Številka 17 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 17 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 17 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
enic Rimskega Statuta, implementacijo<br />
Rimskega statuta preložila na čas<br />
po njegovi ratifikaciji. Pomemben del<br />
implementacije pa je sprejem Zakona o<br />
sodelovanju med Republiko Slovenijo<br />
in Mednarodnim kazenskim sodiščem<br />
(Uradni list RS, št. 96/2002; v nadaljnjem<br />
besedilu: zakon), ki ga je pripravilo<br />
Ministrstvo za pravosodje, Državni<br />
zbor Republike <strong>Slovenije</strong> pa sprejel<br />
25. oktobra 2002.<br />
S podpisom Rimskega statuta se je<br />
Republika Slovenija namreč zavezala<br />
v polni meri in brez zadržkov sodelovati<br />
s Sodiščem oziroma sprejeti implementacijske<br />
predpise, ki bodo omogočili<br />
učinkovito delovanje Sodišča ter<br />
na ustrezen način povezali domače pristojne<br />
organe z organi Sodišča.<br />
Sodelovanje Republike <strong>Slovenije</strong> s<br />
Sodiščem je na nekaterih področjih<br />
možno že ob uporabi ali ob smiselni<br />
uporabi določb Zakona o kazenskem<br />
postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in<br />
nasl.), Zakona o izvrševanju kazenskih<br />
sankcij (Uradni list RS, št. 22/2000)<br />
ter Zakona o predlaganju kandidatov<br />
iz Republike <strong>Slovenije</strong> za sodnike mednarodnih<br />
sodišč (Uradni list RS, št.<br />
64/2001 in 59/2002) 4 , povsem na novo<br />
pa so v zakonu urejeni tisti segmenti<br />
sodelovanja s Sodiščem, ki v pravnem<br />
redu Republike <strong>Slovenije</strong> doslej<br />
niso imeli ustrezne pravne podlage in<br />
se nanašajo predvsem na naslednje:<br />
1. Sodelovanje s Sodiščem<br />
(3. in 4. člen)<br />
Obveznost Republike <strong>Slovenije</strong> da<br />
v polni meri in brez zadržkov sodeluje<br />
s Sodiščem pri preiskavi in pregonu<br />
kaznivih dejanj iz njegove pristojnosti,<br />
je določena že v 86. členu Rimskega<br />
statuta, pri čemer je Republika Slovenija<br />
ob ratifikaciji Rimskega statuta<br />
izjavila, da je v Republiki Sloveniji organ,<br />
na katerega se naslavljajo prošnje<br />
za sodelovanje, Ministrstvo za pravosodje,<br />
naloga katerega je, da posredovane<br />
vloge, zahteve in druga pisanja<br />
Sodišča posreduje drugim državnim<br />
organom, ti pa morajo skrbeti za medsebojno<br />
obveščanje. Poudarjeno je hitro<br />
in učinkovito postopanje vseh pristojnih<br />
organov, zato v zvezi z sodelovanjem<br />
s Sodiščem ni predvidena diplomatska<br />
pot. Je pa neposredno komuniciranje<br />
slovenskih državnih orga-<br />
4 Na podlagi Zakona o predlaganju kandidatov<br />
iz Republike <strong>Slovenije</strong> za sodnike mednarodnih<br />
sodišč je Državni zbor Republike <strong>Slovenije</strong> na<br />
svoji seji dne 25. 10. 2002 sprejel sklep o izvolitvi<br />
dr. Boštjana M. Zupančiča za kandidata za<br />
sodnika na Mednarodnem kazenskem sodišču<br />
(Uradni list RS, št. 92/2002).<br />
nov določeno le za primere, ko je potrebno<br />
posebno hitro ukrepanje oziroma<br />
v primerih, določenih v Rimskem<br />
statutu, sicer pa sodelovanje poteka<br />
prek Ministrstva za pravosodje.<br />
2. Izvajanje pristojnosti Sodišča in<br />
spodbijanje dopustnosti (6.-9. člen)<br />
Gre za izjemno pomembne določbe<br />
zakona, v katerih je izrecno določena<br />
primarna pristojnost organov Republike<br />
<strong>Slovenije</strong> za pregon in sojenje storilcem<br />
kaznivih dejanj iz pristojnosti Sodišča v<br />
skladu z načelom komplementarne pristojnosti<br />
ter ravnanje domačih pristojnih<br />
organov v primeru, ko je na ozemlju<br />
Republike <strong>Slovenije</strong> storjeno eno ali<br />
več kaznivih dejanj iz pristojnosti Sodišča,<br />
vendar pa obstaja nepripravljenost<br />
ali nezmožnost Republike <strong>Slovenije</strong> za<br />
izvedbo preiskave ali pregona, v skladu<br />
z določbami drugega in tretjega odstavka<br />
<strong>17</strong>. člena Rimskega statuta in je zato<br />
predvidena možnost naznanitve takšnih<br />
dejanj tožilcu Sodišča.<br />
Natančno je določeno tudi ravnanje<br />
pristojnih organov Republike <strong>Slovenije</strong><br />
v primeru, ko Sodišče na podlagi obvestil<br />
Varnostnega sveta ali na lastno pobudo<br />
začne preiskavo v zvezi s kaznivim<br />
dejanjem iz njegove pristojnosti,<br />
gre pa za isto zadevo, o kateri že teče<br />
preiskava v Republiki Sloveniji, oziroma<br />
ko se obtožba Sodišča nanaša na<br />
osebo, ki je bila s pravnomočno sodno<br />
odločbo v Republiki Sloveniji oproščena<br />
ali obsojena ali je bil kazenski postopek<br />
zoper njo pravnomočno ustavljen<br />
ali je bila zoper njo obtožba pravnomočno<br />
zavrnjena. Ponovno sojenje o isti<br />
zadevi je v skladu z določbami Rimskega<br />
statuta prepovedano, razen v primerih,<br />
ko Sodišče meni, da je bil namen<br />
prvega sojenja zaščititi storilca pred kazensko<br />
odgovornostjo ali če postopek ni<br />
potekal v skladu z normami pravilnega<br />
postopka, priznanega po mednarodnem<br />
pravu, in je bil voden na način, ki v danih<br />
okoliščinah ni skladen z namenom<br />
privesti storilca pred sodišče. V skladu<br />
z določbami zakona je za spodbijanje<br />
dopustnosti v Republiki Sloveniji pristojno<br />
Vrhovno sodišče Republike <strong>Slovenije</strong><br />
v senatu petih sodnikov.<br />
3. Odvzem prostosti, prijetje in<br />
predaja osebe Sodišču (10.-<strong>17</strong>. člen)<br />
Predvideni sta dve vrsti odvzema<br />
prostosti na podlagi zahteve Sodišča, in<br />
sicer začasen odvzem prostosti zaradi<br />
predaje ter odvzem prostosti in pripor,<br />
če je to potrebno za izvršitev zahteve za<br />
predajo osebe Sodišču. Pri tem Republiki<br />
Sloveniji, enako kot drugim državam,<br />
ni dana diskrecijska pravica odločanja<br />
o tem, ali se bo prejeta zahteva<br />
izvršila ali ne, oziroma je to možno le v<br />
primeru varstva informacij državne<br />
varnosti, vendar v omejenem obsegu.<br />
Glede na omenjeno zavezujočo naravo<br />
zahtev Sodišča meritorni razlogi<br />
za odvzem prostosti in priprtje niso in<br />
ne morejo biti v domeni slovenskih sodišč,<br />
kajti ob izpolnjenih predpostavkah,<br />
taksativno navedenih v določbi 16.<br />
člena zakona, so domači organi dolžni<br />
postopati v skladu z zahtevami Sodišča.<br />
Zakonske določbe, ki se nanašajo<br />
na oba ukrepa odvzema prostosti, so<br />
torej izvršilne narave, tako določbe našega<br />
pravnega reda kot tudi pravila Sodišča<br />
pa izrecno zagotavljajo določena<br />
pravna jamstva osebi, ki ji je odvzeta<br />
prostost, pri čemer zakon napotuje na<br />
uporabo določb zakona o kazenskem<br />
postopku, izrecno tudi glede postavitve<br />
zagovornika po uradni dolžnosti. Pomembna<br />
je tudi določba zakona, ki nalaga<br />
obveznost vsem državnim organom,<br />
ki odločajo o predlogih in pravnih<br />
sredstvih, vloženih s strani osebe,<br />
ki ji je vzeta prostost, da o tem odločijo<br />
prednostno in brez odlašanja.<br />
Zakonske določbe, ki urejajo postopek,<br />
pristojnost ter način predaje osebe<br />
Sodišču, temeljijo na predpostavki,<br />
izrecno določeni v 102. členu Rimskega<br />
statuta, ki pravi, da predaja osebe temu<br />
sodišču ni isto kot izročitev osebe<br />
drugi državi (ekstradicija). V zvezi s<br />
predajo osebe gre namreč za povsem<br />
nov institut mednarodnega kazenskega<br />
prava in ne le za terminološko inačico<br />
"izročitve osebe". Sprejeta terminologija<br />
temelji na razumevanju, da gre sodelovanje<br />
držav s Sodiščem kot naddržavno<br />
sodno institucijo, ki nastane z voljo<br />
držav pogodbenic in katerega možnost<br />
učinkovitega delovanja je odvisna prav<br />
od sodelovanja z le-temi, razumeti kvalitativno<br />
drugače kot klasično pojmovanje<br />
o sodelovanju med državami.<br />
To razumevanje je prevladalo tudi<br />
v ratifikacijskem postopku <strong>Slovenije</strong>,<br />
namreč da gre prepoved 47. člena ustave,<br />
da "Državljana Republike <strong>Slovenije</strong><br />
ni dovoljeno izročiti tuji državi" ločiti<br />
od predaje Sodišču. 5 O zahtevi za<br />
predajo v skladu z določbami zakona<br />
odloča Vrhovno sodišče Republike<br />
<strong>Slovenije</strong>, pri čemer je sklep o predaji<br />
osebe, ki jo odredi minister za pravosodje,<br />
v pretežni meri deklaratorne narave,<br />
saj je minister pri tem vezan na<br />
5<br />
glej: Tomič E., Zagorac D., "Udejanjanje<br />
mednarodne pravičnosti", Pravna praksa, št.<br />
312002.