic
na domnevne goljufije, raziskala pa bo tudi,
ali je treba okrepiti mehanizme za boj proti
goljufijam, in preučila možnost uvedbe
čezmejne revizorske skupine za izboljšanje
nadzora.
Komisija je poleg tega ugotovila, da vprašanje
prehoda na sistem DDV z obdavčitvijo po
načelu porekla ni več relevantno. DDV se
bo še naprej pobiral v namembni državi
(tj. državi, kjer potrošnik živi), Komisija pa
bo razvijala sodoben sistem DDV Evropske
unije, ki bo temeljil na obdavčitvi po načelu
porekla.
Sporočilo predvideva tudi pregled sistema
stopenj DDV na podlagi naslednjih vodilnih
načel: ukinitev znižanih stopenj, ki ovirajo
dobro delovanje notranjega trga; ukinitev
znižanih stopenj za blago in storitve, poraba
katerih se odvrača z drugimi politikami
EU; ter določanje iste stopnje DDV za
podobno blago in storitve ter upoštevanje
tehnološkega napredka v zvezi s tem.
Komisija bo ta pregled začela leta 2012 in po
posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in
državami članicami pripravila predloge do
konca leta 2013.
Vir: www.podjetniski-portal.si,
Moj spletni priročnik
Podjetniki,
čimprej nujno
preglejte
svoje M-1
obrazce!
O spremembah na področju obveznih
socialnih zavarovanj smo v začetku
letošnjega leta že pisali. Ker pa se bliža
čas, ko bodo v veljavo tudi v praksi stopile
spremembe urejanja obveznih socialnih
zavarovanj, vam v nadaljevanju pošiljamo
še bolj podrobno obrazložitev.
Uveljavitev Zakona o urejanju trga dela
prinaša bistvene spremembe za lastnike
enoosebnih in večosebnih družb ter zavodov,
ki so bili do sedaj v obvezna zavarovanja
prijavljeni na podlagi 040. Predlagamo, da
čimprej NUJNO pregledate svoje M-1 obrazce
(Potrdilo o prijavi podatkov o pokojninskem
in invalidskem, ter zdravstvenem zavarovanju
ZZZS) – in sicer rubriko Podlaga za
zavarovanje.
Vsem lastnikom enoosebnih družb (samo
en 100 % lastnik in direktor, ki je zaposlen
v družbi) ki imajo že sedaj podlago za
zavarovanje 040 in so vstopili v zavarovanje
pred letom 2011, bo zavod uskladitev
zavarovalnih podlag uredil sam – avtomatsko
bodo podlago 040 razširili oz. razdelili na
040 in 112 (podlaga za zavarovanje za primer
brezposelnosti)
Vsi lastniki, ki pa imajo vpisano podlago
za zavarovanje 001, pa morajo OBVEZNO
najkasneje do 31.12.2011 na zavodu za
zdravstveno zavarovanje SAMI urediti svoje
zavarovanje. Zavarovali vas bodo na podlago
040 in če boste zahtevali tudi na podlago
112 (podlaga za zavarovanje za primer
brezposelnosti).
Največja sprememba za 100% lastnike
enoosebnih družb in zavodov pa je :
-zavezanec za zavarovanje ni več družba,
ampak fizična oseba
-obrazce za prispevke (OPSVL) morate na
e-davke oddajati sami (lahko pooblastite
računovodski servis, da to stori v vašem
imenu), sami pa boste morali tudi nakazovati
prispevke za obvezna socialna zavarovanja iz
svojih TRR.
-iz podjetja si ne morete več izplačevati plače
ampak lahko s podjetjem sklenete pogodbo
o poslovodenju in dohodke prejemate na
podlagi le-te (po pogodbi o poslovodenju
vam nakazuje podjetje neto izplačilo,
oddaja za vas REK-1 obrazec, izplačuje 25%
dohodnino ) - celoten bruto znesek nakazil
je 100% strošek podjetja, vaši prispevki, ki jih
plačujete sami, pa niso več strošek podjetja. V
praksi si bruto znesek izplačila po poslovodni
pogodbi lahko zvišate za znesek prispevkov,
v tem primeru so tudi prispevki posredno
upoštevani kot strošek podjetja in tudi
davčno priznani. Tu vas moramo opozoriti,
na določitev višine prispevkov, ki se bo po
zakonu določala glede na bruto dohodek,
prejet za vodenje poslovnega subjekta
(vas kot fizične osebe), ki so bili izplačani
v preteklem letu (torej na podlagi zadnje
dohodninske odločbe).
V primeru lastnikov večosebnih družb (tam
kjer je več lastnikov), pa morate ravno tako
pregledati svoje M-1 obrazce, saj obstaja
možnost, da so vas v preteklosti zavarovali
na podlago 040. Poslovodje družbeniki
večosebnih družb, ki so bili pred 1.1.2011
zavarovani na podlagi 040 bodo namreč
ostali zavarovani enako kot doslej. Prenos
zavarovanja za brezposelnost iz podlage
040 na 112 bo opravil ZZZS. Poslovodja
družbenik večosebne družbe se lahko
zavaruje na podlagi 001 – s sklenjenim
delovnim razmerjem ali pa na podlagi
040 – s civilnopravno sklenjeno pogodbo
o poslovodenju. V primeru zavarovanja na
podlagi 001, lastniki–družbeniki med seboj
sklenejo pogodbe o zaposlitvi, ter popravijo
na Zavodu za zdravstveno zavarovanje svoj
M-1 obrazec na podlago v zavarovanje na
001, kar pomeni normalno zaposlitev in
prejemanje plače iz podjetja.
Vir: poslovni-bazar.si
Ustanovljen
slovenski
forum
socialnega
podjetništva
10. 12. 20011 so na ustanovni skupščini
ustanovili Slovenski forum socialnega
podjetništva, ki bo imel sedež v Mariboru.
Namen foruma je povezovanje in
sodelovanje vseh zainteresiranih za razvoj
socialnega podjetništva v Sloveniji.
V forum se lahko vključijo nevladne
organizacije, podjetja, zasebne institucije,
predstavniki državnih in lokalnih institucij,
humanitarne organizacije in vsi posamezniki,
ki želijo prispevati in sodelovati pri razvoju
socialnega podjetništva.
Cilj foruma je pospešen razvoj socialne
ekonomije, ki bo z uporabo novih poslovnih
modelov razvijala nove zaposlitvene
priložnosti in kvalitetna delovna mesta,
pomagala zajeziti sivo ekonomijo in delo
na črno, razvila nove priložnosti za mlade
pri iskanju prve zaposlitve in druge ranljive
skupine.
FORUM SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA
6 7

MALA IN VELIKA PODJETJA
V bodoče naj bi ta forum poleg zastopanja
interesov socialnih podjetij na državni in
mednarodni ravni deloval tudi kot zbornica,
ki bi socialnim podjetjem nudila različne
skupne storitve in produkte, da bi se ta
podjetja lažje prebijala na trg.
Vir: www.podjetniski-portal.si, Moj spletni priročnik
Mala in
velika
podjetja -
prednosti in
slabosti
Opredelitev malega oziroma velikega
podjetja je poznan vsem. Kakšne pa
so razlike med temi podjetji v praksi, je
vprašanje, ki smo si ga zastavili v tem
prispevku. Zato si bomo v nadaljevanju
pogledali nekaj primerjav med malim
in velikim podjetjem, ki so del dnevnih
aktivnostih vsake delovne organizacije.
Razvrščanje je zakonsko pogojeno v Zakonu
v gospodarskih družbah. V 55. členu Zakona
o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list
RS št. 42/2006) in v 3. členu popravka tega
zakona (ZGD-1B, Uradni list RS št. 62/2008) so
definirani pojmi oziroma je podana razlaga
razdelitve podjetij na mikro, majhne, srednje
oziroma velike družbe. In pravi:
Družbe se pri uporabi tega zakona razvrščajo
na mikro, majhne, srednje in velike družbe
z uporabo navedenih meril na bilančni
presečni dan letne bilance stanja:
• povprečno število delavcev v poslovnem
letu,
• čisti prihodki od prodaje, in
• vrednost aktive.
Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od
teh meril:
• povprečno število delavcev v poslovnem
letu ne presega deset,
• čisti prihodki od prodaje ne presegajo
2.000.000 eur, in
• vrednost aktive ne presega 2.000.000 eur.
Majhna družba je družba, ki ni mikro
družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje
dve od teh meril:
• povprečno število delavcev v poslovnem
letu ne presega 50,
• čisti prihodki od prodaje ne presegajo
8.800.000 eur, in
• vrednost aktive ne presega 4.400.000 eur.
Srednja družba je družba, ki ni mikro
družba po drugem odstavku tega člena ali
majhna družba po prejšnjem odstavku, in ki
izpolnjuje dve od teh meril:
• povprečno število delavcev v poslovnem
letu ne presega 250,
• čisti prihodki od prodaje ne presegajo
35.000.000 eur, in
• vrednost aktive ne presega 17.500.000 eur.
Velika družba je družba, ki ni mikro družba
po drugem odstavku tega člena ali majhna
družba po tretjem odstavku tega člena ali
srednja družba po prejšnjem odstavku.
Družbe se v skladu z merili iz prejšnjih
odstavkov razvrščajo ali prerazvrščajo na
mikro, majhne, srednje in velike družbe na
podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih
let na bilančni presečni dan bilance stanja.
Določbe tega zakona in drugih predpisov, ki
se nanašajo na majhne družbe, se uporabljajo
tudi za mikro družbe, razen če ta zakon in
drugi predpisi ne določajo drugače.
Marketing:
Upravljanje:
Notranje
komunikacije:
Kvalificirana
tehnična delovna
sila:
Zunanje
komunikacije:
Finance:
Ekonomika
obsega in
sistemski pristop:
Rast:
Patenti:
Uradni predpisi:
Mala podjetja
Sposobnost hitrega reagiranja na hitro
spreminjajoče zahteve trga.Slabost - Tržni
nastopi v tujini znajo biti zelo dragi.
Odsotnost birokracije. Dinamični, podjetni
managerji reagirajo na nove priložnosti in so
pripravljeni prevzemati riziko
Učinkovite in neformalne komunikacijske
mreže. Omogočajo hitre odzive na
reševanje notranjih problemov. Zagotavljajo
sposobnost za hitro prilagajanje
spremembam okolju.
Slabost - Pogosto primanjkuje primernih
tehničnih specialistov.
Slabost - Pogosto primanjkuje časa ali
virov za identifikacijo in rabo zunanjih virov
znanstvenih in tehnoloških ekspertiz.
Slabost - Lahko se spopadajo z velikimi
težavami pri privabljanju kapitala,
zlasti rizičnega. Inovacije predstavljajo
nesorazmerno veliki finančni riziko.
Nesposobni razprostreti riziko po portfelju
projektov.
Slabost - Na nekaterih področjih tvori
ekonomija obsega pomembno vstopno
oviro za majhna podjetja. Nesposobnost
ponuditi integralne proizvodnje linije ali
sisteme.
Slabost - Lahko se spopadajo s težavami
pri pridobivanju zunanjega kapitala,
potrebnega za hitro rast. Podjetni managerji
so včasih nesposobni obvladovati
naraščajočo kompleksnost organizacije.
Slabost - Lahko se spopadajo s problemi
obvladovanja patentnega sistema. Ne
morejo si privoščiti časa ali stroškov, ki jih
zajema patentni proces.
Slabost - Pogosti ne morejo obvladovati
kompleksnosti predpisov. "Stroški
predpisov" na enoto so za majhna podjetja
pogosto visoki.
Velika podjetja
Vsestranske distribucije in servisen
zmogljivosti. Visoka stopnja tržne moči z
obstoječimi izdelki.
Profesionalni managerji so sposobni
nadzirati kompleksen organizacije in
uvajati strategije. Slabost - Lahko trpijo za
preveliko birokracijo. pogosto kontrolirajo
računovodje, ki odklanjajo riziko. Managerji
lahko postanejo "administratorji", ki jim
manjka dinamizma glede novih priložnosti.
Slabost - Notranje komunikacije so pogosto
okorne, kar lahko vodi v počasno reagiranje
na zunanje izzive in priložnosti.
Sposobnost, da pritegnejo visoko
izobražene tehnične specialiste.
Sposobni "priključiti" se na zunanje vire
znanstvenih in tehnoloških ekspertiz. Lahko
si privoščijo informacijski in knjižničarski
servis. Lahko kupijo pomembne tehnične
informacije in tehnologijo.
Sposobni izposojati si na trgu kapitala.
Sposobni razprostreti riziko po portfelju
projektov. Bolj sposobni financirati
diverzifikacijo v nove tehnologije in nove
trge.
Sposobnost doseganja ekonomije obsega
v proizvodnji in marketingu. Sposobnost
ponujati paleto Komplementarnih izdelkov.
Sposobnost potegovati se za velike ključne
projekte.
Sposobni financirati ekspanzijo proizvodne
baze. Sposobni financirati rast skozi
diverzifikacijo in prevzeme.
Sposobni zaposliti patentne specialiste.
Lahko si privoščijo pravdanje za zaščito pred
kršenjem patentnih pravic.
Sposobni financirati pravne servise, da
bi obvladovali kompleksen zahteve
uradnih predpisov. Lahko razpršijo "stroške
predpisov".
MALA IN VELIKA PODJETJA
8
9

MARJAN ROZMAN s.p.
V tokratni številki se predstavlja Marjan Rozman, obrtnik
s tisoč in eno idejo in pravo umetniško žilico. Po izobrazbi
je avtomehanik, vendar to še zdaleč ni njegova edina obrt.
Vstopiti v njegovo delavnico, kjer pričakuješ pač avtomobile in
gume, je pravo doživetje, saj na enem mestu najdeš še izdelke
zidarjev, kovačev in drugih umetnikov.
Sprehod po delavnici odkrije še mnogo prodajnih produktov,
kot so EPS vogalniki v različnih debelinah, PU vložki ter EPS
rezalniki za rezanje stiropora z vročo žico, po katerih je še vedno
veliko povpraševanja, vendar jih bo Marjan zaradi preobilice
dela umaknil iz prodaje. Najdemo še kovinske stolice ter velike
črke za napise oziroma logotipe iz stiropora. Tu so še tako
imenovani »bozetoni« oziroma okrasni predmeti iz lahkega
betona, ki nastane z mešanico zdrobljenega stiropora, cementa
in vode. Maso nato vlije v kalupe, kje nastajajo čudovite slike in
drugi okrasni predmeti, ki imajo videz staranega lesa ali železa,
vendar so peresno lahki in veliko bolj obstojni.
zahtevnejši del naroči tudi po katalogu, saj bi bilo z domačo
izdelavo precej več stroškov, sicer pa ima za rezanje, sekanje in
zvijanje doma kar nekaj strojev.
Po končani šoli je Marjan sprva delal doma, »fušal«, kot pravi
sam. Iz gospodarskega poslopja ob hiši je tako počasi nastajala
avtomehanična delavnica, ki je kmalu zavzela ves prostor. Kljub
vse večjemu številu stalnih strank, ki so kaj kmalu ugotovile, da
kvaliteta ni nujno pregrešno draga, se Marjan najbolj zanese
nase in verjame, da z veliko volje zmore sam, zato nikoli ni
razmišljal, da bi zaposlil še kakšnega delavca. Vsakega dneva
dela mu je škoda, zato tudi sejme obiskuje le redko. Sicer v
svoji delavnici nudi popoln servis jeklenih konjičkov, vse od
kontrole, popravila in menjave olja, filtrov, zavor, izpušnih
sistemov, delov podvozja, žarnic, akumulatorjev, brisalcev, alu
in jeklenih platišč do druge opreme. Opravlja tudi vulkanizerske
storitve - lahko se pohvali s stalno zalogo avtoplaščev Matador
in nekoliko dražjih Vredestein, pa tudi ostale znamke naroči
po potrebi in želji kupca. »Tudi druge dele, predvsem izpušne
sisteme, imam stalno na zalogi, česar nimam, navadno lahko
pridobim v enem dnevu«, zagotavlja Marjan.
Marjan je ponosen na svoje delo in predvsem na odnos s
strankami. »Za vsakogar se maksimalno potrudim in menim,
da to veliko šteje«, razlaga in doda, da v kolikor česar ne zna ali
ne more, stranki to tudi iskreno pove in ji svetuje, kako naprej.
Sicer opaža, da bi ljudje najraje, da bi jim vgradil najcenejše
dele, vendar vsakega opozori, da so razlike v ceni pri rezervnih
delih manjše, kot so razlike v kvaliteti.
In kot sem omenila že v uvodu, Marjan še zdaleč ni samo
avtomehanik! Razkošno okrašene hiše so od nekdaj burile
njegovo domišljijo in ob gradnji svoje hiše je Marjan razvil
primitivno, a učinkovito tehnologijo izdelave dekorativnih
fasadnih profilov iz ekspandiranega polistirena (širše znanega
stiropora), ki jo je nato izpopolnil do te mere, da je primerna
tudi za prodajo. Domači mojster si na terenu ogleda hišo,
dopolni željo stranke z svojo domišljijo, zamisel realizira s
pomočjo strojev in izvirna okrasitev hiše je tu. Njegovi kupci so
fasaderji pa tudi individualne stranke, ki želijo, da ima njihova
stavba poseben čar, saj je le-ta kot vizitka ali odraz osebnosti
ljudi, ki v njej bivajo. Stropni, kapni, okenski, podokenski,
vogalni profili, stebri, plošče in še bi lahko naštevali - delavnica
je polna različno oblikovanih štukatur, ki čakajo na kupce.
Profili se na fasado le prilepijo, odporni so na vremenske vplive,
UV žarke in nudijo dober oprijem zaključnim barvam. Po želji
profile obdela tudi z marmornim peskom v več kot dvajsetih
različnih barvnih mešanicah marmornih granulatov.
Marsikomu se zdi železo hladen in brezizrazen material,
a Marjan v njem vidi posebno lepoto. Ob vseh izdelkih, ki
nastajajo v delavnici v Križah, najde čas tudi za kovane izdelke
predvsem manjših dimenzij. Izdeluje posebne ograjice
na oknih, rešetke, železne karnise, ki z ostrimi konicami
spominjajo na rimske čase, izdelke umetnega kovaštva in
starinska kovana ogledala. Za izdelavo slednjih najraje poišče
zarjavelo ploščato železo ali po domače »flohajzn«, ki ga najprej
potolče, temeljito pobrusi, zavari v okvir, doda kovane okraske
in polakira. Tako predelano ogledalo se čudovito poda tako
med starinsko, kot tudi med moderno pohištvo. Včasih kakšen
In čeprav je dejaven na toliko področjih, komerciala še vedno
šepa. Reklama mu ne gre od rok, zato le malokdo ve, kaj vse
pravzaprav izdeluje. V novem letu je njegova želja predvsem
izpiliti vse tri dejavnosti, s svojim delom seznaniti širšo javnost
in postaviti spletno stran še za kovane izdelke. Trenutno o tem
vsestranskem mojstru in njegovih ročnih spretnostih lahko
beremo le na naslovu www.klarsystems.com, kje predstavlja
predvsem dekorativne profile, z ogromno mero entuziazma in
veselja pa ne dvomim, da bo kmalu tudi širše znan.
Neža Kralj

TERME OLIMIA
OBRTNIKI IN PODJETNIKI NE PREZRITE!
RAZPIS ZA LETOVANJE V TERMAH OLIMIA 2012
V letu 2012 za najem apartmaja veljajo novi razpisni pogoji. Upravni odbor OOZ Tržič
je sprejel sklep, da letos pavšala za kopanje zaradi visoke, zopet povišane cene
ne kupimo. V dveh letih je cena pavšala zrasla za skoraj 20%, zato ob povprečni letni
zasedenosti in cenah, ki so veljale za leto 2011 ustvarjamo velik minus. Ker se komercialna
dejavnost, kamor spada tudi oddajanje apartmaja v najem, ne sme pokrivati iz sredstev
obvezne članarine, je bil upravni odbor v to odločitev dobesedno prisiljen.
OOZ Tržič daje v najem generalno prenovljen, vrhunsko opremljen apartma, ki sicer
ne vključuje kart za kopanje, je pa cena za 42% nižja kot do sedaj.
Kdor bo želel uporabljati bazene v sklopu term, bo to doplačal na bazenu, verjamemo pa, da
bo to še zmeraj cenovno ugodneje kot do sedaj.
V Podčetrtku poleg kopanja v bazenih lahko počnete še veliko drugih stvari.
Neokrnjena narava, dobro urejene poti, lepota krajev, odlična kulinarika in kapljica vas bo kar
popeljala tudi na potep po Podčetrtku in okolici.
Ogleda vredni so kulturno-zgodovinski spomeniki (lekarna in samostan Olimje, cerkev Marije
na pesku, cerkev Sv. Ema), ki so odprti za javnost. Ponosni so tudi na svoje vinogradnike in
kletarje. Ob obisku njihovih kleti, ki so jih veliko povezali z Vinsko turistično cesto - VTC 10
boste lahko preizkusili odlična in kakovostna vina.
Ceno najema apartmaja smo razdelili v dve skupini in sicer SEZONA A in SEZONA B.
CENIK ZA NAJEM APARTMAJA 2012
SEZONA A
SEZONA B
03.01.-09.01. 09.01.-18.02.
18.02.-27.02. 27.02.-22.04.
22.04.-08.05. 08.05.-24.06.
26.06.-28.08. 28.08.-28.10.
28.10.-06.11. 06.11.-23.12.
23.11.-28.12.
SEZONA A 29 € / DAN
SEZONA B 24€ / DAN
Sedmi okvirni
program
se izteka,
prihajajo
obzorja 2020
Evropske spodbude za inovativna
podjetja
Slovenija je od leta 2007 do začetka
letošnjega novembra načrpala 96,5 milijona
evrov evropskih sredstev za raziskave in
razvoj. Programi, ki ponujajo možnost
pridobitve evropskih sredstev za raziskave
in razvoj, so precej razdrobljeni. Tako se
lahko podjetniki med drugim prijavijo na
razpise sedmega okvirnega programa,
programa Eurostars, okvirnega programa
za konkurenčnost in inovativnost, sredstva
pa se zagotavljajo tudi iz evropskega sklada
za regionalni razvoj prek vlad držav članic.
Skupno so izdatki EU za raziskave in razvoj v
Sloveniji lani znašali 46 milijonov evrov, kaže
nova aplikacija EU, ki prikazuje prihodke in
odhodke evropskega proračuna. Znesek
pomeni šest odstotkov celotnih izdatkov EU
za Slovenijo, kar je dve odstotni točki pod
povprečjem članic EU.
Do novembra slovenska podjetja
pridobila skoraj sto milijonov evrov
Sedmi okvirni program velja od leta 2007 do
2013, njegov proračun pa je 50,5 milijarde
evrov. Projekti programa so praviloma
veliki večpartnerski projekti, v nekaterih
primerih pa so lahko prijavitelji in izvajalci
tudi posamezna podjetja in ustanove.
Sodelovanje je namenjeno univerzam,
raziskovalnim središčem, multinacionalkam,
malim in srednjim podjetjem, javni upravi,
SEDMI OKVIRNI PROGRAM
12
13

PRODAJA POTROŠNIKOM
posameznikom in različnim organizacijam.
Zadnji razpisi v tem programu bodo
objavljeni poleti 2012.
Obzorja 2020 združujejo programe
spodbud
Pred dnevi je evropska komisija predstavila
nov sedemletni program za raziskave in
inovacije Obzorja 2020. Ta predvideva
80 milijard evrov sredstev za raziskave in
inovacije v letih od 2014 do 2020, združeval
pa bo tri do zdaj ločene programe:
sedmi okvirni program, okvirni program
za konkurenčnost in inovativnost ter
dejavnost evropskega inštituta za inovacije
in tehnologijo. Predlog programa morata
potrditi še evropski parlament in svet
Evropske unije, sprejet pa naj bi bil do konca
leta 2013.
Vir: www.podjetniski-portal.si, Moj spletni priročnik
Strožja pravila
prodaje
potrošnikom
v EU
Evropski parlament in Svet sta sprejela
novo Direktivo 2011/83/EU o pravicah
potrošnikov, ki določa enotna pravila EU
za pogodbe na daljavo (zlasti internetno
prodajo, prodajo po telefonu in pošti)
ter pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih
prostorov.
Enotna ureditev, ki bo veljala tako za
domačo kakor tudi za čezmejno prodajo
potrošnikom, bo pomembno vplivala na
obveznosti slovenskih podjetij, ki jih imajo
do potrošnikov pri sklepanju pogodb
na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov
podjetja. Skupna pravila, ki jih uvaja direktiva
imajo v prvi vrsti namen olajšati poslovanje
podjetij po vsej EU. Enotna ureditev pogodb
na daljavo in pogodb, sklenjene zunaj
poslovnih prostorov naj bi vzpostavila
enake konkurenčne pogoje za podjetja s
sedeži v različnih državah članicah EU ter
zmanjšala stroške transakcij za podjetja,
ki poslujejo čezmejno, zlasti pri internetni
prodaji. Slovenska podjetja se bodo tako
lahko zanesla na enotno ureditev potrošniške
prodaje v vseh državah članicah EU.
Med največjimi spremembami, ki jih prinaša
direktiva so pravila o informacijah, ki jih mora
podjetje (prodajalec) zagotoviti potrošniku
pred nakupom. Prodajalci bodo zavezani
pred prodajo navesti skupno ceno (»total
cost«) proizvoda ali storitve, vključno z vsemi
dodatnimi stroški. Spletnim kupcem ne bo
treba plačati izdelkov ali drugih stroškov,
če pred oddajo naročila ne bodo ustrezno
obveščeni o skupni ceni in vseh stroških.
Kot splošno pravilo se pri pogodbah
sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih
prostorov določa potrošnikova pravica do
odstopa od pogodbe, ki jo lahko uveljavi
v 14-ih dneh. Odstopno obdobje se pri
prodajnih pogodbah začne od trenutka, ko
potrošnik prejme blago, pri pogodbah o
opravljanju storitev pa od trenutka sklenitve
pogodbe. Direktiva predvideva poseben
enoten odstopni obrazec za celotno EU.
Med dodatne obveznosti za podjetja
sodi tudi dolžnost zagotoviti potrošniku
informacije o najvišjih stroških za vračilo
blaga, kadar blaga zaradi njegove narave ni
mogoče vrniti na običajen način po pošti. V
primeru potrošnikove uveljavite pravice do
odstopa, pa bo moralo podjetje potrošniku
v 14 dneh od odstopa od pogodbe povrniti
vsa plačila, ki jih je prejelo od potrošnika, kar
vključuje tudi stroške v zvezi z dostavo blaga
potrošniku. Direktiva določa tudi splošno
pravilo, da podjetje nosi tveganje za vsakršno
izgubo ali uničenje blaga med prevozom,
dokler kupec blaga ne prevzame.
Direktiva vzpostavlja tudi posebna pravila,
ki pridejo v poštev predvsem pri malih
podjetjih. Tako pravica do odstopa od
pogodbe ne obstaja pri nujnih popravilih
in vzdrževalnih delih. Države članice pri
implementaciji direktive lahko tudi odločijo:
• da se pravila direktive ne uporabljajo
za pogodbe sklenjene zunaj poslovnih
prostorov, za katere plačilo potrošnika ne
presega 50 EUR;
• da so podjetja, ki na željo potrošnika
izvajajo popravila ali vzdrževalna dela na
domu v vrednosti, ki ne presega 200 EUR,
oproščena nekaterih zahtev po dajanju
informacij.
Direktiva je stopila v veljavo dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu EU, države članice
pa so jo dolžne implementirati v svoje
nacionalne zakonodaje v roku dveh let, t.j. do
konca leta 2013.
Vir: www.podjetniski-portal.si, Moj spletni priročnik
Kdaj se
podjetju
splača
mediacija
Zunajsodno ali alternativno reševanje
sporov se je v Sloveniji precej razširilo lani,
ko je začel veljati zakon, svoje pa je dodala
tudi kriza, saj precej podjetij nima ne časa
ne denarja za dolgotrajno pravdanje.
Alternativne oblike reševanja sporov
navadno vključujejo pomoč ali posredovanje
nevtralne tretje osebe, ki strankam omogoči
rešitev spornega razmerja. V Sloveniji je
najpogostejša mediacija, nekoliko manj
arbitraža, obstajajo pa še druge oblike
alternativnega reševanja sporov. Podobno je
tudi v tujini. Na področju sodišču pridruženih
mediacij imata v Evropi vodilno vlogo
Nizozemska in Slovenija, sicer pa imajo
alternativni postopki precej dolgo tradicijo v
anglosaških pravnih sistemih.
Hitrejša, cenejša in prilagodljiva
Arbitraža je najbolj podobna sodnemu
reševanju sporov, a se izključuje s sodnim
postopkom. S sklenitvijo arbitražnega
sporazuma se stranke dogovorijo, da o sporu,
če ne dosežejo sporazumne rešitve, odločijo
arbitri. Mediacija pa je postopek, v katerem
poskušajo stranke s pomočjo nevtralne
tretje osebe oziroma mediatorja doseči
mirno rešitev spora. Lahko poteka v navezavi
s sodiščem ali pa povsem neodvisno od
sodišča in sodnih postopkov. V nasprotju z
arbitražo mediator o sporu ne more odločiti,
temveč pomaga pri iskanju sprejemljive
rešitve. Mediacija strankam omogoča več
vpliva tako na postopek kot tudi na končno
rešitev. Rešitve so navadno hitrejše, cenejše in
bolj prilagojene interesom strank. Mediacija
tudi pozitivno vpliva na »tekmovalni odnos«
med sprtima stranema in tako izboljšuje
komunikacijo ter omogoča dolgoročno
izboljšanje odnosa.
Ni poražencev
Za reševanje gospodarskih sporov je
mediacija izredno primerna. Pri odnosih,
iz katerih izhajajo gospodarski spori, gre
načelno za dolgotrajna in vsebinsko
kompleksna razmerja med strankami,
ki po drugi strani zahtevajo hitro rešitev.
Posamezni gospodarski spor lahko namreč
precej ogrozi ali ohromi poslovanje družbe,
po drugi strani pa lahko moteče vpliva na
dolgoročne odnose oziroma na ugled in
položaj posameznega podjetja na trgu.
Zato je tovrstno reševanje sporov primerno
MEDIACIJA
14 15

E-PODJETNIK
zlasti za tista podjetja, ki ne potrebujejo
sodne odločbe, ampak si želijo hitro, zaupno,
vsebinsko in cenejšo rešitev. Takšna rešitev
omogoča, da v konfliktu ni poraženca,
odpravlja pa tudi ovire za nadaljnje poslovne
odnose.
O mediaciji razmišljajte, še preden se
spor zaostri
Mediacija pomaga pri oblikovanju
sporazumnih dogovorov med vpletenimi,
zagotavlja nadaljevanje poslovnega
sodelovanja in znižuje stroške ter krajša
postopke. Maša Kociper zato podjetjem
priporoča: O možnosti rešitve spora z
mediacijo razmislite že v najzgodnejši fazi, ko
spor še ni tako zaostren in ko še ni vključeno
sodišče. Pred mediacijo premislite, kateri so
vaši temeljni interesi (in ne zahteve) v zvezi s
tem sporom, katera so morebitna področja,
kjer bi lahko zaradi doseganja dogovora
popustili. Ključna je tudi izbira čim bolj
kakovostnega mediatorja, po drugi strani
pa je nujno, da se postopka udeležijo tisti, ki
o zadevi dejansko odločajo. Spor se lahko z
mediacijo razreši precej hitreje. Povprečna
uspešna gospodarska mediacija se konča
na enem do dveh 1,5-urnih srečanjih, vse
skupaj pa ne traja več kot tri ali štiri mesece.
Z mediacijo odpadejo tudi visoki stroški
odvetnikov in izvedencev, ki so navadno
značilni za gospodarske spore.
Vir: www.podjetniski-portal.si,
Moj spletni priročnik
Projekt
e-podjetnik
E-PODJETNIK je projekt, ki želi s svojim
delovanjem v poslovnem okolju doprinesti
k hitrejšemu in kvalitetnejšemu razvoju
podjetništva v Sloveniji.
V okviru projekta želijo nuditi podporo:
1. tistim, ki šele razmišljajo o lastnem
podjetju,
2. podjetnikom začetnikom
( z do 2 leti prakse v podjetništvu),
3. podjetnikom, ki se odločajo za
spremembe.
E-PODJETNIK prinaša v svet podjetništva
tri osnovne produkte:
• pomoč pri odpiranju podjetja,
• mentoriranje začetnikov v podjetništvu,
• razvoj podjetja in njegova rast.
Sodelovanje v projektu je brezplačno,
udeležbo na dogodkih pa je potrebno
predhodno potrditi na brezplačni telefonski
številki: 080 35 29 oz. e-naslovu: info@p-3.si.
Dodatne informacije:
Več informacij o projektu E-PODJETNIK
lahko najdete tudi na spletni strani projekta:
http://www.epodjetnik.org/.
Frizerji
Sekcija frizerjev vabi vse člane sekcije na letni občni zbor,
ki bo v Gostišču SMUK v soboto, 28.1. od 18. ure dalje.
Vabljeni!
PREDSTAVITEV - LISAP
Lasna kozmetika LISAP ponuja predstavitev produktov. Vsem bo najverjetneje zanimiva lasna
kozmetika za trajno ravnanje las. Za predstavitev smo določili 25.1.2012. Salon za predstavitev
bomo določili naknadno. Frizerji vljudno vabljeni!
»SALON MODEM«
V salonu »MODEM« na Trgu svobode 21
je prišlo do spremembe in sicer od 01.01.2012
strižemo samo moške in otroke. V januarju zato
ponujamo akcijsko ceno za moško striženje 5 €.
Vabljeni v salon »MODEM«!
FRIZERJI
OBVESTILO GORENJSKE BANKE
Vir: www.podjetniski-portal.si,
Moj spletni priročnik
Gorenjska banka oddaja poslovni
prostor na Trgu svobode
Gorenjska banka v poslovnem objektu
(obnovljenem leta 2009)
v centru Tržiča oddaja pisarno v mansardi.
Velikost pisarne je 28,64m 2 , cena najema
pa 4,5 EUR/m 2 . Dodatne informacije so na
voljo na spletni strani www.gbkr.si in na
telefonski številki 04 20 84 477.
16
17

ČLAN - ČLANU
Član – članu
Vaše oglase pričakujemo na mail aleksandra.kojic@ozs.si
Smolej, d.o.o. izdelovanje pohištva in notranje opreme nudi
vsem članom OOZ Tržič 10% popusta pri nakupu mize ali
stolov iz programa Hoffman. Za prospekte pišite na info@
smolej.si ali pokličite na gsm 041/619-302. Več na www.smolej.si
ali jedilnice.smolej.si.
Vici
PRIDNE DELAVKE
"Mravlje delajo brez odmora več
kot pol dneva, in to vsak dan"
razlaga profesorica biologije. "Kaj
nam to pove?"
"Da imajo slabo organiziran
sindikat" se oglasi Miha.
OMARA
Dva pubertetnika se zabavata pred
stanovanjskim blokom, ko je mimo njiju prišla
ženska, ki je bila na pogled bolj podobna
moškemu. Eden od pubertetnikov se je oglasil:
"Poglej jo! Kakšna omara!"
Ženska je pristopila k njemu in mu dala močno
zaušnico, on pa je vprašal:
"Kaj pa zdaj to pomeni?"
"Vrata od omare so se odprla!" mu je odgovorila
ženska.
VICI
Šlibar Aleš s.p., Avtoelektrika Šlibar, Zvirče 10, članom
OOZ Tržič nudi 10% popust na storitve.
ČISTOČA IN RESNICA
AVTO ŠIVIC d.o.o., Loka 80, članom na vgrajene
nadomestne dele in storitve nudi 10% popust
"V našem kolektivu smo zelo
natančni glede čistoče in glede
govorjenja resnice," reče šef
novemu uslužbencu. "Ali ste si
obrisali čevlje ob predpražnik,
preden ste vstopili?"
"Seveda, se razume."
Leny d.o.o., Loka 37, Tržič, tel.: 59 55 200 vsem članom in pri
njih zaposlenim delavcem nudi 15% popust v industrijski
prodajalni na Loki 37 pri nakupu hlač ROMA (m/ž), otroških in
mladinskih hlač LENY, hlač po naročilu za kolektive.
"Kot sem rekel pričakujemo,
da bo vsak govoril resnico.
Pred vhodom ni nobenega
predpražnika!"
PRIZNANJE PRED SMRTJO
Simona Zupan s.p., Pristava, Pristavška cesta 79,
tel.: 5958423 vsem članom OOZ Tržič in pri njih
zaposlenim delavcem nudi
15% popust pri nakupu smučarskih rokavic.
Iztok Romih s.p., CVR inštalacije nudi članom OOZ Tržič
in njihovim zaposlenim 15% popust na storitve. Za več
informacij pokličite na 041/200-730, pišite na cvr.instalacije@
gmail.com ali poglejte spletno stran www.cvr-instalacije.si
Marjan umira. Doktor mu je rekel, da se mu
iztekajo zadnje ure. Poklical je ženo k sebi,
da je sedla na postelj, jo milo pogledal in
ji rekel:
"V trenutku pred smrtjo ti moram nekaj
priznati. Preveč slabo vest imam, da bi
umrl s tem grehom, ki me duši v prsih. Veš,
zadnji dve leti sem te varal z Matejo."
"Vem. Zakaj pa misliš, da sem te
zastrupila?!"
PONUDBA
Starejši možakar je prvič v življenju
potoval čez mejo in na mejnem
prehodu ga je carinik vprašal:
"Konjak, whiskey?"
Starec se je začudil in vprašal:
"Ob tej uri?"
18 19

10.
Nekatere
številke
zahtevajo
rezultate.
Z dobro
banko
jih hitreje
dosežete.
Paketi za podjetja
Lahko gre za uveljavljeno podjetje ali pa za tiste, ki šele
začenjate samostojno poslovno pot - z nami si zagotovite
privlačen paket plačilnih storitev, dobrega poslovnega
skrbnika in svetovalca, pa tudi dostop do brezplačnega
strokovnega izobraževanja. Izkoristite ugodnosti in poslovni
račun odprite pri Gorenjski banki.
Izkoristite
ugodnosti in
zaupajte banki, ki
spodbuja vaše
poslovne korake.