Številka 17 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 17 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 17 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
kih vlog, prelaganjem obravnav in navajanjem<br />
novih dokazov. Jasno je, da z<br />
uspešno mediacijo odpadejo tudi tiste<br />
vloge, obravnave, pritožbe itd., ki bi sicer<br />
v postopku pred sodiščem sledile in<br />
odvetnikom prinesle zaslužek. Glede<br />
na to, da ima večina odvetnikov, kot<br />
navajajo, običajno preveč dela in da že<br />
sami delujejo v smeri iskanja vsestransko<br />
najboljše rešitve za svojo stranko,<br />
pa mislim, da bo ta eventualni, kratkoročni<br />
izpad dohodka nadomeščen z dolgoročnejšim<br />
"zaslužkom". Stranka bo z<br />
odvetnikom, s katerim je zadovoljna,<br />
vzpostavila dolgoročni poslovni odnos<br />
in se bo k njemu vračala tudi v morebitnih<br />
kasnejših sporih, hkrati pa ga bo<br />
kot dobrega odvetnika priporočila tudi<br />
svojim prijateljem in znancem.<br />
Kadar moja stranka v pravdi<br />
uspe, me kot odvetnico to zadovolji,<br />
vendar pa velikokrat ta<br />
"pravniški" prav še ne pomeni<br />
tudi razrešitve spora, saj sledi<br />
pot realizacije sodne odločitve,<br />
sama sodna odločitev pa velikokrat<br />
povzroči nove, povračilne<br />
spore ali vsaj medčloveške zamere<br />
in nezadovoljstvo. Poleg tega<br />
tudi v primeru ugodne sodbe<br />
stranki nikoli ni poplačana oziroma<br />
nadomeščena izguba časa in<br />
psihična obremenitev, ki jo spor<br />
in posamezna dejanja v postopku<br />
pred sodiščem stranki povzročijo.<br />
Če pa stranki skleneta poravnavo,<br />
sem kljub temu, da se zavedam,<br />
da je stranka v določenem<br />
delu popustila v svojih pričakovanjih,<br />
bolj zadovoljna, saj vem,<br />
da se bo, če je poravnava dejanski<br />
odraz njune premišljene in<br />
odgovorne odločitve, dogovor z<br />
večjo verjetnostjo in v krajšem<br />
času tudi realiziral. To pa bo<br />
strankam omogočilo nadaljevanje<br />
zasebnega življenja ali gospodarskega<br />
poslovanja brez bremena<br />
spora in psihičnih ter finančnih<br />
obremenitev.<br />
Mediacija v klasičnih civilnih<br />
zadevah<br />
Sodišče jamči začetek postopka<br />
mediacije v klasičnih civilnih zadevah<br />
v treh mesecih od prejema soglasja<br />
obeh pravdnih strank. Postopek traja<br />
toliko časa, dokler o smiselnosti postopka<br />
obstaja soglasje med strankami<br />
oz. posrednikom. Stranke se na koncu<br />
mediacije lahko dogovorijo za obvezujočo<br />
rešitev v obliki sodne ali izvensodne<br />
poravnave. Sodišče kljub neuspeli<br />
mediacij i strankam jamči vrstni red<br />
obravnavanja njihove zadeve v pravdnem<br />
postopku glede na datum vložitve<br />
tožbe. V primeru, da postopek mediacije<br />
ni uspešen, sodišče jamči njegovo<br />
tajnost tudi v razmerju do sodečega<br />
sodnika.<br />
Postopek je za stranke brezplačen,<br />
saj sodišče storitve posredovanja ne<br />
zaračunava, morebitne druge stroške<br />
pa nosi vsaka stranka sama.<br />
Sodišče strankam trenutno ponuja<br />
mediacijo v vseh zadevah, v katerih je<br />
tožena stranka Republika Slovenija, v<br />
odškodninskih zadevah in v sporih glede<br />
ugotovitve in določitve deležev na<br />
skupnem premoženju.<br />
Družinska mediacija<br />
Pri družinski mediaciji gre za sodnim<br />
in upravnim postopkom pridružen<br />
postopek alternativnega reševanja<br />
družinsko - pravnih sporov in sporov iz<br />
premoženjskih razmerij med zakoncema.<br />
Ideja o družinski mediaciji temelji<br />
na mednarodnih konvencijah in je v tujini<br />
že zelo uveljavljena. Namen družinske<br />
mediacije ni zgolj v pospešitvi<br />
postopkov, ampak predvsem v kompleksnem<br />
reševanju vseh odprtih vprašanj<br />
med bivšima partnerjema, zmanjšanju<br />
števila bodočih sodnih postopkov<br />
in večjem zadovoljstvu strank.<br />
Zlasti zaradi koristi otrok je potrebno<br />
bivše zakonce ali izvenzakonske<br />
partnerje spodbuditi, da se glede<br />
delitve premoženja, vzgoje, varstva<br />
in preživljanja otrok ter osebnih stikov<br />
dogovorijo, saj bodo tako v prihodnosti<br />
lažje sodelovali.<br />
V sporu iz družinskih razmerij poskušam<br />
kot odvetnica med strankama<br />
vedno doseči sporazum. Spori v zvezi z<br />
dodelitvijo otrok, preživnino in določitvijo<br />
stikov so velikokrat tudi posledica<br />
čustvenega stanja vpletenih in ne le<br />
odraz resnične skrbi za otroka. Odprta<br />
vprašanja glede skupnega premoženja<br />
velikokrat preprečujejo, da bi se razmerje<br />
med partnerjema zaključilo in<br />
obe stranki ostaneta ujeti v medsebojna<br />
nesoglasja, ki se s pravdo za delitev<br />
premoženja še poglabljajo in onemogočajo<br />
razrešitev in ureditev številnih<br />
drugih vprašanj. V večini primerov se<br />
te pravde tudi na sodišču ne rešijo v<br />
nekaj letih, sodna odločitev pa skoraj<br />
nikoli ni takšna, da bi v celoti ustrezala<br />
eni od strank in še manj obema. Menim,<br />
da sodišče lahko le redko razreši<br />
medčloveške odnose in je vsaka sodna<br />
odločitev kot prisilna odločitev slaba<br />
rešitev teh razmerij. Sodišče je dolžno<br />
odločiti, ne more pa urejati življenja,<br />
ki teče ves čas pravde in se nadaljuje<br />
po sodni odločitvi. Zaradi tega menim,<br />
da posebej v družinskih, pa tudi v zapuščinskih<br />
postopkih, velja pravilo, da<br />
je vsaka poravnava, seveda sprejeta po<br />
volji strank, boljša kot sodba.<br />
Gospodarska mediacija<br />
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani<br />
bodo v začetku leta 2003 pričeli strankam<br />
ponujati tudi mediacijo v gospodarskih<br />
zadevah, v sodelovanju s Slovenskim<br />
zavarovalniškim združenjem<br />
pa načrtujejo tudi mediacije v zavarovalniških<br />
sporih.<br />
V gospodarskih sporih pa izhajam<br />
iz pregovora, da je poravnava strah<br />
pred pravdo in s tem priznanje ali znak<br />
slabosti. Ker pa je upoštevajoč veljavno<br />
zakonodajo, sodno prakso, zapletenost<br />
in okoliščine posameznega spora<br />
v večini primerov vsaj določen odstotek<br />
možnosti za neuspeh, poleg tega pa<br />
postopek traja določen čas (to tudi v<br />
primeru, da ne bi bilo sodnih zaostankov,<br />
ki ta čas še bistveno podaljšajo),<br />
menim, da je tudi na tem področju za<br />
konkretno rešitev spora poravnava<br />
smiselna. Stranke, ki svoj spor rešujejo<br />
na sodišču praktično ne morejo vplivati<br />
na rešitev spora, saj pogosto ni mogoče<br />
vnaprej presoditi, argumenti katere<br />
od strank se bodo zdeli sodniku<br />
bolj relevantni. Poleg tega sodnik kljub<br />
vsem prizadevanjem ne more poznati<br />
problema in z njim povezanih interesov<br />
tako dobro, kot jih poznajo stranke same.<br />
S tem ko se sklene poravnava,<br />
odločitev ostane v rokah strank, potencialne<br />
slabosti ne štejejo kot poraz, zadeva<br />
pa se razreši v kratkem času in z<br />
manjšimi stroški.<br />
Kdaj dati soglasje za<br />
mediacijo?<br />
Kolegom svetujem, da svojim<br />
strankam predlagajo, naj soglašajo z<br />
mediacijo zlasti v primerih, ko stranke<br />
želijo nadaljevati zasebni ali poslovni<br />
odnos ali pa so v nadaljevanje takšnega<br />
odnosa prisiljene; v primerih, kadar<br />
je med strankami več spornih razmerij,<br />
ki so medsebojno povezana; kadar se<br />
za konkretnim sporom skrivajo neki<br />
drugi dejanski interesi strank; kadar si<br />
stranke želijo hitrejšo in cenejšo rešitev<br />
spora (brez pritožb); kadar bi se sicer<br />
predolgo čakalo na izvršljivost ali<br />
izvršba ni verjetna.