Smernice za obravnavo bolnikov z malignimi ... - Onkološki inštitut

(predvsem polimerazna verižna reakcija in metode in-situ hibridizacije) omogočajo
še:
• razlikovanje med neoplastičnimi (malignimi limfomi) in reaktivnimi
limfoproliferativnimi lezijami (psevdolimfomi);
• oceno razširjenosti (stadija) bolezni (predvsem s preiskavo kostnega
mozga);
• določevanje prognostičnih in prediktivnih dejavnikov, ki so pomembni za
načrtovanje zdravljenja ter
• sledenje bolezni (follow up) s potrditvijo remisije po zdravljenju in
ugotavljanje recidivov oz. detekcijo minimalne rezidualne bolezni.
Tkivni bioptični vzorci so predvsem bezgavke in stebrički kostnega mozga črevnice
(za oceno razširjenosti/stadija bolezni), lahko pa v celoti odstranjena vranica in druga
ekstranodalna tkiva/organi. Med temi so predvsem koža, sluznice prebavil, dihal,
redkeje ščitnica, žleze slinavke, dojka.
4.2.2. Odvzem bioptičnega vzorca in spremna dokumentacija
Bioptični vzorec mora biti reprezentativen, t.j.odvzet s pravega mesta (npr. z roba in
ne dna želodčne razjede). Histološko oceno omejuje tudi pičlost vzorca in mehanični
artefakti (npr. endoskopskih odvzemkov). Bezgavko se praviloma izreže v celoti, z
intaktno ovojnico in pasom perinodalnega maščevja. Le v tako odvzeti bezgavki lahko
patolog pravilno oceni topografske odnose posameznih elementov in njihove
spremembe. V skupini povečanih bezgavk mora kirurg odstraniti največjo in ne tiste,
ki je najlažje dostopna. Zaradi škodljivih posledic avtolize mora svežo bezgavko
nemudoma poslati na oddelek za patologijo. Bezgavko, ki jo pošilja v dislociran
oddelek za patologijo, mora prerezati po daljšem premeru in jo fiksirati v 10%
nevtralnem puferiranem formalinu. Tkiv/organov z malignimi limfomi ne
preiskujemo po metodi zaledenelega reza, ker je zaradi artefaktov po zmrzovanju
ocena limfoproliferativne lezije nezanesljiva in zato potencialno nevarna.
Kliniki (hematologi, onkologi), naj posredujejo z bioptičnim vzorcem (celičnim,
tkivnim) na napotnici strokovnjakom morfološkega tima podatke o:
• spolu in starosti bolnika;
• lokalizaciji bioptičnega vzorca (npr. bezgavke, kože);
• anamnezi;
• morebitnem predhodnem specifičnem zdravljenju (kemoterapiji,
imunoterapiji, radioterapiji) ali stimulaciji hemopoeze z rastnimi dejavniki;
• hemogramu, diferencialni beli krvni sliki, mielogramu;
• (po potrebi) o drugih laboratorijskih preiskavah – npr. imunoelektroforezi,
biokemijskih preiskavah.
V povzetku naj formulirajo klinično diagnozo/diferencialno diagnozo in morebitna
druga specifična vprašanja.
4.2.3. Obdelava vzorcev in izdelava preparatov
Takoj po prevzemu patolog bezgavko izmeri v treh premerih (večje bezgavke ali
konglomerate bezgavk tudi stehta) in opravi makroskopski pregled površine in rezne
ploskve. Manjše bezgavko prereže na polovico, večjo pa v celoti nareže na 3 mm
12