Številka 17 - Odvetniška Zbornica Slovenije

Prepoved konkurence pri
zaposlitvi odvetniškega
kandidata
mag. Martina Šetinc Tekavc
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. 1. RS, št. 42/2002) med obveznosti
delavca po pogodbi o zaposlitvi uvršča poleg opravljanja dela,
obveznosti obveščanja, prepovedi škodljivega ravnanja in obveznosti
varovanja poslovne skrivnosti tudi prepoved konkurence.
V času trajanja delovnega razmerja torej delavec brez pisnega soglasja
delodajalca ne sme opravljati konkurenčne dejavnosti - torej del, ki sodijo
v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec, in pomenijo ali bi lahko
pomenila za delodajalca konkurenco (37. člen ZDR).
Tudi po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu ta lahko delavcu
z vnosom (pisne) konkurenčne klavzule v pogodbo o zaposlitvi prepove
opravljanje konkurenčne dejavnosti, če delavec pri svojem delu ali v zvezi
z njim pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze
(38. člen). Konkurenčna klavzula mora biti določena z razumnimi časovnimi
omejitvami, največ pa lahko traja dve leti po prenehanju delovnega
razmerja. Velja le v primerih, ko pogodba o zaposlitvi preneha po delavčevi
volji ali krivdi, prepoved konkuriranja pa ne sme izključiti možnosti
primerne (kasnejše) zaposlitve delavca.
Za spoštovanje konkurenčne klavzule zakon določa obveznost izplačevanja
nadomestila, ki se določi s pogodbo o zaposlitvi, v nasprotnem primeru
konkurenčna klavzula ne velja (39. člen). Konkurenčna klavzula lahko
preneha zaradi sporazuma med strankama pogodbe o zaposlitvi ali pa v
primeru, da delavec odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi hujše kršitve pogodbe
s strani delodajalca ter delodajalca pisno obvesti o nevezanosti s
konkurenčno klavzulo.
1. Tipi konkurenčnih klavzul
Iz samega zakonskega teksta ni
razvidno, da lahko obstajajo različni
tipi konkurenčnih klavzul. V angleškem
pravu, kjer sicer za področje
prepovedi konkurence delavca v delovnem
razmerju velja posebna doktrina
("Restraint of Trade") 1 , se konkurenčne
klavzule delijo na geografske
klavzule, klasične klavzule o netekmovanju,
klavzule o nenagovarjanju
strank delodajalca in o neposlovanju
z njimi, klavzule o nezvabljanju
zaposlenih pri bivšem delodajalcu
ter klavzule o varovanju poslovnih
skrivnosti.
Iz definicije konkurenčne klavzule
po ZDR lahko izluščimo, da
pri nas poznamo samo klasično pre-
1 Obširneje: Šetinc Tekavc Martina. Doktrina
"Restraint of trade": (konkurenčna prepoved in
konkurenčna klavzula v zvezi z delovnim razmerjem
v angleškem pravu).
poved opravljanja konkurenčne dejavnosti,
vendar pa iz besedne zveze
"če delavec pri svojem delu pridobiva
tehnična, proizvodna in poslovna
znanja in poslovne zveze" lahko razberemo,
da je tudi uporaba poslovnih
zvez bivšega delodajalca lahko sporna.
Delavec in delodajalec lahko v
pogodbo o zaposlitvi vneseta kot
konkurenčno klavzulo kar besedilo
38. člena ZDR, lahko pa jo ubesedita
tudi drugače in uporabita tudi kakšno
izmed konkurenčnih klavzul v
širšem smislu po angleškem vzoru,
na primer klavzulo o nenagovarjanju
strank ali zaposlenih delodajalca. Ni
pa nujno, da bo sodišče v vsakem primeru
taki klavzuli dalo varstvo.
Menimo, da bi bilo potrebno tudi
pri nas take klavzule dopuščati in s
tem upoštevati interes delodajalca, da
obdrži zaposlene delavce, še posebej,
ker je vedno bolj pogosta situacija,
ko delodajalci vanje precej investirajo
(plačilo šolnin, napotitev na prakso
na sodišču zaradi opravljanja državnega
pravniškega izpita, priučitev
specifičnemu delu pri delodajalcu
ipd.).
2. Položaj odvetniškega
kandidata
Odvetniški kandidat je tako kot
odvetniški pripravnik v odvisnem
delovnem razmerju, z delodajalcem
- odvetnikom - ima sklenjeno pogodbo
o zaposlitvi. Zakon o odvetništvu
kot enega izmed pogojev za opravljanje
odvetniškega poklica določa tudi
štiri leta praktičnih izkušenj po diplomi
pravne fakultete, od tega vsaj eno
leto pri odvetniku. Čeprav je z enoletno
prakso pri odvetniku izenačena
praksa pri notarju ali petletno opravljanje
funkcije sodnika, državnega tožilca
ali javnega pravobranilca, je
običajno, da odvetniški kandidat s
svojo zaposlitvijo pri odvetniku
opravlja ravno to prakso pri njem, da
bi izpolnil pogoje za kasnejšo samostojno
advokaturo.
Smisel in cilj odvetniške kandidature
je podobno kot pri pripravništvu
v pridobivanju (praktičnih)
znanj in sposobnosti za kasnejše samostojno
odvetniško delo.
Kljub temu, da delo odvetniškega
kandidata ni časovno omejeno na eno
leto in lahko traja neomejeno časovno
obdobje, ga je zaradi njegove izobraževalne
vsebine mogoče primerjati
s pripravništvom po ZDR, saj le-ta
kot namen pripravništva navaja usposobitev
za samostojno opravljanje dela.
Tudi to, da odvetniški kandidat ne
sme samostojno in v svojem imenu
opravljati odvetniškega poklica (54.
člen zakona o odvetništvu) ter da ne
sme opravljati (naj)zahtevnejših pravnih
zadev (nadomeščanje odvetnika
pri zastopanju pred Vrhovnim sodiščem
RS in Ustavnim sodiščem RS,
55. člen zakona o odvetništvu), kaže
na izobraževalni značaj dela odvetniškega
kandidata. Po drugi strani pa je
spekter del, ki jih lahko opravlja, širši
od pripravniških, in se približuje
položaju odvetnika - substituta, saj je
zajet v pojmu substitucije po 16. členu
zakona o odvetništvu.
3. Prepoved konkurence
v času trajanja delovnega
razmerja odvetniškega
kandidata
V času trajanja delovnega razmerja
velja za odvetniškega kandidata -