Številka 17 - Odvetniška Zbornica Slovenije

Srečanje prijateljskih
in sosedskih
odvetniških zbornic
Kot predstavnik OZS sem se udeležil
Srečanja prijateljskih in
sosedskih odvetniških zbornic
18. in 19. oktobra 2002 v Munchnu.
Delovni del srečanja je potekal v novi
zgradbi mtinchenske odvetniške zbornice;
to je šestnadstropna palača, v kateri
je tudi prostor za seminarje za več kot
200 udeležencev; miinchenska zbornica
združuje prek 14.500 odvetnikov. Sama
zbornica pa zaposluje 38 uslužbencev;
prostori zbornice so moderno urejeni z
vso potrebno tehnično opremo.
Srečanja so se udeleževali odvetniki
iz ZRN, Švice, Italije, Poljske, Slovaške,
Češke, Luksemburga, Avstrije,
Lichtensteina.
Teme delovnega dela srečanja so
bile:
1. Neodvisnost odvetnikov v povezavi
z opravljanjem pravnih služb v
podjetjih: v okviru te teme se je postavljalo
vprašanje neodvisnosti "zaposlenih"
odvetnikov (npr. v ZRN sindikus,
ponekod zlasti v Švici pri podjetjih
in zlasti zavarovalnicah odvetniki,
pravniki pri zavarovalnicah za pravno
pomoč); poudarjeno je bilo, da mora
vedno obstajati katalog poklicnih pravil,
ki nalagajo odvetnikom, da morajo
biti sposobni opravljati odvetniški poklic
neodvisno, na svojo odgovornost in
brez interesov in vplivov tretjih oseb.
2. Interdisciplinarne pisarne:
Ugotovljeno je bilo, da nastajajo pisarne,
v katerih se odvetniki povezujejo z
davčnimi svetovalci, finančnimi revizorji,
patentnimi zastopniki. Ponekod
so take interdisciplinarne dovoljene,
poudarja pa se, da morajo odvetniki v
takih pisarnah skrbeti za varovanje tajnosti
podatkov.
Kongres Mednarodne
unije odvetnikov
Prvič od ustanovitve mednarodne
unije odvetnikov (UIA) je bil kongres
te najstarejše odvetniške organizacije,
ustanovljene že leta 1927 v
Avstraliji v Sydneyju in sicer 27.-31.
oktobra 2002. S tem je UIA izkazala
svojo željo po univerzalnosti te organizacije,
opozorila pa tudi na poseben pomen
tega kongresa, saj praznuje 75-letnico
svojega obstoja. Seveda je
Sydney posebno primerno prizorišče za
tako slovesen dogodek, tako s svojim
veličastnim kongresnim centrom kot
tudi opero in drugimi znamenitostmi.
Čeprav ima UIA 200 kolektivnih
članov (med njimi je od leta 1991 tudi
slovenska odvetniška zbornica) in več
kot 2000 individualnih članov, se je tokrat
kongresa, verjetno tudi zaradi oddaljenosti
in strahu pred terorističnimi
napadi (pred kratkim na Baliju), udeležilo
le približno 600 udeležencev iz 56
držav, med njimi seveda največ iz Avstralije,
nato pa Francije in Švice. Žal
sva bila iz Slovenije le dva udeleženca
in menim, da so se slovenski odvetniki
po nepotrebnem, poleg prej navedenega,
prestrašili visokih stroškov. Dejansko
pa stroški za letalski prevoz znašajo
le nekaj več kot 1.000 evrov, hotelska
namestitev pa tudi ni višja kot v Evropi.
Tako so zamudili priložnost ogledati
si Avstralijo in prisostvovati vsebinsko
izvrstnemu kongresu, ki je bil
tudi na visoki protokolarni ravni. Med
uglednimi gosti na otvoritveni slovesnosti
je bil guverner Avstralije, pozdravno
sporočilo je poslal predsednik
avstralske vlade, navzoči pa so bili visoki
predstavniki pravosodja in predstavniki
pokrajine Novi Južni Wales in
Sydneyja.
UIA ima 43 komisij in delovnih
skupin, ki so pripravljale gradivo za
kongres. Tokrat je kongres obravnaval
tri glavne teme in sicer:
• nova tehnologija in osebna svoboda,
3. Izvedba nove direktive EU o
preprečevanju pranja denarja. Vse
države, ki so sicer že članice EU, določil
nove direktive še niso prevzele v
svoj pravni red; tiste pa, ki so to že storile
so, kot kaže, neizpolnjevanje obvez
po direktivi pustile bolj ali manj nesankcionirano.
Stališče navzočih na
srečanju je bilo, da je treba tudi pri tem
vprašanju ravnati skladno z etično-poklicnimi
normami odvetniškega poklica;
sam način morebitnega poročanja so
države uredile različno: v ZRN npr.
gredo morebitne prijave na Zvezno
odvetniško zbornico, ki prijavo nato
pošlje pristojnemu Uradu. V Švici imajo
posebno združenje odvetnikov, ki se
ukvarjajo tudi s finančnimi transakcijami.
4. Tudi v ZRN se postopoma uvaja
elektronsko poslovanje med odvetniki
in sodišči: predstavljen je bil način
takega poslovanja in tudi predviden nadaljnji
razvoj.
5. Ponovno se ugotavlja, da izobraževanje
za odvetniški poklic še vedno
ni tako, da bi zagotavljalo res kvalitetno
opravljanje poklica; poudarjena je bila
tudi potreba po stalnem izobraževanju
odvetnikov.
6. Zanimiva je bila, ne pa toliko ko-
• mednarodna arbitraža,
• šport in pravo.
Poleg teh glavnih tem pa je 30 komisij
in delovnih skupin obravnavalo
različna področja, med njimi korporacijsko
pravo, mednarodno zasebno pravo,
nepremičninsko pravo, družinsko
pravo, delovno pravo, pravo intelektualne
lastnine, mediacijo itn. Referati so
bili zelo kvalitetni in zanimivi in je lahko
vsak udeleženec na svojem področju
veliko pridobil.
Poudarjeno je bilo, da je treba povečati
število članov. UIA je sicer mednarodna
organizacija, saj ima člane z
vseh kontinentov, vendar pa po številu
članov prednjači International Bar
Asociation, organizacija, ki je pod
vplivom angloameriškega pravnega reda,
kar je v nekem smislu razumljivo,
saj ima samo ameriška odvetniška
zbornica (ABA) več kot 400.000 članov.
Zato bi naj UIA pridobila nove
člane predvsem s tem, da bi se znižala
članarina, zlasti za nove člane, z nižjo
kotizacijo za udeležbo na prvem kongresu,
s posebnimi oblikami dela za nove
člane in podobnimi ukrepi.
Menim, da bi bilo prav, če bi se tudi
slovenski odvetniki v večjem številu
včlanili v UIA, in se udeleževali kon-