Številka 7 - Odvetniška Zbornica Slovenije

Odvetniki na temni strani meseca (V.)
Prof. dr. Boris Furlan
Odvetnik, ki je bil
obsojen na smrt kar v
dveh režimih
mag. Bojan Kukec
V tej številki našega glasila je vodilni strokovni članek prof. dr. Marijana
Pavčnika "Furlanova pravno-teoretična raziskovanja" Ocenjujem,
da je primerno v isti številki tudi nekoliko podrobneje prikazati tragično
življenjsko usodo enega najsijajnejših slovenskih odvetnikov, po poreklu tržaškega
Slovenca, kije bil tudi na pedagoškem področju nadvse cenjen, saj
je bil od leta 1940 redni profesor za pravno enciklopedijo in pravno filozofijo.'
Njegova nadaljnja življenjska usoda v prelomnih časih vojnih viharjev
pa je presenetljiva in bo za bralca gotovo ena najzanimivejših, zato si
zasluži objavo.
Dr. Boris Furlan je bil rojen v Trstu,
dne 10. novembra 1894. leta.
Svojo odvetniško kariero je
pričel najprej v pisarni takratnega voditelja
tržaških Slovencev dr. J. Wilfana,
kjer je ostal tudi kot koncipient. 18.
3. 1925 seje vpisal v Tržaško odvetniško
zbornico kot samostojen odvetnik.
Ker je bil zaveden in dejaven slovenski
izobraženec, je leta 1930, opozorjen na
bližnjo aretacijo, 2 pobegnil v Ljubljano,
kjer je nadaljeval svojo poklicno
udejstvovanje kot odvetnik, saj je bil
na lastno prošnjo dne 8. januarja 1931
vpisan v imenik odvetnikov. 3
Kakor je navedeno v imeniku OZS,
je bil 18. maja 1936 izbrisan iz imenika
na lastno prošnjo, ker je postal univerzitetni
profesor v Ljubljani. Njegovo
pisarno je prevzel dr. Joahim Ražem,
odvetnik v Ljubljani.
V biografski literaturi je označen
kot odvetnik, strokovni pisatelj in univerzitetni
profesor. 4
Dr. Furlan je umrl 10. junija 1957.
K njegovi usodi v strašnih časih, pa ne
1
Več o tem glej: prof. dr. Marijan Pavčnik,
"Furlanova pravno-teoretična raziskovanja" v
tej številki Odvetnika, podrobneje pa v Zborniku
znanstvenih razprav PF v Ljubljani za leto 2000.
2 Primorski slovenski biografski leksikon, Goriška
Mohorjeva družba, Gorica 1974-1981.
3 Imenik odvetnikov OZS, IV. knjiga, stran 390,
pod zap. št. 22/31.
4 Kot v opombi št. 2, Ibidem, stran 393.
sodi le dvoje obsodb na smrt (pod okupatorji
med NOB in pod osvoboditelji),
temveč tudi linč, ki so ga opravili radovljiški
skojevci in je bolehnemu profesorju
skrajšal življenje. 5
Dr. Furlan je študiral pravo v Parizu
in na Dunaju, po koncu I. svetovne
vojne pa tudi v Zagrebu, kjer je doktoriral
leta 1920, in leto kasneje tudi na
univerzi v Bologni. V odvetništvu je
delal 15 let, najprej v Trstu, nato v
Ljubljani.
5 Alenka Puhar, "O možu znanja in Časti", Delo,
18. 5. 2000, stran 9.
Bil je temeljit poznavalec splošne
in pravne filozofije ter avtor številnih
filozofskih in pravnih razprav v slovenskem,
italijanskem, nemškem,
francoskem, srbohrvaškem in angleškem
jeziku. 6 Marca leta 1941 je bil
dr. Furlanu odobren enoletni plačani
študijski dopust, zato je do sredine leta
1943 bival v ZDA, kjer je bil dejaven
na propagandnem področju. Ustavil
se je tudi v Londonu, kjer je po
spremembi britanskega stališča do Tita
stopil kot prosvetni minister v Subašičevo
vlado. Z Londonskega radia
je naslavljal pozive na slovenske domobrance,
naj se priključijo partizanski
vojski. Enega takih govorov ("Jasna
beseda iz Londona"), z datumom
19. avgust 1944, so kot tiskani letak
odvrgla angleška letala nad Slovenijo.
Med potovanjem po ZDA je propagiral
NOB, za ta namen je napisal posebno
brošuro "Fighting Jugoslavia,
The Struggle of the Slovenes" (New
York, 1942). Vojna leta je torej preživel
v Ameriki in Veliki Britaniji, kjer
je s svojim ugledom in komunikativnostjo
močno prispeval k temu, da so
zahodni zavezniki priznali partizansko
osvobodilno gibanje. Ker je bil član
Šubašičeve vlade, ko se je povezala s
Titovo, je torej veljal za "sopotnika"
partije. Kot mnogi drugi, ki se niso
uklonili (to je, niso odkrito propagirali
režima in/ali ovajali), je bil kmalu
spoznan za sovražnika in izobčen.
Prek Črnomlja se je namreč leta 1945
vrnil v Ljubljano in bil do svoje aretacije
in obsodbe, leta 1947, dekan
Pravne fakultete v Ljubljani.
Kot svobodomiselno usmerjen izobraženec
in pristaš pluralistične demokracije
pa se v novih razmerah ni znašel.
S prijatelji je skušal v okviru veljavnih
zakonskih določb doseči vsaj
minimalno uresničenje svojih idealov
in o domačih razmerah je tožil tudi
svojim osebnim zahodnim prijateljem.
To ga je pokopalo. Na tako imenovanem
Nagodetovem procesu je bil avgusta
1947 obsojen najprej na smrt,
nato pomiloščen na 20 let prisilnega
dela, po 4 letih in pol pa je bil zaradi
bolezni pogojno izpuščen. Prejšnje
službe več ni dobil. Po izpustu iz za-
6 Podrobneje osnovni seznam njegovih strokovnih
in znanstvenih del in dokaz o njegovi zelo
plodoviti in mnogostranski znanstveni publikaciji
ter uredniškem delu in objavljanju razprav v
revijah (posebni odtisi) glej: Primorski slovenski
biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba,
Gorica 1974-1981, stran 394.